Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 12. junija 1938.
Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2 50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. Položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov : Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din, i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viševsaka reč 1·50 Din.
Dr. Korošec Antoni, ministri za notrašnje zadeve zahvalni pozdrav za god.
Lansko leto nas je obiskala slinavka. Prvi, ki je podporo naše siromake i pripomogeo, da se je ta nevarna küga odpravila, je bio s svojov podporov Dr. Korošec. I zdaj, kda nas nenadoma obiskala teška povoden, kakše že prek 60 let ne pretrpela Slov. krajina, je znova dr.
Korošec bio tisti dobrotnik, ki je na prošnjo g. dr. Klara, našega poslanca, poslao tim najvekšim siromakom lendavskoga sreza 10.000 dinarov podpore, ka se lačna deca nahrani.
To so dejstva, ki gučijo, ki kričijo. Njegova politika nikdar ne bila politika praznoga obečanja, njegova politika je bila vsikdar ravna: ka je gučala, to je delala, ka je glasila, to je spunjavala. Brez razlike je bila i je šče zmerom njegova politika, naj srečen bo slovenski narod v močnoj Jugoslaviji. Toga nišče nemore i nesme tajiti. To je dužen vsaki spoznati i vpoštevati. Podpore v nesreči so male reči. To je istina. Ali te podpore so dokazi i to nepobitni, da je lübezen bila i je vodilna sila g. dr. Korošca v njegovom političnom delovanji.
To svojo lübezen je g. dr. Korošec posvedočo z svojov internadjov v Hoteli Palace na otoki Hvari v Dalmaciji. Trpeti iz lübezni do svoje domovine i naroda krivice i ne kloniti, je junaštvo. I s tem junaškim dühom še naprej voditi po vihernoj i zburkanoj vodi denešnjega političnoga položaja notrašnje ži-
vlenje države i njemi zasigurati mirni razvoj, kakšega že dugo ne vživalo, to je modrost, ki sloni na nesebičnoj lübezni. Ta nesebična lübezen je glavna poteza dr. Koroškoga živlenja. Ki šče dr. Korošca spoznati, ga spozna po njej. Podpora poslana za naše najsiromaškejše je tüdi dokaz te njegove düševne lepote, njegove nesebične lübezni v političnom delovanji.
Gda se mi g. dr. Korošci iz srca zahvalimo v imeni naših najsiromaškejših za dobleno podporo, njemi za god prav iskreno čestitamo. Prosimo ga pa, naj v svojoj nesebičnoj lübezni obinjava vsikdar vnogo trpečo Slov. krajino, ki je z svojimi Novinami, štere letos obhajajo svojo 25 letnico, podpirala njegovo majniško deklaracijo i z močnimi koraki šla za njim v krilo narodne države v bratsko obimanje z ostali Slovenci i vsemi Jugoslovani. Naša goreča molitev je, da bi dober Bog zbüdo po priprošnji sv. Antona, patrona našega dobrotnika, veliko število nesebičnih dr. Korošec Antonov. Da bi po zgledi dr. Korošec Antona zraseo punoštevilni rod nesebičnih državnikov i politikov, pod šterih vodstvom naj bo velika, srečna, močna Jugoslavija i njena hčerka, Slovenija. Na vnoga leta !
Slovenska krajina Za god Vam pošila Zahvalno lübezen...
I narod ves veren... Sn.
Dr. A. Korošec
Zapisnik
sestavljen dne 3. junija 1938 pri sres. načelstvu v Lendavi.
Predmet: Seja pomožnega odbora za delitev podpore poplavljencem v srezu Lendava, razdelitev podpore Din 10.000, dar gospoda ministra notranjih poslov dr. Antona Korošca lendavskim poplavljencem.
Navzoči : Grabrijan Miloš, sres. načelnik Dr. Klar Franc, narodni poslanec Klekl Josip, član banskega sveta Verbanjšek Janko, zastopnik Krajevnega odbora R. K. Predsedniki občin Orešje, Lendava, Gaberje, Črensovci in Beltinci.
Uvodoma se je g. sreski načelnik v imenu poplavljencev zahvalil g. narodnemu poslancu dr. Klaru, da je svoje bivanje v Ljubljani in Beogradu porabil za to, da je naprosil pristojne oblasti za pomoč poplavljencem in osebno izposloval podporo gospoda ministra notranjih poslov v znesku Din 10.000. Obenem je gospod načelnik izrekel zahvalo g. članu banskega sveta Klekl Jožefu, da je v zadevi podpore radi poplave takoj pismeno interviniral pri banski upravi in s člankom v Novinah izvestil širše občinstvo o nesreči in obsegu poplave. Odbor je nato soglasno izrekel globoko zahvalo g. ministru notranjih poslov Dr. Korošcu za njegov plemeniti dar, ki ga je poplavljencem naklonil kot prvo pomoč.
G. sreski načelnik je odboru prečital ugotovitve uradne komisije, ki si je škodo po poplavi ogledala in ugotovila, da je poplava zavzela tak obseg, kot ga ljudje ne pomnijo, preplavila je okoli 3800 ha površine in napravila blizu 4,000.000 Din škode, porušila 16 hiš, močno poškodovala okoli 40 hiš ter uničila predvsem Živinsko krmo, vrtove, krompir, deloma koruzo in žita.
G. narodni poslanec je pojasnil, da je dar g. ministra notranjih poslov Din 10.000 namenjen kot prva pomoč v najnujnejši sili ter ga smiselno mogoče uporabiti le tako, da se podpora dodeli le onim najpotrebnejšim iz poedinih poplavljenih krajev, ki jim je poplava v toliki meri prizadela, da so izpostavljeni gladu. Da bo tem bednikom vsaj nekoliko pomagano, je treba število oseb, ki sem jim bo dodelila prva pomoč omejiti na najmanjšo mero. Gospod član banskega sveta i Klekl predlaga, naj bi se pri tem prvenstveno vpošlevale družine z večjim številom male nedorasle dece.
G. zastopniki občin izjavljajo, da je poplava prizadejala
toliko škode in povzročila tako siromaštvo, da je skoraj nemogoče izmed velikega števila najpotrebnejših izbrati le nekaj prizadetih, katerim bi se dodelila podpora. Da bi se zastopnikom občin kasneje ne očitala pristranost, je odbor sklenil, da naj zastopniki občin po splošnih premoženjskih razmerah in veličini storjene škode poplavljencev predložijo seznam najpotrebnejših po vrstnem redu in bo pomožni odbor sam odredil število onih, ki se jim bo podpora dodelila.
Pomožni odbor je nato sklenil in odredil, da se bo iz doznačenega zneska dodelilo 66 podpor v znesku Din 150 in ena podpora v znesku Din 100 in Sicer bo na posamezne občine odpadlo sledeče število podpor:
Občina Orešje 20, občina Beltinci 16, občina Črensovci 15, občina Gaberje 10, občina Lendava 5, podpora Din 100 se dodeli občini Orešje.
Predsednik občine Orešje je predlagal, ker so kolonisti na Benici tako sklenili, naj se jim, ki so vsi enako poškodovani, razdeli
podpora po enakih deležih vsem. Pomožni odbor tega predloga ni sprejel, ker je namen te prve pomoči samo ta, da se posamezniku pomaga iz najhujše sile in gladu ter ni mogoče iz tega zneska dodeliti podporo onemu, ki ima naložen denar, ali sicer možnost, da se prehrani.
Zastopnik krajevnega odbora Rdečega Križa je sporočil, da je Glavni odbor Rdečega Križa kot prvo pomoč poplavljencem nakazal Din 4000, Obenem je Rdeči Križ v mestu Lendava organiziral nabiralno akcijo, ki je prinesla nekaj nad 4000 Din podpore. Tudi ta podpora je namenjena kot prva pomoč najbednejšim. Pomožni odbor je svetoval, naj bi Rdeči Križ to podporo razdelil tako, da bi dobile : občina Orešje 24, občina Beltinci 15, občina Črensovci 15, občina Gaberje 8 in občina Lendava 4 podpore.
G. član banskega sveta Klekl Josip predlaga h koncu, naj bi odbor naslovil na gospoda bana posebno prošnjo, s katero bi zaprosil, da se poplavljencem z ozirom na škodo na hišah in po-
Okrožnoga sodišča pitanje, ali članek M. Krajine: „Odgovor Novinam“.
V mirnom članki nas je poslala M. Krajina h gospodom Bajleci, banskomi svetniki, i narodnima poslancoma Dr. Klari i Benki. Mi smo šteli jasnost i ščemo ešče izda k jasnosti. Nam se nejde za napade na nikoga, samo za istino. Mi ne odbijamo zaslüge nikomi, štokoli se je potegüvao za okrožno sodišče, nego ščemo i dužni smo znati za istino.
M. Krajina nas je poslala g. Bajleci. Pitali smo ga, če zna kaj od toga, što je glasao izmed naših lüdi na nekom političnom shodi za to, da bi sedež okrožnoga sodišča bio Ljutomer mesto Sobote. Gospod Bajlec nam je odgovoro, ka on od toga nikaj neve i si nemore predstavlati, ka bi se mogo najti naš domačin, ki bi bio proti tak velikoj pridobitvi za našo krajino.
Obrnoli smo se tűdi na g. poslanca dr. Klara. On nam je dao jako Zanimive podatke, šteri poročilo M. Krajine postavijo v ščista drügo svetlost, kak se je prvotno glasilo.
Gospod Dr. Klar nam je povedao, da on nikdar nikomi ne pravo i ne čüo, ka bi što to gučao, da je eden naš človek na šterom političnom ali kakšemkoli spravišči bio za to, da bi se okrožno sodišče postavilo v Lju-
tomeri, ne pa v Soboti. On tak nikak nemre znati, što bi bio te človek, ar to zdaj obprvim čüje, kda smo njemi mi to zadevo omenili.
Ka se pa tiče izjave M. Krajine, da se je glasalo na ministerskoj seji, kde naj bi bilo to sodišče, ali v Soboti ali pa v Ljutomeri, je g. poslanec, dr. Klar izjavo, da je opitao več g. ministrov, samoga ministra pravde, v šteroga pristojnost spada postavlanje okrožnih sodišč tüdi. I vsi so njemi dali za odgovor, da se na ministerskoj seji ne glasalo v toj zadevi, ar je ta zadeva bila ednoglasno že prle rešene i da nieden minister ne glasao proti tomi, da bi okrožno sodišče prišlo v Ljutomer, ne pa v Soboto. Našiva slovenskiva ministra, dr. Korošec i Krek sta tüdi ne bila proti Soboti.
Tü je slika jasna. Odkod je tak M. Krajina vzela svoje poročilo, nam je neznano. Mi smo se na vretino obrnilo i vretina nam je pokazala istinsko sliko. Ob priliki bomo govorili še z g. Benkom i te zaklüčimo to poglavje, štero nam je prineslo veliko pridobitev i ne bi smelo zbüjati nikših svaj i nikših nesporazumlenj, nego samo veselje i to zahvalno veselje. Malenkosti naj zginejo pri tak velikoj pridobitvi.
trebno semenje izposluje brezobrestno posojilo, ki bi jim omogočilo, da si popravijo podrte hiše in posejejo polja.
Za pomožni odbor:
Dr. Klar Franc, Klekl Josip, narodni poslanec. član ban. sveta. Gabrijan Miloš, sreski načelnik.
Visokopoštovani gospod ban !
Dne 3. junija 1938 se je sestal na sreskem načelstvu pomožni odbor za pomoč poplavljencem po letošnji poplavi reke Mure, ki so ga tvorili : sreski načelnik Grabrijan Miloš, narodni poslanec dr. Klar Franc, član banovinskega sveta Klekl Josip, zastopniki poplavljenih občin Orešje, Gaberje, Lendava, Beltinci in Črensovci ter zastopnik Krajevnega odbora Rdečega Križa katehet Vrbanjšek Janko. Pomožni odbor je v imenu poplavljencev izrekel Vam najglobokejšo zahvalo za vso podporo, ki ste jo z velikim razumevanjem za nesrečo, ki jo je že tako siromašnemu prebivalstvu tukajšnjega okraja prizadejala zadnja poplava, izvolili izposlovati in nujno nakloniti tukajšnjim poplavljencem.
Ob pogledu na škodo, ki jo je poplava povzročila, se je ugotovilo, da je popolnoma porušenih 15 hiš, nad 40 hiš močno poškodovanih in ogroženih, številne ostale hiše več ali manj poškodovane. Na poplavljenih poljih in travnikih je popolnoma uničena živinska krma, krompir, zelenjadni vrtovi, večinoma poškodovana koruza in vsa žita. Prebivalstvo, ki je vsled številnih poplav v pretečenem letu že popolnoma osirotelo, nima prav nikakih sredstev, da bi si popravilo razdrte domove in zasejalo polje. S strahom gleda, da se bo ob prvi poplavi znašlo z razdrto hišo v vodi in bo izpostavljeno gladu.
Na predlog g. Člana ban. sveta Klekla se pomožni odbor obrača na Vas, visoko spoštovani g. ban z vljudno prošnjo za izposlovanje brezobrestnega kredita, s katerim bi se najsirmašnejšim poplavljencem omogočilo, da bi si postavili in pozidali podrte domove.
Pomožni odbor Vam ob predložitvi prošnje tolmači v imenu poplavljencev globoko zahvalo za vso naklonjenost in uvidevnost, ki ste jo o priliki zadnje in prejšnjih poplav izkazali tukajšnjemu prebivalstvu.
Za pomožni odbor:
Dr. Klar Franc, Klekl Josip, narodni poslanec. član ban. sveta.
Gabrijan Miloš, sreski načelnik,
2
N O V I N E
12. junija 1938.
Nedela
po risalaj prva.
Evangelij (Sv. Mataja 28.) Tisti čas pravo je Jezuš vučenikom svojim Dana je meni vsa oblast na nebi, i na zemli. Idoči zato včite vse narode krščavajoči nje vu imeni Oče, i Sina, Düha svetoga : vučevši je zdržavati vsa šterakoli sam zapovedao vam. I ovc jas sam z vami vse dni notri do skončanja sveta.
*
Sveto Trojstvo je glavni, temelni navuk naše sv. vere. Sv. Trojstvo je pa tüdi najvekša skrivnost naše sv. vere. Trije pa li samo eden. Što more to razmeti? Človeči razum se upira i pravi: vej je to ne mogoče ! Vera pa : tak je i če što ne verje bo pogübleni! Za naš omejeni razum je dobro, da si pomagamo iz narave. Poglejte sunce! Sunce samo na sebi, njegovi traki ali svetloba, pa njegova toplota so tüdi trije — pa itak je samo edno sunce. Sunce rodi trake i svetlobo, ki pride na zemlo, oba vküp, sunce i njegova svetloba, pa davleta toploto.
Ravnotak Bog Oča rodi Sina, oba vküp pa izžarevata Sv. Düha, ali kak navadno pravimo : od oba izhaja Sv. Düh. I kak so sunce, njegova svetloba i njegova toplota neločlivi, tak so tüdi tri bože osebe neločlive med sebov.
Čüdovito, jeli? Da, da ! „Gospod, Gospod naš, kak čüdovito je tvoje ime na zemli !“ vzkrika v svetom občüdovanji psalmist David. — Po vsoj zemli ! Že samo to, koliko se nam Bog na zvüna, na zemli razodeva, je čüdovito. Kak čüdoviti je pa potem Bog na znotra, sam v sebi !
Sv. Pavel vzkrika : „O globočina bogastva modrosti i vednosti bože! Kak nedoumiive so njegove sodbe i neizsledne njegove poti! Od njega i po njem je vse: Njemi slava na veke !“
Boga, našega stvoritela, našega očo, koliko mogoče natenkoma spoznati, to je prva i najvažnejša dužnost vsakšega krščenika. Na prvo i najvažnejše pitanje: zakaj je Bog človeka stvoro, se glasi odgovor: Bog je človeka stvoro zato, da ga spozna ... Tak te, najprle spozna, potem pa lübi i njemi slüži.
Boga, kakši je, na tom sveti nikdar ne bomo mogli spoznati, to je istina. Pač pa nam neizmerno dosta pove od Boga vse stvarstvo. To je nekše ogledalo božega Veličanstva, je nekša kniga, ki nam pripovedavle od njega, od njegove mogočnosti i modrosti. Škoda, ka tak malo mislimo na to ! Sami smo si krivi. Ar se ne potrüdimo, da bi Boga spoznavali v njegovom deli na zemli, ne razmimo tüdi, kak neizmerna dragocenost je milost boža, kak strašna reč je greh i kak duga je večnost. Ar Boga premalo poznamo, ga tüdi ne lübimo i ne častimo, kak zaslüži.
Našim v Franciji.
26. junija se zberemo v Brulange (Moselle); za sküpni obed se javite na naslov: VUK MATJAŠ, Ferme le Netz, p. Brulange (Moselle).
Camplin, duh., Paris.
Bivša Austrija razdeljena.
Bivšo Austrijo, novo Ostmarko je nemška oblast razdelila na sedem pokrajin. Beč je za sebe posebna pokrajina. Stare meje pokrajin neso se obdržale, Koroška je vekša, kak je prle bila. Razdeljen je tüdi Burgenland, šteri več ne obstoji.
„Spomenica združenih slovenskih žen.“ 
Pod tem naslovom je poslalo 26 slovenskih ženskih drüštev spomenico na oblast, v šteroj pozivajo voditele države, naj pri 20 letnici oslobodjenja rešijo sledeča pitanja: Naj se popravijo ceste, se vpela elektrika, se zapostijo domači delavci. Naj se pri meji zabrani, da bi posestva prišla v tüje roke i naj dvovlastniki ne Plačüjejo carine za svoje pridelke, štere spravlajo z svoje zemle ki leži prek meje, domo, naj se obmejnomi prebivalstvi poskrbi poštena odaja pridelkov njegovih i naj se na meji zadužena Slovenska posestva rešijo z brezobrestnim posojilom. Naj se viničarom i sezonskim delavcom da zaslüžek doma, ka ne bodo primorani iti v tüjino. Naj se v obmejnih občinaj vršijo v kmetijstvo spadajoče razstave, se postavijo zdravstveni domi z zdravlikom, naj pride v teh šole prvovrstno vučitelstvo i to naj se podpira i ne premešča, štero dela narodi na hasek. Naj se podpirajo počitniški tabori i siromaško di-
jaštvo i naj se vršijo predavanja, tečaji, filmi na meji od našega narodnoga pitanja po vsej državi.
Mi bi k tem zahtevam, ki so pravične, socialne, lübezni pune do naroda i domovine, Pridjali ešče sledeče za Slov. krajino.
Naj se pomore našim agrarnim interesentom, da zmorejo plačati odküpnino agr. zemle. Naj se zemla preklasificira i dača zniža. Naj se iz glavarine, ki jo plačüje naš siromaški delavec, odstopi bar edna trebina Rafaelovoj drüžbi za Slov. krajino. Naj se Mura regulira, bolnica v Soboti zida i izvrši kanalizacija naših potokov i jarkov. Naj se Slov. krajina upošteva pri dajatvah i samoupravni podporaj i dajatvaj s pogledom na njene potrebe i njeno vernost pri plačüvanji dače.
Gda te zahteve stavlamo, se globoko zahvalimo g. finačnomi ministri i g. načelniki katastra, ka smo dobili v lendavski srez inženire, ki zvršavajo triangulacijo, ka po njej pridemo do novoga, prepotrebnoga katastra. — Sn.
Skupno pismo
španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji.
Poteptal je prevrat najosnovnejša načela „človeških pravic“. Spomnite se maščevanja nad taki, ki so jih imeli zastražene na ladjah in po ječah zgolj zaradi sovražnega vojnega naključja. Spomnite se ubojev v gručah, ko so nesrečne jetnike vezali skupaj in jih posipali s točo krogel iz strojnic ; spomnite se obstreljevanja nezavarovanih mest, ki so bila brez sleherne vojaške stavbe.
Prevrat je bil v bistvu „protišpanki“. Uničevalno delo so izvrševali ob krikih „Živela Rusija“, v senci mednarodne komunistične zastave. Napisi po zidovih, hvalisanje tujih osebnosti, vojaško poveljstvo v rokah ruskih voditeljev, obremenitev naroda na korist tujcev, mednarodna komunistična himna, vse to je več ko zadosten dokaz za sovraštvo do narodnega duha in do domovinskega čuta.
A vrhu vsega je bil prevrat „protikrščanski“. Ne verjamemo, da bi se bilo v zgodovini krščanstva in v času nekaj tednov sovraštvo do Jezusa Kristusa in do njegove svete vere v vseh oblikah mišljenja, volje in občutja kdaj tako razgorelo. Bogoskrunsko razdejanje, ki ga je pretrpela Cerkev v Španiji, je bilo takšno, da je zastopnik španskih rdečkarjev, katerega so bili poslali na brezbožniško zborovanje v Moskvo, mogel reči: Španija je močno prekosila delo sovjetov, v kolikor smo v Španiji Cerkev popolnoma uničili.“
Mučencev štejemo na tisoče; njihovo pričevanje je up za našo ubogo domovino. A skoraj bi v rimskem Martirologiju ne našli oblike mučenja, ki bi je ne uporabljal komunizem ; izvzeto ni niti križanje; poleg tega pa vidimo še nove oblike mučil, ki so jih omogočile snovi iz nove dobe in novodobni stroji.
Sovraštvo do Jezusa Kristusa in do Device je privrelo do blaznosti. Iz stotin razrezanih križev, iz zverinsko oskrunjenih kipov Device, iz bilbajških sramotilnic, v katerih bogoskrunsko preklinjajo Mater božjo, iz nesramne književnosti po rdečih strelskih jarkih, v katerih zasmehujejo božje skrivnosti, iz ponovnem skrunjenja sv. Hostije moremo slutiti sovraštvo pekla, utelešenega v naših nesrečnih komunistih. „Prisegel sem, da se bom maščeval nad teboj,“ je rekel eden izmed njih Gospodu, zaprtemu v svetišču —; in nabil je samokres ter sprožil proti njemu, rekoč : „Vdaj se rdečim, vdaj se marksizmu !“	(Dalje.)
Naš euharistični sestanek.
Na Vnebohod smo tüdi mi „proščenje doj povedali“ ne samo zato, ka mamo samo ednoga dühovnika, liki v prvoj vrsti zato, ka večina Francozov té dén ne sveti.
V soboto sem pa že lejko šo v Mantes, 28. maja, zdavat, sezna Bogojančare, to se pravi v tom slučaji je samo ona bila iz Bogojine, on pa Francoz. Vse je šlo lepo v redi, samo pri gospodi župani smo malo morali čakati, ka smo nej pravoga svedoka s sebov pripelali, to je tistoga, ki so ga prle javili ; te smo pa mogli iti po njega. Gospod sluga je pa bio tak prijazen, da je celo prstane davao g. župani, venda za blagoslov, a so župan še bole prijazno odklonili, ka oni zato znajo, ka to nej njüvo delo.
Najlepše je bilo v cerkvi: meo sem votivno zdavanjsko mešo, med šterov sta mladoženca pristopila k svetomi prečiščavanji, pri Marijinom oltari, punom dišečega, največ beloga cvetja. Sneha je prišla v cerkev toti brez
pajčolana, a s svetinjicov Marijine drüžbe : pajčolan je bio predragi, še dragše je bilo tisto, ka je značila svetinjica na sinjem traki . . .
To je bio toti najmenši, a tem bole drüžinski naš eucharistični sestanek v dnevaj, gda je katoličanski svet bio v tak velkoj lübezni zdrüženi na 34. mednarodnom eucharističnom kongresi v Budimpešti pod zastavov „Beloga Krala ...“
Isto soboto večer sem bio že v Orchies. Jaz sem ravno mirno večerjao, gda se oglasi telefon, te sem pa čüo, kak g. plebanoša spitavlejo, če sem prišao ali nej: gospa Srešova, ki se njoj v imeni vseh zahvalim, da jih je vküper zvala, je najmre bila v strahi, če sem nej prišao, ka sem se nej pripelao v tistoj smeri, kak jo je ona predlagala ; te je pa svojo vertinjo prosila, da je telefonirala.
V nedelo 29. maja se nas je tü zbralo prek 30, nešterni so celo popodnevi prišli. Vrli Goričanci iz Martinja, ki so vlak pa autobus zamüdili, pa so se itak z dvema taksijema pripeli — so mi med lepim pozdravom dali šopek krasnoga rdečega cvetja: dao sem ga na velki oltar na čast Najsvetejšemi, ki smo Ga pri večernicaj molili, v znak naše velike lübezni. „Ka nam Tolažnik Düh istine ščete den povedati, štere tolažilne istine v spomin pozvati : Olt. Svestvo spomin Trplenja in lübezni vezalje,
Sküpina Slovenskih romarov na euharističnom kongresi v Budapešti.
Razgled po katoličanskom sveti.
Odlok za beatifikacijo. Na Zastoplenje so sv. Oča dali prečteti odlok, da se med blažene spišeta Rossello Marija Jozefa, frančičkanska tretjerednica, ki je nastavila Zavod hčer Naše Gospe milostivne i Mazarello Marija Nedelko, ki je nastavila Drüžbo hčer Marije Pomočnice, to so salezijanke. Za obe svetniškivi düši sta se potrdile dve čüdi. Pri tom slovesnom odloki so se zbrale sestre obeh drüžb i več kardinalov i višjih cerkvenih dostojanstvenikov.
900 letnica smrti sv. Štefana, prvoga krala vogrskoga. Po 34. mednarodnom eucharističnom kongresi je Madjarska slavila 900 letnico smrti svojega prvoga krala, sv. Štefana. Njegovo desno roko, štera je ostala zavolo darovitnosti nesprhnjena, so z velikov slovesnostjov odnesli z Büdine v Ostrogon, kde je izložena na češčenje. Slovesnosti se je vdeležo tüdi papov odposlanec kardinal Pacelli, ki se je potem poslovio iz Budapešte i se z najbolšimi Vtisi vrno v Rim k sv. Oči.
Mrtvo telo sv. Andreja Bobola v Ljubljani. Iz Rima so pripelali 9. junija mrtvo telo polskoga mantrnika sv. Andreja Bobola v Ljubljano, štero je bilo v jezuitskoj cerkvi na javno češčenje izpostavleno.Telo sv. mantrnika je v srebrnom drevi i skoz glažovine se lehko vidi. Po velikoj božoj čüdi, brez vseh drügih naprav, je ostalo sv. telo skoz več sto let nesprhneno.
Kardinal Verdier v Čehoslovaškoj. Po peštinskom eucharističnom kongresi je Pariški nadškof, kardinal Verdier obiskao Slovaško i Češko i povsod bio slovesno i toplo sprejeti. V Pragi je bio gost pred-
sednika republike dr. Beneša. V cerkvi, pod šterov so zakopani češki krali, je molo z vnogimi cerkvenimi dostojanstveniki za mir, posebno še za Češko i Francijo.
Polski katoličani za neodvisnost Češke. Na Polskom se je ustanovilo drüštvo pod naslovom „Svet katoliške centrale“. V tom drüštvi je Polska delavska stranka. To drüštvo je sklenolo, da Polska ne sme podpirati Nemčije proti Češkoj, ar bi to bila najvekša nevarnost za Polsko tüdi, da si morata neke obstoječe nesporazume medsebojno mernim potom rešiti. Demokratski klub v Varšavi pa je celo skleno, da je dužna Polska kem prle skleniti bratsko zvezo z Čehoslovaškov. Ve sta pa oba naroda skoro izklüčno katoličanskiva.
Slovaki iz Pittsburga v Čehoslovaškoj. Zastopstvo Pitt-sburških Slovakov v Sev. Ameriki je obiskalo te dneve Čehoslovaško i prineslo praškoj vladi izvirno pogodbo, štero so sklenili pred 20 leti amerikanski Slovaki z zastopniki Češke. V toj pogodbi Slovaki odkrito zahtevajo, da se s Čehi samo pod tem pogojom zdrüžijo, če Slovaška dobi svoj Zakonodajni parlament, Slovaška sodišča, slovaško upravo i slovaški uradni jezik v celoj Slovaškoj.
Nemško - Češkoslovaška — Svaja. Nemci Čehoslovaške bi se pod vplivom Nemčije radi odtrgali od Čehoslovaške. Čehoslovaška v to ne more privoliti, ar so njene meje po mirovnoj pogodbi določene, pa Nemci itak majo velke pravice v Čehoslovaškoj, kak ništerna drüga men-
ših po sveti. Nevarnost boja, ar Čehoslovaška ne more odstopiti deo svoje države, je bila velika, celo v začetki eucharističnoga kongresa v Pešti, šteri se je že celo nameravao odpovedati. Ar sta Anglija i Francija odločno za Češko, je nevarnost boja za ednok odstranjena. Vsaki pameten človek priznava, da bi napad na Češko bio navadni rop. List sv. Oče „L’Osservatore Romano“ istotak priznava, da Češka ma prav, da se brani. V Čehoslovaškoj, posebno okoli Prage, so se naredile i narejajo velike vtrdbe proti morebitnim napadom sovražnika. Mi pa prosimo Srce bože, ki je Krao mirü, naj nam podeli prepotreben i zaželjeni mir.
Obrambe proti nemškomi prodiranji. Polski listi se bridko pritožavajo, da se Polakom v Nemčiji ne priznavajo narodne pravice, štere njim je nemška oblast obečala. Zednim ostro zavračajo napade nemških listov na Polsko. Na Madjarskom v parlamenti zavračajo nemške zahteve, ki se oglašajo v inozemskij nemškij listaj i se povdarja, da Nemci na Madjarskom vživajo menšinske pravice. V Litvi, v Memmelskom ozemli, ki jo Litvanci zovejo za „Klajpedo“, Nemci zahtevajo, — se zna pod vplivom Nemčije, — naj bode mesto litovščine nemščina uradni jezik i naj se dovoli ustanovitev naroono-socialne stranke. Litovska vlada tem zahtevam gotovo ne bo ugodila.
Državni kongres za ceste v Ljubljani. Jugoslovanski kongres za ceste se je te dni obdržao v Ljubljani, šteroga sta obiskala tüdi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič i minister za zgradbe, Štošovič.
12. junija 1938.
NOVINE
3
zarja mira in edinosti vseh nanarodov ; Olt. Svestvo nam po Mariji prihaja. Olt. Svestvo je najvekše zagotovilo našega odičenoga vstajenja: Gospod je prvi šo v nebesa, da „nam pripravi prebivališča“, Marijo je že tüdi s telom k Sebi vzeo. Naj tüdi nas pripela v nebesko dühovno in telovno blaženost“.
Pri sküpnom obedi se mi je gospa Srešova lepo zahvalila; pri večernicaj smo pred izpostavlenima Najsvetejšim molili za vse potrebe in namene svetovnoga kongresa : na čast Srci Kralja vesoljstva, na čast svetoj Drüžini; za papo, püšpeke in dühovnike, stariše in dobrotnike, za vmirajoče in düše v čistilišči, za zedinjenje in za misijone. Zaklüček je bio Te Deum... in Njegov blagoslov...
Hitro minéjo takše minote, a spomin vsikdar ostane !
Okoli 10 vöri večer sem že klonkao na vrata izseljenskoga dühovnika mrs. Valentina Zupančiča v Liévln-i. Sezna, da sva se razgovarjala do pounoči. Drügi dén sva se pa z njegovim autom pelala na breg, gde jezeri vojakov iz svetovne bojne počivajo, gde v veličastnom stolpi v kripti noč no dén posveti gorijo ob trügah neznanih vojakov, gde
krasni napisi svarijo pred novim klanjom bratov, gde v prostornoj cerkvi dnevno stotine romarov poslüšajo predgo poleg oltara, gde Gospod v nadčlovečoj veličinl zdigavle roke za blagoslov, pa jih svetovno sovraštvo šče pritisnoti nazaj; gde isti Gospod, Njegov križ naslonjeni na cerkveno steno brez polovice rok, odtrganih od granate, nemo predga, da mrcvarimo Njega, gda v krivičnoj bojni trpinčimo Njegovoga brata. — V noči pa iz omenjenoga stolpa mogočni žarometi ob jasnom nebi siplejo svetlost celo prek morja na Angleško, kak ogromni večni posvet pred Marijinov Cerkvov v Spomin vojakom.
Vse to v deželi tak silnoga vetra, da sem silnejšega nej doživo, pa sem že v mnogom vetri hodo; v deželi, gde se dež in sunce skoron vsako vöro menjata, pa na značaj lüstva mračno vplivata, kak tüdi cela gošča tovarniških dimnikov in drügih premogokopnih stolpov. Ali tovariš Zupančič je v tom čüdnom spreminjanji vedno nasmejani kak vredni zastopnik Tistoga, ki je sama Svetlost . . . Lepše zadnje slike iz cvetočega Marijinoga majnika si ne bi mogao želeti...
Camplin.
Glasi iz Slovenske krajine.
Naročnikom. Polleta je tü. Prosimo vse naše naročnike, naj nam pošlejo naročnino, ka mo zadoleli delavce plačüvati; ka mo zadoleli papir plačüvati ; ka mo zadoleli poštnino plačüvati; ka mo zadoleli upravne stroške nositi. Za delo nikaj ne prosimo, ar delamo vse brezplačno. Položnice doblene ne mečite strani, je moremo plačati, zato je spunite i nam dug poravnajte. Prosimo lepo vse, nišče ne izvzeti. — Uredništvo Novin.
Dar Rdečega križa za poplavlence v Lendavskom srezi. Rdečega križa centrala v Beogradi je na brzojavno prošnjo, g. kateheta Vérbanjšaka, voditela Rdečega Križa v Lendavi brzojavno poslala 4000 Din. podpore za poplavlence.
Prispevek banovine za poplavlence. Banovina je poklonila 50 jezer dinarov za poplavlence sobočkoga sreza i 90 jezer dinarov za poplavlene lendavskoga sreza. Lendavski srez je bio celi poplaven kre Müre od Dokležovja do madjarske meje i to v širini do 5—6 kilometrov. Škoda ide na teške milijone.
Dar Lendavčarov za poplavlene. V Lendavi so dobrotivne gospe začele nabirati za poplavlene lendavskoga sreza i so nabrale prek 4000 dinarov.
Zgübo se je dečak Hozjan Štefan, star 10 let iz G. Bistrice 61. Zadnjič se je pojavo v Üllenovoj gostilni na poti iz Beltinec v Soboto. Odtec se je brščas napoto proti Soboti. Ki ga najde, naj javi to na ime Hozjan Ivana, Gor. Bistrica 61. p. Črensovci, ali pa na uredništvo Novin v Črensovcih.
Ivanci. Spunila se je žela naših gorečih gasilcov, ki so se že leta dugo žrtvüvali, da bi si spravili gasilski dom. Špravili so si ga. Blagoslovo se bo junija 19. Vsi Vableni na našo proslavo. Pridite v obilnom števili.        t. k.
Tombola na Ivancih. Ob priliki blagoslovitve gasilskoga doma bomo meli tüdi tombolo pri nas, štere dobiček je namenjen za naročitev gasilskoga orodja. Dobitki so: Moški biciklin, lagev dobroga vina, vreče mele, žepna vüra, ženska i moška obleka i ešče 300 menših dobitkov. Karte se dobijo po 2 Din. na den tombole junija 19.
Na afrikanske misijone so darüvali : N. Vidonci 20 Din, N Gomilica 10 Din, N. V. Polana 5 Din. Penez odposlan po čeki Rafaelovoj drüžbi v Ljubljano.
Na poplavlence je darüvala Kolenc Geta iz Gomilic 10 Din, N. 100 Din. Penez izročen na sreskom načelstvi odbori.
V Zagrebi v bolnici za živčne bolezni se nahaja g. Tratnjek Štefan, kaplan pri Sv. Jüriji. Njegova bolezen je preci nevarna i ga zato toplo priporočamo v molitev.	
Kobilje. Kotrige našega Prosvetnoga drüštva i deškoga odseka nosijo zelene olstove (kravate) i drüštvene pa deške znake. Ednomi našemi člani je neki drügoga mišlenja posili ztrgao dol olstov. Šteo ga je razrezati, a zbojao se je posledic na sodniji i ga je vrno po ednom tjedni. Že za to djanje, ka je olstvo vzeo, bi dobo na sodniji kaštigao, a naši krščansko misleči dečki so od pravde odstopili i pokazali, da znajo velikodüšno odpüstiti. Naša Šolska deca se je s svojim spevanjom jako dopadnola v Črensovcih na Risaoski pondelek, kde je koncertirala pod vodstvom g. šol. upravite a Novaka. Dosta ploskanja je dobila. Na trojih kolaj se je pripelala v Črensovce i nastopila v Našem domi. — Širiteo naših krščanskih listov, Šabjan Janoš so resno zbetežali i so se mogli podvrži operaciji v sobočkoj bolnici. Bog njim daj kemprle popolno ozdravlenje. — V nedelo, 19. junija obslüžavamo Antolinovo proščenje pri nas. Naj nam sv. Anton sprosi obilno blagoslova najprvo na naše düše, potem na naše siromaštvo.
Dokležovje. Dne 21. maja smo bili obveščeni od naše oblasti, da je v Leobni v Nemčiji nastopila voda 2·40 in. nadnormalne višine. V nedelo 22-ga je začela Müra nanadoma naraščati i je prestopila svoje bregove. Naše Prebivalstvo se je počütilo prav varno, da nas bo nasip, šteri je bio tik pred poplavov dograjeni, obvarvao katastrofalne povodni. Voda je naraščala od nedele do torka zajtra do 6 vüre pa dosegnola višino, štere pa ne pomlijo naj starejši lüdje v Dokležovji. Ar je bila voda tak velika i močna, naši nasipi pa še nej zaraščeni i vodeni, so v najhüjšoj vodnoj pritiski začeli popüščati. Tak se je voda z vso naglicov vlejala vu ves i je polejala 60 hiž. Deroča vöda je začela sebov nesti vse i podirati hiže. Naši gasilci so ne nevtrüdlivo branili i reševali lüdi, živino i vse, ka se dalo v naglici
rešiti. Voda je „podrla 14 hiž, 20 pa je močno poškodüvala, vničila je ves pridelek i vso krmo za živino. Ar so naši poplavlenci bili prizadeti že od prvejšivi 2 letnivi povodni, se zdaj nahajajo v obvüpnom stanji. Prišla je komisija na lice mesta od srez. načelstva Lendava i od kr. banske uprave pa pregledala poškodbe poplave. Poškodba je ocenjena nad 500.000 Din. Vsi prizadeti prosijo oblast, naj se naredijo potrebni prepüsti na banovinskoj cesti i železniškoj progi Dokležovje—Veržej, ali naj se njim da možnost za naselitev na bolšem tereni. —Perdigal Alojz, v imeni vsej poplavlencov.
Sreča te čaka ! V nedelo, dne 3. julija 1938 bo Tujskoprometno i olepševalno drüštvo v Soboti priredilo do zdaj najvekšo tombolo, od štere že dnes guči cela Slovenska krajina. Prvi dobitek je popolnoma novi luksusni avtomobil Opel-kadet, ki stane v fabriki Din 30.000, drügi dobitek kompletna spalnica i še 18 tombolskih dobitkov. Vsega bo nad 1000 dragocenih dobitkov v sküpnoj vrednosti Din 50.000-. Tablica bo stala Din 5. Tak lehko dobite za Din 5 krasen auto, ki predstavla lepo premoženje. Vsi dobitki bodo razstavleni na den tam bole na sportnom igrišči, Pohištvo bo razstavleno že 25. t. m., gda bodo z automobilom obiskali vekše kraje Slovenske krajine in Štajerske. Karte se že odavajo. Opominamo, naj je vsaki že zdaj küpi, ar se zna zgoditi, da bodo zadnji den zmenkale. Pripravite se za te den i pridite 3. julija vsi v Soboto !
Štera lendavska posojilnica nam je dala podporo. Dnes tjeden smo hvaležno objavili, da nam je dolnjelendavska posojilnica dala 100 Din. podpore. Ar je pa v Lendavi več posojilnic, da nebo pomote, povdarjamo, da je ta dobrotnica bila : Kmečka hranilnica in posojilnica. Samoposebi se razmi, ka če nam ostalim dve tüdi data podporo na naš list, se njima ravnotak velikodüšno zahvalimo.
Strašna ploha v Lendavi. Junija 3. okoli 1, popoldnevi se je neba zoblačila i začalo je škropiti. A to škroplenje je naednok spremenila strašna ploha, kakše Lendava že desetletja ne pomli. Na cesti je tekla polmetra globoka voda i nosila s sebov vse, ka njej prišlo v območje. Kamenje, ciglovje, pleh, deske, pač vse, ka je zgrabila, vse je nosila s sebov, najbole pa zemlo goric i je napunila lendavsko glavno vulico i drüge vulice s tov nesnagov. Kvar, posebno v goricaj, je velikanski. Med dežom je kapala tüdi toča, a ta neje napravila posebnoga kvara. Lüdje so vsi iz ednoga grla kričali : boža kaštiga. O da bi vsi to spoznali i tomi poznanji primerno živeli po celom sveti. Bog najmre kaštiga celi svet zavolo stra-
šne povodni grehov, kak so Kristušov namestnik, sveti Oča jasno povedali v svojoj okrožnici.
Dobrovnik. V Dobrovniki je bio najdeni zlati penezi, šteroga je dao skovati bizantinski casar Arkadij v Carigradi l.1500. Penez je vreden več sto dinarov. Najditeli priporočamo, naj ga proti odküpnini odda Prekm. muzej, drüštvi ali pa kakšemi drügomi muzejskomi drüštvi.
Na podporo Novin je poslala Hranilnica i posojilnica v Bogojini 10 Din. Bog plačaj.
Sr. Bistrica. Teško je zbetežala upravitelica naše šole, ga. Makarijova. V sobočkoj bolnici so jo operirali i ar je bilo potrebno pretekanje krvi, je svojo krv dao betežnici vučiteo te šole g. Luci. Želemo dobroj gospej, ki verno vrši svoje verske dužnosti, ozdravlenje.
M. Črnci. Narodni poslanec g. Benko Jožef so obiskali našo ves i delili dare poplavlencom, ki so bili njihovi pristaši i glasali za njih.
Ka se godi po domovini?
Rekruti ne smejo dobiti v Ljubljani alkoholnih pijač. Ar so rekruti večkrat pijani kričali po mesti, je Policija prepovedala gostilničarom i kavarnarom, da bi jim davali alkoholne pijače. Ne sme jim küpiti tüdi nišče drügi, niti jih ne smejo prinesti sebov. Što toga ne bi držao, bo ostro kaštigani. — Pametna uredba, da bi se le izvajala i tüdi v drügij krajaj nastavila.
Proslava 20. letnice Jugoslavije v Maribori. Letos poteče 20 let, kak se je naš na-
rod osvobodo tüjega jarma i postao sam gospodar na svojoj zemli. To 20. letnico bo proslavilo tüdi mesto Maribor, ki je postavilo pod vodstvom generala Maistra jugoslovanske mejnike na sevri naše države. Proslava bo v dnevaj od 6 do 15 avgusta letošnjega leta. Maribor nam bo v razstavi pokazao ves svoj razvoj od oslobojenja do 1938. leta. 14. avgusta bo tüdi veliki narodni tabor. Odbor za proslavo 20. letnice vabi vse, da sodelüjejo pri razstavi i da se vdeležijo narodnoga tabora.
Ka novoga po sveti.
Robi GPU. Te dni so moskovski listi objavili naredbo vrhovnoga gospodarskoga lüdskoga komisarijata, ki jasno pokaže ogromne načrte prisilnoga dela, štero morajo opravlati državni vozniki GPU. Državni svet je izdelao načrt za dobavo lesa
v leti 1938, šteri znaša 35 miljonov kubičnih metrov, to je skoro edno tretino, morajo dobaviti vozniki GPU. Za to pa je potrebna, kak si vsaki sam lehko zračuna, cela vojska nedužno obsojenih voznikov.
Od decembra brez plače. List „Učiteljskaja Gazeta“ objavla 29. marca toga leta, da neso izplačane v vnogij pokrajinaj Sov-
jetske unije velike svote vučitelskij plač. Leta 1937. decembra znašajo te neizplačane svote 16 miljonov rublov, januara 1938. leta ravno telko, februara pa že 18 miljonov. Krivci so oni, ki ne vodijo računov, oblast za to zna, pa vendar je ne kaštiga. —
List „Moskovska Pravda“ pa javla, da vlada veliki nered tüdi v uradi za Zavarovanje delavcov. Uradniki toga urada ne izplačüjejo premij, ki so delavcom predpisane. Delavec se pritoži, njegova pritožba roma od urada do urada, on pa leta i leta čaka na svoje pravice. — To se dogaja, kak pravijo bolševiki, v „delavskom paradižomi“.
Slavnostna razsvetlava v Budapešti pri nočnoj procesiji z Najsvetejšim po Donavi.
Rdečim se v Španiji slabo godi.
V pariškom parlamenti so komunisti zahtevali, naj se odprejo francoske pirenejske meje, da de se strlivo moglo dovažati rdečim tovarišom na pomoč. Predlog komunistov je bio odbiti. Rdečim najmre tak slabo
ide v Španiji, ka je že celo njihovo glavno mesto, Valencia, v nevarnosti, da je Francovi zasedejo. Rdeči, naj to preprečijo, so celo ženske že pod orožje pozvali.
Poštenega dečka
16—18 let starega, kateri govori slovensko i perfektno madjarsko sprejme graščina v bližini Maribora kot slugo. — Osebno se je javiti pri UPRAVI VELEPOSESTVA BELTINCI
Oda
se hiša z vrtom
v Dolnji Lendavi, Oska ulica. Vprašati je pri Tóth Štefani v D. Lendavi, Oska ulica štev. 6. Ugodna prilika !
Arondirano
posestvo
lepo urejeno 30 oralov pri Jeruzalemu prodam. - Poslopja skoraj nova. -
Anton Makovec, Grlava Pošta Križevci.
4
N O V I N E
12. junija 1938
„HIZICKI DOMACOJ“
Pisma naših z tüjine
Pozdrav Tratnjek Štefana, našemi izseljenskomi dühovniki 15. maja v Fére Champenoise. Dragi prijateli i prijatelice, s sküpnov rečjov pozdravimo našega lüboga gospoda dühovnika. Po dugom časi so ozdravili i očistili naša srca i nam podelili božo milost. Zato jim bojmo srčno hvaležni. Oblübimo, da bo ostalo to v našij srcaj tüdi za naprej, kda se znova razidemo vsaki na svoje delo, težko delo, dostakrat žalostno delo. Zakaj? Zato, ar to ne so naši dobri i častivredni očovje i matere, ki ki nam tü davlejo delo. To ne so oni sladki prijazni pogledi, kak so bili doma pri našij dragij. Tü samo od dneva do dneva vlečejo iz nas naše mlade moči. Edina sreča nas je obiskala zdaj v tom najlepšem meseci, Marijinom maji, kda se je vsa narava prebüdila i oživela; zdaj so se tüdi naše düše prebüdile i oživele. Zato, preč. gospod, blagoslov vam Bog podeli, da bi še dugo let živeli, zdravi i veseli i po smrti šli v sv. raj, i tam dobili plačilo za vekomaj. Pozdravleni, pozdravleni, iz domače rojstne vesi med nas postavleni ! — O moj prelübi dragi dom, za te srce gori, kak te verno lübo bom, vse svoje žive dni, kje dobri starši prebivajo, v starih dneh bridkost vživajo, kje nas petero je dece, ki smo jih zapüstili? O daj premili Ti naš Bog, da bomo se še zdrüžili !
Forjan Anton, Aulnots sous Laon. Hvaljen Jezuš ! Tüdi jaz se moram ednok oglasiti pri Vas, častiti gospod, ar ste tüdi vi mene oglasili v Novinaj, ka me preveč veseli. Zato vas najlepše pozdravim i vam želem dosta božega blagoslova pri vašem deli, s šterim sté nam na velko pomoč v tüjini. Naj vam bo Marija, majniška Kralica, na pomoč povsod, posebno v smrtnoj vöri. Novine redno dobivam i so mi na velko veselje. Pišite mi, kelko šče mam plačati za letos, ar znam, da tüdi vi morate plačati. Komaj čakam naše Novine, ki mi prinesejo novosti iz naše mile Slov. krajine, štero želemo ednok viditi. Tü nas je okoli 12 Slovencov i nekaj Hrvatov. Največ nas je iz Domajinec iz cankovske fare. Zato pošilamo pozdrave Domajinčarom i celoj cankovskoj fari. Tüdi s č. g. Camplinom sva si velkiva prijatela. Za vüzemsko spoved nas je bilo 19. Vsi smo jako veseli, da smo dobili našega dühovnika, da lejko očistimo naše düše v slovenskom jeziki. Želem vam, Prečastiti gospod, da bi šče vnogo let med nami živeli i nam pošilali naše krščanske liste, ki so nam na velki hasek. Pridobo sam tüdi dva noviva naročnika, šteriva atres sam poslao č. g. Camplini. Novine bom vsikdar širo. Nam tü ide tak po srednjem, plačo so nam pobolšali, ali vse je drakše. Zdaj, kda je frank tak spadno, skoro ne več vredno biti v Franciji. — Zdaj vas pa šče ednok pozdravim. Pozdravlam tüdi svoje starše, brata, sestre i vso rodbino.
Oletič Marija, Žalig Katica i Gerič Agica iz Hotize, v Nemčiji. Velečastiti g. urednik ! V imeni Jezuša i Marija se vam oglašamo me tri. Želemo vam obilo  sreče i zdravja, da bi mogli šče duga leta tolažiti nas razstepene ovce v tüjini. Dragi Jezuš naj vam bo plačnik za vse vaše trüde.
| Pozdravlamo našega gospoda Berdena, starše, brate, sestre, moža i dete, pajdašice, hotiško Marijino drüžbo, vse soside, botrino i celo hotiško ves, celo Slovensko krajino. O ti mrzla tüjina, zakaj nas pritiskaš tak močno k sebi, da ne moremo v, svoj slovenski dom. Lepšega kraja nikde ne poznamo, kak kraj je slovenski, kje dom svoj mamo.
Pozdrav pošilajo : Ozvatič Štefan, Ardon sus, Laon, celoj Slov. krajini i uredniki Novin; Višek naročnine pošila na Dom sv. Frančiška. — Lazar Štefan i lena Marija, Denil, Francija.
Rafaelova drüžba v Slov. krajini.
Grüškovnjak Cecilija iz Žižkov, zaposlena na deli v Nemčiji, je poslala dvakrat materi domo peneze i penez ne prišeo. Rafaelova drüžba je pisala gospodari v Nemčijo i zahtevala od banke potrdilo, da je penez odposlan. Na zahtevo se je penez gor poiskao i materi doposlao, kak to javla sam gospodar predsedniki Rafaelove drüžbe.
Kolar Rudolf iz Črensovec se je ponesrečo v Nemčiji i ne dobo odškodnine. Drüžba se je zavzela za njega, a potrebno njej je znati, kak dugo je slüžo pri dotičnom gospodari i či je bio zavarvan, ka je tüdi obvestila dotičnoga, da njej dopošle.
Predpreminočo nedelo so na slovesen način odkrili spomenik krali Aleksandri pri Sv. Jüriji ob Ščavnici. Od slovesnosti so poročale že „Novine“. Na naših slikah vidimo ogromne vnožine lüdi, ki jih cenijo na 7000. — Spodnja slika nam kaže trenutek, kda slovenski dečki polagajo venec kre spomenika. V tom mesti je rojen dr. A. Korošec,
minister.	Polo „Elsa“, Ljutomer
Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani jun. 26—29.
Mogočen bo slavnostni sprevod.
Tudi zunanje priprave na velike taborne dni so v polnem teku. Do podrobnosti so že izdelani načrti za dekoracijo posameznih vidnih točk, tako za Stadion sam, za tribuno, za godbeni poviljon, za tribuno na Miklošičevi cesti, za dvorano hotela Union, za gledališče in za železniško postajo. Tudi ljubljanski grad bo primerno dekoriran in ponoči razsvetljen. Nekatera poslopja, v katerih bodo za časa tabornih dni stanovali inozemci, bodo okrašena z zastavami njihovih držav. Višek zunanjega sijaja pa bo dosežen v mogočnem slavnostnem sprevodu. Zbirališče za ta sprevod se bo nahajalo predvsem na Reseljevi cesti, dalje v Streliški ulici ter na prostorih okrog Jugoslovanske tiskarne. Izhodišče sprevoda bo na Mestnem trgu. Šel bo sprevod pred ško-
fijo, dalje po Stritarjevi ulici na Marijin trg, po Miklošičevi cesti, kjer bo predvidoma defilacija, nato boj zavil na Masarykovo cesto, dalje na Tyrševo in po njej pred Stadion. Vhod v Stadion bo skozi glavni portal na Tyrševi cesti. Baza sprevoda bo 10 000 organiziranega članstva in približno 500 kolesarjev. Ta sprevod bo dolg več kot pet kilometrov in bo mimohod trajal približno poldrugo uro. Mnogo bo v tem sprevodu tudi konjenikov, posebna skupina bodo konjeniki, ki bodo nosili vsak po eno zastavo sodelujočih narodov. V sprevodu bodo tudi velike skupine narodnih noš. Da bo razpoloženje še svečanejše, bodo v sprevodu igrale tudi števil ne godbe. Kakor vse kaže, bo ta sprevod med najimpozanlnejšimi, kar jih je bela Ljubljana sploh kdaj videla.
SRESKI ODBOR DRUŠTVA RDEČEGA KRIŽA v MURSKI SOBOTI
bo priredil s Kolom jugoslovanskih sester v Celju letovanje v Celjskem domu v Bakarcu od 5. julija do 25. julija in od 26. julija do 16. avg. 1938. Oskrbnina za 21 dni znaša do 5. leta 400 din, do 7. leta 500 din, nad 7. let 600 din do 16. leta. V oskrbnino je všteto : prenočišče, prehrana, vožnja iz M. Sobote do Bakra po železnici z direktnimi vagoni, prevoz prtljage od Bakra do Bakarca, kopališče, kopališke
takse, prijavnina, event. lahka bolniška oskrba, zdravnik in 1 izlet z ladjo. Cene za odrasle so sledeče : Dnevna cena za bivanja popolnoma opremljenih sobah (2-4 postelje), s tekočo vodo in petkratno dnevno prehrano znaša 35 din. Kopališčne takse 3 din dnevno. Za bivanje v skupnih spalnicah dnevno 28 din (imeti pa morajo v tem slučaju istotako lastno posteljnino, kakor deca). Vožnjo si plačajo odrasli sami. Za koloniste, ki so najmanj 10 dni ob morju, je povratna vožnja brezplačna. Odrasle se sprejema tudi za poljubno dobo, najmanj pa 10 dni. Celjski dom v Bakarcu je lepa stavba s 3 velikimi skupnimi spalnicami in 12 sobami z 2-4 posteljami. Kopališče je moderno urejeno. — Prijave sprejema sreski odbor društva Rdečega križa (sres. načelstvo, soba št. 18.) v M. Soboti do 15. jun. 1938.
Tajnik:	Predsednik :
Čižek, s. r.	sreski načelnik
Dr. Bratina, s. r.
Zdravstvo.
Kriza, gripa (malarija) i kinin.
Vnogi že trpijo zavolo gospodarske krize, i nišče nešče pomisliti na to, da s tem betegom položaj poslabša. — A vseedno je šče edna možnost, ar je doba gripe pred dverami. Poleg neprijetnosti i betega, ki zahtevle izdatke za gripo, za doktora i vrácvo, nastopi ešče pomenkanje možnosti dela i ešče vekše gospodarska zgüba kak ta, štero je že tiska povzročila. — Ali gospodarska kriza pokaže včasi potrplenje ž žrtvami. Gripa toga ne dela. Gripa ma jako kratko inkuoacijo (doba oküžitve) i to samo 48 vör. Eden betežnik lehito oküži drügoga včasi, kak se je sam oküžo. Tak se gripa jako naglo širi i zavzema velke prostore. Pri ednom navad se lehko zgodi, da se v mesti oküži istočasno več kak polovica lüdi. — Zakaj se ne bi probali čuvati gripe, kda je to mogoče z jako malov količinov kinina. — Priznani profesorje i doktorje so dokazali potom posküsov, da če vsaki den vzememo zadostno vnožino kinina, se lehko obvarjemo napada gripe. — Zato pa nikša obširna zdravlenja z dragimi sredstvi, nego samo enostavno dnevno jemanje male količine pilul kinina v mesecaj gripe i beteg nas ne napadne. — Edna uoza, ki vsebüje 0·2 grama kinina, dnevno zadostüje, pa ne pomeni peneznoga obteršenja, nego šče pomenša Vaše velke izdatke, — Vsakdenešnje čuvanje gripe je bolše i bole šparavno, kak vračenje betega.
Pošta.
Kerec Stevan, Prosečkaves. Zavolo kaucije križa pišite potom g. dekana ali župnika na višjo cerkveno oblast v Szombathely. Hvala za pozdrave, ki nam je po tebi pošila tvoja deca. Na Risale smo opravili sveto mešo v prošeni namen. Gider Joško, Belov. Gda ti pogodba preteče, te se javi. Kamakoli lejko pošleš mesečno 40 mark. Vožnjo ti plača tisti, ki se je v pogodbi za to obvezao. Če ne bi šteo, se javi na Rafaelovo drüžbo za Slovensko krajino. Novine so poslane, naročnina na mesec 6 Din. Po pusti jo lejko pošleš z ostalimi penezi vküp. Javi nam, kde jo naj zdignemo. Horvat Marika, Ortiges de Salins. Peneze sprejeli i višek 25 Din. razdelili po vajnoj želi. Bog povrni. Činč Mihael, Hraščice, p. Beltinci. Naslov spremenili. Za Činč Rozalijo je naročnina za lansko leto plačana, za letos ešče nikaj. Ceh Štefan, Nedelica. Novine Fortun Štefana, štere si naročo, so prišle iz Francije nazaj. Javi nam njegov novi naslov. Poredoš Verona, Gaberje Ӏ. Novine Zakojč Ivana so prišle iz Francije nazaj. Javite nam njegov novi, točen naslov. Režonja Štefan, Oberӧblingen. Mati plačala za letos 38 Din. S tem je polovica letošnje naročnine plačana. Gaber Franc, Serdica. Poslali smo vam prošenih 6 izvodov prvih 4 številk Marijinoga Lista, zdaj ste nam je poslali nazaj. Javite nam stalno, kelko Marijinih Listov vam naj pošilamo i zakaj ste nam te vrnoli prošene izvode. Holcman Jožef, Kublauk. Marke koštajo zdaj, kak nas nemška oblast obvešča, 14 Dni. Za tvojo stvar smo pisali na nemški konzulat. Gda dobimo odgovor, ga objavimo v Novinaj. Duh Jurij, La Fontaine des charmes. Sprejeli din. 133. Na koj je višek ? Horvat Klarica, Cornevllle. Sprejeli din 105. Na koj je Višek? Golob Ludvik, Moravci. Sprejeli 140 din. Od toga brisali staroga duga 86 din, na novo spisali 51 din. „Dolska čitalnica“, Križevci. Sprejeli 30 din, s toga spisali 10 din za kritje lanskoga duga, 20 din na letos. Balažič Janez, Staranovaves. Sprejeli 15 din. Brisau 12 din staroga duga za 1936. leto, i 3 Din za 1987. 1. Na lansko leto mate tak duga ešče 7 din. Dug je tak nastao, ka ste vi vsako leto 6 din menje plačali. Morali bi 30, pa ste vsako leto samo 24 din. Prša Štefan, Ferme Pierelt. Tvojo naročnino za 1938. je Kranjec Štefan iz V. Polane št. 5. plačao. Sčap Ana, Beltinci. Mlinarič Avgusti smo prepisali z deleža 28 din, obračunajte ž njim. Adamič Jožef, Strehovci 78. Sprejeli 22 din. S tem so Novine i Mar. List za Francijo za letos Plačane. Gomboc Jožef, Tešanovci. Sprejeli din 83·50, 30 spisali na lansko leto za Tivadarov dug, 53·50 spisali na letos. Nemec Janez Ober Auklam. 54 din naročnine sprejeli od tvojih domačih. Žitek Ivan, Rakičan 33. Od lanske naročnine ostalo 1·50 din, zdaj sprejeli 15 din, tak je ešče duga na letos 13·50 din Pavlinjek Štefan, Sodišinci. Sprejeli za lansko naročnino 45 din i za letešnjo 38 din. Lanskoga duga je ešče 115 din. Erjavec Štefan i Žemlič Andrej, Lipovci. Seznam sprejeli, morete ga pa dati potrditi ali po g. plebanoši ali po g. Tratnjeki dühovniki. Prle ga ne moremo objaviti. Pridite po njega. Bertalanič Franc, Francija. Sprejeli din 63. Horvat Štefan, Nemčija. Sprejeli 40 din. Sreš Martin, Bratonci 10. Kelko je plačao pri vas Balažic Mihael naročnine. Njemi hodijo Novine zdaj v Francijo, pa moramo znati, kelko ešče mora doplačati do novoga leta. Gaber Franc, Serdica. Sprejeli za vašivi dve hčeri, za edno v Franciji, drügo v Nemčiji 148 din i za Büček Alojza v Nemčiji 18 din, Büček je s tem plačao komaj en del lanskoga duga, na lani je ešče dužen 6 din i vse na novo leto. Zver Štefan, Merris. Sprejeli din 108. Na koj je Višek? Titan Franc, Krog. Seznam smo sprejeli i ga obračunali. Kolarič Roze nega notri med člani, zato od nje ne moremo nikaj računati. Prša Franci na staro ostane 12 din, Fujs Andreji na letos 50 50. Ovi računi so vredi, Kumin Franci pa na staro ide 24, ste v začetki pravilno pisali. Horvat Ivani na lansko računali 30 din, staro 26 din. 41·50 din smo vam pa poslali, da njemi izročite. Sabotin Marija, Gančani. Novine Maučec Marije, štere ste vi naročili, so prišle iz Francije nazaj. Javite nam njeni novi naslov. Kolmanič M., Jusserie, Deuil. Sprejeli 105 din. S tem je plačana lanska i letošnja naročnina
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.