O ZM EDI IN SAMOVOLJI FRI U PO R A B I NAŠIH POKRAJINSKIH IMEN M ed prip rav ljan jem nove geografske m onografije Slovenije bodo geografi p re­ tresali tudi regionalna im ena in jih skušali poeno titi pri bodoči rabi. K er pa bodo knjige pričele izhajati šele čez nekaj le t, m eni kom isija za zem ljepisna im ena in te rm i­ nologijo pri Zvezi geografskih d ruštev S lovenije, da je po trebno javnost opozoriti na najbolj pereče prim ere neu tem eljenega sp rem in jan ja pokrajinsk ih im en in njihovega ozem lja , kar povečuje zm edo in nejasnosti. M nogo nesporazum ov nasta ja zaradi nepoznavanja nastanka in pom ena p ok ra­ jinskih zem ljepisnih im en in zgodovinsko-upravnih oznak. O blikovanje deželnih m e­ ja K oroške, Š tajerske, K ran jske in P rim orske se je zaključilo z razpadom avstroogr- ske države po prvi svetovni vojni. K er ni več upravnih eno t, ki so bile podlaga teh im en, nim am o razloga, da bi m eje sam ovoljno sprem injali še danes. Po italijanski okupaciji po prvi svetovni vojni je del slovenske javnosti razširil m eje P rim orske na škodo N otran jske . O d k ar je bila po drugi svetovni vojni odprav­ ljena tam kajšn ja državna m eja, je razm ejitev teh dežel postala še bolj sporna in ne­ eno tna . T o ne m ore opravičevati ok ra jševan je nekdaj ustaljenega im ena N otran jska R eka. M arsikje na Slovenskem ljudstvo im enuje bližnji vodni tok R eko . Z ato o k ra j­ šana R eka (ali reka R eka) izgublja na p repo trebn i podrobnejši lokaciji. Izvor mnogih nesporazum ov o regijah jugozahodne Slovenije je nepoznavanje razlike m ed zem jepisnim nazivom P rim orje (ali S lovensko Prim orje) in zgodovinsko- upravno Prim orsko, ki je skupno z G oriškim im ela znatno večji obseg. T udi pri om ejevanju delov nekdan je K ran jske , G oren jske , D olen jske in N o­ tran jsk e , je po trebno upoštevati nekdan je k ran jske deželne m eje. Pri tem je najbolj p rizadeta D o len jska , k jer se n jeno ozem lje vedno bolj odm ika od obm očja , k jer se dom ačini im ajo za D olenjce (ali K ranjce). Im ena kot Z ah o d n a , S redn ja , V zhodna D olen jska posta ja jo vedno bolj sporna in nejasna. Sredstva javnega obveščanja z vedno večjim uspehom uvaja jo novo im e O bala . Ni m ogoče ugovarjati po treb i, da se vpelje jo nova regionalna im ena, ako je za to p o tre ­ ba. T oda naj bodo jezikovno neoporečna in sm iselno usklajena z obstoječim regio­ nalnim jezikoslovjem , ko t ga je izoblikovalo ljudstvo in znanost. N ova O bala ne ustreza ne prvi in ne drugi zahtevi. Pri govorni rabi O bala nastaja dvoum je, ali je m išljen ozek pas kopnega ob m orju (k a te rem ?), ali širše ozem lje , za katerega se v stroki jav lja tudi im e Slovenska Istra . N aša kom isija soglaša z m nenjem koprskega geografskega društva, da je za to ozem lje na jp rim ernejše im e K oprsko P rim orje. A ko je m išljeno ožje obalno področje , naj se uporab lja opisni naziv obalni k raji. Po­ d robnejšo argum entacijo o tem je prinesla zadnja številka G eografskega obzornika. Sestavljenka iz Po + ime reke + je od nekdaj pom eni ozem lje (po rečje), ki se odm aka v neko reko . T ako poznam o P om urje , P odrav je , Poso telje , Posavje, Posoč­ je , Podonavje itd. Z a to ni m ogoče pristati na drugačno, p rostorsko zoženo im e Po­ savje. K er se v televizijskem Posavskem obzorn iku navadno prikazu je jo k ra ji, ki so blizu spodnje Save, bi bil ustreznejši naziv Spodnjezasavski obzornik . Saj je Zasavje ponekod živo ljudsko im e. Sicer si je po treb n o pom agati z im enom za m anjše regije, m ed katerim i je tudi Spodnje Posavje. P odobne pom isleke vzbuja televizijski Po­ dravski obzornik . V navadi je , da rabim o za eno tno reg ijo , v kateri se dela v nečem raz liku je ta , se­ stav ljeno im e z vezajem (B loško-P o točanska p lano ta , K rško-B režiško po lje , K ranj- sko -S o rško polje. Pri slednjem se del ravnine odm aka v Soro in drugi gravitira h K ran ju). Z a to se naša kom isija zavzem a za eno tno rabo K am niško-Savin jske A lpe. Po obliki K am niške in Savinjske A lpe bi lahko sklepali, da gre za dve gorstvi, po obli­ ki K am niške ali Savinjske A lpe pa, da lahko izbiram o m ed obem a im enom a. Z a del P redalpskega hribovja severno od L jub ljanskega barja se pogosto javlja a lternativno im e Polhograjsk i D olom iti. M enim o, da je p ravilnejše Polhograjsko h ri­ bovje , saj ga gradijo tudi d rugačne kam nine in ne le dolom iti. O d alternativn ih imen K obansko , K ozjak , Podravsko obm ejno gorovje za p redalpsko hribovje severno od D ravske doline, zagovarja naša kom isija eno tno rabo K ozjak , a brez m asiva K ošen­ jak , ki je del G olice. T ako želi tudi večina tam kajšn jega prebivalstva. Prvič ob jav ljeno v D elu 18. X. 1986. K om isija za zem ljepisna im ena in term inologijo pri Zvezi geografskih društev Slovenije Z an jo Ivan G am s