r .1 t:\ \ -V/. Daj dalje! w;*f?> w j 5mr fa^mus^-booo narcou! ■ l!wr f v fe'1 / J rv« • * % /Sr-N izviri ni p^ a b L - ^ n> v ,1 mrnrn M i jS-Vi . .p v! 0svo*o()!lm fronte - u"wn<>ktca narcafi i — imufi-mka ti::a)/\....... Leto IV. yA\SW /c. /l/A oredi o):tobra 1943. Št.26. ne:la\/n! kgneg slovenskega algazar j a v dne}., -r.o je na slovenskem ozemlju, osvobojenem izpod italijanske= jarma, prevzemala oblast Osvobodilna fronta kot edina zakonita pred= naroda, so se v staroslavni turjaški grad z vseh vc= razbiti.1! belo-plavih gard. Za trdo grajsko ozidjeso butice, s katerimi so se prebili skozi valove vse= vobo £>a w P. Ji_______ stavnica slovenskega trov natepli ostanki skrili f,voje »e trSe rodne zutekli na Turjak. Tam čepe so pričakovali prihoda odreSiteljev - Nemcev. Toda Nemcev ni bilo, pač pa so prišli naai gorenjski fant je iž 7. u= darne brigade, ki nosi ime Franceta Prešerna. Partizanski borci so' okrog tur InalfA "h"!*^^ inv.i cjVTr»vi-M-< h u T.wi,sX.i y o-p^i r p 3 so pojavile zastave Jitve od pogana ____v. _______________„_____ ... njih so se mo:4= da v Dpomiriu obdajali prizori iz fašističnega propagandnega filma „Alca= zar" ali pa iz divjih zgo:.b, ki jih je o izdajalskih branilcih tcledske= ga Alcazarja priobčieval „Slovenski dom". Marsikomu od njih se je mord? zdolo, dR bo Turjak odigral vlogo slovenskega Alca^arja. Zgodilo pa se je drugače kakor v Španiji. Ieijčica upornikov in izda jalcev, ki se je pred Špansko republikansko vojsko zaprla v toledski grad -alkazur, jo stala nasproti neenotni, neizkušeni in lahkoverni vojski,ki no se ji za hrbtom zbirale trume neiasko-italijanskih intervontov,podžga= nih spričo zločinske politike raznih Ohamberlainov. Izpljunek slovenske* ga naroda, ki se je zbrf 1 na Turjaku, pa je ostal sam. Obdajal ga je ob= roČ tiste vojske, ki so je preizkušena in ojeklcnela v težkih borbah ?ro ti noenaki sovražni premoči strnila v noomajno celoto. In ta neomajna ce lota jo dane3 z ramo ob rami s svojimi velikimi anglo-sovjetsko-ameriški vi zavezniki sposobna biti in pobiti slehernega sovraga. Ta neomajna ce* lota jo slavna Narodno-osvobodilna vojska Jugoslavije. Teden dni se je ndrzal" Turjak. Teden dni so voditelji belo-pteve m-- de v pričakovanju nemške pomoči z bedasto nadutostjo, vredno njohovih hi= tlerjevukih pokroviteljev, odbijali pozive na predajo. Teden dni 30 bre;; zobi volkovi pričakovali, da jih bodo po srečni rešitvi zgodovinarji r.= ';kci je ovokoveeili kot slovenske Arande, j irande, ali kakor so se že ixiie . ^vali „ j.maki" Llovenčevih storij iz Španske drik.vl janbke vojne. Xo Pv rešitve le ni hotelo biti, niti z nebainniti pc nebu, niti po zemlji niti iz podzemlja, se je grad slavnih Turjačanov neslavno predal. Z n: im -e je borcem edine zakonite jugoslovanske vojske predalo zadnje resneje oporišče izdajstva na osvobojenih slovenskih tleh. iadec Tur ji ka je iznovr. in na najbolj očiten naein izpričal nezlom- 1 jivo silo iTarodno-osvobodilne vojske. Ostanki belo-plavo garde so epOE= :ali, da jiu na osvobojenih slovenskih tleh ni obatanka. kolikor se ^so .zkropilj , so pod svojimi zločinskimi voditelji zapustili o svobod cte± .....P - jlpge rvVv^ alov*„ .... ......,....................... - . . belpga3. gOlv^o mV sovražnika z oblakov rodu no 1 naš'ga tretfi flrrom; Pro?t« 2:o je bil. očakov. Naprej j bo Slovencev do m. " < • BOHIS ZIHEHL i g/j/14 čist! osvobojeno ozemlje. seaoa se je i*vi .ila brc? velikih nonrijotno&ši. .. Ml Italijani jo zlasti orož:c neradi odlogi. Mnogi.bo en oddn'n-ij«r znJh oči« Bojazljivo ao prraševali o namerami partizanov, o odr-oap ■ • i* ske^i ljudstva Oc n.;ihf in kv ec i.*?*deli, da se jim nhove:**^ .-'i za storjeno a;:.d*;« 2dcj a,e ao misli rccJcevati, oo so poto.itfti^i dali, kar „o iL&li, Rye je 3icer, da eo ponekod celi oddelki. odm orožje in *li proti; donra, a teh ri bilo veliko. _ 7a o5l Mnogo prtu,ie imela naau vojska z belo in plr.vo^nrdi^ta. ° bojo je zlom I-oaiijr pomenil strahotni in nepričakovani udarec. ^ ona a on« ep eo znajli izdani pred partizanskimi stroonicr.nl, brez upa na .voac^ oa koder Jioli, Doslej je bilo zanje vso lepo in lahko. Oo eo -jih peft^an •• obkolili, so jim Lahi prišli takoj na pomoč, zdaj so bili pa naentant dk. zaščitnika,. vrez' žandarjav, _ a+ liomoralizaci ,ja belih jo bila strahotna. Panično so bežali ns rani, odmetavali orožje, slačili uniforme,. ter so preoblačili, oiosi med Italijane v pokrite vozove, kjer so služili vojakom za klopi. *o stah so oo na nekaterih mestih zopet strnili v skupino. Obup jim jc koval borbo, njihovi voditelji so udarili zopet na staro struno, -rae^t da nameravajo partizani pobiti vsakogar, kdor ni z njini. SaPr|1,BOn®®yi. giatlovo in utrjene postojanke, kjer so se nekaj časa upirali, toda oge", iz novega partizanskega orožja Jih ;c zadučil. Nekatero ediniceeo su pii družile Nemcem, zlasti v okolici Št.Janža, mnogi so se pa skesano rreac li našim četam. . Plava garda je doživela odločilni poraz pri Grčaricah. Nekaj vodice Ijev jo izvršilo samomor, dragi so padli. Koprivic, Kranjcev in dr^^j- veo, a spomini na zločine teh iivroflkov bodo osi.—.:, slo cnsl:qrai V? še dolgo v spominu* ČJ^rnj^acda jo Jaia.li>..r,-- ■ , -v. r> « ' • "" -u " treh - ž tir ih'vsa i obo jenega; teritorija so bila uničena, raz*n izdajalcev niso mogja oV^ežda, 'foda tudi "ta■ artBSUlCa partizan ne pozna besedi Nas Partizan ne poaca zaprd^ •a uničiti, želP nn+o« v ? ne gre! yse bele in plave Podgane ie tre= riborjeno svobodo mirno° breJT-° ^^J0 ^o umivalo "svo jo^elko'. Morala eloversS ^ bojazni pred notranjimi sovražniki, -ela in plava gard" 1 ta i^hi- slovenskem ozemlju je neprekosljiva. si, kjer ni hi Se • ki bi 1 vse simpatije.. Imamo cele va= Mladina je Pijana^evduleni', P.8! f SV?la slovenska Osvobodilno-fronto, poleglo. Pet je, vrilki ^ ° ted5u dniBe^e veselje nr za drobec tizane, to je zda i nI eno > kcko sprejeti ih počastiti par= ■ -p >o i** J * f^j njeno delo. Puibnioa- ne razgibana-drv ^nTpdmn r,^ B^ega 30 2?prti 41 odhod iz nje tfefetfe*, "tod« 'pest si Pri ^ "n Ž ?a nČena vrata- Na vzhodni iro^i ^m gre slabo in osvoboinnn 1--POS zeTnuci0- Nemci sedaj no kažejo zato namena napadati naše toda z lfitoio+i!' ? pa da nas bodo lahko vznemirjali zJ&talštvon ti. Moral *tVFZ nam ?-ahk0 PRŠIJO hiše, vojske pa nam ne morejo uniči Udarna*SvJ°3??e.3e slaba' 11111320 slabša kot Mla pred meseci' ICosvan-pv-- • fedinic 80 neprimerno zmanjšala. Izpadi Nemcev pri žati nr.Z, J-1 jubl jani so le defenzivnega značaja. Njihov, namen :je,dr= -Vodi*-rJ 'Jr,"..P0j-0J?Q30 Jn vznemirjati našo vojsko. Nemci so pač mnenja,da ;r"x J0,j3li:c- sicer vešče v partizanskem bo jevanju, odprtega bo i a iT 'ir\ ^ '1! 80 Čete dokazale svoje sposobnosti.Kjer }co j. a j pocniua : napadati, so bili odbiti. Naši borci so polni poguma '.in ■ ' sP0P^jeti se z nemškimi banditi. m in motorizirane edinice čisti jo teren na Notranjskem ih sorpresto* i L™? S°?eKo5 primorsko mejo. Moč naše armade se neprestano krepi. No= oorci stalno dotekajo tudi te oddaljenih krajev. Kmetje zapuščajo ulu= "lrn vf Temaj0 P^ke; delavci odhaja jo oz delavnic in vstopa jo v našo voj -^ i t ?710Venska vre v narodno-osvobodilnem ognju, bela in plava jsjjraa, Kolikor jih je še, polagata orožje, sovražnika prevzema pred mogo -nia navdušenjem slovenskih množic strah, slovenski partizan pa gre naprej, naprojt dokler no bo osvobojen in izčiščen poslednji kos naše domovine- Jines je veliki dc.n slovenske zgodovine. Vsak Slovenec naj zasede -voje mesto in da svoje sile na razpolago osvobodilni vojski. I. KOPRIVEC o vi: •i - Slovenko! Tečno združeni moramo vztrajati v borbi do konca, do znc.-,i ! jo podpore naši hrabri vojski! Skrb za diuziue, otroke naših bor oev, bodi prva skrb nas, ki se borimo v zaledju. To je človeška ih narod= na delinost vsakega Slovenca. Nihče ne sme'trpeti pomanjkanja! Delajte, zbirajte! ®renburg o. ko.nqu.vojne... London*20.IX. - Ilija Ehrenburg je napisa- v „Rdeči zvezdi" članek kjer pravi,da Je zelo verjetno, da se bo zrušila Nemčija prej kakor mislimo.1918.je nemški maršal ugotovil še 25. oktobra to je 18 dni preden se je Nemčija prodala,da se nemška vojska umika v vcm nem redu in da je še vedno sposobna za ofenzivne operacije.Dodal je,£a se ni čas da bi zavezniški narodi zmanjšali svoje napore.Prav tako mora M-- ti tudi danes,pravi Ehrenburg, naša naloga ni,da bi čakali konca,'temveč noramo zadati sedaj čimveč novih udarcev,da bi prišel koned čimprej. Moc lemške armade je zrahljana in rešiti je ne bo mogel niti vzhodni niti kaJC drug obrambni zid. Pot nemških Fricev ne vodi na zapad, temveč naravnost v obup. >št.,l6.v. " ____________oktobra 194 KONG RES G F - : SKE IN ne vam Dne 27. septembra so se. zbrali na'kongresu oficirji bivše jugoslovan= ške vojske" in dobrovoljoi iz prejšnje svetovne vojne * vsi borci naše na= rodno-o.svobodilne vojske." Kongresa■• so se med drugim udeležili Jože' »Teras, jredeedniic združenja vojnih dobrovol j cev, -Jaka Avaič, bivši dobrovol-jec in general NOVJ, -Vlade Zečevic, pravoslavni duhovnik-in član Vrhovnega štaba ":0VJf delegat IOQ F in CK 1CP3- Boris Kidrič, -delegat Glavnega Štaba Boris ;Craigher» Število .udeležencev je pokazalo, da je pri nas Miha jlovideva izdajalska pustolovščina dejansko propadla: - vsi pošteni ofioieji bivše--ju= joslovanske armade so danes oficirji na3e narodne partizanske vojske. • Jugoslovanska reakcija je mnogo gradila na oficirje. Ta važen steber njihove izdaje je padel,' Oficirski kader bivše jugoslovanske vojske se bori v naših vrstah proti našii-i zasužnjevalcem, hitlerjevskim Nemcem, in proti našim domačim izdajalcem - reakcionarjem. Naš narodno-osvobodilni pokret z njimi ni dobil le določeno število ljudi, dobil je veliko več' Ves naš narod sedaj lahko spozna, del jo vse tajinstveno nami ga vanje - in govorenje mihajlovičevcev in realccionar jev o redni jugoslovanski vojski,'ki seMpripravlja na udarec o pravem času", ki .♦čaka" in podobno., da je vse to govorenje le sleparija. Jugoslovanske, armada je danes samo enaf to je naša Narodno-osvobodilna vojska. Vsaka druga voja ška"organizacija je ali sleparija ali pa izdajstvo ali pa oboje obenem. Ih to poslednje je danes tudi z'izdajalskimi ostanki bele garde $1 miha jlo višave i, '. 'jGnoduimo so ti oficirji obsodili izdajalsko p.očotje Draže l!ihajlovi=: ;'a, enodušno so potrdili pravilnost borbe naše partizanske vojske. • Izdajalec Draža liihujlovid, izdajalec Jlcrl Novak, kje je vaj i ha takor- imenovana jugoslovanska armada, ki jol!tajno"organiziratav Sloveniji?Ni je! Tisti ljudje,'ne katere sta računala, so pri Narodno-osvobodilni vojski in ae bore proti vama, l:i sta se od vsega početka prodala Nemcem in Italija*-. nom» Razbiti ostanki nepoboljšljivih-izdajalcev pa se v nemških oblekah in a kljukastim križem na roki bore proti svojemu lastnemu narodu. Ali sedpj še, moreta govoriti, da zbirata jugoslovansko vojsko? Ne! v Ali še moreta govoriti,, da ta vojska čaka„ugodnega trenutka"? Dvakrat r.et Italijanska vojska jo že razpadla, pa Je ni prišel tisti ugodni trenu tok, da bi spustila nanjo vsaj en strel. Mesto da bi,.udarila", sta ne po= greznila v de večje izdajstvo, prišla sta v nemško utrjene postoianke.Mor-. &oče čakata „ugodnega trenutka", da bosta udarila po Nemcih? Toda kako?. Kdo bo udaril? S katero armado, ko pa nimata na svoji strani uk tudi to, da je manje prava svoboda edino v vrstah partizanske vojske. • • . ' : . • CENE LOGAR K0NGIU2C SLOVENSKIH AKTIVNIH OFICIRJEV IZ BIV&E JUGOSLOVANSKE VOJSKE IN D0BA:0 VOLJČEV IZ PRVE SVETOVNE VOJNE' JE . IZ .UAL SLOVENSKEMU NARODU NASLEDNJI: -j » • • PROGL A S s: L 6. V E N S k E v TJ v A J> tt kongres slovenskih aktivnih ofi= ki so bili zbrani dne 27. septembra j.rjev bivšp jugoslovanske arrnaue in-.1943.sredi.silnega,zmagovitega P0'1^ obrovoljcev iz prve svetovne vojne, ta narodno-bsvpbadi£jiegf boja slo= SLOVENSKI POROCEVALEC, š t. 2 6. venskega ter vseh južnoslovanskih na .....5.....-...................................... Sredi oktobra 1943. »žicam naslednje u=- gotovitve? Za kar so že pred prvo svetovno vojno stremeli najboljši sinovi ju= goslovanskih narodov,za kar so umi= rali najidealnejji med takratno mla dino po avstro o grških ječah, in čemur so posvetili svojo kri ter 3voja ži vij enja naši dobrovoljci v prvi sve tovni vojni,vse to so nekdanji obla stniki stare,predaprilske Jugoslavi je izmaličili v živo nasprotje tež= njam naših očetov in idealom naše mladine.iljihovo protinacionalno rav nanje je doseglo svoj višek,ko so a= prila meseca 1941. doživeli narodi Jugoslavije ii država Jugoslavija po r.jihovi krivdi usodno katastrofo. Toda ideje,ki ustreza narodnim in ljudskim potrebam ni mogoče uničiti, pa čeprav so jo podlo vzeli v zakup reakcionarni protinarodni in proti= ljudski oblastni.1!. Taka ideja mora znova vstati,dobiti mora svoje nove ljudfikc in demokratične nosilce, zdru žiti se mora, čeprav v preteklosti- :.zuialičona in izročena v izkoriščanje bresnačolni reakciji, z naprednimi- ljudskimi tokovi. Zato se poraja da^ nos pred našimi očmi nova Jugoslavi ja, no Jugoslavija protlnarodnih in protiljudskih vojaškihjn političnih oblastnikov,ne Jugoslavija hegemoni atične velikosrbske čaršije,ne Jugo slavija narodne neenakopravnosti in socialnega izkoriščanja,temveč demo kr? tična, na narodni enakopravnosti ograjena Jugoslavija, Jugoslavi j a slo ge in enotnosti njenih narodov,Jugo= slavi ja ~ resnična domovina .jugoslo vanskih narodov in jugoslovanskih, ljudskih množic. Ta Jugoslavija raste iz krvi na= jih borcev pod vodstvom legendarnega vrhovnega komandanta naše vojske in voditelja južno3lovanskih narodov tovariša Tita. Jamstvo za zmago nove,močne,demc kratične Jugoslavijejc NOV in PO Jur- goslavi je. Bivša jugoslovanska arma da ni bila sposobna braniti ne naro dov Jugoslavije In ne države Jugosla vije.Sr-motno se je sesula v pičlih dvanajstih dneh in izročila naše na rode na milost in nemilost zverskemu okupatorju.TOda naše ljudske in na= rodne sile so v krvavih borbah za svo bodo ustvarile novo vojsko - l-Tarod= no-osvobodilno vojsko. Ta vojska,ki je že osvobodila velike predele do= movine in razorožila italijanskega oJcupator ju, je naša resnična,neunic= ljiva, 3 slavo zmago obdana narodna vojska, vojska, 'ki se dostojno bori ob strani legendarnega ruskega orož ja. ". Kdor se zoperstavlja poti naše. Na rodno-osvobodilne vojske,ta je sovra žnik slovenskega naroda,sovražnik'Ju goslavi je,narodni izdajalec. Stera Jugoslavija je propadla v dva na jstih dneh po krivdi protiljudsfcih in protinarodnih vojaških in politi- čnih voditeljev.Ko se je iz ljudskih sil pričela borba,borba za novo Jugo slavijo,ko so se iz ljudskih, sil pri čeli snovati partizanski odredi,za= •rodek selanje slavne Narodno-ošvobodU ne'vojske,.je bila dana možnost vsem, da ixd svojih močeh in'sposobnostih do prinese jo v te j veličastni narodno~o= svobodilni borbi,ki nima primere v na ši zgodovini.Namesto,da bi se bivši oblastniki te, zavedali in podprli o= svobodilno gibanje in njegovo novo? sposobno ter udarno vodstvo,so v pro= tinarodni borbi za svojo oblast,v bor bi za svojo protiljudsko korist,v so vraštvu do velikega slovanskega ruš= kega naroda,padli še globije v narod no. izdajstvo.Združili so se z okupa torjem in na njegovi strani pričeli oboroženi boj proti lastnemu narodu. Izdajalec Draža Mihajlovid je postal simbol tega zločinskega početja,po= stal je zastava narodnih izdajalcev od četnikov v Srbi ji do. bele in plave garde na Slovenskem.Kakor so-.ta zli o na imena in različne nianse .izdajalskih tolp,tako jih vso skupaj drugi V" eno njihovo sodelovanje z okupator jem 'in skupna izdajalska zastava istega iz dajalskega ,.voditelja" Draže Mihaj= loviča. • "v ' Dejstva so pokazala, da begunska londonska vlada ni le soodgovorna za zločinsko početje narodnih izdajalcev pri nas doma,temveč da je temu poč:k t ju nudila vso moralno ter dejansko- podporo, in še več,da je to početje naročila. " . Kapitulacija Italije ni zadala .es kega udarca samo. hitlerjevi Nemčiji temveč je uničujoče prizadela tudi do- mače hlapce Italijanskega okupatorja, belo in plavo gardo.Cim so izgubili izdajalci oporo italijanskega okupa torja,jih je z lahkoto razbila naša Narodno-osvobodilna vojska.S tem pa ser je tudi do kraja razgalila vojas ka slabost izdajalskih tolp, ki so se lahko šopirile le pod okupatorje vo zaščito in po okupatorjevem na ročilu. ^ Hkrati so pa morali belogardis ... ono-mihajlovičevski izrodki stopi~i očitno na stran Nemcev.S tem je mera njihovega izdajstva napolnjena ao vrha. Slovenci, Slovenke! * Po zaslugi naše jjfamdno^o svobodi.i. ......................- 6 - ;..........Sredi oktobra 1943. ne vojske >1 Osvobodilne fronte, ki Bliža se dan popolne osvoboditve] ^v^i^v. -utelešenj6 borbene slo= čeprav so pred nami še trde preizla; /Stoke narot-^ enotnosti in izraža šnje.,ki jih mora sleherni zavedni neuničljive °«>Tsc&Zte tež Slovenec in sleherni zavedni Jugoslo £3e naših louusicin TP^ic, je dands van premagovati v zavesti,da je -da= svobodna polovica Slovenije. nes potrebno dati vse za našo fronc orno sredi. fcajboj.j Ogorčene borbe to in vse za organizacijo-našega za * na jiiujsim: sovražnikom našega naro led ja, da - Hitlerjevo •■Lvemei jo. • k SLO VEK C11 ZČAT:^, M Edcr je Slovenec,kdor je Jugoslo BODIMO ■DISCIPLINIRANI ! 'BODIMO E 7an in Slovan se mora v teh dneh,ki NOTNI ! UREZ PRIDRŽKA I2P0LNJUJK0 so najveličastnejši v naši narodni NAVODILA NASE NARODNO OSVOBODILI;*: zgodovini in v katerih se je položaj VOJSKE III OSVOBODILNE FRONtfE -SLOVEN vadi za slepce do kraja'izči^til,na. SIOC-A NAHODA. omahljivo in brez pridržka odločiti SLAVNE SOVJETSKE ARMADE ZADAJAJO za neizprosna .oboroženo narodno~os= V NEZAUS TA VU ENEM >?0H0DU UDAREC ZA vobodilno borbo,za osvoboditev in zd UDARCEM HITLERJEVI NEMČIJI; NAŠA NA ruzitev vse slovenske domovine j za ro RO.DNO-OSVOBODILlvA VOJSKA BOJUJE TEŽ vo,močno in demokratično Jugoslavi- JCE,T0M ODLOČILNA BO V E ZA NAgO KON G o. Taka odločitev pa zahteva posve= ONO. OSVOBODITEV. PRED NAjHI JE ČAS,KO titev vseh naših sil narodno-osvobo BODO V SVOBODA-BODOČNOSTI KONČNOVI d ilni vojski in novi narodni. ohlas t LJAVNO URESNIOiTOJ TUDI TRADICIONAL- ki Jo v Sloveniji predstavlja Osvo=' NEtSTOL^T:TE TEŽNJE NAJBOLJŽIK DUHOV bodilna fronta slovenskega, naroda. NAŠEGA NARODA. ŽIVELA DOMOVINA! , .v., ŽIVEL VRHOVNI KOMANDANT TOVARIŠ TITO! •'. ŽIVELA NARODNO-OSVOBODILNA-VOJSKA JUGOSLAVIJE! '•• ZIV7JLA OSVOBODILNA FRONTA! ŽIVELA ANGLEŠKO-SOVJETSKO-AMERIKANSKA ZVEZA! Smrt fašizmu - svobodo narodu ! Jaka Avsič, general, član Vrhovnega plenuma 01% namestnik'-komandanta NOV in PO olovenije;'- Josip Jeras, predsednik organizacije vernih dobrovolj cev v prvi svetovni vojni, član Vrhovnega plenuma OF; - Peter.Kiler, pol kovni k c •• Vladko Naglic, kapetan bojnega broda; - Vlado Vodopivec,' pod^ -jiv.:'. Aleksander Elener, major; - Rajko Tanarkovič, rod poročnik; - Pero roprvoda, podporočnik; - Franc.Tavčar, po u^uroeni ti i ■alne Manilo^ vič, kapeian 1" razreda; - I&LrkO Bračič, podporočnik; - Franc Potočnik-, poročnik bojnega broda I.razreda; - Janez Tomšič, poročnik bojnega brpda I. razreda; - Damas Oblak,kapetan I. razreda; - Socerb Božič, kapetan; - dr. Slavko IColar, kapetan, - Ostoja Bokid, poročnik; - Mijodrag Rakič , poročni!-- Cvetko Dolenc, kapetan I. razreda; - Peter Bisjak^ kapetan II. razred^j - -Radko Pečovnik, poročnik korvote; - Jože MaH.č, kapetan-;; Alojz Kukman, kapetan; - Karlo Kronogger, poročnik; - Vlado Satec, vojni uradnik IV.razreda; - Slavko Kavsok, poročnik bojnega broda II. razreda xarel Pirš, kapetan II. razreda; - Josip Hočevar, kapetiin I. razreda - v pokoju; ~ dr. Veko s lav Valentinčič,kapetan I. razreda, - Boris Skulj,po=» roenik; - Anton Plantan, podporočnik; - Edvard Kokl, podporočnik;- Mirko Prodnik,- podporočnik; - Franc .Dolšek, podporočnik; - Ivan Bambič, poro = eniky - Bogomir bnuderl, podporočnik; - Edo Nikolič, podporččnik;-Mi- roslav Stepančic, podporočnik; - Milan Gole, podporočnik; - Ladislav Le= gisa, podporočnik; - Slavko Malnarič, kapetan I. razreda; - Danilo Ber-^- ger, podporočnik; - Viktor Rome, podporočnik; - i;lran Petrič, poročnik; • Vili I',ozar, podporočnik; - Ludvik Valentinčič, poročnik; - Drago Mež - naršič, poročnik; - Bogomil Ilude, podporočnik; - Leon Zaplatil, poročnik - Jože Svizcij, poročnik; - kilan Sonc, poročnik bojnega>broda; - Branke Pečovnik, poročnik fregate;- - Martin olibar, rez. nes. por., in vojni dc brovoljec; - Miro Kavčič, podpolkovnik* - Vincenč Grošelj, poročnik bojnog brodr II. razreda; - Sava Konvalinka,' podporočnik; - Ser.;ej Ber?^-i poročnih - .Oranko Ličen, podporočnik; - Pero Cestnik, rez. peh. '.cap. J. raz.; - Jiiha Mišič, podporočnik; - ilrvoje Jregorin, poročnik bojnog brd~ da II. razreda, - Drago Prešel j, poročnik korvotev - Franc Avsenek, t>o=» roonik; Daniel Barle, poročnik; - Ivan Drčar, kapetan II. razreda; . mcJ-joSi Vitomir, podporočnik; - Ivan Kalabosa, podporočnik; - Franc Vi^ sjak, poročnik bojnog broda I. razreda; - Rome' Viktor,- peh.poročnik; - ' Danilo Rebula, letalski podporočnik; - Peter Skrivaneli, top. kapetan I1 razreda; - Milan Sproo, kapetan II. razreda. « Sredi oktobra 1943« to v a ii i o r VBIIOVIT^.TJ KOMAjhsjTO IMOmTO-OSVCBODILHE VOJSKE IN ■TAjRTIZANSKIH OJDREDOV JUGOSLAVIJE ! V-,rr'r i 4- v , ^ ' -------- -------v „ 3 sice m vo ai i* ei JU • juzn ( z • 0V' Plamt^e borbene pozdrave, ri M d/oS14"oev0 3e' se t)0m0 r)od vašim modrim'in junaškim vodstvom bo- ver rrr xre^a do-zadnje kaplje krvi - za osvoboditev in združitev sl'o= naroda, za svobodno, demokratično in močno Jugoslavijo. Smrt fašizmu - svobodo narodu ! Predsedstvo s •^aka A^ič, general, namestnik komandanta LOV in TO Slovenije, član Vr= • • n-nega plenuma OP; '^sip Jeras, predsednik.organizacije slovenskih vojnih dobrovoljceVv pr- llJBveJ?yni Član Vrhovnega plenuma OP; 1 ile^arfile?1jskt polkovnik j . Jladko Kaglifi. kapetan bojnega broda.. . • ; j d r a vk o i- r eb i 1L Č , peš, kapetan I. razreda; nat»ko Tinaskovlč, podporočnik; ar. podporočnik. po 7 j v \sem nji -irjern in podofioirjem bivše jugoslovanske vojske kt1 vnih ofjrcirjev bivše jugo s lovanske.., vog.sk, e in •vojnih--de J ; y or J 0' ' svetovne vojne, zbran na svobodnem slovenskem ožčcii j-' one 2? aepteakh^ ,1943., PV-edstavljajoč 165 slovenskih aktivnih -o£i»Šf jef •ji r.iougoslcv mske vojske in organizacije vojnih dobrovol jcov v SIdve-ia-iL:,^ izjavlja pred vsem svetom, daje naša edina nacionalna vojska v Ju^ Si.aviji ii^rodno-osvobodilna vojska Jugoslavije pod poveljstvom Vrhovne^- komandanta tovariša Tita. Kor.gres obsoja pred vsem svetom narodno izdajalsko početje Praže najlovida in begunsko londonsko vlado, ki to zavestno podpira še i__ niso svojemu narodu in stopi j jugoslavi\r borbo proti ;dednemu sovražniku našega naroda, nemškemu 0= ju, v svobodno, močno in demokratično Jugoslavijo. Smrt fašizmu - svobodo narodu ! Predsedstvo: •Jaka Av;i(j. general, namestnik komandanta NOV in PO Slovenije, član kovnega plenumt 0P> 7'r p v d sodnik organizacije slovenskih .-o jnih 4o'bro/ol j.JcV v pr* vi svetovni vojni, član Vrhovnega plenuma OP; feter Kiler, art«. polkovnik; ■ • * ■ Mudi:o Naglic, kapetan bojnega broda; - Viravko Prebilič, peš. kapetan I. razreda; Rajko 'lanaskovič, podporočnik- ih rano Tavčar, ^o^poro^rik. ,št,26,..............- 8 -........^_______ _ Sredi oktobra 1943. NASE VOLITVE Te dni se po vseh krajih osvobojenega ozemlja Slovenije vrše voli= Jt;ve v.Zbor odposlancev sljrv^r^feega naroda. Prvikrat v zgodovini bo v teh resnično narodnih volitvah narod pokazal svojo pravo voljo, ker ne bo narg nihče pritiskal ne z obljubami ne z grožJTjainl. Zlasti velikega pomena pa je dejstvo, da se teh volitev udeležujejo tudi žene in dekleta, ki jim je tudi vtem pogledu dana popolna enakopravnost. Naše žene in dekleta, ki se bore skupaj s svojimi brati, možmi in sinovi za svobodo našega na= roda, ki zato uoprinašajo iste žrtve in napore, te.žene in dekleta so s tem pač najbolje dokazale svojo enakopravnost, ki je sedaj našla tudi svo jo pravno potrditev. Tako danes volijo in tudi kandidirajo številne Slo= venke. Slovensko ljudstvo se pomena teh zgodovinskih volitev v polni meri zaveda in se jih z veseljem udeležuje. Postarane mamice, ki so dosedaj se dele na zapečku, prihajajo pražnje oblečene na volišče, Če moža in sinov ni tu, da bi volili, bo pa kar ona s hčerami vred... ICar ne morejo zata^ jiti vesolja, ki jim žari na obrazih, da smejo tudi one danes izbirati, kdo bo odločal v njihovem imenu o usodi slovenskega naroda. Kmečki vel;a ki, delavci, kajžarji, posestniki, ].napif prav vsi Drihajajo na volišče, z neko samozavestjo in zadoščenjem pristopajo k mizi in pišejo na be.e lističe imena mož in žena, katerim zaupajo, Id jih ne bodo pušSali na dilu. klada dekleta, vsa nasmejana, izbirajo med kandidati. • Vsak se-za= veda, da je to zgodovinski trenutek, Volivna komisija piše imena volivcov, petdeset, sto, dvesto, \trist:. vedno večje postaja število. Kje pa je zdravnik? Temu so mora opravičita ne more priti, zadržan je pri bolnikih. Pa gospod župnik? Volivna komisi ja gloda in šteje. Sedaj so že skoraj vsi-volili, samo še nekaj jih ni Prišlo, .:or so zadržani. Vrste se žene, dekleta, prihajajo sivi bradati očaki, partizani z domače občine, prav vcp narod prihaja, da pokaže sv^= jo voljo. T^i zdravnik si je vzel čas in je prišel. Mclo pred zaključkom volitev pa pride oelo gospod župnik, da se tu* di on i^jr.vi, t^r naprej, izvolite prosim, gospod župnik. listek je tu, pero tu=* al. P.andidate poznate? Samo enega napišite!" Župnik prikima, pristopi k mizi, zapise ime, vrže listek v škatli in odide. Za njim jih pride še nekaj, -prihite gospodinje, ki preje niso utegnile, ker so imele opravka s kosilom. Ob dvanajstih se volitve za= ključi jo in komisija z zadovoljstvom ugotovi, da 80 prišli volit prav vsi, ki so prisotni, razen nekaj izjem. Tako se danes slovenski narod izjavlja po vsem ozemlju, kjer vihra- jo slovenske zastave z rdečo zversdo, ponosen in zadovoljen, da si sam vo? 11 Zbor vestnih in poštenih ljudi, ki resnično uživajo zaupanje vsega I ju cistva, ljudi, ki bodo ob vsaki priliki gledali na prave koristi svojega naroda. 5 ==="~=s==sssas=3=s===-rss£ss5sss-=sssssB5==2=sc=ssra===ssc3ss=ars5=~ Na vzhodu se je pričela velika ofenziva Rdeče armade, največja ofenziva vseli časov, ki bo dokončno zmlela v prah pobesnelo hitlerjevsko sodrgo/ Živela Sovjetska Zveza in njena Rdeča armada, ki se tako požrtvovalno rita za svobodo in pravioe malih in zatiranih narodov, živel naš junaki in genialni zaščitnik Stalin! Rurtiurislci strah pred Rusi ] Iz Bukarešte poročajo, da tamkajšnja javnost rarpravlja izključno sa* mo o sijajnih zmagah ruske vojske. Švicarski časopis „Gazette de Lausar- ne pravi, da so zahtevali bivši predsedniki nimunske vlade od kralja,;* se rumunske čete iz vzhodnega bojišča vrnejo v domovino. Dopisnik nava- ja, da se lnudje že selijo iz področij, ki bi utegnila biti*ogrožena oč voane z Rusi, , S t ,2 6 - 9 - Sredi oktobra 1943 jo v r~7ta h "-i • pestaje jjonaon, i.vievv iqx£ xn iv-gs&va oaciaja Iienokra+ski vo3^a poročila Vrhovnega štaba KOV in PO Jugoslavije, raci rov v ^avezniakih. deželah prinaša podrobna obvestila o ope= hovner a+nh, • Ansteski in ameriški oficirji, ki se nahajajo pri Vr- skem" ^ t ^ ti i ir ° p no možn°st obveščati svoje predpostavljene o deja,- n"'J1 in o veliki pomoči, ki jo nudijo enote naše 5« Vsr 'tu "'m, iUv-l?LvV°J3]ce zavezniškim anglo-sovjetsko-aiaeriškin armada*..- da so ninuli časi, ko so politični špekulanti, ki it ' 1 ^ajlovida, lahko ribarili v kalnem, protimroan-m k nam vestV ki da tj- i^je v svojem tvorbe uelu ne posne-jo meja. Se vedno neprestano širijo lazi na p t ha ilcvi ^in P°skušajo privezati na vojna poročila našega štaba Ki? Listi mLJT . ' MihaDlovieu pripisati uspehe, ki jih je pokazala NO*. VuiaiA v'da se na njihove strani vzihotapijo take vesti, pr. n it1, en v 1 3me?en položaj. Tako priobčuje na primer MI?ew-Tork Times1' H zt'j natJih čitatel;bkih krogih precejšen ugled, v neki števil* r^nn J ■ ° zavzetju Splita tudi drugo vest iz Jugoslavije, kjer jf tor-ir/!. 1 °3acana aktivnost Mihajlovičeve vojske prestrašila okup? - rl? ^^novic izvršil mobilizacijo, •'-o te r nuaih iOudeh vzbudi taka vest samo veselost in dovtipe, med tea r io 7.. V° J'° izročiti med ameriškimi bralci še večjo zmedo in nerazumeva« ' ^i vtstj?nQr° V naŠi deŽGli- se> da iQ "to tudi namen sestavijalceV- vi rll3ti namtn ima tudi druga vest, ki se je pojavila v Ameriki in Id - i, " Jf) P? J.ihajlovidevi izjavi radijska postaja ..Svobodna Jugoelan 6 •i. v/ r ; r javnost prav dobro ve, da je ..Svobodna Jugoslavija" — .•v : ostajn našega Vrhovnega štaba in Anti fašističnega sveta ter w T, 1 ^uoviejm nobene zveze. £ ' -J-: idistvo je banditstvo Mihajlovičevih četni ko v uspešne* poVi}* r-i a' bi tudi nnši zaveznilti uničili politični bandi tizem - JionjVn Rogovih pokroviteljev. /RSJ, 29. septembra 1943./ " Franci z ilupnikom na čelu ze pričenjajo s .papirnato ■IVO - na - -----^o! Ne klonite! - I7jihoV> :ili zakotnih krajih 2l£Vp ne morejo preboleti -sl^'- rjakul Smrt liupniku in vsem petokoloneem __ belogardist/ so se podali pod novo varsne Bo j o ga r d i s t i e ni voditelji so ved samih. V sebi niso imeli nobene r čer^ no govorili svojim mobiliz Irancem, Sne^moralne sile,nobene ideje,nobene noao, ko bo prišel čas,udadJl po ga zaupanja ne vase ne v ljudstvoyV m iJ janih In jih pognali, od koder so ga tako podlo izdajali okupator,}1-1. o prišli.V Novjm mestu so ti Ju« Ko je prišla ura okupatorskega po-UV rjh.u celo besedieili,da bodo polo ma,so se nujno morali znajti v sle »A viu vbvj of, rjo, jiu po zaprli, sami ulici,iz katere sploh ni bilo izhoO-^ zgrabili za obi; st,udarili po Ita= Do poloma jih je ščitil okupator,.^ fijanin m ae sami priključili - so se naslonili in kakor paraziti tf iJiglezom. njega črpali življenjsko silo,oi-oz^/> • 'le,besede in same besede. Da munici jo, denar* ., "o se je zlomila c<, -j1- resnici nič ne bo,smo si kupatorski italijanska moč na slo^ mislili vda pa bodo belogar ski zemlji,niso mogli udariti po I - ais ;i in njihova zadnja barva pla= lijsaiih,čeprav so svojim zapeljsiio^ vc^rdiiti propadli tako kl-r.Tno,si to napovedovali ob vsaki priliki. " pe nismo i/J VzTf>lr L J.cJL*. •uvijv. i i o.nih ni so umirili za t o, ker Pa SLOVENSKI POROČEVALECyst.26.- tega fizično no biliisposobni?/tem= več zato,ker jim toga ni dovoljeva= la njihova duše vnos t, njihova ne samo stojnost. V trenutkih italijanskega poloma so je razgalila vsa njihova idejna prazno ta njihova odvisnost in vsa njihova nosamostojnost.V ti= stih trenutkih polom;", so jim jo mo= ralo na dlani razkriti,da so so bo- rili za ne.kaj,kar jo bilo zgodovin= sko izgubljeno, za stvar, ki jo bila slovenskemu narodu škodljiva, in Če bi zmagala,usodna za njegov nadalj= nji razvoj. Kljub tem okoliščinam pa beEbgar distov v tistih usodnih dneh itali= janskega poloma ni crečala pamet,ni se jim posvetilo, da so zanje dnevi i tali janjkega poloma zadnji dnevi^co se lahko nekako rešijo, rešijo' ose= bno,ne pa kot politična s3:upinafPo= greznjeni v nesamostojnost svoje du ševne konstrukcije niso mogli do te ga spoznanja priti,razen prisilno mo bilizirani,ki pa po svoji duševnooti itak niso spadali k njim.Za bologar distične duJe je bila amnestija, ki jo je razglasil Izvršni odbor Osvo= bodilne fronte pravljična dežela,u= topija, na katero,, pameten človek''ne da ni o.'., v. ko daleč so' se že odtujili svojemu narodu,svoji lastni pameti. Belogardiste ni spametoval noben dogodek ne domačega ne svetovnega do gajanja.Naučilo jih ni ničesar brez obzirno izkoriščanje Italijanov, ki so jili porabili za vohunaJn ovaduhe proti zavednim Slovencem,niti oramo tno postavljanje v prve vrste v boju proti partizanom.Naučile jih niso ni česar zmage sovjetskih čet na vzhod ni fronti riLtL angleška,.t;c?:tika% na katero so se toliko zanaaali.Iz ene ga greha so padali v drugega,ker so svoje delo zgradili na napačnih os- novah,na osnovah,ki niso koreninile v slovenskem ljudstvu,temveč v fata= morgenskih meglah izven slovenskega ljudstva. I^ malega raste veliko,pravi slo ve ns • wi pr e go vo r. I z ene ga gr eha je ;.a.-a sel drugi, iz drugega tretji ... iz nezavestnih dejanj so zrastla zave- stna,!:-; zavestnih so zrastli zloči= ni... iz oportunistične nenaklonje« no3ti osvobodilni borbi slovenskega ljudstva,je zrastel odpor proti njej, iz odpora ovajanje in vohunjenje za zavednimi Slovenci,iz njih i^dajal= ski oboroženi boj na strani okupa= torj^ proti osvobodilni vojski slo= venskega narodi.. . Umazana je bila pot belogardisti čnili izgubljencev slovenskega naro= da.Bila je podobna zbiranju gnoja v gnojni buli na človekovem telesu .'Ve leti ±1 pol se je nabiral ta gnoj na 0 - Sredi oktobraJLJJi.... telesu slovenskega naroda, dvo Iv.ti in pol ga je mučil.loloin italijansko ga o]oipatorja jo prinesel ,..zrelost" in čiščenje,slovenskomu narodu :r. vi dno vrača zdravje. Belogardističnim trdnjavam jo odklenkalo. Osvobojeno ozemlje so jih jo rešilo. Belogardisti bi no bili bclogar= disti,oe bi se sprijaznili s pamutjo Katastrofa njihovih dosedanjih zašči tnikov jih ni ničesar naučila.KIjub najlepši priliki,da pokažejo,da ima jo vsaj trohico slovenske zavesti, in dajo preteklosti slovo ter se včle- nijo v našo osvobodilno vojsko, so mnogi više cenili tujca kakor rodne ga brata. Izpod liktornke. ;a snopr so se podali pod v. rstvo Uhaekenkrcuza". Ce oo .le mogli,so iz osvobojenega o zemlja pobegnili pod peruti Hitler^ jevega orla.Nekdaj vsemogočna Nemoi j a, ki jo ošc.bno odklanjala ,,sodelo= vanje" pod j usmiljenega naroda, danes pa ?ie tako slaba,da se z brzovlakom pelje v jrepad, ta Nemčija jih je z veseljem sprejola in jim oelo zaupa la oblast, to je skrb ca red. Stari Rupnik, ki je ob odhodu Italijanov hitro zopet namenjal suknjo, jih je povezal in jim dal prekrasno ime „slovenski domobranoi^.Na ljubijan= slcoin žičnem bloku straži jo ti patri oti skupno z gestapovei svojo ljub= ljono nemško domovino. O vi hlapci in za hlapce rojeni? Z ničemer niste slovenskemu narpdu bolj dokazali svoje suženj s!:e nara- ve, svojega sovraštva do' svobode,sve jih zgrešeni', poti in svojih, zloči= nov,kakor s svojim usluženjem Hitle rju! Ali hočete tudi pod Hitlerjem braniti vero • in slovenske duhovni- kov Ali ste že pozabili,da je {liti s svojimi gestapovci pregnal vse Au hovnike po Gor on j s?.em in ŠtajerskemT Koga boste sedaj branili? Kakšne iz govore boste našli sedaj za svoje J.z Jajalsko delo? Hlapci in za hlapce rojeniIPosta li 3te špifjoni 1n petokolonci .Hi"= ler ja,smrtnega sovražnika' Slovencev in Slovanov sploh. Smrt nemš?;o;