C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdl — 4 Aprile 1928. Posamezna itevilka 25 stotin*. Izhaja vsako sredo In petek z jut raj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. ^r • W^^^LW WaWMa^KaW mUt^TaW tf^4aW WW Kd^jB^Hlw^^F št 27 V Gorici, v sredo 4. aprila 1928 utoxi. Nefrankirana pis ma it ne sprejemajo. Og/ai> se računajo po dogO' voru in se plačajo v naprej. — List izdaj* konsorcij »Gor. Stra> ie*. — Tisk Katoliikr tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniitvo: ulica Mameli Stev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 309. Kvlšku srca! Sursum corda! Kvišku srca! Veličasten trenutek. Vsako nedet Ijo ga doživlja naše ljudstvo, ko se pobozno zbira v svojih cerkvah in svečano pripravlja na prihod Go* spodov. Vsaj za trenutek pozabi na svoje irpljenje, siiske in težave, da ponižno pomoli h Gospodu resnice in življenja. Velika noč. Kristus je vstal. Zmat gal je greh, zlo in smrt. Veličastno je bilo njegqvo trpljenje in nebeško je bilo njegovo vstajenje. Na praznik vstajenja ' Gospodo* vega dozivi naše ljudstvo vso vse: bino svoje duše, ki je Kristusu in Bogu vdana. Na dan Gospodove zmage se zavemo svoje poti, svoje moči, svojega duševnega zdravja. 2iva resnica stopi pred naše oči: Kaioliško ljudstvo smo, vdano ka; toliški veri in cerkvi. To je naša moč. Zavest, da smo bozje ljudstvo, nus krepi in napoU njuje vse naše not van je, duševno življenje. Ob tej misli se zamislimo v svojo preteklost in v irenutku premislimo svojo pot. Bila je trnje? va, u lepa in veličastna. Ob pogledu v preteklost se zahvaljujemo svojim pradedom, da so nam ohranili in zaz pustili najboljšo doto: vero v KrU žanega in Zmagovitega, ki je vir vse resnice, življenja in pravice. Sedanjost! Ni ljubezni, povsod le samo sovraštvo. Narod se vzdiguje proii narodu, sloj proti sloju, vse; povsod samo pogubonosna, nesmo* trena in nespametna borba. Spozna; viimo in občutimo, da zivimo v tež* ki in kruti dobi. Vidimo, kako clot vek in vse, kar je človeka vredno, razpada. Vemo, kako se vsak dan bolj razbijajo temelji pravega sof bitja in sožitja, Marsikdo obupuje in se trese pred bodočnostjo. Kaj bo, kuj bo! Tako vzdihuje marsika? teri malodušnež. Naše ljudstvo pa doživlja poseb* no še na veliko noč vso globočino veliöastnega: Sursum corda, kvišku srca! Zafo je njegov pogled v bo* dočnost miren in jasen. Kar je ne; zdravega med nami, je treba ozdra; viti. V naši družini mora zaveti še močnejši božji duh. Vsi morumo postati še popolnejši v izvrševanju božje volje. Zmagoviti Kristus mo* ra biti edini vzgojitelj našega zna; čaja in nezrušljive zvestobe. A nam mora biti vzor v izvrševanju vseh naših dolžnosti. Potem bo varna nat ša pot in lepa naša bodočnost. Lepo pravi ruski pisatelj Tostoj: Kdor razume Kristusov nauk, ima isti občutek ko ptič, ki ni vedel, da ima peroti, a y trenutku se zave, da za* more leteti, da zamore biti prost in da se mu ni treba ničesar bati.« Kristus pa nam kliče: »V svetu ste in strah vas je, toda potolaženi bodite: Jaz sern svet premagal.« Ljudstvo, ki Vanj veruje, ne bo osramočeno. Kaj se godi po svetu? Že nekaj steyilk našega lista je šlo po deželi, odkar se nismo po> razgovorili, kaj je s politiko na Nemškem. Se pač ni izvršil noben politični dogodek, ki bi nemški zu> nanji ali notranji politiki vžgal nov peeat. Toda zadnji dan v marcu je državni predsednik Hindenburg dal ukaz, naj se ta dan vrši zadnja seja drza.vn.ej4a zbora; na nedeljo 20. maja pa bodo nemški volivciz glasovnico v roki odločili, kam sc bo obrnila ncmška politika. Cel april in pol maja bodo lahko vsi mogoči politiki od skrajnega Viljemovega pristaša pa do najiz- razitejšega prcdstavnika moskov* skega boliscvizma obdelovali voliv* ca. Dobre in slabe strani doseda« njega parlamenta bodo podčrtavali; niegovo dosedanje delo bo v veliki meri vplivalo, ali sc bodo poslanci dosedanjih strank še vrnili na svo* ja mesta. Locarnski parlament Prav umcstno je potemtakem, čc bravcc malo premisli in presodi do- bo razpuščenega državnega zbora. Silno poučljiva je slika njegovcga burnega življenja. Neprestan boj je divial v veliki sejni dvorani par- lamenjske nalače. Toda ta boj do? kazuje, kako siloboko se ncmške stranke, prežete s pravim demokrat* skim duhom, zavedajo, da mora jo na razvalinah viljemovske soldaške Nemčije zßraditi novo Nemčijo. Ta. nova demokratska Ncmčija mo? ra s svojo kulturo in ne z mečem pridobiti spoštovanje sosedov. Razpuščeni državni zbor je bil izvoljen 1. 1924. Nie^ova štiriletna doba bi moral a poteči šele v de* ¦ccmbru in ne že zdaj koncem mar* >ca. Pa so prišle na pot take tcžavc zunanje in notranje nolitične nara* ve, da je morala vlada malo skraj* šati življcnje dosedanjega parla> menta. V naslcdnjem odstavku bo o tern par besed; zdaj je treba pod* črtati tiste zaslutfe, radi katerih si je razpuščeni parlament stekel ime »locarnski parlament«. Že iz imcna razvidite, da j*re tu za tista zname* nita poßajanja v Locarnu, ki so preßnala, oziroma boljše poveda? no, vsai imela dober namen pre- L[nati strupeno sovraštvo, ki je do^ tlej vladalo med zma^ovalko Fran? cijo in prcmagano Nemeijo. Parla* mcntarna doba 1924—1928 je ožar» jcna z imeni: Locarno in Ženeva. Dvoje imen, ki zvenita kot iz trom* be angelja miru. Jeseni 1. 1925. je sedel ncmški zunanji minister Strc- semann na vlak in sc odpeljal v Locarno. Toda brez parlamenta, ki je z veliko yecino odobril ta korak svojeLa zunanjega ministra, ne bi danes celo v zadnji vasi poznali krilatice, da plove nad Iwropo lo? carnski duh, to je duh miru. Naš list je sicer že večkrat poudaril, da je ta krilatica dotlej še precej praz= na, dokler bo locarnski duh vzako* njcn le na diplomatskih lirotokolih in v prepričanju narodov. Toda prepričani moramo biti, da je baš podpora bivše^a nemškega »locarn? skeüa« parlamenta pripomogla, da si lahko vsaj lepe slike dclamo. ka^ ko bi bilo, če bi se ta duh miru ka> zal ne le v člankih idcalistov, mar* več tudi v glasovanjih cvropskih parlamentov. Leto dni po Locarnu jc nemski narlament moralno podprl Strese* mannovo prizadevanje za vstop Nemeije v Društvo narodov. Žcne= va! To je druga beseda, ki lepo označuje plemenito prizadevanje nemškega parlamenta. Do leta 1926. je bilo Društvo narodov le zveza zmagovalcev, nekaka trgovska del* niška družba za izrabo povojnih razmer v prid zmagovalccm. Z vstopom sedcmdeset miljonskega premaganega naroda v to družbo, sc je pa značaj Društva spremcnil. Društvo narodov je res potem za=» čelo dobivati lice prave zveze na* rodov, mednarodnega parlamenta, kar poprcj ni bilo. Ni menda treba poudariati. da Društvo narodov, kot jc danes še, ne odgovarja svo« iemu vzvišcncmu namenu; toda ne spada v ok vir današnjega politic* nega pregleda, da bi o tern razprav* ljali. Pritrditi pa moramo, da si je »locarnski« nemski parlament res? no prizadeval, da bi bil vreden svoiega častnega naslova. Imeni: Locarno in Ženeva označita veliki vpliv parlamenta 1924—1928 na mednarodne odnose. Odklanjajo odgovornost. Še bolj poučno kot razmotriva* njc o vplivu razpuščenega berlin? skega parlamenta na zunanjo poli* tiko je njegovo življenje in nihanje od cne stranke do skrajno nasprot* ne. Videli bomo, kako so stranke, ki kaj rade šarijo s slepilnimi gesli, brž pustile državno krmilo, čim se je v težkih časih zahtevala od njih odgovornost. Socialisti in nacional* ci so zmeraj odklanjali odgovor? nost, če se je le videlo, da politika v korist splošnosti ne »vleče« vo? livecv. Ko je bil državni zbor izvoljen, je še živel predsednik Ebert, bivši voditclj socialnih demokratov. Pri volitvah so socialni demokratje do* bili 26 odstotkov vseh glasov. Toda kljub svoji večini niso hotcli prc- vzcti nase odgovornosti za vladno politiko. Bila so tedai leta inflacijc, ko je papirni nemški denar padcl na nič; vsak mesec so monarhisti nriredili kako pobuno. Bolje je bilo zvaljti delo in odgovornost na ka* toliški centrum in potem po njem udrihati. Ccz cno leto so socialni demokratje šli iz vladnc palace v opozicijo. Klasičen vzgled prave strankarske politike, ki ji je stran? ka vse, država le sredstvo. Nenadna Ebertova smrt je glo* boko pretrcsla dotedanje temelje notranie politike v nemški 'repub* li'ki. Ko so desničarske stranke po* stavile maršala Hindenburga za kandidata za državnega predsedni* ka, so ne'kateri že peli pogrebno pesem republikanski Nemčiji. To? da bivši maršal se je sprevrgei v pravega služabnika domoyinc, ki si ie nadela republikansko lice. Odo* braval je Stresemannovo pot v Lo* carno in Ženevo. Tega rnnenja pa niso bile desničarske stranke. Na* cionalisti so šli iz Luthrove vlade, ko sc je zunanji minister vrnil iz Locarna. Ko je šel v Žcnevo, so skušali pot celo dejansko, z atenta* torn na vlak, preprečiti. Zaslepljen* ci so menili. da služijo domovini, ee podžigajo maščcvalnega duha in gredo iz vlade baš, ko je močnega ministrstva bilo naj bolj treba. Dva Luthrova kabineta sta padla; prvi jc trajal eno leto, drugi se ie raz* bil pri znani razpravi gledc držav* ne zastayc. Socialisti so le malo podpirali vlado, nacionalci so bili v odkritem boju ž njo. Ko je pre* vzel vlado centrumqy voditelj dr. Marx, je poklical v ministrstvo iz? razite nacionalce Hergta, Hendella in Schielleja. Toda nemški nacio,? nalci so se sami ponudili, ko so vi* deli, da njih vstop v vlado stranki koristi. Centrum je okrepil vlado< z des* ničarji zastran zunanje politike. Če bi nacionalci ne sedeli v vladi, bi sosedne države ne dale nič na nemška uradna zagotovila o nem* ški miroljubnosti. Centrum je pa drago plačal svojo lepo idejo, da mora stranka v prvi vrsti služiti državi. Bivši centrumov voditelj in mislec dr, Wirth je bil odločno na» sproti temu, da se centrum druži z desničarji. On je svaril: »Nemski katoličani kličejo vnovič na dan pruski imperializem in Protestant? sko nestrpnost.« Mož je deloma imel prav. Zveza centruma z nemškimi na* cionalci je parlamentu predčasno upihnila luč življenja. Vladjic stran* ke so se skregale zaradi šolskega zakona-. Gros Wcstarp, vodja nem? ških nacionalcev je spet zavpil: »Odklanjamo odgovornost!« Kato? liški centrum je namrcč zalitcval, naj starši odločijo, v kakšno šolo pošljcjo svoje otroke; starši so od^ govorni za vzgojo svojih otrok; otroci so od staršev in ne od države. Nacionalci so pa v svoji pruski in svobodomiselni miselnosti zahteva? li enotno solo za vsc, pa naj bodo katoličani, luteranci ali Moharnc* dove vere. Nemski katolicani niso v vesti mogli te zahteve sprejeti in tako je prišlo do spora med vlad* nimi strankami in do razpusta par? lamenta. Volivni boj. Volivci bodo 20. maja odločili, komu dajo prav. Oni, ki so bili do* sie j le število v stranki, bodo kot mogočni diktatorji odločali, kak* šna bodi smer ncmške politike do leta 1932. Volivni boj se je že raz* vnel. Se isti vcčer potem, ko so se poslanci poslovili, je imelo Udruže* nje inozemskih easnikarjev v Ber? linu svoj vsakolctni banket. Pri ve* čerji je zunanji minister Strese* mann dvignil čašo, nazdravil in imel svoj prvi volivni govor. Tre^» nutek si ie dobro izbral: saj je go* voril nred. vsemi inozemskimi čas* nikarji. Zagovarjal je svojo dose* danjo zunanjo politiko v praveu Locarna in .Ženeve. Nadaljevanje te politike pa prav gotovo ni po* godu nacionalcem. S socialnimi de* mokrati tudi ne morejo računati. Zatorej je stranka sredine, cen? trum, ki dejansko odločuje v nein» ški politiki, prisiljena razviti vo* livno agitaeijo do viška. Vse svoje sile mora zbrati in ustvariti enotno fr on to. Prvi korak je že stör j en. Dr. Wirth ,ki se zadnja leta ni pridru* ževal strankini politiki, bo kandi* diral na centrumovi listi. Ena naj* brihtnejših političnih glav današnje Nemčije je centrumu spet pridoblje* na. Centrum, ki je skozi štiri leta nosil breme odgovornosti za nem« ško politiko, ima dosti dobrih iz* gledov. Njegova značajna idejna odločnost dopade nemškemu vo* liveu. Nasprotno pa socialni demo* kratje, ki so se skušali združiti s ko* munisti, zgubljajo zaupanjc ljud* j stva. Široke ljudske plasti spozna* vajo, da more le demokratiena in idejno močna stranka kot je kato* liški centrum, dvigniti Nemčijo na mesto, ki pritiče sedemdeset mi* lj'onskemu narodu z bogato kulturs no preteklostjo. Stran 2. »GORISKA STRA2A« Okno v svet PoJticni tifus. V Dqnedejjek je albanski pqsja» ni'k y ßclgradu sto-pil do tajnilva zunanjegu ministra in mu dejaj, tja bo Albanija zaprla meje proti Ju* gqslaviji. Albanski diplomat je ta čudni politični korak svoje vlade utemeljil. čpš, da je v Macedoniji tifus, Albanci pa ne marajo na ti* fusu zboleti in raje meje zapro. Spor med a,ngleškimi konservativci Prctckli tedcn se je angleška kon? servativna stranka zbrala x\a. posvet glede žcnske volivne pravice. Po> ja.vilo se je veliko nesoglasje in li? sti že prorokuiejo, da bo bivša strnjena konservativna stranka Anglije razpadla. Novi jugoslovanski minister. Mestp umrlega poštnega ministra Kočiča jc bil imenovan za poštnega ministra radikalni poslanec Bogo? ljub Kujundžič. Nemške parlamentarne počitnice. Zadnji dan marca se ie ncmški državni zbor sestal k zadnjcmu za? secjanju. 20. maja bodo nove vo- litve. Jovanovicev govor. Joca Jovanovič, bivši jugoslovan? ski poslanik v Londonu in sedaj vodia srbskih zcmljoradnkov, jc imel. kakor poročajo »Piccolu« iz Ljubljane, tamkaj važen političen govor. Poudarjal je, da rapallski dogovor ne priznava Rcke Italiji; šele rimski pakt je aneksijo priznal. Jovanovič jc dejal tudi, da trgov? ska pogodba_ iz 1. 1926. med Jugo> slaviio in Italijo prvi bolj škoduje kot nettunskc pogodbe. Na koncu jc srbski politik stavil Italiji svojc politične zahteve: 1. Jadransko morje je svobodno morje. 2. Alpanija mqra bjti neodvisna. 3. Balkan balkanskim narodom. 4. Italiji naj se ne vmešujc v za« deve, ki se tičejo zgolj Malega spo> razuma. (Vprašanje Madžarske in paprave njcnih meja. Op. ur.). 5. Slovanskim manjšinam v Itali ji se morajo priznati iste pravice kot jih vživa itali janska manjšina v Dalmaciji. (Italijani v Dalmaciji smejo imeti društva, sole, kjer sine* jo poučevati italiianski državliani; smejo prositi za italijansko držav=- ljanstvo in ostati v Dalmaciji in se nekc drugc manjše pravice.) Zastran manjšin. Kot povsod drugod, tako je tudi na Litvanskcm privcdlo zatiranje poljskc manjšine do ostrega spora med Poljsko in Lityansko. Pomiriti so sc hoteli v Kraljcvcu (Königs* ber< daljeval s svoiim delom. Storil ne bo tega iz kakih političnih in parla? mentarnih špekulacij, temveč. ker smatra, da zadnji dogodki sami po sebi niso take narave, da bi oma* iali razloge, iz katerih se ie del ita? lijanskih katolikov odločil udelcžc« vati se političncga življenja in na I lastno odgovornost podpirati re- J žjm.« DNEVNE VESTI. Pastir svojega naroda. Trideseto leto je poteklo 24. mar* ca, odkar vodi knezoškof Jeglič Ijubljansko škofijo; tri desetletja upira slovensko Ijudstvo oči v mo; ža, ki je v najiežjih urah vstal in spregovohl zanj besedo pri najsiU nejših mogočnikih; tridesei let je minulo, odkar drugi Slomšek misli, moli in dela za svoje ljubljene ovt dice. Ni slovenskega srea, ki se ne bi razveselilo ob misli, da bo pastir slovenskega vernega ljudstva stopal velik in svet pred njim še dolgo let in ga vodil na goro resnice. Primor- ski slovenski verniki se v tihem obs čudovanju pridruzujemo molitvi, naj Bog ljudstvu še dolgo let ne vzame pastirja, ki je iz svojih na; redil otroke bozje, domovini sinove, a hlapce nikomur. Tridesetletnico škofovanja prc* vzvišenega bodo slovesno prazno* vali v Ljubljani. Ministrski svet je sklenil, da se bo proslave udeležila tudi vla'da po svojih odposlancih notranjem ministru drju. Korošcu in ministru ver drjn. Simonoviču. Tone Kralj na svetovni umetniški razstavi v Benetkah. Te dni so časniki razglasili za* ključke razsodišča, ki je izbralo umetnine za XVI. svetovno umet* niško razstavo v Benctkah, ki se otvori 25. aprila t. 1. Izmed Sloven? cev je dopuščen edinole slikar Tone Kralj. Uspeh našega mladega umet* nika je toliko večji, če vpošteva* mo, da jc bilo doposlanih 1430 slik, od katerih more biti po pravilniku razstavljcnih le 100. Z ozirom na izredno umetniško kvalitcto je bilo to število izjemoma povišano na 134. Tako ie tudi najvažnejši medna? rodni forum svečano priznal izred* ne umetniške vrednote Toncta Kralja, za kar mu vsi od srea če=» stitamo! Tekom 30. dni, Zadnjič smo napovedali, da bo vlada odgovorila papeževemu pro= tcstu s tern, da bo razpustila vsa katoliška mladinska društva, ki so zdruzena v Kat. akciji. Ta naša do* mneva se potrjuje. Ministrski svet je na p red log načelnika vlade že odobril zakonski odlok, ki nalaga prefektom, da morajo tekom 30. dni razpustiti vse nefašistovske mladinske organizacije. »Balilla'v :n »Avanguardia« sta edini dovoljeni mladinski organizaciji, vse druge so prepovedane. V zvezi s tern poroča »Picccilo« od 3. t. m., da bodo v Trstu razpuš- čena sledeča katoliška društva: P « tronat sv. Vincenca Pavlanskega Krožek sv. Jožefa, Krožek sv. Frančiška Asiškega, Krožck Con- tardo Ferrini, Deško zabavišče sv. Jožefa, Krožek sv. Roze Viterbske, Pompejanski zavod, Krožek Silvio Pellico, Frančiškanski oratorij, Kro* žck sv. Antona, Katoliška ital, žen« ska mladina, Salezijanski oratorij don Bosco, Krožek kat. mladeničev, Krožck kat. mladcničev sv. Just, Krožek sv. Neže, Mladinsko društ* vo v Trstu, Krožek kat. otrok Mat. božje, Ženski krožek Marije po* močnice, Oratorij sv. Tarcizija, Krožek sv. Tarcizija, Zavetišče mi= sijonarjev srea Marijinega, Kat. krožek Caritas, moški patronat v Miljah, Krožek kat. skavtov Anto= nio Grego. V spomin padlim. Češkoslovaški »Rdeči križ« je razglasil, da sc bo na veliki četrtek točno opoldnc moralo ustaviti slc^ herno delo. Kdor bo na ulici, se bo na znamenje iz kanona moral za eno minuto ustaviti ter se v globo* kem molku spomniti na padle vo= jake. Po deželi bodo z zvonovi dali znamenje za ta »božji mir«. — Pov? sod živi posvetč par misli svojim dragim padlim, le primorski fantje, ki spc pod snegom ruskih planjav, v kr^ški žjvi s^a,li, celp r\a dalj? ripm Kitajsjcem., nimajq, l^i b\ se jih spomnil. Git»anje pret)ivplstva v Gorici. Alpseca marca je bilo 11 porok, 75 rojstev (med njimi pet mrtArorQ- jcnih) in 74 slučajcv smrti, tcdaj 4 mrtvi več. Mcscca fcbruarja je bilo 28 porok, 74 rojstev (5 mrtvoroje* nih) in 63 slučajcv smrti, tcdaj 6 rojstev več. Oproščen. Ivan Soudat iz Iderskega. ki jc bil obtožen. da je umoril Ivana Manfredo in da je hotel umoriti svojo ženo Rozo, je bil po večdnev» ni napeti razpravi v torek pred? poldnc od goriških porotnikov oproščcn. Ustoličenje mestnih očetov. V soboto popoldnc jc naš prc? fckt slovesno ustoličil novi občin» ski sosvet. Ob tej priliki jc župan Jurij Bombig vstal in spregovoril. Med drugim jc povcdal, ,da jc go* riški davčni vijak šc dosti mil. Na glavo pride, je dejal. le 75 lir; s po^ nosom je pristavil, da plačujejo vi* demski davkopkčevalci letnih 124 lir. (Vr južnih pokrajinah so pa obrcmenjeni mestni djivkoplacevak ci s komaj 50 lirami. Op. ur.) Žu? pan jc v nadaljnem povedal, da jc bilo združenje okoliških orjčin z Gorico prav lepa reč. če vpošteva* mo politične in moraine vzroke, toda mestna blagajna je udarjena z združitvijo. Dolgovi okoliških ob? čin so presegali milijon lir. Trcba bo novih iavnih del. Odkod dobiti denar za yse to? O tern bo razmiš* Ijal novi občinski svet, je dejal žu* pan. (Ker je razlika med našim in videmskim davčnim bremenom 49 lir, bodo že še lahko dobili denar.) Naštevajoč nova javna dcla, je Bombig omenil cestnc poprave v Ajševico, kanalizaciio Korza in Tr* žaške ulice, novi izvozni trg, tram? vajsko progo v Šcmpctcr, par no? vih uličnih prchodov v Gorici. »Bi? ka smo na za roge zgrabili,« se je razlcglo po mestni svetovavnici iz ust gospoda župana. »ko smo scod? ločili, da zgradimo novo mestno bolnišnico ob šcmpctcrski cesti nasproti bivši deželni norišnici.« Občina jc namrep dolgo rcševala vprašanje nove bolnišnice, no, zdaj je bik ukročen. Razen tega vpraša? nja sc bo treba pobrigati tudi za novi most čcz Sočo v Stražicah. Dosti dcla še čaka nove mestne očete za blagor in procvit mesta. Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher sporoča, da bo sprcjcmal za veliko noč pri Sv. Luciji ob Soči mesto v nedejjo že v soboto. Združevanje občin. Na podlagi kr. ukaza sta bill združcni občini Renče in Bilje \ skupno občino Renče. — Občinc Dornberg, Prvačina, Vogrsko so združcne v skupno občino s sede? /cm v Dornbergu. »Odrešena Italija«. Zadnji izkazi otroških zavetišč »Italia Rcdenta«, kažejo. da je bilo lani v teh zavetisčih krog 800 itali? janskih in 1300 slovenskih in hrva=> ških otrok. Puška in dekle. Začetkom ma ja bo imelo v Rimu 4000 »Mladih Itali jank« telovaden nastop. Ob tcj priliki bodo vse ob> orožene z vojaškimi puškami. Zemlja se trese. Zadnjih štirinajst dni javljajo iz mnogih krajcv Evropc potrcsne sunke. Hude posledicc imata do> slej le potresa v zgornji Furlaniji in pa v Smirni na Turškem. O pr? vem smo žc porocali. Na Turškem v Mali Aziji je bilo pa prav hudo. V mestu Smirna ie čez trideset mrtvih. tristo jih je ranjenih. Ško? de je tudi dosti. Zadnie vesti iz raznih krajcv poročajo, da tudi pomladansko dczevje polni rcke, ki prestopajo bregove. Delo protifašistov. KqW*iJ v Parizu, ki je nekako, središče ital. političnih ubcžnikov, eri'protifasistovski list zatro, se že drqgi pojavi. Socialista Turati in Nenni sta že izdala prvo stevilkq novega lista »Iniziativa«. Darovi. Za »Sirotišče«: N. N. daruje 5 L, ker mu je prec.q. dr. M. Ope* ka daroval encga svojih najlepših spisov; preplačila za Nova pota 200 L. — So-čna hvalal Valuta. Dne 3. aprila si dobil: za 100 frapc. frankov 74.35 do 74.65 Lir za 100 belg. frankov 262.— do 266.— „ za 100 švic. frankov 363.50 do 365.50 „ za 100 češ.-slov. kron 55.97 do 56.27 „ za 100 dinarjev 33.IS do 33 48 „ za 1 sterling 92.30 do 92.50 „ za 1 dolar 18.H7 do J8.93 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 n za 100 avst. šilingov 263 50 do 269.50 „ Benečijske obveznice dne 2. aprila 1928: 77.30. Tržne cene dne 3. aprila 1928. Česnik L 1 do 1.20 kg; brocoli L 1 do 1.20; zelje kislo L 1.60 kg; cvetača L 1.60 do 1.80 kg; čebula L 1.40 do 1.60 kg; fižol navaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.40 kg; solata glavnata L 1.60 do 1.90; krompir 60 do 70 cent, kg; repa sladka cent. 20—30 kg; repa kisla 80 cent, do L 1 radič zelen L 1.40 do 2.40; kg; radič rdeč L 2.60 do 3.20 kg; špi*= nača L 1 do 1.20 kg; motovilec 1.40 do 1.60 kg; pomaranče L 2.10 do 3 kg; limoni 15—20 cent, komad; jabolka L 1.80 do 4.— kg; orchi L 3.60 do 4.— kg; hruške L 2.— do 4.20 kg; češplje suhe L 3.— do 4.— kg; maslo sveže L 15 do 16 kg; presno L 17.— do 18.— kg; mleko L 1 do 1.10 1; med L 8 kg; jajca 45 do 50 cent, komad. Kaj si koristiš, ako kupujes cene testcninc? IsFa* polni jo sarao žclodcc. izdajo pa malo. Testcninc PEKATKTE so zelo rcdilnc, in ker se zelo nakuha« jo, jih manj potrcbuješ od drugih. Zanesljivo prave so v V-± kg zavo? jih z napisom PEKATETE. Fozdrovi in voščila. Gorica. Srečne in vesele velikonočne praznikc žclimo staršem, bratom^ sestram, prijatcljem, prijateljicam in vsem tistim, ki so žc pozabili na nas tukiij nascljcne sliižkinjc: Ma? rija Brcmcc. Marija Lcsjak, Angela Kolarič, Kati Močnik, Julka Blaze? tie, Marjanca Lcsjak, Antonija Re« jec, Slavica Zornik, Ivanka Tuta, Marija Tuta, Julka Grošclj, Ama? lija Jež. Še enkrat kličemo vesele praznike in obilo pirhov. Pozdrav iz Argentinije. Vipavski slovenski fantje pošilja? mo pozdrave starišem, bratom, se? stram, fantom in posebno pa dekle? torn, ki so tako hitro pozabile na nas in »Goriški Straži«, ki jo težko pričakujemo, da nam prinesc no? vice iz naše domače grude. Vošči^ mo srečne in vesele velikonočne praznike, da bi jih obhajali v zdrav? ju in zadovoljstvu bolj kot po na? vadi. Mi drugi smo še vedno zdravi in zadovoljni, hvala Bogu. Kante Alojzij 119, Kante Alojzij 82, Gre? gorčic Andrej, vsi iz Smarja. Pozdrav iz Švice. Obilo iskrenih pozdravov za ve? selo veliko noč pošiljamo slovenski fantje iz Svice svojim starišem, bra* torn, sestram, sorodnikom, fantom in dekletom ter vsem čitateljem »Goriške Straže«. Bog živi! Ivan Žnidarčič, Ivan Stanič, Feliks Muns gerli, Anton Žnidarčič z Marijinega Celja nad Kanalom. Priloöa »Goriške Straže« št. 27 »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Premagal je smrt in kriuico... Deselimo se! 3irižanje. »In pride jo na kraj, ki se imenuje Golgota, to je kraj mrtvaške glave. In mu dajo piti kislega vina, zmesa; nega z miro in žolčem; in ko ga po; kusi, ga note piti. Nato gy križa; jo...« * * # Splošno so križali Rimci obsojen'? cepotem, ko so že križ postavili in ga utrdili v zemlji. To kažejo vsi nji« hovi izrazi: na križ vzdigniti, ncsti, dati itd. Najprej so obsojenca sle= kli. To se je zgodilo tudi z Jezusom, ker nam evangelij naravnost pravi, da so vojaki razdclili mcd se nje^o^ vo obleko. Sam se ni mogel sleči; brez dvojbe so mu morali strgati oblačilo s kože, ki je bila vsa v ra= nah, in so mu s tern iznova odprli vse rane. Pustili so mu pa prt okrog ledij. Po iudovskem zakonu so mo» rali namreč skrbeti za sramežlji« vost. Preden so koga kamenjali. so ga tudi slekli, a vedno so ga opasali kroß ledij. Potem so vzdignili obsojenca in Dosadili na sedalo na križu; nato so mu pa roki na počrcznem tramu trdo zvczali in ju šele potlei z moč- nimi žreblji pribili nans. Za roka> ma nogi! Najverjetnejše ie, da so se držali tudi pri Jezusu splošnega j običaja in so mu pribili vsako nogo posebej, ne pa obe z enim žrebljem. S tern je bilo križanje dovršeno. Evangelij pravi, da se je to zgodilo ob tretji uri, to jc po našcm ob de* vetih. Potemtakem se je izprevod pričel neikoliko nred deveto uro po= mikati proti Golgoti, tako da jc ob dcvetih Jezus že visel na križu. Ta kazen jc bila združena s strašnimi bolečinami. Ne imenujcjo je zastonj rimski pisatelji najkru* tejšo, najčrnejšo kazen, in ne pra* viio zastonj križu nesrečni les, ne=> sramno deblo. Križani se ni mogel ganiti, da ne bi zlasti na ranjenih rokah in nogah in tarn, kjer so ostale rane od bičanja, čutil najhuj* ših, nepopisnih bolečin. Žreblji so bili Ziibiti skozi dlani in skozi no. da. Bil jc strašen oris nepopisnih bolcčin eloveka, ki so ga z zdravim tclcsom triintridcsctih let pribili na križ. Bila ni nobena povest o križanju bilo je križanje samo, ka^ kor ga ne bi bolje mogel pripove* dovati noben svedok in doživeti bolj živo noben rabelj. Ni bila be> seda o bolcčini, bila je prcčudno obnovljena istinita rana o dlaneh, mcd kitami in žilami, bila zdrizajo> ča groza prebitih koščic v stopalu. »Mclan!« je zaklical propovednik nckoga svpjih najljubših med fa^ rani. »Pred sestimi tedni, ko ti je umirala žcna za porodom. Saj sva oba vidcla in čutila, ko jo je siroto mrzlica gnala. Vsa postelja, težka skrinja, pod in strop, vse se je tre* slo z njo, da smo mislili, da je po^ tres. Melan, tako tresc človeka, kadar zaide strup v žile. Mclan! Pa tvoio raino jc trcslo v postclji. Tvoj in moj Gospod pa je visel. Vi* sei, otroci, vsako minuto padal iz ene groze v drugo, da sc ves svet pod njim odpira v brezmejno brezno. Mclan! Takrat ob svoji umirajoči žcni! Lej, zmcšalo sc ti jc bilo sko* raj iz socutja. Naj jo ubijemo, da trpcla ne bo, si vpil in v vodo pod malinsko kolo si hotel. Mclan! Mi? mo gospoda Boga, ki, si ga ti križal in se zaradi tebe na križu trese, greš mirnega srea in ti ni žal.« Mcd ljudmi na ženski strani jc zastokalo in zavekalo. Tomaž Ru> tar je videl. da vse matcre, ki so kdajkoli porod imclc, jočcjo. To? maž Rutar je še govoril. »Zadnjič, ko je šla po vaših otro* cih tista umazana bolczcn, da je kar kri lila iz njih, mati Rinkova, ali ni res? Lojzka je bila menda. Dve noči je otrok vpil, pa le ni še umrl. Kaj je videl, bogvedi. Poznal ni nikogar. a trpel pa. Mati Rinko va! Ali ni bilo tisto najhujše, ko jc vsak trenutek nedolžna si rota pre* vračala glavico v blazini. Vso noč, ves dan in zopet vso noč z desne na levo in z levc na desno. Tako, venomer, v strašni trudnosti... Matcre, ocetje! To prelaganje z glavo spremislitc! Kristus na križu. V strašnih tcžavah. Nima, da bi ka= kor otrok v zibeli prcložil trudno glavo vsaj na desno in levo. Prosto v praznem mu niha, kakor mu jo žencjo slabosti. tja, na prsi, na lc> vo, na desno, naprcj/nazaj v trdi les. () trpeča glava, s trnjem kro? nana, z znojem in krvjo oblita, oči slepe od slabosti in motne od srag, usta skrivljena od žcjc in grenko? bc, koža zdrizajoča se v strasnem mrazu in blazni grozi visoko med nebom in zcmljo...« Propovednik je čutil, da mu po^ jema glas. Glušil ga je glasen jok iz cerkve. Prešcnečeno se je tedaj go> spod 'somaž kakor prebudil, utih* nil. In zopet je bilo videti, da se na» gibljc k razpclu ob sebi in da pri^ sluskujc. Hripavo je sprcgovoril znova. »Kako to boli, če gre človeku žrcbelj skozi dlan, jaz ne vein. To pa vem, kako boli cn sam majhen — krč. Kristus na križu pa dreveni od desetih, od sto naibridkejših krčev ...« Ni dogoyoril. Solze so vzele šc njemu glas ... »Vsi vkup se usmilimo križanega Boga,« jc šc zavpil in se zgrudil pred razpclo. Potem je sei. V za* kristiji se je oncsvcstil, da so ga morali močiti z vodo . .. Vincenzo Monti: Jadeževa smrt. Zavrze Juda umazano plačilo, obupan stopi na drevo samotno, zaveže zanko v črno rogovilo — in ze zaziblje se telo grehotno, V goltancu škrta duša mu zaprta, besnö in žalostno v vekove tuli, proklinja Kristusa v poslednji uri, že erna vrata pekla so odprta. In slednjič iz globeli se izruje: Pravica jo zagrabi in pomoči svoj prst v kri, ki teče raz Golgote. S krvjo božansko sodbo zaznamuje, pečat pritisne mu na čelo žgoči, in jezna vrže ga v peklä grozote. Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik! Kdorsvoj materinski jezik zas vrže ter ga pozabi in zapusti, je po? doben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko sko; do si dela, Slovenski starši, ki slo; vensko znajo, pa svojih otrok kar slovenskega jezika ne učijo, so ne; hviiležni hišniki, ki zapravijo svo* jim otrokom drago domäüo reč, ki so jim jo izročili njih dedi. Taki očetje in matere so podobni slabim gospodarjem, ki svoje očetno go* spodarstvo prodajo, kupujejo drugo pohištvo, poslednjič pa večjidel naj* dejo berasko palico. — Kar je oče dobrega prejel od svojih starih, mo* ra zapustiti svojemu sinu, in kar se je mati hvalevrednega naučila od svoje matere, bo zapustila tudi svoji hčeri. Materinski jezik je najdmzja dota, ki smo jo dobili od svojih starih; skrbno smo ga dolžni ohra; niti, olepsati in zapustiti svojim mlajšim. Človeški jezik je talent, katerega nam je izrooil Gospod ne; bes in zemlje, da bi z njim baram tali in storili veliko dobička. Kdor svoj materinski slovenski jezik po; zabi, svoj talent malopridno za; kopije; Bog bo enkrat terjal in vsi zaničevalci svojega postenega jezika bodo potisnjeni v vnanjo temo. Oj ljubi lepi in pošteni slovenski ma; terinski jezik, s katerim sem prvič klical svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja} v katerem so me mo; ja mati učili spoznavati Boga, v ka; terem sem prvič častil svojega Stvarnika! Tebe hočem kakor naj; drazji spomin svojih staršev hva; ležno spoštovati in obraniti, za tvo; j jo cast in lepoto skrbeti po pameti, ! kolikor premoren; v slovenskem ) jeziku do svoje poslednje lire naj; rajši učiti svoje ljube brate in se; stre Slovence in želim kakor hva; ležni sin svoje ljube matere, da, kakor je bila moja prva beseda slo; venska, tako naj bo slovenska tudi moja poslednja. Škof Slomšek. Kakor se je sv. Duh prikazal v podobah velikoterih jezikov, ravno tako naj se v vseh jezikih Bog hvali in časti v lepi slogi, edinosti in kr; scanski ljubezni. In kakor je Bog sv. Duh ^'se narode in jezike poklical v svojo sveto cerkev, ravno tako bo tudi kdaj zdruz.il vse svoje zveste shižabnike v svojem večnem kra; Ijestvu. Stran 4. »GOKISKA STRA2A« F. S. Finžgar. „PIRUH" Čevljar Primož Stiskar je poteg* nil kopito iz doclelanega čevlja, ko jc sedla žena tik njega na klop. Mož jo je pomeril z očmi in vidcl skrb na njenem obrazu. Sncl je kneftro s kolena in se obrnil do nje. »No, Mina, aii še ne pojdeš spat?« »Ti,« je začela in takoj nehala. Primož je ta »ti« predobro poznal. Takoj je vstal od ecvljarske mizi* ce, sunil nekaj škrpctov pod klop, vzel svetiljko in jo prestavil na mi* zo. Tudi žena se je prcscdla k mizi. »Le povej, Mina,« jc poprosil mož in privil luc, da je bilo le na pol svetlo po sobi. »Ah, saj sam. veš,« je rekla žena, pogledala po sobi in povesila oči. »To že; toda čemu skrb?« »Tak pogiej no!« je pokazala že* na po sobi, kjer jih je'lezalo dva* najst: po klopeh, na peči, v zibki in še v kamrici. Za božjo voljo, ali te ni strah? Mene je.« Mož je pogleaal po otrocih, ki so spali, kamor je koga vrglo. Za hi* pec je pomolcal, nato je rekel ve* selo: »Strah? Takele žive družbe? Tarn je strah, kjer je v zakonih prazen dolgčas.« »Že; ali je pa treba tega tolikanj?« »Mina, nikar! Treba ali ne treba, tega ne veš ne ti ne jaz. Če boš pre* cejala ta ,treba', ga ne boš nikoli preeedila. ,Treba, treba!' Potem ta* kem se ustavi pri vsakem pajku in vprašaj: ali te je treba? Pri osatu na njivi godrnjaj: ali te je treba? Če se ti mozolj izrine na nosu, ali boš stala ves ljubi dan pred zrca* lorn in tuhtala, ali ga je treba? In vojsko smo imcli, ali jo je bilo tre* ba? In davke imamo — deset sort, in ministre in gosposko — ali je vse* ga tega treba? — Vsega je treba, dobrega in slabcga, tako je.« »Toliko teh drobljancev pa ven* dar ni treba. Zlasti k bajti ne. Saj je täko kot bi hruško oklatil.« Žena je spet pogledala po hiši. Primož se je pa razvnel: »Pa prav tega je treba in takihle je treba. Po* glej jih no! Zapeeeni so kot štruk* lji, trdo vzrejeni in vsako delo jim stoji k rokam. Janez je tako popra* vil peto, da je veselje. Micka ti od* leže za deklo. Vsako leto bo bolje.« »Nie ne bo bolje, ko je vsako le? to eden več. Treba ga ni.« »Pa ga je, in kakor sem rekel, prav takih je treba. Ali ti nisem pravil, da se je v nedeljo pet kme* tov pulilo za našega Tončka? Še da* ncs se s-popadejo zanje; za vse, če bi jih hotel dati od hiše.« »Kdo jim bo doma služil kruha? Vsem!« »Mina, ali si bila kdaj lačna pri meni?« »Tega ne trdim.« »Ali so otroci lačni?« »Doslej šc ne!« »Tako torej. Cvrtja in pečenke nimate, to je res. Pa poglej tamle sosedove! Ves dan ti pojo: ,Mama, piškorka, bonbončkov, pogače,' in spct: ,Tega nočem, ne bom, me tre* buh boii. Kaj pa imajo od tega? Saj jih poznaš te gliste blede.« »Gosposki so, in v sole jih po* šljejo.« »Naj jih le. Midva jih pa ne bova dajala šolat več, kar je prav treba. Ueene in gosposke revščine je pre* vec danes ta dan. Naših bi se polo* vica žc sedaj sama pre/ivljala. Le nič ne skrbi, Mina.« »In če bi nam ti padel?« »Tudi ta skrb je nepotrebna ...« Primož se je ozrl v kot, kjer je visel Bog, in vse polne vere so bile njegove oči. /tena je umolknila in tudi mož je pomolcal. Potem jc se* gel ecz mizo po njeni roki, jo stisnil in izpregovoril mehko: »Mina! Ali ni tako?« Še žena je pogledala v kot in rekla: »Primož, kam naj se denem v tej gneči, ko pride eas? Poleti smo jih spravili na slamo, sedaj je premraz. To premisli.« Primož ni bil zlepa v zadregi, se* daj pa se je popraskal za ušcsi. »(), veš kaj,« se mu je posvetilo, »v mesto bi šla. Ali ne?« »Stane.« »Kaj bi stalo. Vsak veeer prido* dam cno uro, tudi dve, dela imam preveč; kar pojdi, prav nie se nam ne bo poznalo.« »In, doma?« »O ti ljuba skrb,« se je zasmejal Primož, skočil k ženi in jo objel. Tihi teden je žena res zginila. Ra.* no jutro jo je vzelo. Vrišču, ki je vstal med otroki brez mame, bi ne bil nihče kos. Primož mu je bil. Za vsakega je našel odgovoren opra* vek: Primožek je gospodaril po hlevčku, Micko je zastavil pred og* njišče, Toneek je nosil drva in vo* do, Stefan in Jakec sta pcstovala. Seveda jc moral sam kajkrat vstati s trinožnika in skočiti na pomoč. Ce je Micka zavpila: Kuhanooo! je planil Primož v vežo, tisnil lonec pod pazduho, vzel vilice in so zaple* sali rumeni žganci v piskru, da je bilo kaj. Nato je vzel golido in šel mlest.' Tako se mu je penilo mlcko, kot bi bil deset let za planšarja. Res, take zadrege je imel, da je še na žvižgo pozabil. Šele zvečer, ko so otroci pospali in je pelo njegovo kladivo in škripala dreta, si je žviž* gal. Toda nič kaj vesele niso bile tiste žvižgane pesmi in tudi glasne ne, Vse mu je šlo na dolgčas. Vsak dan je gonil po dva otroka na po^ što in čim dlje je čakal, tiše je po* žvižgaval. Sele peti dan, ko sta se vrnila otroka s pošte in prinesla dopisni^= co, se je razživil in ga celo otroski vrišč ni več mogel zmotiti. Take okrogle si je narejal, da so se ljudje ozirali v bajto in sc je pobožna Rad* gand pohujševala: Tihi teden, in si take fruli! Primož se pa ni menu ne za ljudi ne za Radgando. Pred njim je stalo med eevljarsko šaro na mi* zici pisemce: »Punčka je in v.se je zdravo.« Niti na pošto bi ne bil več poslal, da niso silili otroci. Pa so prišli z novim pismom. Primož je utihnil, roke so se mu tresle, čevelj mu je zdrsnii izmed kolen. »Pridi takoj!« Samo to i.e bilo vse branje. Ko bi bila žena videla tedaj nje* gov obraz, bi mu bila oponesla: »O, ti ljuba skrb, ti!« Mož je šinil tak, kakor je bil, ska* zi vrata. Predpasnik je vihral za njim, ko je tekel k Rädgandi. »Lepo tc prosim, pojdi in popazi na otroke. Lej, v mesto moram,« ji je zasopel kazal dopisnico. »Kaj pa je?« je poizvedovala Rädgand. »Ko bi vedel!« Nesreča.bo. No, brž, brž!« Rädgand si je stepavala pazderje, ki se je naletelo ob' kolovratu na* njo. »Saj si dobra, nie se ne čedi. Brž, brž!« Skočil je iz hiše in tekel domov. Ko je prišla Rädgand, ki si ni mo; gla kaj, da ne bi potoma pomislila, ali ga ni Bog plačal za to njegovo pregrešno žvižgo, je bil Primož Sti* skar že opravljen. »Kakor ukrcneš, je prav.« S tern ji je izročil gospodinjstvo in odešel. Nič se ni mcnil za procesijo otrok, ki se je utrgala iz bajte za njim, hi* tro opešala ter se onlašena vračala nazaj. Stiskar je Intel proti daljni po* staji. V bolnici je bila Mina z bogato ženo. ki je že dlje tamkaj pričako* vala. Tudi njen mož je prišcl z njo vred v mesto. Vsak dan po večkrat je pozvedoval po ženinejn zdravju. In če ga niso nustili do nje, je pel telefon in so mu morali poročati. »Kako Vas ima rad!« jo je pobla= grovala Mina. »Ali Vašega ne bo v mesto?« »Kaj še!« »Ali imate že družino?« »Moj Bog, saj me je sram pove> dati.« Koliko?« »Saj ne boste verjeli. — Dva= najst.« »Dvanajst,« je povzela bogata ze> na in se eudila. Mini je šinila rdečica v lice. »Blagor se Vam,« je izrekla žena in vzdihnila. Mini je odleglo. »Pri nas p^a tako čakamo in eaka> mo, kaj smo že vse poskusili! Zdravnike, toplice, o, in on je tako strašno nesrečen.« Ženi so se udrle solze, Mini se je zasmilila. »Nie ne jokajte; glejte, saj sc Vas je Bog spomnil.« »Ko me tako skrbi. — Ali Vas nie?« »Da bi me kar nič, ne morem re* ei. Kdo ve kaj pa res ne.« Bogata žena je pogledala Mino, ki je skrbno krpala reVno otroško oblaeilce. Ozrla se je na prekrasno odejico in svilcnc petljice, ki so ča* kale njeno dete, spet vzdihnila in sc zamislila skozi okno. * * * In prišla je ura, ko je bilo dopol* njeno, za obe hkrati. Dve deklici sta prišli na svet: ena, nebogljena si* rotka, ki je komaj rahlo dihnila in ugasnila, heerka bogate žene; dru* ga, ki se je zveselila življenja. hčer* ka Mine. Prikrili so materi smrt za dva dni. Možu so tekle solze: mati pa je strmela nemo v strop od preveli> ke boleeine. Nato se ji je utrgal sun jok, obup se je začrtal na njenih licih, dokler niso dobile pota solze. Ko je ponoči tešila Mina malo Minko, se oglasi bogata žena: »Vi, mati!« »Prosim, gospa.« Bogata žena je utihnila. Mina je mislila, da je govorila v snu. Pa se je spet oglasila: »Vi, matil« »Ali Vam je slabo?« Žena je okrenjla glavo. V njenih solzah je odscvala media nočna lučka. »Vi, mati, ali bi me uslišali, če Vas nečesa poprosim.« »Rada, ee bom le mogla.« »Vi, mati,« žena je prcmolknila, glas sc ji je trcsel, a se je premagala in izgovorila: »Dajte Minco meni!« Sedaj ni mogla odgovoriti Mina. Samo üledala je v tiste hrepeneče, od solz se lesketajoee oei. »Oh,« je počasi zaeela, »to le kar tako pravite.« »Ne, ne. Dajte mi jo, pritisnem si jo na srce in jo tešim sama in moj a bo, in naša bo — o druge ne učakam nobene. Dajte jo!« 2ena je iztegnila bcle roke iz po* stelje. Mini je bilo bridko in veselo: smilila se ji je bogata žena, ki jo je tolikrat v srcu blagrovala, in vesel ponos jo ie prešinil. ko je prvikrat občutila, da je tako oblagodarjena. »Premisliva to zadcvo, prosim, gospa!« »Saj vem, ne daste je.« Bogata žena si je zakrila oči 2 dlanmi. Ko jo je skušala Mina ogovar jati, se ji ni oglasila. Mina pa je premiš* ljevala. »Primož ima prav. Nad na* mi je Bog. — Kaj, ee me ie nalašč poslal semkaj, da mi odvzame eno skrb?« In preden je zazvonilo jutro, je Mina, dasi težko, sklenila dati Min* co boüati ženi. Toda vselej se je priteknilo na koncu sklepa: Seve, če bo njemu prav. Drugi dan sta ženi vse dognali. Potem pa je odšlo pismo po Primo' ža, ki ga ie za čuda hitro prignalo v mesto. Pridehtel ie k ženi. »Mina, kaj pa je?« »I, nič ni. Poglej jo, punčko!« Primož je segel po njej s smolna> timi rokami in jo stisnil k sebi. »Zakaj si me tako prestrašila? Kar na trnju sem bil, tako me je skrbelo.« »Tebe? Saj te nikoli nie ne skr' bi,« ga je nodražila žena. »Ej, Mina, Mina, kaj imaš? Le nič ne taji.« »Veš, kaj je. Bog nama je tega otročička nreskrbel za vselei. Tale gospa bi vzela Minco za svojo. Ali jo daš?« »Oho,« se je zavzel Stiskar, »Res, oče,« se je oglasila bogata žena. »Moja mi je umrla...« Solze so ji prišle v oči. Primož je gledal Minco, gledal že* no, gledal tujo gospo. »In ti, žena?« je počasi spravil iz sebe. »Kakor hočeš.« Spet se je zamislil. Obe ženi sta zrli vanj. »Noeem!« je izpregovoril odloe* no in taiko glasno, da ga je bilo sram tu je žene. »Ne morem,« je dodal rahlo proti bogati ženi. »Ne zamerite. Tak sem.« Mina se je ozrla na bogato ženo, ki ni nič vee prigovarjala. Bila je žalostna. »Primož, ee nisi prenaglo rekel? Pomisli, kaj nas je.« Mož je vrtil klobuk v roki in gle* dal v tla. Izpod obrvi je kradoma opazoval tujo ženo. Ni mogel po* novti še enkrat: »nočem«. »rJakole naj bo. Opravka imam v mestu. Potoma bom premišljal, ti se pa pripravi. Ko se vrnem, po? vem.« In ie šel. Mina je pričela pospravljati svo> jo revno prtljago v sveženj. Gospa jo je po dolgem molku vprašala: »Kaj se Vam zdi? Kako se bo odločii?« »Ah, naš je tako sam svoj.« Gospa je ni več nadlegovala. Obe sta slutili. kaj poreče, ko se vrne. Mož sc je boril po mestu sam s seboj. Brez naerta je taval, buljil predse, preudarjal in tehtal. dokler ni odločil: »Eh, nie! Ne dam je.« Tako glasno je izpregovoril, da so se ljudje ozrli za njim in rekli, vinski je. Stiskar ju je pa odleglo, da je po* zabil na svoje preprieanje, češ, de* nar je v trdih pesteh. Ustavil se je najprej pri ierbasu pomaranč in za* eel naicupavati za piruhe, nato je nabral za otroke igrač in še za žcno ruto in blaga za krilo. Otvorjen s težko culo je prišel v bolnico po ženo. Obe sta ga vpra^ šujoče gledali. »Gospa. takole je: kjer jih je dvanajst, naj prisede še trinajsti. Nikar ne zamerite. — Mina, ali gremo?« »Prav imate,« je rekla mirno go- spa. »Na svetu je res vse preeudno natančno raztehtano in razdeljeno. Srečni!« »Poglej in zahvali se,« je dvignila Mina pregrinjalce s spečega otroka, ki je bil ves v čipkah in sviienih pentljah. »Gospa, to je prevee za nas!« je strmel Primož. »Srceni!« je ponovila gospa, ko sta odhajala Stiskarja. Doma so se usuli otroci krog niju in bil ie potisk med bratci in sestri* cami. kdo bo prvi pozibal ta prele* pi »piruh«, ki ga jim je kazal oee. Primož je položil Minco v zibko. Otroci si niso upali dotekniti sestri» ce spričo prebele lepote, v katero jc bila zavita. Stiskar pa je prijel Mino za obe lici ter se smejal: »Kakor je boži.a volja, jeli, Mi* na?« In je noljubil ženo, kot bi pri* šel z njo šele od poroke. »GORISKA STRA2A« Stran 5. UTRINKI L3 zasfopstvo vseh narodnosti v cerjtveni vrhovni upravi. SJužbena katoliška agencija jav* ljg,, 4^ je guyerner države Njujork po^Jaj n^. papeža latinsko pisano prošnjo. V tej prošnji je izražcna žejja ameriških škpfov, naj bi bile vse katoliške narodnosti zastopane sorazmerno po številu svojih ver* nikpv v vrhovni cerkvpni upravi \ Rimu. Pp tem načelu sorazmerno* sti naj se izpopolnjujejo tudi kai> dinalski kolegii. papeška inozcmska poslaništva in vsc dfruge službe pri sv. stolici. »Germania«, glasilo nem* škega katoliskega centra, pravi, da je ta prošnja ameriškega eniskppa* ta poysem upravičena in izraža že* ljo, da bi sv. oče tem željam tudi ugodil, ker zahtevajo to Draktični interesi katoliške Cejkve, ki ne Ob* jema le Italijanov, nego ves vesolj* ni svet in vse narode. Slabe knjige. Vatikanski časnik »Osservatore Romano« pravi, da je nadškof v Perugiji prepovedal vsem verni'kom obisk gledišča, kjer so isirali neko d'Annunzijevo dramo. Nadškof v Florenci je pa dal raz lece brati svarilo, naj verniki nikar ne bero d'Annuninzjjevih knjig, ki jih je Cerkev že 1. 191]. dela na indcks. Za misijonsko zdravstvo. V Würzburgu na Bavarskem so otvorili prvi zavod, v katerem se vzgajajo bodoči misijonarji v zdravstvu in os'krbi bolnikov za misijonske potrebe. Nemčija je da* la do sedaj prav mnogo katoliških zdravnikov, ki so s svojo požrtvo* valno delavnostjo prav mnogo sto* rili v korist misijonov ter ondotnega domačcga ljudstva, tako na Kitaj* skem, v srednji in južni Afriki, v Braziliji in Indiji. Sedaj so pa po vsej Nemeiji razpisali veliko dobro* delno loterijo v prid tega misiion* skega in dobrodelnega pod jet ja. Srečke se dobivajo v »Misiionski družbi« v Monakovem. Sadovi boljševiške mladinske vzgoje. Boljševiki so v svojo zakonodajo sprejeli nov zloein, ki bujno raste med boljševiško mladino. Imenujc se »Kuliganizem«. S tem imenom so označili one zločine, ki izhajajo iz popolnega pomanjkanja obzirno* sti do drugih drzavljanov in do ce* lotne družbc. To so one zločinske bände, ki v masah napadajo življen? nje, lastnino, pa tydj ženske. Ta ku* liganizem se čimdalje bolj razširja, tako so našteli v Moskvi okt. 1925, 2307 slučajev, 4 novembra 1926. Jta? kih 5 tisoc slučajev. Ljeninski des lavski list ugotavlja v štev. 242., da je 75% vseh kuligancev v Ljenin gradu mladih delavcev v starosti 12 do 15 let. Vse to jasno kaže, kam zaide mladina brez zdrave moraine vzgO'je. Sv. Frančiška Romanska — patrona avtomobilizma. V Rimu so letos — kakor druga leta — slovpsno obhajali god sv. Frančiške Rpmanske. Njo častijo kot zaščitnico avtomobilizma vsa> ke vrste. Na največjem rimskem trgu — Forum Romanum — so se zbrali nešteti avtomobili. Navzoči so bili avtomobili državne vojske in mornarice, oni Rudečega križa, diplomacije in visoke aristokracije in raznih zasebnikov. Zastopan je bil minister za obrat, inšpektor za železnice in tramvai. Iz cerkve sv. Frančiške pride okoli 10. ure spre? vod duhovnikov in rcdovnikov na čelu z benediktinskim opatom v mitri. Pojo psalme na cast sv. za* ščitnice. Nato podeli opat blago? slov vsem avtomobilom. Ko je v cerkvi pontifikalna maša minula. so sc potem v neskončni vrsti vrnili avtomobili na svoj dorn. Rcs kra* sen prizor! O teozofizmu. Večkrat čitamo' v časopisih vabi* la k sestanku teozofičnih krožkov, med nami zlasti v »Edinosti«. A malokdo ve, kaj je pravzaprav teo? zofizem. Beseda sama ie iz grškega izvora in pomenja modrost v Bogu. Ne vsebuje pa prave modrosti o Bogu, ampak velike zmote. O tem predmetu je v letošnjem pastir? skem pismu razpravljal španski kard. Ilundain, nadškof in Seville. Kardinal našteva nauke, ki naspro* tu je jo katoliškim dogmam. Tako je napačno, da se zgubi človeška duša v Bogu, kakor se zgubi val v morju. Človeška duša po svoji smrti ne zgubi svoje osebnosti. Napačen je nauk, da potujejo duše iz enega bitja v drugo bitje. Napačen nauk o zopetnem rojstvu kakega bitja. Človeška duša je namree v katoliški veri koj po smrti sojena in pride v pckel, nebesa ali vice. Teozofizem ie tudi krivoverski, ker ne prizna cerkvene učne oblasti. Kaj je novega na deželi? Renče. Po dolgem prieakovanju smo vendar dobili tudi v našo cerkev nove dvomanualne orgle na pnev» matičen sistem, postavljene od do* mace tvrdke I. Kacin v Gorici. Or^ gle imajo zelo lično omaro, za ka« tero jc napravil načrt domači stavb. mojster F. Arčon. Glcde registrov imajo orgle sledečo dispozicii.o, dos loeeno po č. g. prof. St. Premrlu in č. g. drju. Fr. Kimovcu, dveh pri= znanih glasbenih strokovnjakih: I. manual: 1. Principal 8'. 2. Okta=> va 4\ 3. Gamba 8'. 4. Flauta 8'. 5. Mikstura 3—4. — II. manual (vme* seen v odmevno omaro): 6. Vijo* linski principal 8'. 7. Salicijonal 8'. 8. Burdunček 8'. 9. Flauta 4, (krita). — Pedal: 10. Subbas 16'. Zvcze; superokt. I. man., super* okt. II. man., subokt. II.—I. man. IJ—I, man., I. man.=pedal, II. man.* pedal. Sprožniki p mf f Tutti in pc» dalni avtomat. Intonacija je na splošno prav do> bro zadeta. Zelo nežen je Saliciio* nal 8' in po značaju prav dobro za> det; zelo lepa Gamba 8', dobro po^ srečen Vijolinski principal, značil* ni Flauti 8' in 4' tcr Burdunček. Subbas 16' dovolj krepak in voljan z iepo zao"kroženim tonom popol* noma zadostuje svojemu namenu. Ne samo posamezni registri, am>* pak tudi polne orgle se Iepo in mo* gocno glasijo, toda nc kričeče, vsled tega, ker ie Mjkstura nekoli* ko bolj milo ualašena. Delo priporoča tvrdko I. Kacina. Kdor pa mojemu poročilu ne verja* me, nai si pride orgle ogledat in jih preizkusit. Roman Pahor, org. VeHke Žablje. Tudi naše Žablje so se nekako vzdramile. pa nikar ne mislite, da samo radi dopisov v naši cenj. »Gor. Straži«, temveč na kratko povedano: na velikonočni ponede* lick imamo »Grande Ballo«, kakor napoveduie lepak na zidu. Tudi se? daj bi ne bilo pravično, če bi sprav> ljal domače mladeničc v javnosti pred čudno luč..., kajti resnici na ljubo moram pohvalno omenjati, da med prireditelji plesa ni nobe* nega domačega mladeniča. Ni pa šc rečeno, da se nc ho plesalo, dasi? ravno se človeku zdi. kot bi »bo> ben« pel pred hišami... Tarnanja in jadikoyanja o slabih časih no* čem popisovati, saj to poudarja v podobnih slučaiih sleherni dopis v »G. Str.«, zraven tega pa tudi naši vodilni možje ne po^abijo žigosati Zcthvala ob prebridki izgubi naše Ijube nepozabne soproge in mar^e ViktorIje Rijayec vsem prijateljem in znancem za izraze sožalja in vso tolažbo y tph te^jj^ dneh. Posebno zahvalo preč. g. Rutarju za njegovo požrtvovalno duhovno poniQc v Casu bolezni; nadalje zdravniku drju Jakončiču, ki je naši mami uspešno lajšal bolečine. Toplo zahvalo tudi peveem za ganljive žalostinke, vsem darovalcem evetja in vsem onim, ki so pokojno spremili na njet]j zadnji poti. Vsem Bog plačaj ! Gorica, 31. marca 1928. Žalujoča družina. groznega zla, ki ga premnogokrat povzroči saino en plcs. Fantjc! ne-- Jcaj bi vam svetoval: ker pri mla* dini ne gre brez veselja, poiščite si lepše in boljše zabave koJ: je pies. Ker ste po veliki večini pevci, zbc> rite se, in zapojte si naše prelepe pesmice, kar vam povzdigne duha in vam razveseli srec! Ve dekleta pa lahko storite ravno tako in mno* go lepšc bo izglcdalo. kakor nestrp- no čakati ob strani »kvadrilja« ka> kega pijanega plesalca, da vas po> vede v vrtinec norenia. Opazovalcc. Iz Vipavske doline. Kakor se sliši vlagajo nekatere občine zopet prošnje za poveliko» nočne plese, češ da ie preveč dc* narja med liudmi šc in da ga je tre- ba zapraviti kmalu z lahkomišljes nim norenjem in vcseljačcnjem po plcsiščih, da ne bo denar več delal skrbi. Obenem pa te občine vlagajo druge prošnjc za odpis ali pa zni* žanjc zastalega vinskega davka iz Icta 1923., čcš, da je vclika rcvščina in beda med ljudmi in da ni de* narja za plačevanje in da naj se ta davek črta. Oboje vrste prošnje gredo v Gorico in komu naj oblasti vcrjamejo. ker se prošnje ne uje* majo? Zdi se nam, da bodo mislile, da je še preveč denarja. Nckatcrih ljudi menda nc bo nikdar pamct srečala, šcle ko bodo vse zapravili. Pred par leti se je izrazil neki urad* nik davčncga urada, ki odločujc 0 davkih vcčine vipavskih občin. da tu ni nikake revščine, ko ie opazo* val nekaj meseccv našo plesno no* rost in razkošnost v obleki. Naša slabost je ta, da ne znamo varčc* vati in če imamo kako liro v žcpu, mora ecl svet vedeti, tako se hočc* mo pokazati, namesto da bi bili bolj skromni in varčni. Dol^Otlica. Ker se od nas nihee ne oglasi, naj povem jaz danes nekaj o naši cer* kvi. Naša cerkev je v zelo, zelo sla* bem stanju, skoraj bi rekel, je slabša kakor vsaka hiša tukaj na naši Gori. Sedaj smo dobili od dr* žave nove zvonove. Prav lepi so in vsi smo z njitni zadovoljni. Kdo bi pa tudi nc bil zadovoljcn, saj nas bodo spremljali k zadnjemu počit* ku, ter nas opominjali k molitvi zjutraj, opoldnc in zvečer ter v ne* deljo in praznike? Toda žalibog nimamo zvonika. Sicer zvonik je, pa premajhen, ne moremo spraviti zvonov vanj. Sicer bi sc obesila dva zvona spodaj, enc* ga pa na vrh pod streho, toda gor* njega ne bi slišali nič, ker bi bil ka* kor pod kadjo, druga dva pa bi bila v vedni nevarnosti, da se ubijeta, ker nimata dovolj prostora za po* polni razmah. Sedaj so sklenili naši možje, da bi zidali nov zvonik, kar bi bilo prav Iepo in častno za ob* čino. Stal bi tudi prav malo; nekaj bi ljudje žrtvovali v denarju, ne* kaj bi napravili robote in tako bi bila cerkev dosti lepša, zlasti če bi jo še malo prcbclili in popravili. Stroški bi že ne bili tako občutni za posameznika, saj šteje naša župnija skoro 2000 duš. Sedaj nas je skoro lahko sram, kadar pride k nam kak tujec in vidi našo cerkev. Re^s, de* narja nimamo, ali vsecno, toliko bi sc dobilo. Ako imamo za vipo, bpi* mo imcli tudi za en zvonik. Pa seveda, kakor povsod, tako se tudi pri nas dobe »kričave čenče^, ki vidijp v tern volka, ki jih požre ter pravi jo, da je zvonik v dobrern stanju. Ne rečem, da ni, toda pre* majhen je! Zato ljudje božji, na dclo! Nc poslušajte vaških »čcnč«, ki jim ni za cast božjo in ponps žup* nije! Ako jim je hudo za tistih par lir, ki bi jih daii, pa naj jih Iepo ofcja držijo in plačajo dolgove ž njimf ali, kakor pravi jo oni, rajši zapije* jo! O tem danes dovolj, pa drugič še kaj. Še to naj omenim. V cerkev na kor hodijo nekateri mladeniči, ki se tarn nič kaj Iepo ne obnašajo. /Mesto da bi vzeli v roke mašno knjižico in molili, se rajši med službo božjo pogovarjajo, smejejo in celo cigarete zvijajo. in s tem vznemirjajo mirne ljudi. Fantje, pamet! Vaščan. Vedrijan. Pomlad se je spet vrnila v deželo. Željno smo jo pričakovali, da opra* vimo svoj a spomladanska dcla. Ali sedaj, ko je najnujnejše dclo, pa nas dež nadleguje. — Nekaj bi rad omcnil radi poti. Velikokrat je že opomnilo županstvo, da se nc sme kamenja mctati na pot. Toda za ta opomin se malokdo zmeni, čeprav je pot v slabem stanu in ponekod potrebna popravila. Še nekaj! Sv. misijon nam obetajo. Vršil se bo tarn po veliki noči. Željno ga priča* kujemo v naši mali vasici. Kakor skrbimo za telo, šc bolj je potrebno za dušo. Zato pripravimo se na resne in blagoslovljene dneve. Od* primo srea besedi Gospodovi! Ajdovščina. Naš g. obč. načelnik upravlja po* leg našega trga še Šturije, Ustje in Pianino. Nismo do sedaj pisali o njegovcm upravljanju, a povod nam dajejo neki dopisi v »Popolo di Trieste«, kjer je neki italijanski dopisnik precej neugodno, slabo poro'cal o občinski upravi! Bilo je to žc lansko jesen. Mi slovenski ob* činarji potrjujemo, kar je pisal fa* šistovski list. Občina Ajdovščina je važen, prometcn kraj, važno kri^ žišče, zato v potrebujemo na čelu uprave moža, ki bi imel veselje do resnega dela in bi se mogel uživeti v naše razmere in upoštcvati naše krajevne običaje tcr bi kazal več pravega razumevanja za gospodar* s^ke potrebe naših občin. Ne zado* stujc omejevati se na reševanje raznih aktov, treba imeti tudi stik zljudstvom. Želimo tudi, da bi vpo* števal stare pravice, oziroma dol* žnosti, in nc dclal po svoji glavi. Mi Slovenci spoštujemo vsakega urad^ nika, ki hoče biti pravičen in gre ljudem na rokc. Nočemo nikomur metati polcn pod noge, ker tcžka je danes občinska uprava, vendar moramo opozoriti zlasti na skrb za gospodarske zadeve, kar ie v korist države in ljudstva. Škoda bi bila ve* lika, čc bi zavoljo slabe uprave tr* peli tisoči občinarjev. Sirite „Goriško Stražo" Stran 6.____________________________________________»GORISKA STRA2A« Listnica uredništva. Nekaterim dopisnikom: Ponav* lja se pogosto, da nam razni do«= pisniki poročajo' o navadnih vaških čenčah, ki so za širšo javnost brez zanimanja in bi povzroeili samo prepire. Takih dopisov ne moremo objavljati in prosimo dopisnike, da nam z njimi prizancsejo. Pišite nam o resnih stvareh, o gospodar* stvu, o nesrečah itd. in radi bomo ¦objavili. Poročajte nam o vsem, kar zanima javnost in vas teži! Pozdravljcni. IZJAVA ¦) Opozarjam, da bom vsakogar, ki bo še nadaljc trosil lažnjivc vesti in mo.je klijentc begal o podpisani do* mači tvrdki. sodnijskim potom za? sledoval ter mu ne odpustim več, kakor scm to storil pred easom. Domača tvrdka orgel Iv. Kacin, Gorica, P. Tommaseo 29. *) Z'a članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN - Via Roma 31, I. nadstr. - TURIN Aparat Zecchi zabranjuie napredovanje KILE Rečnično polrdilo ugledne go§pe iz Benedk. Resnici na ljubo nioram izjaviti, da mi je Vaš aparat mnogo olajšal življenje, ker mi je popolnoma ustavil napredovanje kile, medtem ko so vsa drugz sredstva delovala v. nasprotnem smislu. Ob enem Vam pošiljam, svojo sliko, katero lahko poljudno porabite. D'ALPAOS SALUTE, Parma D'Alpago (Belluno) Važno 1 Vsled mnogih pisem, v katerih nas stranke iz raznik krajev pro- sijo za informacije javljanw, da bo onoped ZECCHI dajal pojasnila in nasvete v slcdečih krajili: GORICA, v sredo 2. in četrtek 3. maja, hotel „Angolo d'oro". TRST: v četrtek 4. maja, hotel „Moncenisio". PULJ: v soboto 5. maja, hotel „Miramare". ZADER: v nedeljo 6. in ponedeljek 7. maja, hotel „Vaporetto." REKA: v torek 8. in sredo 9. maja, hotel „Riviera". ST. PETER NA KRASU: y četrtek 10. maja, gostilna Rebec. VIDEM: v nedeljo 13. maja, hotel „Italia". PALMANOVA: v ponedeljek 14. maja, hotel „Rosa d'oro". Kmetovalci in mlekarne! Prej nego si nabavite posnemalnik, pinjo, gnetilnik ali sploh kako mlekarsko orodje, zahtevajte moj ilustrirani cenik, da se pre- pričate o nizki in konkurenčni ceni in ori- lične kakOVOSti mlekarskih strojev in po- trebščin, ki jih dobite pri meni. — Tako n. pr. stane pri meni posnemalnik od 65 litrov na uro samo 450 lir. JUST UŠAJ, Hi O O R I C X, ** PIAZZA V1TT0RIA St. 4 Zastopnik tovarne mlekarskih strojev ROTH v Stuttgartu. --------------- Y.y<^«A 17<>^>|M Domača tovarna orgelj, M ˇ^CjlJ.i. IVCtL/M.JL 1. harmonijev' glasovirjev. Gorica, P. Tommaseo 2Q (Placuta) Telefon St. -422 Nov harmonij od L. 650, gla- sovir L. 3700, Orgle poseben model, 3 peva- joči registri, 3 men. registri s pedalom za male cerkveza cenoL. 10.000. Garancija 10 • let. Tudi na o- broke. Popra- va in uglašenje orgelj. Od re- gistrapolir70. SEMENSKI KROMPIR, ^m PRVOVRSTEN nudi tvrdka GIUSTO m. OBIZZI GORICA - CORSO VERDI 21 Brivnica And. Rojic se priporoča, Via Seminario, St. 2 Gorica. Največja zaloga mrtvaških pred» metov. Velika pregriniala od 15 lir naprej. Ne pustite se pregovarjati od nikogar. Konkurenca izključena. Tcrczija Pavsič, Via Monache 10. Tudi za NAJMANJŠEGA KMETOVALCA se izplača v najkrajšem času nakup posnemaliiika „DIABOLO" Je prvovrsten svetovni izdelek, je priprost, močan in vztrajen. Plačilni pogoji so ugodni — |— Večletno ^ jamstvo tovarne — — Krajevni zastopniki se iščejo-------Ceniki in katalogi so brez- plačno nä razpolago. Pojasnila prebivalcem goriške KNUT JONSON, BOLZANO . pokrajine daje zastopnik tvrdke Viftorio Jonson, Gorica Via Contavalle 4«II. Na prodaj je hiša na prometnem kraju ob cesti Idrija—Žiri blizu dr* žavnc meje. Hiša je zidana in krita z opeko; v njei je prostor za go* stilno in stanovanje. Zemljišče ic skupai in se lahko redi 3 glavc go* vcje živine in par prašičev. Na po* sestvu jc lep bukov in smrckov gozd. Kupni pogoji za resnega kup= ca ugodni. Cena se izve v Osojnici št. 6. Ledine ali pri »Goriški Straži«. p" % Zdrawnik za xobe m usta Dr. LOJZ KR4IGHEB sprejema W GORICE Piazza della Vittoria štev, 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI štev. 35 Bb is>ta ACOHA DELL'ALABAMA proti ixpadanju 1st. Vsebuje kinin in je vsled tega po= sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Zavod Dr. BUil-FINETTi TUST, Via Fablo Fllzl 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v Iaktih in V bokih. - Sprejetna od 10- 12 in od 15 17. OTf^OC! se igrajo vcčkra! na llch in dobiio glisse, zajedavke, ki se j morajo takoj uničiii. da ne nastancjo kömplikacije. ČOKOLADNIBONBON A K RIB A PROTI GLISTAM odpravi vse gliste. V zelenih zavilkih po L. 1.- Prodaja se v vseh lekarnah. i CARRIBA ČOKOLflDNI BONBON PROTI GLiSTAM Zastopnik: ERNEST KUHN TRST,- Via Udine štev 2 PODRUŽNIOA | Ljubljanshe kreditne bonhe p Gorici Cor^o Verdi „Trgov§kJ Down" I Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bankt I Di'r'scicKX)..^ CcntFBiS L3UBL39R9 D^vxo^im Podružnice in agencije: Bretice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, j Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, I ! Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. I Vloge na knjiiice po 4 %• Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše j j obrestne mere). J ; Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- I | nine (bonov) po najugodnejših cenah. ] ! Nakazila v tu- in inozemstvo. j I Borzni in ostali bančni posli.