51 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust esec april je zaznamovalo nadpovpreč no toplo vreme v prvih dveh dekadah, ob konce meseca pa ohladitev z vdorom polarnega zraka. Povpreč na meseč na temperatura zraka je za od 1 do 2 °C presegla dolgoletno povpreč je in se je gibala med 10 in 13 °C, nekaj stopinj nižja je bila v višjih in izpostavljenih predelih. Nadpovpreč na je bila tudi vsota efektivne temperature zraka. Nad pragom 0 °C je za od 30 do skoraj 60 °C presegla obič ajne vrednosti. na letni ravni pa se je v aprilu poveč ala za od 300 do skoraj 400 °C (preglednica 4). V prvih dveh dekadah je padlo nekaj malega padavin, v zadnji dekadi pa se je mesec zaključ il z oblač nim in hladnim vremenom. 27. aprila je dež prešel v sneg vse do nižin, predvsem v severni Sloveniji in na Notranjskem je zapadlo od okoli 10 do 20 cm snega. Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, april 2016 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, April 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališč e 2,1 2,8 21 3,8 4,8 38 3,4 4,5 34 3,1 4,8 93 Bilje 2,6 3,6 26 3,5 4,7 35 2,9 4,2 29 3,0 4,7 90 Godnje 1,8 2,5 18 2,6 3,3 26 2,2 3,2 22 2,2 3,3 66 Vojsko 1,7 2,5 17 2,0 2,6 20 1,5 2,5 15 1,7 2,6 52 Rateč e-Planica 2,1 3,3 21 3,0 4,5 30 1,8 3,1 18 2,3 4,5 69 Bohinjska Č ešnjica 2,0 2,7 20 2,8 3,7 28 1,9 3,2 19 2,2 3,7 67 Lesce 2,2 3,1 22 2,9 3,6 29 2,3 3,7 23 2,5 3,7 74 Brnik-letališč e 2,2 3,3 22 2,8 3,7 28 2,0 3,1 20 2,3 3,7 70 Topol pri Medvodah 2,3 3,6 23 2,8 3,7 28 1,9 3,1 19 2,3 3,7 70 Ljubljana 2,6 3,3 26 3,3 4,4 33 2,5 4,0 25 2,8 4,4 83 Nova vas-Bloke 1,8 2,4 18 2,4 3,0 24 1,8 2,8 18 2,0 3,0 41 Babno polje 2,2 3,0 22 2,7 3,3 27 1,9 3,1 19 2,3 3,3 68 Postojna 2,6 3,3 26 3,2 4,1 32 2,5 4,1 25 2,8 4,1 82 Koč evje 2,2 3,9 22 2,1 2,6 21 1,7 2,5 17 2,0 3,9 60 Novo mesto 2,6 4,0 26 3,4 5,3 34 2,4 3,8 24 2,8 5,3 84 Malkovec 2,8 4,4 28 3,1 4,7 31 2,2 4,0 22 2,7 4,7 81 Bizeljsko 2,6 4,6 26 2,5 3,6 25 2,2 3,1 22 2,4 4,6 73 Doblič e-Č rnomelj 2,5 4,0 25 2,9 4,0 29 2,2 4,1 22 2,5 4,1 76 Metlika 2,1 3,3 21 2,7 3,5 27 1,9 2,9 19 2,2 3,5 67 Šmartno 2,2 3,2 22 3,1 4,7 31 2,0 3,0 20 2,4 4,7 73 Celje 2,7 4,2 27 3,4 5,4 34 2,4 3,5 24 2,8 5,4 85 Slovenske Konjice 2,7 4,3 27 3,2 4,8 32 2,4 3,6 24 2,8 4,8 83 Maribor-letališč e 3,3 5,7 33 3,8 6,2 38 2,9 4,1 29 3,3 6,2 100 Starše 3,1 4,8 31 3,8 6,0 38 2,7 3,7 27 3,2 6,0 96 Polič ki vrh 2,1 3,2 21 2,6 4,0 26 2,1 3,2 21 2,3 4,0 69 Ivanjkovci 2,1 3,3 21 2,4 3,4 24 2,0 3,0 20 2,2 3,4 65 Murska Sobota 3,3 5,9 33 3,7 7,0 37 2,7 3,6 27 3,2 7,0 97 Veliki Dolenci 2,7 4,2 27 3,4 4,6 34 2,7 3,9 27 2,9 4,6 88 Lendava 3,1 4,6 31 3,2 4,7 32 2,6 3,8 26 3,0 4,7 88 Povpreč no dnevno izhlapevanje vode se je gibalo med 2 in 3 mm, le v višjih predelih nekoliko manj kot 2 mm (preglednica 1). V prvi, nadpovpreč no topli dekadi aprila se je izhlapevanje na severovzhodu M Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 52 približalo oziroma tudi preseglo 5 mm dnevno, kar je dodobra izsušilo površinski sloj kmetijskih tal. Kmetijske rastline so se v obdobju intenzivne spomladanske rasti (steblenje žit, polno cvetenje oljne ogršč ice) že znašle v sušnem stresu. V zadnji dekadi aprila je bila vodna bilanca pozitivna, na meseč ni ravni pa je bil primanjkljaj vode na severovzhodu in jugozahodu države od 50 do 60 mm (preglednica 2). Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za april 2016 in obdobje mirovanja (od 1. aprila do 30. aprila 2016) Table 2.Ten days and monthly water balance in April 2016 and for the vegetation period (from April 1 to April 30, 2016) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v aprilu 2016 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4.– 30. 4. 2016) Bilje −15,5 −17,0 16,2 −16,3 −16,3 Ljubljana −8,2 −6,5 24,4 9,7 9,7 Novo mesto −13,2 −16,0 8,2 −21,0 −21,0 Celje −17,3 −17,8 19,6 −15,5 −15,5 Maribor, letališč e −28,1 −29,0 2,7 −54,4 −54,4 Murska Sobota −22,3 −36,1 −2,1 −60,5 −60,5 Portorož, letališč e −8,2 −29,0 −29,3 −66,5 −66,5 Slika 1. Vodna bilanca v aprilu 2016 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povpreč ja 1981–2010 (desno) Figure 1. Water balance in April 2016 (left) and anomalies from the longterm average 1981–2010 (right) Spremenljive vremenske razmere so vplivale tudi na temperaturo tal. Povpreč na meseč na temperatura tal v setveni globini je bila med 12 in 13 °C, v Primorju do okoli 15 °C, le v izpostavljenih predelih nekoliko pod 11 °C. V površinskem sloju tal so se tla ogrela nad 20 °C, najnižje temperature pa so še zdrknile pod 5 °C, oziroma pod 8 °C na Goriškem (preglednica 3, slika 3). Fenološki razvoj je bil v pomladi 2016 precej zgodnejši od obič ajnega. Še posebno je pospešil v nadpovpreč no topli prvi polovici aprila. Skoraj hkrati, so ob koncu prve dekade ozeleneli divji kostanj, lipa, dan ali dva za njo še lipovec, tudi hrast in bukev skoraj deset dni prej kot obič ajno. Jablane so na severovzhodu in jugovzhodu države zač ele cveteti do 14 dni bolj zgodaj kot obič ajno (podatki Fenološkega monitoringa ARSO). Sorazmerno so bile zgodnejše v razvoju tudi druge vrste sadnega drevja: hruške in č ešnje, ki tudi sicer cvetijo pred jablano, saj je ta zadnja v vrsti pri nas rastoč ih gospodarsko pomembnih sadnih vrst. Vinska trta ob normalnih temperaturnih razmerah zač ne z aktivno Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 53 rastjo, ko povpreč ne dnevne temperature preidejo 10 °C. Letos so se prvi mladi poganjki z mladimi listi v vinogradniških legah Posavja in Podravja razvili že v zač etku druge dekade aprila. Obič ajno se to zgodi v zadnji dekadi aprila. SPOMLADANSKA POZEBA Spring frost V sadjarskih pridelovalnih območ jih predvsem vzhodnega dela Slovenije je prodor polarnega zraka 26. aprila sovpadel z najbolj obč utljivimi razvojnimi fazami cvetnih brstov pri sadnih drevesih. Prizadelo je tudi vinogradniške lege podravskega in posavskega vinorodnega območ ja, kjer so mladice vinske trte merile že nekaj centimetrov, zlasti v nižjih in kotlinskih legah, kamor se je po poboč jih stekal hladen zrak. Do konca aprila je pozeba prizadela tudi višje lege ter nekatera druga izpostavljena območ ja, nazadnje Notranjsko. Neprizadeta je ostala le Primorska. Slika 2. Minimalne temperature zraka, ki so 26. aprila 2016 povzroč ile pozebo več jih razsežnosti. Figure 2. Minimum air temperatures recorded on April 26, 2016, that caused spring frost of fruit trees, vine and crops. Pozeba, je bila posebna v tem, da je nastopila razmeroma pozno in je poleg sadnega drevja prizadela tudi poljšč ine. Temperature zraka na višini 5 cm nad tlemi so se spustile vse do −7,3 °C v Pomurju, −5,6 °C na novomeškem območ ju, −4,9 °C na celjskem in do −3,8 °C tudi v osrednji Sloveniji. V celoti so pozeble prezgodaj posejane buč e v fazi klič nih listov, poškodbe je utrpela tudi zgodaj sejana koruza v razvojni fazi od 2 do 4 listov. O poškodbah so poroč ali tudi na oljni ogršč ici in na številnih vzniklih zelenjadnicah. Pozebla je tudi akacija pomembna za č ebeljo pašo. Dodatno škodo je na Koroškem, Gorenjskem, Notranjskem in v osrednji Sloveniji povzroč il sneg, ki je 27. aprila s svojim bremenom na olistanem drevju polomil precej vej. Spomladanska pozeba je najpogostejša v zgodnjem obdobju odpiranja cvetnih brstov (na primer fenološke faze: mišje ušesce, balon, odprt cvet, mladi plodič i itd.) Po podatkih iz literature polno odprti cvetovi košč ič arjev in peč karjev pozebejo pri temperaturi zraka nižji od −2,0 °C, za mlade oplojene plo- Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 54 Preglednica 3. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 2 in 5 cm, april 2016 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, April 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališč e 14,1 13,9 22,8 20,4 10,2 10,5 15,3 15,5 23,3 22,2 9,6 10,0 14,5 14,4 26,8 22,5 8,2 8,2 14,6 14,6 Bilje 15,3 14,8 26,1 23,7 9,4 10,0 16,8 16,8 25,6 24,1 10,8 11,1 13,1 13,5 25,6 24,1 7,3 7,6 15,1 15,0 Lesce 11,1 10,9 18,6 15,5 5,0 6,4 12,1 11,3 18,8 15,8 6,1 6,9 8,7 8,3 18,6 15,8 3,9 4,1 10,6 10,2 Slovenj Gradec 12,6 12,3 23,0 19,6 5,0 5,6 13,2 13,0 24,2 19,9 4,8 6,0 9,7 9,8 26,3 21,6 2,2 3,2 11,8 11,7 Ljubljana 12,5 12,2 18,6 16,7 7,3 8,2 13,4 13,3 18,4 16,9 9,5 9,8 10,9 11,0 18,1 16,6 4,1 3,7 12,3 12,2 Novo mesto 13,1 12,8 23,0 20,3 6,8 7,4 13,5 13,3 20,9 18,6 8,9 9,3 10,5 10,8 20,1 18,1 3,2 4,3 12,4 12,3 Celje 13,7 12,6 25,1 17,8 6,2 8,0 13,7 13,1 24,2 17,0 6,6 8,7 10,9 10,7 25,6 17,6 3,5 5,6 12,8 12,1 Maribor-letališč e 14,0 13,4 27,5 19,7 4,8 7,4 14,3 13,9 25,3 18,6 6,7 8,6 10,7 10,9 26,7 20,1 1,4 4,4 13,0 12,7 LEGENDA: Tz2 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) * −ni podatka Tz2 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, april 2016 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, April 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 55 Preglednica 4. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, april 2016 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, April 2016 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1.2016 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 130 151 119 401 36 80 101 69 251 36 30 51 20 102 27 1109 550 147 Bilje 132 143 109 384 36 82 93 59 234 36 32 43 13 88 25 980 453 104 Postojna 114 113 72 300 54 64 63 26 153 48 15 15 3 33 17 668 237 35 Koč evje 118 113 67 298 44 68 63 24 154 40 23 21 3 46 24 625 234 53 Rateč e 88 96 45 230 53 38 46 17 102 47 2 7 0 9 4 363 108 9 Lesce 118 121 75 314 58 68 71 31 170 56 19 23 7 49 28 636 233 52 Slovenj Gradec 127 123 71 322 66 77 73 29 180 66 28 27 7 61 38 610 230 66 Brnik 122 119 70 310 37 72 69 26 167 37 23 23 4 50 22 628 231 54 Ljubljana 144 141 89 374 52 94 91 42 226 51 44 41 12 97 41 840 380 112 Novo mesto 140 140 89 369 53 90 90 40 220 51 40 42 10 91 37 832 373 119 Č rnomelj 151 134 94 379 53 101 84 44 229 49 52 35 11 98 36 909 428 144 Bizeljsko 142 129 88 359 34 92 79 40 211 33 42 31 8 81 23 818 353 96 Celje 134 130 78 341 38 84 80 32 196 40 35 33 6 73 29 756 316 88 Starše 138 142 93 374 55 88 92 47 227 56 38 42 13 93 38 830 364 110 Maribor 134 135 91 360 36 84 85 45 214 37 34 35 14 83 24 768 333 96 Maribor-letališč e 136 137 89 362 38 86 87 43 216 39 36 38 13 87 28 802 339 100 Murska Sobota 138 139 90 367 52 88 89 41 218 51 39 40 10 89 37 807 342 106 Veliki Dolenci 126 132 89 347 36 76 82 42 200 35 29 32 12 73 19 779 317 83 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1981–2010) Tef > 5 °C * − ni podatka Tef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 56 dič e so usodne temperature zraka nižje od −1,0 °C, še zaprti brsti pa pozebejo pri temperaturah pod −3,0 °C. Še bolj obč utljiva od peč katih in košč ič astih sadnih vrst sta oreh in vinska trta. Odpirajoč e cvetne brste oreha lahko poškoduje že ena negativna stopinja, č e pa brsti že odganjajo, je lahko usodnih že nekaj desetink stopinje pod nič lo. Pozeba vinske trte v naših vinorodnih območ jih obič ajno prizadene odganjajoč e mladike in mlade liste, zanje so nevarne temperature pod −2,0 °C. V slovenskem prostoru so najpogostejše pozebe posledica advekcijsko-radiacijske ohladitve, kar pomeni, da vdoru hladnega zraka s severa ali severovzhoda ponoč i sledi še moč no radiacijsko ohlajanje. Take vrste ohladitve so za odpirajoč e cvetne brste sadnih rastlin navadno najbolj usodne, saj temperatura zraka v prizemni plasti ozrač ja lahko pade več stopinj pod nič lo. V preteklih 30 letih je sadjarsko panogo v Sloveniji prizadelo več kot 10 pozeb. Nekatere so prizadele le posamezna območ ja. Huda pozeba je bila tudi leta 2012, ki je na najbolj prizadetih legah terjala več kot 50 %, ponekod 100 % škodo. Agencija RS za okolje je o vremenskih razmerah, ki so povzroč ile pozebo pripravila podrobno poroč ilo in karto minimalnih temperatur zraka za celotno območ je Slovenije (slika 2), ki bo skupaj s podatki o prizadetih območ jih in škodi, upoštevana pri izdelavi predhodne ocene povzroč ene škode. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempe- ratura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY April was characterized by exceptionally warm period in the first two decades followed by cold spell due to the intrusion of polar air masses in the last decade of the month. Phenological development of fruit plants was exceptionally early; therefore the most temperature sensitive phenological phases of opening of flower buds, full flowering and young fruits coincided with freezing air temperatures recorded during the night of April 26. Fruit trees, vines and some crops were seriously affected. According to the preliminary estimation the damage attained the extension of natural disaster.