Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA izhaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo in vsako soboto. Malih oglasov, ki služijo ▼ posredovanje ln socialne namene delavstva ter Cnbdnlštvo ln uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega zna- Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — iaJa stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsti Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša NeJrankirana pisma se vobče ne sprejemajo, — Reklamacije se ne frankirajo. mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din IS.—. Čekovni račun št. 14.335, Štev. 86 Maribor« sreda, dne 27. oktobra 1937 Leto X§l Sodru2nost ie temelj naših strokovnih organizacij Kdor hoče biti pravi strokovničar, mora že imeti nekaj soli v glavi. Poznati mora prvo in glavno načelo, da so svobodne strokovne organizacije socialno interesna združenja, ki imajo nalogo, da ščitijo in se bojujejo za pravice brezpravnega ali vsaj na pravicah težko prikrajšanih članov človeške družbe. Strokovne organizacije niso »pip-čarski« ali »kegljaški« klubi. Jasen in točno je začrtan njih program, ki je in mora vedno ostati jedro vsake strokovne organizacije. Drugih problemov v splošnem v delavski strokovni organizaciji danes ni. In kdor tega načela ne priznava, kdor hoče zavajati delavstvo v kapitalistične, verske ali nacionalistične vode ali tudi le neti glede takih in organizatoričnih vprašanj spore v delavskih vrstah iz formalnih ali osebnih razlogov, ni prežet z duhom, ki je v svobodnem delavskem strokovnem gibanju potreben. Vsekakor stojimo na stališču, da so pravila in pravilniki organizacijskega sistema zakoni za strokovno organizirane delavce. Po teh zakonih se mora ravnati vsak, kdor hoče biti koristen član gibanja. Fudit če kdo misli, da se mu je zgodila krivica, ima polno možnosti, da apelira na članstvo, dokaže svoje pravilno stališče in se skuša po zmotah, če jih je napravil, uveljaviti v organizaciji kot dober konstruktivni sodelavec. Tako ravnanje ni sramotno, ampak častno za vsakogar, ker kaže, da hoče popraviti svoje zmote ter delovati v duhu konsolidacije in sodelovanja v prid delavstva ip. organizacije, Ta uvidenost in ta duh mora vladati v vsem delavskem gibanju, ne le zgoraj ali spodaj in ne le spodaj ali zgoraj, ampak celotnem gibanju, ker, če tega ni, potem gibanje ni kremenito, ni zdravo. Kakšna pa je pot do takega sodelovanja in do take vrle zgrajenosti organizacije? O ta pot ni težka! Samo iskrenost in zaupanje med seboj je potrebno, kar se pa silno lahko doseže, če glavni zaupniki organizacij delajo in sodelujejo z delavskimi zaupniki in delavstvom. Vse, kar glavni zaupniki organizacij delajo in ukrepajo, morajo vedeti vsi organizacijski interesenti, doživljati morajo delo v organizaciji, živeti v tem delu z vodilnimi sodrugi. To je prav za prav bistvo organizacije, ker jo utrjuje in pripravlja tudi pomočke, kulturno delo, akcije itd., v svrho izpopolnitve delavskega gibanja v tem zmislu. Ne dvomimo prav nič v idealnost in požrtvovalnost delavstva. V tem oziru je naše delavstvo visoko nad povprečjem. Če pa hočemo hoditi Pravo pot, če hočemo zgraditi res kremenite strokovne organizacije, je pa potrebno, da se upoštevajo navedena mnenja. Zakaj naše organizacije morajo biti vzgojene v enotnem duhu in enotnega duha pa krepi najbolj aktivno sodelovanje vseh in v vseh vprašanjih. Tako delo ustvari organizacije^ z enim ciljem in z eno dušo. In o naj bo ideal naših svobodnih de-3-vskih strokovnih organizacij! Ifl Sli orveš Pri občinskih volitvah na Norveškem je dosegla delavska stranka velik volilni uspeh, dočim so fašisti zopet propadli. Tudi komunisti, ki so šli ločeno v volilni boj, niso imeli uspeha. Na Norveškem vlada socialistična delavska stranka, čeprav ima le relativno večino v parlamentu (storningu). Socialistov je v parlamentu 70, konservativcev 36, liberalcev 23 in 18 kmetov. Socialisti nimajo koalicije z nobeno teh strank, kljub temu dobe vedno večino v parlamentu za svojo premišljeno in trezno politiko, ker glasujejo zanjo tudi napredni liberalci ali kmeti. Občinske volitve so se vršile v drugi polovici tega meseca. Izvoljenih je bilo v občinske in mestne svete okoli 15.000 oseb in so občinske volitve pokazale, da ljudstvo v ogromni večini odobrava vladino politiko. Vlada Nygaardsvolda ima v parlamentu le 70 svojih poslancev, dočim ima parlament 150 poslancev. — Norveške politične stranke zameta-vajo koalicijske vlade, zaraditega imajo v parlamentu navedeno razmerje. Socialni demokrati ne sklepajo niti s komunisti ožjih zvez. Zanimivo pa je, da je pod sedanjo vlado nastala na Norveškem sijajna gospodarska konjunktura, da država izdatno podpira industrijo in kmetijstvo ter organizira javna de- socia listi zmagovi li pri občinskih volitvah la. — Ob tej aktivnosti socialistične vlade je kljub vsem žrtvam dosegla v zadnjem državnem računskem zaključku okoli 30 milijonov kron prebitka. V svoji zunanji politiki je Norveška nevtralna kakor druge nordijske države. V kmetiški politiki posnema Norvegija švedsko politiko ter ustreza kmetom, kolikor je v razmerah mogoče. Opozicijske stranke se sicer bore proti vladini politiki, pri čemer jih najbolj bole delavska mezdna gibanja, Nimajo pa pravega vzroka in ne poguma, nastopiti očitno proti realni politiki sedanje vlade, ki nima niti večine v parlamentu. Z ozirom na zunanje politični položaj je morala vlada zahtevati 21 milijonov kron triletnega kredita za deželno obrambo. Kredit je bil sprejet z glasovi liberalcev in kmetov, dočim so konservativci celo trdili, da je znesek preneznaten. Spričo teh razmer na Norveškem ni stranke, ki bi moglo sedanjo vlado vreči in prevzeti oblast. To so tudi pokazale občinske volitve, ki so dale vladi najsijajnejše zadoščenje. NorveSka delavska stranka in socialistična delavska internacionala »Arbeiterbladet«, osrednje glasilo norveške delavske stranke, je objavilo 14. septembra uvodnik, ki se bavi s problemom edinstva. — Ta članek pravi, da so eventualna pogajanja o zedinjenju s komunistično stranko, ki je tam slabotna, mogoča le na podlagi programa, smernic in politike delavske stranke. V zvezi z vprašanjem zedinjenja je tudi problem odnošajev s Sovjetsko Unijo in s komunistično internacionalo. Članek pravi dalje, da norveška stranka s simpatijami zasleduje delo za izgradbo Sovjetske Rusije, vendar pa kritikuje pravosodje v Sovjetski Rusiji. Nadalje pravi članek: »Kar se tiče komunistične internacionale, nikdar ni bilo govora o ponovni priključitvi ali o sodelovanju z njo. Z druge strani pa pride na dnevni red priključitev stranke k socialistični internacionali takoj po občinskih volitvah. Strankin kongres je pooblastil strankino uprava, da preskrbi do prihodnjega kongresa sklepe krajevnih skupin. Kar se tiče stališča, ki so ga zavzele strokovne organizacije in mladinska zveza, nas navdaja z nado, da bo tak rezultat tudi v strankini diskusiji. Tako bo stranka imela početkom 1938 že urejene mednarodne odnošaje.« Tako je torej pravo stanje te stvari. Druge vesti, ki se širijo po tisku o edinstvu v Norveški, so izmišljotine desničarskih poročevalcev. —III— Konferenca predstavnikov se je vršila v Farkašiču, združene opozicije Dne 21. t. m. so prišli v Farkašič blizu Capraga, predstavniki srbske združene opozicije, med njimi Ljuba Davidovič (za demokrate), Joca Jovanovič (za zemljoradnike), Miša Trifunovič in dr. Laza Markovič (za radikale) na obisk in razgovor k dr. Mjačku. Sestanek se je vršil v župnišču, pri župniku Ante Irgoliču, Ta obisk je bil ponoven dokaz solidarnosti predstavnikov združene opozicije in njihove pripravljenosti, da vztrajajo na sporazumu, ki so ga sklenili. Japonci imajo silne izgube Ponesrečeni poizkusi, da bi Japonci so te dni oznanili vest, da se jim je posrečilo prodreti kitajske postojanke pred Šangajem. Najbrž so to vest poslali v svet še prodno so svojo namero poskusili, v trdni veri, da se jim! bo to, kar so si stavili za cilj, tudi v resnici posrečilo. Pa je prišlo drugače. Napad se je ponesrečil, dasi je bitka divjala dva prodrli fronto pri Šangaju dni. Japonci so se morali umakniti s silnimi žrtvami in Kitajci so zaplenili ogromne količine vojnega materija-la, ki so ga zapustili bežeči Japonci. V bojih na šangajski fronti so uporabili Japonci 300 letal. Tudi na severnem bojišču Japonci ne morejo naprej. -)(- JRZ in zagrebški sporazum Mladinski kongres JRZ v Beogradu V soboto je imela mladina JRZ svoj prvi kongres v Beoradu. Prireditve so se udeležili skoraj vsi ministri, govoril pa je tam tudi predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič o notranji in zunanji politiki. Glede notranje in zunanje politike je rekel, da še nikdar ni bilo toliko ugodnih uspehov kakor v zadnjih dveh letih. Nas pa zanima predvsem Stoja-dinovičevo stališče glede zagrebškega sporazuma opozicije. Na mladinskem zborovanju se je dr, Stojadinovič prvič opredelil v tem vprašanju javno. Naša stranka (JRZ), je rekel, je za narodno in državno edinstvo, za eno in nikdar deljivo Jugoslavijo. Sedaj se mnogo govori o sporazumu med Srbi in Hrvati. O tej ureditvi se razpravlja skoraj dvajset let. Združena opozicija se že dve leti svobodno pogaja in kakšen je rezultat? (Medklici: Proč s sporazumom! Proč z izdajalci!) V sporazumu ni onega, kar bi rešilo Sporazum obeh glavnih strokovnih organizacij v Zedinjenih državah? Green in Lewis. Ameriška delavska zveza pod vodstvom Williama Greena, ki je bil na kongresu te dni soglasno izvoljen za predsednika, ter industrijska zveza pod vodostvom Johna Lewisa, bosta imeli dne 25. oktobra konferenco glede zedinjenja. Greenova organizacija je stara velika delavska strokovna zveza, ki je hotela ostati neodvisna in predvsem strokovna, politično pa neopredeljena. Lewisovo gibanje, ki je tudi močno naraslo, stoji na razrednem stališču ter se je prijavilo medstrokovni internacionali, dočim sodeluje z internacionalo Greenova organizacija le moralno. Zbližanje ali zedinjenje obeh strokovnih central pomeni tesnejše sodelovanje ameriškega organiziranega delavstva z našo strokovno internacionalo. »hrvaško vprašanje«. Če se rešitev ni našla po tolikih posvetovanjih, kako jo naj najde konstituanta? Prisegli smo na sedanjo ustavo in hočemo kot pošteni ljudje svojo prisego in besedo izpolniti do kraja. Želimo pa, da uresničimo idejo stvarne enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja ter iskrenega bratstva po drugih potih, zlasti potom široke samouprave. Dr. Stojadinovič je govoril mladini. Navzočih je bilo v Beogradu tudi večje število »mladih« iz Slovenije, večinoma pristašev bivše SLS, ki jih je Stojadinovič posebej pozdravil z »živio, slovenski fantje!« Republikanska Ironla Irdna! Padec Gijona na severni fronti ne bo odločil usode španske vojne Nacistično časopisje vseh dežel je navdušeno nad zmago generala Franca nad Baski in Asturci ter napoveduje skorajšnji padec Madrida, ki ga je Franco že itak pred enim letom »zavzel«. Kako pa mislijo o položaju v Španiji vojaški krogi republikancev? Ta-ko-le pravijo: »Niti v baskiški, niti v asturski pokrajini se ni vodila prava vojna. Vladine čete niso imele niti letalcev, niti lahke artiljerije, med tem, ko so čete upornikov, obstoječe predvsem iz italijanskih vojaških edinic, razpolagale s težko artiljerijo — 30.5 cm topovi — in velikim številom letal. Vladine čete niso imele niti dovolj pušk, tako da so se včasih branile s proženjem skal z bregov na sovražnika v dolini. Zmaga nad Baski in Asturci ni noben vojaški uspeh, niti ni odločilnega pomena. Nihče v vladinem taboru ni računal s tem, da bi bilo mogoče severno fronto držati. — Narobe, treba se je le čuditi, da so Baski in Asturci toliko časa vzdržali. Junaštvo Baskov in Asturcev v o-brambi je ne le občudovanja vredno, ampak je omogočilo, da se je republikanska armada na osrednji fronti o-jačila. Franco nikakor ni nameraval zavojevati severnih pokrajin, ampak je to storil le na pritisk Italije in Nemčije, ki rabita severno obalo Španije, da bi mogli od ondot ogrožati Francijo. Trditev, da bo sedaj na severu sproščena armada stotisoč nacistov, je smešna. Na severu je kvečjemu 50.000 mož nacistične armade. Od teh jih more 10.000 ostati v deželi in le 40.000 bi jih Franco lahko poslal na osrednjo fronto. Osrednja armada pa je pripravljena. Saj je obračunala že z večjimi armadami, kot pa bo teh 40.000 mož. Tudi ni res, da bi Italija popustila v vprašanju odpoklica prostovoljcev radi tega, ker ve, da bo sproščena se- verna armada lahko odločilno zmagala na osrednji fronti, ampak je to storila pod pritiskom velesil. Važno za bodočnost republikanske Španije je samo to, da se prepreči pritok novih čet iz evropskih fašističnih držav. Boji na vseh frontah Vladina poročila javljajo, da so nacisti pričeli z napadi na vseh frontah, Ti napadi so v zvezi s pregrupa-cijo čet in imajo namen premotiti republikance, v kateri smeri nameravajo nacisti izvesti večji napad. Do- slej so se vsi napadi nacistov razblinili v nič. Negrin in Companys v Madridu Dne 22. t. m. sta obiskala ministrski predsednik Negrin in predsednik katalonske generalidad, Compa-nys, Madrid in srednjo fronto. S tem obiskom sta pred vsem svetom dokazala, da je govorjenje o sporih med Valencijo in Barcelono ter med osrednjo vlado in barcelonsko generalidad prazno in brez osnove. Nove težave v londonskem odboru Italija preklicuje svoj pristanek. Predsednik angleške vlade Chamberlain se je zagovarjal v spodnji zbornici napram kritiki delavske stranke in drugi, da zaupa v iskrenost izjav zastopnika Italije v zadevi akcije za končanje vojne v Španiji. — Angleška kritika smatra vse zavlačevanje rešitve teh problemov za nesposobnost angleške in francoske zunanje politike. Angleška zunanja politika zadnjih let je bila slaba, Francija pa je kolikortoliko odvisna od sposobnosti Anglije kot zaveznice. Odtod državljanska vojna v Španiji, na Kitajskem, nemiri v Palestini in povsod vmešavanje tujih sil in njih vplivanje, dočim je Društvo narodov le nekakšen tihi opazovalec, ki se kvečjemu zlorablja, da sprejema resolucije in prepušča svojo funkcijo raznim odborom, v katerih se pletejo spletke in množe zapletljaji. Tako politiko morajo demokratične sile o-pustiti, uveljaviti pa mednarodno, to je, zagotoviti svetost mednarodnih pogodb potom Društva narodov, kjer je ogromna večina za to načelo. Nespretna politika Anglije je v mnogem zakrivila današnji mednarodni položaj. Zle posledice se pokažejo zopet v londonskem odboru za nevmešava- nje v špansko državljansko vojno. — Komaj nekaj dni je, ko je Italija pristala na angleški predlog glede rešitve španskega problema. V petek pa je Italija svoje stališče razložila s tremi zahtevami, od katerih ne more nič popustiti. Tako zahteva Italija, da morajo biti sklepi soglasni, izreči se mora Rusija za angleški načrt (vzpostavitev komisije, ki sklepa o odved-bi tujih vojakov iz Španije), vrhutega Italija, Nemčija in Portugalska odklanjajo obveznost odborovih sklepov glede odpoklica vojakov in prostovoljcev iz Španije. Te zahteve so Italija, Nemčija in Portugalska prijavile v petek, dne 22. t. m. Te zahteve so take nravi, da je že vnaprej onemogočeno, da bosta odbor v Londonu ali španska komisija imela ptrebno avtoriteto in sposobnost veljavno sklepati. Iz teh novih pridržkov je jasno, da gre fašističnim režimom samo za zavlačevanje in demokracije so v veliki zmoti, če menijo, da fašizem popusti, dokler ne vidi odločnega odpora proti svojemu imperializmu, ki ga vrši zlasti z ne-vmešavanjem v notranje razmere drugih dežel. Dama ut wetu BBB Kdo je za današnjo ustavo? Proti združeni opoziciji nastopata ramo ob rami JNS in JRZ. Obe stranki zastopata stališče, da sedanja ustava ni izpremenljiva. JNS časopisje pravi: »V tem notranje političnem trenju se vsebolj izoblikujeta dve fronti: prva je za sedanjo ustavo ter idejo narodnega in državnega edinstva, druga pa je za spremembo us,tave ter trojno narodno individualnost.« Torej na eni strani JNS in JRZ ter Ljotič, na drugi strani demokratična združena opozicija. Upamo, da se klerikalci ne bodo šli več slovenskih fantov in razobešali slovenskih trobojnic. HRS in njega kongres. Hrvaški radnički savez, ki plava v Mačkovih vodah, je imel v Zagrebu svoj kongres, na katerem se pa ni nič razpravljalo o delavskih vprašanjih. — Kritika je bila ostra. Neki delegat je rekel, da je prehodil že vso Evropo, toda nikjer ni videl tako nezmožno in žalostno delavsko gibanje. Listo odbora je odobril dr. Maček. Na kongresu je govoril dvakrat inž. Košutič, kateremu so ugovarjali, da ne marajo diktature. Zanimivo je tudi, da so poslali angleški delavski zvezi pozdrav, čeprav je nje predsednik s. Citrine socialist in član socialistične strokovne internacionale. Pozdrav se more smatrati kot demagogija. Kongres je bil protidelavski, protirazredni, ker kaj drugega od aranžerjev ni bilo pričakovati. Kaj je z gasilci? Za vso državo velja enoten gasilski zakon, ki predvideva enotno vodstvo za vse edinice s sedežem v Beogradu, enotno uniformo in enotno poveljevanje. Hrvaški gasilci so odrekli pokorščino vodstvu v Beogradu, izstopili iz jugoslovanske gasilske zveze, zavrgli enotno uniformo in enotno poveljevanje ter Morilec s. Jauresa ustreljeni Iz Stockholma poroča »Dagens Nyheter«, da je bil Vilain, morilec s. Jeana Jauresa 1. 1914 ustreljen. Prebival je v osamljeni hišici na španskem obrežju, kjer so ga vojaki ustrelili ter vrgli v morje, imajo sedaj, kakor pišejo listi sami svojo organizacijo in delajo naprej po svojih pisanih ali nepisanih postavah. ir, tli. . ^# Nam je vse to prav, le eno bi želeli, da bi ta svoboda veljala tudi za naše socialistično delavstvo in njegove organizacije. Škofje se posvetujejo. V Zagrebu so se dne 22. oktobra sestali škofje iz vse države na posvet o »visečih v-prašanjih« katoliške cerkve v državi. Eno tako vprašanje je bilo pravkar odstavljeno z dnevnega reda, zato so škofje prav gotovo govorili največ o tem »visečem vprašanju«. 5000 vagonov koruze bo šlo v letošnji sezoni v Nemčijo. Kupčijo izvrši Prizad. Tri smrtne žrtve je zahtevala avtomobilska nezgoda na Pokljuki, dne 19. t. m. Ubili so se: bivši lastnik blejskih hotelov, gradu in jezera, Ivan Kenda, gostilničar Jakob Kunstelj iz Lesec in Vera Sodja iz Koprivnika. Zopet obisk iz Berlina i* • ..!!:••» Te dni pride v Beograd z letalom šef nemške mladinske vzgoje, znani »Judenfresser«, Baldur von Schirach, da napravi obisk v našem ministrstvu za telesno vzgojo in pri predstavništvu jugoslovanskega Sokola. Iz Beograda bo odletel v Bolgarijo in v Grčijo. Naše lamentacije proti nemškemu poganstvu so samo navidezne. Odložene občinske volitve v ČSR. V teku jeseni bi se morale vršiti občinske volitve v precejšnjem številu občin. Pri agitaciji za te občinske volitve je prišlo v nemškem kraju Tep-litz-Schonau do izgredov, ki jih je izzvala nemška nacistična Henleinova stranka v zvezi z aretacijo hopiosek-sualcev, fabrikanta in zunanjega »ministra« voditelja Henleina, Rutha in tovarišev. Iz tega je nastala afera, v katero se je vmešala miroljubna Nemčija, ki smatra vse Nemce v inozemstvu za svoje podanike, tako, da se je čehoslovaška vlada odločila, da razpisane volitve za nedoločen čas odloži. V boju proti nedemokratom in fašistom se seveda ni mogoče posluževati demokratičnih sredstev. Ukrepi čehoslovaške vlade pa so naperjeni samoi proti fašistom. V Ekvadorju, južnoameriški republiki so te dni zopet imeli vojaški prevrat. Vojni minister je postal predsednik republike. Kdor ima moč menja vlade in ustave kakor se mu zdi in v južni Ameriki se to ne zgodi baš poredko. A. M. de Jong: 65 IZDAJA Otroška leta Mereyntjeja Geysena Počasi se je tudi Mereyntjeja oprijel težek molk razoranih polj. Ne da bi se bil zavedal, je prenehal žvižgati in brundati, tiho je stopal vštric svojega prijatelja, ki je kadil svojo pipo in hodil in hodil, ne da bi izpregovoril le besedo ali dvignil svoj v zemljo uprti pogled. Težke, temne misli so se porajale v njegovih možganih, misli na ono edino, okoli česar se je vrtelo vse njegovo življenje; misli na Janeko in graničarja, ki ga je bil pri njej izpodrinil. Na stalno., trdovratno zasledovanje, ki mu je bil izpostavljen, pri čemer mu je vedno grozil zapor, na vražjo težnjo, ki se mu je vsiljevala proti njegovi volji, na težnjo, da bi se vfgel na svojega protivnika in ga z nohti in zobmi raztrgal. Njegova poltenost je bolj divje kot kdajkoli poprej hlepela za tem, da bi si osvojil neotesano žensko s polja; ponoči je imel težke in mučne prikazni, prihajala je k njemu, izzivajoč in vabeč ga, čim pa je stegnil roko, da bi jo zadržal, se mu je vedno znova izmuznila. Mislil je na tisoč malih in velikih žalitev, ki sta mu jih in mu jih še bosta prizadela ona in graničar, da se je zbal divje jeze svoje primitivne narave, neodoljive moči svojih pohotnih nagonov, ki bi bili v stanju, da vse v njem prevržejo in v nenadnem izbruhu zavladajo nad njim, da bi postal vrag, zmožen storiti tudi najstrašnejše ... In poleg njega je stopical Mereyntje, prepoln otroških sanj o svetlosti in ljubezni ter zmedene fantazije o predobrem in neskončno usmiljenem bogu, o angelih in hudičih, s svojo malo, čisto dušo, vesel in uživajoč v sreči svojega enostavnega pojmovanja vsega življenja. Prekoračila sta že mali most, ki je držal čez potok, ko je končno izpregovoril: »Ti... Vrč?« »Ja . .. kaj je?« »Cerkovnik in njegova žena pravita, da se je gospod Valter rogal in brezbožno govoril, ko je rekel, da so njegove knjige božje sanje. Ali ti to verjameš?« Divji lovec si je prizadeval, da bi se otresel svojih misli in razumel, kaj ga je dečko vprašal. Božje sanje? .. . Božje sanje? ... Kaj se tičejo njega božje sanje? Božje sanje ...? Ah da .. . res, bedasti način Valterjevega govorjenja. — Kako mnogo je ta mali človek o vseh stvareh razmišljal ... Zopet je zmagala priprosta jasnost Me-reyntjejevih misli nad otožnostjo, ki je strašila v Goortovem srcu in možganih. Medlo se je nasmejal in dejal: »Na to ne more človek odgovoriti kar tako, ena, dve, tri, Mereyntje! Gospod Valter je učen mož, toda o bogu vesta cerkovnik in njegova žena najbrž več kakor pa on.« Baš to je pa tudi bilo, kar je Mereyntjeja naj- bolj skrbelo in o čemer se je hotel pri svojem prijatelju prepričati. »Cerkovnik je rekel, da gospod Valter najbrž tudi ni dosti prida, ako tako gobezda,« je poročal Mereyntje ves pobit. »To so stare babje čenče,« je takoj ugotovil Vrč. »Gospod Valter in njegova gospa sta dobra človeka, in kdor drugače govori, laže.« To je prijalo Mereyntjeju. Nekaj pa mu je vseeno ostalo uganka. »Toda, Vrč,« je začel po kratkem razmišljanju iznova, »cerkovnik in njegova žena vendar ne smeta lagati... ta dva spadata vendar k cerkvi?« Goort ga je pogledal, se smejal in čudil, kot že večkrat, kako tuj je bil svet temu pametnemu dečku, ki se nikakor ni mogel znajti v njem. Toda ker ni čutil v sebi dovolj spoštovanja do te odtujenosti svetu, da bi ga v njej še potrdil, je rekel prezirljivo: »Prav radi tega morajo nekoliko lagati, Mfereyntje. Ljudje še dolgo niso tako sveti, kot to zahteva cerkev, in zato lažejo, da bi vzbudili videz, kakor da so. Toda nobeden ni nič vreden-Cerkovnik in njegova stara sleparita bolj, kot vsi vaščani skupaj.« Ves prestrašen je Mereyntje dvignil glavo in ga pogledal. To je rekel Vrč gotovo samo zato^ da bi ga jezil. Saj ni bilo mogoče! ... Toda Vrč je prepričevalno prikimal... Nenadoma se mu je porodila rešilna misel. S pametnim in preudarnim obrazkom je rekel: (Dalie prihodnltc.) l