VfMlai$tvo:
Sehillerjeva cesta. štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Netrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
AMnimni dopisi se ne uva-Sujejo.
lil
NARODNI
Upravnlštvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Štev. 8.
TefBfereska številka £5.
Celje, v sredo, dne 12. januarja 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
Slovenski otrok spada v slovensko šolo!
•ovor posl. dr. V. Kukovca v štajerskem deželnem zboru dne 11. januarja.
Vsakemu pametno mislečemu človeku se zdi samoobsebi umevno, da se poučuje otroka v ljudski šoli v tistem jeziku, katerega razume. Na ta način si otrok najlažje prisvoji elementarne vede. Toda t javnem življenju vidimo pogosto prikazen, ia imajo cele dežele ali vsaj velike stranke v tem •žiru načela, ki se morajo pri natančnejši analizi izkazati kot nespametna in celo pogubna ter zločinska. Z istim problemom kakor danes jaz, se je bavil pred malo leti deželni zbor mejne grofije Moravske. Rezultat pogajanj, ki so se vršila med Čehi in Nemci, je bil sprejem zakonskega načrta, kateri je dobil tudi najvišje potrjenje; po tem zakonu smejo otroci v narodno mešanih okrajih, kjer obstoje nemške in češke šole, obiskovati le ■emško šolo, ako so rojeni Nemci, na drugi strani pa smejo češki otroci le v češki ljudski šoli uživati elementarni pouk. Ne verujem, da bi mogla večina v štajerskem deželnem zboru kar tako zavzeti odklonljivo stališče, ako zagovarjam in ji priporočam v študij analogen predlog, katerega sem samo prilagodil našim razmeram. Ako gojite napram temu predlogu, ki le zahteva, da se naj ■a Štajerskem — izvzemši gotove slučaje — za-•pajo otroci v prvi pouk takim učiteljem, s katerimi se morejo dobro sporazumeti, nezaupanje, potem bi samo želel, da bi se podučili pri svojih rojakih na Moravi, ki gotovo istotako visoko cenijo svoj narod kakor vi, ali so vsled sprejema •naKega predloga trpeli kako škodo v narodnem •žiru ali ne. Prepričan sem, da bi zginile vse vaše •krbi in predsodki, ako bi hoteli to storiti. Isto aie, katero se je na Moravskem z lex Perek odpravilo, imamo žalibog tudi na Štajerskem. V jižnem delu dežele se trudijo gotovi činitelji že desetletja, da ustanove v narodno mešanih in celo čisto slovenskih krajih šole z nemškim podučnim jezikom — in sicer ne za nemške otroke, čemur hi gotovo noben pameten človek ne imel kaj ugovarjati, temveč večinoma za deco, ki ni doma poprej nikoli slišala nemške besede. Ta obžalovanja vredna metoda je pa velika pedagogična napaka, »•sreča za dotične otroke in grda krivica proti slovenskemu ljudstvu, med tem ko tudi nemštvo pri tem več žrtvuje kakor doseže uspehov. Vsled
gospodarske ali socijalne odvisnosti, agitacije in različnih dobičkov se dado stariši pripraviti, k temu, da pošiljajo svojo deco v nemško šolo. Prepozno ali sploh nikoli pa ne pridejo do zavesti, kako krivico delajo s takim početjem svojim otrokom. Ni namreč nobena malenkost se dobro naučiti tujega jezika. Učni načrt ljudske šole je pa gotovo v prvi vrsti sestavljene po načelu, da se otrok nauči najpotrebnejših elementarnih znanosti. Nesmisel je potemtakem siliti otroka, da bi se še poleg tega tako učil kakega tujega, neznanega mu jezika. Človek se čudi, kako se še more dandanes taka pedagogična napaka, ne, pravim greh in zločin, trpeti! Saj nas skušnja tudi uči, da v takih razmerah otrok ne doseže učnega cilja ljudske šole. Otroci se ne nauče nemški, ne vedo pa dobro tudi ničesar drugega. Ali smeta in moreta dežela in država take žalostne prikazni trpeti, ne da bi gauila niti s prstom, da bi se odpravile ?
Pa rekli bodete: s političnega stališča se ne da govoriti o mojem predlogu. Ako je vaš narodni ideal, da vašega narodnega nasprotnika žalite in oškodujete s tem, da odtujite njegovo deco lastnim starišem in lastnemu narodu, potem imate seveda prav. Toda ravno tako je res, da je mnogo treznih in resnih nemških politikov, ki uvidevajo, da je pametneje skrbeti za ojačenje in povzdigo svojega naroda s tem, da se ga povzdigne kulturno in materijelno mesto da se ga skuša številno povečati z renegati drugih narodov. Prepričan jem, da imate v tem oziru še več kot dovolj dela med lastnimi rojaki, ki bode gotovo plodovitejše, čast-nejše in koristnejše ko pa nasilno ponemčevanje naših otrok. Slišim že tudi, da se mi bode reklo: za Slovence je vendar praktično, ako se nauče nemški. Gotovo. Ne bojim se tega tudi javno povedati in zastopati, četudi me zaradi tega lastni rojaki sovražijo in napadajo. Toda vprašam vas: ali je pametno iz tega vzroka izročiti slovenskega otroka takoj v začetku elementarnega poduka učitelju, kateri ga nemščine nemški uči ? Praktične znanosti glede drugega deželnega jezika si bode otrok že pridobil pozneje, treba pa je gotovo, da zna najprej slovenski dobro čitati in pisati. Da se zadosti eventualni potrebi in želji prebivalstva glede nemščine, naj poučuje tudi v tem slovenskega otroka na slovenski šoli slovenski učitelj, kateri je itak vsak popolnoma zmožen nemškega jezika. Toda v interesu otrokovem je gotovo, da pri takem poduku ne sme trpeti poduk v elemen-
tarnih vedah. Mislim, da bodete sigurno glasovali za moj predlog, ako bodete poslušali lastno pamet in vest.
Častniški proces v Sofiji.
Iz Sofije, začetkom januarja.
Cel mesec dni že zanima bulgarsko javno mnenje velik vojaški proces; listi se toliko ukvarjajo z njim, da proti svojemu običaju celo nekoliko manj pišejo o macedonskem vprašanju.
Obtožen je general Vazov z dvema drugima višjima častnikoma, da se je dal od tnjih tovarn za orožje podkupiti in je sprejemal za bulgarsko armado slab in manjvreden vojni materijal. V vseh pravdah enake vrste je pa zelo težko priti resnici do dna; zato se je javno mnenje v bul-garski prestolnici s časniki vred razdelilo v dva velika tabora. Jeden marljivo išče dokazov za krivdo obtoženih častnikov, drugi se na vse kriplje trudi, da dokaže njihovo nedolžnost. V bučni polemiki pa se poslužujeta oba dela sredstev in izrazov, ki morejo. škoditi tudi armadi sami.
Tako n. pr. piše neki časnik, da je bilo od 50 tisoč bomb, namenjenih za vojne potrebe, vsega skupaj le nekoliko desetin porabljivih. Taka trditev se bode seveda težko izkazala za resnično — ali vseeno more le škodljivo vplivati na moralo armade in naroda. Vsled takih obtožb pa se seveda trudi vojaško sodišče, obstoječe iz 6 generalov in dveh auditorjev, da celo zadevo preišče do najmanjših podrobnosti. Občinstvo se zelo zanima za potek procesa in sodna dvorana je danzadnevom prenapolnjena.
Mi se seveda danes ne moremo spuščati v kako analizo še nedovršenega procesa. S čisto jugoslovanskega stališča moramo le obžalovati, da se je pričel kakor tudi, da bodo enak proces kmalu imeli tudi v Srbiji. So take stvari neizogibne posledice samostojnosti še mladih, notranje še ne popolnoma utrjenih in konsolidiranih držav. Vendar pa je obžatovanja vredno, da se taki procesi vrše, kajti za tujca ostane vsled tega tudi o dobrih stvareh grd utis. Nek bnlgarski državnik se je izrazil kaj dobro o sofijskem častniškem procesu: ako bi tujci porabili tudi milijone za vohunstvo, točnejših in boljših podatkov o bolgarskih vojnih zadevah bi ne bili mogli dohiti kakor jih imajo sedaj tekom procesa lahko popolnoma zastonj. 6.
LI S T E K.
Anton Novačan:
Srčev kralj.
Povest iz Slavonije.	(D»lje.)
m.
Pesem je utihnila in jaz sem se zavedel. Kiti za trenotek nisem dvomil. Spoznal sem ga po divjem glasu, ki se je tekom let okrepil in razširil. Maksim, moj nekdanji sošolec, je prišel in je zapel pod oknom moje hiše.
Kaj ga je neki prignalo? Ali je bilo hrepenenje prve ljubezni, ki ga je spravilo v nesrečo in ga je prognalo iz domovine? Tiste prve ljubezni sladko in neutešeno hrepenenje, ki nenadoma plane v človeškem srcu kot visok plamen in ■niči vse pomisleke in predsodke, da zopet oslabelo klone in tli na dnn duše le še kot skrivna žerjavica in peče, peče...! Nemara ga je pripeljala želja po maščevanju, da se znese nad kruto usodo in da potolaži svojo bol z nesrečo drugih? Zakaj maščevanje izvira z mirom iz sebičnega namena, zato je tako sladko in vabljivo, ali je neplemenito.
Nepremično sem sedel in nisem odložil niti časopisa. Preveč me je osupnilo in nisem se mogel razburiti. Nemo sem zrl na ženo. Vedel sem, kaj se godi v njeni duši, pa je nisem pomiloval; ne, nisem je pomiloval.. Nekaj zoprnega se je dvignilo v mojem srcu, kar je tam že zdavnaj nezavedno živelo. Pojavilo se je na mojih ustnicah kot preziren nasmeh, ki me je zaskelel in me je podivjal, da sera se zasmejal krohotoma.
Ona se je stresla ...
Še zmirom je stala kraj okna in je strmela v temna stekla, po katerih so se plazile kapljice in se lesketale v luči kakor solze. Še zmirom je drhtel njenih oči sijaj, njeno lice je rudelo in prsi so se je viharno vzdigovale. Ko pa je začula moj krohot, se je prestrašeno obrnila k meni.
Ti se mi smeješ?
Njen glas je bil tih in boječ, poln očitanja. Solze so ji zalile oči in v krčevitem ihtenju je govorila pretrgoma: „Ti se mi smeješ?. . Ali Ti nisem bila zvesta žena, četudi mi je srce drugače velevalo ? Trpela sem na tihem dolgo, dolgo časa, jokala v nočeh brez spanja, ko si ti brezskrbno pohajkoval po gostilnah .. Ni si me razumel, ker me nisi hotel razumeti.. Trd »i in neasmiljen.
On je drugačen.. On me ljubi, ni pozabil svoje prisege in je prišel, kakor je obljubil.. a jaz ne-srečnica, sirota sem prelomila dano besedo ... Ti se mi smeješ ? Ker ga ljubim .., da ljubim ga, o Maksim, moj Maksim ..
Pokrila si je z rokami obraz in se je vrgla na naslonjač. Solze so ji lile curkoma .. Gledal sem tiste solze in prijetno mi je bilo pri srcu.— Menda zato, ker sem v tistem trenotku čutil, da sem močnejši od nje, ker sem jaz tudi ljubil.. Toda le za trenutek .. Stisnilo me je v grlu, zapeklo me je v srcu, solze so mi stopile v oči. Odkod, zakaj ? E... Sklonil sem se k njej in ji hotel povedati nekaj toložlivega.
Tedaj se pa odprejo vrata in v sobo stopi Maksim. Oborožen od pete do glave in v zeleni lovski obleki sname puško z ramen in jo položi na tla, kakor delajo vojaki. Njegove črne oči so se divje kresale, kakor tedaj, ko je zaklal sošolca Svetozarja. Obraz mu je bil poraščen z mlado črno brado; bil je visok in močan — lep, tako divje lep. Okoli usten se mu je zibal prezirljiv nasmeh in s prisiljeno mirnim glasom je izpre-govoril:
Politična kronika.
Štajerski deželni zbor.
Med poročili je omeniti odgovor in predlog dež. knltnrn. odseka v zadevi preložitve državne ceste med Zg. Poljskavo in Slov. Bistrico ter med Slov. Bistrico in Konjicami. Predlaga se, naj bi deželni odbor vplival pri vladi na to, da bi se naj državna cesta od krajne občine Šentovec do Slov. Bistrice in od tam po Loiniški dolini čez občino Okoško-Stražno takoj na novo trasirala in potem tudi zgradila. Preložitev ceste bo promet znatno olajšala, ker bodo odpadle nekatere prehode strmine.
Prvi je bil na dnevnem redu predlog dež. poslanca dr. Vek. Kukovca, naj bi se določilo postavnim potem, da bi smeli slovenski otroci v narodno mešanih krajih z nemškimi in slovenskimi ljudskimi šolami obiskovati le slovenske šole. Besedilo predloga, ki je analogen znani lex Perek na Moravskem, je „Narodni Dnevnik" itak že enkrat priobčil. Utemeljevalni govor dr. Kukovca priobčujemo na drugem mestu. Za to, da bi se odkazal naučnemu odseku v študij, so glasovali samo Slovenci in nekateri nemški klerikalci in je seveda predlog propadel. Razume se, da Slovenci v tem oziru ne bodo odnehali in da se bode imel štaj. deželni zbor še večkrat priliko baviti s to zadevo.
Na to je utemeljeval nemškonacijonalni dež. poslanec Otter svoj predlog za zvišanje učiteljskih plač. V obširnem govoru je znova opisal vse socijalne krivice in nevolje, v katerih je dandanes učiteljstvo vsled tega, ker se ga noče za pošteno delo primerno plačati. Omenil je hudo draginjo po mestih in na deželi, ki težko tlači učiteljstvo. Vrhu tega imamo na Štajerskem docela nevzdržljiv sistem krajevnih plačilnih razredov in pa določilo, da se štejejo podučiteljska leta pred 1. 1899 samo po tretjini za starostne doklade. Predlaga, naj bi se sklicala takoj po tem zasedanju deželnega zbora anketa iz članov dež. odbora, dež. šolskega sveta in zastopnikov, katere bi imenoval Lebrerbund; anketa bi se naj temeljito bavila z gmotnim položajem učiteljstva. Na podlagi rezultatov ankete bi naj deželni odbor izdelal zakonski načrt za zboljšanje gmotnega položaja ljudsko- in meščanskošolskih učiteljev ter učiteljic in učiteljic za ročna dela. Socijalist Hor-vatek je bil opravičeno mnenja, da se z anketo, ki itak ne bode bogvekaj novega iztuhtala, stvar samo po nepotrebnem zavlačuje. Sprejet je bil seveda Otterjev predlog za anketo.
V obrtniški odsek sta bila od Slovencev izvoljena Novak in dr. Verstovšek; načelnik tega odseka je — baron Cnobloch. Za načelnika železniškega odseka je bil mesto grofa Lamberga izvoljen pl. Kodolič.
Drobne politične novice.
Klerikalizem med bosanskimi Hrvati. Nadškof Stadler je za 18. januarja sklical v Sarajevo shod hrvaških klerikalcev v Bosni, ki se bode ukvarjal z organizatoričnimi vprašanji.
Pol. položaj na Ogrskem. Od vseh strani se zatrjuje, da je dobil Khuen na Dunaju izvanredno polnomočje za rešitev krize na Ogrskem. Gotovo je, da bode takoj razpustil državni
zbor in vodil s svojim izvenparlamentarnim mi-nisterstvom nove volitve. Justhovci upajo, da v teh volitvah zmagajo in potem konečno zavladajo v deželi.
Novi belgijski kralj je obljubil zastopnikom mesta Bruselj pri avdijenci, da bode vstrajal pri svojem načrtu uvesti obvezni šolski obisk, širšo volilno pravico in zakon za varstvo delavcev. Klerikalci so vsled tega skrajno nezadovoljni z njim.
L e x Kolisko. Nemško nacijonalna zveza v nižjeavstrijskem deželnem zboru je sklenila navzlic odklonjenega stališča krščanskih soeijalcev ustrajati pri predlogu za zakonito določitev nemščine kot podučnega jezika na vseh javnih ljudskih in meščanskih šolah.
Zgornjeavstr. deželni zbor bode sklenil zvišanje dež. doklad na pivo, ker znaša primankljaj pri dež. proračunu 3 miljone kron in se bode moralo vsled tega zvišati vse deželne doklade.
Železniški shod v Splitu. Splitska ,.Sloboda" priobčuje načrt rezolucije, ki se namerava predložiti prih. nedeljo železniškemu shodu. Izvaja se v tem načrtu, da je za Dalmacijo živ-ljenskega pomena dobra železnična zveza z monarhijo in Balkanom; zato mora za njo složno nastopiti vse dalmatinsko prebivalstvo. Z ozirom na to, da se Ogrska brani graditi liško železnico in da tudi Avstrija ne stori v tem oziru ničesar, se poslancem nalaga, da se po tem tudi napram avstrijski vladi ravnajo. Konečno se zahteva ustanovitev deželnega železniškega sveta v Splitu, ki bi izdelal železnični program za Dalmacijo, izvršil razna strokovna preddela in oskrbel kapital za nje.
Dnevna hroniha.
v Proces proti Janini Borovski, ki je obdol-žena, da je umorila svojega zagovornika v znanem njenem procesu, dr. Lewickega, se je pričel danes.
v Zadeva Hofrichter. Na poročilo „N. W. T." o inventuri v lekarni nekega Hofrichterjevega sorodnika se je takoj obrnil Hofrichterjev brat iz Reichenaua na dotičnega lekarnarja z brzojavnim vprašanjem, kaj je na tem resnice. Dobil je odgovor, da je vest neresnična.
v Urednik „Semliner Volksblatta' Jožef Got-tschen, je na zahtevo dunajskega deželnega sodišča bil aretiran, ker je osumljen zločinstva po-neverjenja in goljufije.
v Guvernerske posle na Reki je ogrski mi-nisterski svet poveril začasno podguvernerju Wi-ckenburgu.
Stanje setve v Rusiji. Stanje setve zimskega žita ni najbolj povoljno v ruskih gubernijahJeka-terinoslav, Harkov,Poltava, Don, Kursk, Tula, Vo-ronež, Tamboko, Pensa, Simbirsk, Saratov, Sa-mara, Astrahan, Orenbar, Vjatka in Perm. Prav dobro pa je v gubernijah Livornija, Estiandija, Kur-landija, Oskov, Novgorod, Tver, Jaroslav, Smo-lensk, Mogilev, Minsk, Vilna, Kovno, Grodno, Voli-nija in Tavr. V drugih gubernijah je stanje povoljno. Obdelana površina se je vsled suše precej zmanjšala.
SototsKa tnašHarada V celjskem Narodnem domu4 na pustno nedeljo dne 6. sVečana 1910.
Društvene vesti.
a iz Žalca. Pri rednem občnem zbora telovadnega društva „Sokol" v Žalcu dne 6. t. u. se je izvolil z vsklikom soglasno starostom brat Benjamin Knnej, podstarostom br. Vinko Vabič ml. in načelnikom br. Franjo Piki. — Takoj za te» se je vršila volitev odbora, ki se je sestavil sledeče: Tajnik br. Sitar, blagajnik br. Franjo Zorčič, podnačelnik br. Vilko Kukec, odbornika br. Iva« Naraks in br. Franc Pristovšek, odbornikova namestnika br. Josip Šušteršič in Kari Strahovnik. Zastavonošom se je izvolil br. Ivan Marovt, namestnikom pa br. Jože Jug, gospodarjem br. Viktor Pilih, namestnikom br. I. Kunst, preglednikom br. dr. Franjo Lipold in br. I. Tratnik.
a Žalski odsek „Sokola" v Braslovčah ima svoj redni letni občni zbor dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne v Plaskanovi gostilni. Prijatelji in člani „Sokola"' se vljudno vabijo k mnogobrojni udeležbi.
a Slov. pevsko društvo „Vranska Vila" si je izvolila pri rednem občnem zboru za leto 1910 sledeči odbor: Ivan Kramar, predsednik; Luka Stober, podpredsednik; Ivan Brinovc, tajnik; Er-nest Brezovšek, blagajnik; Franc Junger, zastavonoša in gospodar; Ivan Golob, odbornik; Josip KOnig in Franc Ocvirk odb. namestnika. Delavnost društva v preteklem letu dokazuje dejstvo, da je imela „Vila" v tem letu 1143 K 52 via. prometa. Od ostanka se dovoli zopet „Dijaški kuhinji" v Celju 25 K.
a Šentjurska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima v nedeljo, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne svoj občni zbor in veselico pri Zajcu v Lokarju. Potovalni učitelj g. Prekoršek ima poljudno poučno podavanje, meš. zbor zapoje med posameznostmi — h koncu — mnogo mič-nega in plesa željnim veliko veselja. Ker je obitelj Mastnak-Zajčeva zavedno narodna, ljudstvo rado obiskuje to gostilno od blizu in daleč. Zato se je tudi ženska podružnica s svojo veselico tamkaj zelo vdomačila ter bila ta dosedaj zmiraj dobro obiskana. Odbor pa se je posebno letos potrudil, da nudi občinstvu obilo dobrega, koristnega in veselega, ter upa, da bode letošnja veselica vse prejšnje daleč prekosila. Zato vabi vse narodno čuteče — stare in nove dobrotnike k obilni udeležbi. Zavedna Slovenka — zbudi zaspance — privedi jih s seboj — deluj sebi v ponos — narodnemu naraščaju pa v obrambo. Odbor.
a Iz Ptuja. Pred kratkim smo poročali, da ponovi telovadno društvo „Ptujski Sokol" dne 16. t. m. igrokaz „Rokovnjače". Tem potem javimo, da se radi obolelosti enega glavnih igralcev igra ne ponovi sedaj v nedeljo ampak pozneje.
a Iz Ptuja. Odbor „Ptujskega Sokola" javi vsem bratom sokolom in prijateljem drnštva, da na prvem prijateljskem sestanku dne 19. t m. predava starosta ,.Mariborskega Sokola" br. dr. Vladimir Sernec. odvetnik v Mariboru. K prijateljskemu sestanku vabimo vse prijatelje in prijateljice društva.	Odbor.
a Iz Maribora. Sklepni plesni venček „Slov. trg. društva" v sredo 5. t. m. je vspel jako dobro. Tu se je plesaželjna mladina sukala po poskočnih zvokih godbe in šumeli so mični kostumi gospic, kakor bi plesale gorske vile v bajnih pravljicah svojo kolo. Večer je bil nad vse lep in sme društvu hvaležni za njegovo pr redite v.
Štajerske novice.
d Tnzmetinski shod. G. kaplan Štuhec o4 Sv. Miklavža, kateri je moral umolkniti na vuz-metinskem shodu, se sedaj skuša maščevati s te«, da poroča v „Slovencu" neresnice in neuma« dovtipe o shodu. No, mi mu ne zavidamo tega zadoščenja in veselja. Ein jedes Tierchen hat seia Plaisierchen!
VVilliam Ewart Gladstone.
(V spomin stoletnice njegovega rojstva spisal L. Furlani.)
Dalje.
Svoj govor je zaključil z besedami: Zbornica lordov, povdarjajoč svoje postopanje, katero je že zdavnej sprejela, se je skazala v zadnjih dvanajstih mesecih pripravljeno ne spremenje-vati temveč uničevati delo zbor. poslancev. Po našemu mnenju tako stanje stvari ne sme več obstati". Iz celega govora zveni bojevitost in veselje do dela. Ogromna večina onih, ki so ga poslušali, je mislila, da jih „veliki starec" zove na nov boj proti lordom in niso niti slutili, da je to njegovo slovo od parlamentarnega življenja. Zaključil je svojo izredno sijajno, dolgo in uspešno javno delovanje skromno in preprosto, brez teatraliških efektov in apoteoz. Ako bi bil le namignil, da je to njegov zadnji govor kot premier, bi mu bili člani poslanske zbornice — pristaši in nasprotniki — napravili ovacijo, kakoršne angleški parlament še ni videl. On ni tega storil, odstopil je skromno, pozivajoč na delo in na vstrajnost v delu.
Delavcem, kakor je on, ni treba vnanjega
slavljenja, njih delo govori jasno dovolj in bo glasnejše pričalo o njih, kakor bi mpgle besede navdušenih občudovalcev. Nekoliko dni po tem je odložil ministersko predsedništvo in vodstvo liberalne stranke ter se je vmaknil v privatno življenje. Bil je pa še vedno vsem in vsakemu na razpolaganje za dober svet, pojasnilo ali karkoli. Svoje „privatno" življenje je posvetil izključno literarnemu delu, katero je pridno nadaljeval do svoje smrti.
III.
Gladstone in vnanja politika.
Imenoval sem ga „državnika bodočnosti". Kako prav sem imel, kanim dokazati na dveh, treh dogodkih tikajočih se vnanje politike.
1. Don Pacifiko ali konflikt z Grško.
Bil je to čisto neznaten človek, španski žid, rojen slučajno v Gibraltarju in tako angleški državljan. L. 1850 bi bil pa dal skoro Ipovod za veliko vojsko med Anglijo in Francijo in kdo ve še s kom. To se je zgodilo tako le: Don Pacifico je stanoval v Atenah, kjer mu je mob o Veliki noči 1847. 1. opustošil stanovanje ter uničil ali
oropal vse njegovo pohištvo, njegovo obleko ia knjige. Mesto da bi se bil oškodovani Don Pacifico obrnil na grška oblastva ter zahteval zadoščenja in odškodnine, je nastopil diplomatsko pot ter zahteval od Grške odškodnino v znesku 30 tisoč funtov (720 tisoč kron!) za tisto ubogo pohištvo. Grška vlada se je seveda branila plačati to blazno odškodnino. Stvar se je vlekla ia zapletala in se je končno tako zasukala in zaostrila, da sta se čutili užaljene tudi Rusija ia Francija, katerima je bil z Anglijo vred poverjen protektorat nad mlado kraljevino Grško. Tedanji angleški premier vročekrvni lord Palmerstoa si je po nesreči vbil v glavo, da Francija Grčijo ščuva proti Angliji, zato se je kapriciral nato, da mora Grško ukrotiti in ukloniti pod angleški dik-tat naj stane, kar stane. Rusiji je bila ta nepojmljiva trdoglavnost lord Palmerstonova odveč; pisala je angleškemu miuisterstvu vnanjih reči zelo ostro noto, Francija je pa že pozvala svojega poslanika iz Londona. Za las in prišlo bi bilo do vojske in zapletljajev, ki bi utegnili imeti za Anglijo in za vso Evropo nepreračunljive posledic«, (še pride.)
Ona društva, ki ie niao poslala Zvezi narodnih društev za leto 1909 članarine, prosimo — da store to čim preje.
d Za brežiškega župana je znova izvoljen A. Faleschini, ki opravlja to službo že od 1. 1893. Za svetovalce so izvoljeni Žnidaršič, Matheis, Cebner in Ornik. Prisegel je župan dne 6. t. m., seveda ob navzočnosti Steebovi.
d Za Svičino in Zg. 8v. Kunigundo se je ustanovila v nedeljo dne 16. jan. nova podružnica ^Siidmarke". Ta dva kraja sta v skrajni nevarnosti, da se poneračita, zatorej bi se moralo tam tudi s slovenske strani kaj storiti.
d Plesni vcnček osobja Zveznih podjetij se vrši prihodnjo soboto, 15. jan. v Skalni kleti pri Celju. Svira ciganski sekstet. Obleka promenadna, vstopnina za gospode 1 K, dame so proste. Ta ples je vsako leto zelo dobro obiskan, ker nudi obiskovalcem domačo, neprisiljeno zabavo. Nadejamo se zato tudi letos lepega obiska.
z Za Ciril-Metodovo družbo je uposlal gosp. Leopold Karbaš, gostilničar v Gor. Radgoni, kot odgovor na napad 10 K; gosp. Vinko Žurman iz Knežca pri Rog. Slatini pa 5'93 K, ki jih je zli-citirala lovska družba na Knežcu za „pakl" tobaka. Živeli darovalci in posnemovalci!
d Odlikovanje. Davčni nadoskrbnik gosp. J. Rei&p v Ptuju je dobil častno kolajno za 40 letno zvesto službovanje.
d Umrl je predvčerajšnjim v Ptuju nemški trgovec V. Schulfink.
d Za častnega občana so izvolile vse občine novocerkovške fare v Halozah tamošnjega župnika o. Povodna.
z Proti polhovkam. Znano je, da so ptujski
Nemci s svojim „Štajercem" proti vsemu, kar je slovenskega — seveda razun slovenskega denarja. Celo nedolžne polhovke so jim na potu — to pa edino zato, ker so polhovke slovenski izdelek. Ako bi se polhovke izdelovale kje na Nemškem, bodite prepričani, da bi jih nosili vsi ptujski nemški prvaki, ker se pa izdelujejo na Slovenskem, seveda niso za trde nemške buče. Čednih, toplih polhovk torej ptujski Nemci ne marajo, dasi pravi „Štajerc", da so polhi „ljubke živalice" kakor podgane. Kaj podgane? Izvrstna misel! Kaj pa, ko bi si ptujski Nemci dali napraviti čepice iz spodganinih kožic! Saj imamo v Ptuju toliko teh „ljubkih živalic", da si da lahko napraviti vsak ptujski Nemec najmanj po dve podgano v k i! To bi bilo vsaj nekaj pristno nemškega in za ptujske pometače in čistilce stranišč gotovo umestnejše in cenejše, kakor — kranjske polhovka Nemški Ptuj bi pa zaslovel vsled svoje r.podganske industrije" po celem svetu.
d Nemški tatje r Ptuju. Med ptujskimi Nemci se ne nahajajo samo veliki razgrajači in pretepači, ampak tudi izborni tatje. K takim slavnim nemškim tatom se prištevata tudi urarski pomočnik Anton Gruber in pa klobučar Peter Puschauer, ki sta kradla pri svojih mojstrih kakor srake, dokler nju niso spravili pod ključ. O teh nemških poštenjakovičih molči seveda „Štajerc", ker njegova naloga je blatiti in napadati samo Slovence.
d Iz Ptuja. Tukajšnji policijski stražmojster je pri aretaciji nekega kmečkega fanta tako nasilno postopal, da ga je telesno poškodoval in se mora vsled tega pri kazenskem sodišču zagovarjati. To so „ptujske" razmere!
d Iz Ptuja. rPtujski Sokol" priredi s prih. tednom plesne vaje. Za učitelja se je pridobila priznana izborna moč. Gospodičine in gospodje iz Ptuja in okolice naj blagovolijo svojo udeležbo takoj javiti društvenemu tajniku bratu dr. Ferdo Lašiču. Vadili se bodo vsi navadni plesi ter tudi novi med drugimi hrvatsko „kolo". Dosedajni plesi so pokazali, da so vaje potrebne. Posebno se bode polagala važnost na to, kako se je treba vesti na plesišču in v družabnem življenju vobče.
d Iz Maribora. Občina Tezno pri Mariboru si je najela posojilo 24.000 kron za stavbo novega šolskega poslopja. Bitka za učni jezik na tej šoli še ni odločena. Domačinov na Teznu je skoro polovica, ki bi si želeli dvojezični pouk, to je slovensko šolo, na kateri bi se učili otroci tudi nemščine. Komisije še ni bilo.
d Iz Maribora. Iz mestne hiše. Ko se je prvič zbral novi občinski svet, ga je nagovoril starešina cesarski svetnik dr. Mally ter pov-darjal gmotno slabo stanje občine, ki mora letos
povišati plačo uradništvu in policiji ter odkupovati hiše ob Dravi za gradnjo novega mosta. To je bila negativna stran nagovora. Dr. Mally pa je povedal tudi nekaj pozitivnega. rKot nemška obmejna trdnjava je ustanovljen Maribor in nemški je ostal stoletja in stoletja. Sedaj pa postaja Slovanstvo vedno predrznejše! Pograbilo je celo za nemški značaj mesta Maribora, ki ga hoče uničiti! Novi občinski svet bo moral z vso odločnostjo odbijati take napade!" Če bi bil ces. svetnik dr. Mally nekoliko mlajši, bi doživel nekaj, česar se sedaj kot starec boji.
d I* Maribora. Novi most čez Dravo. Stavba mariborskega novega mosta napreduje zelo počasi. Po mnogomesečnem delu in pripravljanju stoji še komaj nekaj lesenega ogrodja ob desnem bregu. Kmalu bo se pričelo z gradnjo drugega novega mosta blizu Vurberga med Gornjim Duplekom in Dolgošami, kjer je bil doslej samo brod. Vsled velikih vodnih regulacijskih stavb se izpremeni kmalu dravsko rečišče, zato se je odločil deželni odbor za stavbo novega mosta in deželni stavbni urad je že izdelal načrt železnega mosta, ki bo stal po proračunu 237.000 kron. Deželni odbor je predlagal 78.000 K deželnega prispevka in prosil za toliko tudi državo. Visokost okrajnega prispevka se bo določila po določitvi državne podpore. Moste si želita še občini Brezno (Brezno-Rovte) v Dravski dolini in Pobrežje (Pobrežje-Melje), toda okrajni zastop mariborski za to leto ni dovolil denarne podpore.
d Erajni šolski svet in šolsko vodstvo v Framu izpolnujeta tem potom prijetno dolžnost, da se prav iskreno zahvaljujeta diletantom, ki so priredili dne 6. januarja burko „Moč uniforme" v prid šolski mladini. Srčna hvala pa tudi vsem tistim udeležencem, ki so s preplačili povečali čisti dobiček, kateri se vporabi za novi šolski pianino.
d Zahvala. Pri veselici v Gosakovi gostilni v Žicah o Božiču se je dobilo 10 K čistega dobička. Podarila se je ta svota tamošnjemu kraj-nemu šolskemu svetu v podporo ubogih šolarjev — za kar se krajni šolski svet tem potom zahvaljuje. Krajni šolski svet v Žičah, dne 6. jan. 1910. Načelnik: Ribič.
d Strupene kače na Štajerskem. Kakor prejšnja leta, tako se je tudi lani izplačevalo za ubite strupene kače, katere se je ali cele ali pa samo glavo poslalo zoologičnemu oddelku graškega Joanneja po 50 vin. Vsega skupaj se je lani vposlalo 6.831 ubitih strupenih kač in sicer 4.344 gadov in 2.487 modrasov. Iz Spod. Štajerske se je poslalo skoraj izključno modrase; le iz celjskega okraja se je poslalo 2 gada. Pošiljatve iz posameznih okrajev kažejo sledeče številke (v oklepajih so številke iz 1. 1908): Celje 66 (43), Kozje 47 (34), Sevnica 122 (87), Maribor 2.092 (1096), Šmarje 23 (31), Ptuj 30 (40), Brežice 7 (0), Šoštanj 47 (29), Laški trg 30 (44), Slovenj-gradec O (3).
Druge slovenske dežele.
v Kranjski deželni zbor. V včerajšnji seji je vložil dr. Šušteršič predlog glede volilne dolžnosti. — Dr. Tavčar in dr. Triller vložita interpelacijo zaradi nepravilnega postopanja dež. glavarja z dr. Lampetovim dodatnim predlogom k zakonski predlogi za oprostitev osebne dohodarine od deželnih doklad v seji dne 28. dec. 1909, kateri predlog bi se bil moral kot samostalni predlog v smisin § 24. opravilnika predvsem odkazati kakemu odseku, ker dotični predlog v deželnem odboru ni bil nikdar sprejet in ga torej dr. Lampe ni stavil v imenu dež odbora. — Predlog o zvišanju letne dotacije za agrarne operacije se izroči finančnemu odseku, predlog za mostnino od avtomobilov na deželnem mostu čez Savo pri Radečah pa upravnemu odseku. — Finančnemu odseku se izroči predlog glede odplačila dolga za zgradbo deželnega gledališča. — Sprejme se predlog in resolucija proti razširjenju konzumnega davka na vino. — Predlog o novem občinskem redu za Ljubljano mora dež. glavar na svojo sramoto odstaviti z dnevnega reda ter ga odkazati ustavnemu odseku, kar se namreč svoj čas ni zgodilo. — Razpravlja se še o deželnih računskih sklepih.
v Tatovi so vlomili v noči od 9. na 10. tm. v poštni urad y Prestranku. Odnesli so krog 40 do 50 K denarja, pečate in nekaj drugih reči. — O tatovih ni sledu.
v Ciril-Metodova podružnica se je ustanovila v nedeljo 9. tm. na Bučki.
v Topliee pri Novem mesto. Oskrbništvo toplic išče najemnika za topliško restavraeijo. — Oglasilo se je tudi par Slovencev, a oskrbništvo jim je odgovorilo, da se ozira le na nemške re-flektante. Upamo da oskrbništvo odkloni v bodoče tudi vse slovenske goste.
v Podružnica Nar. Del. Org. se ustanovi še ta mesec za Kontovelj in Prosek. Obenem se ustanovi tam javna ljudska knjižnica.
v Naslednik škofa Nagla v Trstu. Na vest „Wiener allg. Ztg.", da bo dr.Petronio vodil škofijo za časa sedisvakance, ki da bo precej dolga, se „Slovenec" odločno upira takemu stanju ter zahteva takojšnje zasedenje stolice, češ da je na jugu že dosti sedisvakanc.
v Občinske volitve v Pulju. Volitve v V. razredu so končane. V I. okraju, ki obsega tudi mesto Pulj, je izvoljen laški socijalni demokiat z 870 glasovi proti kandidatu Narodne del. organizacije, ki je dobil 480 glasov. Da je zmagal socijalni demokrat so omogočili laški liberalci, ki so v zadnjem trenutku umaknili svojo kandidaturo in z vso silo šli v boj za socijalnega demokrata. Sploh se opaža v celem boju tesno prijateljstvo med laškimi liberalci in socijalnimi demokrati, ki so jim — to se tukaj jasno vidi — ljudske koristi in narodna pravičnost — deveta briga. V II. okraju je prodrl dr. Laginja s 305 glasovi. — Dne 12., 13. in 14. tm. voli III. vol. razred.
v Vzroki nesreče v Rablju O vzrokih po-greznenja rudniške bolnišnice v Rablju poroča graški ,.Arbeiterwille" sledeče: Splošno mnenje med prebivalstvom je, da se je pri dobavljanju rude malo pozornosti posvečalo varnosti. Katastrofa in posledica slučaja, da bi bila n. pr. voda prišla v rove, ampak je posledica roparskega kopanja rude, pomanjkljive inšpekcije in slednjič razstreljevanje neposredno v bližini bolnišnice — vkljub opetovanim opominom delavcev. Tudi ponesrečeni rudniški zdravnik dr. Vesely se je večkrat pritoževal, da ga neprestano razstreljevanje po noči budi iz spanja in tudi njegov poldrugo leto stari sinček se je večkrat po noči vsled detonacij splašil iz spanja in jokal. Tako je kapitalistična požrešnost zakrivila veliko nesrečo.
Nekaj o beljaški gimnaziji. Približno pred tremi meseci pojavilo se je v „N. Dn." med koroškimi novicami ogorčenje, češ. škandal je, da se slovenski dijaki na gimnaziji v Beljaku poučujejo v materinščini po nemško. Krivda se je ob enem z vračala na učitelja slovenščine, pa ne po pravici. Bodi mi torej dovoljeno, da pojasnim resnico po lastnih izkušnjah. Slovenski prvošolec na Koroškem, vsaj v Beljaku, prinese tako malenkostno znanje materinščine s seboj, da še niti pošteno brati ne zna, kaj še le pravilno pisati. Najlažji članek v slovenski čitanki raznme še le tedaj, če si mu v koroškem narečju nenavadne ali preveč različne besede prevedel na nemščino. Kolikokrat sem vprašal učenca: „Fant, ali se nisi učil doma v šoli slovenski citati in pisati?" — Vselej isii odgovor: „V prvem klasi tak 'no malo, potem pa nič več." Slovenski profesor bi moral čudeže delati, če bi hotel iz slovenskih ur v nižjih razredih odpraviti nemščino, posebno če ni vešč tamkajšnjega narečja, da bi si pomagal po domače. Hiba tiči torej v koroških u t r a -kvističnih šolah, ki vbijajo slovenskim otrokom učno gradivo po nemško v g 1 a v o ; ali ga učenci razumejo ali ne, tega jim ni toliko mar. Saj si še mora tretje- in četrtošolec zaradi mnogovrstne vsebine čtiva pomagati s slovarjem. Kar razume n. pr. štajerski fant iz ljudske šole brez težave, te besede se mora koroški nižjegimnazijec učiti na pamet kakor latinske vokabelce. O stališču slovenščine ter o stališču zavednega slovenskega profesorja na tem zavodu bi se dalo povedati še marsikaj bridkega. Saj še nekemu nemškemu kolegu ni bilo prav, da se je dalo v višjih razredih po Aškercu za nalogo rVmeščanje slovenskih knezov na Gosposvetskem polju". Izrazil se je, kakor sem slišal: „Das ist ein zu nationales Thema. Das solite nicht sein." Zdaj pa sodite, slovenski rojaki, kako prijetno je biti ,,mejnik" v takih razmerah. Na drugi strani pa se zagovarja razvada nemških dijakov, ki prihajajo celo v šolo z vsenemškimi znaki na klobukih aii v gumbnih luknjicah na prsih. — Kar hitro se mrmra proti slovenski govorici v zbornici, da bi se po naključju ne žalilo nemško uho. Je že res skrajni čas, da se ves slovenski svet zavzame za spremembo razmer na Koroškem, drugače smo Slovenci na Koroškem v par desetletij — bili.
Iz Rablja se k pogreznjenju tamošnje rudniške bolnišnice še poroča, da se je delo v grofa Henkela rudniku začasno ustavilo. Dr. Vesely, ki je ponesrečil, je bil zdravnik bratovske skladnice. — O vzrokih nesreče so različna mnenja. Najbolj splošno se sodi da so rudarji pod zemljo v grofa Henkela rudniku razstreljevali kako skalovje in so se vsled tega nezadostno obzidani prostori v rudniku zasuli. Površje zemlje z bolnišnico vred se je vdrlo v praznino med površjem in rudnikom. Rudarji, ki so delali v bližini bolnišnice v rudniku, so slišali nad seboj bobnenje in so pobegnili od dela. Preiskava rudarskih oblasti, ki jo vodi mini-sterijalni svetnik dr. Prosch, bo dognala pravi vzrok nesreče. — Med prebivalstvom je seveda nastala velikanska panika. Boje se, da se pogrez-Hejo tudi druge hiše.
Najnovejša brzojanns in telefon« poročile.
Štajerski deželni zbor.
z Gradec, 12. jan. V današnji seji je utemeljeval poslanec dr. Kukovec ob veliki pozornosti zbornice mirno in stvarno svoj predlog za odpravo bernje. Za njim je govoril kmečki" poslanec dr. Benkovič strastno za bernjo, torej za podaljšanje tega krivičnega davka, ki je naložen še danes le kmečkim občinam. Tarnal je, da duhovniki ne bi mogli brez bernje eksistirati, ker so ubogi itd. Zapletel se je pri tem s socijalisti v prepir, ki je trajal več ko 10 minut. Socij. Horvatek je na to govoril za odkazanje dr. Kukovčevega predloga odseku. Dr. Benkoviča je blamiral nemški kler. poslanec, kaplan Puchas, ki je tudi zagovarjal dr. Kukovčev predlog. Konečno se je sklenilo z vsemi proti glasom slovenskih klerikalcev, da se naj dr. Kukovčev predlog izroči odseku v nadaljno obravnavanje.
Češki deželni zbor. ^ z Praga, 12. jan. Kakor poroča „Nar. Polit.", se bodo pričele konference za delazmožnost češkega deželnega zbora prihodnji teden.
Sneg in nevihta na ŠkotsKem.
z London, 12. jan. Minulo noč so divjali po Škotskem silni sneženi viharji; mnogo cest je poškodovanih, v hribovitih krajih so napravili tudi hudourniki silno škodo. Sinoči se zaradi slabega vremena ni moglo vršiti več volilnih shodov.
Iz angleškega volilnega boja.
z London, 12. jan. Na unionističnega kandidata Morney Samsona je nekdo streljal, ko se je peljal v automobilu iz kraja Solva. Kroglja je prebila stekleno okno na automobilu in šla le nekaj centimetrov mimo Samsona na drugi strani ven.
Prodaja Krete.
a Berlin, 12. jan. „Vossische Zeitnng" poroča, da se vrše že 2 do 3 tedne med Italijo, Grškim in Turčijo pogajanja, ki bi uaj dosegla mirno rešitev ;krečanskega vprašanja. Kreta bi se naj proti primerni odkupnini konečno združila z Grško, nato pa bi se naj vršila konferenca vseh evro-pejskih velesil, na kateri bi se Turčiji zasiguralo na večne čase njeno posestno stanje.
Herzensteinovi morilci pomiloščeni.
a Petrograd, 12. jan. Car je pomilostil do-tične pristaše zveze pravih ruskih ljudi, ki so umorili člana ruske dume Herzensteina. Morilce so takoj spustili iz ječe.
Eksplozija na Dunaju.
a Dunaj, 12. jan. Danes zjutraj se je razletela v hiši višjega kuratorja nižjeavstr. deželne banke, Leop. Steinerja, pločevinasta škatlja, napolnjena z razstreljivom. Ranjen ni nikdo.
v Dunaj, 12. jan. K eksploziji v Steinerjevi " hiši še nekoliko podrobnosti: Danes zjutraj ob 6. uri je slišal mestni stražnik na križpotju Grin-cinške ceste in drevoreda pok, ki je bil podoben strelu. V tem trenutku je prišel iz Steinerjeve hiše v Grincinškem drevoredu pekovski vajenec, ki raznaša tam žemlje in je povedal stražniku, da se je zgodila na dvorišču Steinerjeve hiše eksplozija. Stražnik je šel tja in našel pločevinasto škatljo, ki je bila čisto črna od smodnika.
Zarota v Lizboni.
d Lizbona, 12. jan. Vest o nameravanem kom-plotu proti življenju mladega kralja Manuela se sedaj tudi uradno potrjuje. Lani je zginilo iz skladišča glavnega carinskega urada v Lizboni 10 tisoč patron. Osumili so neko osebo tatvine, a so jo našli kmalu na to umorjeno. Policija je od tedaj naprej pozvedovala in prišla slednjič zaroti na sled.
Neutralizacija mandžurske železnice.
d London, 12. jan. Japonsko časopisje je skrajno razburjeno zaradi predloga severoameri-kanskih Združenih držav, naj bi se mandžurska železnica neutralizirala. Japanski minister za zunanje zadeve Hajaši je rekel, da je današnji položaj ravno takšen ko 1. 1895, ko so si tudi evropejske velesile po kitajsko-japonski vojski zasigurale velikanske dobičke, Japonska je pa zastonj prelivala kri in zapravljala denar. Zato je zastonj misliti na to, da bi Japonska dovolila neutralizacijo mandž. železnice.
Abstinenčno gibanje na Švedskem. Dobri uspeh alkoholne prepovedi ob času splošne stavke je pripravil osrednjo zvezo švedskih abstinenčnih društev do tega, da poskusi z ljudskim glasovanjem o vprašanju, je-li že pravi čas za uvedenje splošne alkoholne prepovedi na Švedskem ali še ne. Vsaka nad 18 let stara oseba se ima osebno poiskati in vprašati. V Stockholmu samem je glasavalo 50.000 oseb za in 30.000 proti splošni prepovedi, 15.000 oseb se je pa glasovanja vzdržalo. Mnenje prevladuje, da bi, če bi se izvedlo glasovanje po celi državi, bila velikanska večina za prepoved.
Slovenci v Egiptu so pred 15 leti osnovali v Aleksandriji društvo »Naša Sloga«, ki je imelo nalogo, preskrbovati slovenskim fantom in dekletom iz Avstrije službe. L. 1908. pa je avstro-ogrski konzulat prevzel zavod tega društva ter se izrecno zavezal, da bo zavod vedno v prvi vrsti posvečen preskrbi slovenskih in slovanskih deklet. Dokler sta bila konzula v Aleksandriji Maglajski in Ugron, pravična moža, je bilo dobro. Sedaj pa so prišli drugi ljudje, ki naravnost zapirajo vrata Slovenkam in Slovankam in protežirajo Nemke, kvečjemu še Madžarke. Tako drže oblasti dano besedo! Skušalo se bo na pristojnem mestu doseči nemeduro. — Nad 2000 slovenskih služkinj je zdaj v Egiptu, od teh nad 1000 v Aleksandriji.
Plačilna natakarica
se sprejme takoj v gostilni „Stadt Graz" w Celju.
Svarilo!
Naznanjam, da sem svojega nečaka g. Ernsta Pelle odpustila iz svoje trgovine in izjavljam, da imenovani ni upravičen za tvrdko prejemati denar ali denarno vrednost, tudi izjavljam, da ne prevzamem nikake odgovornosti za njegove obveznosti.
45 3 1 Ferd. Pelle vdovs.
70 htl. 3 letnega rdečega
Sprejme se takoj
mesarski učenec
poštenih starišev, s primerno šolsko izobrazbo pri	m
v
Francu Hodniku y Žalcu.
Služba
ekonoma, gozdarja in lovskega paznika
ki bi imel obenem gostilno, se odda s 1. marcem eventuelno s 1. aprilom 1.1. Posebno znanje se ne zahteva. — Prosilec mora biti oženjen, 28—40 let star in slovenščine zmožen. Prošnja in zahteva plače je poslati na oskrb-ništvo Črnefo, pošta Dol pH Ljubljani.
40 1
37 5-2
£epa družinska
5 minut od Celja se da zaradi preseliMe V najem ali pa pod »sodnimi pogoji proda. — Več se izVe 1 npratfnisNn tega lista.
Občinski tajnik
in
blagajnik
že 9. leto v tej službi, želi svojo službo spremeniti, sprejme tudi kako drugo podobno službo. Ponudbe pod „Zvest in zanesijiv" na upravništvo tega lista.
26 3-2
za butelke iz otoka Tis (Lissa) prodam s posodo vred po lastni ceni vsled opustitve vinske trgovine.
Alojzij Krajnc, Laški trg
»Vila* Carola".
15 5-3
Toifl-ov
Talanda
Ceylon čaj.
Kontoristinja Slovenka
z lepo pisavo se sprejme takoj. — Mesečna plača K 90* — Akceptirani gospodični se povrne vožnja III. razred do Prage. — Ponudbe naj se pošiljajo na — Vydrovo tovarno hranil Praga
VIII.	12 5 5
Narodna manufahturna trgovina
v Ljubljani = išče izvežbanega =
k engros-zalogi.
Ponudbe:
Ljubljana, poštni predal štev. U.