Naročnina mesečno 25 Diu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva: dnevna (tožba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
C<»k rmun Ljubljana ŠL I0tr<li m 10.34^ zu uiserule; Surajevo štv 75(>3 Zagreb Stv. 39.011, Pragu-Dunaj 24."«)'
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2lJ'<J
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
S
Protestiramo v imenu božjih pravic!
Bivši nemški podkancler in sedaj nemški poslanik na Dunaju von Papen je nu zborovanju v Celovcu pred par dnevi tako-le označil vsenemško stremljenje nove nemške vlade: »Mi želimo samo kulturno in duhovno zedinje-nje in strojenje vseh 31 milijonov Nemcev, ki prebivajo izven meja nemške države. Za to pa ni potrebno, da bi sc spreminjale politične meje.« To je tudi naše stališče z ozirom na Slovence, ki preibivajo izven ineja naše narodne države. Če se mj za nje potegujemo in njihove pravice branimo, s tem nikakc . ne izražamo pohlepa po kakšni politični združitvi, ampak samo nezlomljivo voljo, da ohranimo med nami in med njimi kulturno in duhovno skupnost, ki je neobhodna podlaga za naše svojstveno trajanje kot narod. A ravno vsled tega nagega krščanskega nazora, ki temelji tudi na naravnem zakonu, od katerega se v vprašanju obstoja naših slovenskih manjšin pod Italijo in pod Avstrijo nismo nikdar oddaljili, ali ga k cd a j trenotnim političnim priložnostim na ljubo zatajili, imamo tudi pravico, da k načinu, kako je bila v naši sosedni Avstriji uvedena nova stanovska ustava, pod katero spadajo sedaj koroški Slovenci, napravimo nekaj pripomb, ki jih nam ne bodo vzeli za zlo vsi, ki se čutijo prizadete, marveč jih kot dobromi-šljene vpoštevali, predno ne bo prepozno.
1.	Nobena država, niti demokratična, niti diktatorska, niti stanovska, ne more ugasniti pravic narodnih manjšin, kj živijo na njenem ozemlju, ker jih ščitijo predpisi božjega prava, ki jih kot vsečloveške norme nobena državna samovolja ne more pravomočno izobčiti. Toda poleg zaščite božjega prava vživajo naši Slovenci na Koroškem še izrecno zaščito mednarodnega prava, ki se mu je Avstrija po svojih pravomočnih zastopnikih prostovoljno podvrgla, ko je podipisala dotične mednarodne po-
odibe. Ako teh pogodb Avstrija dejansko ni _ržala, je to njena stvar, obveznosti še vedno obremenjujejo njeno vest in jo bodo obremenjevale vse dotlej, dokler jih ne izpolni. Toda navzlic tem zaščitam božjega in mednarodnega prava smo na svojo veliko žalost imeli priliko videti, da je nova ustava, ki je državno življenje od temena do nog spremenila in Avstriji mesto dosedanje demokratične dala sta-.iov»ko obliko, šla hladnokrvno mimo slovenske narodne manjšine, ki je niti z besedo ni omenila, kot da bi biia pomerjena za kakšno abstraktno državo na luni. A vsi rij.sk i ustavo-pisec in oni, ki so mu dalj navodila, so hote in vodoma nadmodrili predpise božjega prava in s tem svojemu delu dali madež one krivič-nosti, o kateri pravi sv. Alfonz Ligurski, »da bo še na tem svetu maščevana«.
2.	Toda, četudi je nova stanovska ustava hote, mala fide, s slabim namenom prezrla dolžnosti države do slovenske narodne manjšine, smo še vedno pričakovali, da bo avtoritativna vlada, in baš zato, ker je avtoritativna, to vrzel popravila, ko bo ustavo končno uveljavila, ter da bo pri dejanskem izvajanju njenih predpisov priznala slovensko narodno manjšino kot juridično telo s svojimi čisto fivojskimi osobinami in ji kot taki tudi z odprtimi rokami dala svoja lastna zastopstva v ustanovah, ki bodo odslej odločevale v življenju državne skupnosti. A kaj smo doživeli? Doživeli smo to razočaranje, da v osrednjih, vse-državnih, zveznih stanovskih svetih, ki so bili imenovani dne 1. novembra, nikjer ne najdemo kakšnega zastopnika Slovencev, niti v državnem svetu, niti v kulturnem, niti v go-s|x>danskem. Zvezni sveti, ki so odraz avstrijske države, o slovenski narodni manjšini — molčijo. Toda ta molk z etičnega stališča ni prijeten in ne bo prijeten, ker se božje pravice ne dajo pokriti z nofbeno zaveso. Kaj smo še doživeli? To, cla dejansko slovenske narodne manjšine v koroškem deželnem zastopstvu ni. Avstrijska vlada ni smatrala za potrebno, da imenuje v deželno vlado vsaj enega izrazitega predstavnika Slovencev, niti ji ni padlo na um, dii bi imenovala v deželni stanovski zbor kakšnega slovenskega kulturnega delavca, ali slovenskega obrtnika, ali slovenskega delavca. Če bi katoliška cerkev ne bila tako širokogrudma, kot se je na Koroškem zares izkazala, da je za (tvojega edinega zastopnika v deželnem zlboru predlagala odličnega slovenskega rojaka dr. Bliimla, bi koroški deželni zbor sploh nit; vedel ne, da obstoja kje tudi drobec slovenske kulture. V tej zvezi je prisotnost dveh zastopnikov slovenskih kmetov v deželnem zboru le — ironija.
3.	Iz tega sklepamo, da je avstrijska ustava po svojem besedilu, po svojem izvajanju in po volji njenih osebnostnih vodij, kljub neiz-brisljivim božjim pravicam in še vedno živini mednarodnim obveznostim slovensko narodno manjšino grdo prezrla, da ji je odrekla pride-vok narodnosti in jo po sirovem protipravnem fašističnem vzoru brez vsakih jamstev včlenila v enolično in enakopobarvano družbo z večinskim narodom, kot da nc bi imela nobenih ločenih duhovnih interesov in je samo košček nove avstri jske nemške kulture, ki jo hoče ustava sedaj gojiti.
4.	To nas je, odkritosrčno rečeno, presenetilo in užalostilo. Tembolj, ker se novi avstrijski poskus državne ureditve sklicuje na krščansko miselnost in naj bi se, po izrecnih izjavah Vodij Avstrije, oslunjal tudi na okrožnico sv. »četa o novi ureditvi človeške družbe. Cerkev pu je ena in ista povsod, v Avstriji in drugod. Načelu krščanstva se na nobeni meji ne zaustavljajo in ni je države na svetil, kjer bi bila dostopna za kompromisne rešitve ali prilagoditve. Krščanska načela, ki jim jc božje pravo vrhovni zakon in krščanski nauk edinn -mernica v njihovem uveljavljanju, se tili izvajajo, ali pa se ne izvajajo. Srednje poti ni. To je za nas kristjane jasno in izključuje vsako slepomišenje. Kako jc torej mogoče, da se vlada. ki se naziva krščansko, z ustavo v rokah, ki je baje bitno krščanska v izvrševanju svoje oblasti, ki je nihče nc ovira, drzne na takšen način pohoditi bistveno krščanske pravice in
Ob 16. obletnici premirja:
Pod slavolokom zmage v Parizu
Veličasten mimohod Irancoskih bojevniških in rodoljubnih združenj v počastitev pokojnega jugoslovanskega kralja Aleksandra I. - Zedinitelja
Katafalk in jugoslovanski kraljevski prapor pod slavolokom na »Etuile« v Parizu, mimo katerega so v počastitev našega kralja korakala franc. bojevniška združenja.
Pariz, 12. novembra. A A. Čeprav je včeraj deževalo, se velikanske množice Parižanov niso dale ovirati, da ne bi ure in ure potrpežljivo čakali, da pride tudi nanje vrsta za poklonitev pred katafal-kom in posmrtno masko pokojnega kralja Aleksandra I. pod slavolokom zmage v Parizu. Velikanski kraljev prapor, ki je zastiral zapadni oblok slavoloka, je bil razkošno razsvetljen, tako da so se tri
1 jugoslovansko barve in beli orel videli celo na i trgu Concordie. Bivši bojevniki v vrstah in nepre-I gleilna množica ljudi so zavzemali cele pariške ulice, i :>dtem se je pa pod hladnim jesenskim dežjem vršila cerkvena slovesnost, ruski zbori so pa peli pod slavolokom, '"'el gozd bojevniških zastav, težki invalidi na vozičkih, nepregledne vrste bivših bojevnikov in velikanska množica ljudi — vse je
bilo zbrano, da se pokloni pokojnemu zavezniku, ki še mrtev služi svoji domovini.
Izkazovanje časti se je vršilo vse dopoldne pod Slavolokom. Čeprav je bilo zelo mrzlo vreme, je defiliralo pred kraljevim katafalkom in njegovo posmrtno masko več stotisoč ljudi.
Prva je defilirala tako imenovana nacionalna fronta, kjer so združena razna patrijotska društva. Na čelu ogromne množice so korakale modre srajce. V drugi skupini so nosili pod steklom posmrtno masko blagopokojnega kralja. Na eni strani te skupine je korakal znani kipar del Sarthe, ki je izdelal osnutek za spomenik blagopokojnemu kralju Petru in Aleksandru 1. v Parizu. Kraljevo posmrtno masko so položili zraven groba francoskega neznanega junaka pod Slavokoin in tedaj se je povorka ustavila. Takrat so pristopili katoliški duhovnik, protestantovski pastor in rabin in opravili kratke molitve za dušni pokoj kralja Aleksandru in francoskemu Neznanemu junaku.
Po molitvi je čelo povorke krenilo dalje, na Elizejskih poljanah je pa ob zvokih fanfare nastopil oddelek članov patrijotske mladine v dolgih kolonah. Na čelu so nosili velikanski lovorjev venec s trobojnico, na kateri je bil napis: Zvestemu zavezniku, kralju-junaku in mučeniku, Aleksandru jugoslovanskemu — Nacionalna fronta. Defiliranje patrijotske mladine je poteklo v popolnem redu.
Nato je stopala znana patrijotska organizacija »Franristov« (francoskih fašistov), za njo pa člani organizacije »Francoske solidarnosti«, zu njimi organizacija Action Fran^aise« z oddelkom moto-ciklistov na čelu. Na koncu defileja so stopali v lepem in impozantnem redu člani znane bojevniške organizacije »Ognjeni križi«, ki ■ i 11 je vodii njihov voditelj polkovnik de la Rocque.
Vsa la velikanska manifestacija v znak spoštovanja do blagopokojnega jugoslovanskega kralja in iskrenega prijateljstva do Jugoslavije je potekla v najlepšem redu in v navzočnosti velikanskih množic francoskega naroda. Pariz je pre is.u-čiijiin in v8e-j raj pokazal, koliko mu je do prijateljstva Jugoslavije in kako globoka je njegova bolest zaradi smrti 1 viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Viharne priprave za posaarski plebiscit
Angleška pest
je streznila boje-vitost Nemčije
Ženeva, 12. nov. Tajništvo Zveze narodov je objavilo poročilo komisarja za Posaarje g. Knoxa o nevzdržnih razmerah, ki jih je ustvarila »Deutsche Front«, nekdanja narodno-socialistična stranka s tajno pomočjo nemških oblastev. Ta dokument je toliko večje važnosti v trenutku, ko je Hitlerjeva vlada po svojih poslanikih v Parizu, v Londonu, Rimu in Bruslju protestirala proti namenu francoske vlade, da na zadevno prošnjo posaar-skega komisarja napravi red v Posaarju s francoskimi četami. Radi posarskega vprašanja se je mednarodna napetost tako stopnjevala', da so nekateri listi pričeli že pisati o možnosti oboroženega spora. Oglasili so se med uglednimi Francozi možje, ki so svarili francosko vlado, na ne gre v tem sporu predaleč, ker bi morebitna oborožena intervencija izzvala oborožen odpor pri Nemc;h. Napetost se ie takoj polegla v trenutku, ko je bi! Berlin obveščen, da se je Anglija postavila na stališče Francije in da je pripravljena podpirati Francoze. Še več. nemški listi Anglijo celo obdolžujejo, da je ona dala pobudo za francoski korak. Ko jc nemški poslanik v Parizu g. Kostler dal zunanjemu ministru Lavalu obljubo, da bo Nemčija spoštovala versajsko pogodbo, v kolikor se nanaša na ljudsko glasovanje v Posaarju, je vse kazalo, da je nastopilo v tem pogledu med prizadetimi državami premirje.
Medtem je bilo priobčeno Knoxovo poročilo, naslovljeno na Zvezo narodov, in to še v času, ko se Knox sam mudi v Rimu pred odborom treh, kateremu je Zveza narodov poverila nalogo, da za-jamči res povsem neodvisno ljudsko glasovanje v Posaarju. Knoxovo pismo je zbudilo v Ženevi prava senzacijo in je posredna obtožba vse nemške politike v posaarskem vprašanju. Položaj Netrčije je toliko težji, ker je izstopila iz Zveze narodov in se torej v Ženevi ne more uspešno braniti.
dovoliti, da sc v imenu krščanstva uvajajo pro-tikrščanska načela nekrščuuskega družbo- in državoslovja? Človek strmi m gleda, in nehote sc pojavljajo dvomi v iskrenost vsega, kar smo v Avstri ji videli vstati in rasti,novega. Mogoče so pritiskale ua vlado in ji vezale roke sile, o katerih je bolje molčati. Morda, tudi lo jc mogoče. Imenujte te sile! Kdo so? Da bomo vedeli, kdo ima v Avstrijj tako moč, da navzlic krščanski ustavi in navzlic krščanskim možem nu čelu oblasti, slovenska narodna manjšina ne more priti vsaj do tistih pravic, ki jih poveljujoče našteva krščanski Bog! čc je namreč I temu tako, lx> mnogo bolje, da takoj odrečemo avstrijski ustavi in avstrijski vladi pridevek krščanstvu. Pridobili bomo na jasnosti iti izognili se bomo očitkom, ki so nas že tolikokrat tepli. <la nosi krščanstvo odgovornost za dejanja. ki so jih zakrivili le njegovi nasprotniki. '
Preizkušnja resničnosti krščanstva avstrijske ustave in njenih vodilnih mož je za nas postopanje ?. našimi krvnimi brati, ki tvorijo narodno manjšino v Avstriji.
Teror »nemške Ironte"
Knoxovo poročilo je natiskano na 26 straneh in popisuje v prvi vrsti tajno delovanje organizacije »Deutsche Front«, ki ni po mnenju poročevalca nič drugega, kakor nekdanja narodno-socialistična stranka v Posaarju. Vse prebivalstvo v Posaarju je pod stalnim pritiskom tc organizacije. »Deutsche Front« se poslavlja v pozo nekake vlade, kakor da bi nad Posaarjem že zavladal Hitler. Kadar praznujejo v Nemčiji kak narodni socialistični praznik, tedaj pritisne »Deutsche Front« s svojimi tajnimi zvezami na prebivalstvo in ga prisili, da razobesi zastave. To dela z direktnimi grožnjami. Na posamezne organizacije in na posamezne zasebnike pritisne na ta način, da jim pošilja anonimna grozilna pisma, da jih včasih pokliče telefonsko ter jih opozori, na pazijo, kaj delajo, dan plebiscita in Hitlerjeve zmage je blizu, in z njimi tudi dan obračuna. Ko so narodni socialisti proslavljali praznik poletja — 21. junija in se katoliška mladina ni hotela pridružiti njihovemu neumnemu početju, je »Deutsche Front« takoj razposlala letake, v katerih je stalo med drugim:
Grožnje s pokolji
»Ko bi mi bili že v letu 1935., bi nastopili proti tem gospodom nekoliko drugače. To so izdajalci nemške države, to so izdajalci plebiscita. Ko bomo združeni z Nemčijo, pride prav gotovo zaslužena kazen. »Deutsche Front« organizira bojkot vseh svojih nasprotnikov. Nasilje izvaja predvsem tajno. Prizadeti nimajo poguma, da bi se pritožiti pri posaarski vladi, ker sc pač boje re-prcsalij. Tupatam kdo pošlje kako ovadbo, a obenem omeni, da noče postopati proti žalivcem »iz
razumljivih razlogov«. Prebivalstvo je pod doj-mom narodno-socialističnih groženj, V teh razmerah ni dano jamstvo, da bi sc ljudsko glasovanje vršilo res svobodno.
Toda »Deutsche Front« gre šc dalje. Z grožnjami jc pridobila na svojo stran celo nekatere uradnike vlade same, razprcdla je svoje niti tako daleč, da lahko vsak trenutek ugrabi najvažnejše tajne listine. Poročilo dokazuje, da ima »Deutsche Front« neposredne zveze z zaupniki onkraj meje, to je v Nemčiji, in tudi z nemškimi oblastvi samimi. V Saarbriickenu jc vlada zaplenila več pisem, ki so bila poslana v Posaarje kar od nemških oblastnikov, seveda tajno. Nemška oblastva se direktno vtikajo v Posaarje. Treba je priznati, da jc začasna vlada sama preveč trpela delovanje nemške fronte in da je med njenimi člani samimi več takšnih, ki jo podpirajo.
Kam?
Odbor za ljudsko glasovanje je izda! proglas na saarsko prebivalstvo, v katerem se odločno zavzema za svobodo in svari vse razgrajače pred posledicami, ki jih utegnejo zadeti, ako ne opus te svoje neznosne propagande. Proglas povdarja, da bodo volivci izbirali med tremi možnostmi: status quo, združitev s Francijo ali priključitev k Nem
Baroii Aloisi in predsednik Knox
čiji. Odbor opozarja, da je propaganda, bodisi v tisku, bodisi s pomočjo drugih sredstev preostra. Volivcem grozijo na vse mogoče načine. Uvedla se je prava strahovlada, proti kateri bo odbor v bodoče nastopil z vso odločnostjo. Vsakdo lahko svobodno povdarja razloge, radi katerih meni, da je njegova teza bolj pravilna, toda nikdo nc sme z nedovoljenimi sredstvi grozili nasprotniku. Proglas opozarja volivce, da sla se francoska in nemška vlada pred Zvezo narodov obvezala, da ne bosti izvajali nikakih represalij proti tistim, ki bi volili proti tema državama. Proglas sam je podpisal predsednik volivnega odbora Švicar Viktor Henry.
Anglija bo podpirala Francijo
Iz Londona poročajo, da je Knoxovo poročilo napravilo silen vtis tudi v Londonu. Tam so mnenja, da je Nemčija prelomila besedo, ki jo je dal Hitler sam, da se ne bo vtikala v Posaarje in da bo pustila volivcem svobodo. Povsem tem je jasno, da so protesti nemških poslanikov proti ravnanju Francije, ki je pripravljena, da z obovožena silo vzdrži red v Posaarju, ostali brez vsakega učinka.
Tajna vojaška pogodba med Anglijo in Francijo
Pariz, 12. nov. TG. Tukajšnji »Pariš Midi« objavlja vest, ki je povzročila po vsem mestu največjo senzacijo. Francoski in angleški generalni štab sta namreč sklenila med seboj dogovor pod imenom »Pogodba o izmenjavi vojaških vesti«, ki ima predvsem namen, zasledovati razvoj letalstva po raznih državah, ki posebej zanimajo Anglijo in Francijo. Tudi nizozemski generalni štab je bil na-prošen, da se pogodbi pridruži, toda je povabilo odklonil. Pogodba jc bila sestavljena še od rajnega zunanjega ministra Barthouja in jo je končno-veljavno sklenil general Weygand, ki sc je v ta namen dalje časa nahejal v Londonu. S to pogodbo postaja resnica, kar jc nedavno izjavil angleški minister Baldvvin, da se namreč nahaja angleška meja na Renu. Kajti ta pogodba predvideva, da bo angleško letalstvo takoj na razpolago francoski vojski ob Renu, in to v štirih urah — to je razdalja od Londona do Rena — in se bo lahko tako) udeležilo obrambnih bojev.
Pariz, 12. nov. b. Ker so ntrdbo vzdolž vse francoske vzhodne meje popolnoma končane, st prične sedaj z gradnjo enakih ulrdb .na severno-vzhodni meji. Za prva dela je predvidenih 25 milijonov frankov.

Nova francoska vlada pred parlamentom
Pohorski hudourniki so zdivjali
Vodeni načrti Ftandinove vlade
Radikali so si izbrali za predsednika framasona-žida Schmidta
Parix, 12. novembra, c. Jutri se nova Flandi- i aova vlada predeta vi parlamentu. Vlada je že iz- j delala svojo deklaracijo, ki jo bo Flandin takoj ! ob začetku seje prečital na tribuni parlamenta. Položaj v parlamentu se je za novo vlado občutno zholjšal. Povsem Izgleda, da je Flandin rešil ves parlament velikega strahu, ko je sprejel mandat za sestavo vlade, ki ni več omejen po vprašanjih ustavne narave. Zato v novi vladni izjavi ne bo nobene jasne izjave glede perečega ustavnega problema. V vsem se bo Flandin omejil samo na to, da bo izjavil, d;i bo sprejel sleherno zdravo misel o spremembi uslave, ki bo prišla iz vrsl parlamenta. To je silno velika koncesija radikalni stranki, in zato tudi vse radikalno časopisje poje slavo Flandinu, kakor da bi bil radikal ali vsaj človek njihovega popolnega zaupanja. Tako bo jutri stavil predlog zaupnice poslanec radikalne stranke Mar-gaine. Vsebina vladne izjave bo obširna samo v tistem delu. kjer bo govora o gospodarskih načrtih vlade. Ta del izjave se lahko ves objame s stavkom v tem delu izjave, in ki pravi: »Manj državnega poseganja v gospodarstvo! Prepustimo osebni svobodi prosto pat!« Zato ho vlada posvetila vse svoje moči, da se ojači mednarodna trgovina, ker jo samo na ta način mogoče pomagati francoskemu gospodarstvu. Od tod na polje mednarodne politike je samo en korak. Vlada bo v svoji izjavi povdarila miroljubnost Francije in bo dosledno izvajala politiko, ki jo je uvedel pokojni BaTthou.
Vse to bo zelo pomirilo parlament in posebno še levičarske stranke. Jasno se vidi iz tega, da ho na jutrišnji seji radikalnega poslanskega kluba ■zvoljen za predsednika kluba framason milejše
Izza zaves Semmeringa
linije Jamih) Schmidt, namesto bojevitega Dala-dierja, ki je umaknil svojo kandidaturo. Se socialisti so zadovoljni in so na današnji seji sklenili, da ne bodo vložili nobene interpelacije. Samo pri glasovanju bodo podali načelno izjavo, ki pa bo za vlado zelo mila.
Komunisti grozijo z oroiiem
Pariz, 12. novembra, c. Po minifestaciji skupščine, ki so jo priredili skupaj socialisti in komunisti v Lilleu, je izjavil voditelj francoskih komunistov Cachin, da današnji dogodki nalagajo komunistom in socialistom enoten nastop, ker so vse levičarske struje pozvane, da v najkrajšem Času z orožjem v roki prevzamejo oblast v Franciji. To izjavo komunističnega voditelja je potrdil tudi tajnik Paul Faure, ki je skupaj s Cachinom prisostvoval manifeatacijskemu zborovanju.
„Na vešala z Herriotom!"
Ob priliki včerajšnje uradne proslave obletnice sklenitve premirja je korakalo po pariških ulicah nekaj tisoč ljudi, ki so vzklikali Doumergueu in maršalu Petainu. Slišali pa so se tudi vzkliki: »Na vešala s Herriotom!« Drugače pa je ves večer pozno v noč na boulevardih vladala velikanska nervoznost. Policija je napravila energične ukrepe ter povečini vzdržala red in mir. Do težkih spopadov in pretepov je prišlo v Marseilleu, Lilleu in drugje. V Lilleu, kjer je bilo okoli 20 tisoč demonstrantov, so se slišali burni vzkliki proti vojni in vzkliki za svetovno revolucijo.' V spopadih s policijo je bilo voč ranjenih.
Slovenska Bistrica pod vodo . •.
Rim, 12. nov. b. Mussolini je po vesteh, ki so jih dobili tukajšnji dopisniki nekaterih listov v fašističnih uradnih krogih, postavil Gombosu kategorično zahtevo, da se Madjarska svečano obveže, tla bo skupaj 7, Italijo dala Avstriji ne samo moralno, temveč tudi materijalno pomoč v primeru, čc bi bila ogrožena njena neodvisnost. Na ta način hi morala Madjarska podpirati ne samo avstrijsko neodvisnost, lemveč tudi sedanji avstrijski režim. Vsekakor je značilno, da to vest vsi italijanski listi objavljajo brez komentarjev, prinašajoč uri lem mnenje hudimpeštanskega »Esti Kurirja«, ki piše v nekem članku: Po tem, kar se trdi r italijanskih političnih krogih, so uspehi pogajanj med Mussolinijem in Gombosom v Rimu ugodni radi toga, ker so se odstranila nekatera nesoglasja, ki so v zadnjem
Hujše kot v francoski revoluciji
Zakaj kulturni svet molči?
Obtožbe vatikanskega glasila radi španskega pokolja
Vatikansko mesto, 12. nov. k. »Osservatorc K oni a in k. je v nedeljski številki priobčil članek o »krvnikih in žrtvah«, ki je vreden vse pokornosti. Članek je napisal ravnatelj lista Dallu Torc. Začenja se s strašno' ugotovitvijo: Španski pokolji, v katerih je na grozen način umrlo 35 duhovnikov, nimajo paru niti v francoski revoluciji.., V strašnih dnevih francoske revolucije se ni zgodilo, da lii bili zažgali žive žrtve in tudi ne, da bj postavili na prodaj njihovo meso v mesnicah z napisom: rSvinjsko meso«. t)a je bilo v Asturiji man j žrtev, jc pripisati bolj slučaju, kakor dobri volji krvnikov.
Člankar se zgraža nad tem. da se takozvuni kulturni svet niti ne zmeni za to strašno početje. Ka j pomaga drfnes. <la pred tem svetom protestira lito. Kulturni svet se danes zanima kvečjemu še za grozodejstva ki imajo neposredno politično ozadje in utegnejo povzročiti mednarodne zaplet!jajc. V ostalim si rad umije roke, češ: »To so notranje zadeve.« Svet pozablja, dn so morilci s svojimi žrtvami hoteli proslaviti ideje in vodila, iz katerih izhajajo tudi druga nasils+va, ki imajo povsem političen za'k lj učeK.
V socialističnih listih bereš na primer, da so to bile »anarhistične epizode«, ki jih je prinesel razvoj sam. To ni res. Ne smemo pozabi", dn jc prišlo clo sti •nsuili dogodkov v Asturiji. v deželi rudnikov, kjer se jc utahoril socializem. Tu so trgali iz duš vero z isto tehnično vztrajnostjo, kakor so dvigali iz zemlje rudo. Poleg rudnika se je ustvarilo žarišče sovraštva in upora. Tu so sistematično in po vseh znanstvenih izsledkih sejali seme, ki je očividno rodilo obilen sad. Naj se moralni krivci nc skrivajo. Dejstvo jc. da si1 delavski vzgojitelji niso upali protestirati protj strašnemu sa-tlizmu svojih učencev. V resnici so jili oni ščuvali. hiedtem ko so sc delali, kakor du jih zadržujejo. Ko so sc čete vrgle v pokolj, ni nikdo voč razlikoval klejc in programa od bombe. noža, ilinaniitn in grmade. Podpisniki lažnih ukazov nove komune, ki jc izdajala svoje zakone, so poškropili papir in pero s krvjo.
Ne anarhisti in ne nihilisti niso tisti, ki so razkrojili parlamentarne vrste in jili dvignili
1 nj
Nova stranka v Ameriki
Mussolinijev ultimat Gombosu:
Brezpogojna obramba avstrijske neodvisnosti - ali osamljenost
času motila italijansko-madjarsko prijateljstvo, in ker jc, kakor kaže, madjarska vlada sklenila, da gre po poti, po kateri gre tudi Italija, namreč k ohranitvi neodvisnosti in teritorijalne integritete Avstrije. To vprašanje ne samo, da mora ostati izven diskusije, ampak morata, ne glede na jamstva, ki jih nudi jo. mednarodne pogodbo, avstrijsko neodvisnost zaščiti Italija) in Madjarska. Italija smatra, da. je okrepitev prijateljskih vezi meri Budimpešto in Dunajem koristno in rešilno, toila pri tem naglasa, da je to lahko samo pod pogojem, da se Madjarska odločno upre vsaki težnji Ansclilussa. Madjarska mora to storiti, ker ni niti malo v njenem interesu, da Nemčija v katerikoli obliki priklene Avstrijo nase. Sicer bo Mussolini pustil Madjarsko pasti.
,irotj vladi, ki je vtaknila ponorele razgrajače v prisilno srajco. To niso tisti, ki so proglasili protestno stavko proti justici, ali tisti, k; so v parlamentu prosili milost za tiste, ki usmiljenja niso poznali. Nasprotno, to so bili ljudje in stranke, ki so bil; na vladi. Ljudje in stranke, ki so bili na vladi, se solidarizirajo z uporniki, s požigalci in krvniki. Oni so tisti, ki branijo svobodo mišljenja, dela in metode; oni so tisti, ki jili smatrajo za stranko, ki jih vidijo že v političnem in voli vnem boju, ki delajo račune o bodočih sporazumih in zvezah, ki naj omogočijo levici do oblasti. Oni so tisti, ki navajajo države kot preti straže demokratične civilizacije, kjer je doma skrajni komunizem. Oni neprestano kažejo na države, kjer sc je komunizem že udomačil, kjer je postal zakonik, običaj in država. I i tudi radi poudarjajo, <iu ima ta država sedež tudi v Ženevi zavoljo miru, zavoljo bratstva, napredka in procvita svetu.
Toda iz teh žrtev bo vstala zmaga. To jc obljuba samega Boga. Mi nočemo govorit; o 11111,cenikih. Kljub temu naj omenimo, da so žrtve, ki so dale življenje v Asturiji za Kristusa, res pravi mučeniki. Umrli so brez orožja, umrl j so in svojim preganjalcem odpustili. Umirali so in delili odvezo. Klicali so Kristusa mi pomoč, ko so jili napadli, mučili, sežignli. Bili so sami. l ako so odpuščali, du so celo zamolčali imena svojih napadalcev, da bi ti ne prišli pred človeško justico. Mi jim moramo biti hvaležni in iz hvaležnosti poljubiti njihove grobove. Kristus Kralj je šel skozi novo Španijo med klici novih mnčenikov: »llosami!« »Pozdravljen tisti, ki prihaja v Gospodovem imenu!«, to je bil zmagoslavni klic. Ti mučeniki so poroštvo vstajenja.
Apostolski delegat - zaprt
\Vashi11gt011, 12. nov. c. Iz Mehike prihajajo zmeraj žalostnejše vesti o preganja-ju katolikov. Danes je mehiška vlada dala
Newyork, 12. novembra. TG. Sinoči je predsednik Zedinjenih držav sprejel v daljšem razgovoru senatorja Lafolletta, ki je vodja novoustanovljene napredne stranke«. Ta razgovor je vzbudil po vsej Ameriki silno zanimanje in listi napovedujejo vse mogoče bodočnosti nove stranke, o zvezi med Rooseveltom in Lafollcttoin in podobno, ker si hoče s tem pridobiti za se vse levičarsko usmerjeno prebivalstvo Amerike.
Senator Lnfollette je ustanovil svojo stranko, ki se močno razvija med kmeti in med industrijskimi delavci, šele pred par meseci in je sedaj objavil podrobne c»1 je, ki jih stranka hoče izpeljati. Tako zahteva l.afollette zavarovanje proti hrezno^elnosti. norialno pokojnine »a delavstvo-
Slovenska Bistrica, 12. nov.
Že včeraj popoldne so se začeli grozeče zbirati temni oblaki, ki so kmalu zagrnili vse obzorje od Pohorja daleč tja do Dravskega polja. Zvečer je ,iričelo narahlo deževati in je vodni naliv vedno bolj razmahnil vso svojo moč. Proti polnoči je začel pohleven dež prehajati v vedno hujši naliv, ki je dosegel svoj višek okrog poltreh zjutraj. Ves spodnji del S 1 o v e n s k e Bi s t r i c e je bil tedaj že pol metra pod vodo. Dasi je bila še zgodnja jutranja ura. je bilo vse prebivalstvo pokonci. Ljudje so preplašeni spravljali na varnejše mesto svoje stvari, i da bi voda ne odnesla to. kar imajo. Alarmirano je bilo tudi tukajšnje vojaštvo, ki jc bilo ves čas v pripravljenosti. Tudi požarna bramba je imela od polnoči dalje ogromno napornega dela. Bilo je treba preprečiti, da vodovje ne zamaši z donašajo-čim materijnlom struge pri liiostdvih in se ne razlije po mestu ler poruši vse, na kar naleti. V najhujši nevarnosti jo bila Žurajeva hiša in njena okolica. Še sedaj opoldne je vse pod vodo in žaga seveda tudi ne more obratovati. Vsa voda se odteka izpod Pohorja proti dravskemu polju.
Poldrugi meter ...
Črta med Slovensko Bistrico in kolodvorom je, kakor daleč se vidi, popolnoma pod vodo. Voda jc ponekod visoka poldrugi meter ter drvi čez travnike in njive, skozi vrtove in hleve, ne meneč sc za mostove in struge, neiignano proti Dravskemu polju. Šele visok in močan železniški nasip jo zaustavlja in usmerja skozi predorčke, a na drugi strani se zopet razlije po širokih poljanah. Vse hiše v Slovenski Bistrici so popolnoma odrezane od sveta in ljudje ne morejo iz njih. Voda je mlrla v kleti ter uničila vso pijačo, ki je po večini iztekla. Poljski pridelki pa plavajo na vrhu, v kolikor jih voda ni odnesla iz shramb.
Reševanje šolskih otrok
Zjutraj ob pol 6 je odpeljal iz Slovenske Bistrice lokalni vlak proti glavni postaji. Ni pa prišel j daleč, ko se je moral vrniti. Voda je visoko preplavila progo in je bila radi tega vožnja riskantna. Nato je poskusila prevoziti progo sama lokomotiva, ki pa se je morala istotako vrniti, nc da bi dosegla postajo.
Nato so bili poklicani gasilci, ki so s svojim popolnoma zasedenim gasilskim avtom — z njimi se je vozil tudi dopisnik »Slovenca« — prodrli skozi deročo vodo proti glavni postaji. Le izredno spretni vožnji šoferja Boc.ka se je zahvaliti, da je avtomobil, ki je bil ponekod tri četrt metra v vodi, dosegel postajo. Tam so gasilci natovorili na avtomobil šolsko deco in pa dijaštvo, ki se jc daiios seveda v veliko manjšem številu pripeljala z jutranjim vlakom z bližnjih postaj in je bila namenjena v slo-venjebistriško ljudsko in meščansko šolo. Vožnja skozi vodo nazaj proti mestu je bila tem previdnejša. ker jc ob cesti globok jarek in jc tam voda dosegla danes okoli 2 metra. Prišlo bi lahko do katastrofe, če bi voda avtomobil, ki je bil zaseden po večini s šolsko mladino, odrinila s ceste. Vendar je avtomobil srečno prispel na svoje mesto. Pol lire pozneje jc poskušala lokalna železnica doseči glavno postajo. l*o zelo previdni vožnji je končno poskus uspel in so Bistričani dobili vsaj težko pričakovano pošto.
Nekateri kraji južno od ceste Slovenska Bistrica—Konjice ter južno od proge Potjčane—Celje, kakor tudi v okolici Celja so dobesedno odrezani od ostalega sveta. Svojo moč pa je uveljavila voda ludi v okolici Polskave, Hoč in sploh okrajih pod Pohorjem. Sedaj se je najbolj pokazalo, kako nujno potrebna je regulacija potokov v sloven jebistri-škem okraju. Ob vsakem najmanjšem deževju prestopijo potoki svoje neurejene bregove in namah so pod vodo velike površine plodne zemlje. Deževati
Se dve nesreči
je okoli poldneva sicer prenehalo, vendar pa megleno ozračje priča, da se vsak čas zopet lahko vlijejo nov plohe.
Sp. Polskava preplavljena
Preko današnje noči je poplavilo razdivjano vodovje, ki je pridrvelo s Pohorja, po večini vse poljane. Pretresljiv je bil davi pogled. Kakor daleč se je videlo, je bilo vse pod vodo. Vodit je napravila ogromno škodo predvsem radi tega, ker je pridrvela lako nepričakovano. Ker ljudje niso pričakovali hudourja, so pustili čez noč zaprte nekatere jezove in se je voda, v kolikor jezov ni razdrla, še bolj razlila po poljih in travnikih, ponekor pa celo čez južno progo.
Voda divja skozi Hoče
Kakor ob hudi uri je pridrvelo vodovje v današnjih zgodnjih jutranjih urah s Pohorja ter si utiralo pot skozi hleve, drvarnice in vrtove. Posebno posestnikom pod Pohorjem je napravilo veliko škodo, saj je tam voda najbolj divjala. Odnesla jim je drva, krmo 111 druge poljske pridelke, udrla je v kleli in uničila vse, kar je tam našla. Že itak obubožanega ljudstva se polašča obup, ker se bliža zima in grozi ljudem huda stiska.
Savinja zopet prestopila bregove
Celje, 11. novembra.
Močno deževje v nedeljo popoldne in naslednjo noč je povzročilo, da je Savinja močno narasla in že ponoči prestopila bregove. V Celju je začela voda že v zgodnjih jutranjih urah vdirati v kleti. Tako je bilo že zgodaj zjutraj v hišah, ki so ogrožene zaradi vode, vse pokoncu, da spravijo na varno živež iz kleti. V prvih jutranjih urah je voda močno naraščala in je kmalu zalila cesto v Liscah, mestni park, otok, Masurjr-kovo nabrežje, ves predel v Zavodni pod Starim gradom s športnim igriščem na Skalni kleti, podvoz pri hotelu Pošta, Glazijo in del Ljubljanske ceste, del Ipavčeve ulice ter del Dolgega polja. Voda je jako hitro naraščala in se je bilo bati, da bo na vseh teh poplavljenih mestih vdrla v pritlična stanovanja, kar je povzročilo med prebivalstvom mnogo strahu in skrbi. Ob 10 dopoldne je bila Savinja 3.30 m nad normalo. Da jo voda tako močno narasla, leži vzrok ludi v tem, ker jc v nedeljo popoldne in zvečer posebno hudo deževalo v Savinjski dolini, medtem ko v večernih urah v Celju še ni bilo opaziti nevarnosti. Savinja je prinašala s seboj les in poljske pridelke. V vseh šolah se je vršil pouk samo prvo uro, nato so pa spustili otroke domov, ker se je bilo bati, da bi 6icer ne mogli do svojih stanovanj. V opoldanskih urah je sicer začela voda malenkostno upadati, vendar nevarnost še ni odstranjena. Savinja je prestopila bregove in napravila mnogo škode tudi v Žalcu, Petrovčah in Laškem.
Celje, 12. nov. ob 7 zvečer.
Savinja je začela vpadati v prvih popoldanskih urah bi je do 6 zvečer vpadi a za 1 m in ne nadaljnja nevarnost odstranjena. Iz Sv. Petra v Savinjski dolini poročajo, da je narasla Savinja napravila na nasipu pod mostom občutno škodo. Pod vodo je bilo tudi celo Levško polje. Proti večeru .ie začela siliti v mestu v kleti talna voda. Ker je pritisnilo ostrejše vreme, je upati, da jo katastrofa pri kraju. Pač pa. je napravila na polju, travnikih, kleteh in v ogroženih stanovanjih občutno škodo. Danes popoldne ni več deževja.
Plat zvona zvoni neprestano .. •
Slov. Bistrica, 12. nov. Velike napore so morali v zadnjih dveh dneh prestati vrli tukajšnji gasilci. V nedeljo zjutraj so bili pozvani gasilci v Prebukovje, uro oddaljeno iz Slov. Bistrice. Okoli pol2 je začelo namreč goreli pri posestniku Sturmu. Najprej se je vnela stanovanjska hiša, ki je bila kmalu v plamenih, radi hudega vetra pa se je vnelo ludi blizu stoječe gospodarsko poslopje posestnika Rudolfa Kranjca. Dasi je požarna bramba, ki je prispela na kraj požara okoli pol 4, zastavila vse svoje sile, je kljub temu vse pogorelo. Ljudje so si rešili le golo življenje. Razen poslopij so postli žrtev plamenov tri svinje, 9 kokoši, 2 voza in okoli 3 vagone sena. Skupna cena se ceni na približno 30.000 Din, med-
tem ko znaša zavarovalnina lc pičlih 0000 Din. Kranjčevo gospodarsko poslopje, ki je istotako do tal pogorelo, pa sploh ni bilo zavarovano in znaša škoda 25.000 Din.
Komaj so se gasilci vrnili ria svoje domove, že so bili poldicani v Vrhlog pri Črešnjevcu kjer jo gorelo pri Simonu Bračiču. Šele pred par meseci na novo zazidano gospodarsko poslopje je do tal pogorelo. Pri tem posestniku je v teku dveh let že trikrat vse pogorelo. Rešili so le nekaj živine. Ko so se gasilci vsi izmučeni snoči podali k počitku, pa jih je ponoči spet spravila nu noge voda, ki je pridrvela s Pohorja in ogrožala imetje občanov. Oba dneva sta bila za gasilce huda preizkušnja, ki jim gre za zares požrtvovalno delo vsa pohvala.
...,,. ni.iwj.nw , t ■ni,,,.-, JC 111,11 ■.— ,», 1 >1.111,1 11(1 I (1
zapreti apostolskega delegata nadškofa Fln-resa, katerega dolži. da je litijska I iluliovni-stvo k uporu. Z njim sin bila danes aretirana tudi dva škofa.
Hoj kapitalu, ki ni socialno pravičen
Zveza med Rooseveltom in senatorjem Lafollettom
ustanovitev osrednje ameriške banke za pobijanje odiranja, podržavljenje vseh javnih ustanov (ie leinice. elektrika, vodovodi, ceste, letalstvo...), povišanje državnih izdatkov, da Amerika čimprej pride iz sedanje stiske. Lafollette bo najbrž pri prihodnih volitvah nastopil kot kandidat za predsedniku republike in je po sprejemu pri ltooseveltu izjavil časnikarjem ,dn zahteva sedanja gospodarska stiska temeljito preosnovo vseh političnih strank. On bo.usmeril svoje delovanje po stališču, ki ga bo zavzel predsednik. »V Ameriki se mora začeti enkrat odločna ofenziva proti kapitalu, v kolikor ui dostopen in jiilitevč sOriulllv pravičnosti.«
Dr. Budah - aretiran
Genova, 12. novembra, c. Italijanska policija jc danes aretirala v Genovi hrvatskega terorista emigranta doktorja Miloia Budaka. Policija ga je odvedla v genovske zapore .Osumljenec zanika sleherno udeležbo pri marsajskem atentatu. Aretiran pa je bil na zahtevo marsejskega preiskovalnega sodnika.
Odstop belgijske vlade
Bruselj, 12. novembra, c. Belgijska vlada jc na svoji današnji seji sklenila podati na jutrišnji seji parlamenta demisijo. Do ilemisije je prišlo zaradi legn. ker v vladi ni soglasnosti gleife ravnotežja proračuna.
Nova svetopisemska najdba
London, 12. novembra. TG. Dunajski profesor ITans (Jerstinger javlja iz Kgiptn. kjer se nahaja i družbi dveh angleških učenjakov (med njimi tudi sir Fretlerick Keuyou). da so prišli na sled starini rokopisom sv. pisma v zbirki ameriškega raziskovalca Chester Beatt.vja. Rokopis je na rdečem papirusu in vsebuje dele evangelijev, razodetja in pisem sv. Pavla. Po njegovi trditvi je ta rokopis starejši kot Coilex Sinaiticus in Codcx Vatiranus in spada v dobo od 1. do 2. stoletja. Sir Frederiek Kenvon je izjavil, da je ta rokopis nov dokaz, da je besedilo sv. pisma prišlo k nam neokrnjeno in da m» takoiinenovaui Codex Itezne in podobne najdbe, ponaredile pravilnega besedila.
Citroen odpusti 5000 delavcev
Pariz, 12. nov. m. Ravnateljstvo znane francoske tovarne Citroen je sklenilo, da lio prihodnji leilen odpustilo iz tovarne nadaljnjih 5000 delavcev. Meri drugimi bo od-, pnščonih tu ili 200 inženjerjev iu strokovno naobraženih deluveev,
Jugoslavija vloži protest proti Madjarski pri ZN 21. novembra
Pariz, 12. nov. TG. V tukajšnjih diplomatskih krogih se razširja vest, da bo Jugoslavija vložila pri Zvezi narodov protest proti Madjarski vsled podpore, ki jo je nudila raznim teroristom, ki so odgovorni za umor jugoslovanskega kralja. Protest bo vložen po tej vesti na prihodnji seji Zveze na rodov dne 21. novembra.
Osebne vesti
Belgrad, 12. nov. ni. Za veterinarskega pripravnika pri okrajnem načelstvu v Korenici jc postavljen Marjan Koritnik, veterinar občine v Rogaški Slatini. — Na poštni in brzojavni urad Maribor 1 jc premeščena Danica Miklav. čič, pomožna poštno-brzojavna uradnica.
Drobne vestU
Verac.ru/., 12. nov. c. Včeraj jc odšlo na morje na izlet več motornih ladij. Na povratku sta se tlve motorni ladji zaradi visokih valov prevrnili in jc pri leni utonilo 14 izletnikov. 30 so jih lc s težavo rešili.
Port Artur, 12. nov. c. V soboto jc divjal silen vihar v korejskem zalivu. Nevihta je ujela na morju vse korejske ribiče. Šele dartes se je lc malo ribičev vrnilo domov. 1300 ribičev je utonilo.
Rouen, 12. nov. c. Škandal, ki je izbruhnil v Rouonu, baje ni tako obsežen, kakor se jc včeraj razneslo. Predstavniki delovnega ministrstva odločno de man tiraj o, dn gre za .120 milijonov, ampak poudarjajo, da je izgubljenih največ tri do štiri milijonr frankov.
Dunajska ven>«nska napoved: Spremenljivo in oblačno.
Celje, 12. novembra.
Tolestno bo zopet odjeknila v krogih slovenske katoliške inteligence vest, da enega njenih glavnih predstavnikov ni več med živimi. Smrt, ki je letos tako neusmiljeno kosila v naših vrstah in nam pobrala nekaj naših najboljših mož, je zahtevala novo žrtev. Ni se silil v ospredje, ni bil deležen ne svetnih ne cerkvenih odlikovanj, pa vendar je bilo vse njegovo življenje, ki je bilo posvečeno samo znanosti in organizaciji slovenskega katoliškega dijaštva ter slovenskega življa v Gradcu pred svetovno vojno, tako uspehov polno, da ne moremo mirno mimo te markantne osebnosti našega javnega življenja. Kaj je bil Slovencem Ljubša, bodo najboljše povedali naši zgodovinarji ter vsa tista slovenska akademska mladina in druga javnost, ki je videla pred vojno v Gradcu vesel razmah našega krščaii; sko-socijalnega gibanja. Danes, ko ga ni vee, šele lahko malo presodimo, kaj smo z njim izgubili.
Matija Ljubša je bil, kakor toliko in toliko naših najboljših mož, otrok kmečke hiše iz Slovenskih goric. Rodil se je 24. februarja 1862 v Vanetini. župnija Sv. Antona v Slovenskih goricah. Ljudsko šolo je obiskoval pri Negovi, nato pa je vstopil v mariborsko gimnazijo. Nov val, poln navdušenja za vse, kar je slovanskega, je šel takrat preko gimnazij, na katerih .je študirala slovenska mladina. Iu ta val slovanskega navdušenja je zajel tudi mladega dijaka mariborske gimnazije Matijo Ljubšo. Dopisoval si je s češkimi in srbskimi dijaki, naročal in čital razne slovanske knjige in časopise in si zaradi brzojavke, ki jo je poslal ob priliki praznika sv. Save 1. 1883 novosadskim dijakom, nakopal disciplinarno preiskavo. Po sedmi šoli je moral zapustiti Maribor, vstopil je jeseni 1883 na celj: sko gimnazijo v osmi razred, kjer je poleti 1884 — torej pred 50 leti — maturiral. O vseh teh doživljajih, polnih dijaškega idealizma, je »Slovenčevim« čitateljem Ljubša sam pripovedoval letos v »Slovencu« dne 27. januarja. Po prestani maturi se je leta 1884 vpisal na teološko fakulteto graške univerze ter bil leta 1887 kot tretjeletnik posvečen za duhovnika. Ko je prebil nato še eno leto kot prezbiter v graškem bogoslovju, je odšel 1888 v dušno pastirstvo. Služil je kot kaplan v Fohnsdorfu in Arvežu, leta 1891 je pa nastopil službo kurata v Karlavski moški kaznilnici v Gradcu, na katerem mestu je ostal do svoje upokojitve leta 1913. Po upokojitvi je živel do konoa svetovne vojne še v Gradcu, koncem 1918 se je preselil v Maribor, kjer je delal v upravništvu »Straže« in »Glasnika Najsvetejših Src«, dokler ni »Straža« prenehala izhajati. Leta 1926 se je preselil v Celje in pomagal do zadnjega •zdrav kot riba, bolezni prav za prav ni po-
znal, mučil ga je več let le revmatizem, pa si je vedno hitro opomogel. Zadnja leta mu je bilo videti, da se vidno slabša. Letos ga je zopet prijelo in pred 14 dnevi je moral v bolnišnico, a so mu bili dnevi šteti. Upali smo sicer, du bo zopet vstal in prišel vesel v družbo, a ves up je l>i 1 zaman. V nedeljo ob pol 2 popoldan je sklenil svoje uspehov polno življenje. Mirno in Rogu vdano je prenašal zadnjo dneve bolezni. Skoraj ni bilo opaziti, da bi bil bolan. Nekaj dni pred smrtjo je sprejel sv. maziljenje v navzočnosti (i duhovnih tovarišev.
Matiju Ljubša se je že zelo zgodaj, kot kaplan v Arvežu, začel baviti z lokalno-zgodovinskiini študijami. Sestavil je kronike raznih župnij, ki so shranjene v dotič-nih župnijskih oziroma cerkvenih arhivih. Mnogo člankov, razprav, poročil in ocen je pa objavil v raznih časopisih: Grazer Volks-blott, Straža, Slovenec, Dom in svet, Voditelj v bogoslovnih vedah, Časopis za zgodo-dovino in narodopisje, Rogoslovni vestnik itd. Največ se je bavil s cerkveno-zgodovin-skiini študijami, pisal je pa tudi o cehov-stvu, o zemljepisnem razvoju raznih župnij, o krajepisnih imenih itd. Več njegovih spisov je izšlo v ponatisu ali pa kot samostojne publikacije. (Glej »Slov. biografski leksikon«!) Odkar je živel od leta 1926 v Celju, je ves svoj prosti čas porabil za raz-iskavanje celjske cerkvene zgodovine in je nekaj odlomkov že objavil na različnih mestih. Zadnji njegov članek je l>:' natisnjen v »Slovencu« dne 12 oktobra 19 O smrti sv. Maksimilijana. Veliko im- zbranega gradiva, ki je deloma že urejen, ieloma še čaka spretne reke, ki bo znala vse to urediti. Posebno obširno je obdelal življenje sv. Maksimilijana, celjska pokopališča, celjske duhovnike-rojake, organiste itd. Ril je priden kakor mravlja. Ce ni brskal po starih listinah, ni bil zdrav in zadovoljen.
Pa še z druge strani moramo predstaviti tega moža in opisati njegov pomen za naše življenje. Ril je med tistimi možmi, ki so orali ledino med graškini slovenskim katoliškim življem in pomagali ustvarjati mogočno stavbo slovenskega kršč. soc. gibanja. Ril je med ustanovitelji Slov. kat. akad. društva »Zarja« v Gradcu in ves čas do prevrata laliko rečemo njen najaktivnejši r-'t«' in delavec; čeprav so ga od akademikov ločila leta starosti, je bil po duhu vedno mlad. Ni ga bilo -i Gradcu sestanka ali občnega zbora »Zar.ie«. katerega bi se ne bil udeležil Ljubša z društvenim trakom. Koliko dobrega je pa storil revnim slovenskim graškim akademikom, je pa vedel saino on in Tisti, ki piše človekova dobra dela v knjigo življenja. Bil je tudi med ustanovitelji ter najboljšimi svetovalci in delavci Slov. kat. izobraževalnega društva »Kres« v Gradcu. Zaradi vseh teh njegovih zaslug je bil izvoljen za častnega člana »ZarW in to je bilo tudi edino odlikovanje, ki ga je prejel v teku svojega življenja. Kot starešina »Zarje« je bil tudi član Slov. kat. akad. starešinstva ter se .ie najrajši mudil med starešinami. Mnogo se je udejstvoval v Mariboru pri Kat. društvu rokodelskih pomočnikov in izdal o njegovi zgodovini spis, ki je izšel tudi v ponatisu.
V privatnem življenju je bil skromen in z malim zadovoljen. Življenja pot mu ni bila z rožicami postlana. Revež se je rodil, revež je umrl. Še od svoje skromne pokoj; nirie se je vsako leto spomnil vedno tudi Vincencijeve konference in tako je on sam revež, dajal še drugim. Edino njegovo premoženje so bile knjige, katere je pa že pred leti podaril Zgodovinskemu društvu v Mariboru.
Sedaj ga ni več med živimi. Hudo bomo občutili to izgubo, ki je živo zarezala v naše vrste. Tolaži nas samo zavest, da kurat Matija Ljubša ni zastonj živel in da je pri nebeškem Očetu, katerega volji se moramo vsi ukloniti, žc pre.iel večno plačilo za vsa svoja velika in dobra dela. Počival bo^ v miru na celjskem okoliškem pokopališču, kjer bo čakal vstajenja. Slovenska katoliška inteligenca pa bo ohranila svojega odličnega predstavnika v trajnem spominu.
Nove znamke s sliko kralja Petra II.
Glede novih znamk s sliko Nj. Vel. kralju Petra II. j(. stavilo predlog na pristojnem mestu slovensko filatelisti? uo društvo v Ljubljani. Slika Nj. Vel. kralju Petra II. na j bj bila posneta po najnovejših portretih, ki jih je i/<le-
Občni zbor Akademske zveze
Preteki; teden se jc vršil redni občni /.bor Akademske zveze v Ljubljani. Občni zbor je vodil predsednik Lah Zdenko. Poročili predsednika in tajnika Rogerja Antona sta nudili pregled močnega organizato.ri6ne.ga dela kat. akademikov na znotraj, na univerzi in v javnosti. Na univerzi predstavljajo naši akademiki daleč najmočnejši organiziran faktor. Mlada katoliška inteligenčna generacija je dokazala, da njena trdna skupnost ni prav nič razmajana, marveč nasprotno, ta skupnost jc danes trdnejša kot kdajkoli. V tej skupnosti živi neskaljena idejna jasnost in močna zavest povezanosti s slovenskim ljudstvom.
Po poročilih in ra/.rošnicj upravnega in nadzornega odbora so sledile volitve novega odbora.
Za predsednika jc bil izvoljen Žebot Ciril, cand. iur.; v ostalem pa so: podpredsednik Zaletel Vinko, tajnik Vrhovec Lojze, cand. iur., blagajnik Berkopec Tone, gospodar Zajec Jože, knjižničar Kikl Franc, revizorja Lah Zdenko, cand. iur. in Jenko Franc, cand. iur.
V debatj sc je odločno podčrtala misel, du
— Skladišče tekstilnega blaga v ognju. V Senti je te dni izbruhnil ogenj v tekstilni trgovini Vukov & Filipenko, ki je uničil vse skladišče trgovine. Požar je izbruhnij v nedeljo, ko ni bilo nikogar v trgovini. Mimoidoči ljudje so opazili, kako se kadi iz trgovine. Poklicali so gasilce, ki so bili v par minutah na mestu ter so po enournem gašenju požar udušili. Toda čez eno uro je požar ponovno izbruhnil, nakar so zopet prihiteli gasilci. Toda to pot ognju niso bili kos, kajti v plamenih je bilo vse skladišče tekstilne robe. Ko je lastnik Filipenko videl uničenje po ognju, je potegnil samokres in se hotel ustreliti. Komaj so mu prisotni gasilci lo ubranili. — Škodo ceniin nad 200.000 Diu.
mora postati društveno življenje še intenzivnejše in da se mora pritegniti k skupnemu delu prav vse člane »Danice«, »Zarje« ter člauicc »Savice«.
Novoizvoljeni predsednik Žobot Ciril je zaključil občni zbor s pozivom na notranjo duhovno in zunanjo organizatorno pripravo na Kvhu ristični kongres vseh jugoslovanskih katoličanov, ki bo v juniju I9"55. leta.
¥
Če hiša nima dimnika ...
Maribor, 12. nov.
Maribor se postavlja s stavbo, ki ji v Jugoslaviji ni enake. Nova palača carinske pošte pri kolodvoru namreč nima niti enega dimnika, ker je celo centralna kurjava i>o-slopja urejena na plin. Okolnost, da poslopje nima dimnikov, pa je sedaj hudo prizadela vse stanovalce - carinike, ki so sc vselili letos poleti v lepa in udobna stanovanja novega poslopja. Z nastopom zimskega vremena je začela obratovati centralna kurjava. S plinom se sicer kuri zelo prijetno in lahko, vendar tudi plin ni zastonj. Ko je mariborska občina urejala plinsko kurjavo pri centralnih toplovodnih grelcih, je računala, da bodo v jeseni v poslopju tudi že vsi državni uradi, ki bodo plačevali primerno odškodnino za kurjavo. Proračuni so bili s tem v redu in kurjava bi bila tndi za stanovalce v ceni čisto znosna Sedaj pa uradov v poslopje še ni, ker občina ne dovoli vselitve s starim, obrabljenim pohištvom, za novega pa še ni kreditov. In tako pade breme centralni' kurjave na stanovalec. To breme pa ni laliko. kajli ba.ie stane dnevno centralna kurjava nn plin 8011 Din. Porabi se namreč 4011 m" plina po 2 Din. Tn občina zahteva od stanovalcev zu kurjavo mesečno do 1500
lal letos na Bledu naš umetnik Božidar Jakac; poleg običajnega besedila nuj bi nove znamke vsebovalo tudj napis »Čuvajmo Jugoslavijo« kot trajen odziv na zadnje besede umirajoče-i kralja Aleksandra I. Zedinitelja. — (5 zanimivem predlogu bomo o priliki zopet poročali; za danes priobčimo načrt bodočih znamk
Pridna gospodinja skrbi, da so člani njene družine vedno krepki in zdravi. Zato jim nudi za /.ajtrk skodelico kakaoa. Posebno slasten in tečen je Hirlm kakao, ki ga dobite pri vsakem trgovcu Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velja samo Din 1'-
Hitier$evci se selijo iz Jugoslavije
Maribor, 12. novembra. V krogih tukajšnjih avstrijskih emigrantov — narodnih socialistov — se je že dalje časa govorilo o nameravani izselitvi iz naše države. Nedavno so se pojavile v nekaterih listih celo vesti iz vrst emigrantov samih, v katerih napovedujejo skorajšnjo preselitev v neko drugo državo. Navajajo pri tem kot razlog, da ne marajo bili več v breme naši državi, ki jim je priredila tako gostoljuben sprejem. Te vesti o preselitvi se sedaj potrjujejo. To dni je prispel iz Nemčije poseben kurir, ki ee fe zadržal nekaj časa v Mariboru, nato pa je odpotoval v hitlerjevska taborišča v Varaždin, Be-lovar, Požego in Lipik. Kurir je prinesel sporočilo, da 6e bodo vsi emigranti izselili v najkrajšem času v Nemčijo. Ladja, s katero se bo preselitev izvršila, je že na potu ter bo prihodnji teder pristala ali v Splitu ali pa na Sušaku. Preselitev se bo izvršila v teku prihodnjih 10 dni. Odpotovali bodo vsi emigranti skupno z vodstvom v Nemčijo. Obenem se širijo vesti, da ta preselitev mnogim emigrantom ni povolji. Zlasti kmetje in kmetski sinovi težijo nazaj domov in mnogi bi se bili vrnili kljub kazni, ki jih čaka doma, če bi jim lastni tovariši v taboriščih to dopustili.
Aromatin
je idealna aroniatična dišava za klobase, pečenke, ziezke, divjačino itd.
Stari Naaportus se odkriva
Vrhnika, 12. novembra.
Izkopavanja rimske Vrhnike so za letos končana, ker je nastopilo deževno vreme, ki delo ovira. Tik ob Ljubljanici je bilo izkopanih še nekaj poslopij, med njimi še tretje skladišče. Sedaj je
široke do 62.10 m, ki je zapirala eno celo stran trga. Najzanimivejši pa so še razmeroma dobro ohranjeni kameniti in leseni ostanki rimskega mostu čez Ljubljanico.
Ob tej priliki moramo pohvalno omeniti usluž-nost zemljiških posestnikov, ki 60 brez vsake od-
tudi nedvomno dokazano, da je ono poslopje, o katerem smo že v' zadnjem poročilu domnevali, da je svetišče, v resnici rimski tempel, toda zadnjič omenjeni kvadratni prostor (5.70X5.40 m), ki je dal po svojem gradbenem materiatu domnevati svetišče, je le prizidek — shramba pravega templa. Svetišče samo je dolgo 9 m in široko 5.95 m. Je to klasični tip templa s preddverjem in oltarjem ob zadnji steni notranjega prostora. Nadalje so bili izkopani ostanki vojaške stavbe, dolge 68.50 m in
škodnine dovolili na svojih njivah in travnikih kopanje in bili nekateri tako uslužni, da so g. prof. Schmidu sami pomagali najti ona mesta, kjer je bilo pričakovati najdbe zidovja.
Naša slika nam predstavlja od leve proti desni: umetnostnega zgodovinarja Marolta, vodjo iz-kopavanj prof. dr. Schmida, muzejskega ravnatelja dr. Mala in konservatorja dr. Steleta, zbrano tik poleg starega rimskega mostu, kjer si je prof. dr. Schmid uredil svojo »pisarno«.
Pogajanja med TPD in rudarji
Ljubljana, 12. novembra.
Na glavnem ravnateljstvu TPD v Ljubljani so bila danes dopoldne pogajanja med odposlanstvom rudarjev iz vseh rudniških okrožij in med vodstvom Trboveljske pre-mogokopne družbe. Rudarsko odposlanstvo je vodil načelnik druge rudarske skupine.
Poganja so bila zaradi nekaterih iki-drobnosti o kolektivni pogodbi, ki naj se uveljavijo v novem letu. Delavci zahtevajo predvsem neka mala izboljšanja. Predvsem zahtevajo zboljšanje oziroma vsaj priznanje dosedanjega načina za oddajo deputatnega premoga in drv. Dalje so zahtevali zboljšanje položaja kopačev oziroma učnih kopačev ter določitev pravične skupine. Zahtevali so tudi neko odškodnino za časa orožnih vaj, ki jih opravljajo rudarji. Dalje so zahtevali izboljšanje stanovanjskih razmer. Pred začetkom krize je TPI) gradila v rudniških okrožjih velike stavbe, ki so
Din. Za uradnike, ki imajo povprečno plačo okoli 2000 Din, je ta znesek že velika obremenitev, zlasti ker morajo s plinom tudi kuhati. Ker nima poslopje dimnikov, ne morejo postaviti v sobah jieči in so zaradi toga v zadregi: ali naj se izselijo, ali pu naj opremijo sobe v, gašperčki ler železne cevi spoljejo skozi okno. Rnje so nekaj takega že obeta ...
bile tedaj komaj pod streho. Ko pa je na stopila kriza, je družba prenehala z nadaljnjim zidanjem teh hiš.
Pogajanja so bila v spravljivem tonu. Družba je na nekatere rudarske zahteve pristala, za druge pa je obljubila, iin jim po možnosti ugodi. Obljubila je tudi brezplačna stanovanja, oziroma po režijski ceni tistim samskim rudarjem, ki so sinovi upo kojenih rudarjev. O drugih točkah pogaja nja še trajajo. Upati pn je. da bo dosežen popolon sporazum med družbo in rudarskimi delavci, zlasti ker zahteve zadnjih so
skromne in nikakor pretirane.
*
Skoiia Loka
Mnogoštevilno občinstvo, ki se. je udeležilo nedeljskih dveh predavanj gospe Mar. Tsuneko-Skuškove o socialnem položaju japonske žene in o razmerah na kmetih, je bilo zelo hvaležno m zanimivi predavanji, kar bo gospa predavateljica obnovila v lo-rek popoldne tudi v uršulinskem samostanu v Škof ji Loki.
Delavska zavesi se je vzbudila tudi v tovarni »Intoks« na Trati — Škofjn lx>kn s toni. da je delavstvo osnovalo svojo skupino pod okriljem Jugoslovanske strokovne zveze.
Ljubljanske vesti:
Mariborske vesti:
Zbirka orožja v Narodnem muzeju
Ljubljana, 12 nov.
O /.Ivirki izdelkov narodne umetnosti in predmetov slovenske folklore, ki jo je zbral prof. 01 o Grebene in ki jo je sedaj pridobil Narodni nn.iz.ej, smo že poročali. Urejevanje te zbirke gre sedaj li koncu. Prav te dni je bila uvrščena v to zbirko ena najbolj zanimivih skupin, namreč orožje, kakor so ga uporabljali naši predniki. Veliko število
jC	....	------- ----- r-------------- —
[►ort, vendar so tudi na naših tleh izdelovali prvovrstno orožje. V Tržiču so na pr. izdelovali v prejšnjih stoletjih orožje po vseli tedanjih zahtevali. Borovlje, ki so sedaj v Avstriji, pa so sploh znane kot staro slovensko puška.rsko mesto.
Orožje, razstavljeno v tej zbirki, na; zorno predočuje razvoj strelsko umetnosti pri nas. Tako je tu samostrel, kateremu so gorenjski divji lovci dejali strela«, -le to umeten lok z žlebom, po katerem je drsela okovana paleti do divjačine. Od tu dalje ,ie viden razvoj do puške na i lunto«, to je na vžigalno vrv, dalje puška na ključ, na kolo, na kresilo in končno na kapico. Puška na
Tel. 31-62 KINO KODELJEVO Tel. 31-62
Drevi in jutri ob 8	,
GLAS KRVI
G e o r £ 0'Brien
Znižane cene
0 Pastoralna konferenca duhovnikov v inestn Ljubljana bo v sre<lo. dne 28. novembra ob H popoldne v škofij, duhovskeni semenišču.
O Nadloga mladostnih prosjakov se vedno bolj širi po Ljubljani in postaja vedno koč-Ijivejše vprašanje, kako tenui od pomoči. Najbolj priljubljeno torišče teh beračkov je Še-lenbu rgova ulica in pa prostor pred Cla v no pošto. Beračijo ali direktno .s prav ganljivimi, spretno priučenimi kretnjami, ali pa pod pretvezo, da prodajajo rože, ki pa že s svojo vna-njostjo kažejo, da so le krinka, ker takih ove-nelili. oskubljenih in umazanih rož se sploh ne more smatrati, da se ponujajo v resen nakup. /.lasti predrzna je Petvorica dveh deklic in dveh dečkov, ki so doma J Viču. Ne pomaga nobeno svarilo, niti policijska aretacija. Vedno se vračajo na svoj posel še bolj predrzni in podjetni. Beračijo tudi po lokalih, kjer pri odhodu med. vrati zmerjajo uslužbence, če nič ne dobijo, z ua jgršimi in nesramnimi psovkami. Pri teli otrocih se vidi, da dobivajo pot uho pri starših in bo moralo zato tukaj nastopiti z vso energijo sodišče kot nadzorstvena oblast, policija ter mestna in okoliške občine, kr. banska uprava |>a naj bi z, vso svojo avtoriteto pripomogla, da se i/.roče ti otroci v primerne zavode. Važno vlogo pri odpravi tega žalostnega pojava pa igra tudi občinstvo samo, ki se pn-zivlje, nuj tem mladostnim prosjaoko.ui ne daje darov, nifj ne kupuje rož. marveč naj jih strogo zavrne in po možnosti izroči bližnjemu stražniku. Bodite uverjeni, da se vsa vaša darila obrnejo le v slabo, ker jih porabijo otroci za nepotrebne in čestokrat za njih zdravje škodljive stvari. Bodimo budni Vf;i, ker je skrajni čas, da se ta razvada pri korenini odpravi, drugače borno imeli v par letih iz te pocestne mladine naraščaj mladostnih potepuhov in tatov ter mladih tatic in pocestnic.
© Naraščanje Ljubljanice, /.uradi preobile-ga dežja na Martinovo nedeljo je predvčerajšnjim, šc bolj pa včeraj Ljubljanica nenavadno hitro in visoko narasti«. Skozi mesto podita Ljubljanica iti Gruberjev prekop ogromne množine kalno vode. Dež je namreč v nedeljo *cl bolj ua Notranjskem in na Ljubljanskem barju ter polju, med tem ko je drugim slovenskim krajem prizancsel. Pri Zalogu je Ljubljanica včeraj preplavila cesto in most, da so moralj pešci uporabljati železniški most. Ta-kozvnne »sige«, to so predeli ob bregovih L jubljanice, so pod vodo. Sava narašča le počasi, vendar toliko, dn ovira odtok naraetlc Ljubljanice.
© Drage ženske. Pa nikar se ne ustrašite — nc bo nič hudega. Reč je čisto vsakdan ja, in tudi moderna, če hočete: ljudje si- ženijo, se nekateri se pa oglase za spre jeiueniatrdgov ločujejo, nekateri postanejo vdovci (vdove), nekaterj se pa oglase za .sprejem v kakšno
kapico jo predzadnje stanje razvoja. (Sedaj imamo puške na patrorio.) Zanimive so tudi puške, kakor so jih uporabljali še do nedavna divji lovci. Te puške so namreč raz-deljive, tako da se more kopito odločiti od cevi, Zanimiva so basala, s katerimi so včasih strelci basali svoje puške od spredaj itd.
Skoraj vzporedno z razvojem pušk gre tudi razvoj pištol. Enako zanimiva so tudi druga starinska orožja, kakor sulice, hele-barde, meči, noži. Orožje, ki si sa je kmet-ski kovač skoval v času kmetskih uporov, je na primer zelo preprosto, toda nad vse preračunljivo izdelano, tako da bi v resnici zaleglo v boju...
Isto kovaško spretnost kakor pri kovanju orožja, je naš človek pokazal tudi pri drugih kovinskih izdelkih. Skrajno umetni in prebrisano narejeni so na primer razni ključi, ključavnice, ravni vzmeti in druge priprave, kakor merice za smodnik, merila za jakost smodnika itd. Ta teden so pripravlja v tej zbirki skupina zgodovinskih slovenskih narodnih vezenin. To zbirko pripravlja. naša najboljša strokovnjakinja na tem polju prof. Schmidtova.
Zbirka prof. Greben ca bo v kratkem urejena ter Ivo v bodoče predstavljala najlepšo privlačnost našega Narodnega muzeja.
drugo vero. Vsaka izipremembu pa zahteva precej časa in denarja; žeu i tov stane, ločitev stane in nova vera tudi stane. Največ pa stane ločitev, kalkor je podoba, pu ne zaradi duhovnika, ki ga takrat ni -/.raven, ampak z urad j advokata. I i gospodje imajo svoj tarif, ki je znatno višji, kakor poročna tuksa. Takole kakšnih 30 i ■jurčkov« dati, da se človek reši kakšnih nad- : log, to niso inačkinc solze! Sreča je pa, da ima- i jo nu sodišču zopet svojo takso, ki jc precej j niž ja: samo dobra dva ali tri »jurčke« .. . So- ; d išče torej žensk ne cenj tako visoko kakor nekateri odvetniki, kar po mnenju žensk mogoče ni galantno, puč pa je šc vedno kulantno.
0 Kuhanje na elektriko. Mestna elektrarna in /veza gospodinj vabita na predavanje o električni kuhi. kj bo danes ob štirih popoldne v Zvezi gospodinj, Na bregu št. 8. Vstop brezplačen.
Nazadnjaška Ljubljana
Nekdaj se je Ljubljana postavljala in bu-liala, da je bela iu napredna. To je mogoče bilo res nekdaj, danes pu to ne drži več; Ljubljana se za noben napredek nič lie zmeni.
A Parizu n. pr. so vedno živahni in iznajdljivi lastniki kinogledališč prišJi nn čisto novo. moderno družabno zabavo. Na belem platnu kažejo slike vseh svetovnih veličin, drzne letalce, mišičaste boksarske kainipeljcc (»cliani-piono«), tekače, drsalce in drsalke, bogataše, učenjake, pisatelje in umetnike; ljudje pa glasujejo, za koga se najbolj ogrevajo.
To je moderna zabava, o kateri sc Ljubljančanom niti ne sanja. In taka Ljubljana naj bo napredna?
Zato bi bil res skrajni čas. da to moderno družabno igro vpeljejo tudi v Ljubljano, da bomo lahko primerjali ljubljanski oikus s pariškim. Parižuni se nuni reč najbolj ogrevajo za športne in filmske zvezde, učenjakov in pesnikov pu v nekaterih kinnemutografih sploh na I platno ne dajo.	i
Pri nas v Ljubljani pu bi morali, dali na I ljudsko glasovanje tudi to, katera domača ve- j ličina te ali one vrste je ljudem všeč. Tu bi | mogoče doživeli kakšno 'čudo. Ali je v Ljubljani sploh kdo popularen? Podoba je, če bi šlo za možakarje, du bi dobil največ glasov Janez Marinko, ki je bil zadnjič 35tič obsojen zaradi raznih junaštev ; če bi šlo pa tudi za ženske, pa ni dvoma, du hi od n (-slu venec slave staro-slavna -šlugerska« teta — doiinu Klara, ki ima \ Ljubljani vsaj nu gramofonskih ploščah žc domovinsko pravico.
Kamnih
Cesto na Žalo so lepo s kamenjem in drobnim graniozem posuli in uredili odtočne jarke na vseh straneh. To beležimo s priznanjem občini, nikakor pa ne moremo odobravati metod, ki jih poskuša ! uporabljati pri posipanju trga pred Kamniškim j domom. Ta prostor je gladek in lepo urejen, zdaj ! pa so tja navozili debelega ilovnatega gramoza, j Meščani z začudenjem majejo z glavo in se spra-šujejo, komu se je zopet zahotelo pokvariti naš 1 lepi trg.
Kako pomagati siromakom
Maribor, 12. novembra.
Kakor se je sedaj pokazalo, je bil poziv »Slovenca« za čimprejšnji pričetek dela z.a reveže v Mariboru učinkovit. Nocoj ob 17 je sklical mestni predsednik dr. Lipold sejo odbora za podpiranje revežev. Uvodoma je podal podroben pregled tega dola v preteklem letu. LTspeh nabiranja prostovoljnih darov se je izrazil v vsoti 984.453 Din, ki jih je darovalo dobro srce Maribora za trpečega bližnjega. V tej vsoti je vsebovan tudi prispevek iz bednostnega Fonda. Darila v blagu, ki so .j-ili lani Mariborčani dali, so .se cenila na 100.000 Din. Podpore so se dale na podlagi pravilnikov in naredil banske uprave prvenstveno za zaposlitev brezposelnih očetov in za nakazovanje življenskih potrebščin. Zaposlili pa niso samo ročnih delavcev, ampak tudi brezposelne izobražence s pisarniškim delom. Vsega skupaj so vzdrževali lani 1032 družin s 36(i(i družinskimi člani. Poleg prostovoljnih darov je pri-
Razmere v UJNŽ pred sodiščem
Maribor, 12. nov.
Na tukajšnjem okrajnem sodišču se je vršila v soboto dopoldne pred sodnikom^ g. Ivejžarjem razprava, ki je izzvala splošno zanimanje v krogih mariborskih železniških uslužbencev. Inž. Gruden Josip, poduačel nt k delavnice drž. žel, v Mariboru, Volk Slavko, uradnik iste delavnice, iu Muraus Alojz, zvaidčnik delavnice drž. žel., so vložili tožbo radi razžaljenja časti proti 12 de-luvniškim nastavijeneem. Imenu poslednjih so: Kralj Herman, pomož. oficijal, Kessler Alfonz, poslovodja; Tušek Stanko, zvanič-nik; Zavadlal Leopold, oficijal; Herščak Jakob, zvaničnik; Ogrizek Adolf, preddelavec; Kessler Rudolf, ppni. oficijal; Kramžcr Ivan, pom. oficijal; Suštaršič Franc,^ključavničar; Žiberna Karel, zavirač; Kresse Anton, poni. delavec.
Ozadje današnje razprave tvorijo razmere v mariborski podružnici UJNŽ v času, ko ji je predsedoval Rudolf Tumjiej. Povod za tožbo pa je dala spomenica, ki so so jo toženci naslovili nu oblastmi odbor UJNŽB v Ljubljani iu v kateri zahtevajo, da se inž. Gruden, Slavko Volk in Alozj Muraus izključijo iz organizacije. Poleg tožencev je omenjeno vlogo podpisala še sedem drugih železničarjev, ki so pa naknadno svoje pod: pise preklicali in izjavili, da so podpisali prazno polo. Z ozirom na to izjavo zasebni toži tel j i proti tem niso predlagali kazenskega pregona. — Razprava, za katero je vladajo izredno zanimanje, se je končala s poravnavo, ker so toženci izjavili, da so bili očitki v spomenici, neosnovani ter so dejanje obžalovali.
★
□Komemoracijski koncert Ipavčevo župe. V
soboto se je vršila seja Ipavčeve župe v Mariboru. Na seji. ki so se je udeležili delegati vseh društev, se jo sklenilo, da bo priredila župa dne 3. marca prihodnjega leta velik koncert v počastitev spomina pokojnega kralja Aleksandra. Na koncertu bodo izvajala vsa včlanjena društva skupno eno glasbeno delo.
□ Nestorja mariborskih tiskarjev umrla. Dogodil sc jo čuden slučaj, ki je zadel mnogobrojno družino mariborskih članov črne umetnosti. V enem dnevu sta umrla dva nestorja mariborskih črkostavcev, ki sta bila oba dolgo vrsto let usluž-bena pri enem in istem podjetju —■ Cirilovi tiskarni. V noči na ponedeljek je zatisnil oči g. Boštjan Ferk, ki jc bil uslužben v Cirilovi tiskarni kot priznan ročni slavec celih 43 let. G. Ferk je bil rojen 19. januarja 1859 v Cirkovcah pri Pra-gerskem. Izučil se je v Mariboru v Narodni tiskarni, potem pa sc je po tedanjem lepem običaju podal v svet ter v raznih državah izpopolnil svoje strokovno znanje. Vrnil se je zopet v Maribor ter dobil službo pri Leonovi tiskarni, ki jo je kupila kasneje Cirilova tiskarna. V Cirilovi tiskarni je bil g. Ferk potem nepretrgoma uslužben do 1. septembra 1928, ko je stopil v mnogozasluženi pokoj. Septembra leta 1922 je obhajal 50 letnico svojega poklica. V dolgoletni dobi zvestega službovanja v Cirilovi tiskarni je bil dolgo vrsto let odgovorni urednik »Slovenskega gospodarja« ter je moral kot tak večkrat v zapor radi tiskovnih prestopkov, ki jili je list v tistih časih burnih notranjih bojev za-
spevala občina iz svojili sredstev šc. 555.000 Din za podpiranje v Maribor pristojnih brezposelnih. V teku 3 let, odkar obstoja delovanje odbora za reveže v Mariboru, so Mariborčani prispevali za pobijanje bode in revščine 2 milijona dinarjev.
Leto.s naj bi se to delo razvilo vsaj v takšnem obsegu kakor lani. Potrebne pa so nekatere spremembe v načinu zbiranja sredstev. Pobiranje prostovoljnih darov po hišah se že lani ni obneslo in gs. radi tega ne bi kazalo zopet uvajati, ker so stroški previsoki, uspeh pa prenizek. Izdal se bo oklic na vso, ki so lani prispevali, onim pa, ki so dali več ko 109 Din, se bodo poslala posebna pismena vabila. Upati je tudi, da se bodo hišni posestniki odzvali prav tako kakor lani. Tudi trgovci gotovo ne bodo i zaostajali.. Z industrijo pa tse bo sklenil { poseben tozadeven dogovor. Poročilu mestnega predsednika je sledil zanimiv raiz-govor.
grešil. Bil je tudi navdušen planinec in je bil sploh prvi Slovenec, ki se je povzpel na Jungfrau iu druge visoke švicarske gore. Zadnja letu je preživljal v Mariboru kot vpokojenec v brezskrbju kot samec. Pokopali ga bomo jutri, v srodo, ob pol 3 popoldne na Pobrežju. — V ponedeljek zjutraj pa je umrl v svojem stanovanju v Taborski ulici g. Rajmond Locardi, vpokojeni tiskarski stavec, star 88 let. Tudi g. Locardi je bil nekaj let uslužben pri Leonovi tiskarni — prednici Cirilov«. Drugače pa jo služboval večinoma v drugih mestih in le večer svojega življenja je prebival v pokoju v Mariboru. Pogreb bo v sredo ob 3 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. — Svetila obema pokojnikoma večna luč, žalujočim naše sožalje!
□	Šahovski brzoturnir bo v četrlek, dne 15. t. m. v kavarni Central. Pravico udeležbe imajo vsi šahisti. Prijavnina je malenkostna, zmagovalce pa čakajo lepe nagrade. Mariborski šahovski klub bo priredil letos še več takih turnirjev.
□	Smrtna kosa. V Krčeviui je umrla v nežni starosti 8 let Olga Koline, hči mizarja. — V splošni bolnišnici je umrla 5G letna Ema Rotli, uslužbenka pri kneginji Windiscligratzovi v Konjicah. Naj počivata v miru!
□	Mariborski in zagrebški planinci. V 6ohoto in nedeljo so imeli običajen vsakoleten skupni sestanek odbor podružnice iz Maribora in Sleme-naši iz Zagreba. Sestanek se je vršil v Mariborski koči na Pohorju.
□	Izginil pri prihodu v Maribor. Pred nekaj dnevi je prišel v Maribor iz Kotora 19 letni Frane
i Jurkovič, sin pokojnega polkovnika Jurkoviča. Pu-j stil je na kolodvoru svoje kovčege ler podal k materi, kamor ga pa ni bilo. Izginil je brez sledu. | Sedaj ga iščejo varnostne oblasti. Jurkovič je 170 i centimetrov visok in sloke rasli.
□	Dolgi prsti v okolici. Okoliške varnostne oblasti so zadnje čase pričele ugotavljati, da de-
; lajo mariborski dolgoprstniki vlomilske izlete tudi v okolico. Tako so v pretekli noči napravili obisk v Holinji vasi pri gostilničarki Frančiški i Košič. Vdrli so v gostilniško sobo skozi okno ler odnesli vso zalogo tobaka, veliko živil in pijače j ter precej denarja v gotovini, Sledovi za drznimi ' vlomilci vodijo proti Mariboru.
□	Otroka pustila tujini ljudem. Marija Pisauec I iz ptujske okolice je porodila v mariborski po-| rodnišnici nezakonskega otroka. Po odpustu iz bolnišnice je iskala v Mariboru neko svojo znanko.
I Prosila jo je, naj ji pridrži za hip otroka, ker ima še neke nujne opravke. Po otroka pa se ni več vrnila. Zgodilo se je to že pretečeni četrtek. Mater zapuščenega otročička iščejo sedaj oblasti.
Kulturni obzornik
Žalni koncert
Glasbena Matica v Ljubljani je priredila v petek, 9. t. ni. v Unionski dvorani žalni koncert v počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja.
Poleg vsebinsko izbranega govora, ki ga je v spominu na težko izgubo govoril dr. Ravni ha r, je pevski zbor Glasbene Matice zapel pod vodstvom ravnatelja Poliča prepričevalno žalno obredno skladbo Ifrisličevo, naslanjajočo se po muzikalul snovi na starocerkveni izrazni način.
Drugi del koncerta pa je sestavljalo pel orkestralnih skladb, ki jih je izvedel združeni orkester Orkestralnega društva in državnega konser-vatorija, pod taktirko skladatelju L. M. Škerjanca. Ta del so sestavljale skladbe za godalni orkester in sicer Adamičeva Žalna koračnica ;, in Na grobu , Sibelinov »Andantc: iz op. 42., Cajkovskega Elegija« ter Saint-Saensov Preludij k oratoriju Potop". — Ta godalni korpus, ki utegne hiti s časom osnova za lep simfonični orkester, jc vsa dela izvedel s stopnjevano poglobljenostjo in umetniško resnostjo. To zlasti v Elegiji in pa v Preludiju, kjer je solistični vijolinski del dovršeno podal g. Karln Hupel.
Številno občinstvo je koncertu, ki je imel zna-•5aj žalne' komemoracije, prisostvovalo s svečano resnobnostjo.	V. U.
Ljubljanska drama:
Mladinska predstava
(Snegulčica in škratje.)
Prav srečna je bila misel, pripraviti za mladino dopoldansko predstavo. Ta mladinska, bolje bi ŠC rekli otroška r»rrd.ct:iva ir v dvojni mpri dn.
segla svoi namen: nenavadno velik obii-k. ki obeta
gmotni uspeh tudi pri prihodnjih prireditvah, iu pa prav lepo igro, ki je v marsičem povsem nova.
Snegulčica in škratje« so žc stara igra, čista romantična pravljica o dobroti in hudobi, o čudnem svetu, kakršnega si jc ustvarjala naivna domišljija. Zato bi jo tudi na odru najbolje postavili v prvotni, čisti poetičnosti, kakor živi v knjigi, podobi in otroški domišljiji. To bi bila organičtia, čisto umetniška igra, s samo toploto, svetlobo, lemoto in naivno grozoto. Za oder težka, vendar dragocena stvar. Višji režiser g, O. Šest je delo vzel od nasprotne strani in postavil pravljico v današnje teatralično občutje in v času tehnike, filma in radia poskrbel za polno sodobnih odrskih dovtipov in teatraličnih čudežev. Predstava ima zaradi tega bolj kabaretni značaj in postavlja pravljico nekoliko v ozadje, vendar se razne improvizacije s plesi večinoma prikupno vpletajo v celoto. Mislili bi cclo, da bi prav dosledni stilizmi in blesteči balet celo kvaril občutek igre, ker naivna osnova dovoljuje samo naivna sredstva. Večina vpletenih prizorov prav zaradi svoje preprostosti vpliva veselo in dobrodušno — kajpak n. pr. komični prizor z lisico in lovcem nasprotuje zmislu zgodbe, pa ludi kak preveč sodoben vzgojni dovtip. Prav posebno ljubezniv je končni ples, zlasti Trojica s konjički. Vsakdo pa je lahko opazil, kako majhni glodalci res sočuvslvujejo ob zgodbi in kako leatrnličnc prizore gledajo kot nekaj drugega, zgolj zabavnega . Originalno zamisel je pač treba sprejeti kot sodobni, dobrohoteč in v glavnem posrečen poizkus, ki bo posebno gledališču v prid. — Kljub temu, da jc igravska stran bolj improvizirana, najdemo v nji prav prikupne like. Snegulčico igra ga. V. Juvanova, Kraljeviča gosp. .lan, hudobno kraljico ga. M. Danilova, ministra g. Jerman. originalnega dvorjana g. Sancin in gozdarja g. Potokar. Plesni del sla lepo pripravili
gdč. Maša Slavčeva in ga. Golieva.	F. K.
★
Zagrebški Ob/.or o Vcbrovi Kn jigi o Bo-
ffll . t'(il..... i te v itniti iu>i-iw*)l t
n; rccenz! i
\ ..I,
• Knjige o Bogu. \ slovenskih časopisih in re-
vijah. je doslej prinesel liajobširncjše in naj-temeljitejše poročilo o tej pomembni slovenski filozofski knjigi zagrebški »Ob/.or«, ki priobčil jo dne 8. t. m. daljši članek dr. Ivana Esiha z naslovom Slovenski učenjak Vcbcr in njegovo delo o Bogu«. Avtor članku govori v prvem delu svojega poročila o Vcbrovcin doseda-n ,'m delu in razvoju, naštevajoč vse pomembnejše Vebrove publikacije, o graški filozofski šoli. iz katere jc Vcbcr izšel, in o ljubl janski fi. lozolski šoli. ki jo vodi od ustanovitve ljubljanskega vseučilišča. V drugem delu svojega poročila pa prinaša pod robno analizo »Knjige o Bogu z ozirom na glavni namen tega dela, kakor »udi z ozirom nu vsa podrobna filoizofska vprašanju, o katerih Vcbcr v svojem obširnem delu razpravlja. Avtor članka se pri prikazu tc podrobne analize, pri katerem sc, kot omenja sani. opira ua še neobjavljen referat docentke ljubljanskega vseučilišča d k. A. Sodnikove, o K njigi o Bogu«, kakor (udi o vsem Vcbrovcin delu zelo laskavo izraža. Obenem pu mu gre zasluga, da je z delom seznanil hrvatsko kulturno javnost, za kar mu moramo biti Slovenci vsekakor hvaležni.
Krivični zakonik su rjcšilbnmn. — N' /«-b »/bi I ipografijc«, Zagreb, jo izšel ka;/enskt zakonik s spreniobumi jn dopolnili iz' zakona od 9. oktobra I Ti I (besedilo zakona je urejeno po noveli), z. razsodbami Stolu sedmerice kot kasucijskcga sodišča v Zagrebu ter apelaei.j-skega sodišča v Zagrebu, Delo sla priredila: Stevan M. Breberina in dr. Ivan K. Ilie, Razsodbe so uvrščene pod besedilo zakona posameznih paragrafov, nu katere se nanašajo. Knjiga je namenjena zlasti praksi.
— Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Ilexenschuss) sc uporablja naravna »Franz Joscfovn* vodn
? velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
Celie
J& Člani Slov. kat. akademskega starešinstvu, naj se gotovo in polnoštevilno udeleže z društvenimi trakovi s florom pogreba svojega tovariša, častnega člana Kat. akad. društva Zarje, g. Matije Ljubše.
B' Darovi Vincencijevi konferenci. — Namesto vencev na grob g. kurata Mutija Ljubše sta darovala trgovec g. Jagodic 100 Din in ga. Plešivčnik iz. hotela Evropa 120 Din za reveže, ki jih podpira Vincencijeva konferenca. Bog plačaj!
0 Smrtna kosa. V celjski bolnišnici so umrli: Borovnik Jožefa, 9 let, hči poseslnice Brezno pri Vitanju; Goručan Franc, 45 let, posestnik, Pristava pri Šmarju; Šaberl Katarina, 70 let, duinarica iz Petrove. N. p, v m.!
0 Celjski šahovski klub prične svoj predpisani glavni turnir za leto 1934 v sredo, dne 14. t. ni. v klubovih prostorih hotela Evropa. Friborijo si lahko tudi lepe denarne, nagrade.
0 Pevcem »Celjskega Zvona«. Prosimo vse pevce, da se gotovo danes ob 1 popoldne udeleže pevske vaje v Domu, da zapojemo našemu članu g. Matiji Ljubši na njegovi zadnji poti.
Ptuj
Nezgode iu nesreče. V kamnolomu v 2etalali se je ponesrečil 47 letni delavec Ivan Mlinar. Padel je v (i m globok prepad iti dobil smrtnonevarne poškodbe na tilniku. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. — 51-let-nega Tomaža Tepuša, posestnika v Zg. Velovlaku, je podrl neki avtomobllist na tla, pri čemer je dobil Tepuš na glavi nevarne poškodbe, da je obležal nezavesten Spravili so ga v bolnišnico.
X Ptuj dobimo tekstilno tovarno. Neka češka tovarna je v pogajanjih z mestno občino za namestitev tekstilne tovarne v bivšem dominikanskem samostanu. Z obratom nameravajo pričeti sredi meseca januarja. V začetku bo zaposlenih okrog 120 oseb. Zadeva je pri banski upravi za odobritev pogodbe odnosno za podelitev koncesije za la obrat.
Trbovlje
Martinov,-inje. Svojega župnega palrona ho Trbovoljčani lepo počastili z, velikim obiskom pri vseh mašah, posebej pri slovesni pozni službi božji. Pridigal je č. g. Lebar, sosed Iz Marija Reke. Po gostilnah se ni poznalo, da je Martinova nedelja, je bila pač suha« in pa Ijudjo potrebujejo drugih stvari za zimo.
Lep obisk je imel Revček Andrejčeki, ki je v novi predelavi že v drugič privabil iu napolnil veliko dvorano Društvenega doma. Tudi na odru so razno naprave zboijšane, igralci pa so se ludi dobro pripravili in zato žoli uspeh.
Konkurenca med mesarji. Zadnjo soboto je na tržnem prostoru začel sekali ljubljanski mesnr Golob volovsko meso po 8 Din zn kg. Takoj mu je eden domačih mesarjev pariral iu dajal inoso po f! !)in. Ljudje !'i bili zadovoljni, če hi urircdili takšno licitiranie cen navzdol.
Številke z borze dela
Za delo in zaslužek prosijo
Ljubljana, 12. nov.
V naši državi prav za prav nimamo pravih ustanov, ki bi zbirale podatke o brez-]>oselnosti in bi mogle vsak čas ugotoviti resnično število brezposelnih, enako, kakor nimamo zavarovanja zoper brezposelnost, ne urejenega sistema podpiranja brezposelnih. Kdor govori o številu brezposelnih, se nanaša le na približno cenitev, ki jo sestavljajo, razne delavsko organizacije, zbornice in druge socialne ustanove. Trenutne podporo, ki jih brezposelni sem in tja dobe, so le malenkostne iu trajajo lc malo časa, tako da tudi ne predstavljajo prave socialno zaščite. Bes je, da smo predvsem agrarna država in da pomanjkanje živil no more ob 'eti večine prebivalstva, toda tudi stan industrijskega iu obrtnega delavstvu je zelo močno razvit in v sedanjem času krize zelo trpi zaradi pomanjkanja dela, najbolj seveda v Sloveniji, kjer sta obrt in industrija ludi najbolj razviti. V Sloveniji cenijo razni poznavalci končno število brezposelnih trenutno na okoli 60.000, kar rla z družinami, iko računamo na vsakega brezposelnega vsaj še dva družinska članu, 180.000—200.000 ljudi brez stalnega zaslužka in brez sredstev za preživljanje. Vsak šesti človek v Sloveniji jc torej danes navezan na javno pomoč in podporo.
Zmotno naziranje je, da je Javna boža dela, kakor jo imamo v Ljubljani, ustanova, ki naj tudi statistično ugotovi stanje brezposelnosti. To v resnici ni njena naloga. Borza dela je le uradna posredovalnica, ki skrbi za zaposlitev delavstva. Domače delavstvo, ki je bilo poprej vajeno drugih za: sebnih posredovalnic, se v vedno večji meri zateka k tej ustanovi, bodisi za delo, bodisi za podporo, ako ima do nje pravico. Številke Borze dela so le nekak barometer, kako se pri nas brezposelnost dviga ali pada in kakšne so delovne razmere. Mesec oktober je v tem gibanju zelo važen, ker nastopa zimska sezona, ko mnogi delavci delo izgubo, drugi ga pa zopet najdejo ravno pozimi.
Oktoberski pregled številk kaže naslednje podatke:
Iz prejšnjega meseca .ie ostalo prijavljenih prosilcev za dolo; 39 uradnikov, 495 kvalificiranih delavcev, 191 nekvalificiranih in 101 težak. Novo prijavljenih prosilcev je bilo: 14 uradnikov, 257 kvalificiranih, 169 nekvalificiranih delavccv ter 476 težakov. Izpopolnjenih mest za delo jo bilo: 25 za kvalificirano in 363 za nekvalificirane delavce. Uspešna posredovanja je od teh Borza dela opravila pri 25 kvalificiranih delavcih ter 349 težakih in nekvalificiranih
Kaj pravile?
*Kaj pravile, gospod urednik, te bi ie enkrat za. vselej napravili konec vsem tem kaj-pravite-čenčarijam, onemogočili vsem tem anonimnim publicistom, dajali na svetlo njihova bistrovidna dognanja in opazovanja, zastavili plodnost vseli teh, ki nam dan za dnem servirajo svoje misli in delijo kritiku današnjega časa, kulture, umetnosti in božje resnice? Kaj pravile, gospod urednik, če bi namesto tega listi prostor v Vašem listu uporabljali za ponatis nekaj vrstic iz sv. Pisma, ki ga danes skoraj nihče več ne čila? Kaj pravite, gospod urednik, ali ne bi to dnevno objavljanje pravili božjih besed ugled Vašega tista, ki hoče bili vendar krščanski, bolj dvignilo ko filozofiranje Vaših kaj-pravi-tarjev? Kuj pravite, gospod urednik, da sem prepričan, da bo jutri to moje pismo v Vašem cenj. koš-u, manuskript misleca iz Figovčeve gostilne pa ie o rokah slavcaf Kaj pravile, gospod urednik, oh, kaj pravite
Pravimo, da lo le objavimo. Kaj pa pravite Vi na to?
Nov most na Duplici
Kamnik, 12. nov.
Kamniška Bistrica je lani jeseni popolnoma porušila leseni most na Duplici, s čimer je bil prekinjen ves promet na banovinski cesti 1. reda Kamuik-Rudoinlje. Vozniki so morali voziti po dolgem ovinku čez Homec, za pešce pa so napravili zasilno brv. Večkrat smo že navajali pritožbe voznikov in prošnje, naj se čim prej zgradi nov most Po dolgem oklevanju ,ie bilo malo pred obletnico lanske poplavne katastrofe rešeno vprašanje dupliškega mosta na ta način, da se zgradi na mestu prejšnjega nov most, ki bo tudi lesen, vendar pa tako zgrajen, da ga. Bistrica ne bo mogla ogrožati. Prejšnji most je bil pogrešeno zgrajen, ker je slonel na sedmih podpornikih, ki so bili komaj 6.5 m narazen. Drevje se je ob poplavah ustavljalo pred mostom in se nakopičilo v taki množini, da je pritisk podrl most.
Novi most, za katerega jo napravil načrte g. inž. Viher, ima namesto 7 samo 2 vrsti podpornikov, razpetimi loka pa je 14 metrov. Drevje bo imelo dovolj prostora, da ga voda odplavi naprej in se ne bo moglo ustavljati ined podporniki. Gradnin dupliškega mosta je prevzelo gradbeno podjetje Miroslav Zupan iz Ljubljane in ga izvršilo v rekordnem uu.su kljub slabim vremenskim razmeram. Ob straneh jc most oprt na močne betonske stene, ki so jih še podaljšali ob obrežju in ga tako dobro zavarovali. Pod mostom je zgrajen jez, ki bo za varstvo mostu velikega, pomena.
Pretekli teden so bila končana vsa dela in most jo že odprt za promet, s tem pa tudi prometna cesta Kamnik— Radomlje. Masi nič« so iz ravnili, 10 cm debelih hrastovih plohov, pa tudi ograja ob straneh je iz hrastovim-. Z gradnjo dupliškega mosta smo se rešili težkega in nevšečnegn problema, ki se jo ob vsaki poplavi ponavljal v novi obliki. Zdaj jc na vrsti gradnja mosta v Stahovici. Ta most bo iz železo-botona. Pričeli so ga graditi že s 1. oktobrom in bo
najbrž že do konca novembru dovršen. ★
— Pri hcmeroidalni bolezni, zagatenju. natrgani!) črevih. abcesih. sečnem pritiaku odebelelib »etrih bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem ulnpaniu napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olatžanic. često tudi popolno ozdravlieme.
delavcih. Od teh je bilo 341 samo gozdnih delavcev. Ti delavci prihajajo iz Loške doline, iz Loškega potoka in drugih dolenjskih ter notranjskih predelov. Že desetletja hodijo vsako jesen delavci od tam, ko so opravili domače poljsko delo, sekat in tesal v slavonske in bosanske gozdove. Znani so kot izvrstni lesni delavci. Tudi letošnjo jesen so jih razne večje slavonske lesne tvrdke, kakor Našlce d. d. in druge, naročile večje število iz Slovenije. Po večini so jih preskrbele Borze dela, mnogi pa so sami odšli iskat v Slavonijo dela in kruha, da si rio pomladi prihranijo vsaj nekaj dinarjev za družino.
Brlsanih iz seznama prosilcev je bilo l>o pravilniku prejšnji mesec zaradi tega, ker se niso več javili: 19 uradnikov, 287 kvalificiranih delavccv, 119 nekvalificiranih in 142 težakov, ostali pa so še vpisani kot prosilci za delo dne 1. novembra: 34 uradnikov, 440 kvalificiranih delavcev in 86 težakov. Sodeč pn teh seznamih Borze dela je v razliki s stanjem od 1. oktobra stanje brozj)o-selnosti nekoliko parilo v uradniški skupini, pri kvalificiranih delavcih in težakih, dvignilo pa se jo pri slabše ali nekvalificiranih delavcih. Skupno je sedaj pri Javni borzi dela v Ljubljani vpisanih 786 prosilcev za delo, od tega 180 žensk.
Od meseca septembru je ostalo delovnih ponudb zu 10 kvalificiranih delavcev, zu 5 nekvalificiranih in za eno žensko, novo prijavljenih ponudb pa .a bilo za 25 kvalificiranih, 399 nekvalificiranih delavcev ler za enega težaka,
V mesecu oktobru je Borza de ; podpirala 13H brezposelnih, zanje pu je izdala 31.497 Din.
Opaziti pn je, da Borzo dela zanemarjajo zlasti inteligenčni in boljše kvalificirani delavci. Pogosto prosi kakšno podjetje za dovoljenje, du sme nastaviti kakšnega inozemskega strokovnjaka, kakor inženjerjn, obrntovodjo, knjigovodjo itd. Tedaj se Inšpekcija dela. obrne nu Borzo dela. ako je na razpolago kakšen domačin, in ko dobi negativen odgovor, mora seveda dati dovoljenje inozemcu. Dobro bi bilo, ako bi se naša brezposelna inteligenca bolj marljivo obračala na Borzo dele
Ljubljanska Borza delu ima svoj delokrog omejen nekako na bivšo Kranjsko. Podobne pojave pa beležita tudi borzi dela v Celju in v Mariboru, medtem, ko ima Borza dela v Murski Soboti drugo lice. Sedaj na jesen se namreč vračajo v domovino številni prekmurski sezonski delavci iz tujine. Letos jih je bilo pa v tujini zaradi raznih ovir mnogo manj kakor prejšnja leta.
Koledar
Torek, \\ novembra: Stanislav kostku, spozna valeč.
vzrofiln mnogo nepotrebnega rnzburenja in pa stroškov, moramo tako ponašanje označiti kot nevredno pravega planinca.
— Martinova nedelja v Ljubljani deževna, drugod solnčna. V II. padavinskem pasu, ki obsega kraje: Gorenjsko tja do Celja, Ljubljano in proti jugu do Kočevja in Črnomlja, je Martin v nedeljo prav dobro poškropil z dežjem, drugi krnji proti vzhodu in severu pa so imeli izredno lepo in solčno nedeljo. Lopo je bilo na Štajerskem proti Mariboru, dalje proti Zagrebu, kjer so imeli ves cas prav jesensko toplo in solčno vreme. \ Ljubljani in okolici so se v nedeljo vrstili močni nalivi, posebno ponoči je divjala velika nevihta, V tem času je padlo 58.7 mm dežja. Naravno, da -je Ljubljanica po teh nalivih zelo narasla, prav tako njoni pritoki. Tudi Sava je včeraj zjutraj naraščala. Vode pu so že včeraj popoldne začele upadati. Včeraj zjutraj je bilo južno-toplo vreme ter je jutranja temperatura znašala + 10° C. Barometer je zelo padel, kar na 750 mm. Včeraj podnevi pa je nastopilo hladno vreme.
—	V Privilegiranem izvoznem društvu v Belgradu — so vsa inestu zasedena. Privilegirano izvozno društvo nas naproša, dn objavimo, da ni v društvu nobenegn prostega uradniškega ali služi-teljskega mesta, Radi tega se reflektante opozarja na lo, du sc ne obračajo nu društvo s uličnimi prošnjami, ker sc ne bo oziralo nanje.
—	Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, bledici, shujšanju, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih vorih urejuje naravna »Franz-Josei« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef« vodo celo najnežnejši otroci lahko preneso.
—	Izhorna kakovost dalmatinskega bu-
hača. V Dalmaciji so letos pridelali okrog 520.000 kg ivanjščicc (Leucanthemum vul-gare), kateri pravijo domačini bulmč. Samo v splilskom okraju znaša pridelek nad 230 tisoč kg, kar predstavlja vrednost nad 3 milijone Din. Buhač, iz katerega, izdelujejo prašek zopor mrčes in golazen, jo že ves prodan, v zalogi ga imajo samo še nekateri trgovci, vsega skupaj kakih 40.000 kg. Tudi tega bi že lahko prodali, pa čakajo, da se bodo cene zvišale. Letošnji buhač jo izborne kakovosti, ker vsebuje velik odstotek pire-trina. Buhač so v glavnem prodali v Ameriko in Italijo, deloma pu tudi na Francosko in v Nemčijo. Precej so ga prodali tudi v notranjost države. Cena je bila od 14 do 17 dinarjev za kilogram.
—	V zmedenosti zaklala svoje dete. V Pocku pri Vočinu je zbolela kmetica Frančiška Novak zu tifusom. V grozničnom napadu je, ko je bila sama v sobi, vstala iz postelje, pograbila nož in zaklala svojo 2-letno hčerko. Nato jc nesrečna mati hotela tudi samo sebe zaklati, pa se je v tem tre-noktu k sreči vrnil v sobo njen mož, ki .ii je iztrgal nož in jo spravil nazaj v posteljo.
—	Igrokazi za miklavževo in božič. — Miklavževi angelčki. (Otroške igrice, I. zvezek) 2 Din; Lah: Miklavž prihaja — trije
Novi grobovi
■f P. Friderik Saller. V frančiškanskem samo-sanu v Brežicah je nenadoma umrl p. Friderik Saller. Zadela ga je možganska kap. Pokojni p. Friderik se je rodil v Ljubljani, dne 22. februarja 1880, v mašnika je bil posvečen 31. avgusta 1902. Deloval je po raznih samostanih slovenske frančiškanske provincije. Bil je dober pridigar, vnet spovednik iti priljubljen katehet. Naj počiva v miru!
+ V ljubljanski splošni bolnišnici jo mirno v Gospodu zaspala Jožica Danica Gcrželj, hči gozdnega čuvaja iz Most pri Ljubljani Pogreli bo v sredo ob 2 popoldne Na j ji sveti nebeška luč! Žalujočim svojcem naše sožaljcl
Osebne vesti
Diplomirana sta bila za ing. arhitekta nn tehniški fakulteti ljubljanske univerze g. Bojan Htupica in g. Oton Gaspari, sin slikarja Maksima Gasparija.
.-= Na Brezjah se je poročil v nedeljo, 11. t. m. sin g. dr. Vilka Baltiča, drž svetnika v p. iu predsednika Pokojninskega zavoda, g. dipl. ing. Franjo Baltič z gospodično Mary Rozmanovo iz Ljubljane. Čestitamo.
Ostale vesti
—	Žalne znamke Jugoslavije. Povodom smrti blagoipokojnega velikega kralja Aleksandru 1. Zedinitelja jo izdala poštna uprava v Belgradu spominske žalne znamke s črnim okvirnim roibom. V promet so prišle dan pred žalnim sprevodom vrednote po 25, 50, 75 par, ter po I, 1,50, 1.75, 5, 3.50 diu v Belgradu, Zemunu in Pane.evu. Naknadno so bile izdane vrednote po 5, 10, 20 in 30 Din ter začetkom novembra še po 15 Din, ki se v barvi razlikuje, od prejšnje znamke enake vrednosti. Sedaj so navedene znamke v prometu tudi že v Zagrebu. — Prometno doba teh znamk: šest mesecev. Natančnejši podatki slede, čim znamke firideto v jiromet v področju poštne direkcije v Ljub Ijani.
—	V župniji Čatež ob Suvi ima vee vinogradnikov večje količine letošnjega dobrega vinu na razpolago in sicer za eeiio od 4—5 Din liter. Kdor se zanima za nakup, naj sc obrne na župni urad Čatež ob Savi, pošta in železniška postaja Brežice.
—	Pogrešani planinec Joteršek, ki jc odšel 27. oktobra v Kamniške planine in so ga v velikih skrbeh iskali na vseh straneh, se je vrnil z Velike planino, kjer je v neki pastirski koči čnknl na boljše vreme in pri, tem pozabil javiti domačim, da namerava 10 dni dalje ostati na planini, kakor pn se je nnmcnil. Ker je bilo zadnjo čase že ve? primerov tnko brezskrbne nepremišljenosti, ki je po-
^tedtiiča. <pJtfuxiinje
prizori, 6 Din; pevske točke k tem prizorom 4 Din; Roje: Tončkove sanje na iniklav-žcv večer, 15 Din; Miklavževo, otroški pri-zorček — uvodna mlndin. iffriea pred obdarovanjem otrok (iz Ribičič, Igrice), 9 Din.
—	Za božič: Pastričkl pred nebeškimi vrati
—	božični prizorček z rajanjem. — Sveti trije kralji, otroški prizor (iz Otroške igrice
I. zvezek), 2 Din; Zcfolšek: Božične in druge mladinske igrice, U Din; Pol junec: Pot k domu, božična slika s petjem in deklnmuei-
jumi, 6 Din, pevske točke k tej igri 8 Din; Mir in ljubezen, božična slika (Ribičič, Igri-
ce), 9 Din; Timmermans-Kurel: Trije kraji,
božična legenda v 3 zgodbah, 12 Din; Skrivnostna sveta noč, slavnostna božična igra v 4 slikah, 6 Din; Skrbiilšek: Pod božjim dre-
vescem, igrica v 2 dejanjih (iz.zbirke Božji volek in druge mladinske igrice), 18 Din; Pastircl in kralji, božična igra s jietiern v 3 dejanjih (samo moške vloge — tz Zbirke ljudskih iger, 12. snojiič), 12 Din; Mojstra Kržišnika božični večer, božična igra v 2 dejanjih (moške vloge — iz Zbirke ljudskih iger, snopič 16.), 12 Din; Pred jaslicami, božična igra v 2 dejanjih (iz Dekliški oder,
VI. snopič), 7 Din. — Vse te igrico in pri: zori se naročajo v Jugoslovanski knjigarni
v Ljubljani.
Gospodinja Dozna vse mnoaoStevllne odlike
Palma gumijevih podpetnikov
Nitratih prltoJb o utrujenoiti in nobeni ooSevno sholcnlh o«t«
o o b t , a pri v,aken ( « * 1 i a r t
Požar v Ar ji vasi
Celje, 12. novembra.
Danes okrog 3 popoldne je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Franca Stajiierja v Ar j i vasi St. 12 pri Petrovčnb ogenj. Požar je hitro zajel vse gospodarsko poslopje, ki .ie popolnoma pogorelo. Poslopje jo bilo polno poljskih pridelkov, žita in krmo ter ima gospodar okrog 120.000 l)in škode. Zavarovan je bil za 50.000 Din. No kraj požaru so takoj prihiteli domači gasilci, nato pa še gasilci iz Petrovč, Žalcu, Celja, Lovca, Velike Piresico, Sv.Petra v Savinjski dolini in Gaberju, katerim se je posrečilo požar omejiti. Ker so nahaja i>o-s lop je sredi vasi, je bila velika nevarnost, da požar objame tudi druge objekte. Kuku jo ogenj nastal, ni znano.
Zakonski osnutek
o zaposlitvi tujcev
Belgrad, 12. novembra, in. V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje se izdeluje prvi načrt zakona o zaposlitvi tujcev v naši državi. S tem zakonom ee namerava urediti v naši državi zaposlitev kvalificiranih tujih delavcev, kakor tudi ostalih inteligentnih delovnih moči.
Borovnica
Umrl je 6. novembra občeepoštovani trgovec g. Ivan Kranjc. Rajni je bil priden in zgleden krščanski mož. Pri hiši si je vzdrževal le dobre časopise; odkar pa je bil trgovec, je imel vedno Slovenca«:. Bil je iskren prijatelj dnbre knjige in s-i jo naplavil prav lepo knjižnico. Svojim otrokom je kot skrben oče podal prav lepo vzgojo. (1. Mirko je bil svoj čas komisar naše države za izseljence v Belgiji in na llolandskem, zdaj pa je uradnik v ministrstvu v Belgradu. G. Jože pa je že več let profesor na trgovski šoli v Ljubljani. Doma sn pa šc trije nepreskrbljeni otroci. Nn pogreb, ki je bil 7. novembra, je prišlo mnogobrojno občinstvo, skoraj vsa boljša družba naše borovniško doline: gasilci so se pogreba udeležili z zastavo; prišel jo ludi g. ravnatelj Gogala z močno deputacijo trgovske .šole iz Ljubljane. Prišli so pa tudi številni prijatelji rajnega, Tako, da je bil pogreb lep in veličasten. Njegovi hudo prizadeli družini izrekamo tem potom svoje sožalje, rajnemu, ki je živel celo svoje življenje le v delu in skrbeh, pu večni pokoj!
Iz življenja v društvu „Nanos"
Emigrantsko društvo »Nanos« v Mariboru .ie po lepo uspelem kongresu še, po-trojilo svoje moči. Med člani je mnogo požrtvovalni Ii delavcev, ki se ne ustrašijo nobenega truda, vsak prosti čas žrtvujejo ciljem društva, ki posveča vse svojo sije delovanju v številnih odsekih.
V	društvu se oglašajo skoro vsaki dan pregnani rojaki in rojakinje — potrebni pomoči. Nihče ne trka. zaman, vsakemu se jio možnosti pomaga. Vv večernih urah prihili mladina, da se naužijo duševne hrane ob lepih predavanjih, da v skupnosti obnovi spomine nu rodni dom. ki ga ie moralo zapustiti.
Tudi zu jiriniorska. dekleta je preskrbljeno. V društvene prostore prihajajo ka kor domov in se v družbi sotrpink navdušujejo
V	tem pričakovanju se zbirajo k sestankom, nn katerih se jim nudi .mnogo koristnega za življenje s predavanji o gospodinjstvu, zdravstvu, vceplja se jim trdna veri in ljubezen do rodne grude.
Tako je delovanje v našem društvu, čeravno pogrešemo med nami mnogo rojakov In rojakinj, ki hi bili društvu v čast in korist — je vendar težko delo ovenčano i lepimi uspehi.


—i
Umrl je naš dobri tovariš, prečastili gospod
'Matija Ljubša
kurat v p.
Dobro pripravljen je odšel po večno plačilo. Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v torek ob 14 iz farne cerkve sv. Danijela na okoliško pokopališče. . Našega Matijo priporočamo v pobožno molitev. Celje, dne 12. novembra 1931.
Celjski duhovniki.
Krvava žetev španske revolucije
»Delavska politika« skuša zatajiti gro-zovitosti, ki so jih uganjali njeni španski sodrugi ob zadnjem uporu marksistov na Španskem. Pravi, da je vse to, kar se piše o rdečem uporu na španskem, iz trte izvito in izmišljeno. Zato navajamo sledeče poročilo iz Madrida, katero imenuje imena nedolžnih žrtev rdečega terorja:
Sedaj mrzlično izkopavajo, da bi iz razvalin katedrale v Oviedu izkopali dragocene relikvije svetnikov, katere so zakopane med razvalinami. »Catnera santa« se imenuje tisti del katedrale, kjer so shranjene svetniške kosti. Ta del katedrale je bil či6to opustošen. Kakor poročajo »Times«, so našli že več zgodovinsko zelo važnih predmetov, med drugim posode in skrinjice z ostanki svetega Julijana in štirih drugih svetnikov. Sveta suknja je ostala nepokvarjena, pač pa še pogrešajo zmagoslavnega križa, katerega je kralj Alfonz III. dal okrasiti z zlatom in z dragimi kamni. Ta je skupaj z bizantinsko skrinjo najbolj dragocen predmet in najbrž izgubljen.
Sedaj, ko se je vihar polegel, na pokopališčih izkopu jejo trupla mrličev, katera so tam v naglici zagrebli. Med mrliči so spoznali škofovega tajnika dr. Avrelija Jago, ki 60 ga pogrešali in niso vedeli, kaj se je z njim zgodilo. Z njim vred bo med mrliči spoznali še pet drugih umorjenih semeniščnikov.
V Asturiji so rdeči uporniki na zverinski način umorili 40 duhovnikov in dijakov. Glavno mesto Asturije, Oviedo, je mesto razvalin in kadečih se ruševin. Sedaj prihajajo na dan podrobnosti, kako so bili posamezni duhovniki in mnogi drugi prebivalci mesta pomorjeni. Nekateri so bili umorjeni zgolj zaradi tega, ker eo ostali zvesti svoji veri.
Očividec pripoveduje o mučenišiki smrti kar-meličanskega priorja v Oviedu p. Eufrazija del Mi-
no Jezus. Ta visoki duhovni dostojanstvenik je povsod v mestu užival velik ugled. S 25 svojimi so-brati se je umaknil iz samostana in se z njimi skril pred rdečo tolpo. 15 njegovih sobratov so socialistični uporniki ujeli in jih zaprli v nekdanji jezuitski samostan. P. Eufrazij pa je srečno ušel, toda med begom je padel in se hudo poškodoval. Poškodovanega in ranjenega duhovnika je vzel na svoje stanovanje njegov prijatelj. Toda duhovnik je kmalu opazil, da spravlja svoje znance in prijatelje v smrtno nevarnost, če bo pri njih stanoval. Zato je sklenil, da se pojde zdravit v mestno bolnišnico. Ko je p. Eufrazij s težavo prišel v bolnišnico, je bil civilno opravljen. Toda spoznala sta ga dva komunista, katera st( ga ovadila revolucij-skeniu odboru. Revolucionarji so ranjenega redovnika dvignili z bolniške postelje, ga vlekli pred sodišče in ga tam s štirimi glasovi proti enemu obsodili na smrt. Redovnik, oslabel ml hude poškodbe, se je mogel komaj premikati. Posadili so ga v avtomobil, odpeljali v San Lazano, ga tam postavili pred zid in ga ustrelili.
Preden je bila izvršena smrtna obsodba, je p. Eufrazij razširil roke in zaklical: »Hermanos mios, os perdono a todo — Bratje, vam vsem odpuščam 1«
Ko so po zadnjem marksističnem uporu na Dunaju nekega ranjenega upornika avstrijske oblasti ujele in zaprle ter ga nato po prekem sodu obesile, čeprav je bil ranjen, se je nad tem po pravici zgražal ves svet. Toda to, kar 60 marksistični uporniki zagrešili nad tem patrom, je pa mnogo hujše, kajti pater se ni boril proti njim z orožjem v roki, ampak je padel, čeprav ranjen, kot žrtev marksističnega sovraštva proti veri in cerkvi.
Socialistično časopisje bi najbrž rado videlo, ko bi ves svet o Španiji tako molčal, kakor molči o Mehiki. Toda Španija je preblizu, da bi svet ne izvedel, kaj rdeči sodrugi tam počno.
Francoska mobilna garda je zasedla boulevarde pariškega mesta, da prepreči nemire ob priliki
nastopa nove francoske vlade.
Zločinski blaznih in zlobni glumač
Dne 8. novembra se je nadaljevala obravnava | proti zločinskemu atentatorju Matuški v Budim- i pešti. Dognalo se je, da je Matuška, ko je nosil razstrelivo na kraj atentata in odvijal vijake pri tračnicah, nosil rokavice, da bi zabrisal sledove. Šestkrat je nesel razstrelivo na 26 m visoki viadukt. Predsednik: »Koliko časa 6te potrebovali za to delo?« Obtoženec: »Kako uro.« Predsednik: »Ali ste vedeli, da bo brzi vlak prišel prej, kakor pa tovorni vlak?« Obtoženec: »Ne. Najprej bi po voznem redu moral priti graški osebni vlak, nato tovorni vlak in šele potem brzi vlak. Niti pojma nisem imel, da tovornega vlaka ne bo.« Predsednik: »Lahko bi si pa bili mislili, da bo kaka sprememba.« Obtoženec: »Prav nič lahko bi si ne bil mogel tega misliti. Ko bi bil hotel ljudi ugonobiti, sem imel na razpolago osebni vlak, ki mnogo prej privozi mimo. In če bi bil mislil na ti6to, na kar namiguje g. predsednik, da bi bil lahko plenil pri taki nesreči, bi bil pri graškem osebnem vlaku to lahko naredil.« Predsednik: »Če vam torej ni bilo za to, da bi bili človeška življenja uničili, zakaj pa ste postavili peklenski 6troj na viadukt, kjer je najbolj nevarno, in ne nekaj 6to metrov stran?« Obtoženec: »Da, saj to je ravno tisto skrivnostno. V meni je bil nagon in občutek, da moram svoj namen izvršiti prav tukaj.« Predsednik: »Ali vam je Leon določil ta kraj:« Obtoženec: »Ne! Ko bi bil to strašno delo, ta nečloveški in barbarski zločin zato storil, da bi bil lahko plenil, bi se bil pri •luterbogu približal kraju, kjer se je bilo ponesrečilo mnogo več ljudi.«
Predsednik: »Kje pa 6te čakali na vlak?« Obtoženec: »Nikjer. Ko sem napeljal aparat, sem se
hotel umakniti. Šel sem že kakih 200 korakov daleč. Tedaj sem naenkrat zaslišal, da prihaja brzi vlak.« Med poslušalci v dvorani je nastalo veliko razburjenje. Nekateri začno jokati, drugi vpiti. Tudi obtoženec začne jokati in debele solze mu teko po licu. »Sedaj 6i ni6em mogel več pomagati.« Predsednik: »To se je zgodilo ob 11.58 minut v noči med 12. in 13. septembrom?« Obtoženec: »Da. Ob Satanovi uri...« Predsednik: »To se je zgodilo v noči na 13. september 1931. Danes pa smo 8. novembra 1934. Torej šele sedaj, po treh letih, se vam vzbuja vest in občutite kesanje? Ali ste videli eksplozijo in jo slišali?« Obtoženec: »Videl sem le veliko svetlobo, slišal pa nič.« Predsednik: »Ali je bil Leon zraven?« Obtoženec: »Nisem ga videl. Med pripravami sem ga neprestano videl. Bil je oblečen v kmečko obleko. Zagledal 6em ga na drugem tiru, kakih 25 korakov stran. Mislil sem, da je kak živ državljan. Nagovoril sem ga: Kako 6e pišete? Ni mi dal odgovora. Bil je najbrž kak poljski čuvaj. Toda v svojem čudnem stanju 6em ga imel za Leona. Zdelo se mi je, da vidim tudi njegovo pištolo.« Predsednik: »Ali 6te videli prikazen tudi po eksploziji?« Obtoženec: »Ne!«
Ker Matuška predsedniku vedno sega v besedo, mu je predsednik naročil, da sme spregovoriti samo takrat, kadar bo slišal predsednikovo besedo »tessek — prosim«. Čez malo minut predsednik pozove Matuško, naj mu odgovori na neko vprašanje. Predsednik pa pozabi reči »tessek«. Ko ga predsednik še drugič pozove, naj odgovori in zakaj mu ne odgovori, je Matuška odgovoril: »Nisem slišal, da bi bili rekli «tessek».« (Smeh.) Predsednik zapisnikarju: »Tri dni temnice.«
Celih 25 let so delali načrte in jih potem izvrševali, da bi od izvira reke Hetch-Hetchy napeljali vodo v San Francisco v Ameriki. Sedaj so ta dela končana in na sliki vidimo slavnostni trenotek. ko 60 prve vode udarile iz gorovja po novi strugi proti mestu.
Po puščavah srednje Azije
Predavanje Sven Hedinovega spremljevalca
V torek, 6. t. m. je v Monakovem predaval švedski docent na univerzi Upsali dr. Niels Gosta Horner o svojem potovanju 6 Sven Hedinom po puščavah in pustinjah srednje Azije. Predavatelj je imel še posebno nalogo, naj preišče reke in jezera teh krajev ter tako reši vprašanje, ali se srednja Azija res suši. O svojem potovanju je tole povedal:
Bele pege na zemljevidih 6rednje Azije izginejo. To je zasluga Sven Hedina. Skupino^ katero sem jaz vodil, so financirali in sestavljali večinoma Švedi. Spomladi leta 1929. smo iz Rusije hoteli prodreti v puščavo Gobi. To se nam je ponesrečilo. Šele jeseni smo skozi Peking prišli v vzhodni Gobi. Sestavili smo kamelsko karavano, težke tovore porazdelili na živali in odšli smo med bronastim zvonenjem kameljih zvoncev. Bližala 6e je zima. V šotorih nam je živo srebro zmrznilo. Zmerili smo 40 stopinj mraza. V puščavi pobi je pesek in kamen. Dne 1. maja smo prišli do »Mrtvega mesta«, o katerem poroča že Marco Polo. Danes stoje tam le še zidovi. Kmalu nato smo prišli do žile, ki vodi skozi Gobi, to je reka, ki na njenih bregovih vidiš precej zelenja. Paleontologi so našli tukaj dokumente iz časov Kristusa. Kljub temu, da so ti dokumenti že 2000 let ležali tukaj, se vendar jasno vidi, od kdaj so. Našli smo izsušena jezera in na njihovih bregovih mnogo za znanstvo važnega gradiva. Poleti emo študirali, jeseni smo pa nato .'.darili v Sulo. To je mesto, ki ima 30—40.000 prebivalcev na vznožju precej visokega gorovja, katero ee imenuje Richthofen. V vsem mestu ne najdeš niti ene šipe v oknu, v nobenem stanovanju niti enega lesenega poda, tako, da sfe ti zdi, da si v hlevu, ko stopiš v tako sobo. Zraven pa kar mrgoli mrčesa.
Ekspedicije so se razdelile v razne skupine. Hornerjeva skupina je z osli in jeki plezala na gorovje Richthofen. Te gore so visoke 5—6000 m. Lepe so pa tako, da se lahko merijo s švicarskimi planinami. To eo kraji, kamor še ni stopila noga belega človeka. Smo v domovini jakov, neke vrste govedi, katera prešanaša tovore. Onstran grebena se pokrajina spremeni. Vse je milejše in rodovitne doline v višini 3—4000 m se odpro človeku. Tukaj prebivajo glasoviti črni Tibetanci, ki trgujejo in tudi ropajo. Vendar smo z njimi dobro izhajali.
Sredi proučevanja na6 doide Hedinovo naročilo, naj obiščemo Lop Nor. To je veliko jezero v srednji Aziji, katero je znano že iz staro-kitajskih dokumentov. Pred 50 leti je jezero izginilo. Sven Hedin, ki je zaupal kitajskim listinam, je že pri svoji drugi ekspediciji (1899—1902) obiskal to jezero. Že tedaj je povedal, da 6e bo tudi to jezero nekoč vrnilo v etaro strugo, in da bodo nazadnje j listine stvarih Kitajcev le imele prav. Leta 1928. 60 kitajski zaupniki sporočili Sven Hedinu, da se je jezero res vrnilo v staro strugo. Toda Sven Hedin od generalnega guvernerja pokrajine ni mogel dobiti dovoljenja, da bi smel tja. Končno se mu je posrečilo dobit dovoljenje od osrednje kitajske oblasti. Tako je Horner moral v prepovedano deželo brez guvernerjeve vednosti.
Od Dun-hvanga je karavana prišla v puščavo. Nihče v karavani ne ve, kam je namenjena. .Vsak pa je moral obljubiti, da se bo držal karavane v dobrem in slabem. Žalostno potovanje se jc začelo. Upanje, da bi v rekah našli vodo, se je razblinilo. Reke eo bile izsušene. K sreči pa je kmalu zapadel sneg, katerega smo zbirali in jemali 6 seboj. Ekspedicija je prišla v slano močvirje. Nepregled-; no daleč se razteza puščava, na tleh je ko kamen j trda sol. O življenju ni sledu. Vse kamele so obo-I lele na nogah. Krvavi sledovi izpričujejo njihove bolečine. Skušamo jim pomagati na ta način, da jim na parklje privežemo usnjate krpe. Mraz je
Odbor treh zaseda v Rimu V palači Chigi v Rimu se Je sestal odbor treh Zveze narodov, dn se posvetuje o vprašanjih, ki su v ivoii z glasovanjem t Posaarju. V sredi odbornikov in strokovnjakov sodi predsednik odbora
treh Aloisi rx>
tako hud, da nam zmrzuje črnilo, katerega moramo nositi v hlačnih žepih. Pero zledeni, ko praskamo po papirju. Dne 1. januarja 1930 prvič zagledamo novi Lop Nor. Voda je polna soli. Mongolski in kitajski spremljevalci so obupani. Grozi upor. Toda voditelji posredujejo in pot se nadaljuje.
Naenkrat najde nekdo vejo, vso pokrito e soljo. To je prva sled življenja, in nam da novega poguma. Kmalu pridemo v novo pokrajino. Tu je ilovica. Naša pot gre gori in doli. Ilovica in pesek so za noge naših kamel prva dobrota. Toda vode primanjkuje in tudi krme za živali nam je zmanjkalo. Nekega dne pa zagledamo daleč aa obzorju gorovje. Tam teče reka Tarim .Vzdržati moramo do tja, pa smo rešeni. Kamele moramo z groznimi udarci poganjati naprej. Nepopisno je veselje, ko smo dosegli Tarim. Toda kamele so nam medtem po večini poginile. Le z nekaterimi moramo meseca marca nadaljevati pot, ko smo kartografsko narisali jezero Lop Nor. Po sedmih mesecih samoto smo v začetku julija prišli v prvo človeško bivališče. Zopet smo na Kitajskem, kjer divja državljanska vojska in kjer prebivalci Dun-hvanga trpe lakoto.
V snežnih viharjih korakamo dalje. Tolovaji nas ogrožajo. Nekega dne zabrenči po zraku letalo in znanstveni raziskovalec stopi iz njega. Za božič smo 6kupaj praznovali sveti dan. Še eno leto 6mo delali v puščavi Gobi, potem pa smo 6e leta 1933 1. aprila vrnili v Peking. Japonska vojna letala so križarila nad mestom, toda zbrano gradivo smo mirno zavarovali, sedaj ga bomo doma obdelali.
Umetnik novi postrežniei: »Tu vam bo čisto dobro šlo, gospa Sirotka, samo če boste vsako itvar prav tja nazaj položili, kjer jo boste našli.«
Kitajski maršal Čiangkajšek jo n» res čudežen način ušel smrti. Na njegov posebni vlak je bila vržena bomba, ki je ubila dva uradnika iz njegovega spremstva, medtem ko je maršal ostal nepoškodovan
Peklenski molk
V mehiški država Jukatan je cerkvena oblast sama dala zapreti vse cerkve, da bi jih obvarovala pred skrunjenjem policijskih agentov, katerim je guverner naročil, naj prevzamejo v upravo vsa katoliška svetišča.
Mehiški škof, ki sedaj živi v pregnanstvu v San Antonio v Texasu, 6e je v pogovoru o razmerah v Mehiki takole izrazil:
»Versko preganjanje, ki zadnjih osem let «» prestano divja v Mehiki, je posebno zadelo mojo škofijo. Službe božje že dolgo nismo imeli. Duhovnike so pregnali. Vernikom pa so z orožjem branili, da bi si dali deliti svete zakramente od tistih redkih duhovnikov, ki so še ostali. Vlada stori vse, kar jc v njeni moči, da bi zatrla vsako sled vere in krščanstva. Pri tem pa je najhujše to, da inozemstvo o vsem tem skoraj nič ne ve (Ta molk svetovnega časopisja o razmerah v Mehiki je res peklenski molk.) Zdi se, da so se vsi dogovorili, da bodo o dogodkih v Mehiki molčali.
Mehiške oblasti na šolah uvajajo socialistični nazorni pouk. Z njim obenem pa uvajajo natančno in sirovo poučevanje o 6polnih rečeh, kar bo u mladino poguba.«
Čudno. Prvi: »Danes sem srečal tvojo ženo, me ni videla.«	»
Drugi: »Veni; mi je že povedala.«
V posredovalnici. Gospa: »Ali 6te prinesli spričevala s 6eboj?«
Služkinja: »Da. Ali vi tudi?«
Gospodarstvo
Znižajte železniške voznine
V	državah, kjer obstojajo tesne vezi med zasebnim in javnim gospodarstvom, jc položaj železnic popolnoma drugačen kakor pa n. pr. v državah, kjer vladajo šc principi gospodarske svobode. V Ameriki, kjer je do zadnjega časa vladala abso: lutna gospodarska svoboda, so železnice mnogo bolj podvržene zhkonu svobodne konkurence nego v mnogih evropskih državah, kjer šo železnice v upravi države. TO je na eni strani socialni plus, na drugi strani velika škoda ne samo za državo, pač pa tudi za vse narodno gospodarstvo. Zasebna pedietja se mnogo lažje prilagodijo spremenjenim prilikam nego javna, katera so lesno povezana na -pjošno gospodarsko politiko dotične države. Kljub temu pa jc rentabilnost železnic odvisna od gospo-ikrskih zakouov. ki vladajo v privatnem gospodarstvu. To je posebno bridko občutila Francija. De-l'icit njenih železnic jc narastel koncem lanskega leta na .18 milijard 700 milijonov franc. frankov. S jem so izgubili delničarji že štiri peline svoje glavnice in so prišle tako rekoč železnice že v drž. roke, ker jc prevzela država njihove obveze z vnašanjem ogromnih vsot v državni proračun v svrhe pokrivanja deficitov. Tako je v letošnjem proračunu predvidenih 022,800.000 franc. frankov v svrlio izplačil anuitet posojil za 'železnice. Kje so vzroki? Železnice so v glavnem odigrale svojo vlogo! Razmerje voznega parka avtomobilskega prometa napram železniškega parka je 5:4 v korist avtomobilom. V blagovnem prometu je avtomobilski proiiKt plasiral že z 10%. A ta razvoj gre svojo naravno pot. Računa se, da bodo francoske železnice sklenile letošnje leto svoje račune s preko 1 milijardami franc. Irankov novega deficita.
Ako pazno motrimo razvoj prometnih sredstev v zadnjih letih, vidimo, da gre ta razvoi ludi pri nas v isto smer kakor v drugih državah. To je splošen pojav, katerega ni potrebno tolmačiti kot |x>sledico splošne gospodarske krize, kajti mi vidimo, da beleži na drugi strani avtomobilizem v istem času ogromen napredek. Ako upoštevamo mnogoštevilne ukrepe (povišanje tarifov), katere Je n. pr. naša železniška uprava uvedla tekom zadnjih let. bi morati po računih te politike dohodki stalno rasti, vsaj v nekem določenem razmerju napram povišanjem. V resnici pa ni tako. Od lela 1929 do 31. junija 1034 leta so namreč znašali čisti povprečni mesečni dohodki naših železnic:
V	potniškem prometu:
od I VII
do '30 VI.
1929
1930
1931
1932
1933
1934
Din
64,253.100 59,499.752 55.263.953 45,558.639 43,122.459 38,954.075
V blagovnem prometu:
od I. Vil. 1929 Din	181,465.504
1030	.,	152,260.520
1031	,.	129,637.706 1932 ,.	110,723.821 1033	110,782.142
do 30. VI. 1934	„	92,102.284
Iz lega sledi, da promet ua železnicah še dalje pada in da vsi dosedanji uporabljeni ukrepi niso bili dovolj Učinkoviti. Administrativne kakor tudi materialne mere so dosegle že svojo skrajno mero. katera se ne more več prekoračiti brez škode za varnost prometa. Zato jc nujno potrebno, cla se najdejo nove smeri in nova sredstva v železniški politiki, ako nočemo doživeti — poloma. V mnogih državah se je vprašanje sanacije železnic rešilo čisto z nasprotnega stališča. Češkoslovaška je n. pr. znižala svoje tarife. Belgijske železnice so poleg zni-
žanja svojih tarifov preuredile (udi svoj obrat na ta način, da so začele proti mali odškodnini dostavljati blago na dom. Poleg tega so oprostile stranke mnogoštevilnih formalnosti, katere je iznašla ambiciozna birokracija in katere absolutno ne prijajo gospodarstvu. Angleške železnice so uvedle poleg splošnega znižanja tarilov, v potniškem prometu še posebna splošna znižanja (clo 50%), ki veljajo brez vsakih formalnosti od vsake sobote opol-due do ponedeljka zjutraj (vveekend) itd.
Poleg tarifskih ukrepov bi prišli v poštev v nič manjši meri finančni ukrepi. Ako je zmanjšanju dohodkov vzrok ekonomska kriza, tedaj je iskali še mnogo prej vzroka tej krizi v pomanjkanju denarnih in splošno kreditnih sredstev. Vsaj kolikor gre za notranjo gospodarsko krizo. V tem pogledu bi morala železniška uprava storiti velik korak naprej, saj razpolaga z ogromnimi denarnimi sredstvi, kater; dobe dnevno postajne blagajne iz naslova potnin, voznin, pristojbin itd. Gotovina, ka: tera še steka v železniške blagajne sleherni dan, hi mogla v ogromni meri odponioči našemu narodnemu gospodarstvu. Potrebno bi bilo samo, da se spremeni § 72. »železniške saobračajne uredbe« v tem smislu, da se sn»:jo pošiljke, katere sc dajo železnici na prevoz, obremenjati s približno do K njih vrednesti (ali vsaj do '/.) blaga. S tem vprašanjem se bavijo zadnje čase vse naprednejše države in tako bo prišel te dni predmet v proučevanje Mednarodne železniške unije v Parizu. Ako bi se to vprašanje tudi pri nas ugodno rešilo, bi to pomenilo ogromno zboljšanje nc samo za narodno gospodarstvo, marveč tudi za železnice, katere bi ua ta način pridobile mnoge transporte, ki so jih dosedaj izgubile. V stvari bi lo pomenilo največ enomesečno kreditiranje, od katerega bi tudi železnice imele svoje koristi v obliki provizij (1 c/c do 4%). Čeprav predstavljajo ti ukrepi izvestne rizike za železnico, ali tudi banke, katere vršijo posle eskonta, nosijo rizike in železnica mora gledati, da zaupa take posle strokovno sposobnim komerciali stom. katerih ji nc manjka. Končno bi sc laki krediti lahko omejili v začelku samo na znane in solidne stranke in na določene postaje. Treba je samo hoteti!
Končno bi omenili šc smeri v |>oIitiki gradnje novih železnic. V tem |x>gledti nam morejo služiti kot znamenje sklepi francoskih železnic, katere so sprejele definitivne prekinitve s preteklo železniško politiko: 1. Nove železniške proge se več ne grade: izjemo tvorijo samo one male proge, katere so potrebne, da medsebojno povežejo že obstoječe proge;
2.	železnice morajo finančno sodelovati pri gradbi avtomobilskih cest in same čim bolj povečali svoje lastne avtomobilske proge, da dobe na ta način nadzorstvo nad cestnim prometom v svoje roke;
3.	proge, ki niso rentabilne in ob katerih se vrši uspešno avtomobilski promet, se ukinejo in pretvorijo v avtomobilske proge; 4. francosko javno go spodarstvo nc prenese več novih bremen, ki obremenjujejo državne proračune, a ua drugi strani sc avtomobilska podjetja ne morejo obremeniti še z večjimi bremeni, ker so ona postala važen soctalno-gospodarski faktor v francoskem gospodarstvu; 5. železnice naj sc postopoma preosnujejo v tem smislu, pri čemer naj sc posveča pazljivost na to, da se ta prehod izvrši brez vseli socialnih pretres-Ijajev.
To so novodobne smernice na področju železniške politike in dobro bi bilo, da jih upoštevamo. Mesto stotine milijonov, ki jih izdamo za lokomotive, tračnice i. dr tujccni, bi naše delavnice izdelovale avtomobile, denar bi os<al doma in tudi brezposelnost bi se mnogo ublažila. Upajmo!
N-g.
NaSa trgovina z Nemčijo. Po uradnih nemških podatkih jc znašala naša trgovina z Nemčijo v 3. četrtletju t. 1.: uvoz v Nemčijo 8.0, izvoz iz Nemčije pa 8.1 milij. mark. Po tej statistiki bi bila naša trgovina z Nemčijo pasivna za 0.1 milij. mark. Naša statistika navaja za isto dobo tele podatke: uvoz iz Nemčije 168 milij. Din, izvoz v Nemčijo 155 milij, Din.
Javna skladišča. Službeni list savske banovine »Narodne novine« je le dni objavil pravilnika za poslovanje javnih skladišč v Čakovcu in Kri-ževe h. Istočasno so bile objavljene tudi tarife za v skladiščenje, izkladiščenje, merjenje, ležarino itd.
Tuniški fosfati. Ta francoska družba jc kot znano lastnica naše velike tvornice La Dalmatien-ne v Dalmaciji. Njen računski zaključek za 30. junija 1934 izkazuje čistega dobička 6.2 milij, franc. frankov (v prejšnjem letu 4.0 milijonov franc. frankov). Ves čisti dobiček seporabi za razčiščenje bilance družbe Usines Dior. Iz bilance družbe je i razvidno, da znašajo njene udeležbe pri družbi La j D&lmalienoc 56,290.000 franc. frankov.
Borski rudnik bakra dabro uspeva. Po poro-| čilih francoskih listov je znašala v mesecu oktobru ; produkcija bakra 3817 ton, skupno v prvih 10 me-1 secih t. I. pa 35.976 ton. K temu je pripomniti, da je znašala produkcija vse leto 1933. 40.318 ton in jc tako torej za tekoče leto pričakovati znatnega povečanja produkcije in s tem tudi dobičkov tega velikega podjjlja.
BO' ' O
Dne 12. novembra 1934.
Denar
Danes sta popustila le Bruselj in London, nc-izpremenjena sta ostala Berlin in Curih, ostali te-i čaji so pa narasli.
\ zasebnem kliringu je na ljubljanski borzi I ostal avstrijski šiling neizpremenjen: 8.10—8.20| do-| čim je na zagrebški borzi narastd na 8.00—8.19. Grški honi v Zagrebu 28.65—29.35, v Belgradu
28.53—29.23. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 230.20—231.80, v Belgradu pa na 229.70-231.30. Španska pezeta v Zagrebu 5,75 bi., v Belgradu 5.80 bi. Madjarski pengo v Belgradu 5.75 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2302.63—2313.90, Berlin 1365.69-- 1376.49, Bruselj 794.96—798,90, Curih 1108.35—1113.85, London 109.53—171.13, Newyurl< 3376.33—3404.59, Pariz 224.38—225.5, Praga 142.1? —142.98, Trst 290.85—293.25.
Promet na zagrebški borzi 31.032 Din.
Curih. Pariz 20.2575, London 15.34, Nevvvork 307.375, Bruselj 71.80. Milan 26.31, Madrid 41.975 Amsterdam 207.825, Berlin 123.40, Dunaj 72.80 (57), Stockholm 79.10, Oslo 77.10, Kopenhagei. 68.50, Praga 12.835, Varšava 58, Alene 2.92 Carigrad 2.48, Bukarešta 3.06, Buenos-Aires 0.7825.
Vrednostni papirji
Tendenca jc bila danes nekoliko čvrstojša in so nekateri tečaji v primeri s petkom narasli, vendar nc znatno. Promet je srednji in je bilo danes na zagrebški borzi zaključenih 800 kom. v;>jne škode.
Ljubljana. 7?,; Lnv. pos. 70 den., agrarji 38—39, vojna škoda 318—320, begi. obv. 53 den., 8'. Bler. pos. 58—60, 7% Bler. pos. 51--52, 7% pos. DHB 62—65.	y
Zagreb. Drž. papirji: T/<> invest. pos. 70 71, agrarji 40—41, vojna škoda 3211—326 (321), 12. 322 —323 (321, 322), 6% begi. obv. 53—54, 8",; Bler. pos. 58—60, 7% Bler. pos. 51.25—51.50, !".„ pos. DHB 60—63. — Delnice: Narodna banka 4.100 den., Priv. agr. banka 206-215, Osj. sladk. lov. 130—135 (25 po 135), Bečkerek sladk. lov. 750 bi., Osj. livarna 135 bi., Union 50 den., Trboveljska 100 dc 110 (20 po 100).
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 69—71, agrarji 39.50-41, vojna škoda 321—322 (319), 12. 324—325 (324, 323), 6% begi. obvez. 54.25—54.50 (54.25), 7% Bler. pos. 52.50—57, 7% pos. DHB 6o den. (63.50). — Delnice: Priv. agr. banka 210.50— 212 (211).
Spoti
Indeks cen v oktobru
Narodna banka je objavila svoj indeks cen v veletrgovini za oktober. Iz tega indeksa posnemamo, da so med rastlinskimi proizvodi narasle cene pšenice, ovsa in marmelade, dočim so cene koruze popustile. Nadaije so narasle cene zaklane perutnine in jajc, v manjši meri pa tudi cene volov druge vrste, srednjčvrstnih prašičev in ovčjih kož. Med industrijskimi proizvodi so narasle cene ope-karniških proizvodov, padle pa so cene otrobov, kristalnega sladkorja in sirovega bombažnega pre-d.iva. Drugi predmeti so ostali v glavnem neizpre-m en jeni.
Po skupinah je bil indeks naslednji:
okt. 1933 sept. 1934 okt. 1934 .astlin. proizvodi 49.0 61.2 58.8 živina in proizv.	57.5 54.6 58.4
mineral, proizvodi 75.2 78.6 78.6 industr. proizvodi 68.8	65.6	66.0
Skupni indeks	61.5 63.0 63.6
izvozni proizvodi 57.7 59.2 61.8 avozni proizvodi 72.9 67.9 67.1
Podaljšanje uredbe o zaščiti denarnih zavodov
Kot poročajo iz Belgrada, se sedaj izdeluje nova uredba o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov. Kot znano, poteče dne 4. decembra veljavnost uredbe. Nova uredba bo prilično ista kot sedanja. Razlika bo menda samo v določilih glede zamenjave vlog v delnice, po novi uredbi se bo namreč smatralo, da oni vlagatelji, ki se o tem vprašanje ne izjasnijo, pristajajo na ta ukrep. S tem bo denarnim zavodom omogočeno v več slučajih poslužiti se določil uredbe glede zamenjave vlog v delnice, dočim je bil sedanji postopek za večino zavodov prcokorcn. K temu pripominja belgrajska revija »Narodno blagostanje«, da bodo morali tudi nekateri denarni zavodi revidirati svoje predloge o sanaciji itd., ker je od njihovih bilanc za 1933 preteklo žc skoraj leto dni, in da bodo lahko nove predloge stavili na podlagi bilanc za leto 1934.
Orientalske železnice
Ta francoska družba, ki jc bila lastnica več železniških prog v nekdanji Turčiji, katere so prešle večinoma pod upravo drugih balkanskih držav, sklicuje za 12. december izredno glavno skupščino, na katri bodo razpravljali o razdružitvi družbe in o tihi likvidaciji, lo je razumljivo z ozirom na to, da so po sklepu občnega zbora z dne 11. junija letos dobili delničarji že razdeljena aktiva in sicer v obliki delnic podjetij, ki prevzemajo del prog družbe. Tako je družba odstopila svoje grške iinije, ki izvirajo iz Soluna, na posebno grško-francosko železniško družbo, katerih delnice jc izročila delničarjem leta 1931. Prihodnje leto jc oddala svoje linije, ki leže v Turčiji, posebni turški družbi in bo v kratkem za to izdala svojim delničarjem delnice tc turške družbe. Tako je družbi preostalo le še nekaj gotovine in terjatve do Jugoslavije in Bolgarije.
Naša država je že leta 1932. prevzela v svojo apravo oni del železnic, Ui ie tekel na našem ozemlju. To so proge: Gjevgjeliia—Mitrovica,
Skoplje—Zibevče in del proge Skoplje—Bilolj. V ta namen je naša država dala za ca. 150 milij. blagajniških zapisov po 7.5% družbi, ki bi se imeli amortizirati v 10 letih. Medtem pa je nastopil transferni moratorij (oktobru 1932) in se je tako amortizacija zakasnila, posebno še z izdajo fun-ding-obligacij. Skupno ima družba terjati od naše države še okoli 30 milij. frankov, od Bolgarije pa približno 6 milijonov franc. frankov.
Razdolžitev kmeta na Danskem
Te dni jc predložila danska vlada parlamentu zakon, v katerem uvaja razdolžitev kmeta. Predvsem nameravajo znižati obrestno mero za obligacije denarnih zavodov, katere so porabili za posojila, od sedanjih 5 in 4.5% enotno na 4%. Gre pri tem za 4600 milijonov danskih kron teli obligacij. Nadalje je zahtevala vlada od parlameifla pooblastilo, da sme znižati obrestno mero za vloge pri denarnih zavodih ter istočasno pritisniti ludi na denarne zavode, da znižajo obrestno mero za dolžnike. Nadalje določa načrt za gotove skupine kmetovalcev olajšave pri obreslih do konca leta 1938. Končno računa predlog tudi z moratorijem za gotove skupine kmetov.
Seveda so v ta namen potrebna znatna sredstva, ker je jasno, da bremena razdolžilve kmeta ne morejo nositi samo upniki, ki so predvsem mali ljudje. V ta namen namerava vlada uvesti poseben dividendni davek in dodatek k premoženjskemu davku za premoženja nad 30.000 kron. Čc pa ta sredstva ne bodo dala skupaj za razdolžitev potrebnih 77 milijonov kron, namerava vlada dobiti pooblastilo, da sme zvišati tudi dohodnino.
Gibanic zlata v oktobru
Po švicarski stalistiki je prenehal v oktobru ■lotok zlala iz Amerike v Evropo, pa tudi iz Evro-! pe se ni zlalo vrnilo v Ameriko. Ameriški zakladi i zlata so sc sicer povečali, vendar v glavnem radi nakupov domače produkcije.
Konec oktobra je znašal zlati zaklad glavnih držav (vse v milij. švicarskih frankov, v oklepajih podatki za konec splembra 1934): USA 24.472 (24.426), Francija 16.750 (16.710), Anglija 4.843 (4.840), Švica 1.902 (1.808), Belgija 1.865 (1.918), Holandija 1.839 (1.804), Italija 1.656 (1.694) in Nemčija 102 (93), skupno 53.428 (53.294) milij. švicarskih frankov. V Evropi je bila torej največji kupec Švica, vendar se opaža zmanjšanje lega doto-j ka, saj je znašal v avgustu dotok 92 milij. frankov, v septembru pa 74 milij. Tudi Francija beleži dotok, ki je prišel v glavnem iz Holandije in Italije. ★
Delegacija naših borz. Dne 10. t. m. so se sestali v Zagrebu zastopniki vseh naših borz na svoj redni letni sestanek. Na sestanku dclegacij naših borz so se odredili tipi naše moke za 1934/35. Nadalje so sprejeli enoten pravilnik za ekspertize na naših borzah. Nadalje je bilo sklenjeno, da sc pošlje dunajski borzi predlog, naj izpremni svoj pravilnik glede ekspertiz, proti kateremu so naši izvozniki. Končno se borze zavzemajo za uvedbo izvozne premije za pšenico in da se dovoli popolnoma svobodna trgovina s pšenico in predlagajo Privilegirani izvozni družbi, naj svoje posle oprav-' Ija s posredovanjem domačih borz.
Program Mariborske zimskosportne podzveze
V programu za hivločo zimsko-^portno sezono jc , postavila Mariborska zimsko-spnrtua podzveza nasled-: nje lermine:
Dne U. januarja l!W.'i mediiofodhe skakalno tekmo za prvenstvo podzveze na skakalnici v Bolnnvi. V sili- 1 čaju neugodnih snežnih razmer skakalne tekme v šent Lovrenen na Pohorju.
IS. januarja klubski dan. Vsi v podzvezi včlanjeni klubi izvedejo prvenstvena tekmovanja ter določijo klubska prvake.
-'O. januarja tradicionalni ,rr0 kilometerski strni sk i tek na daljavo v priredbi Mariborskega smu.škega kluba. Start In cilj pri liuški koči. Tekma se bo vršiln po novi trasi.
Od t. ilo lil. februarju bo -Celjski zimsko-sportni teden.', izpopolnjen z mednarodnimi prireditvami: amn-Ski teki, skoki, drsanje Itd.
lf. februarja podzvezno i>rve.uslvo v smugkcm loku ua IS km v Mariboru (rezerva: Pohorje).
17. februarja Orožnov tek preko celega Pohorja. ■ Start pri Mariborski koal, cilj v Vuzetiici.
•JI. februarja podzvozno prvenstvo v smuku na 1 Pohorju.
Razen tega: prven&tvo zu dame v Mlinskem tekn I v Ptuju v izvedbi SK Ptuja, podzvezno prvenstvo v slalomu pri Celjski koči (izvede SPI) Celje), propagandni izleti, krmarske vožnje itd.
Si/v Ilirija (lahko-ailetska sekcija). Sekcijski občni zbor se vrši drevi ob 1!) v telovadnici šole na Grabnu '(Cojzova cesta). Dnevni red-. Poročilo vodstva n delu | v pretekli sezoni, volitev novega sekcljskega vodstva, določitev programa 7.1 prihodnjo sezono, slučajnosti. Udeležba za vse člane in juniorje dolžnost. Istočasno se I.vršijo tam tudi redne gimnasličnc vaje. Obvestite n 1 občnem zboru drug drugega in pridite polnoštevilno!
SmuSkl odsek jeseniške eSkale« bo imel v pred-sto.iečj zimski seziji na Hožci, pod vodstvom izpra-Sanili smuških učiteljev, stalne smuške tečaje, itožca nam je dala v zadnjih letih celo vrsto izvrstnih smučarjev, ki s presenetljivo lepimi uspehi linstmpajo skoraj ua vseli prvenstvenih tclunah v državi. Vsi ti ; se imajo za svoje uspehe v nomali meri zahvaliti ravno ! idealnim Mlinskim terenom na lfoici. Ti tereni so tako ; za -začetnika kot za onega, ki si hoče svoje smnflko znanje kar najbolj temeljito izpopolniti, tako prikladni, ; da jim izlopa ne najdeš enakih. Kar «e. tiče preno-, čišč iu prehrane, bo 7.n udeleženec teb tečajev kar | najboljše in najcenejše preskrbljeno. Smnškn koča nn , Itožci, ki se je letošnjo pomlad znatno povečala, raz-| Polaga sedaj 7. nad 5» udobnimi ležišči. Zri vse ostale informacije. sc jc obrniti na smuški odsek TK S!<n'e., podružnice na Jesenicah, ki vam jih bo da! radovolje j na razpolago. Prijave se že sprejemajo.
Anglija : Stali ja
1	-
Ogromno zanimanje vlada po vsem športnem svetu za borbo nogometnih reprezentanc Anglije in Italije, ki se bo vršila 14. novembra na Weni-b!pyskeni stadionu, igrišču Amenala v Londonu. Napetost za to tekmo je zlasti v Angliji in ilaliji izredno velika, kajti Angleži so znani kot najboljši nogometaši na svetu, •Italijani so si pa letos osvojili najvišji naslov — svetovno prvenstvo. Vse svetovno časopisje že dalje časa piše o tem srečanju, največja senzacija, zlasti za Angleže, pa je bila objava angleške reprezentance, ki jo tvorijo Mass (Arsenal), Cooper (Derby County), Hapgood (Ar-senal), Britton (Everlon), Barker (Derby County), Copping (Arsenal), Mateus (Stoke Cily), Bovvden (Arsenal), Tilson (Manchester City), Bastin (Arsenal), Brook (Manchester Cil.v). Rezerva: Gardner (Aston Villa), Carter (Sunderland).
Omenjena enajslorica je trenotno najmočnejša angleška, ki jo nekateri po vsej pravici imenujejo bombni-liriK. Na njeno zmago s precejšnjo gotovostjo vsi računajo ,kajti vse zasedbe so tako izvrstne, da Italijani nc bodo mogli dosli opravili proti njej.
Tudi Italijani kar najreeneje pripravljajo svoje moštvo, ker se dobro zavedajo težke borbe, ki jih čaka. V svoji enajstorici imajo vse največje ka-none«, v glavnem one, ki so si letos priborili svetovno prvenstvo. Toda na njihovo zmago menda malokdo računa, kajti Anglež: so le Angleži, ki eo še verlno lahko imenujejo učitelji nogometa.
Italijani so vzeli s snboj 15 igralcev, ki so se odpeljali v četrtek v London. Italijanski zvezni [ kapiten še ni definitlvno določil svoje reprezentance, kar bo storil šele drevi; po vsej priliki pa , bodo jutri zastopali Italijo naslednji igralci: Gian-1 ni (F. C. Bologna), Monzeglio (F. C. Bologna), Alle-mandi (Amhrnsiana), Ferraris IV (Lazio Rim), Monli in Berlolini (Juventus Turin), Guaita (A. S. Rim), Serantoni (Juventus Turin), Meazza (Ambro-siana), Ferrari in Orsi (Juventus Turin).
LahkoatletskaTtabela in Finci
Finci so na podlagi dolgoletnega študija ter preizkušenj izdelali nove tabele, po katerih se s lučkami ocenjujcjo uspehi atletov. Te tabele so bile sprejele na stockolmskem kongresu. Kakor znano, bazirajo stare tabele na rekordih iz leta 1912, to se pravi, da so se ti rekordi ocenili s 1000 točkami in potem je šlo navzdol; čim slabši uspeh ie kdo dosegel, tem manjše število točk je dobil. Po teh tabelah se ocenjujcjo razni višeboji, izmed kalerih jc najbolj znan olimpijski aeseleroboj, ki jc
najtežja preizkušnja za vsakega atleta. Tudi sedaj so vzeli Finci za podlago rekorde iz leta 1912 ler jih ocenili s 1000 točkami. Vendar pa so nove finske tabele pravičnejše in tudi bolj odgovarjajo današnjim razmeram, kajti tabele imajo do 1150 točk in se poleg tega lahko vsak čas še raztegnejo.
Bistvena razlika med starimi in novimi tabelami je ta, da se v novih tabelah uspehi ne ocenjujejo več enakomerno, ampak dobi atlet za diferenco, ki jo je dosegel pri gotovi višini, sorazmerno več točk, kakor drugi pri nižji višini za enako diferenco, Prej se je na primer pri 400 m teku računalo med 52 in 53 sekundami ista razlika t. j. 33 točk, kakor med 49 in 50 sekundami. Pri sedanji tabeli pa znaša diferenca med 52 in 53 sekundami 51 točk, med 49 in 50 sekundami pa 61 točk, tako. da dobi kvalitativno boljši uspeh tudi pravično znamko. Finci so napravili za vse lahkoatlelske panoge, v katerih se tekmuje na olimpijskih igrah ocenjevalne tabele ter-je s tem podana možnos primerjati med seboj teke, mete in skoke. Sedaj pa še poglemo kako bi bili ocenjeni sedanji svetovn rekorderji po finski tabeli.
Krogla — Torrance — 17.40 m 1205 ločk Kopje — Jarwinen — 76.66 m 1160 točk Skok v višino — Marty — 2.06 m 1124 točk Disk — Andersson — 52.42 m 1121 točk 5000 m — Lehtinen — 1417 1106 točk Skok v daljavo — Nambu 7.98 1181 točk 110 m zapreke — Beard — 14,2 sek. 1078 točk Skok s palico — Graber 4 36 m 1078 točk 1500 m — Bonthron — 3:48,8 1073 točk 100 m — Metcalfe — 10.3 1071 točk 10.000 m — Nurmi — 30:06,2 1069 točk 800 m — Easlman — 1:49,8 1065 točk
O la lliracr Huud! Kdo so ne spominja tega sim putičnega dečka, ko je plaval visoko nad našo Planico, kjer jc postavljal s svojimi rojaki nove svetovne rc korde. Sedaj se mudi v Nemčiji, kje.r bo prihodnjo zimo treniral nemSke skakače za zimsko olimpljndo v (hirmtseh-Partenkirohomi. Kakor poročajo i-z llerlinn. je Birger posluvil zopet Hvojevrnten rekord na neki berlinski skakalnici, ki dopušča največ 20-nioter.skc skoke. Pred par dnevi je namreč odšel ta fonouionainj skakalec s svojimi dilcaml nn to skakalnico, ko n; bilo (in ga še tudi danes ni) na njej nobenega snega. Umetni nalet, omenjene skakalnico so pokrivale lo ,»l Padajoče igle tamkajšnjih Jelk, islotuko doskočišče. Toda zgodilo se je nekaj, česar ne hi nihče pričakoval. Tiirger je namazal svoje smuči h petrolejem, jo stnrlal na vrhu in že jc zdrčal preko mostu. Plaval je v pre ce.) iiokončni stoji mirno iu sigurno, dokler ni prišel oa neobičajna tla in jn seveda tudi lepo izvozil, llirger Je skočil 22 m (novi rekord nn omenjeni skakalnici) in Nemci se upravičeni sprašujejo, kaj bo šele napravil na veliki skakalnici v (inrmiseb-Partenkirchenn. Menda nekaj tukugu, kakor v naši Planici: Kakor smo so mu mi čudili v muren, tako se mit bodo ludi Nemci.
Mednarodna prvenstva r drsanju na ledti n le/o 19:IS. Za drsalna prvenstvu letu 1!)3,"> je žc sestavljen celotni program. Kvropsko prvenstvo v umetnem drsanju 7,a gospode, dnine ln -za pare se bo vršilo .od 24. do 21». Januarja v St. Moritzn. Evropsko prvenstvo \ iii trostnom drsanju se bo vršilo 2. in ;1. februarja v Hoj singforsu. Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju 7.a damo se ho vršilo nn I lu nam 8. in !>. februarja na dr Kolišču Engelinann. Svetovno prvenstvo v umetnem (leganju se bo vršilo v Budimpešti, in sicer Ui. in 17. februarja. V istih dneh se bo vršijo v Osln svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju.
.Imcrika ne pride, na svetovno prnensl.eo 1: hokeju nn ledu leta /M.i, ki se bo vršilo, kakor je že bilo .inv ljonn, v Dnvosn v Svlct od 19. do 27. Januarja. Znano
je, da je Kanada v zadnjih treh letih pri svetovi...... pr
vonstvu, ki se jo vršilo v Kryniei, llerlinu in Milanu, imela v Američanih re-snegn konkurenta. Pri priliod-njem prvenstvu v Davosu pa se I SA tokom no bo udeležila. Američani bodo ostali doma zalo, da so bo do mogli pripravili za olimpijske tekme, ki bodo 1:1:11; v Gnruiiseb-Pantenklre.benu v Nemčiji. Udeležba Kanade v Davosu je že zusigurana. Zastopal jo b,> leto* nji prvn.k Wlnipeg M on ti ro It lloe.ke.y Club. Ostali bodo kar dva meseca v Evropi ter gostovali pu večjih o,vrn;> sklh centrih. Polog Kanade so se dosedaj prijavila 1110 štv a šc iz Nizozemske, Belgijo in Svlec.
Redni občni zbor
zadruge
„Jugoslovanska tiskarna" v Ljubljani
ho v četrtek, dne 22, novembra 1934 ob štirih popoldne
v posvetovalnici
Spored:
1.	Branje zapisnika zad. o. z.
2.	Prebere sc reviz. poročilo.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za poslovno leto od 1. VIL 1933 do 30. VI. 1934.
5.	Podružnica v Novem mestu.
6.	Volitev tretjine načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Shičahiosli.
Ppiffilffif
V' L J UBIJAM I • H
DRAMA (Začetek ob 20)
Torek, 13. novembru: Orlič. Hod B. Sreda 14. novembra: 1'efika noč. Red A. Četrtek, 15. novembra: Migo, dekle z Montparnasa. Rod Četrtek.
Petok, Iti. novembra: Zaprto.
OPERA (Začetek ob 20)
Torek, 13. novembra: Ho!/manove pripovedke. Red A. Sreda, 14. novembru: Rigoletto. lted Sreda. Četrtek, 15. novembra: Carmen. Gostovanje Andrea
Burdina. I-/.veu. Potek, 1«. novembru: Zaprto.
Andree H ur d ino, ki Je žel pri prvem gostovanju navdušene upluv-ze občinstva za njegovo odlično kreacijo de Urienxa, h katero jc pokazal profinjeuo pevsko in igralsko kulturo, se poslovi ml Ljubljane 15 t. m., , v četrtek, kot don J ose v Blzetovi Carineu«. O. Bur- | dino opravičuje najboljše mnenje o njegovih umetniških kvalitetah tudi kot don Jose. Toplota petja, ki | ga gradim z igro polno zveneči glas, temperamentna in strastna igra v zadnjem dejanju, s katero of ura poslušalcu, so vrline tega odličnega pevca. Občinstvo i opozarjamo, da si pravočasno nabavi vstopnice /.a poslednjo gostovanje umetnika.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 13. novembra ob 20: Hlapel. Red C. Znižane eene. Sreda, 14. novombra ob 20: Hamlet. Red. A.
JSasznanila
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka pelltna vrstica po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Opravo »Slovenca« Maribor
Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova B
Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista.
Ljubliana
t Ljubljanskim v Hubadovi lupi JPS včlanjenim pevskim zborom. Prihodnja pevska vaja za žalni koncert 33 t m. se vrši v četrtek, dne 15. novembra ob 20 v prostorih pevskega društva Ljubljanski Zvrni v Mostnem domu. Udeležba je obvezna za moške in mešane zbore. Arhivarji naj princ«) notni niaterial Ka žalne speve s seboj. Pridite vse in vsi točno. — Uprava Hubadove župo JI'S.
1 Kino Kodeljcvo. Drevi ob 20 in jutri ob 20 tieorg 0'Brien v filmu »Glas krvi«. Cene znižane.
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Ustar, Selcai-burgova nlicn: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41, in mr. Irn-koozy ded.. Mestni trg.
Radio
Programi Radio Ljubliana t
Torek 13. novembra: 11.00 Šolska ura: Od dreves-noca debla do papirja (Josip Zabkar) 12.15 Plošče 111511 Poročita 13.00 Cas, plošče 18.00 Gospodinjska ura: Poročilo o internacionalnem kongresu v Berlinu za gospodinjski poklic (ga. Zemljanova) 18.20 Otroška ura (ga Gabrijelčlčevu) 16.40 Nemščina (dr. Kolurie) 19.10 Nacionalna ura: August Senoa 19.50 Jedilni list, program za sredo 20.00 Sokol: S-mer sokotske vzgoje (franjo Lubej) 20.20 Žalne koračnice na klavirju izvaja dr. fivara 21.00 Biblijske pesmi od Dvoraku, jx>je Drago 2agar 21.30 čas, poročila, Radijski orkester.
Sreda, 14. novembra: 12.15 Plošče 12.50 Poročila 13.00 Cas, plošče 18.00 Plošče 18.20 Nasveti za liuše ljudske odre (Joža Vombergar) 18.40 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) 1S.10 Nacionalna ura: Peter II. Petrovič Njegoš 10.30 Plošče 19.50 Jedilni list, program za četr-lek 20.00 Orgelski koncert Stanka Premrla, vmes poje Tone Petrovčič 21.00 Vojaška godba 40. pešpolka Triglavskega 22.00 Cas, poročila, plošče.
Drugi programit
TOREK, 13. novembra: lielgrad: 19.45 Violinski Voticert 21.00 Neznani junak, drama 21.30 Radijski or-koster — Dunaj: 17.20 Violinska glasba 19.30 Ura Leona Fnlla 20.50 Operne melodije 22.50 Jazz 24.1X1 Plošče — Ttudimpešta: 18.00 Dva kvarteta 20.25 Ciganska glasba 21.50 Orkestralni koncert 23.15 Jazz — Milan-Trst: 17.10 Lahka glasba 20.45 Cardafika kneginja, opereta, Kol- . man — Rim-Uari: 17.10 Lahka glasba 20.45 Trio in duoti 21.45 Veseloigra 22.15 Lahka glasba — Praga: 10.10 Trio na flavti 19.30 Iz oper 20.15 Koncert na cim-tialo in orkester 20.45 Scapinove zvijače, Moliere — Urno: 19.:«I Handonion solo — Vratislava: 19.10 Ciklus pesmi — Varšava: 21.00 Novi Don (Juiojote, opern, Mo-niuszko 22.15 Plošče — Berlin: 18.30 Stultgarl 20.10 Zabavni koncert 21.10 Plesne melodije — Konigsberg: 19.00 Pesmi 21.00 Večerni koncert — Hamburg: 19.10 Regiment po cesti gre, koračnice 21.10 Lipsko — Vratislava: 19.00 Pesmi Nemcev v tujini 20.00 Radijski orkester — Lipsko: 19.00 Narodne pesmi 21.IKI Plesna glasba — Kiiln: 19.00 Pesmi 20.1(1 Vratislava - Frank-fiirt: 18.45 Zabavni koncert 20.10 Car in tesar, opera, Lortzing — Stuttgart: 18.30 Vojaška godba 19.30 Valček koraka 20.10 Ljubezen na orglicah 21.15 Grozna povest — Monakovo: 19.00 Radijski potpourri 20.10 Aennchem von Tharau, ljudska igra s petjem — ZUrich: 21.10 Pestra ura — Strassburg: 21.30 Francoska operna io baletna glasba.
IHFH'7™1
Krojačica
se priporoča cenj. damam. Delo po zelo solidni ceni. Križevniška ulica ll/III. a
Potujoči trgov, potnik
za Štajersko želi še kak dober artikel iz špecerije ali galanterije. Naslov pove uprava »Slovenca« v Mariboru.	(a)
Krojaški pomočnik
za mešano delo želi službo v mestu ali trgu. Dopise pod »240« poslati v Zreče, poštno ležeče, (a)
tlužbodobe
Samostojno kuharico
sprejmemo za večji pen-zijonat na severnem Jadranu. Nastop službe takoj. Reflektiramo samo na dobro izvežbane osebe, ki so bile že zaposlene v hotelih, odnosno večjih penzijonatih. Prednost imajo one, ki imajo osebno pravico za vodstvo penzijonata, odnosno vse po obrtnem zakonu predpisane pogoje. - Ponudbe s točnim opisom dosedanje zaposlitve, kakor tudi z navedbo minimalnih zahtevkov za delo v času sezone in delo po sezoni naj se pošljejo na oglasni oddelek »Slov.« pod šifro »Jadran« št. 12906. (b)
mm\
Učenko
ki ima veselje do trgovine in je dobra računa-rica, sprejmemo v trgovino z mešanim blagom. — Gregor Koželj, Mokronog. _(v)
Brivski vajenec
že nekoliko izučen, išče zaposlitve v mestu ali na deželi. Ivan Kalar, Bežigrad 1, Ljubljana. (v)
Prodam knjižico
Ljudske posojilnice v Kranju. Cena po dogovoru. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12535.	(d)
Stanovanja
ODDAJO: Stanovanje
sobo in kuhinjo takoj oddam mirni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12943.	(č)
Posestva
Enonadstropna hiša
v kateri je v pritličju dobro idoča gostilna z vsemi pritiklinami, v nadstropju se nahajajo '"iske sobe, edino moderne zidano kegljišče v trgu, velik gostilniški vrt, ledenica, velik vrt za zelenjavo, tujski hlevi itd. — naprodaj radi visoke starosti lastnika. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 12949. (p)
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. -Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 12933. (1)
CESffl
Ce avto sv o/ s turi pruaa/ai aT motorja bi znebil se rad bri kupcev ti mnogo prižene Slovenčev natmaniS' inseral
Več let
ste si nevede kvarili prebavne organe z falzi-ficiranimi grenčicami, zato jih zdravite sedaj z domačo, naravno Jordan grenčico. Dieta ni potrebna. Lastnik Rupp, Beograd, Čika Ljubina 18-1.
Konces. kovačnico
blizu Laškega —■ prodam. Salobir, Sv. Lenart nad Laškim.	(p)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po DaiviSjib cenab ČEUNE, mvelir, Liub ana Woltova ulica it. 3.
^^ Telefon 2039
A PREMOG KAKBOPAKETE DRVA. KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5.
Sveža jajca
debela zaboj 400 kom. 225 Din, Ia orehe v lupini 50 kg 240 Din franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Zdrav, odbran
krompir
oddaja — dokler zaloga
po 50 Din 100 kg
vsako količino
tvrdka A. Volk,
Ljubljana, Resljeva cesta št. 24
Razno
Izposojamo
PloiEe. . 4 2 Din Gramofone š 10 Din
.Eleklroton'
Ljubljana Tavčarjeva ulica 3
tnrrn^n
R. WarblDek
najstarejša ivornica klavirjov
Llubljana
Gregorčičeva ul. S I.
Prodaja inozemskih in
lustmb izdelkov Strokovniaška popravila
in uglaševanje Naicenej-a izposojevalnica Obročna odplačevanja
Objave
Preklic!
Podpisani Sever Rudolf iz Ljubljane, sem govoril o gospodični Šmalc Ivanki, trgovki v Ljubljani, da je zaprta, ker se je neugodno izražala o Njegovem Veličanstvu kralju. Za to kleveto nisem imel nobene osnove in radi tega preklicujem in obžalujem, ter se gospodični Šmal-čevi zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
R. Sever.
Preklic!
Podpisani Savinc Franc, posestnik in klobučar iz Radeč pri Zid. mostu sem raznašal o gdč. Šmalc Ivanki, trgovki v Ljubljani, v Zagrebu in po raznih sejmih v Sloveniji kleveto, da so jo zaprli v glavnjačo radi žaljenia Nj. Vel. kralja. Za to kleveto nisem imel niti najmanjše osnove in jo radi tega preklicujem in obžalujem ter se gdč. Šmalc Ivanki zahvaljujem, da je odstopila od kazenske tožbe. Radeče pri Zid. mostu, 8. novembra 1934.
Savinc Franc.
STARŠI!
Otroku, ki obiskuje šolo, dajte, ako ie slaboten, použiti vsak dan zjutrai m zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi. živcev in teka Otroci, ki redno iemlieio »Energin«, imajo dober tek in so odporni zoper vsa obolenja »Energin« za iačanie krvi. živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti. ako je slabotno. To ie prehodna dekliška doba. ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din.
Reg S. br. 19.147/33.
Telefon 38-10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavoduv Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubliana. Krekov trg 10
Sporočamo težko vest, da je Vsemogočni odpoklical k Sebi našega zvestega tovariša, gospoda
Ljubšo Matijo
kaznilniškega kurata v p.
Pogreb predragega pokojnika bo v torek 13. t. m. ob 14 popoldne iz farne cerkve v Celju na ondotno pokopališče.
Ljubljana, dne 12. novembra 1934. Slovensko kat. akad. starešinstvo.
Redni občni zbor
u
zadruge
„ Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
bo v četrtek, dne 22. novembra 1934 ob pol petih popoldne
v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne
Spored:
1.	Branje zapisnika zad. o. z.
2.	Prebere se reviz. poročilo.
3.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za poslovno leto od 1. VIL 1933 do 30. VI. 1934.
5.	Podružnica v Ljubljani in Novem mestu.
6.	Volitev tretjine načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
Vabi n a č e 1 s t v o
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta S 'paviljon)
lahko plačate naročnino ta »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoltuba« naročate mserate in dobita razne tnlormacue — Poslovne ure od pol 8 eiu-trai do doI t popoldne m od 2 do 6 popoldne.
+ Tužnega srca naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena hčerka in sestrica
Jožica Danica Getzeli
hči gozdnega čuvaja
danes, dne 12. L m., po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb bo v sredo, dne 14. t. m. ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Moste, 12. novembra 1934.
Globoko žalujoči starši s hčerkico in ostalim sorodstvom.
»ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU, IŠIASU, BOLEČINAM V KOSTEH, ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC
Na dlan roke si izlijte nekoliko »Alge« ter drgnite vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in posušila. jo namočite nanovo in zopet drgnite. Tako ponavljajte večkrat, nato pa ovijte na-drgnjeni del telesa z volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dva do trikrat dnevno, po potrebi tudi večkrat. Že po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olajšanje bolečin. Kakor hitro občutite tudi najmanjše ne-razpoloženje in raztezanje, nadrgnite telo z »ALGO«, ker je to lahko pričetek težkega obolenja, ki ga boste z malo »ALGE« preprečili.
»ALGA« se dobi povsod. — 1 steklenica 14 Din
(Reg. e. br. 18117-32.)
Alja Rahmano>va:	76
Zakoni v rdečem vihariu
Čudno duvstvo se me polašča. Sijaj škrlatno-rdečega 6olnca in ta debeli 6neg, spolzke gazi in zasnežene vejice dreves bi si rada zagrebla v spomin, to podobo bi rada vzela s seboj v inozemstvo. Čemu mi bo tam? Mar ondi ni snega, ne škrlatnega solnca, ne gazi v vrtovih, ki so potresene s pepelom? Ne vem, čemu, ampak vse, kar vidim, zbiram in spravljam v dušo, da ee bom pozneje spominjala. Čemu naj ee sjiominjaiii, čemu naj so spominjam Rusije? Da, vse si hočem pozneje spet priklicati v spomin! Mar naj si zapomnim tudi to rušo mačko, ki čepi tu ob ograji in tožno inijavka-joč dviga tačico? Da, vse si hočem vtisniti v spomin in tudi tale okorni izvesek z nikomur podobno presto, in to čepičarno, v.se, vee ...
Nisem vprašala Otmarja; čakala eem, da je sam izpregovoril: Rektor ga je sprejel zelo neprijazno, niti sedeža mu ni ponudil. Živo sem si predstavljala. kako rektor dostojanstveno sedi v naslanjaču, videla sem v duhu njegove nemirno begajoče oči, ki nikdar ne pogledajo naravnost, njegove nervozno podrhtavajoče roke. Rekel je, da sploh ničesar ne ve in se je delal, ko da ga vsa zadeva nič ne briga. Tega nisem pričakovala. Očitala sem Otmarju, da je morda govoril premalo do živega.
»Kaj menda ne misliš, da ga bom prosil?«
»Potem pojdem sama k njemu; prepričana sem, da ga je GPU obvestila o najinem izgonu. Ali ni bil v hudi zadregi?«
sče je bil v zadreg: ali ne. ne vem, ampak nn vsak način se je obnašal ko prase. Če me vržejo vuu. pojdem; toda prosil ne bom!«
»Ampak, Otmar. kaj govoriš? Ali ni morda »e golo nesporazumljenje?« sem šepetala. »Saj te vendar preganja GPU!«
»Čisto vseeno mi je, kdo me goni proč; izganjajo me in zato ne želim dalje ostati!«
Obraz mu je zalila rdečica in v očeh se mu je pojavila trma in sovraštvo, česar se pri njem najbolj bojim. Tega ne "pozabi in ne odpusti nikoli, sem si 6pet mislila z bridkostjo.
»Sama pojdem k rektorju in boni govorila z njim, da zvem resnico!« 6em rekla. V tem trenotku se je peljal rektor mimo na elegantnih saneh, k: sta jih vlekla dva krasna konja. Sani in konja so svoje dni vzeli očetu moje součenke. Otmar je vljudno pozdravil, rektor pa ni hotel ničesar videti in se je še globlje zakopal v kožuhe na saneh. — — —
Mahneva jo po stranski ulici, da ne bi nikogar srečala. Otmar me vodi pod pazduho; nič ne govoriva. Jaz pa skušam ujeti mimogrede kak vtis in ga obdržati, tako rekoč na srce pritisniti. Tu dolga ograja iz desk različne velikosti. Tam-le v hišici je stanovala součenka iz gimnazije, na temle zanemarjenem vrlu sva se skupno pripravljali na izpit iz fizike, sredi med cvetočimi lipovkaini in jablanami. In nenadno sem se spomnila s čudovito jasnostjo, da sva sedeli pri slabo izdelani mizi, ki je na njej ležal kup odprtih šolskih knjig, in mi je ona pošepnila: »O, li neumna človekoljubka, ljubiteljica ljudstva, le čakaj, ljudstvo ti že pokaže! Kaj je meni ljudstvo, ljubši so mi častniki! Jaz vzamem častnika! — — —
Nasproti nama pride krdelo čekistov z jetnikom. Bože, kolikokrat sem v teh letih že videla jetnike, ki so jih peljali po ulicah, pa še nikoli ni njihova nesrečna, nevečna zunanjost napravila name globljega vtisa nego danes. Ni bil navaden zločinec, ampak, kakor je sedaj običajno, politični očividno posebno nevaren. Pred njim korakata dva vojaka, in sicer ritenski z napelimi revolverji, namer jenim i na jetnika; le zdaj pa zdaj za hip pogledata nazaj, da jima ne bi izpodletelo na gru-
dasti poti, k: je bila posejana z ledenimi kepami. Ob desni in levi tudi po en vojak z namerjenima revolverjema in za njim spet dva z nastavljenima bajonetoma. Jetnik je mož inteligentnega obraza; roke drži v žepih popolnoma razcefranega letnega plašča (pri 30' stopinjah mraza!), brez pokrivala na glavi, lasje mu vise zmršeni čez obraz. Počasi, prav počasi koraka po sredi ulice v gotovo smrt. Obraz mu je smrtnobled; ali je tako dolgo sedel v ječi in je za smrt bolan, ali je to smrtni strah? Ljudje obstajajo in z grozo gledajo lako navadni prizor, ki se mu pa vendar ne morejo privaditi.
»Političnega ženejo,« reče neka ženska z rdečo ruto na glavi ;n z veliko košaro v roki, z globokim vzdihom; »tudi on ima mater ali ženo in morda tudi otroke!«
In jaz — strah me zgrabi, da komaj stojim. Sedaj prideva domov in morda zapro tudi naju in naju odpeljejo ko tega moža, nekam daleč, vedno dalje od doma, od staršev in od otroka, v ječo in potem v smrt. In nihče se ne bo potegnil za naju, nihče jim ne bo zaklical: Kaj delate? Da, še vprašati se ne bo upal nihče, zakaj?... Zakaj pa peljejo tega človeka? Na nosu mu postrani visi šči-palnik in vrvca niha groleskno sem ter tja. Bržkone je časnikar, pisatelj ali učitelj; peljejo ga v smrt in vse strnti vanj z nemo grozo; toda nihče nima poguma vprašati ali črhniti besedico. Kvečjemu šušljajo prav na tihem: Politični! In če bodo naju tako gnali? Drevenela sem od strahu; najstrašnejše se mi dozdeva, da 6e ne moreš nikjer pritožili, nikjer opravičiti. Dežela krivice, dežela nasilja, dežela zatiranja in okrutnosti, moja domovina !!!
Vedno tesneje se privijam k Otmarju, ki hodi z mirnimi koraki. Vetu, on ni mojih misli, on ne čuti strahu, ker še vedno ne misli, kaj ga utegne čakati, ker še vedno misli o Rusiji bolje, mnogo bolje, nego je v resnici. Užaljen je, hudo užaljen,
pa ne prestrašen. Svoje misli obdržim zase, prvič sem mu jih zamolčala.
Doma so naju ča.kali s kosilom. Miza je posebno svečano pogrnjena, jedi pripravljene posebno izbrano; danes bodo pilmeni (z mesom nadevane vrečice :z testa), mati in Dunjaša sta jih delali že od ranega jutra. Nisem mogla očetu ali materi pogledati v obraz, ker sem vedela, da me bo takoj 6pet premagal jok, da sploh ne bom mogla jesti, da mi povzroča bolečine vse, kar oče govori s prisiljeno veselim glasom, dočim mu obraz drhti in si mati brez prestanka briše oč:. Otrok sedi očetu v naročju in veka; na prvi pogled se mu pozna, da je bolan. Lica žare, ročice mu ko mrtve vise nizdol. Otrok je bolan! In če naju zapro? Dunjaša prinese veliko skledo s pilmeni. Oče 6e trudi, da bi kazal od veselja razigran obraz, in pravi:
»Tako, to m: je všeč! Pilmeški! Ze dolgo jih nismo imeli! He! Tovarišči! Aljuška! Kaj se držiš tako kislo! Daj sem krožnik!« je klical z glasom, ki naj bi bil vesel; toda nenadno se mu stori in ako in z rahlo se tresočim glasom reče:
»Ljuba moja otroka, mislita na moje besede: Vse se snide na dobro. Mečejo vaju iz USSR — pojdita z Bogom! Tu ni nič dobrega in lepega! Mlada sta še, zdrava in krepka. Našla bosta srečo. Dober človek nikjer ne pride pod nič. Le tu, pri nas se dobri ljudje pogubljajo, drugje nikjer! V čast si morata šteti, da vaju izganjajo; pri nas se samo sleparjem dobro godi; že stoletja žive pri nas dobri ljudje v ječah ali v izgnanstvu. Bogme! Spomnila se, kateri pisatelji so pri nas živeli v izgnanstvu! Ali ni živel Speratiski v sivi hiši? In Puškin? In Saltikov-Ščedrln? In Dostojevski? Ne žalujta, otroka, ampak vesela bodita. Privadita se v novi deželi in verujta mi, da je božja roka vmes. Brez njegove volje niti las ne pade človeku z glave. Niti eden I Sedaj morda ne razumemo, toda gotovo pride na hvalo. Tako, in sedaj jejta pilmene!«