SLOVENSKI Izdaja časopisno-založniško podjetje SZDL »Naš tisk« — Direktor: Rudi Janiiuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-528 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/II., telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-856. za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 60l-»T«-163 Mesečna naročnina 200 din REŠITEV VLADNE KRIZE V FRANCIJI Nova vlada navdušenja Francoska javnost se je že naveličala dolgotrajne krize — Pestri strankarski sestav vlade ne obeta trdne enotnosti v poglavitnih vprašanjih PAKIŽ, 24. febr. (AFP) Za novo francosko vlado je glasovalo 369 poslancev, proti njej pa 210. Med poslanci, ki so glasovali proti novi vladi, so poslanci KP Francije in progresisti ter okoli 105 socialistov. Glasovanja se je vzdržalo 28 posiancev, med katerimi je bil tudi bivši predsednik vlade Mendès-France. Nadalje se je glasovanja vzdržalo tudi 7 radikalov, 7 republikanskih socialistov in 5 ljudskih republikancev. Pariz, 24. febr. (Tanjug) — Rešitev vladne krize ni povzročila nobenega navdušenja v francoskih političnih krogih in tudi ne v tisku, kajti javnc-st nestabilnosti skupščine, »Aurore« pa obžaluje, ker socialisti niso šli v vlado ter meni, da niso niti povedali pravih vzrokov, zakaj niso hoteli v vlado. »Populaire« pravi, da je narodna skupščina sprejela zaupnico Faureovi vladi v atmosferi naveličanosti, medtem ko »Franc Tireur« naglasa, da je novi predsednik vlade pri večini, ki ga podpira, »ujetnik kolonialne oligarhije«, ki je vrgla njegovega prednika. Zaradi tega bo po mnenju tega lista nova vlada pod vplivom tistih, ki postavlja-zo vsako vlado pred »izvršeno dejstvo«. »Combat« pravi, da se nova vlada po svoji strankarski sestavi ne bo mogla ogniti tistih nasprotij, ki se utegnejo prav kmalu pojaviti. List sprašuje, kaj bo vlada storila glede pariških sporazumov, ko je v njej devet ministrov, ki so že glasovali proti sporazumom. Listi, ki so pod vplivom KP Francije, menijo, da nova vlada ne more uspevati niti po svoji strankarski sestavitvi in tudi ne po programu, v katerem ni govora o iaicizmu, o nacionalni neodvisnosti, o socialnem programu in o delu za mir. Francoski sindikati dvomijo v Faurea se je krize že naveličala ter je zahtevala kakršnokoli rešitev. To naglašajo tudi razni listi. Tako na primer »Figaro« opozarja novega predsednika vlade, naj nikdar ne pozabi upoštevati Pariz, 24. februarja. (Tanjug). Francoski sindikati so s precejšnjo skepso sprejeli del programa predsednika vlade Faurea, ki govori o reševanju socialnih problemov v okviru 1'8-mesečnega socialnega načrta. Zastopniki Generalne konfederacije dela in Force Ouvnière menijo, da sedanja vlada ni sposobna, da bi na tem področju uresničila, kar zahteva položaj za ozdravitev socialnega stanja v državi. Sindikati se spominjajo, da Ed. gar Faurt kot minister za finance v Lanieiovi in Mendès-Fran-ceovi vladi ni imel razumevanja N ^ krti iti Mulatov o formošHi krizi New Delhi, 24. febr. (Tanjug). Iz krogov, ki so blizu indijskemu ministrstvu za zunanje zadeve, se je zvedelo, da sta premi?: Nehru in sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov te dni izmenjala informacije o stališčih svojih vlad do formoške k ize. O'o tej priložnosti je indijski premier poudaril, da njegova vlada priznava izključno in edino vlado v Pekingu in da zaradi tega misli, da Čangkajšek na konferenci o kitajskih otokih nima pravice do enakopravnega zastopstva. Misli pa, da je treba najti pot k uresničenju take konference. Isti krogi dodajajo, da bi po mnenju Indije Kuomintang lahko poslal na tako konferenco Zvezna ljudska skupščina sklicana za 7. marec Beogr.td, 24. febr. Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je sklical sejo zveznega zbora in zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine za 7 marec ob 11. dopoldne. Kakor je bilo žc javljeno, bodo bržkone na dnevnem redu ekspoze predsednika republike o notranji in zunanji politiki Jugoslavije, nadalje poročilo zzKznega izvršnega sveta za leto 1954 in razprava o dveh zakonskih načrtih, o založniških podjetjih in založniških ustanovah ter o upravljanju šol. Skupščinski odbor Ј8 razpravljal o plačnem sisiemu Na včerajšnji seji odbora za gospodarstvo zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Slovenije so proučevali izvajanje novega plačnega sčstema. Seji so prisostvovali tudi predsednik republiškega sveta sindikatov Janko Rudolf in predsednik republiške komisije za plače Franc Popit s člani komisije. svoje zastopnike, ki pa ne bi imeli položaja polnopravnih delegatov. Glede priprav za konferenco, pravijo v Delhiju, da je zanje značilen popoln zastoj in pričakovanje razvoja na Daljnem vzhodu sploh. Pripominjajo, da zaenkrat ni nobenih znakov za spremembo v dosedanjem stališču Sovjetske zveze. Zvišanje plač članom ameriškega Kongresa Washington, 24. febr. (Reuter). Ameriški senat je odobril zvišanje plač 551 članom ameriškega kongresa od dosedanjih 15.000 na 22.500 dolarjev na leto. Senat je tudi odobril, da se zvišajo sodnikom zveznega sodišča plače od 7.500 na 9.500 dolarjev na leto. Predstavniški dom ameriškega kongresa pa je prejšnji teden sklenil, naj se članom kongresa zvišajo plače na 25.000 dolarjev na leto, torej za 2.500 dolarjev več, kot je zdaj odobril senat. Predlog zakona o zvišanju plač mora zdaj priti pred skupno sejo obeh domov, da se odpravi to nesoglasje. Diplomatska kronika Beograd, 24. febr. Predsed-Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je sprejel danes na protokolarnem obisku poljskega ambasadorja v Beogradu. g. Henrika Grohulskega. Beograd, 24. ferb. Predsednik zvezne ljuddske skupščine Moša Pijade je sprejel danes dopoldne na poslovilni o-. bisk italijanskega ambasadorja v Beogradu g. Francesca Paola Vanni D’Arehiraffija. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Čola-kovič je sprejel danes na protokolarni obisk francoskega ambasadorja v Beogradu g. Francois« Couieta. Dunaj, 24. febr. Jugoslovanski ambasador na Dunaju Dragomir Vučinič je obiskal danes generalnega sekretarja avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve ambasadorja Wilomanna in se z njim raz-govarjal o tekočih vprašanjih glede odnošajev med obema državama. SEUL, 24. febr. (AFP). Policija v Seulu je objavila, đa je bilo aretiranih 12 subverzivnih elementov, ki so se zarotili proti sedanjemu režimu v Južni Koreji. V policijskem sporočilu je rečeno, da so vsi prišli iz Severne Koreje. za upravičene zahteve državnih uslužbencev. Prav tako pa so razočarani, ker ni pojasnil svoijega stališča do vprašanja kolektivnih pogodb. Po mnenju sindikatov je socialni plan Edgara Faurea bolj sporočilo o namenih kot dejanski načrt z določenimi obveznostmi, toda zastopniki krščanskih sindikatov vendarle smatrajo, da je vladi treba pustiti čas, da se izkaže na delu. Kibiško ladjevje v Izoli — (glej članek na 4. strani) Velike poplave v Srbiji Velika Morava js prebila nasipe in poplavila okoli 2000 ha polja SMEDEREVO, 24. febr. V noči od torka na sredo je okoli 3. ure prodrla Velika Morava na treh krajih skozi nasipe na desnem bregu in poplavila polja vasi Lučice in Dragovca ter del polja pri Požarevcu. Pod vedo je okoli 2000 ha zemlje. Prebivalstvo v Ljubičevu in nekaterih drugih manjših vaseh se je izselilo, vožarevac med tem po mnenju strokovnjakov zvezne komisije za vodno gospodarstvo za sedaj ni v nevarnosti, ker ga varuje železniški nasip. Velika Morava je narasla včeraj ob 8. zjutraj na 678 cm nad normalo (za 44 cm več kakor kadarkoli doslej). Od torka popoldne do včeraj zjutraj je narasla za 22 cm. Nižje od Ljubičevske-ga mosta narašča še nadalje, medtem ko v zgornjem toku znatno upada. To je pri strokovnjakih za vodno gospodarstvo povzročilo zaskrbljenost, ker ne GB DANAŠNJI SEJI QDE0RA ZA PROSVETO ZVEZNE SKUPŠČINE Predlog zašiooa o doktoratu znanosti VREME Napoved za petek: Oblačno vreme z vmesnimi padavinami. Pozneje delne razjasnitve predvsem v višjih legah. Temperatura med —3 in +4. na Primorskem do 8 stopinj. Snežne razmere: Koča pri Triglavskih jezerih 130. Komna 120, Vršič 110. Pokljuka 56, Tamar 70, Podkorensko sedlo 45. Kranjska gora 60. Planica 42. Bohinj 30, Krvavec 80. Jezersko 31, Loška koča na Starem vrTiu 50. Smučarski dom v J-štu 30. Mozirska koča 50. Celjska koča 43. Ribniška koča 55. Mariborska koča 55. Planinski dom na Kumu 70. Paderšlčka koča, Gorjanci 50. Ljubrjana 22. Ce-l*e 22. Sloveni Gradec Tt. Maribor 28. Muršiča sobota 16. Novo mesto 36, Postojna 8. Beograd, 24. febr. (Od našega dopisnika) Odbor pa prosveto zvezne ljudske skupščine, ki se bo sestal jutri, bo v svoj dnevni red poleg ostalega vnesel tudi predlog zakona o doktoratu znanosti, ki ga je zvezni izvršni svet sprejel na svoji seji 5 tega meseca. Predlog zakona o doktoratu znanosti je izdelan na podlagi čl. 16 splošnega zakona o univerzah, ki določa, da se bo o doktoratu znanosti izdelal poseben zvezni zakon. S sprejemom tega zakona bo prenehal veljati zakon o pridobivanju znanstvene stopnje doktorata znanosti, ki je bil sprejet L 1948. Sedaj veljavni zakon in predlog novega zakona o doktoratu znanosti se precej razlikuje glede pogojev za dosego doktorata znanosti. Po zakonu iz 1. 1948 je doktorat znanosti podeljevala tudi akademija znanosti, medtem ko po predlogu novega zakona doktorat znanosti podeljujejo samo univerze na podlagi odločbe ustrezne fakultete. Doslej je bilo za dosego doktorata znanosti potrebno samo znanstveno delo (znanstvena disertacija), ki ga je moral kandidat ustno obraniti. Po predlogu novega zakona pa je poleg znanstvene disertacije in njene ustne oo-rambe potreben še vmesni ustni izpit; od tega izpita bodo fakultetne uprave lahko oprostile samo tiste kandidate, ki se že dalj časa ukvarjajo z znanstvenim delom. Pogoj posebnega ustnega izpita je za pridobivanje doktorata znanosti postavljen vsekakor zato, ker obramba disertacije ne more zamenjati ustnega izpita in se pač o-mejuje v glavnem na vprašanje, kj ga obdeluje disertacija, medtem ko ustni izpit zajema celo vrsto predmetov ali pa vsaj znanstveno disci- plino, za katero se predlaga disertacija. Zakon iz 1. 1948 določa, da se za doktorat znanosti lahko prijavi samo tisti kandidat, ki ima že določeno znanstveno prakso v znanstvenem delu — ped pogojem, da sta pretekli najmanj že dve leti, odkar je diplomiral. Predlog novega zakona pa zahteva za prijavo za doktorat znanosti samo en pogoj — diplomo na fakulteti oziroma njej ustrezajoči visoki šoli. Jasno je, da se na ta način daje diplomiranim visokošolcem širša možnost za pridobitev doktorata znanosti. Priznanje doktorata znanosti tistim, ki so si ga že pridobili po tedaj veljavnih predpisih, ureja predlog novega zakona na naslednji način: Doktorati, pridobljeni na podlagi javno branjenega ali sprejetega znanstvenega dela (disertacije), bodo priznani kot doktorati znanosti. Doktorat, ki je bil pridobljen po prejšnjih predpisih in na podlagi tako imenovanega rigo-roza, toda brez disertacije (n. pr. na pravni fakulteti v Zagrebu ali Ljubljani, ne bo priznan kot doktorat znanosti. toda tisti, ki imajo te doktorate, bodo obranili vse pravice, ki so jim bile priznane po tedanjih predpisih. Izjeme v tem pogledu bodo po predlogu zakona predstavljali univerzitetni predavatelji, ki že dalj časa poučujejo na univerzah; njihov doktorat (pridobljen brez disertacije) bo smatran kot doktorat znanosti, ker bi morali drugače mnogi univerzitetni predavatelji po desetletnem ali petnajstletnem delu na univerzah naknadno pridobiti doktorat znanosti. Predlog zakona o doktoratu znanosti določa tudi pogoje za podelitev častnega doktorata. Ta doktorat se je po zakonu iz 1. 1948 lahko podelil samo uglednim znanstvenikom, ki so s svojimi deli obogatili znanost. Po predlogu novega zakona pa se bo častni doktorat lahko podelil tudi javnim delavcem, ki so s svojim delom prispevali k napredku znanstva in tistim osebam, ki so posebno zaslužne za znanost družbenega napredka. M. P. Tretji jugoslovanski nacionalni sejem v Zagrebu Zagreb, 24. febr. Tretji jugoslovanski nacionalni sejem, ki ga bodo odprli 25. marca • v Zagrebu, bo po številu razstavi jak e v in razstavljenih predmetov največja razstava jugoslovanskega gospodarstva. Poleg industrijske in kmetijske proizvodnje iz vseh republik bosta letos prvič prirejena poseben sejem jugoslovanskega obrtništva in vinarska razstava. Svoje izdefke bo razstavljalo okoli 800 industrijskih podjetij, kmetijskih posestev, zadrug in obrtnih podjetij ter delavnic. Po obsegu razstavnega prostora bodo največ zastopana podjetja za strojno gradnjo, kovinska in tekstilna industrija. Na sejmu bo veliko število novih predmetov za široko potrošnjo, kakor sodobno pohištvo, razni aparati za gospodinjstvo, električni aparati in mnogoštevilni obrtniški izdelki. Nekatere izdelke bodo proda. jaJi neposredno na sejmu. Spomladanski jugoslovanski nacionalni sejem bo odprt do 3. aprila. vedo zanesljivo, zakaj voda neprestano narašča. Obramba pred poplavo na levem bregu reke je zelo uspešna. Od vasi Skobalja pa nižje do Lozovika pospešeno ojačujejo stare nasipe v dolžini 20 km. Pri delu je zaposlenih več tisoč državljanov in pripadnikov JLA, ki so delali v dežju in blatu vso noč. » Ljudski odbor v Smederevu je sklenil predsinočnjem na izredni seji, da mobilizira kamione in ljudi. Ze ponoči so pre-peljavali delavce, vojake in gradivo na ogrožene kraje. Požarevae v nevarnosti Požarevae, 24. febr. Velika Morava je na štirih krajih prebila nasipe. Narasla reka je poplavila včeraj okoli 3000 ha zemlje in več deset hiš. Položaj je zelo kritičen, čeprav je nivo vode ostal ves dan na višini 678 cm nad normalo. Smederevska vodna skupnost pričakuje, da bo Velika Morava začela kmalu upadati, če ne bo dežja. Domnevajo, da bo obdržala sedanjo višino zaradi tega, ker narašča tudi Donava ter zapira izliv reke. Obramba pred poplavo je zelo uspešna, čeprav je težavna, ker so ljudje, ki ojačujejo nasipe, izčrpani. Ze več kot tri noči niso spali in so morali gaziti po vodi, da bi prišli do nasipa. Prebivalstvo je pokazalo mnogo požrtvovalnosti in prizadevanja, da bi obranilo svoja naselja. Iz Smedereva in Poža-revca pošiljajo nove delovne moči, ki so utrjevali nasipe na desnem bregu. Požarevae, 24. febr. Velika Morava, ki je včeraj ob 4. uri zjutraj prodrla čez nasip pri Ljubočevskem mostu, približno 5 km od Požarevca, je začela prodirati proti mestu in se mu je okoli poldneva približala na 2 km. Pripadniki JLA, ki so prejšnjo noč branili ogroženi odsek, so se umaknili pred vodo, ki je prebila stari dotrajani nasip na več krajih. Sedaj grade nove pomožne nasipe ob samih prehodih v mesto. Cesta Po-žarevac—Beograd je poplavljena na več krajih, medtem ko se železniški promet razvija normalno in ne grozi nevarnost, da bi bil prekinjen. Ukrenili so vse potrebno, da bi Požarevae zavarovali pred poplavo. Še vedno mobilizirajo ljudi in vozila, po-žarevska garnizija pa je v pripravljenosti. Voda je prodrla do periferije Požarevca Beograd, 24. febr. Po obvestilih republiške uprave za vodno gospodarstvo je Velika Morava prebila nasip na desnem bregu nad Ljubičevskim mostom na dolžini 4 km ter prodira voda v velikih količinah skozi odprtine pod nasipom železniške proge Ljubičevski most— Požarevae. Poplavljen je znaten del zemlje v vaseh Dragovac, Ziviea in Brežane, kakor tudi kmetijsko posestvo »Ljubičevo«. Razlita voda prodira ob železniški progi proti Požarevcu In je prodrla že do periferije mesta ter do vasi Lučiča. Poplavljen je večji del okrajnega sadovnjaka v bližini Požarevca. Vojaki in meščani iz Požarevca naglo grade začasen nasip, da bi zavarovali poslopja v spodnjem delu mesta, železniško postajo in vojašnico. Obrambna dela so v teku in tudi na nasipu med vasema Dragovac in Živico na desnem bregu Morave. Na levem bregu Velike Morave je obramba pred poplavo mnogo bolj uspešna, začenši od Velikega Orašja pa do samega Tis tj a. Pri Ljubmevskem mostu in nižje Velika Morava upada povprečno za 1 cim na uro. Menijo, da bo visoka voda ostala še tri do štiri dni, zatem bodo šele mogli predreti nasip med vasema Dragovcem in Zi-vico, da bi se mogla voda umakniti s poplavljenega ozemlja v strugo reke. Zaradi poplave Velike Morave je bil ustavljen promet za motorna vozila na cesti Požare-vac—Zabare—Svilajnac in na cesti Ljubičevo—Osipaonica. Tudi na Kosovem in v Metohiji je bil prekinjen cestni promet na relaciji Djakovica—Prizren zaradi razliva reke. 6.7Sm nad normalo Beograd, 24. febr. Po obvestilih ki jih je včeraj popoldne prejela uprava za vodno gospodarstvo LR Srbije, so ob spodnjem toku Velike Morave včeraj zgodaj zjutraj nastale manjše poplave, ker so ponekod popustiii nasipi, ki so bili razmočeni od deževja in narasle reke. Položaj na nekaterih nasipih je še vedno kritičen in jih podnevi ter ponoči utrjujejo. Včeraj ob 6. zjutraj je bila voda pri ljubičevskem vodomeru 6.78 m nad normalo, za 30 cm več kakor doslej kdajkoli prej na tem področju. Včeraj okoli 4. zjutraj je reka prebila nasip Ljubičevo—Lučice in poplavila okoli 2000 ha zemlje. Seda j delajo, da bi omejili poplavo na drugi črti obrambe, ki se raztega ob železniškem nasipu Ljubičevo—Poža-revac. Včeraj okoli 9. dopoldne se je začela voda razlivati tudi čez nasip med vasema Dragovcem in Živico. Položaj na tem odseku brega je še nadalje kritičen. Na levem bregu Velike Morave delajo ob nasipu od vasi Trnovca do Šaljlnca v zelo težkih okoliščinah, da bi preprečili razlivanje reke in pooravili poškodbe na nasipih. V obrambi pred poplavo delajo enote TEA in ljudje iz okoliških vasi. Na vsakem metru nasipa je po en vojak ali domačin iz okolice. 40-odstoikov setve uničenih Ljubičevo, 24.' febr. — Velika Morava je pri Ljubičevskem mo- stu včfra/j zjutraj padla za 10 cm. Nevarnost nadaljnje poplave se je znatno zmanjšala, vendar pa bo še trajala, dokler ne bo reka upadla na 600 cm nad normalo. Sedaj je voda visoka 678 cm. Ljudje in vojaki so včeraj in sinoči neprestano ojačevali nasipe. Železniški promet se razvija normalno, avtomobilski pa je prekinjen. Potrebnih bo najmanj pet dni po vpadu vode, da bo cesta Smederevo—Požarevae zopet sposobna za promet. Škoda zaradi poplav v tem delu Srbije še ni ocenjena. Po obvestilih smederevske vodne skupnosti je poplavljenih okoli 3000 ha zemlje in uničene okoli 40 odstotkov sctic. Poplavljenih je okoli 30 hiš oh reki tr naselje državne konjušnice »Dobričevoc. l!ì_ì J Prenos elektrike iz Vlasine prekinjen Beograd, 24. febr. Po obvestilu iz skupnosti elektrogospodarskih podjetij LR Srbije se je dopoldne porušil betonski stolp daljnovoda za 110 KW na relaciji Vlasina— Niš. S tem je bil prekinjen prenos elektrike iz hidroelektrarne Vlasine na konzumno področje beograjskega elektroenergetskega sistema. Zaradi te prekinitve se je začasno poslabšalo oskrbovanje z elektriko po vsem beograjskem sistemu, zlasti zvečer, ko je obremenjenost od 17.45 pa do 21.45 največja. Zato so danes uvedli začasno omejitev porabe elektrike. Za poprave porušenega stolpa bodo potrebovali najmanj šest do sedem dni. Skadrsko jezero je poplavilo več vasi Titograd, 24. febr. V prejšnji noči je Skadarsko jezero poplavilo vasi Kurilo in Go-stilj, v katerih živi 75 družin. Delno so poplavljene tudi vasi Bistrica, Bijelo polje in Be-ruslavcL Pod vedo je več sto hektarov zemlje. Pri izlivu v Skadarsko jezero je Mora-ča prestopila bregove. Če bo voda narasla še za 50 cm, kar vse kaže, bosta poplavljeni vasi Ponari in Vukove! s 179 družinami. Ogroženo prebivalstvo izseljujejo in ga bodo nastanili v zadružnem domu v Golubovcih. Pomoč Rdečega križa Beograd, 24. febr. Glavni odbor Rdečega križa LR Srbije je poslal znatno pomoč poplavljenim krajem po svojih odborih v Novem Pazaru, Raški, Leskovcu, Požarevcu, Knja-ževcu. Ćupriji, Nišu in Svrli-gu. Zivil je poslal za 6 milijonov dinarjev, obleke pa za 4 milijone dinarjev. Poziv Rdečega križa LRS Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je nakazal kot prvo nujno pomoč žrtvam poplav v Srbiji 200.000 din. Obenem poziva vse svoje osnovne odbore, da organizirajo zbiranje prispevkov in po svojih močeh pomagajo omiliti nesrečo, ki je prizadela bratsko srbska ljudstvo ob poplavah Velike Morave. Zbrano pomoč naj okrajni in mestni odbori pošljejo direktno Glavnemu odboru Rdečega križa Srbije, Beograd, Simina 19. —■ Tek. račun št. Ш-Т-195. f 2 ett. I SLOVENSKI POBOCEVSLEC ST. 46 — 25. FEBRUARJA 1955 Pridobivanje krme in pravilno krmljenje začetek boliše živinoreje pri nas „Deset let v svobodi11 Posvetovanje živinorejskih strokovnjakov Slovenije — Več pozornosti selekciji domače živine — Uvedli naj bi organiziran način krmljenja — Omeji naj se izvoz močnih krmil lekcije opozoril, da se ravno Dobrna, 24. febr. Na pobudo na tem polju odpira nova spe- Glavne zadružne zveze Slovenije oziroma njenega odbora za živinorejo se je danes na Dobr- Cializirana živinorejska dejavnost. Tu gre namreč za vzgojo živinorejcev-selekcionarjev, ki ni pri Celju začelo običajno bi zlasti na podlagi genetskih vsakoletno republiško posveto- analiz domačega materiala mno- go pripomogli k izboljšanju naše domače živinoreje. Z vzgojo takih živinorejcev-selekcionarjev, ki bi zlasti obvladanju okolja posvetil; največjo pozornost, bi domača živinoreja napravila velik korak naprej. Pri vsem tem pa bi se morali otresti vanje referentov za živinorejo pri okrajnih zadružnih zvezah in okrajnih ljudskih odborih ter večjih državnih posestev. Posvetovanju prisostvuje nad 50 živinorejskih strokovnjakov iz vse Slovenije. Posvetovanje je začel direktor Veterinarskega zavoda LRS ter predsednik odbora za živinorejo pri Glavni zadružni zvezi dr. Marjan Pavšič, ki je v uvodnem govoru opozoril na nekatere probleme z živinorejskega področja in pri tem zlasti na to, da so živinorejski strokovnjaki odgovorni za pravilen razvoj ž.vine v Sloveniji, ki šteje okoli poi milijona glav goveda in prašičev, nadalje 2 milijona kljuncv perutnine, 50.000 konj in 120.000 ovac Medtem ko pri nas ne poznamo problema števila živine, pa nam povzroča dosti več skrbi zboljšanje njene produktivnosti in v zvezi s tem zboljšanja krmljenja. Tako se približno 80 odstotkov vse živinorejske produkcije vrti ravno okoli krmljenja. V nadaljevanju je dr. Pavšič opozoril na osnovne naloge živinoreje pri nas, k: se kažejo v pravilnem oskrbovanju živine, nadalje v krmljenju ter v vzreji ali plemenitenju proizvodnje ostalih domačih živali. Potem ko je priporoči! hladno vzrejo živine v odprtih hlevih, je ugotovil, da regresi za umetna gnojila kažejo, da srno na poti za izboljšanje živinoreje. Zato telef.) Danes so se zbrali v Morbo treba pravilni uporab» gno- skl Soboti odborniki okrajnih tiste prakse, ko smo skušali z uvoženimi plemenjaki, ki pa niso bili vajeni našega okolja in ki zaradi tega niso pokazali tistih uspehov, kakor smo jih pričakovali, reševati našo živinorejo. Zato je spoznavanje domače živinoreje tista pot, ki pelje do izboljšanja naše živinoreje. Tudi naslednji referent docent mg. Oto Muck je posvetil pospešenemu pridelovanju krme ter krmljenju pretežni del svojega govora. Pri tem je dejal, da je pridobivanje krme in pravilno krmljenje začetek boljših uspehov naše živinoreje. Zaradi tega je tudi predlagal, naj bi uvedli organiziran način krmljenja, ki bi ga lahko proučevali in kontrolirali poleg molznih kontrolorjev tudi tako imenovani potujoči učitelji, ki naj bi delali v okviru odsekov za krmljenje pri kmetijskih zadrugah. Prav tako bo treba še povečati površine zasejane s krmilnimi rastlinami. Iz poročila ing. Vilka Sterna pa se je med drugim uveljavil predlog, naj se naši živinoreji omogoči solidna materialna osnova. Zlasti bo treba omejiti izvoz močnih krmil in s tem omogočiti, da bodo do teh krmil prišli naši živinorejci. Posvetovanje se bo nadaljevalo še jutri, v soboto pa si bodo udeleženci republiškega zbora živinorejcev ogledali nekatere kmetijske zadruge v celjskem okraju. M. B. V Kranju bo 21. in 22. maja zlet delavske mladine Slovenije pod geslom »Deset let v svobodi« za katerega se delavska mladina Slovenije z veliko vnemo pripravlja. Priprave so posebno razgibale organizacije delavske in vajenske mladine na Gorenjskem, saj je naša mladina ponosna ,da bo osrednja manifestacija prav v Kranju. Okrajni komite LMS Gorenjske je imel posvetovanje z vodstvi LMS na vajenskih šolah in rezultati dela se že kažejo Nanovo so bili formirani aktivi na šolah v Zireh. Železnikih in Tržiču, pripravlja pa se ustanovitev organizacije v Cerkljah. Gorenji vasi in na Bledu. Nekatere šole so že sprejele konkretne obveznosti. Pripomniti je treba, da so se za delo zelo zavzele tudi uprave šol, kar vsekakor pozdra-ljamo Mladina vajenske šole na Jesenicah bo imela predavanje o upravljanju v podjetjih #in družbenem planu, da se bodo tako učili stvajri. ki jih bodo morali poznati kot delavci, ko bodo odšli na delovna mesta. Obiskali bodo Ljubljano in si ogledali predstavo v Operi in Drami. Imeli bodo fiz-kultumi dvoboj z vajenskima šolama v Kranju in Radovljici, poleg tega pa še atletski dvoboj vajenske šole. metalurško industrijske šole in gimnazije na Jesenicah. Ze sedaj pri- Včerai in danes GOSPODARSKE VESTI Indijska vlada je odobrila licenco za zgraditev prve tovarne feromangana v Madia Prade- šu. Tovarna bo imela zmogljivost 30.000 ton na leto in računajo, da bo zgrajena v 18 mesecih. Okoli 60 odstotkov celotnega indijskega izvoza mangana odpade na Madia Pradeš. Japonsko ministrstvo za transport je izdelalo načrt proizvodnje japonskih ladjedelnic, po katerem naj bi te izdelale do leta i960 okoli 1.3S0.000 bruto registrskih ton ladij. Na ta način bo Japonska imela ladjevje s nov frankov. Ta izvoz je proti letu 1953 neprimerno večji, kajti takrat je bila vrednost izvoza 1.048 milijonov frankov. Britanska vladna misija, v kateri so tudi predstavniki privatnih investitorjev, bo obiskala Indijo, zaradi izdelave načrta za zgraditev jeklarne v Indiji z zmogljivostjo 1 milijon ton jekla na leto. Opremo za to jeklarno bi dobavila Velika Britanija. Po obvestilih švicarskega tiska bo švicarska narodna banka začela kmalu prodajati ziat tonažo, ki bo znašala preko 4 kovan denar po 23 švicarskih milijone ton. Švica je leta 1934 dosegla rekord v izvozu strojev, ki jih je izvozila v vrednosti 1,112 milijo- frankov. Denar je bil kovan že pred časom in se ga bo lahko kupilo le v banki po ceni, ki bo nekoliko višja od cene zlata, ki Važno posvstovanje ч Murski Soboti Murska Sobota, 24. febr. (Po jil posvetit: največjo pozornost V naslednjem referatu je prof Ivo Jelačin najprej nakazal nekatere najnovejše izsledke odborov Socialistične zveze soboškega in ljutomerskega okraja, da so se pogovorili o ' 'Odo-čih komunah v Pomurju in o znanstvenega raziskovanja na bodoči zvezi pomurskih komun, živinorejskem področju ter nato Zasedanju so prisostvovali tudi v •'■'v1 a v bi a nnv-h načelih se- predsednik Ljudske skupščine bmuiKai n „Svobode' Na pobudo Glavnega odbora Zveze »Svobod« Slovenije je pred dnevi okrajni sindikalni svet v Celju sklical sestanek zastopnikov »Svobod« celjskega in šoštanjskega okraja, na katerem so skupno s funkcionarji okrajnega sindikalnega sveta analizirali dosedanje odnose med »Svobodami« ter sindikalnimi organizacijami. Čeprav v glavnem velja, da so sindikalne podružnice, pa tudi uprave podjetij moralno in materialno podpirale prizadevanja »Svobod«, so se vendarle v nekaterih primerih v celjskem okraju uveljavila vse skozi ozka, lokalistična in najbolj zaostala egoistična ter skrajno škodljiva mnenja, češ, »mi smo sindikat, vi pa .Svo-boda’, in to kar delujete vi, na.-nič ne briga« in podobno. Ta mnenja so potrdila, da so se take sindikalne organizacije LRS tovariš Miha Marinko in ljudski poslanci za Prekmurje Jože Rus, Franc Kimovec-Žiga, dr. Marijan Ahčin in drugi. Na današnjem zasedanju je prišlo do izraza enotno mnenje organizacij Socialistične zveze v obeh prekmurskih okrajih o tem, da je zveza pomurskih komun najboljša osnova za uspešen gospodarski in kulturni napredek vsega Prekmurja. Odborniki Socialistične zveze so zastopali tudi enotno stališče, da bo nujno v Pomurju ustanoviti deset komun, in sicer na področju sedanjega soboškega okraja 7, ljutomerskega pa 3. Odborniki obeh okrajnih odborov Socialistične zveze so danes izvolili iniciativni odbor za organizacijo komun v Pomurju s tc™ »Svo- nameravanih osmih občin ali n° odločilo za šempetrsko ko- _.- „"Jr? , 5 ,p?vkl- zbo' kod" Navzoči so se strinjali, komun na področju bodoče muno. Tudi ostali predstavni- n, pa naj bi le delali in se da je prav če delavska pro- —• -- -i-*-- — -----■»-«------ razvajali v sklopu »Svobod- —-- - sekretar začasnega odbora Socialistične zveze bodoče gori-ške skupnosti komun. Med še o novem plačnem sistemu. V razpravi je zastopnik Ì2 spodnjega goriškega Krasa tovariš Pohor dejal, da se je ljudstvo iz vasi Lokvica, Nova kot njihov: odseki ali podobno da sii dsiavci različnih pod joti I mod seboj združujejo in spoznavajo, se otresajo ozke zaverovanosti izključno samo v svoje podjetje, se uče gledati na celotno življenje in ne samo na življenje v podjetni. kakor da se jih vse ostalo nič ne tiče, in predvsem, da aktivno posegaio v življenje tudi ZDA ne morejo računati z nobeno vojaško pomočjo Velike Britanije v sporu okrog otokov ob kitajski celini,« od Churchilla pa naj strankina parlamentarna skupina zahteva, naj vpliva na ZDA, da bi se Čangkajškove čete umaknile s teh otokov, je sklenil izvršni odbor angleške laburistične stranke in v celosti odo-b-il načrt predsednika Attleeja o ureditvi vprašanja Formoze. Formozo in Peskadorske otoke je treba nevtralizirati in staviti tod upravo in nadzorstvo Združenih narodov, ki bodo zagotovili, da se bodo prebivalci teh otokov kasneje svobodno odločili, pod katero vlado želijo živeti. Zato je nujno potrebno, da se Čangkajšek in njegovi pomagači umaknejo od tam. Attleejev načrt za Formozo vzbiria precejšnjo pozornost, kajti angleška vlada je sicer izjavila, da smatra otoke ob obali za sestavni del Kitajske, ni pa se jasno izrazila o svojem stališču do Formoze in Peskadorov in tudi ne o tem, kaj bi storila, če b zaradi njih prišlo do spopada. Sodeč po poročilih Attledeva pobuda ne nasprotuje končnim ci-hem vlade, čeprav vlada med konservativci prepričanie, da bi glasovanje, ki ga predlaga, ne izpadlo ugodno niti za Čangkaj-ška niti za Kitarsko, temveč bi se večina prebivalcev tega področja izrekla za neodvisno državo. LAS VEGAS. 24. febr. (AFP). Tretji poskus z atomskim orožjem. ki so ga nameravali napraviti danes iJopo'dne, je odložen na jutri zjutraj zaradi ovirajočih vetrov nad vere no.:: za preizkušnjo v Nevadski pttšćavl. BRUSELJ. 24. rebr. (AFP). Bei-Eli ski minister za zunanje zadeve Paul П en ri Spaak je odpotoval te Bruslja z letalom čez London у ШЛ&зЛОџ kjer bo ostal tede* DEBATI 0 RATIFIKACIJI PARIŠKIH SPORAZUMOV V ZAHODNONEMŠKEM PARLAMENTU „Maratonska“ sefa Bundestaga Množica govornikov — Koncentracija orož-ništva in policije okrog parlamenta — Radijska postaja Vzhodne Nemčije poziva zahodnonemško prebivalstvo k demonstracijam Bonn. 24. febr. (AFP). V Bundestagu se je začela danes debata ob drugem branju osnutka zakona o ratifikaciji pariških sporazumov. Na govorniškem odru se bo zvrstilo kakih 50 govornikov in bo tako pravcata »maratonska seja« Bundestaga trajala verjetno še v soboto pozno v noč, ker so stranska vladne koalicije sklenile, naj bi drugemu takoj sledilo tretje, zadnje branje pariških sporazumov. Da ne bi prišlo do demonstracij. so okrog parlamenta koncentrirani oddelki orožni-štva in policije in vsi vhodi v parlament so zastraženi. V pripravljenosti je tudi več gasilskih vozil. Dokaz velikega zanimanja za debato je prijava mnogih novinarjev iz vzhodnih dežel; tako sta tudi berlinski dopisnik moskovske »Pravde« in politični komentator vzhodnoberlinske radijske postaje zahtevala svoj prostor v novinarski loži. Ko se je davi začela debata, je bilo zaradi snega in mraza okrog parlamenta popolnoma mimo. Radijska postaja Vzhodne Nemčije je smoći pozvala prebivalstvo Zahodne Nemčije, naj organizira demonstracije v znamenje protesta proti pariškim sporazumom. Na Bavarskem pa so sindikati pozvali svoje člane, naj po ulicah demonstrirajo pretti rermlita-rizaciji. Zaradi takih pozivov je bil močan kordon policije okrog poslopja zahodnonem- Protest proti nemški oborožitvi Hamburg, 24. febr. (AFP). Nad tisoč ljudi je sinoči demonstriralo po hamburških ulicah proti oborožitvi Zahodne Nemčije in proti ratifikaciji pariških sporazumov. Na protestnih zborovanjih so govorili člani socialnodemokratskih mladinskih organizacij, zveze repatriiranih nemških ujetnikov pa je objavila svoj manifest, ki zahteva, na se odloži remilitarizacija Zahodne Nemčije tako dolgo, dokler zahodno nemška vlada ne doseže osvoboditve vseh nemških vojnih ujetnikov. Demonstracije v Saarbriickenu Saarbrücken, 24. februarja (AFP). Ker so po tridnevni stavki delavcev in nameščencev posarske metalurgije sindikati pozvali svoje člane, naj se vrnejo na delo, se je zbralo v Saarbriickenu nad 2000 kovinarjev, ki s tem sklepom niso zadovoljni. Nezadovoljni kovinarji so se strnili v velik sprevod, ki ga je policija ustavila in pozneje razgnala. Policija je razgnala tudi večjo skupino demonstrantov, ki so se zbrali pred parlamentom v Saarbriickenu. škega parlamenta že pred začetkom debate-Stiri stranke vladne koalicije so soglasno sprejele tri pariške sporazume: pogodbo o suverenosti Zahodne Nemčije, pogodbo o zahodnoevropski zvezi in pogodbo o vstopu Zahodne Nemčije v Severnoatlantsko zvezo. Dve stranki v vladni koaliciji — stranka svobodnih demokratov in stranka Konrad Adenauer beguncev pa sta nasprotnici pogodbe o Posarju. V začetku debate so poslanci vladne koalicije z dviganjem rok zavrnili predlog socialno -demokratske stranke, naj se debata odloži. V imenu socialno - demokratske opozicije je zahteval odložitev debate poslanec Karl Schmidt, poudarjajoč. da je treba počakati na razvoj mednarodne politične situacije. Odgovoril mu je krščansko - demokratski poslanec in predsednik odbora za zunanjepolitične zadeve Kurt Ziesinger, ki je poudarjal, da se Bundestag ne bo vdal »pritisku z ulice«, s čimer je označil socialno - demokratsko kampanjo proti ratifikaciju Potem so govorili trije poročevalci odbora za zunanje zadeve- Krščanski demokrat dr. Furier je poročal o tistem tekstu sporazuma, ki regulira sta-cioniranje tujih čet v Zahodni Nemčji, socialni demokrat Brandt je razložil mnenje večine in manjšine v odboru za zunanje zadeve o vključitvi Zvezne republike Nemčije v Atlantski pakt in zahodnoevropsko zvezo. dr. Pledderer pa je v imenu svobodne demokratske stranke poročal o po-sarski pogodbi Bonn, 24. febr. (AP). Vse stranke v Bundestagu so se sporazumele, da bodo predložile Bundestagu predlog resolucije, ki zahteva udeležbo zahodnonemških predstavnikov pri razgovorih velikih sil o združitvi Nemčije. Resolucije so predložile vse štiri stranke vladne koalicije in poslanci socialnodemokratske stranke. Resolucija zahteva, naj bi bila zah-odnonem-ška vlada povabljena 'na vsako konferenco, na kateri bi s predstavniki ZSSR razpravljali o nemškem vprašanju ne glede na to, ali bi se o nemškem vprašanju razpravljalo na skupni konferenci, ali pa samo na sestanku predstavnikov ZSSR z zastopniki katere kob zahodne sile. Resolucija zahteva tudi ustanovitev stalne komisije, v kateri naj bi teli predstavniki ZDA, Francije, Velike Britanije in Zahodne Nemčije, da bi razpravljali o vseh možnostih nemške združitve z miroljubnimi sredstvi. Resolucija govori tudi o svobodnih demokratičnih volitvah pod mednarodnim nadzorstvom na vsem nemškem pedročju, kajti Nemčija želi miroljubno koeksistenco z vsemi narodi in z vsemi državami. V soboto, ko bo končano glasovanje o pariških sporazumih, pride na vrsto tudi glasovanje o tej resoluciji, ki o prav gotovo soglasno sprejeta. TAJPEH, 24. febr. (AFP). Smroženo je bilo, da so Cangrkajškova letala preteldo noč trikrat bombardirala kitajska otoka Pejlung in Hčiu Tao, ki ležita 10 milj severozahodno od k:m:*:in-tanškega otoka Nauči. Sporočilo pravi, da je bila potopljena neka kitajska ladja. Letala s Formoze so napadla tudi področje Ta j sana, kakih 50 km južno od Nanči j a. Potopljena je bila ena kitajska ladja in sestreljeno eno letalo. Na obali pred Fukienom so bili izvršeni poizvedovalni poleti, toda do spopadov ni prišlo. V Tajpeh je prispel z letalom kontraadmiral Davis, poveljnik 77. ekspedicijske skupine ameriške sedme flote. V obveščenih krogih smatrajo, da je obisk admirala v eventualno evakuacijo kuomintanških sil z otoka Nanči, s katerega so po poročilih že evakuirali okrog 4000 ljudi. Na sliki: Razdejanje, ki so ga pustile za seboj kuomintanške čete po umiku z otokov ob obali. KONFERENCA DRŽAV CLANIC »SEKTO« fllanllski pakt ne mere stelliti poipore Isti© poudarja indijski tisk, kajti »nobena obrambna opredelitev v fiziji ne more biti učinkovita, če ni zasnovana na podpori in na sodelovanju azijskih narodov« Bangkok, 24. febr. (AP). Na konferenci držav članic SEA-TO je bilo danes sklenjeno, da postane Bangkok sedež stalnega sekretariata tega pakta. Svet sekretariata SEA-TO bodo tvorili stalni predstavniki včlanjenih držav na stopnji ambasadorjev. Sklenjena je bila tudi ustanovitev delovne skupine za ekonomske in vojaške probleme ter za »antisubverzivno delavnost«. Tudi % iraško - turško pogodbo so težave Pri stilizaciji sporazuma so nesoglasja — Egiptsld minister Šalah Salem se v Libanonu, Siriji in Jordaniji zavzema za vzajemno obrambo arabskih držav Ankara, 24. febr. (AFP). Ker sta predsednik turške vlade in turški minister za zunanje zadeve odpotovala v Bagdad na dan, ko se je začela v turški skupščini proračunska debata, domnevajo v Ankari, da je prišlo med Irakom in Turčijo do nesoglasja pri stilizaciji obrambne pogodbe. V Iraku so želeli takšno stilizacijo sporazuma, ki bi bila v splošnem v skladu z medarabskim sporazumom o kolektivni varnosti, Turčija pa zahteva tekst, ki bi točno izražal obveznosti obeh pogodbenih držav. Zaradi sporazumne stilizacije teksta pogodbe je bilo potrebno nujno potovanje predsednika turške vlade Menderesa v Bagdad. V Ankari upajo, da bo to potovanje uspešno in da bodo sporazum stilizirali v zadovoljstvo obeh strani. Bejrut, 24. febr. ( AFP). Egiptovski minister za nacionalno orientacijo Šalah Salem, ki je na uradnem bisku v Libanonu, je izjavil, da je obisk predsednika turške vlade Menderesa im ministra za zunanje zadeve Köprülüja predigra pri podpisovanju turško-iraškega pakta. Izrazil je svoje presenečenje zaradi tega obiska in dejal, da se bo zmeda, ki je nastala med arabskimi državami, odpra- vila po njegovem obisku v Siriji in Jordaniji. Minister Salem je naglasil, da bo sirijski im jordanski vladi razložil prav takšne predloge o vzajemni obrambi arabskih držav, kakršne je razložil že libanonski vladi. Po svojem obisku v Siriji in Jordaniji se bo egiptovski minister spet vrnil v Libanon. Sovjetsko-perzijski sporazum Teheran, 24. febr. (AFP) Perzijska skupščina je ratificirala danes sovjetsko-perzijski sporazum o ureditvi gospodarskih in obmejnih sporov med obema državama Ratifikacija sporazuma je bila sprejeta z 88 glasovi, 4 glasovi so bili proti, en član skupščine pa se je glasovanja vzdržal. Na današnji dopoldanski seji so ministri zunanjih zadev držav manilskega pakta razpravljali o organizacijskih problemih tega pakta. Pričakujejo, da bo že danes ustanovljena skupina za proučevanje »vojne subverzije« in ekonomskih problemov. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da bosta ministra Dulles in Eden razpravljala o Formozi in o Kvemoju nocoj na večerji v ameriški ambasadi. Dulles in Eden nista na včerajšnjem sestanku razpravljala o nobenem problemu, ki bi presegal okvir SEATO. New Delhi, 24. febr. (USIS). Ko komentira konferenco manilskega pakta, poudarja »Times of India«, da se Indija ne more zavzeti za tako obrambno organizacijo, ki nasprotuje načelu popolne neodvisnosti, to je odklonitvi udeležbe v katerem koli bloku. List poudarja, da SEATO ne more dobiti podpore Azije, katere varnost bi bilo treba šele zagotoviti. »Times of India« opozarja, da nobena država tega pakta še ni prevzela obveznosti za delovanje po določilih pakta in da je zato popolnoma nejasno, kako bi mogel dobiti SEATO neko praktično obliko. »Nobena obrambna opredelitev v Aziji ne more biti učinkovita, če ni zasnovana na podpori in na sodelovanju azijskih narodov,« je rečeno ob zaključku članka. New York, 24. febr. (AP). »New York Times« posveča uvodnik konferenci v Bangkoku, ki pravi, da ni mogoče od te konference pričakovati senzacionalnih rezultatov, da pa bo konferenca nudila možnosti za odpor proti »komunistični agresiji«. Bangkok, 24. febr. (AFP). Davi je prispel v Bangkok direktor ameriške uprave za poslovanje z inozemstvom Harold Stassen, ki se bo pridružil ameriški delegaciji ter bo sodeloval v zadnji fazi dela konference držav članic pakta za jugovzhodno Azijo. Pred koncem konference bodo razpravljali o ekonomskih vprašanjih in o ekonomski pomoči. Pred sovjetsko-japonskimi razgovori New York, 24. febr. (AP) —* Japonski opazovalec pri Združenih narodih Savada, je sinoči izjavil, da je obvestil sovjetskega predstavnika pri Združenih narodih Soboljeva, da želi japonska vlada, naj bi bili razgovori o normalizaciji odnošajev med Japonsko in ZSSR čim prej v New Yorku. Sovjetski predstavnik Soboljev je o japonskem predlogu obvestil svojo vlado, ki je, kakor je pozneje zatrdilo japonsko ministrstvo za zunanje zadeve, že sprejela japonski predlog. Vrnitev japonskih ujetnikov iz Kitajske Tokio, 24. febr. (AFP) Danes je v pristanišče Majčura prispel iz LR Kitajske deseti konvoj z 949 bivšimi japonskimi vojnimi ujetniki. Iz LR Kitajske je bilo doslej repatriiranih že okoli 28.000 japonskih ujetnikov, na Kitajskem pa jih je še okoli 1800. WASHINGTON, 24. febr. (AP). Ameriška uprava za poslovanje s tujino je objavila, da bodo letos v okviru tehnične pomoči dodelili Indoneziji 7 milijonov dolarjev. od tega bo 1.310.100 dolarjev uporabljenih za pobijanje malarije. Osnove, po katerih v Italiji izvajajo agrarno reformo so popolnoma druge, kakor so bile pri nas, pri nas je bil glavni socialni moment, v Italiji pa je bistvo reforme dvig proizvodnje. Zakon o agrarni reformi je bil v Italiji sprejet v času, ko je bil vpliv levih strank še občuten, predvsem pa kot posledica velikih akcij poljedelskih delavcev, brez-zemljašev, ki so zasedali neobdelano veleposestniško zemljo, pri čemer je mnogokrat prišlo do krvavih spopadov s policijo. Te akcije so tudi prisilile vlado, ki je po sprejetju zakona v parlamentu zavlačevala z dejanskim izvajanjem agrarne reforme, da je začela z reformo vsaj v tistih pokrajinah, kjer je bilo stanje najbolj nevzdržno. V ta namen so oktobra 1950 izdali izvleček splošnega zakona o agrarni reformi (legge stralcio), ki jim je služil za osnovo pri izvajanju reforme. Na osnovi tega zakona država lahko razlasti le tisto zemljo, ki je neobdelana, ni pa nobene določbe, ki bi omejevala zemljiško posest Prav zaradi tega je težko govoriti o neki »osnovi«, kajti tako razlaščevanje kakor razdeljevanje zemlje je stvar individualne presoje komisij pri državnih ustanovah, katerim je bilo poverjeno izvajanje agrarne reforme. Teh ustanov, ki so razdeljene po področjih in imajo tudi precej močan birokratski aparat, je bilo doslej ustanovljenih devet in sicer: Delta Padano, Maremma, Fucino, РинВа-^исшпа-МоЈјг «t a ». C ö* саиааоф» AGRARNA REFORMA V ITALIJI Vrzeli v zakonu in zlorabe Opera Sila, ETFAS (za Sar-denjo), Flumendosa in E. R. A. S. (za Sicilijo). V vsej Italiji je skupno 16 milijonov ha obdelovalne zem- lje, od te je odpade 10 milijonov ha na male posestnike, 6 milijonov ha pa na srednja in veleposestva. Od teh 6 milijonov ha je po 2 milijona ha ■-/ \jyrf Г i 1 '* — 1 I/W ч i -s ;ч < Ari У -V r"\ PODROČJE AGRARNE REFORME L Padska delta 2. Maremma in Fucino 3. Puglia, Lucania in Meliso 4. O. N. C. — Campania 5. Sila (. E. T. F. A. S. — Sardonia v rokah veleposestnikov, srednjih posestnikov in države, cerkve, ustanov ter občin. Zemlje dobrodelnih ustanov država nima pravice razlašče-vati, četudi ni obdelana, kakor predpisuje zakon. Kmečko prebivalstvo pa je razdeljeno na 2 in pol milijona malih posestnikov, 2 milijona brezzemljašev in 500.000 kolonov in polovinarjev. Do konca preteklega leta so razlastili 585.585 ha zemlje, razdelili pa so jo 445.511 ha med 84.025 kmetov. Izvajanje agrarne reforme je zvezano z ogromnimi stroški, kajti razlaščeno veleposestniško zemljo državne ustanove najpreje bonificirajo, zgrade na njej kmečka naselja, cesta, kanalizacijo, nato pa jo šele razparcelirajo in razdelijo med kmečke delavce in druge brezzemljaše. Način razdeljevanja v posameznih pokrajinah je različen. Po nekod delijo zemljo po načelu večje potrebe prosilcev, drugod z žrebom, včasih pa so pri razdeljevanju zemlje odločilni tudi politični motivi. Ko smo ob obisku Ente Maremma vprašali funkcionarja te ustanove kako je s to rečjo, nam je nekoliko v zadregi odgovoril, da je pač razumljivo, da med krščansko-demo-kratskim in komunističnim prosilcem izberejo krščanskega demokrata. Drugod pa smo izvedeli, da zemljo često dajo tudi komunistom zato, da iz-«Eorfijd t* »traa&e ia f» vjpir šejo v krščansko demokratsko. Ker ni nobenih strogih določb glede razdeljevanja, so pač možne vsakršne manipulacije, vse je odvisno le od manjše ali večje poštenosti funkcionarjev pri državni ustanovi (Ente), kateri je poverjeno izvajanje agrarne reforme. Tako so n. pr. posebno na Siciliji tudi primeri, da ustanova razlaščeno in že bonificirano zemljo da v najem privatnikom, namesto, da bi jo razdelila agrarnim interesentom. Ti privatniki — na Siciliji jih imenujejo »gabelo-to« — niso kmetovalci ampak le posredovalci, ki od državne ustanove vzamejo v najem ogromne površine zemlje za zelo nizko najemnino, sami pa nato to zemljo razparcelirajo in dajo kmetovalcem v podnajem. »Gabeloti« so na Siciliji poseben družbeni razred, ki je tesno povezan z »mafijo«. Enako kakor pri razdeljevanju, delajo ustanove mnogokrat tudi pri razlaščanju. Ker zakon dopušča samo razlastitev neobdelane zemlje, je spet odvisna presoja le od funkcionarjev, ki lahko tudi slabo obdelano zemljo proglase za obdelano, ali pa obratno, kakor je pač bolj v skladu z njihovimi interesi. Tako jim vsaj očita opozicija, sami tega ne priznavajo, saj so nam prav v dokaz nepristranosti pri razlaščanju našteli vrsto razlaščencev med katerimi so bili poleg grofa Torlonie in drugih najmočnejših italijanskih zemljiških mogotcev, tudi papežev brat odvetnik Pacelli in komunistična poslanka Onciali-Rodano. Mnogo pa je bilo tudi takih primerov, da so veleposestniki v naglici izboljšali do tedaj neobdelano zemljo in se tako izognili razlastitvi. Na Siciliji pa so desničarska stranke sprožile proti agrarni reformi pravo ofenzivo s sodnim postopkom, v katerem skušajo dokazati, da je reforma protiustavna. Zadeva je sedaj pred kasacijskim sodiščem in če bi jim uspelo, bi šlo po vodi še to kar je bilo doslej storjenega na področju agrarne reforme. Leva opozioija ne nasprotuje samo načinu izvajanja agrarne reforme, ampak reformi sploh ter zastopa načelo »enfiteusi«, to je'dajanja zemlje v najem za 99 let. Pri sedanjem načinu reforme morajo namreč agrarni interesenti, ki so dobili zemljo, odplačevati državi 30 let obroke za zemljo, hišo, živino, orodje in druge investicije, poleg tega pa seveda tudi davke. Komunisti in socialisti stoje na stališču, da novi kmečki posestniki tega ne bodo zmogli in bo zemlja spet prišla v last veleposestnikov, kar se je pri prejšnjih reformah tudi dogajalo, vendar pri sedanji to preprečuje klavzula v pogodbah, s katero se koristniki agrarne reforme zavežejo, da zemlje ne bodo prodali Predstavniki vladnih strank pa trdijo, da komunisti in socialisti zato zastopajo načelo »enfiteusi«, da bi razmerje zemljiške lastnine ostalo nespremenjeno in da bi če bi oni prišli ng oblast lahko izvedli agrarno reformo po svojih nar čelih. (Se bo nadaljevalo) Tehnična zaostalost naših železnic £ zavira gospodarski razvoj KCIiTIBNl RAZGLEDI Načrt za pil 1889 v Kobaridu. Rakovšček je kmalu postal predsednik Tolminskega učiteljskega društva. Bil je tudi tajnik Okrajne posojilnice v Kobaridu in oskrboval drevesnico Sadjarskega društva. Medtem pa ga je njegov nasprotnik, okrajni glavar grof Marenzi, razrešil službe In je šele s pritožbo na upravno sodišče na Dunaju dosegel ponovno namestitev na eno-razrednici na Šentviški gori. Kot Šolski upravitelj v Cerknem je ustanovil Planinsko društvo in kot njegov predsednik 1. 1S07 odprl planinsko kočo na Poreznu (1632 m). To kočo so Italijani med j svetovno vojno porušili, zuaj pa stoji na njenem mestu spomenik padlim borcem NOB, nova koča pa je postavljena v bližini. Novo torišče se je Rakovščko-vemu kulturnemu in političnemu deiu odprlo v Mostu na Soči. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena ambulantna knjižnica, ki je obiskovala mnoge kraje na Gonškem. Po umiku italijanske vojske na Piavo je bil premeščen v obmejni Breginj. Odtod se je vrnil v Most na Soči, kjer so ga fašisti, ko so prevzeli oblast, odpustili iz službe zaradi »neitalijanskega čustvovanja«. Končno je 1. 1927 odšel v Jugoslavijo m bil nameščen na šoli v Loki pri Žusmu, nato pa v Lembergu pri Šmarju. Kot upokojenec se je naselil v Braslovčah, kmalu pa v Celju, kjer je predsedoval emigrantskemu društvu »Soči«. Med drugo svetovno vojno Je moral urugič emigrirati — tokrat v Ćuprijo, v Srbiji, kjer je z vsem srcem stal na strani narod-noosvobilnega gibanja in delal v NOO. Jože Rakovšček je v dolgi ш viharni dobi zvesto služil svojemu ljudstvu, vnet za njegovo svobodo in napredek. Njegov borbeni duh ni nikdar klonil, na svoje osebne koristi pa je rad pozabljal. Celie je lahko ponosno na svo-jega občana tak« klenega kova. tako zgledneg življenja In dela Jubilantu želijo prijatelji še Zanimivo je, da skoraj na vseh sestankih in zborih volivcev prav v takih občinah posamezniki najbolj kričavo zahtevajo tovarne, ne vidijo pa pri tem malih obrtnih podjetij, brez katerih ni velikih. Ustanavljanje in razvoj malih socialističnih podjetij v vseh komunah bo velika in odgovorna naloga ne samo bodočih ljudskih odborov, pač pa prav i ako odborov političnih organizacij. Tudi v preusmeritvi razprave o komunah čaka bodoče politične odbore mnogo dela. Kaže se. da posameznikom še danes ni povsem jasna bistvena vloga komun. Vse preveč s»e vrti ponekod rv.r-nva sp-nr> o ekonomski osnovi bodoče komune ter pasivnosti .n v zvezi s tem nastaja povsem neu- pravičeno tarnanje, češ kaj bomo pri nas s komuno, ko pa smo tako revni Bistvo komune je prav v tem, koliko so ljudje pripravljeni reševati vse probleme svojega območja skupno ter razvijati tiste gospodarske panoge, ki so zanje najbolj primerne. Izkušnje pri lanskih komunalnih gradnjah v novomeškem okraju kažejo, da so ljudje zmožni tudi z majhnimi sredstvi ustvariti ve. Lika dela. če jih pri tem usmerjajo in vodijo zavestne socialistične sile. Tam, kjer je tudi razprava o bodočih komunah pravilno usmerjena, ljudje radi in stvarno razpravljajo o gospodarskih perspektivah bodeče upravne enote. Tako gledanje na perspektivni razvoj gospodarstva in pripravljenost Pa je tudi najboljši pogoj za smiselno delo komune. Se bolj kakor doslej bo moral biti v h^oče nelitični aktiv pobudnik vsakršnega napredka, (r) De lo in življenje v Sevnici Takoj po osvoboditvi so se začeli Sevničani truditi za čim večji gospodarski razvoj in tako imajo danes v kraju že več važnih podjetij. Tovarna kopit je v zadnjem času znatno razširila svoje delovne prostore, tovarna »Jugotanin« pa si je uredila nov niro-apa-rat, s katerim lahko bolj ekonomično izrabljajo surovine. Poleg teh dveh večjih tovarn so v Sevnici še velika parna žaga, valjčni mlin in mizarska zadruga, ki si je s svojimi dobrimi izdelki v zadnjih letih utrla pot na tuje tržišče. Že sama stavba in moderne delavnice kažejo, da se ta kolektiv res trudi, ustvariti čim več. Trgovsko podjetje »Posavje« je uredilo veliko moderno sušilnico za sadje, kar je za ta kraj velike važnosti, saj je v okolici dovolj sadnega drevja. V kratkem bo začela delovati še sodarska zadruga, ki ima že urejene prostore in potrebne stroje. Sevnica Nova vajenska šola v Celin V nedeljo 27. februarja bodo v Celju odprli poslopje vajenske šole raznih strok. Zgradba sicer ni nova, marveč je adaptirana stavba starega skladišča ob Ljubljanski cesti. Za Celje, ki si izredno prizadeva za splošni napredek gospodarstva, zlasti pa industrije in obrtništva ter obenem za izobrazbo kvalificiranega kadra, je ta šola velikega gospodarskega in kulturnega pomena. Za vajensko mladi- no-prosvetnega udejstvovan-ia. Sola ima 6 velikih učilnic m 6 kabinetov, upravne in druge stranske prostore ter centralno kurjavo. V stavbi sta celo dve enosobni stanovanji. V tretjem nadstropju, v podaljšku dvonadstropne in lično opremljene zgradbe, je urejena lepa dvorana za kulturne prireditve in mladinska zborovanja. Tu bodo postavili tudi majhen oder. Republiška komisija za odo- nica črtana iz gradbenega programa, kar je sicer škoda, ker v Celju močno primanjkuje telovadnic. Takoj po otvoritvi bo v šoli nameščenih 14 oddelkov, kjer bodo imeli učenci po strokah ločeni pouk. Vsi prostori šole bodo zasedeni po ves dan. saj ima šola 326 učencev. Z otvoritvijo te šole bo dobila celjska vajenska mladina svoj dom prosvete in kulture, po katerem je že dolgo hrepenela. — nik V Sevnici je več društev, ki uspešno delujejo. »Partizan« ima lep dom, ki pa žal ni tako zaseden, kakor bi bilo želeti. Posebno mladina ga slabo obiskuje, čeprav je telovadnica polna raznih rekvizitov. V letošnjem letu si bo društvo uredilo igrišče in začelo graditi kopališče, ki ga vsi Sevničani močno pogrešajo. Sava je namreč zelo u-mazana, neprimerna za kopanje. Upamo, da zasavski rudniki ne bodo odrekli finančne pomoči, saj je Sevnica prav zaradi njih izgubila na-ravno kopališče. »Svoboda« se je letos resno lotila dela. Društvo ima več sekcij. Trenutno dramski odsek marljivo vadi »Kranjske komedijante«, s katerimi se misli v aprilu predstaviti gle- Kiiib mladih proizvajalcev na Jesenicah vrsto let zdravja! F. II. začetniki ne poznajo zaščitnih sredstev. Nekateri se močno pritožujejo, da je zaslužek slab, pri tem pa se ne zanimajo dovolj za sirokovno vzgojo, ki bi privedla tudi do višjega zaslužili. Mladinski odbori so zbrali tudi (podatke o življenskih razmerah mladih delavcev, ki ata. nujejo v samskih domovih. Stanje je tako, da zahteva takojšnjo intervencijo• Mnogo delavcev odhaja zjutraj na delo brez zajtrka, ker ga v domovih ne kuhajo, mnogo je takih, ki si kuhajo sami in to zelo neredno, saj so včasih po ves dan ob samem kruhu. Ko pridejo v dom, nimajo primernega prostora, kjer bi brali časopise, igrali šah, se sestajali m podobno. Na razpolago imajo le spalnico im gostilno. Na skupni seji s sindikatom so se domenili, da bodo predlagali vodstvu železarne, naj uredijo v samskih domovih društvene prostore in drugo. V zadnjih dveh mesecih so člani odbora aktivno delali za ustanovitev kluba mladih proizvajalcev■ Namen kluba je vzgojnega dela z mladimi premladih proizvajalcev, da bi se že sedaj usposabljali za bodoče delo v delavskih svetih in in sindikalnih vodstvih. Doslej se je prijavilo 40 mladincev ш mladink, ki so bili prisotni na ustanovnem občnem zboru. Klub bo začel z delom 1. marca. Začetni (program obsega 6 predavanj. Ob vsakem predavanju bo predvajan film (strokovni). Poleg tega je nameravan ogled tehničnega muzeja železarne, tehnološkega procesa v železarni, razne ekskurzije in drugo. iz omenjenega lahko vidimo, da je ljudska mladina sprožila in organizirala dobro obliko vzgojngea dela z mladimi proizvajalci, s katerim bo zagotovila podjetju dober kader. Temu primeru naj bi sledili tudi ostali. Prvi poskus že kaže dobre sadove, zato bomo na Gorenjskem skušali uvesti to obliko tudi drugod- Otroci padlih borcev imajo svoj pevski zbor V Hrastniku so ustanovili prvi mladinski pevski zbor otrok padlih borcev v Sloveniji. Pobudo Je dal agilni predsednik Zveze borcev v Hrastniku tov. Jerič. Doslej se je prijavilo že okrog 60 mladih pevcev iz območja hrast-niške komune. Pod vodstvom gimnazijske učiteljice tov. Urbaj-sove bodo imeli vaje po dvakrat na teden Najprej bodo pripravili samostojen koncert narodnih in partizanskih pesmi, s katerim bodo nastopili že letos ob proslavi desetletnice osvoboditve in drugod. L. H. Hudournik Šjak regulirajo Hudournik Sjak dela na Kobariškem polju ob deževju veliko škodo, zato je bila regulacija nujno potrebna. Na številne intervencije občinskega ljudskega odbora v Kobaridu so pred kratkim le začeli regulirati pri vasi Svinu. Za ta dela imajo odobrenih 6 milijonov dinarjev, ki biiclo na tem področju zadostovali. Novi predlogi za komuno v Loški dolini no in učiteljski zbor bo otvoritev te šole poseben praznik. V soboto bo slavnostna akademija vajenske mladine z nastopi pevskega zbora, orkestra, recitatorji, telovadci itd., lep dokaz, kako si vajenska mladina želi poleg strokovnega pouka tudi kuitur- bravanje projektov imenuje šolo za provizorij, ki naj bi služila samo nekaj let, dokler vajenske šole ne bodo dobile po najsodobnejših načelih zgrajenih šolskih zgradb. Zaradi tega pa tudi zaradi trenutnega pomanjkanja finančnih sredstev je bila telovad- Priprave za ustanovitev komun v postojnskem okraju so pri kraju. Zadnji sestanki SZDL in ZK pa so pokazali nove težnje po teritorialni razdelitvi. Po dosedanjih predlogih bi naj bile v okraju le tri komune in sicer v Cerknici (ta komuna bi zajela vso Notranjsko), v Postojni (vsa okolica Postojne in Pivka z okolico) in v Ilirski Bistrici, kamor naj bi pripadal tudi del Brkinov. Na nedavnem sestanku SZDL in ZK v Loški dolini pa so komunisti predlagali, naj bi Loška dolina z delom Bloške planote imela svojo komuno. Zagovorniki tega predloga trdijo, da v gospodarskem oziru ni ovire, da Loška dolina ne bi bila samostojna komuna. Tu deluje že več žagarskih obratov, ustanovljeno pa je bilo tudi že kovinsko podjetje. Precej važno in donosno je kmetijstvo z živinorejo. Morda je le malo krajev v Sloveniji, ki bi imeli tako dobre pogoje za razvoj živinoreje. Drugi predlog glede komune v Pivki je pa že nekoliko bolj zamotan, saj je Pivka v neposredni bližini Postojne in ima odlične prometne zveze, katerih Loška dolina nima. Vsekakor ima Pivka dobro gospodarsko osnovo in bi morala za svoj predlog pridobiti še nekaj vasi, ki pa vse boli gravitirajo k Ilirski Bistrici. Vsi ti predlogi so seveda še vedno v razpravljanju. —. bec. — OJ blizu, in daleč 12 MURSKE SOBOTE Priljubljeni sekretar OK ZKS Nace Volč odhaja na novo službeno mesto v Ljubljano. Med svojim bivanjem v Prekmurju se je ljudem zaradi svojega mirnega značaja, poštenosti in požrtvovalnosti v deiu za napredek Prekmurju močno priljubil. Na novem službenem mestu mu želimo kar največ uspehov in se mu zahvaljujemo za ves trud, ki ga je vložil v delo za napredek Prekmurja. * Te dni je bil v Murski Soboti sestanek poverjenikov Prešernove družbe, ki se ga je udeležil tudi zastopnik glavnega odbora Srečko Dimic. Na tem sestanku se je obvezal poverjenik za Mursko Soboto tov Lotrič, da bo zbral 900 članov. Poslanec Vanek Šiftar je med drugim povedal, da se počasi priglašajo tudi razna podjetja z darili kot podporni člani. Doslej je bil podporni član le Mestni ljudski odbor z deležem 30.000 din. * Dijaki nižje gimnazije v Tišini so se nam pred kratkim predstavili z »Rdečo kapico«, pevski zbor pa je pod vodstvom tov. Križmana zapel nekaj pesmi. — Prireditev je lepo uspela. Pred nekaj dnevi so se sestali na Tišini občinski ljudski odbori In odbori SZDL. Razpravljali so o ustanovitvi komune v Radencih h kateri naj bi se pridružile tudi nekatere vasi z levega brega Mure, in sicer Sodišinci, Murski Petrovci, Petanjci, Tišina in Tropovci. Komuna v Radencih bo prav gotovo ena najmočnejših v Obmurju. Odborniki omenjenih vasi se niso odločili za priključitev, temveč so prepustili to svojim volivcem. G. J. IZ KOSTANJA Dramska družina v Kogu se je pred kratkim predstavila z Nu-šičevo komedijo »Doktor«. Predstava je prav dobro uspela. Tudi pri Vinskih vrhovih niso hoteli zaostajati in so naštudirali za predpustni čas primerno komedijo »Moja teta — tvoja teta«. Kostanjčani pa so se pred kratkim predstavili z Meškovo dramo »Mati«. pm IZ KRANJA Na Zlatem polju v Kranju, kjer je v zadnjih letih zraslo pravcato mesto modemih stanovanjskih zgradb, so pred kratkim dogradili še dva bloka, v katera se te dni Že vseljujejo Stanovanja so lepa in sončna ter imajo lep razgled na Karavanke. Poleg omenjenih je tu še več stavb v gradnji. Te pridno gradijo, tako da bo spomladi snet nekaj družin dobilo v njej lepa in udobna stanovanja. M. S. do mogli dokončati, če ne bodo dobili pomoči, saj nimajo niti strokovnega vodstva, niti finančnih sredstev. L. S. IZ TREBNJEGA V Trebnjem bodo letos končno le začeli graditi novo postajno poslopje, ki ga že vrsto let nujno potrebujejo. Prav tako bodo začeli letos graditi v Trebnjem tudi novo šolsko poslopje, ki ga prav tako nujno potrebujejo, saj imajo sedaj učilnice kar v treh poslopjih, povrhu pa so še v slabem stanju in nehigienični. Poleg tega gradijo v Trebnjem tudi vodovod. Za nevo cesto ŠokGf - Štorgijev graben Na pobudo kmetijske zadruge in sveta za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru v Gornjem gradu pripravljajo gradnjo nove ceste, ki bo vezala Sokat s Štorg-ljevira grabnom, kar bi bilo močno všeč tudi izletnikom, ki se zatekajo v ta gorski svet na oddih. Kmetijska zadruga je že zaprosila okrajni ljudski odbor v Šoštanju, da bi ji dal strokovnjaka, ki bi napravil načrt in tra-siral cesto. Upajo, da bodo prošnji ugodili, saj je tudi KZ v Gornjem gradu pripravljena sodelovati pri uresničitvi tega načrta. 22 članov je pripravljenih prispevati skupaj 125 kub. metrov lesa. Samo posestnik Franc Dro-beš iz Florjana Št. 27 je ponudil 50 kub. metrov lesa. Cesta bi močno pocenila spravilo lesa, ki je v sedanjih okoliščinah tudi v zimskem času združeno s tolikimi stroški, da kmetje za les ne do- bijo več kakor povrnitev stroškov za delovno silo. Če cesto ne bodo gradili, se lahko zgodi, da v neugodnih zimah lesa sploh ne bo mogoče spraviti do kamionske ceste. Zaradi tega so člani KZ v Gornjem gradu prepričani, da bodo njihovi prošnji ugodili in da bodo že letos dobili novo cesto. L. Z. Nova mehanična delavnica v Piuju Prvega marca bo pričela obratovati v Ptuju nova mehanična delavnica, ki jo gradijo iz sredstev MLO Ptuja. Proizvodnja se bo letos pričela šele v enem delu novega objekta, a dokončno pa bo delavnica dograjena šele prihodnje leto. Stroje dobavlja delavnici »Prvomajska« iz Zagreba. Nekaj jih je že prišlo, ostali pa bodo prihajali v roku dveh let. Glavni proizvodi nove delavnice bodo gospodinjske potrebščine, Športni, lovski in ribiški pribor ter otroške igrače iz kovine. Razen tega nameravajo pozneje izdelovati tudi manjše stroje. Nova delavnica bo dala zaposlitev večjemu številu kvalificiranih delavcev, ki se vozijo sedaj na delo v Maribor, ker ne najdejo zaposlitve v Ptuju. Lahko bo sčasoma zaposlila tudi nekaj ženske delovne sile, ki si v Ptuju še posebno težko najde primernega dela. -ko Gradbena dejavnost v Liiiji V zadnjem času se je Litija precej spremenila, saj se v kraju vseskozi opaža živahna gradbena Pred desetimi leti na Jesenicah 17 ŽALNE 2e pred 20 leti so hoteli v Žalni na Dalenjskem osušili tamkajšnje močvirje, toda vse do letošnje zime ie ostalo le pri besedah Sedaj so se zadeve resno oprijeli, fenrav ni šlo brez ugovorov. Začeli so kopati jarke in jih že precej izkopali, toda dela ne bo- Porušer.a Pavlinova Dne 1. marca je minilo deset let, ko je bilo porušeno središče Jesenic. Tri skupine bombnikov so odvrgle na Jesenice nešteto 250 do 500 kg težkih bomb In povzročile veliko škodo na kolodvoru ter v središču mesta. avkova hiša na Gosposvetski cesti Ubitih je bilo okrog 300 ljudi, večinoma tujcev, ki so se mudili na Jesenicah ali pa potovali skozi Jesenice. Popolnoma porušenih je bilo 15 hiš, poškodovanih pa nad 40. M. S. dalcem. Delo tega društva bi bilo še boljše, če bi imelo lastne prostore. Upamo, da se bo odbor »Svobode« sporazumel s »Partizanom« za dvorano in oder. ki ga nujno potrebujejo za svoje delovanje. Gasilsko društvo ima lep dom — najlepši v Posarju. Člani društva so zelo marljivi in se udejstvujejo tudi v kultura op ros v e tn et n življenju. Poleg moškega pevskega zbora imajo tudi orkester. Pevski zbor je priredil lani pet samostojnih koncertov, dramski odsek društva pa se bo še ta mesec predstavil z igro »Zadrega nad zadrego«. V Sevnici imajo nižjo gimnazijo in osnovno šolo, obe pa imata pouk kar v štirih stavbah, ki nikakor ne ustrezajo potrebam. Ze dolgo govore o zgraditvi nove skupne stavbe za obe šoli, kar bùia vsekakor najboljša rešitev. Sevnica je bila s svojo okolico že od nekdaj poznana kot izletniški kraj m izhodišče za izlete na Lisco. Če bo hotela obdržati ta sloves, bo nujno potrebovala nov hotel, kajti prejšnji je bil do tal porušen. Kaže se, da bodo v kratkem u-stanovil.i turistično olepševalno društvo, ki naj bi prevzelo to nalogo, tako da bi v ia kraj zopet prihajali obiskovalci. -ko PtU dejavnost. Letošnja mila zima do nedavnega ni ovirala zunanjih del in so že marsikaj predčasno dogradili. Pred kratkim so začeli urejevati kanalizacijo v mestu. Jarke za glavni kanal so že izkopali, položili pa so že tudi cevi. V bodoče bodo morali urediti le še priključke stranskih kanalov in jarkov. Kanalizacija bo pomenila za Litijo veliko pridobitev. Trenutno dokončujejo nekaj stanovanjskih hiš — četvorčkov, več novih pa bodo gradili na Grbini. Na Dobravi in v Šmartnem pri Litiji pa si gradijo privatniki več enostanovanjskih hiš. Poleg tega popravljajo številne hiše. Odstranili so barake in skladišča pred novim zdravstvenim domom, kjer bodo v bodoče uredili park. Naj večji delež nosi pri teh gradnjah podjetje »Remont«, ki se bo spomladi preselilo v novo poslopje. P- J Delo upokojencev v Idriji V Idriji imamo Društvo upokojencev in vdov, ki šteje že 1150 članov. Smelo trdimo, da lahko glede na kulturnem in tudi na gospodarskem polju prištevamo to društvo med najbolj agilna. Društvo ima lastno poslopje in v njem poleg pisarne tudi lastno knjižnico in čitalnico, kjer so upokojencem na razpolago knjige, časopisi, razne igre in šah. V pritličnih prostorih zgradbe imajo gostinsko podjetje »Pod gradom«, ki je poznano po zmernih cenah in solidni postrežbi, daleč naokrog. Lani so ustanovili upokojenci v Idriji tudi lasten pevski zbor, ki je že imel svoj prvi nastop v nabito polni restavraciji »Nanos«. Kakor vsako leto so tudi letos imeli v društvenih prostorih tradicionalno »Vadentinovanje«. Končno ne smemo pozabiti, da se člani pridno udeležujejo tudi vseh manifestacij in drugih javnih prireditev v mestu. F. V Konferenca LMS v Sirek Pred kratkim je bila v 2ireh konferenca LMS, na kateri so ugotovili, da so napredovali v delu vsi aktivi, ustanovili pa so tudi dva nova aktiva. Trenutno pripravljajo mladinski odbor v tovarni čevljev »Alpina«, kjer se delavska mladina že pripravlja za zlet v Kranju. Grajali so delo kulturno-prosvetnega društva, ki ne zna pritegniti mladine k delu, čeprav si želi folklorno skupino, pevski zbor, pa tudi druge sekcije. Podprli so pobudo, da bi Čimprej ustanovili »Svobodo«, kjer bo tudi mladina lahko našla svoje mesto. Tudi v »Partizanu« so imeli nepravilen odnos do mladih. Neki vaditelj je zmerjal mladinke z zelo grdimi izrazi, kar jih je vsekakor odvrnilo od nadaljnjega sodelovanja. Organizacija LM bo poskrbela, da pridejo v vodstvo tudi mladi, ki bodo bolj razumeli težni«» in S^lje mladine. V bodoče bodo posvetili večjo pozornost vzgoji vodstev v aktivih, s predavanji in razgovori pa bodo posredovali mladini najvažnejše iz našega gospodarskega in političnega življenja. Končno so izvolili še novo komunska vpdstvo LMS in delegate za konferenco zveze komun v Kranju. -vm V kulturno - prosvetni dvorani KUD v Staršah je gostovala v nedeljo dramska družina KUD s Kungote pri Kidričevem. Uprizorila je Moliérovo komedijo »Nezvesta žena«, ki pa je gledalce razočarala zaradi slabe igre. Vodstvo gledališke družine naj bi segalo v začetku po manj zahtevnih delih in bi prav gotovo želi več uspeha. Kulturno - prosvetno društvo v Cirkovcih je staro, saj dela skoraj 50 let. V letošnji sezoni je dramska družina pripravila igro »Sosedov sin« in jo že z uspehom uprizorila. Glavno vlogo — Štefana — je zelo dobro zaigral Franc Fakin in tudi drugi igralci niso zaostajali. Režirala je učiteljica tov. Julijana Jevševar. * Novi sneg je zimo še nekoliko podaljšal. Lovcem je prinesla novega dela — krmljenje divjadi, ki ga zelo radi opravljajo. Ciani lovske družine »Gornje polje« so že pred snegom polagali zrnje jerebicam in fazanom, zdaj pa delajo to še v večjih količinah. Pričeli so nastavljati tudi seno zajcem in divjadi. * V Tmičah gojijo čisto štajer- sko kokoš. Po zadnjem štetju je v ptujskem okraju 132.609 kljunov perutnine. Večji del gojijo kmetje še mešanico, ki ni rentabilna — zahteva mnogo hrane in daje malo jajc. Prvi so to ugotovili kmetje v Tmičah na Dravskem polju in si nabavili čisto Štajerko. — Sedaj so že tako daleč, da pošiljajo jajca za valjenje v Loče in so lani prodali okoli 20.000 enodnevnih štajerskih piščancev. — Vendar imajo kmetje še vedno na svojih dvoriščih preveč kokoši mešanih pasem. Prav bi bilo, da se tudii ti končno vprašajo, koliko jajc jim nesejo kure, in primerjajo s čistokrvnimi Štajerkami, potem se bodo lahko odločili za umno perutninarstvo. Še letos bo v Turnišču začela delati selekcijska postala, ki bo lahko oskrbela kmete s čistokrvnimi štajerskimi piščanci. -ko Uspela glasbena akademija v Ambrusu KUD »Tone Tomšič« iz Ambrusa je priredil v nedeljo 20. t. m. popoldne v dvorani Zadružnega doma glasbeno akademijo. Program sta izvajala moški pevski zbor in tamburaški orkester, sledil pa je tudi prizor »Ob železni cesti«. Lep program je zaključila spevoigra »Snubači«, ki je navdušila žal maloštevilne gledalce. Ves, zelo uspeli program je pripravil požrtvovalni predsednik KUD Stefan Biščak. Upamo, da se bo ponovno zdramila tudi dramska sekcija in še kdaj doživela tak uspeh, ki ga je žela ob izvajanju Finžgarjevega »Divjega lovca«. -ar IZ VOJNIKA Ljudska univerza v Vojniku posluje vsak drugi četrtek, zanjo pa skrbi profesor Karli Kožuh. Obisk pri predavanjih je izredno zadovoljiv, saj je povprečna udeležba nad 80 poslušalcev. Opaža pa se, da predavanja z večjim zanimanjem obiskujejo kmetje, medtem ko se zdi, da se del voj niške inteligence temu izogiblje. * Kmetijska šola ter tečaj Rdečega križa sta v Vojniku lepo obiskana. Neopravičenega izostanka sploh ne poznajo. Za dobro organizacijo kmetijske šole ima največ skrbi Hermina Ločičnik, za tečaj Rdečega križa pa Marija Kvac. * Medtem, ko vse družbene organizacije v Vojniku uspešno delajo, je le avto-moto društvo ki nikamor ne more Avto ie pokvarjen, denarja malo ali nič, članov prav tako malo. zelo malo pa je med temi delavnih. S. L OTRfü Ш ODRASLI Ni še tako dolgo tega, ko me Je starejša ženska skušala pre-vzgajati in narediti iz mene, kot se je izrazila, »treznega pedagoga«. i-koraj uro me je zasledovala po ulicah in mi dopovedovala, kako zgrešeni so pedagoški pogiedi sodobnih pedagogov, ki s svojimi predavanji in pisanjem zagovarjajo nekakšne namišljene pravice otrok, pa dolžnosti staršev in celo družbe do otroka ter s tem našo mladino naravnost kvarijo. »Saj so itak ze uoceia nevzgojeni, predrzni, nesramni, domišljavi in ne vem saj se vse!« je vzkliknila nazaduje, in ko sva se vendarle srečno poslovila, mi je še po nekaj korakih zaklicala: »Skromnosti in ponižnosti, ponižnosti jih naučite! Včasih je veljal pregovor: kadar starejši govoré, otroci naj molče!« No, pa sva se pred nekaj dnevi zopet srečala in že od daleč se mi je nasmehnila. »Ste razmišljali o mojih beseoah? Tudi v časopisih že pišejo o skromnosti in ponižnosti. Eh, nazadnje bomo pa le zopet prišli na staro. Otrok naj uboga in molči, zato je pa otrok. Ce se bo v mladih letih naučil skromnosti in ponižnosti, ho povsod shajal dobro in vsi ga bodo imeli radi.« Vesel sem bil. ker se ji je mudilo — najbrž je šla »vzgajat« otroke k svojim prijateljicam. Sam pa sem se zatopil v problem o odnosih mea odraslimi in otrokom. V DVE SKRAJNOSTI lahko zaidejo starši pri vzgoji svojih o:rok — ali bolje povedano pri urejanju družinskih odnosov, t. j. odnosov med starši in otrokom. — Poznam družino, kjer so otroci vse več, kakor sroaisče vsega sveta in dogaja-n z. Oče in mati sla jim postali dobesedno sužnja. Mamica je prepričana, da so njeni otroci edinstveni na svetu in jim to tudi nenehno dopoveduje, očka pa je na cba sinova in hčerko ponesen kakor puran. Otroci odločajo, kaj bodo jedli, kako se bodo emacili, ali bosta očka in mama lahko šla zvečer v kino ali na ooisk. Siarši pa jih ubogajo, občudujejo njihove uspehe, ki so jih v resnici ali samo v bujni domišljiji dosegli v šoli, med prijatelji, v tem ali onem krožku. Skratka, otroci rastejo v male, toda trdovratne domišijavce pa tudi tirane, katere morajo ubogati vsi cd staršev do prijateljev, ker stojita za njimi z vso avtoriteto curasi h tudi vedno in v vsakem slu aju njihova roditelja. Vsi se jih Pojijo, celo odrasli, saj imajo tudi v uružbi staršev in odraslih prvo besedo in zahtevajo zase vso pozornost. V resnici — vsem so zoprni. Cisto drugače pa je v družini mcjega prijatelja, ki sicer sedai neče biti več moj prijatelj. Iz svojih mladih uni nosi v sebi vero v trdo in močno roko. Zanj so otr:ci bitja, k: jih sicer mora oskrbovati s hrano in obleko, tea's to so »mali ljudje«, ki pri hi b nimajo nobene besede. Vzga-js o jih v strahu in spoštovanju cio staršev in starejših ljudi, v ponižnosti in skromnosti — s?i je oče celo šestnajstletni hčerk, prepovedal, da hi si dala n ; ;t: »trajno«, ker mora bit; skr-; rana in ponižna. Otroci sp’oli ne smejo izražati svojih misli, ker pač starejši mislijo zanje. Desetkrat morajo prositi za oproščenje, če želijo očeta ali mater vprašati to ali ono, da o kakem obiskovanju kina ali česa podobnega sploh ne govorimo. Nekega dne so se mi zasmilili, ko sem jih videl vse zgrbljene od ponižnosti in so me za trenutek pogledale dekletove oči, ki jih ima sicer navadno skromno povešene ali priprte. Dekica je stala pred očetom v ponošenih materinih čevljih in v predelanem plaščku ter je ponižno poslušala njegova navodila. Zazdelo se mi je, da je tudi njena duša že zgrbljena in upognjena. Ko je odšla, sem mu povedal zgodbico o otrocih, ki seveda od staršev, pa bo močno odvisno, kako se bo oblikovala otrokova notranjost, kako se bo razvijal v človeka. Človek pa ni stroj, niti avtomat. Človek je čustveno in razumsko bitje. To dvoje, to Je čustvo in razum morata biti harmonično zlita, da govorimo o človeku. To pa se oblikuje v nežni mladosti v družini, potem pa vpliva nanju vedno močneje ožja in širša okolica: šola, otroške in mladinske organizacije, knjiga, iilm, cesta — vsi mi ljudje z vsem svojim ravnanjem, delom, z vsem, kar ustvarjamo, da bi sebi in svoji skupnosti omogočili napredek. V otroških letih veka, ki bo brez težjih notranjih bojev in pretresljajev zaživel polno življenje v naši ljudski skupnosti, ko bo prišel njegov čas. Da bo za življenje in delo v tovarni, podjetju, ustanovi ali kjer koli se bo vključil, tudi psihološko, ne samo strokovno usposobljen in pripravljen. OTROK NAJ RASTE Z NASO POMOČJO Po domače, življenjsko bi lahko izrazili te misli tako: Otrok mora ob nas rasti za resnično življenje. Prenesimo to nekoliko v stvarnost! V družini si danes ne moremo zamišljati jih je oče vzgojil v ljudi brez volje, da so postali pravi ponižni hiapčki in bedno orodje v okupatorjevih rokah med vojno. Razjezil se je in me tudi on ozmerjal s sodobnim bedakom, jaz pa njega z nekulturnim brezsrčnežem, in tako sva se ločila v hudi jezi in sovraštvu. OTROK IMA SVOJ SVET Mi odrasli kaj radi gledamo na otroke kot na bitja, ki so prav takšna kakor mi, toda v malem. Otrokovo znanje, razumevanje, čusivovanje, da celo njegov značaj je po sodbi mnogih prav tako v malem, kakor so pač majhne njegove roke, noge, ušesa, nosek. Vse je že tukaj, samo rasli bo še moralo deset, petnajst let, da bo dobilo normalen obseg in velikost. Iz takega napačnega mnenja izhaja naša največja napaka, ki jo opažamo v odnosu do otroka: nerazumevanje otroka. Ne vemo, mnogi pa tudi nočejo razumeti, da je otrok bitje, ki ima svoj svet, svoje razumevanje, misli, predstave, da čustvuje drugače kakor odrasli, da pa ima tudi svoje potrebe, želje, zahteve, ki se pogosto ne skladajo z našimi. Fizično je sicer res človek v malem, ki bo v nekaj letih dorasel v fanta ali dekle, moža ali ženo. Toda njegova notranjost se šele oblikuje. V naši družbi, z našo pomočjo se razvija in oblikuje njegovo čustvovanje, mišljenje, značaj, s tem pa odnosi do sočloveka, do skupnosti, za katero raste in v kateri se bo prej ali pozneje začel uveljavljati. Od nas odraslih, predvsem prevladuje pri otroku čustvovanje, s čustvi lahko najlaže vplivamo na njegov razum. Pozneje se uveljavlja vedno močneje razum, ki mora znati pri odraslem človeku obvladovati čustva. Na vse to mislimo mi odrasli premalo. In mnogo premalo mislimo na svoje dolžnosti, ki jib imamo kot člani naše ljudske skupnosti, ko razvijamo in urejamo svoje odnose do otrok. Svojemu otroku želimo vse najboljše in prav isto bi morali želeti vsem našim otrokom. Ce jim pa želimo v resnici dobro, bo naša želja in ravnanje pošteno, če bomo otroku omogočili, da bo ob nas rastel v člo- odnosov med možem in ženo tako, da bi bila žena pokorna in ponižna sužnja svojemu mo-žu-gospodarju. Nikjer v javnem življenju si ne moremo želeti, da bi kogar koli izkoriščal njegov tovariš na tak ali drugačen način. Vsi si tudi želimo, da bi bil vsak naš delovni človek aktiven, ustvarjalen, želimo, da bi misiil s svojo glavo, da bi imel vedno dovolj korajže in samozavesti svoje misli m stališče povedati v javnosti in če ga smatra za pravilno, tudi energično zastopati in braniti. Prav tako si nobeno podjetje ali ustanova in tudi nobena kmetija ali zadruga ne želi ljudi, ki bi delali z odporom in nevoljo, tem- več delavce, ki se zavedajo, da s svojim delom krčijo sebi, svoji družini in nam vsem pot — naprej in da je njihovo delo zaradi tega njihova častna dolžnost in ponos. Z drugimi besedami: z našo pomočjo mora otrok rasti v živega človeka, kateri bo zakoreninjen v živem življenju, ki valovi okrog nas in bo to življenje živel in ga pomagal oblikovati z veseljem in notranjo potrebo. Ce pa hočemo, da bodo postali naši otroci taki ljudje, potem bomo morali urediti dvoje. Prvo, vprašanje naših medsebojnih odnosov v družini, to je vprašanje odnosov staršev do otrok. Drugo pa je vprašanje odnosov vseh nas odraslih do otroka. Ne moremo si želeti ohole, domišljave in predrzne mladine, pa tudi ne ponižnega, skromnega otroka z voljno hrbtenico. V naših družinah bomo morali ustvariti toplo vzdušje najmanjše, osnovne celice naše skupnosti, v kateri bodo otroci uživali vse pravice, spoštovanje in ljubezen, pa tudi dolžnosti, ki jih imajo do družine in njene ožje in širše okolice, ker tudi izvrševanje dolžnosti je užitek, če izhajajo iz pravic, ali pa pravice dajejo. To osnovno zahtevo pa bomo morali prenesti tudi na nas vse odrasle: da bomo otroka študirali, o njem razmišljali, ga upoštevali in mu pomagali v njegovi rasti v človeka. To se pravi, da bomo vsi odrasli morali skrbeti v večji meri kakor doslej za to, da bodo otroci v naši družbi občutili toplo, kulturno sredino. Le potem bomo labko od njib zahtevali kulturen odnos do nas odraslih in kulturne odnose med njimi samimi. S tem pa bodo otroci postali središče našega — toda pametnega zanimanja. Ko tožimo, da so naši otroci predrzni, oboli, nekulturni, domišljavi in ne vem kaj še vse, mislimo vedno na to, da so otroci pač takšni, kakršni smo mi sami. Ko bomo mi sami uredili odnose med sabo, v svojih družinah in povsod v javnosti, ko bodo imeli otroci v nas dober zgled, ne bo treba več posebej reševati problema domišljave in nekulturne, ali ponižne in skromne mladine. Takrat bo rastel ob nas zdrav in — živ otrok. V. C. He pe&mi ttai ßo konec Študentovska ulica. Le neikaj Hiš, starih in trhlih, se stiska k vznožju gradu. Stanovanja tod so majcena, temačna in neudobna, vendar so stanovalci v njih kar srečni. Mnogi med njimi stanujejo pod Gradom že več let — tudi po trideset, štirideset. V hiši številka 13 je bilo tprav tako. Mirnega sožitja med njenimi prebivalci ni nič motilo, dokler se ni pred dobrimi tremi leti vselila nova družina oziroma zakonski par. Dobila sta stanovanje v pritličju, le kuhinjo in sobo, vendar dovolj za dva človeka. Vselitev nove stranke je bila za hišo dogodek, ki je za nekaj dni razburil mirno življenje. Kmalu je to spet steklo po starem tiru. Toda ne! Tako kot prej ni bilo več. Mir je dal slovo tej hiši in staro stopnišče se je napolnilo s kričanjem in zmerjanjem nove stranke. Brez povoda je ženska kriče napadala mirne stanovalce, jih izzivala in m prizanašala celo nič hudega slutečim otrokem, saj jih dnevno obklada z nedostojnimi priimki. Odkar je tu nova stranka, so ostali prebivalci vedno v nekakš- otročki a id belanti Letošnja mila zima je kot nalašč za razne bolezni, ki zlasti otrokom ne prizanašajo. \ čakalnici otroškega dispanzerja v Streliški ulici je vsak dan že od ranega jutra rečeno, premalo čakalnic. Ko sem nekega dne prišla tja z otrokom, ki ga je napadel oslovski kašelj, je bila sestra v pravi zadregi, kam naj me postavi. Čakajočih pred mano te majhne. Otroci bi bili tako v primernih čakalnicah, a istočasno ločeni od drugih, da ne bi s svojo boleznijo ogrožali okolice. V. K. nem strahu, da se bo kaj zgodilo. Tako si gospodinje ne upajo same v drvarnico po drva, temveč sta vedno domenjeni dve, da odideta skupaj po drva. Skoraj ne mine dan, da ne bi bilo kaj narobe: enkrat je z umazano vodo polita veža, drugič stoji voda v drvarnici ene od strank, tretjič je vodovodna školjka napolnjena z umazanijo, ki je nikdar prej med skromnimi, a snažnimi stanovalci te hiše ni bilo opaziti. Mn pemfsdensšfi pulover Misliti bo treba Se na pomladansko garderobo. Prav prijetno bi pristojal k pomladanskemu kostumu ta pulover, ki Je pleten v lahkem progastem vzorcu z luknjicami in tričetrtinskimi ro- da Imaš skupno 857 pentelj. PrJ 37 cm cele dolžine snemaš za ra*» mo po sledečem redu: najprej v vsaki drugi vrsti na obeh straneh rokava € x po 3 pentlje, 25 x po 4 pentlje, 6 X po 5 pentelj, 2 X po 2 pentlji in 1 X l pentljo. Preostalih 51 pentelj predeni na pomožno pletilko. Zadnji del pleteš prav tako kot prednji, le pri 39 cm višine razdeliš pletenje na dva dela za zadrgo. Ko izgotoviš oba dela, vzameš 51 pentelj prednjega dela ra pomožne pletilke pri vratu in 2 H 25 pentelj zadnjega dela na eno pletilko m pleteš za vratni zaključek sledeče: menjaje ovitek, 2 desno skupaj podpletene, nato same leve. Sedaj pleteš še 2 cm visoko same desne pentlje tja grede in same leve pentlje nazaj grede. Tako dobljen rob upogneš na notranjo stran, da nastanejo ob vratu zobki. — Rob mehko kavi. Pletemo ga z volno v svetlih barvnih odtenkih. Kroj je za prsno širino 96 cm. Zadnji in prednji del sta enaka, na zadnjem delu je razporek za zadrgo. Če 'imaš volno, katere 20 pentelj meri 6.5 cm, pleti po sledečem navodilu: Prednji -del: Za rob prednjega dela nasnuj 113 pentelj in pleti eno levo eno desno 8 cm visoko, nato dodajaj v eni vrsti porazgubljeno 7 pentelj. Sedaj začneš plesti v spodaj opisanem vzorcu. Dodajaj na vsak-; strani 17 x v vsaki četrti vrsti po 1 pentljo. Pri 23 cm višine — merjeno od nasnutka — začnemo na vsaki strani z dodajanjem za kimono rokave. Dodajamo najprej v vsaki drugi vrsti 3 X po 3 pentlje, 1 X po 6 pentelj, nato pa 80 pentelj v eni vrsti, da imaš na pletilki skupno 349 pentelj. Sedaj dodajaš na vsaki strani rokava na vsakih 2 cm 4 x po 1 pentljo, dve pentlji desno skupaj podpleti desna pentlja nazaj grede pleti pentlje levo snameš in na notranji strani pri-šiješ. Delo polikaš, oba dela za'* šiješ skupaj in ob hrbtnem razporku pnišiješ zadrgo. Pri rokavu upogneš rob 2 cm na notranjo stran ter ga obšiješ. Martina Nekaj časa so stanovalci to gledali, potem pa — vsaka ipesetn je enkrat izpeta. Začeli so prositi za zaščito na najrazličnejših mestih, tu in tam. Stopili so na Centralni higienski zavod, pa tudi pred sodnikom. so se že spogledali z novo stanovalko. Zaradi svojih spletk in namernega nàgajanja oziroma poškodovanja lastnine drugih strank v hiši je bila nedavno obsojena na 21 dni zapora. Vendar vse nič ne pomaga. R. M. je ostala še dalje v hiši, kjer še naprej obklada otroke iz hiše in ulice z najbolj nesramnimi psovkami, še vedno nagaja sostanovalcem in iih še vedno ne pusti v miru. R. M. greni življenje vsej okolici. Od nje slišijo otroci besede, ki jih ne bi morda nikdar slišali, a kljub temu nihče, niti Društvo prijateljev mladine ne stori ničesar, da bi ta žena postala neškodljiva. Nikogar ni, ki bi ji dal stanovanje drugod, kje na samoti, kjer bi lahko razgrajala po mili volji. Morda bi bilo kar dobro, če bi v njeno stanovanje nastanili kako družino, ki se stiska kje v baraki in katera bi bila nedvomno presrečna v tem, četudi skromnem enosobnem stanovanju hiše številka 13 pod ljubljanskim gradom. Z odstranitvijo R. M. pa bi se oddahnila vsa hiša, a tudi vsem drugim stanovalcem te ulice bi po njenem odhodu močno odleglo! Staršem pa ne bi skrbne vzgoje otrok rušila brezobzirna in neodgovorna stanovalka. vmk ^ Zaskrbljena. Vaša hčerka že od 5. meseca dalje škili. Otrok J - sicer popolnoma zdrav in je sedaj star 16 mesecev. Radi bi vedeli, kaj naj z otrokom ukrenete, da ne zamudite pravočasnega zdravljenja. Škiljenje je otroku pogosto prirojeno, bodisi da gre za ohromelost očesnih mišic ali pa visoko kratkovidnost, oz. tudi visoko daljnovidnost. Ko bo otrok star 2 leti, ga peljite k zdravniku specialistu za očesne bolezni, da mu predpiše potrebne naočnike. Z nošenjem naočnikov se škiljenje navadno pozdravi. Ce bi se pa to ne zgodilo, potem Vam svetujemo, da pustite otroka operirati pred vstopom v šolo. R. A. S m a r j e t a. Opisani znaki oz. težave pri Vaši sestri so posledica hude telesne n živčne izčrpanosti. Ce že ne more vsaj za 1 do 2 meseca spremeniti sedanjega okolja, bi bilo priporočljivo i-me-sečno bivanje na Gorenjskem a!i pri morju. Treba bi jo bilo razbremeniti vsega težjega dela. Od domačih zdravil priporočamo zvečer pitje baldrijanovega čaja in vsakodnevno uživanje za oreh veliko kvasa. MARIJA I. JESENICE: V vprašanju navajate najrazličnejše težave, ki kažejo na spremembe in motnje v delovanju cele vrste organov, predvsem srca in Črevesja. Nemogoče si je ustvariti točno sliko brez sistematičnega pregleda z vsemi potrebnimi preiskavami, zlasti še, ker so opisane težave in bolečine pri srcu lahko posledica obolenja črevesja, kjer je visoka prepona zaradi stalnega napihovanja, to je čezmernega tvorjenja plinov v črevesju, pritiska na srce ali pa narobe, da so namreč motnje v delovanju črevesja znak oslabljen ja srca. Da se vam je po zdravilih, ki vam jih je zdravnik predpisal za črevesje, stanje še poslabšalo, govori za to, da vaš želodec proizvaja premalo sokov, predvsem želodčne kisline. Seveda bi v tem primeru moralo biti zdravilo povsem drugo, na primer pepsacid, solna kislina itd. Bolnišnico imate v bližini, zato vam svetujem, da se odločite in za sprejem v zavod za nekaj dni, kjer vas bodo lahko natančno preiskali in ugotovili dejansko stanje. Sele to bo omogočilo uspešno nadaljnje zdravljenje. Skozi priprta modna vrata gl'.-, r 1! * |ш S11 veli? promet. Od vsepovsod prihajajo ljudje po zdravniško pomoč za svoje malčke, — z Barja, iz Zgornje Šiške. Most, Bežigrada, a tudi z vlakom se nekateri pripeljejo. Morda ima prav ta dispanzer z otroško ambulanto in posvetovalnico toliko otrok ker ima na razpolago rentgenski aparat, ali pa vzbuja v ljudeh zaupanje nad v«e prijazen in človeški odnos tamkajšnje zdravnice in me nsk:h sester do malih bo'.r'3tičku, kjer brod pristane, za-. čistiti v reki škornje. Brodar, ki je bil ta čas ob drugem bregu „•ke, je nenadoma opazil, da se ;aO v deroči Savi bori z va-Pohitel je proti njemu in . skušal rešiti, vendar je bilo r-pozno. Lisec Je plaval še ka-. sto metrov, potem pa izginil k 1 vodo in ga ni bilo več videti, 'topljenec je bil oblečen v лег površnik, rjave pumparice ■ . škornje, na glavi pa je imel •ilobuk zelene barve. Vsakdo, ki ~. opazil, da je Sava naplavila o truplo, je naprošen, da to k oj javi staršem utopljenca na 1 . .nje Orle. pošta Studenec. -ko Avtobusna nesreča brez hudih posledic Kot običajno, je avtobus tudi dni vozil potnike iz Hrastnika .-c popodanskemu vlaku. Ker je bilo tega dne mnogo potnikov, ; je s kolodvora vrnil še po ti-ki jih prej ni mogel spre-L. Da ne bi zamudili vlaka, je : Jier pospešil hitrost vožnje. Tik . ed železniško ;.-o>f2|o pa je na spolzki in razmočeni cesti zaneslo avtobus na rob ceste, da je zdrknil po pobočiu proti nižje ležeči cesti. K sreči „-e vozilo zadržalo drevo, k’ raste ob tej cesti, tako da se ni prevrnilo. Prestrašeni potniki so še dc-kaj mimo poskakaj iz avtobusa, ko se je ta ob drevesu ustavil in odšli na vlak Avtobus na katerem je bilo poškodovanih le neka: sip, so /ve’'er s pomočjo žer- java in številnim? Hrastničani dvignili na cesto L. H ?»lalo je manjkalo Pretekli ponedeljek se je na brodu, ki pelje čez Savo v Sevnici, pripetila nesreča, ki jo je povročii alkohol. Marija Fakin z Loga št 11. stara nad 50 let, se Je tega dne vračala vinjena iz Sevnice. S seboj je nosila v torbici steklenico žganja. Brodar, ki je čistil brod, je nenadoma zaslišal, da nekdo kliče na pomoč. Ozrl se je in opazil, da se je Fakinova začela potapljati. — Hitro je priskočil na pomoč ter jo s kavljem zagrabil za obleko in jo privlekel iz Save. Fakinova je bila v nezavesti in ji je brodar pomagal z umetnim dihanjem ter jo nato odpeljal domov. -ko Napad s kolom Preteklo soboto se je vračal lz Ptuj a . proti domu Maks Kunstek, delavec iz Zakla. V neposredni bližini njegovega doma je srečal dva pijanca iz Lackove vasi, od katerih ga je eden orez vsakega povoda napadel in ga vrgel v jarek. Napadalec je pograbil potem na cesti ležeč kol in Kunsteka z vso močjo večkrat udaril, tako da 1e padel v nezavest. Poškodovanca so morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v ptujsko bolnišnico. Včeraj v Ljubljani Na prelazu Titove ceste se je zaletel v zapornice tovorni avto »Unimog«, ki ga je upravljal Franc Kovač, šofer iz Tržaške c. 54 Bil je vinjen. Skoda nastala na avtu in zapornicah znaša skupno okrog 25.000 din. швшдшд Studenti! Prijavite se za smučarske tečaje na Kofcah! Smuka ugodna! Informacije v pisarni PDU, Miklošičeva 5a. Ni sobotnih veselic, ni nedeljskih izletov brez pristnega jajčnega konjaka ali izbornega coffee cock tad la »MARKIČ - SPLIT« in Markičevih priznanih sadnih sokov! — Zahtevajte jih povsod! Tel. 22-165. Gospodinje — nekaj novega za Vas! Gosadove »Gobe v prahu« so odličen dodatek pri kuhi. Gospodinje — v zimskem času ob pomanjkanju zelenjave uporabljajte pri kuhi Gosadove >Dišavnico za kuho«! gledališče DRAMA — LJUBLJANA Petek, 25. febr. ob 15 30: Shakespeare: Romeo in Julija. Abonma Petek II popoldanski. (Julija — Duša Počkajeva, Romeo — Andrej Kurent. Mercu-tio — Jurij Souček). Sobota, 26 febr. ob 20: Shakespeare: Romeo In Julija. Abonma B. (Julija — Majda Potokarjeva, Romeo — Andrej Kurent, Mer-cutio — Jurij Souček). Nedelja, 27. febr. ob 15: B. Shaw: Candida. Izven in za podeželje. (Marchbanks — Andrej Kurent). OPERA Petek, 25. febr. ob 15.30: Gotovac: Ero z onega sveta. Zaključena predstava za ljubljansko garnizijo. Sobota, 20. febr. ob 19.30: D. Svara: Prešeren. Abonma red H. Nedelja, 27. febr. ob 19.30: R. Strauss: Kavalir z rožo. Izven Ln za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Petek, 25. febr. ob 20: John van Druten. Grlice glas Red Petek. Vstopnice so v prodaji. Sobota, 26. febr. ob 20: Christopher Fry. Gospa ne bo zgorela. Izven. Nedelja, 27. febr. ob 15: K. Brenkova, Naj lepša roža. Izven. Ob 20: Mira Mihelič, Zlati oktober. Izven. KOLEDAR -ZTEK, 25. februarja: Saša. * 25 februarja 1939 je umrl v -'ubijam skladatelj in zborovodja -orko Prelovec. * Danes poteka peto leto, odkar - umri slovenski pisatelj in dra-ttik Egelbert Gangl. Pisal je ruralistične drame, gledališke tike in mnogo prevajal za sionsko gledališče. Pozneje je dol-leta urejeval mladinski list von ček« in izdajal mladinske Danes je minilo dvanajst let, r'!-kar je imel Sevemo-primorski ired hude boje s sovražnikom ‘ . Tolminskem in v Baški grapi. -d boji so partizani zavzeli postojanko Zakriž. * va strojnem oddelku Tehnične fakultete sta diplomirala tov. Papež Stanko in Primic Mitja. — Iskreno čestitajo rrijstelii. Poročila sta se Dane Škerl, zna-n. glasbenik in alpinist in Draga Šušteršič. Prijatelji planinci jima želimo veliko sreče. Rezervni oficirji terena Trnovo! Danes zvečer ob 19.Ì3Q uri bo v Siednji tehnični šoli. Aškerčeva ca, n. nadstropje, redni letni občni zbor Združenja rezervnih oficirjev pododbor Trnovo. Vsi rezervni oficirji terena Trnovo bivši tereni Trnovo. Krakovo, Koiezija in del Mirja) se morajo občnega zbora polnoštevilno udeležiti. TURISTIČNI BIRO organizira v nedeljo izlet na Polževo. Odhod ob 8.. povratek ob 18 uri. Cena 3:o d:n Snežne razmere ugodne P e voz z avtopulmanocn Prijave :e se čim pie j v TURISTIČNEM Er RO JU, Ljubljana Miklošičeva 17. telefon 30-645. PUTNIK SLOVENIJA razpisuje Izlet po Sredozemlju. Prijavite se v na.ibLižji poslovalnici PUTNlK-a v Sloveniji, kjer boste prejeli programe in dobili navodila za potovanje. PUTNIK SLOVENIJA, poziva vse tiste, ki so se prijavili za potovanje na milanski velesejem, da nam čtm.preje dostavijo dokumente za nabavo potnega lista PUTNIK SLOVENIJA obvešča vse tiste, ki so se prijavili za potovanje na dunajski velesejem z vlakom, da je odhod dne 14 marca s postaje Ljubljana gl kolodvor ob 7.20. url. PUTNIK V LJUBLJANI obvešča javnost, da bodo 5 in 6 marca vozili v Planico na veliko mednarodno tekmovanje za pokal in nagrado Kongsberg posebni vlaki lz Ljubljane. Kranla in Jesenic Vozovnice si že lahko rezervirate pr-, PUTNTK-u. Vse informacije z? h‘p vpit? pri PUT VIKU PUTNIK v LiubUani obvešča šolska vodstva, delovne kolektive In množične organizacije, da lahko rezervirajo vozovnice za posebne vlake najkasneje do 26 TI 1955 Od ponedeljka dalie so vozovnice v redni prodaji pri PUTNI K-u v Ljubljani. Kranju ln na Jesenicah. П. ob 19.30. uri. Abonenti, ki so ta dan zadržani, naj zamenjajo vstopnice za drugo predstavo do petka, 25. Ц. 1955. KONCERTI Odlični orkester Radia Zagreb, ki odhaja na turnejo v Belgijo ln Francijo, bo s svojim dirigentom Remoortelom lz Bruslja koncertiral v nedeljo v Filharmoniji. Vstopnice so še v prodaji, abonenti vseh koncertnih abonmajev imajo popust. Na današnjem koncertu za rdeči abonma dirigira beograjski dirigent 2ivojin Zdravkovlč. Solist Je pianist Marijan Lipovšek. Spored obsega Beethovnova dela — uverturo Leonora št. 3, 4. koncert za klavir in orkester in V. simfonijo. Vstopnice od 250 din navzdol v Filharmoniji. PREDAVANJA Geološko društvo v Ljubljani vabi na predavanje tov. ing. B. Berceta o železno-boksitnih nahajališčih na Dolenjskem in Notranjskem. Predavanje bo v petek, 25. t. m. ob 17. uri v matematični predavalnici na Univerzi. Mladinska univerza v Kranju. Drevi ob 19. uri bo predaval Edo Vončina o temi »Makedonija«. — Predavanje spremlja film, vstop prost! Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je po hudih dnevih trpljenja preminul naš ljubljeni mož in oče IVAN PUST kolarski mojster. Pogreb blagega pokojnika bo danes, 25. II. 1955 ob 9. uri v Sodražici. Žalujoča žena Marija, otroci: Andrej, Pavli, Marija, zet Leopold, vnukinja Andrejka in družine: Pust, Jajtič, Zajc, Lovšin, Pakiž, Kovačič, Gašperič in Bešla-gič. RAZPISI Upravni odbor Okrajne lekarne Šentjur razpisuje mesto upravnika s takojšnjim nastopom. — Stanovanje za samca zagotovljeno, dopolnilna plača po dogovoru. RAZPIS Kmetijska zadruga Postojna razpisuje mesto knjigovodje. Pogoji: višja strokovna izobrazba ali srednja strokovna izobrazba z večletno prakso. — Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite upravi KZ Postojna najkasneje do 1. III. 1955. TURISTIČNI BIRO organizira prevoze z vlaki in avtobusi na mednarodne skakalne tekme dne 5. in 6. marca v Planici. Prijavite se čimprej — zahtevajte informacije v TURISTBIROJU, Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 30-645. Vsi bilančni obrazci za zaključne račune za 1. 1954 za industrijska in trgovska podjetja od št. 1 do 17 se dobijo pri Jugoreklam, Ljubljana, Kidričeva 6 in Wolfova ul. 4. Uprava za ceste LRS, tehnična sekcija, Ljubljana sporoča: zaradi ojačitve lesenega mostu v km 16+108 bo cesta št. H/319 (cesta na Jezersko) zaprta dne 1. in 2. IIL 1955 za ves premet. V Domu v Kamniški Bistrici so na razpolago ležišča v zakurjenih sobah ter okusno pripravljene tople in mrzle jedi. Cesta v Kamniško Bistrico je stalno plužena. Za cenjen! obisk se priporoča Dom v Kamniški Bistrici. Planinci - smučarji! izkoristite ugodne snežne prilike in pohitite na smuk v dolino 7 jezer. V prijazni Koči pri Triglavskih jezerih bodo poskrbeli za to, da boste pozabili na vse Vaše dolinske težave in skrbi. — Planinsko društvo Ljubljana-matica. Planinske izkaznice, ki niso podaljšane za leto 1955 izgubijo svojo veljavnost z 28. februarjem. Planinci pohitite s plačilom članarine za leto 1955 — Planinsko društvo Ljubljana-matica. Planinci! Ne zamudite predavanja svetovnoznanega alpinista g. Riccarda Cassina, ki bo danes ob 20. uri v dvorani Prirodoslovno matematične fakultete (vhod Gosposka ulica) predaval o temi »Vtisi potovanja v Karakorum«. Predavanje spremlja 150 krasnih barvnih diapozitivov. -- Planinsko društvo Ljubljana-matica. Zadruga »Gozar« bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 27. februarja ob 8.30 uri v dvorani »Stiški dvorec«. Stari trg št. 34 z običajnim dnevnim redom. Na dnevnem redu bo tudi sprememba pravil. Ce občni zbor ne bo sklepčen, bo ponovni občni zbor dne 20. marca na istem kraju in ob istem času — Odbor. Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Novo mesto sporoča, da Je zaradi slabe nosilnosti mostu čez Lahinjo na c. II 335 v Primosku do preklica od 23 П. 1955 dalje promet za vozila težja od 3 t iz Črnomlja v Metliko preusmerjen po okrajni cesti: Črnomelj—Stranska vas—Črešnjevec— Krvavčji vrh—Metlika. Po Isti cesti se preusmerja promet 1z Metlike v Črnomelj •JELA« sol za kopanje izdelana iz najboljših surovin, je enakovredna kopalnim solem svetovnega slovesa. Osvežuje, ктерј živce ln desinficlra. Čudili se boste uspehu, Id ga boste dosegli pri zdravljenju bolezni želodca. Jeter, žolča ln črevesja z rednim uživanjem rogaškega »DONAT« vrelca. Zahtevajte ga v trgovinah ki ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani« ln »Ekonomu«. UMRLI OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Komenskega 12. Sobota, 26. febr. ob 20: F. Svo- boda »Poslednji mož«. Nedelja, 21. febr. ob 20: F. Svoboda »Poslednji mož«. Prodaja vstopnic v petek od 19—20 in 2 uri pred pričetkom predstave. Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom Sobota, 2# febr. ob 20: Budak-FiUplč: .Klobčič«, ljudska ve- seloigra. Izven. Nedelja, 27. febr. ob 16: Splcar-Pišl: »Naj bo stara al’pa mlada«, spevoigra. Ob 20: Budak-Fillplč: »Klobčič«. ljudska veseloigra. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje vstopnic tel. št. 32-860 — Prihodnji teden bo premiera Dobričaninove veseloigre »Skupno stanovanje«. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 27 febr. ob 16: Saroyan Sartre — «Glejte, Amerika«. Izven ln za podeželje Lisa — Jelica Slardova. Torek, I. marca ob 20: Claude — Andre Puget — »Srečni dnevi«. Red A ln Izven. — Vstopnice so na razpolago. Sreda. 2. marca ob 20: J. B Priestley — »Nevarni ovinek« Izven. Gostovanje Jeseniškega gledališča. Četrtek. 3 marca ob 16: Claude — Andre Puget — »Srečni dnevi«. Zaključena predstava za tovarno Iskra. Petek. 4 marca ob 16: Claude — Andre Puget »Srečni dnevi«. — ZakHučena predstava za tovarno Iskra. Nedelia 6 marca ob 16: Claude — Andre Puget — »Srečni dnevi« Izven ln za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Petek. 25 febr ob 19.30: Petrovič: Ploha. — Red premierski. Sobota 26 febr ob 19.30' Krasna: Draga Ruth Nedelia. 27 febr ob 15: Krasna-Draga Ruth. Nedelia. 27 febr ob 19 30: Petrovič: Ploha — Red I. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE “etek. 25 febr ob 15: Shakespeare: Hamlet — П. šolski abonma ■sobota 20 febr ob IS SO: Shakespeare: Hamlet — abonma red Torek tn Izven. Vedelja 27 febr ob ISSO: Shakespeare' Hamlet - abonma r»d v-»»::. 1n Izven Abonente abonmaja TOREK prosimo, da upoštevajo težave, ki Jih Ima gledališče pri razpore-1anju predstav zaradi bolezni v ansamblu in oproste, da 1e že tretjič abonma TOREK prestavljen na drug dan HAMLET za abonma TOREK bo v soboto, dne 25. Frančiškanski samostan na Brezjah sporoča, da Je umrl preč. g. ANTON KOCIPER zlatomašnik. duhovni svetnik in župnik v p. Pogreb bo v soboto, 26. t. m. ob 9. uri. na Brezjah. Umrla Je naša dobra mama, stara mama. tašča In teta gospa MARIJA RAVNIHAR, roj. JEVC upokojenka Tobačne tovarne. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 26. П. 1955 ob 15.30. url z Zal — Nikolajeve mrliške vežice. Žalujoči: sin Joško z družino, hčerka Mimi por. Kocjan z družino ter ostalo sorodstvo. Ljubljana. Zagreb. Duplje, 24. П. 1955- Umirla je naša mama ANGELA HAFNER vdova po Judenburškem uporniku. Pogreb bo danes, 25. II. 1955 ob 15. uri lz Nikolajeve vežice na Zalah. Tonka ln Nada Dolgan, hčeri. Zora, Ing. Marjan Dolgan, zet, vnuki Matija, Mojca, Tomaž. Sporočamo, da je umrla naša ljubljena mama FRANČIŠKA SUHADOLC Prekova mama Iz Šujice, Dobrove pri Ljubljani. Pogreb dobre mame bo danes, 25 febr. ob 10 uri na pokopališču na Dobrovi. Žalujoči sinovi ln hčere z družinami Umrla nam 1e naša najdražja LENČKA URSIC upokojenka Tobačne tovarne. Pogreb bo v petek, 25 II 1955 ob 15.30 url z Zal — Jakobove mrliške vežice. Žalujoči: prijateljica Mlel. družine Oblak, Furlan. Jurjevič ln ostalo sorodstvo. V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 80. letu starosti za vedno zapustil naš dragi brat, stric, svak ALOJZ KOŠIR lovec v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 26. t. m. ob 16. uri na pokopališče v Kranjski gori. Žalujoči: sestre, svakinje, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Uprava in organizacije Podjetja za popravljanje voz in strojev Ljubljana-Siška sporočajo, da je umrl član našega kolektiva, tovariš KARL ZAJC admin, uslužbenec Pogreb bo v soboto, dne 26. t. m. ob 16. uri z Zal. Dobrega tovariša in vestnega uslužbenca bomo ohranili v trajnem spominu! ZAHVRLE Vsem, ki ste ob prebridM Izgubi naše nepozabne DANICE ROTH z nami sočustvovali in jo spremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo dolgujemo ZB, Sindikalni podružnici in osebju OLO Ljubljana okolica za izredno pozornost, tov. Trpinu za ganljive poslovilne besede, darovalcem cvetja in pevcem. 2alujoči: sestra Vera ln sorodstvo. Ob bridki Izgubi našega zlatega moža in očeta BOŽIDARJA GSELMANA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga tako polnoštevilno spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam ustno ali pismeno izrazili svoje sožalje. Posebna hvala njegovim prosvetnim sodelavcem in šolski mladini za prelepe poslovilne besede ter pevcem in godbi za ganljive žalostinke. Žalujoča družina Gselman. Ob prerani ln nenadomestljivi smrti našega nepozabnega moža in očeta FRANCA JEREBA gostilničarja in posestnika iz Kala pri Pivki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga na zadnji poti spremljali k večnemu počitku Enako se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja ter pevcem za ganljive žalostinke Posebna zahvala dr. KInkeli I2 Pivke. dr. TavčaTju in dr. Kreču ter vsemu zdravniškemu ln strežnemu osebju Interne klinike v Llubljani za trud in vse kar so mu nudili v času njegovega zdravljenja v bolnišnici. Žalujoča žena Draga, hčerka Irenca ter ostalo sorodstvo. Po dolgi in težki bolezni nas je za-vedno zapustil naš predragi mož, oče, sin. brat, svak in stric KAREL ZAJC Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 26. IL 1955 ob 16. url t 2al — Frančiškove mrliške vežice. Ljubljana, Beograd. 24 februarja 1955. 2aIujoči: žena Marija-Tina: otroci: Draga in Igor; oče Franc; mati Rozalija; brata Mirko in Danilo; sestri Slavka in Rozka, ter družine Zajc, Jazblnšek, Kržin, Korinšek SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00. 17.00. 19.00 tn 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Pregled tiska, 6.35 Pisan spored slovenskih naiodnih in umetnih pesmi; 7.10 Jutianji orkestralni spored; 7.30 Gospodinjski nasveti; 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Cicibanom — dober dan; 11.30 Stanojlo Rajičič: Koncert za čelo ln orkester; 12.00 Kmetijska univerza — Ing. Jože Spanring: O plevelih; 12.15 Venček slovenskih narodnih; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Na straži: Pod belimi plašči padal; 13.15 Opoldanski koncert — Peter Iljič Čajkovski: Italijanski capriccio — Hugo Alf ven: Kresna večer, švedska rapsodija — Aram Hačatur-jau: Maškarada, suita; 14.00 Za pionirje — Ludvik Starič: Kako sem postal »leteči Kranjec«; 14.20 Melodije za razvedrilo; 15.15 Igra trio Edi Radič; 15.30 Glasbeni razgledi; 15.45 J. Stravinski: Petruška suita iz baleta; I6.10 Utrinki iz literature — Guy de Maupassant: Tako misli gospod polkovnik; 16.30 Želeli ste — poslušajte! 17.10 Oddaja jugoslovanskih radijskih postaj; Radio Titograd: 18.00 Družinski pogovori; I8.10 Poje zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 18.30 iz kolektivov za kolektive: Tarifni pravilniki v manjših podjetjih; 18.45 15 minut z Avgustom Stankom; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.15 Portret iz Broad-waya, Thomas »FATS« Waller (komentirana glasbena oddaja); 21.00 Oddaja o morju in pomorščakih ; 21.20 Nokturni in balade: 22.15 do 23.00 Nočni koncert — Bela Bartok: Glasba za godala, klavir, celesta in tolkala, Slavko Osterc: Trije plesi; 22.15—23.00 UKV program: Za ples in razvedrilo; 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). MALI OGLASI VEC KOVINOSTRUGARJEV — strojnih Ključavničarjev in ne-Jcvalificiranin delavcev sprejme taicoj »Brnos«, Ljubljana, Ob železnici, Moste. Podjetje nuna stanovanj na razpolago. 3182-1 KMETIJSKO GOSPODARSTVO — Podgrauje pri Ljutomeru razpisuje mesto traktorista. Pogoji: tieznost, mehanikarska izooraz-ba, nekaznovan-st m vsaj petletna praksa. Soba ш nrana za sacnca je na razpolago. Placa po dogovoru, interesenti naj vložijo pismeno prošnjo z naveUDo zahtevka po plači m datuma nastopa službe. 3202-1 ADMINISTRATIVNO MOC z imanjem strojepisja i.uojepisko L razreda) ш po možnosti stenografije sprejmemo takoj. Prošnje z življenjepisom in z navedbo dosedanje službe pošljite do 25. II. lato Upravi trg. podjetja »Agraria«, Postojna. Stanovanje preskrbljeno. 2768-1 SPREJMEMO več sposobnih mojstrov in pomočnikov za avto-karosenjo, avtokleparjev, kolarjev m mizarjev. Interesenti naj pošljejo prošnje z navedbo aoseuanje zaposlitve, kvalifikacije itd. na naslov: «Zvezda«, Maribor. Tržaška c. 6. 3137-1 KMETIJSKA zadruga Žužemberk sprejme v suizdo samostojnega knjigovodjo ikzdjo). Nastop sitL.be tak-j an s 1. ila. lsoa. Pr a Ca po ta m nem pravilniku. Ponudbe pismeno ali osebno na gornji nasiov. 3146-1 KruETiJSr.0 POSESTVO Sirena na Dolenjskem sprejme takoj kmetijskega tennika ati kmet. delovodjo za voetstvo kmetijskega oorata tn ava sposobna traktorista za traktor »Steyr«. Zagotovljena hrana in stanovanje. Plaea po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na gornji naslov do 11), marca 1955. 3247-1 AVTOELEKTRICARJA za mehanični obrat nujno potrebujemo. Oglasite se pri »Globus-Spedici-ja«, Titova 33. 3249-1 DEKLE išče primemo službo v kuhinji ali podobno. Naslov v ogl. odd. 3208-1 BIVŠI TRGOVEC v Zagrebu, zelo agilen, .prevzame mesto trgovskega zastopnika za Hrvatsko. Nasiov v ogl. odd. 3252-1 GOSPODIN! SKO POMOČNICO — tudi upokojenko — sprejmemo takoj k štiričlanski družini. V poštev bi prišla tudi pomoč v dopoldanskem času. Ostalo po dogovoru. Poizvedbe v podružnici Slov poročevalca Kranj. OBVESTILO! Zaradi tlpiziranja avtomobilov, razprodamo sledeča vozila: Phänomen, 1.5-tonski v voznem stanju, z rezervnim motorjem za 906.000 din (na zračno hlajenje), Ford, 2-tonski, v razdrtem stanju, kompleten z rezervnim blokom za 700.000 din; Ford. 2-tonski, v razdrtem stanju, brez kabine in diferenciala za 300 BOO din; Zis, 3-tonskl generalno popravljen, brezhiben za 300.000 din: Hodscžikis. avtobus, 20 in 10 sedežni, gorski tip, s pomožnim menjalnikom in diferencialno zaporo, za vsako močvirje, priprava za prikolico, posebno pripraven za gasilce za 1.100.000 din; Lancia osebni, v voznem stanju. 4-sedežnj za 300.000 din. Razprodaja bo dne 24. H. od 10 do 18. ure v garaži Avtoprevoza. Zagorje ob Savi. 2683-4 NAJDENA OCALA dbbite v ngl. oddelku. 3283-10 POGREŠANO AKTOVKO z registrskimi tablicami orosim vrniti v ogi. odd 3282-10 CRNORJAVA PSICA (nemška ovčarka) se le zatekla od 22. na 23. t. m Kdor kaj ve. naj sporoči na Tomačevska 9 proti nagradi. 3271-10 ANGLEŠKO-AMERIŠKE ČASOPISE. Ilustracije, žurnale, revije, za katere ste se obrnil! na nas — Iskan popoln Informativen prosraekt dobite konec marca English-air.erlcan. Beograd. Do-slteleva S Prečltajte gomil oglas, predno nam pišete. - II RADIJSKI APARAT 4-И. nov. odličen glas. poceni naprodaj Naslov v ogl. odd. 3269-4 PARCELO med Radovljico in Lescami prodam. Ponudbe Dod »Parcela« v ogl. odd. 3210-7 .No, draga, kaj ti je povedal zdravnik? « m ausroi »UNION«: amer. film »Jutri bo boije«. Tednik: Film. nov. 8. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — V glavni vlogi: Ruth Romen in Stewe Cockran. V soboto, dne 26. febr. ob 22 premiera franc, filma »Sužnji«. V glavni vlogi: Daniel Geiin ш Eleonora Rossi-Drago. »KOMUNA«: angl. film »Hobson v škripcih«. Tednik samo pri zadnjih dveh predstavah. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi: John Müls in Charles Laughton. Prodaja vstopnic v obeh ‘kinematografih od 9.30—11 ter od 14. dalje. »SLOGA«: franc, film »Prepove- dan sad«. Tednik. Predstave ob 17, 19 in 21. — Matineja in prva predstava odpadeta. — V glavni vlogi: Ferna ndel in Francois Amoul. »SOCA«: premiera ital. filma »Rim ob H. uri. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi: Belila Skala in Elena Varzi. — Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ter od 15 dalje, v kinu Sloga pa od 16 dalje. »SISKA«: premiera francosko italijanskega filma »Ljubimci iz Toleda«. V glavni vlogi: Alida Valli in Pedro Armendariz. — Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: prema era francosko italijanskega filma »Ljubimci iz Toleda«. V gl. vlogah: Alida Valli, Pedro Armendariz. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ« : avstrijski film »Hanerl«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. VEVČE: ameriški film »Glej tička«. DOMŽALE: jugoslovanski film »Stojan Mutikaša«. BLED: angleški film »Preganjan do smrti (Recoil)«, ob 20. ČRNOMELJ: amer. barvni film »Kapitan Horatio«. ■KRANJ »STOR2IC«: francoski film »Grof Monte Cristo« I. del. V glavni vlogi: Jean Marias, Lia Amanda, Jacques Castelot in Poi co Lulli. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Prodaja vstopnio dnevno od 14 dalje. JESENICE »RADIO«: francoski film »Sužnji«, ob 18 In 20. JESENICE »PLAVŽ« : angL film »Yessi«, ob 18 in 20. ZVEZA ŠPORTOV SLO VENUS sprejme taiicoj v starno službo statistika z veolemo prakso. Ponudbe za statistika dostavite na gornji nasiov, Likozarjeva iz. 3246-1 PODJETJA! Naprodaj pisalni stroj znamke »IDEAL« v zero dobrem stanju, po ugodni ceni. Naslov v ogi- Odd. 3215-4 KUPi-iviO 3 do 4 mize (enake velikosti) v dolžini 15 m. Pismene ponudbe pod »Vedrog« v ogl. oddelku. 3142-5 RAZNE LABORATORIJSKE POTREBŠČINE (steklenino, porcelan, aparate itd. kupimo). Pismene ponudbe pod »Vedrog« v ogl. odd. 3143-5 KOMBINIRAN MIZARSKI STROJ s tremi vdelanimi električnimi motorji, tvrdke Klein & Stifei, v dobrem stanju, širina 40 cm prodam. Ponudbe pošljite: Drnovšek Justi, Ribniško selo il-a, Maribor. 3256-4 OSEBNI DKW AVTO F. 8. Super • prodam. Mauser, Maribor, Prešernova 18. 3255-4 KMETIJSKA ZADRUGA Šentjanž na Dolenjskem razprodaja iz svojih osnovnih sredstev; kosilnice, travniške grablje, sejalni stroj in več manjših strojev. Interesenti naj se oglasijo v KZ Šentjanž do 10. Ш. 1955. 3245-4 SENO prodam ali zamenjam za gnoj. Orlova 13. 3233-4 VOJ5, srednje težak, malo rabljen, prodam. Bizjak Marija, Vače 3 pri Litiji. 3235-4 ŠIVALNI STROJ, predvojni, nemški, ne rab Vi en in radio prodom. Nasov v ogl. odd. 3233-4 BAT za NSU motor 125 com kupim. Milentič Titova 37, Ljubljana. 3225-5 DR2. PODJETJE kupuje osebni avtomobil od gospodarskih organizacij ali ustanov. V poštev pride tudi posojilo za dobo dveh mesecev oz. po dogovoru. Naslov v ogl odd. 3224-5 ENODRUŽINSKA HIŠA Ш parcela eca 2500 kv metrov pri postaji Bled-Jezero naprodaj. Informacije: Korošec. Pension »Zaka«, Bled. 3212-7 HIŠA z malim posestvom naprodaj. Cena po dogovoru. Poizve se: Trgovina v Dobu pri Domžalah. 3222-7 LOKAL za prodajo čevljev na prometni točki v Trbovljah dren v najem, oz. prevzamem prodajo čevljev. Ponudbe na podružnici SP Trbovlje pod »Izučen prodajalec«. 3263-8 K. Z. »MALA GOSPODARSTVA«, Ljubljana. Vrhovčeva 4 (poleg kavarne na Taboru) sprejema naročila za sadno drevje, piščance čistokrvne Štajerce leghorn in rodajland iz selkc. postaje Loče. Naročila sprejema vsak dan cd 3 do 6 popoldne. aesn-li SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanlem kuhanja k družini treh odraslih članov v Beogradu iščem. Plača dobra, pogoji uvodni Ponudbe nemudoma na trenutni nasPv: BosHika BartoŠ. Hotel »T^plW«, Bled. S219-1 GOSPODINJSKO POMOCNTCO — mlaišo. «sposobno. «*'*rejme štiri-čla'-ka družina Neslov v nvL oddelku 3277-1 OPEKARNE! Grob mlin za li-vico, «še nerabljen, mamke »Daruvar«. premer 500 mm. teža 3100 ke. po zelo ugodni ceni prodamo. Opekama C*»šjrievek Pri Cerkljah na Gorenjskem. 3260-4 GLAVO za 6-cM motor znamke »Saurer«. 5-ton «dei Hsencfnaki — francosko vlaška tipa^ kunemo. Petrol. Ljubljane. Canks^^e 5-TT 3270-5 KROZNICNT ZOBNIK ftellerad) in stožčasti zobnik (tribllng) za pet ali sedem tonski tovorni avto Renam'd trna 1940 (krožnični zobnik na1 ima 41. stožčasti r\a 8 zob) kuo