n.itnMi. IHMM i (ni i nrik m ULbfl. «•« leta . . . . T 15 - " ***» *■ *•• 4"«* *"•* »««<*.....5|S0cdo leto Mpni_______K9». Vprafanfeni glede tmratov w m) prlk* a odgovor iinplMiri iH mnka. fprsvnifttv* (spodaj, pritttt)e, lero). InOtn mllm M. S, talsft* it #•• ^^^^^^^^^^^^^» ^^^w ^^^^v^hhbmb^^v ^^^^f ^^^^^^^^^r^^^^^^^^^^^M RVV^p^NIvBlBB BBB1 VBBSBBj ^ B*BW WBjnK BjBBBT «■«■* prnlor pe » vBMrjev, pri vtCfcratal sdsfcaM popast taBVD (Bfltft PM««)« *L ■----------------m _ t It mm ptaBBM MiiCle im ptsitffc ittarji st Bt ■icibm Bftaksr •*•& pBBPOBBBl HskBffBa10 tSleJStt M. Ml ^ovcaiU NMod-velja v M«M|bbIi dostavljat ■* don «11 če te hodi pooj: cd» fcto uprej . . . . K 59*— I četrt leta aapnj . . . . K 18.— pol lete......»•— I na metec.....K 5*— Posamezna Stevllka velja 30 vinarjev, Dopitl mj te fraokirajo. Rokopld se aevračftja. frsialetfoi Kartera alte* M.l(vL »idstr. levo), tttetoa ŠL 14. ttirfOD-soilnretalferapan! La lu tte formi dable qui eda ta cn 1914 entre ie bon principe ct le mau-vais, ne veut pas iinir! Uuatre. ans et demie: ce iut la force Qiii eut le mot. a prcsem — c' est i* aviuite immense dnika.) Velikanski boj, k\ je izbruhnil leta 1914- med dobrim in slabim principom, noče ponehali! Stiri leta in doI ie imela besedo sila, sedaj brani naši domovini velikanska požrešnost neke aliirane vlade, da bi se pomirila in vendar že okusila slast bese.de. tako doteo že po-zabljene, oskrunjene in vendar take zaželjene — Mir! lzredno vznemirliivo posebnost imajo kolovodje ker diplomate se jih ne more imenovati — ne-kega naroda, da se še ne morejo osvo-boditi stoletne napake svojih predm-kov: volje požreti nemoeoče! Pazijo naj se: prav lahko se zsodi, da pred-stavljajo Istra in Dalmacija — iztrsrani Jugoslovanom iri s slastjo vsrkani za roparje ribjo kosti in da Trst, Gorica in Reka (Hume) katerin dober del je jugoslovanski in katerih okolica ie čisto slovenska in hrvatska, rvorijo stebre, okoli katerih se bo zbrala sila — znova sila! — ki bo ribjo kost iztr-gala njihovemu nasičenemu jrrlu in kl jo bode podpirala volja prav celega naroda! Ta operacii^ bo cotovo kmalu prišla in bo kalila evropski mir: ker prazna bi bila nada onega, ki se zdi danes »Velik«, ako misli da ea bo-do kdaj podpiraii njesrovi sedanji prijatelji: tuđi pri teb prijateljih bedi Dra-vica, ki si bo preie ali Dozneje strgala obvezo s svojih zasleplienih oči in z močno roko udarila krivca. Drajn brat je z ju^a: iz Gorice, Trsta, Istre, Reke in Dalmacije! Nikdar vas ne bodemo zapustili, nikdar vas ne bodemo pustili y obuou, vi ki ste naf-močnejši del našesra Dlemena, vi ki ste Slovenci, Slovencev, Hrvati Hrva tov! Ves svet naj ve: Slovenci in Hrvati od tam doli kot srladiiatorji vrženi v sve-tovno areno, se ne bodo podvrgli in njihovi protesti oroti oskrunjenemu pravu bodo odmevali po vsem svetu! VVilson, največji mož te voine ne bo mogel trpeti da se nam iztrjra kakor cunjo z živejra telesa ude. ki so nam najdražji — on ne bo mocrel dnvoliti, da se oskruni male narode. Z veliko ža-lostjo smo brali intsrwiew nariškesra korespondenta »Slov. Naroda« z Mr Herronom. ameriškim odnoslancem v Parizu in sotrudnikom Wi!sona. v ka-terem nam vr/e v obraz očitanie »Imperijalizma«! Amerikanci nišo machia-vellisti: oni hočeio pravico — in ravro radi te^a smo prisiljeni verovati — in še več: mi «mo prcnričani. da ie Mr Herron posta! predmet intris s^!?tenih za kulisnmi, da je žrtev mahinacii — imperijalistične propagande!, ker ka-tero sredstvo ie enostavnetše kakor to, reci drujremu. kar se hoće skriti v last-ni notranlosti?! O da gospod! Mi nimamo milijo-nov za našo propagando — ml imamo samo naše pravične zahteve! Mi ne moremo in nočemo zastrutrliati misli celih ljudstev z lažnirvimf In Izmfsije-nimi informacijami — ml srovorimo edinole resnico! Žalibože! brftf^o zna-menle časa ie. đa se io po petih fetfli trpHenla zamore skrunftf ? tako lahko-to, kot Twwef! — kako otramia u«rto-vitev. da morelo mr»ffe od vređnost! Mr Herrona verle« mformadjam. tako dobro postavljenlra nt oder od bucW- avcllističnih tflrralcev in da i im je na ta način boste takoi rvedeli čisto resnico: Ali so ie po žabi li star in tako res-ničen princip: audiatur et ritera pars! Informirajte se tuđi pri tei zadnji in vi to gotovo želite — in na ta način boste takoj zvedeli čistoresnico: na naši strani ne boste več iskali im-perijalistov! — Vprasam Vas eospod. kateri je bil vzrok vseh vojn! Ali ni bila to oožreš-nost in pozneje osveta, ki ii je bila po-ledica? Ali ni bila to tuđi zmota, da ->e ni dalo vsekemu to, kar te bilo nje-sovo? V prefeklih stoletjih, ko ljudstva še nišo bila na taJco razviti stopnji kulture, se jih je zamolio oropati, plač-kati, razčveteriti in iih uničiti. ker s^i-la je Ie sila proti sjji — danes pa je vsrn! en faktor več: to je volja vsake-Ta Ihidsb/a do živlicnja in neodvisno-stV. Nai pazilo: mali se bodo borili do zadnfe kanite krvi. da zadobe to, knr ; je nMhovo! Nal srredo črez tnmla malth 1 rrarodov — amnak ta tnmla bodo okn-7ila cei *vet! Paziit> nai in se iztr^ajo ■ vendar že snu. V*teremu se orepuSča- io yre kar nrebhko! *— j r3no snmo vr>ra??anie se stavi kon- ferenci: bočete ?i mir ali novo. s> gro- zovite^o vojno? Tn tu ie olntfonna, na . Vntftr? hi r«nnrn rurra^lt? veliko stavbo : tminera Mini. Tcier b? bili nnstanieni v^t narodi, vre^ni da so nfenl stano- vr^Mr Todn pofTviz^He se: Nenmica ijrT>f>rTVf>T?,-?va n?en t^meli s sataisVim STrLe^f>m Tn boljševička ealerija ploška? Dr. Borovskf: UM 'eii io lerifta tsisiji Fz najboH-''podučene£a in verodo-stojnejra nemškejra vira se Je izveđelo, da se predsednik nemške de?elne vlade • na Koroškem %\ede zmasre nemških ko-roskih zahtev v Parizu sklicuje na vodio ameriske komisije na Koroškem, na majorja Miles-a. Lemisch je trdi! ob jeđ-nem. da je v zvezi z maiorjem Miles, ki mu je obljubH. da bo kar natbolj podpi-ral zahteve Nemcev v Parizu. Ker ne borno nikoli verfeli, da bi se razsodnik, ameriške misije na tak način kompromitira!, smatramo, da za hudo osebno ža-ijenje za ćelo ameriško misijo, posebno pa za žaljenje maforia Milesa, ker lahko te trditve diskreditirrrjo ćelo ameriško misijo in nje rumen. Nemci pa vedo po-vedati še več. Oni trdijo. da se je skj-ceval major Miles v svojih poročilih na nemški plebiscit in na podlaci lastnih opazovanj v Pariz poročal, da so koro-r,ki Slovenci v ve!. večini demonstrirali za Nemško Avstrijo S temi trditvami p:a koroški Ncmci dolžijo ne samo pristranosti ampak istih lastnosti, katere so sami pri ten demonstracijan Dokazali. Mi smo ameriški komisiji, ki je konečno tuđi sama videla, kako umetno so Nemci v nesaterih trzih inscenirali take demonstracije, predložili mnogo dokazov za to, da so Nemci bodisi s pomocjo nemšlcih tolp in z nas'Ijem, bođisi z zvi-iačo zbirali in prevažali demonstrante za Nemško Avstrijo od kraja do kraja, kier so ori cako va! i komisijo. Le ta ie potovala po koroških kra-:?h. ko je bilo naiveč snej^a in ko se radi tecra slovensko ljudstvo, ki je oddaljeno od prometnih zvez spl'.h ni mosrlo zbi-rati vs-^k dan in čakati na prihod. Nemci na sn f- Celovca in BeHaka imeli vse rtrrav!jcno. Nem^ki demonstranti, ki o imeli na'oT hoc'iti po večjih krajih, kjer se te rričakova'o Amerikance in vriti za NcmŠko Avsfrijo, so bili pteča-ni: zgodilo se je. da jih je bilo po reka-■čfh Irrn'ih več ! o rrebivalcev. Na;eti so bHi F'1—:i in šob.rii, vse je moralo ^omae'li. S'ovcncp r»a se je ust^ahova-?o z jrrožnjami v času, ko so bile nem-ske to!re ^Icnife in Ton^e ravno prej pri posamezrrh Slovencih. ki so morali po-betrniti in katerim niti ameriška komisija ni pcmasrala do vmitve. Deloma se je Slovencem ćelo zaorla kaka pot, kak dehod. t2ko. da s^Ioh bHzo nišo prišli. Fn vendar jih ie bilo slučajno tu nekaj žensk, tam nekai moških. ki so moffli klubovati vsem tem in ki so postavili nemške kričače na laž, kakor je tuđi več sto s!«'"*nskih beeuncev. ki so morali iz svojih občin bežati pred raz^rajajoči-mi nemškim*" toloamh imelo priliko po-vedati komisiji kot zastopiriki faznih občin, da hočeio vsi koroški Slovenci pod Jujroslavljo, da se na mnoei boje teror* ja nemSke soldateske m se ne opajo na dan. In vse to bi amerin-a komisija ne opaz^a. ne videla, ne ** 'ala?! Slisala pa ie tndi. kako so nemflen-tirli Ufili at tistih slovenskih tkh, ki so se v naših rokah. V Dobri i vaši se Je izdal na primer Nemec Taurer za župana in u rad no lagal, da hoće vse k Nemški Avstriji; Še le drugi dan zvedeli so to Slovenci in predstavili pravega župana in pravo ljudsko voljo. V Pli-berku je dr. Herbst lagal, da v Pliberku ni Slovencev, in da niti okoličani ne ra-zumeio slovensko, čeravno je to naibolj slovenski kraj, ki razven par priseljenih uradnikov, katere je poslala germani-zatorca avstriiska vlada — sploh nima Nemcev. Vse take trditve so se ovrgle Iin se proti nam nišo mogle uporabiti; — ali pa bi bili morali Amerikanci res uvesti pravi neodvisni uradni plebiscit, od hiše do hiše in sicer ne pod pritiskom j nemški]! bajonetov in roparskih činov. f Če tort:j Nemci sedaj trobijo v svet, da I bo rr::jor Miles rresentiral te falotarije na Koroškem kot izraz ljudske volje, tako mu podtikavajo iste lastnosti, s ka-terimi so dosedaj oscoliufali nas za svo-bodo in s katerimi hočejo goljufati rudi Antanto. Za tako sorodstvo se bo major Miles gotovo zahvalil. Toda tuđi efekt prizadevanj g. majorfa Milesa so baje — kakor trdijo že zvedeli: »Meja naj bo Drava, toda tako, da teče vsa železnica od Maribora do Celovca po nemškem ozemljn!* Druga verzija hoče zopet vedeti. da bo izvzet samo Veli-kovec in Maribor — ako dobijo pri ple-j biscitu Slovenci većino. Tuđi to je po . nemških trditv^h program ameriske misije. Dokazati hocem. da Jo tuđi s temi j trditvami diskvalificiralo. Ozemlie iužno od Drave — je ozek dolg pas, ki nima nobenega gospodar-skega in nobenega upravnega središča, kajti ta sredisča sta bila vedno Celovec m Velikovec. Najboltši dokaz je ta, da smo imeli v Celovcu in Velikovcn ne samo okrajno glavarsr\To za slovenski del, temveč tuđi slovensko banko, slovensko kulturno družbo sv. Mohorja, slovenska šolska in slovensko politično društvo. i V Celovcu in Velikovcu so bili glavni ; sejmi in od tod smo sprejeinali razno ■ blago med tem, ko smo tja prodajali svoje proizvode- Državna cesta, južna železnica vse to teče po slovenskom ozemlju severno od Drave, kajti južno take komunikaciie nišo mekeće. In vse to, da bi ameriska komisija ne bi bila videla?! Ce bi se že ne bila hotela ozi-rati na to, da po Wilsonu ne gre rezati narode po momentani politični agitaciji, ampak da jih je treba ločiti po etnograf-; skih mejah in jim vrniti to, kar se jim Je vzelo! Tuđi v tem oziru insinuirajo Nemci ameriški misiji lastno lastnost, namreč puh 1 ost in kratkovidnost. | Kot dokaz navajnm Nemce same, njih stvore in niih tisk. i AH nišo sami tolikokrat trdili, da ozemlje južno od Drave samostojno ne more živeti, ker je od slovenfkega ozemlja ločeno po Karavankah in ker mesta Celovec, Beljak in Velikovec po trebu'ejo to ozemlje?! Na Dunaju izdal je neki dr. Pfaundler knjižico. \r kateri predlaga kot meto na Koroškem od Spodniesra Dravograda do Blaškega jezera. Proti temu nnstona oficijelni list deželnega odbora na Koroškem »Karnt-ner Landsmanschaft* štev. 6 L 1919 s sledečimi trditvami: »Rožna dolina (to je srednja dravska dolina) je v močni gospodar, zvezi i s poćjunsko in z belsko dolino. Zcromia ! dravska dolina se epira rospodursko na Beljak, spodnja popolncma na Celovec. (Da velja to tud! obratno, je samo ob sebi umevno.) Ravnctako je belska in podjunska dolina v najmočnejši gospodarski skupnor.ti s Cclovcem. (»in clen irmigsten W echse Ibeziehungc:; ). Kakor združuje železnica skoz Kara-vanke in ftubcljska državna cesta ves promet v Rožni dolini in ga vodi v Celovec (seveda tuđi obratno) tako se 5paia promet iz Belske in podhmske doline s Celovccm po Južni železnici in po dveh cestah vodečih skozi Celovec. Rožna dolina in podjunska dolina pa ni-mata med seboj skoraj nobenega prometa, ker tega soteska Drave pri Smar-jeti ne pripusti. Glavna stvar ie, da ostane tema dvema dolinama zveza s Ce-lovcem«. Tako piše zgoraj^ni oficijelni list koroške vlade in bije po zobeh vsem tištim Nemcem, ki mislijo. da bo ameriška komisija fn da bo konferenca v Paiizn verovala to. kar sami ne veruie-io in oc'r'anlajo. Ce pa Nemci na Koroškem misli jo. da bodo s tem prisilili Slovence pod Dravo, da se jim bodo sami ponudili ali da bodo vtaknili v svojo nenasitno maOio koroške Slovence kot dar Antante za to, da bo Nemška Av-strija za sedaj združena samo s srcem, ne pa na papirju in na kartah z Nemčijo. pitan eu ne pocoajo. Tuđi mi vcano. kaj potrebujemo, da moremo žlvetL Ako je Slovenija oropana na ta način sloven-skega Korotana, oropana ni samo naj-krasnejših krajev lepih lezer, cvetočega in plodonosnega tujskega prometa, temveč oropana tuđi najholjših gozdo\. naj-boljšega lesa, vodnih močL raznih in-dustrij in r»dokopov kakor svinca in premoga. Ce moramo potem še radi londonske pogodbe stran od morja — nam ostane v Sloveniji proti severu samo ozek repek Gore niske stisni ene med Lane" in Nemce in obsojene na smrt. Proti tak em u razmesarjenju bi se pa znali boriti, ker nikakor ni naša svetov-na naloga, da se nas bo vedno metalo samo kot plen raznim poželjivim sose-dom in če se naj to zjfodi s pomočjo katerekoli misije! Sicer se pa radi Le-meschevih trditev ne bomo razburjali. YelE£enJsi!] oospod žopao! Z občutki globokejra spoštovanja in hvaležnosti smo brali Vaš članek v xSlovenskem Narodu« z dne 28. t. m. na obrambo časti českeg:a naroda, našega Masarvka, Kramara in drugih. Na-šel se je končno mož, ki se ne boji povećati resnice in ne verjame v izdajstvo proskribiranih panslavistov, ki so bili v stari Avstriji zaradi te ideje soje ni na vešala... Ti gospodje, ki zdaj skoro vsak dan napadajo naš narod in imajo za nas samo naziv ^tujci« in »pemci«, ne vedo, da je pri nas za vse Slovane samo en naziv — brat, in delajo za nemško-ži-dovske in klerikalne interese, kakor bi bili plaćani za to. Globoko obžalujemo, da se ti napadi, iz raznih sumljivih brzojavnih pi-saren, pa tuđi izpod peresa domačih do-pmnikov prihajajoči, objavljajo v vseh tukajšnjih listih. — Tem bolj smo Vam velecenjeni gospod župan, hvaležni za prvi energični korak, ki ste ga napravili, da raztrgate omrežie laži in obrekovanj, ki nai bi razbile bratske vezi med brati samo in edino le zaradi tujih interesov, zakaf na tem more biti ležeče zgolj Ie neprijateljem naše slovanske svobode. Poskrbeli bomo, da bo Vašo izjavo zvedela tuđi naša češka javnost. Sprejmite. velecenjeni gospod župan, našo toplo zahvalo in izraz gk>bo-kega spoštovanja. V L j u b ! i a n i, dne 30. sušca 1919. Za češke člane Narodnega gledališča v Lfubliani: Drvota Josip. Ladislav Zika, RHiarđ Ziika, Fr?ntn D-^f?n, .lose! Pokorny, Jo- sef KreirLn^er, r!?»na Klimentova, Evžen ŠroHbek. VSček Vac!lav, Josef Čermak, Vladimir Marek, V. Skutečny, Jana I RichterovS. Anka Doubravska, Vera Skalska, Cill:2 Oialialova, Frant Vrana, Bauer Josef, Joscf Dobry. tloulnsli! ralel »NARODNA POLITIKA« v Zagrebu priobeuje vtiske iz Pariza, ki jih je prinesel s seboj neki Istran, kateri se je baš vrnil iz Pariza- Med drugim pravi, da je Clemenceau pokazal 150 prošenj istrskih občin za pripojenje k Italiji- Xaši sope.=imistično razpolo-ženi in ne pričaJkujejo mnogo od kon-ference- — Falzifikatorji na višku 80 Italijani- Žalostno pa, da jim mož kakor Clemenceau kar Da slepo veruje. V kako Inč pa se postavlja? Potem seveda ci čudno, da je verjel tuđi glede >ljubljanrfcega dogodkac Italijanom vse in s pestjo zagrozil proti Ljubljani-Clemenceau in drugi pa naj imajo pri razsodbi o naši usodi pred očmi dej-rtvo, da v spornem jadranskem vpra-sanju nismo mi lažniki. Ako pa kljub temu zmaga laž. potem mirovna konferenca ni resila jadranskega vpraša-nja, marveč je pooštrila to vprašanje in se resi kasnejo pa brez kakega Cle-menceaua in drugih. »STRAŽA« v Mariboru vprasuje, kaj je s slovenskimi šolami v Mariboru in okolici- Maribor ima že marsikaj, ali tega, kar je za bodočnost slovenskoga Maribora najbolj krvavo potrebno: slovenskih ljudskih šol pa še do đanee nima* Kakor je glede mesta, tako je tuđi glede okolice- Nemške sole v Po-brezju, Studencih, Krčevini, Radvanju itd* Se do danes nišo spremenjene ▼ slovenske- Kako naj se toeapje takš počasno postopani©? Sirio 2. „SLOVENSKI NAROD" HOVA DOBA« ▼ Oelfu prfnaia pismo đr. V- Knkovca iz Beograda, ki te bavi s raznim! vprasanji- Piše: Mnogo se govori o volilnem nacrtu za ustavotvorno sknpičino- Startevi£ancdT slovenski klerikalei in socijalisti so odloe-do sa propore- Tuđi slovenska demokratska struja- Ne vo ae pa, ali prodre ta n&Črt Pri velikim delu Demokratskoga kluba je pričakorati nasprori* Ce prodre naSelo individualnih volilnili okrajev. po mojem osebnem mnenju. to ne srne pri nas izzvati ođpora za vsako ceno. Morebiti je za stranke — in tuđi sa nado! — sitno, če si s proporcem me Mfllgura TBa| mani-i ne. Stranka, fci ie naprej računa, da bode manjšina, nima bodočnosti- To je le pobuda k lenobi-2akaj bi se demokraije ne poskupili na ćeli crti? Jaz osebno ne vidim v mož-nosti da obvelja le većinski princip, *a naš narod nikake nesreće- »JADRAN« v Splitu pozdravlja nastavo dalmatinskih umetnikov: Raz-«tava ne bo le narodne važnosti, ▼ ko-likor pokaže tujcu kulturno sposobnost našega naroda, marveč pokaže nam tn-& razvoj jugoslovanske unietnocti v Dalmaciji skozi zadnja dosetletja- Zo-pet se borno divili umetniskemu Ke-storja Bukovcu, \fedovicu. Vidovitu, liestroviću in gledali razvoj mlade uroetniške generacije- Zastopano je preče jšn je število mladih umetnikov, med njiroi izvretnih talentov- »JUGOSLAVENSKI LLOTD« ▼ Sagrebu raspravlja o vprasanju Trsta. 'Ako bi ne bilo nenasitnesra italijanske-ga imperijalizma, bi ne bilo nikakega re&keca in tržaškega vprašanja. mar-.tbč obe mesti bi bili Že v naših rokah-Č-anek se bavi s statistika prebival-*tva, jx>tem z ekonoraskin stališčem-Trgovce zveze Italije s Tr?tom so >?la-he* Vse kaže le na naravno zvezo z Ju-goslovani- Glede denamih zavodov pravL da v i talijanskih rokab ni niti jedne važne banko. Tržaški Italijani so prisiljeni, da ^e poslužujemo slovenskih bank- Trst je najprej z ekonomske cnj. Bt a lišća odvisen od svojega za led ja, brez katerecra nima obstanka. Ako se pripusti, da ie trgovski značaj Trsta mednaroden. je Italija najmanji© kolo v tej trgovini. «ato pa tuđi prav nič ne po trešnje te luke- »JUGOSLAVTJA« razmotriva v đr- O^rrinovem članku gospodarsko oea-mosvojiitev, ki bo obseg&la prilično to-te polje: uredi tev valuta, ustanovitev prekomorske trgovine, pospeševanje «emljedelstva in regulacijo izvoza in uvoza- Ker hoče postati in ostati naš rod na svoji zemlji svoj gospod, ookla-nj& Jugoslavija radi a priori vsako usiljeno podonavsko gospodarsko konfederacijo ali tuđi samo internacionalizacijo svojih železnic- Ravnotako rabimo sa naše gospodarsko in politično "življenje in za donos k splošni človeški -kulturi svoja pristanieča ob Adriji v izključno lrjst, dočim bi nam bila pro-giasitev Trsta ali ćelo Reke kot prostih tek ▼ neizreceno škodo in posrubo- »UCITELJSKI TOVARIŠ* priob-dnje Ganglov članek »Unija jugoslo-▼anskega učiteljstva«, povdarjajoč. da velike naloge v bodocnosti brezposroj-no sahtevajo, da se združi vse učitelj-«tvo države SHS v eno*no stanoveko organizacijo- Nacrt njegov je: vse do-sedanjo centralne učiteljske organizacije se razdrožijo, temelj skupni sta-novski organizaciji tvorijo okrajna učiteljska društva. Novi organizaciji bodi pogoj obstanka najširši demokrart^em (in popolna svoboda vsakega preprica-nja. Unija mora stati izven veake poli-tiške stranke, kar pri strogo stanoveki organizaciji drugafe tndi ne more biti* Gangl zakliuCuje: Sedaj govorite drugi, izpreminjajte in nasvetujte, kakor vam drago; le one ga mi ne vremite: vere v bodočnost jugoslovanskega uči-teljstva! »MARIBORSKI DELAVEO govori o nemški prepagandi- V letaka obetajo Nemci Slovencem slovenske sole in slovenske cerkve, če se priklo-pijo Nemški Avstriu- Poznamo te obljube in tucU pravljico o lisici in iežu. In ce pravijo Ornigovci. da delajo na?i mogotci z nasiljem, je to podla laž- S ponosom trdimo, da je naša država naj-bolj svobodna država izmed vsaoh dr-žav. ki jih ie rodila sve tovna vojna. Mi si bomo v svoji hiši svoje gospodarstvo uredili sami brez pomoči Nemcev-Svetujemo jim pa, naj pazijo na svojo lastno hi?o. da jiro ne zgoii streha nad glavo- *NOVO VRIJEME« razpravija vprašanje centralizacije in izraza mne-nje, da smo posnemali Francijo v svojem ceritraHzaciiiskem eistemu- NaMevA in razlaga škodljiva posledice t^gft ei-etema in zaključuje, da mora biti vpliv centralizacije na široke ljudske mase, ako bi uCinkoval dalje časa, naravnost žkodijiv, ker koncni uspeh eentraliza-eiie bi bil unicenje osebne inicijative posameznika, ki je doslej, kakor uči sgođovina, spremljala vsak uspeh an-glosaškega plemena- >DAHiT CHRONICLiB« piSe o boIJSevizmn na Ogrskem: Seđanje stanje sadev ni važno toliko radi ogrske fcrize kakor radi posledic za Romunijo, Poljsko in Čehoslovaško- Te tri države m oporidd^ bre« katorih vvoboda v dr- tevvli eentralnflt «11 ta tuđi tMU »•» rodov ne more obstati- Ako M wm im rt& posrećilo sa^otorill rmsvoi tek **»» bodnih in neodvisnih drftav, bi m v«b»-dile »opet nemske sanje o paamfteni Srednji Evropi. Imamo dovolj 4okazov za konstatacijo tajnega tponam* med Nemčijo in bolideviikimi &&&> Čudno bi tud: bilo, ako bi so to no godilo, kajti utrditev toh treh drtav poaoni po-gin nemških sanj- Politične vesti. OPOMIN Z MEJE. Nasprotja med strankami občtitSo na na$t narodni mefi skrajno bdestno. Tam veao, da sedaj ni čas za borbo, ampak k večjemu za tekmo v koristnem dclu. Za narodno mejo pa ni smatrati obronke naše etnografske celoie, ampak vse one pokrajine, ki co vsled neprestane^a stika z netnštvom prepojene tujega duha in kjer še vedno občutijo pri v&akem koraku, da šino -e še le včeraj resili na-roUiie smrti in da se nam še povsod pozna prestana bolczen. Smo še le v re-konvalescenci in potrebujemo vseh onih zdravi] in sredstev, ki naj dajo oeli oasl severni mcjni pokrajini novih moči. Ra^umljivo je. da naši obmelni borci s skrbio opažajo, da nekatere v Ljubljani in dru&od skrbi bolj delo za stranko; da se drugi odtegiijejo skupnemu delu in skupni odgovornosti, čeprav se dolgo ni res, da ni mogoče s pozitivnim ćelom nič doseći ali da bi odstranjenje pomenilo pridobitev. da se tretii ne formalno, pač pa stvarno včasili rad odda-Ijuje od s\ojih obljub in zatrjevanj in da rad izkoplje vse neprilike, ki so zmožne napraviti ali povećati nesigurnost, neza-dovolinost in borbo načel ali oseb. lt «Jo dne & m. m. k prindAa J««^ vajvka demokratska strada aMote shode: ▼ Lescah (rovumik dr. Kwr-čič)» v Bohiaiski Bistrici <*+> voralk Ttwm šcinrov), t Itedvođam (govonrfk profesor Mmd% t K a o 1 i i v sV s i pri Komendi (govoriU prolešOt Brtts> nik in dr. Karba ii posmidilir LnuuMli v Robi in v Sodrailci (sovorili Ivan Pscdi in dr. Lorončič), v Lsi-škerntrgu (govorit MBoš Stibler). V Medvodah in Kaplji vast sta se obeocm ustanovili krajevni orranteaciiL Vsi sho-di so MH dobro obtekani ter so se spre* jele tuđi važne resolacile sptofine in krajevne važnosti. lus—tdiii obCal sbor krafrnm «v sanizscQ» JDS. v Ko£*rfe se ie VfiH dne 25. m. m. v Belianovi ^ostilni v Ko* čevju. Predsednik krai. orsr. dr. Ivan Sajovic 5e poda! krartek polittčen pre-Kled ter iborovalcem EadovoHivo poro-čml o naših stpađnih provincaii. Poias-nil je sedanje stanje nove držaVe, ome-nil glavne točke novega notraniega ustroja: prehrano ter z njo sdruženih aprovizacijskih odborov, kontrolo države k svobodni trgovini ter valutno vprašanje. ki se bržeas reH iso razmer-ju 1 : 3. O strankinem protrramu je zla-sti povdarjal nie Cnvanle izraza liađske volje ter združenle stanov po pokliču pod skupno stranko. Stranke naj tek-mujeio med ljudstvom za dobro mise!. Strankarska osebnost naj ponena. Pri volitvali v izvTŠcvalni oUbor je bila li-5ta kandidatov srtreieta. Slovenci so v Koccvju v zađniem časa sila napredovali. Slovenska ljudska šola. ki Jo Obi-skuje sedaj že 200 otrok, kaže sliko o proslujem avstriiskem režimu nad ko-čevskimi ?iovenci. katerim nišo hoteli dati najprunitivnejših šoL Sudmarkino premoženje ie stavljeno pod nadzor-stvo. Slovenska manjina na Kočev-skem napredaie krepko. V najkrajŠem času pridejo Sloverci v nefcatera obein-ska zastopstva na Kočevskem, tako v KoČeviu. kier dotrmo 7 mandatov z na-mestnild {JDS 3. SLS 1, NSZ 1.) K skle-pu je ogovori! navzoče še ođvetnik dr. Rajh ter snođbujal k skuonemu delu v procvit mlađega deteta — Jugoslavije. Najvredno gospodarsko m pro«vet-no društvo sa Krakovo in Trnovo v Iijubljsjii ima svoj redni obcol zbor ▼ soboto 5. aprila 1919 točno ob pol 8-rvečer v zasebnom prostora Kolizije. Ker je na daevn«m reda tndi prememba pravil. prosimo polnoštevihie udoležb©- Radija so priSakovsH Italijaal n* ftoki. fZak&snekr-) Zagreb. 29. mar-ca- >RijeC SHS< j>oro5a iz Reke: V ere-do, ko jo dospol vlak ix Zagreba v Bar k&r, je čakal pred kolodvorom avtomo-biL iz k&tere^a 5e iaRtopil neki italijan-ski kapetan, ki je povpraSeval pri vlar kn potnike, če ni prišel z vlakom mor-da tuđi >signor RacUic- V uredništvu >Rije£i* se je javilo že ve£ oeeb, kl so bile priče temu doirodkn- (En dokaz za narodne izdajstvo K&di&'ve&l) »NARODNI I0LUB« ALI STRANKAR- SKA SLEPOTA- LDU- Beograd. 30. marca. (JDU.) »Epoha« javlja: Zjutra? se je razSirila vest da je Narodni klub mitrdil vladi, da vstopi v kabinet. Med tem pa se je ta vest takoj zanikala. ker 5e s^hteval Narodni klnb TKvverJenika notranjih del za Bosno in Hercesovino, kakor tuđi xa Hrvatsko hi Slavonijo, fcar }e pa predsednik ministrskejra sveta ođkfonil. Po-gajanja stofe vsleđ tej^i na mrtvi točld. BODO ALI NE BODO? LDU. Beograd, 30. marca. -viMcilalngm nto>»ji •» niti flMttil wk k«r«ti« Kitilo •krajno gtarantfO ta nlogov pHjateli blafld tnpaB- Ko }o Narodni «v«t v Pliberku po raspad« Avstrije odstavil tupana, je prevzel obSanski odbor aprovizacijo sam v ro-1» Pa kMte m m obfiiMkl ođtasikl BftVttKomli, odifttt vsi» «fm>vi«acijo o& einskemn tajniku, tako da smo prišli »opet v tište numere kakor prej- Rea-noot Časa nam vob% da odločao mahte-va«MS 4» 00 sivila pravilno rasdeiijo tu da oo Ž mfimd tuđi štedi. Krivio* jo, oo dobl|o pooNtniki, ki imajo 10 do 23 oralov polja, brez vsake kontrole ravno toliko »ote. kakor pa tistl, ki £i-vijo takoroko^ >iz roke v ustao 8o ve2|a krivioa pa je, da ae zmenja kmetom bolo poeničn a moka ea tursko ali ajdoTo, in da se te*a vreće prodaja za moko- Porivljamo satoroj občinski odbor, da napravi enkrat red pri aprovi* zaciji* Iacovor, da oblina nima đenar-ja, no velja, po štiri in pol letih bi tuđi mi enkrat radi dobili redno saj listo kUograme moke, kateri nam postav no pripadajo, če nam rudi potem ne bo mo-^bče, kakor vara, peči belc potioe in krofe« Imenovanja* LDU- Beograd, 90. marca- (JDU.) Imenovan je za načelnika I- razreda v ministrstvn za ver-stvo, odsek za rimsko-katoliško oerkev, dr- Mihajlo I.anorlS, tajnik deželne vlade za Hrvatsko in Slavonijo« Žare* ni razumljivo. LDU- Eeo-grad^ SO- marca. (JDU-) >Epoha< javlja, da je bilo 1200 železniSarjev iz-gnanih z ozemlj^, oknpiranega po Ita-lijanih Sedaj oe nahajajo v našem kra-Ij^fitvu brez posla, med tem ko Madžari oskrbujejo promet na. prog&h v Hrvatski in Slavoniji* Promet m urejoje- LDU- Beograd, 80- marca- (JDU-) >EJpobac poroda, da- je kompetentna oseba izjavila, da so dela ob glavni progi v Srbiji ra«-vijajo v redu in da se bo rođen promet prioel koncem meseca julija, & početkom avgusta bođo žo vozili vlaki na progi Pariz-Solun-Carigrad. Posamez-ni deli proge se bodo, kakor hitro bodo gotovi, izrocili prometa kot se to ie sedaj godi- Veadar enkrat! LDU- Beograd, S0. marca- (JDU.) Na pred log ministra Ka sodstvo je bil podpisan ukaz, da ee mora lzrekati ^odba na vsem teritorija kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v imenn njegovega VellcanMva kralja* Izsledovanje- LDU- Beograd, 30- marca- (JDU.) Ministrski svet je odredil, da se osnuje posebna komisija za izsleditev državnih in občinskih ar-bivov, odnesenih po sovražniku, kakar tuđi knjig raznih zavodov in javnih knjižnic v Srbiji- 2a predsednika te komisiio je imenoval Pera Petroviča, elana drž&vnega sveta- Sprejeto. LDU- Beograd, 80-marca. (JDU.) Voeraj je bU podpisan ukas, s katerim se sprejema ostavka ministra Mi loje Jovanovida, dr- Zivka Petri&ća, dr. Mehmeda Spaha in M-Raj6evića- Tse »• organizira- LDU- Beograd, 30- marca- (JDU-) Danea popol-dne je bilo na beogradskem vsencili-šca sborovanje dijakov vseh fakultet saradi končne rešitve dijaških zahtev, oniosno programa izpitov- Pokrajinski poverjeniki finan^ne^a ministrstva- LDU- Beograd, 30-marca. (JDU.) Na podlagi naredbe o imenovanja zastopnistev finan^nega ministrstva za poeamezne pokrajine našega kraljestva so imenovani kot po-verjeniki: Filip Perch v Zagrebu, dr-Karei Savnik v LjnbljanL dr- Dnšan šija ▼ Sarajeva in Ilija Dajič v Som-boru, Napredek. LDU- Beograd, 30-marca. (JDU) Početkom meseca aprila bodo začeli inženirji in axhitekti izda jati svoje strokovno glasilo >Tehnič-ki liste, ki bo izhajalo vsaki teden na eni poli s slikami* Medicinske fakultete v Jugoslaviji-LDU- Zagreb, 30- marca- Medicinski fakulteti v Zagrebn se je posrećilo dobiti dobre profesorje in je eploh profesorski zbor v Zagrebu sestavljen iz izbornih moči- Med tem nameravajo osnovati tndi v Ljubljani medicinsko faknl-teto ter obstoja bojazen, da se odvedejo dobre profesorske moći iz Zagreba v Ljubljano- K tema pripominjajo >No-vo«ti<, da jo popolnoma v reda, ako hočejo Slovenci osnovati evoje vseači-li&ce, dvomijo pa, da bi bilo v sploSnem stvari v korist, če se odtegnejo zagreb-sketmi vsenčiliščn dobre noći- Tuđi ameri&ki način izmenjave profesorjev med vseučllišči v Ameriki in v Nemčiji ni priporočati, ker sta tvorili Amerika in NemČija dve državi, med tem ko smo sedaj mi enotna država- Upajo, da bo došlo do primernega sporazuma v prid skupni dobri stvari- HMdreJeno domovina. Ka^alirji- Trst, 29- marca (P- P.) V bliaisi Trsta J« neki italijanski vojak •skrati] 4 M let no dete. ki Je Kbolelo na tmrt Ker Je Hl zločin kmaln raz-krit to Je vojak «*trelil. Poveljnik jo imel nadrobili govor, kjor je poveliee-val ■■■toMorfliM kot jomaka, ki Jo fart-vovml m »por U rta ma4ro Itaiia-« F§ MPofil« triaikoga gmvernerja, go-MnU Pottttija 4oU Mnoteo4oklotei» lM»Ktol»iw«l Ni« voi potporo- Trst, 29. mare* (P. P) Trzaikl guverner Je preklical odredbo, po kateri so prejemali vsi ioradniki in državni nslužbenci pođpo-ro. Nimoato toli bodo nrejeoali W bo- kako draginjsko dokkufci. >8e sob * znppa e pan bagnatole kHSe k tej vesti >L* avvenire d' Itallac, ki pravi, da eo rasmere državnih ushižbencev V Trsta vmled kronike deva1ntacije< vbo drogo, nego roznate!< fU oaatbino v Trsto- LDU. Tret» SI- marca* (ČTU) Italijanski kralj Je iz Tnrina prižel v Trst, da obišće tam svojega nećaka princa Aimona, ki }e kakor cn&no padel iz pomorskoga letalan V Trsta obsojeal stoveaAt železni-čarji fK>mIlO§čeiii. Rimska »Tribuna« poroča, da je laSki kralj poirilostH ona dva. slovenska železničarja. ki sta bila kot pro-vzročitelia železničarskega štrajka obso-ieni vsak na 5 let ječe. Drusi slovenski že-lezničarji so bOi pomiloščcni že po radni! amnestlJL Ona dva zelezničarja sta Ferdinand Končnlk in Ja^ob SkopnlV. — Lani se še babajo s tem, dasi so storili s pomllo-ščenjem samo svojo prokleto dolžnost. Intoi-nir^jo- P u 1 j, 29- marca- (P* P-) Zadnje dni so pričeii Italiiani s internacijami vseh znanih osebnosti v Istri* Pred dveina tednoma so bili are-tirani in odvedeni v Ifalijo odv^tnik in bivei dež- odbornik dr. Ivan Zueeon in don Luka Kirae, žnpnik v Medulinu r>r5 Pulju- Dno 25- marca je bil preko Trsta odveden v Italijo Iastnik tiskarne in ie-dajatelj >Rrvatskega Lista« Josip KrcnpotiČ- Dr. Ivo Zuccona so aretirali pri obodu in ma nišo dovolili, da bi vzel 8 seboj obleko in đenar. Don Luka Kirae, človek v pravem pomenu kršćanske ljubezni, iz kojih ust se ni nikdar čula zla beseđa o Italijanih ali o kakem đrngem narodu, je bil najprej preme-6Čen iz svojega rodnega mesta v za-kotno selo. ne da bi se za to vpražalo cerkveno oblast Nato je bil odveden ▼ Pulj in iz Polja v Italijo- Tiskar nar Jo-Bip ELrmpotić je bil interniran baje radi tega, ker je dobi! iz Jugoslavije pismo in je bil tedaj v >zvezic z Jugo-slavi jo- Preganianja ee nadaljujejo- Le teko naprej- LDTJ- Ljubljana, Si- marca- (P- PO >Oazzetta di Vene-ziac priobeuje c*rjnzacijonalno vest o tr-žoski plinarni. po kateri bi Trst s 1* aprilom ostal brez vporabe plina ražen 4 ur od 7« do 11- zvečer- To bi bil nsode-polen ndarec sa vse mesto; brezštovil-ne družine bi ostalo hr&z vsakecra knri-va, kajti većina ognjišc se kuri s plinom- Ražen tega, vlada v Trstu veliku pomanjkanje oglja in petroleja. Na dru* gi strani bo omanjeni sklop plinarae povzročil občutno zvišanje con sa oglje in petrolej* Slovonsk! ml Požrtvovaliie«t Poljakov- LDU-P a r i at, 31- marca- (Bre^JHcno-) I« Variave poroda]©, da je bilo na Po-znanjskem podpisanega za 214 milijo-nov poljske-ga državnega posojila. od teh sa 3 milijone v mlatn> Mirovna bonferenci Delo v komisijali. LDU. Parit, 30- marca- (Bre«žično.) O d«lovanjti mirovne konference se poroia: Komisija sa mednarodno upravo pristanišS, železnic in vodnih osst je raspravljala v dragem branjra o spložnih doložbah mirovne pogodbe, v kolikor se ti£e)o pristanišč, zelezn|e in vodnih oesfc Komisija, katere naloga je prončiti na-ćin, kako bi &e razveljavil algeciraškl dogovor, se bo sestala v ponedeljek; ravnotako tuđi komisija za poljske za-deve- Zaslišala bo dva delegata med-narodno komisije, ki je bila poslana ▼ Tešin, da doloci zaffasno mejo med Ce-hoslovaško in Poljsko- fiđlT Vre, vrc, vr© • • • LDU- M i 1 & n, .^1- marca, (OTU*) >Avanti« pozi vi ja vse sodaliste velepokrajine milanske k impozantni demonstraciji v prid i»-polnitve socialisticnih sahtev. Za vso Italijo se napoveduje splošna stavka delavcev plinarn in uradnikov italijan« ekih bank* Dnevne vesti. FodaUsanje policijske ore. S 1. aprilom se podaljša polici^ka ura za kava me do U. ure zvečer, s oridržkom, da se po 9. zvečer ne s ie točiti nobenih alkoholnih pijač. — Za ^ostilne ostanejo dosedanji predpisl v veljavi. V Ljnbljano prispo v kratkem Mr-I- A- Ford, posebni korespondent lon-donskega lista >Morning Poste. M-Bertrand, koreepondent paridkega lista >L* Oeure< in M-Ponamier, dopisnik lista >Petite Girondec Fran-ooski in angleski casnikarji so bili te dni v Novem Sadu, kjer so jim priredili aijajen sprejem. Franeoski »žitelji — na naŠUi srednjih Šolah- Na prošnjo g- prof. L. C. Meurville in intervencijo društva >Organi6ation Franco • Slovene« ja franeoski naučni minister v sporazuma z ministrom za nauk v Beogradu dolo-čil dva profesorja — Francoza, ki bo-sta kot pomozna srednješolska učitelja pomagala pri podnkn francoščine na vseh ljubljanskih srednjih Solah- Gro-spoda nastopita svoje mesto z današnjim dnem- 26- ljubljanski pehotni polk hm premescen iz Ljubljane? Pisejo nam: Širljo se vesti, da bo *»ir»|&~ji 9S- p#* 77. štev. .SLOVENSKI NAROD", dne U aprila 1S19, .stran 9. hotni polk t knften nTssnnlfrai Ia Ljubljono- V slučaju, (U ti bile to f6-vorice utameljeoe, bi t imm prštala* većine ljubljanskoga prebiralatva pro* •ili vlado, na} 00 na pristojne* meetn zavzajne mm to, 4* te polk *e nadalje ostane t Ljubljani- Vočima vojakov ia častnikov, ki tvorfjo ta polk, je nan bila najj&^ja sa&člta In opora t tiotib težkih dneh, ko m j« podizana in demoralizirana avstrijska armada valila z it&lijanskega bojidČ preko naših se-malj, bili so to srbski vojaki in častnikt, ki so, jedva se osvobodivši avstriJBke-^a suženjstva* prihiteli k nam. da nam bodo krepka opora in obramba ▼ naj-kritičnih tronotkih državnega. razsnla in aplošne zmede- Da so ti kritični dne-vi pri nas prešli brez vecjih aeredov, brez vsak ih zmeđ. to je nemala zaahi-? Viktor Peterlin, namesfni učitelj na I- državni gimnaziji v Ljubljani; za nađeomika sa risanje xa vse srednje sole in učite-Tjiš^a se je iznenoval Aaton Kof^Ij. profesor na državni realki t LfaVSani; na L državni gimnaziji v Ljubljani se je namestil kot učitelj 2a telovadbo s pre- ; jemki X. činovne^a razreda Josip Cop, namestni m'iteli na slovenski trgovski Soli v Ljub^ani« Spremeinbe v stavbni službi- Stavb-nemu nadkoniisaiin inž- Jos. Pavlinu ?e je đovolil izstop iz državne shiibe in podeli avtorizacija za ci vi Ine ga gradbe-nega inženirja- Stavbnemu nadkomiear-ju inž- dr- Miroslava Kasaln ee dovoli izstop iz državne službe- Radi nedostajao ja stanovalij se bivše vojaške bsrake v SiSkt, na Friško vcu in drng-odi prirede tako. da bo v njib 120 stanovanj- S prenreditvijo teb ; barak so fce pričeli in si cer pod vodstvom stavbnega svetnika Skabemeta* VeLrjtibl3an--ka kreditna banka« zidala svojo palačo na ten prostom, bo v doglednem casn zazidan ves stavbni blok nasproti >SIonxi<- Lfubnairetcm« otHtcffstrtL Jntrt dne 2. annia odpade srbsko - hrvatski te£af za ljubljansko nčltellstvo, ker je predavateti uradno zadržan. V soboto zoo£t redni pook. — Predivatclj. Državno nadsorstvo- Deželna v!a-d& je sprejela nažrt naredbe deželne vlftrle za Slovenijo v Ljubljani o po-daljšanfn roka za nostrifikacijo ino-^emskih družb- V § 14 naredbe celoknp-ne Narodne vlade v Lmbljani o nadz!-ranjti podjetij in zemljišč z đne 30- decembra 1918, gfcsv 232 imenovani rok se podaljSnie đo 51- maja 1919 sa vse ono v tem § imenovane dražbe, ki so do 31-mares 1919 ali nevadostno izkasal« predpisane pogoje ali pa saprosilo sa TM>dalj5anje roka. Gorej^nja nf?Tedba ee 2 ozirom na opnstitev poverjeništva đeželne vlade za flnaneo premeni tako. ^a se g^laei na vseb mestih mesto >po-verjeništvo za flnanee« >deželna vlada za SJovenHo v Ljnbljanic Vodstvo stvarne đemohi1iea«f}e razglaša. da bodo od 1- aprila naprej ?prejemni dne vi za stranke ▼ svrho in-formacij le vsak tor^k in p«tek od 10. do 12, nre opoldne- Vloge sa dodelitev deirobilizarij^kepra materijala morajo ^iM vložone in remene pismeno, vsled ^!«r novzro<*qjo opebne intervencije !e zn mit do časa in zavlačujejo reševanje v'on:- Txa pI-ademf??no menzo na Onnaja ;e dovolila deželna vlada podporo !5^>'v> k za dobo treh meeeoev* Tz fvn ne mi vidi mlsel, ki so jo uđejst-1 iTi na nekem pariŠkem liceju (gimnaziji)- Uvedli so sa dijako obješen po-uk v ročnih delih, seveda ne v namenn, da jlh docela naitSe kakega rokodel-.^tva, temveS jim vbijejo tisto gibčoost, ki je potrebna pri malih vsakđanjih popravilih, kako se napravi zamazka (kit), vio« Sipa, popravi jelektriSnl zro-noc ali zvarijo cevi. C© se na tak nafln ognemo prepogostenm najemanjn stro-kovnih delavcev sa sleherno malenkost, je i« zabeležiti kot dobro prijatno spremembo med znanstvenim naporem in ročnim opravkom, saj >ras1fka mi-ka<- Doslej je le Sport opravlja! posel posrednika med intelektualno sapređe-nostjo in istinitim življenjem* Omenje-oa ideja se je tako prikupila, da je 11- I fpej postal hitro premajhem, ker so p#- I 6eU todi vseuaiiščaiki «aba|aa k aUo-1 I tt korist ▼ đajstv^ 4a aa iisMJianlir nekako prtbliša Mavaklai alojsai 1» aa poglobi medaebojno «neran)e> Jeaa Jaomiea Bowaaam bi navđodeno prftr- gaplaant aa wnšmpk aolarn. Peaetoa vlada je sklonila, da ee Tai ampientl ma srednjih šolah, ki Imajo popolno izpite, i»«ntijejo sa saoasae »Steljo v IX « novnem rasredti* »Pfsjra»t 4e» e^atocfcen Ritterer-đens«. ta napis se Se vedno blesti nad fttpnišoem na Vinici- In temu se ni Čuditi, saj je župnik zagrizen Nemee, ki si npa kljubovati ćelo svojemu vladiki-Knezo^kof je nkazal. da se mora proklamacija regenta Aleksandra na narod pre&tati v oerlrvi- Ali mislite, da ee ja župnik Koenig pokoril temu okani? Ne! Vladika je ukazal naj se po vseh corkvah moli 9. marca za pravifen in za nas Slovence ugoden mir- Povsodi se je molila, gamo na Vinici ne. In posledice? Neuko ljudstvo je docela nepoučeno o dejonski 11 razmerab in silno dostopBO boljševičkim idejam, ki se opasno širi-jo iz sosedn© Hrvatske- Na mestu bi bil tu res narodon svećenik, ki bi bil pravi blagoslov za ćelo župnijo« ApeJujemo na našega vladiko, naj ukrenc, kar je potrebno, da bo Vinica dobila dušneg^a pastiria. ki bo živ«l in Čuti! z ljudstvom- To je želja vsega ondotnega prebivalstra brez raziike strank. Spominsfci 4an krvoloka« Svoje-5asno smo poročali. da so na Češkem a rotirali g^eneralne^a avditorja bivŠ© Boroevi^eve armade Bublika, čegar ljubljanske Žrtve — jih je okrog ISO — počivajo na voja&kem etreljišžu. V karakteri zaci jo tega krvoloka, ki je nži-val samo takrat, ako je gazil v žloveški krvi, naj služi še ta-Ie zgodba- Bilo je na pojstni dan bivšega cesarja Frana Josipa t8- avgusfa- Bublik je izredno dobro razpolož(»- Na vpražanje nekega njegt>veg^a znanca, njemu podrejenega rez. avditorja D-, kaj je vzrok, da se nahaja v to razigranem raspoloženju, si je Bublik zadovoljno mel roke in vfckliknil: >Ef, dane* slavim velik spo-minski dan. Pred leti sem dal ta imm 18-avgusta t Srbiji — obceiti 140 ljudi!« — Nič ne verno, kaj so Cehi ukrenili proti Bubiiku po njegovi aretacm« Mor-da je že sopet svoboden, da lahko ne-moteno slavi svoje sporoiruske dneve o izvršenih krvavih zlodeistvih. Pravza-prav bi imeli mi Jtigoslovani pravico sahtevatL da ee nam isroči te^a volko-dlaka, da mafičajemo nad njim prelito kri neštetih njegovih fcrtev, ki vpije po madcevanjn do neba! Dajte kruh đelavcem, ne pa konjem! Đelavd na Glavnem kolodvora, ki ve? dan Đosijo težko vreoa a moko, da se jim ne da kruha, kadar so gladni in proeijo zanj, pa£ pa je kruh vedno na raspolago. kadar ga je treba dati konjem- AH so konji vec vrednl kakor ljudje, morda taoajo i konji 2e knisne karte? Pandane« dajati kruh nešto lju-dem konjem je po našem mnenju. zločin Brsefavsl sceswt s Cehoslovssko« Pn 1. aprflo t L )• sopet dovollea brzojavni promet t ćele repuoUko čeaoslovajko, to je s Češka Moravsko, Sledio » SlovaSko. m sicer kof ko sačasao prektnjenje neha. Prt-ttolbina za besedo saaSa 15 v. minimum 2.50 K. DovoDene so tndi aufne brzojavke. Iza katere se plača trikrmtna priitoiblna. Ca-sopisne brzojavke imajo neodnost 3Q^/> sniiaiija pristojbme, pa samo od Šeste are zvečer do devete utt zjutraj. Prehrana- Oddelku sa prehrano je deželna vlada z ozirom na silno težavni položaj revnih slojev in srednjega stanu dovolila, da reaktivira ubožno akcijo po vseh večjih konzumnih sredi ščib in so so v ta namen dovoli li posebni krediti. Rofcovafasfes ransere v Vevča« Is okolici. Pod tem Baslovom je objavi] »Slovenski Narode 18 tm. notico, v katerf slika varnostne razmere v veviki okoild. Da bo slika $e popolnelsa, na] podamo se tele pripombe: Žalo*to« resnica je, da ni omleč na okroz tolfko bsndltov, kakor v na« okolici. Pa kaj kllčemo nm pomoć vlado? Pomagajmo si lahko tuđi sami, saj ni mala krivda ljudstva samega> da se gode taka rokovnjaStva. Na) nthče od ta tov ničesar ne kupi. pa bodo tatvfne same omieti*!*. Pred vsem pa ie potrebno, da jre IhJdstvo v takih slučafiH vamostnira orsanoai sa roke Dcucarajo se ^lačajl, da ve ćela vas, kdo le storilec tatvine, izvršene v nočU samo orožništvo in osicodovanJ teza ne đo> znmla. Tuđi soseđ soseda ne pove, će tadl ve, kdo pa ie okradef. V takiti razmerss |e nemocoče, da nam vlada pomaka, ZskaJ rabimo ve^je Stevilo orožnfleov, sa) ti le itak stoH vsak trenotek orožnfk na dvoff-ščn tn ti obrne vso hiSo. Za vsako malo tat-vtoo se Izvr« ćelo vrsto bfSnih preHkav. Da - U so utemeljene, pameten čiovek se vpra5a in potrpi samo da bi Ml kotiee nv kovnjaitvi Sfcer pa se je orofiifftva ie posrećilo zadnll Cas prf hBnfh prefskavah tzsledltl veC veltVili tatvta. Nadefsmo se\ da bo ujete tICke sodilčs drafcoalCito kaz-novalo, potom bo pa anr m zavladale bodo zonet redne razmere. omiHiilVfi ssm v u >■■&■ ^c uooe ; ^ledeCi franeoskf časoplsf: »La ays de France« Cfeđnlkl »L« fHUtts«* »Le Jear-nsl (dnevHk). Mmvlc. tem nasfovoia le Isfls v »Slov. Narodn« s dne 31. aiarca 1919. aotfca. kl le od prve do zadnfe besede nereswlcnm. V Lfabllairi eksi-sflrs santo soravnlifco druStvo, at noaf Ime »Slovensko zdrsviiffko đrvSIvo ▼ Ljnb-Haal^ Te ćnđtr* H laisle daa ti. mum si •^^™* £ž__________________ 31 2. pop. 734 2 l*3(y si. jgY. sneg . 9. xv. 318* 0*2 o sr. svs. sveg i 7. zj. 727 8 1*1 sL svz. oblaCno Pada vi na v 24 urah t*$ aur Srednju včenii^nia temneratnra V& normalna 6 C° Vremenska napoved sa jutri: Teđ- BSBBl SlSOOf SptCflMĐiJffVO- ^OTIJVB# VTSBS* RDltora. Koncert »LijaVIjaaakaga Zvaam« ▼ palak, da* 4- aprila ▼ Uaioaa> Ooapod Josip Rijavec, Ijnbljenoc brvaSka glediške* publika in nas najsposobiiejsl interpret ntodernega samospeva si Je isbral sa svoj nastop krasne skladbe A. Lajovioa, Ifilojevića, Ko-njoviča, torej pesmi treh najboljMh jugoslovanskih skladateljev* Iz operne literature nam zapoje čuvstveno arija Lenskegs is opere »JevgasiJ Onje^lai«* Jako zanimivi ste dve slorafiki narodni pesmi »Pieveac in »Hej eapadaj slnlee-ko« v moderni upravi Vitesslava Novaka- Rijavčev nastop bo brez-dvoma nndil obelnstvn maetnifild atttek i prve vrste> Vstopnios sa koncert 90 nav prodaj v trafiki hišna štev- 45 v Prećer novi nlld- Reperioir. Dramsko gledali-Šče- 1- aprila Veriga- Isvea abonnv % aprila Veriea za Đ. abonm 3- aprila zaprto- 4- aprila Nelly Rozier za A- 44* abonm. 5- aprila dijaftka predstava ob %%> popoldne StrabovL Isven abonm- 6> ' aprila Spaaska muha sa C. 45. 7- aprila Nelly Rozier sa B- 44- abonm. & aprila Veriga sa G 48- abonnh — Operno gledisče. 1- aprila saprto- % aprila Boheme sa A. 43* abonnv 8- aprila Sto» va&ka prin^eaka sa C- 41. abonm- 4» aprila saprto. & aprila Ifamzelle Nlton-che- Isvea abonm- & aprila Slovaska prinoeska- Isran abonnv 7- aprila sa-prto.^____ ^ Opoiar|sma aa avadavsala s% dr. Jer* nefa Demiarja, specUallsta sa kotee belezsi U ta prfred) Aksdemfla. Oosaod predavatelj bo obravnsvsl selo aktvemo snov đalekosežnesra sodfatnesa Domena: >o nevsraostl spolnih bolesal«. Predavanje se vrit v pettk ob a. ari svečer v realkL Tokrat H nsmsafts* samomofkim, za ženske se vrB posebno predavanje. Tvrneja* LDU- Baagrad, 1 aprila. (JDTT) Jutri sveoBr koncertlnta ▼ Beogradu slovenski mssttafcf gdč. Pav-la Lovšetova in gde- Daam Koblerjsra* Koncerta aa ba mdele« t«at vafaa4 Alek^ander* ^sj ^ **■ * s^^^h^^msA «a» aVMsmamsL ||M____ vabi .o sla^> pawks0a arastva* w P%bj§bi priredi vojaSka godba aa 81a*- ilajsr pod Todstvon kapelnika g, Tmtšb H«v aafpa ▼ aobo#a» 5* dna^ ssa> trajvvja I* 1» ob 8- zve^er v proetorfli mestuega s;1e-dališča >Stmla*l&d koaoartc s Jaka MnJndvta §poredoa* Prijatelji (ice) mnetae tfaabe aa vabijo k prav obilni 6B9HhfdVL TajaJka iala m ■srtailia Urad sa posptaevanja obftf t Ljabljasl poara- : daje obrtaikom TOjaiko delo. Za TOja-ako dala aa lahko s«laeijo po«amesni obrtalki, pa tuđi skupine bodiai ▼ pro- i sti svesi ali pa obrtnih zadrugah- Vo-|a&ka uprava rabi sedaj veo deednfek-torjev, ki bi se sgradili deioma te iz obatoječega materijala- Delo bi lahko pravseii kolarji ia vozni kovači, even-tuleno tuđi mizarji- Za prevsemo dela naj se s^lasijo reĐektantl ▼ pisarni Urada za pospesevanje obrti, kjer dobe potrebna podrobna pojasnila« Cement za obrtnike vseh strok bo &ka*al preskrbeti Urad za poepedevar | nje obrti- Reflektanti naj takoj prigla-sLjo svoja, narobila za najbližnjo dobo ln prihodnjo sezijo eploh- Navedejo naj, koliko delavcev da zapoalujejo sedaj v evojih obrstili in koliko da jUi | bodo še nastavili, ker najbrže ne bo | mogoče vseh sahtev pokriti* Manjša mnoiiaa deioma pokvarjenega cementa je na razpolago med demobilizacij-skim blagom- Kđor želi dobiti U ce-mtent, naj eporoči obvezno naročilo- i Cement se bo zaračunal po 15 tron 100 kg v papirnatih vrečah in je pogoj, da vzame vsak Đarodnik cement od kraja, kakor je odkazan, vsak tuđi ne-kaj slabšega- Ta cement ee bo oddajal iz skladiSča na predkolodvoru v Drav-ljaii in bo moral oekrbeti odvoz vaak ttĐL GremU ircovcev v LfabUanL Neka drmaj ska tvrđka ie semkaj tuzaanila, da ima v skladi&Ui nakopKeocct razIlCnect sslanterljskesa blaga, emajl. posodc strojev, električnih potrebščfa itd. Irkaz Je v vpogled članom gremija v zrendlajni pl-sami, Krofaška ulica 5/IL Uradne nre od 8. do 2. pop. Fmmrsilf evs« za one stranke Is mesta Llubljane, katere so se do 29. mare a priglasile na ma?isrratn, se bo oddajal od !>onedeljka, dne 3\. marca najjrej v donol-danskih urah v skladfšča I. Kneza, Marile Terezffe cesta 3. Oddainc llstke dobe stranke v ponedellek. dne 31. marca ia v torelk dne 1. aprila đopolđne v Žltnem zavodn (oddeleV za žito). Obrtni zadrsm m Bledv priredi v nedelja, dne 6. aprila 1919 ob 2. uii podoI- đne svoj obffnf zbor v dvormai »Blejskes« Doma« at Rleda. I ZAGREBSKA BORZA. LDU ZaaraK 31. šmrca. Stienai kar-d aa danaSajl borzl: Demar Bta*m Banka sa trgovlso« obrt In i indostrilo, stare delnice . 430 460 Banka In hranttsica sa Pri- morj«. SaSak .,...— 505 Hrvatska eskotnpt banka . — 1400 Eskomptna ln menlatna banka, Brod, nove deL . „ . — Jadranska banka . . . . * — 880 Hrvatska kreditna banka, start dernfea * . . . . — 1000 nove detalct • • • • 830 890 Narodna baakm, Zagreb* stare delnice .......— 490 Obrtna batina, Fiifnja esdslla, sttre dehrics .....300 240 Poileddsks banka, nove dei. 90 105 Prva hrvatska Štedionica, stare delnice.....n — 9150 Pfte&ra poCks banka, St dei. 306 330 { Zemaljska banka, nove deL . 700 730 OsleSfca sfadkorna Industr. . — 2750 4^% zaJoinice hipotekarne btRSJB .......it6 nn 4%**i zaloCnice esfcomptne banVe .......116 II« AVs^U zalointce zemaljske banke .......!16 119*5 4%Vm zafofnice prve hrvatske i RfetBontee ......116 119*5 4%% zalnfnfce prve Hrvatske ftedionfce komunalne . — 117 Društvene vesti in priredite. fcsjsaoev vabi na nstanovni obCal zbor v Cetrttk; dne 3. tpiila ob 2. popoldne ▼ Mestnl dom tndi aktivne slafsb-alke, ker bo to društvo ra;^e posebno važno in korlstao s ozirom na nribodnjost — Pripravljalni odbor. Slova pevflso omstvo ^Lvaloif. Evon** tkam ob 8. svečer »o^kJ zbor, intrt ob teti ari davna vaja. — R DrsStvo siovtaJssJa IrvfHOtdrtTsMov ima svoj prihodnfl sestsnek dne 5. aprila ob 4. pooofdne v Marodnem doma (restav-rtcilaV Vsi tovtriil, posebno pa oai ki so sodelovali pri kftsffUcadlsUfi krjmfsilah za konfe, se poztvljajo, da se sestanka sane-sl}fvo ndeleže. — Odbor.______________ Aprovteaclia. + Speb am rvMt ftkatraies B »tor* 1011 do 19» Stranke a rdsOa* Iskas-nleaaai Đ prejsiejo Speh v eredo, dne 2. aprila aa Poljaaski cesti »tov- 15- Dolo-€a sa ta-Ie red: popoldne od pol 2- do pol S- fttev- ISU do l**K ad pol 3- do pol 4. *mr 1601 do 1770» od pol 4. đo pol ft> Mar- 1771 da 1860, od pol 5- do pol 6. štev- 1851 d» 1980» Stranka, dobi sa vsako osobo pol kUoftama ftpeba, Jtik> SraJB stana M krotv + 9pak aa riaia izkasmk« B Mar-IM do MNL 8trank» s rdećiiai iskaz« Zjfttsjai B atajsjajo apeb v sredo, dne % aprila pri maleisnii na Dunajskj oestL Dotofe so *arW rod: aopoldne od a da 9. U**- 1951 4o »ia od * sW ia atar* »11 do 909a od ia do U- Hov. 9091 da 9l70k, popoldne od pol 9» §c?ra ministrstva), sterilni viSJl fankdo-narfi in general! tako AntantH kakor iftgosk>v&nski. beojrrafsko obfinstvw vseh slojev, ki le prostorno dvorano aav polnilo do zadnjem kodčka. Utis kras« nega koncerta ie bil sflen. Takoj no koav certu si je regent dal predstaviti oba nmetnici. jih najbolj laskavo pohvalu ta izrazi! Selio, da bi kmaln zopet slBal kad sfičnega. Na vpralanfe >afi v UoJbOaniN fe odgovorfl: »da, tndi tam se kmahi vW dhno«. Nato le oba umetnlei, U sta bov teli nadaJlevati svr>k> rtrraelo a fconcat>» tom v Novem Sada, naprosfl, naj prtro-dita mtri še noseben dvorski koncert % izključno slovenskim mosramoam. Umetnid sta na to pristali. Občinstvo fe po koncertu piireiak> unietnicajna ^dsV-kanske ovaciie. MINBTRSICA KRIZA. Baograd, 31. marca. Oanas ifoatsV dne se ie oosvetoval minbtrski svet • položaju. Kakor vse kaže, je skorai fo-tovo, da prefđelo socialni demokrati te Starčevičanci v opozicOa. Stranke veO-ne so sicer pripravljene priznati sodat-nim demokratom dva resorta, vstrajajo pa na tem. đa mora agrarno reformo Izvršiti načelnik iz krogov takocranih no* ščanskih strank. Socialni demokrati a« ta nočejo pristati in so obvestfll mmistr-ske^a predsednika Frotida, da ma izra-če danes. ko se vrnefo n* Krtstan li drugi v Beograd, definltiven odsovocv ki pa bo skorai gotovo negative«. REKONSTRUKCIJA KABINETA. Beograd« 31. marca, V kratkem ođ-stopi tndi železniški minister Volović. kateremn njegovo zelo slabo zdravje na đopušča, da bi se tako intenzivno no-svetil svoji naiogl. kakor ie to potreba v najnnjnefSem drfavTiem interes«. Pri rekonstrukciji kabineta bo tore} treba zasesti šest resorov, namreč za social-no politiko, za pofieđelstvo, sa agrarno reforme, za Šume in rude. za prehrano in za železnice. Od teh šestih ođpađe eno na srbske samostaice (Železnice al agrarna reforma), eno srbsklm naprednjakom, ostala Stiri pa strankam izvea bivše Srbije. Računa se, da prevzanro Demokratski klub tri, Jugoslovanski klub pa en resor in sicer Demokratski klub prehrano, agrarno reformo ali železnice in socialno politiko afl noliedel-stvo, Jugoslovanski klub pa tuđ enega od poslednje imenovanih obeh resorov. Kriza bo rešena morda še danes, gotovo pa v najbližnjih dneh. Iiilsjalal ai odcovocal arfjdajks Valentin Kopitar. LaaMMi li thk »Narodne tiskam*«. Pri aotoanaa vsM anidaiaoja. n-attve Itd. naj se uporablla ruiarjev bol laJSaJoa >Đsa - fluid«. PHporoča fa Mnogo zdravnikov. StotlsoCe sabvamto. 6 dvof-natfli ali 2 spadahu steklenlcl za sama 19 kron posUe lekarnar C V. PeHer v StaMcI, Bsa trt St 238 (Hrvatsko). >Đsa - krog-ttee« 6 IkataU • K 50 vin. Omot I poStarhm ss- dodaše raAmaJa soisbao, ali aaUeftl-1 aOe, ito se vise dakle na jedan puta aamflk I 4(bBBB\ BSBBi eSBBBfeS^ ^B^sttts^B^SSl Stran 4. »SLOVENSKI NAROD*, rs!i za "C?'ad, rit: Uvi AS. nove hlače z z»len:;ni bjr-tami ia vojaška lokaja za ?. fv*r. > *!. polk. — Poizve te pri nrarj.u S-. f-.-jra cesti štr. 16 i/i) SSa, tep i3i tonj r ^^- Poizve se na]k sneje do 5. aprila t. 1. pri Zaveljcina na Jesenleab-Savi Goreajs-c 3659 Brrtn mnn7tRn islandskoga maha H3-IfcljU lulluLlUU domestek za jedino o!|e odda ro prs' nizki cen skupaj ali *-". tuđi na drobno trg. L Razbor&ek, Srecrno U ti ja. Iz Islandskoga ma'' u se tudr na-pravl dober nadomestek Za milo, 36G7 Bft mesto tw\&to c,;r:ii'v": varni mlado in pošteno dekle. Najiaje v Zagrebu ali Beogradu. Pismene ro-nudbe na upr. Slov. Naroda r<"d .Beograđ/3706". 3702 50.000 tora ali ni 's^.srr svrh-> oživljenja svoje industrija, ki ie med y Šelenburgova ul. 6. na] 89 ponmđtjo 3b 7 Notarski zbornici v Celju. PP^đ^^^^j j» ^2jB J3P^5 ^^b^bL ^^^■■■■■V a^a^aV Gosrodar, ki mi di stanovanje 2 sob ;n plpadki, d bi kot nagrado vsak mesec 1 kg masti. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod >fMast". Trgovski = I lokal, obstoječ iz 2 prostoto* v sredini me- j :ta jl« pa na zelo prometnem kraju ! i ;?Ce Ponudbe pod .LO *Ai' na -, ^ogo3iovaaskl aaonćnt ia in- Irmaim savod Be^eljak Jb Boias« i:.?.n^evo n^bref ie 5tev. 5 3648 Vabilo iii zbora F. T^nits za St:ri trg. Lol 12 ssscflitf 8 ki se bo vršil dne 13. a?rl!a 1919 pop. ob t. v -osoiilzdAkl plšamL SPORED: 1. Pctrjer^e letnega računa za !cto 19:8 2. Ra deiitev Clstega dobička. 3. Volitev na£elstva. 4. Vol tov nadzorstva. 5. Raz.uterosti. Odbor. belo letnik 1918 — 7° močno K 6*50 za 1. rcieče »etnik 1918 — 81 močno K 760 za I. temnordeče 1 1917 — 9-81 močno K 9"— za I. iz kleti v ŠiŠki odnosno kolodvor Ljubljana. Trgovina vina MIU0 I£SiH9 Ljubljana, Fiorijanska ulica štev. 36. trgovska spedicijska in komisijska delniška družba ima v zalogi veČ vagonov prvovrstnega belega vina, močnep? cea 7% i2 okolice Križevca, Moslavina, Sv. Ivan Zelina in Kasina po K 7*— za liter, pri večjih odjemih popust. 3631 Trgovina vina n ?eliti Andrija Golubić SagreD, Jurlfitev« ulica IO. PRODAJE: Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino. Rum najboljše vrste do 40 % jakosti, fini aroma, Slivovko lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vse na vagone in manjših količinah, hitro in točno odpremijanje 1 Posredujem za vsakovrstno nabavo živfl, gospodarskih pro-izvodov itd. — Zastopaik sa LJvbtjan« ia •kali«« Ivan Koieljt Triailca cesta itv. 27« Dal. aprila at if. uf ajapaMsa aa vrtt ▼ aUailUlh „Balfcaaa" aa ataaalakl —**, favaa Iritli rasatfja aak-aaaafa Maga (ftnaajs), hla6««iaa (•»•)• iavlata (Ma«« «1 _______________ In fctr;htalHL___________________3689 Zidarsko obrt je otvorft podpisanl zopet po 3 letih ker Je bfl pri vojakib, ztto pros? svoje sure In nove narofnike zn nadal:n;a mračiš sa *$* v to stroko spada oča dela ia materijal Posticžba točna, cene primerne. J«rA#l H.efeft, mestni zidarski monter. 3642 Kupini vsako množino suhih in polsuhih trdih, [iei inr ter Miim \b. ~ Ponodbe za naložrne vagone je poslati na ' F3ANC OSET, Vrans&o pri Celje ?,m ■A ^_, ja* £Bk T3£ B Cenjen. obfinstvu na zna- E^ 4fe mm £** *s&x H Bk U^mUI X iniam na razpofago raz- ^T m& M^%M $ X •* « ■"* ~ ličnefa stavb materijala: * iB>aW «Fia «f zarezne ooeke, navadne opeke, 2 bareki 10X*0, Se M riblfeni, trame, deske, rrastovega lesa, 5 stavb. i arcel ttd , kobilo v nm^no (§«roka) plemen aa aaa^rala aaaaa« I l[ bK&l siiMM h Km tataUM z mfestM poplati poj ^ K SS*— sa moifc«. K 71*— sa iamlM ^ • «o* Ljubljana ^ ^ Waj dobio ohfanjeiiaidcBiaoovlki li postdjirm. Kjc, pove upe« -nUtvo 9Slov. Naroda". 3698 \t aimNMiifl p!3im ■O kaaL Pismene ponudbe na uprav Slov. Ntroda pod Jttl »10*. 3711 MantlUhi ?a* CP* moSke obleke, pe Hd|lllNU| 10. ,ilo, Cevlie in 2ensk> puđt Naslov pove opr. Slov. Naroda. _______________3700______________ 2 iz-iena lionka wwMu •O spr«jBiota. Hrapa in sudovanje v h(5i. VpraSa se v upr. SI. Naroda. tnrfjimO ?n *>"&"<>< poSteno dekle, ki a^lCjLUC iK zna tuđi vsaj nekoliko kuhati v dobro stalno službo. Naslov pove uprav. Slov. Naroda 3694 T1S30 litrovprlitaoga aeptkTtrjenefa ■UUIIHfey(l illlo rtive upiavniSt'o .iloven^kega Naroda*. 3646 razpo5il;a točno proti predplačilu trgovina MarJa Suacr, Konjice. 1068 se sprejme tikoi proti dobri plati F crtjdbe pod , Spretna nodistiaja 3371" ni upr. Slov Nar. 3371 slivovko, vermut vino, razna vina v sodih fino belo in Crno staro vino za stcklenicp prodja po ugodnih cenah tvrdka Er. Navakovlć, Ljubljana, Llarlie Tereilie cesta 13. (Oolisoi) _____________3 87 vino, sivovko, rum, razna vina v so-dih !n fino belo in Crno staro vino 2a steklenic^ prodaja co ugodnih cenah tvrd ka Br. Kovakovlć, Lfvblfaaa, aUr. Terosijo cesta 13. (Balliafl. 3686 ŠLiVOVKO m, ?ermnt im, razna riia v aodla ia Bao belo ia erao stara VI«O u stekleaioe prodaja po uf odnih cenah trrdka Br. Novaković. Ljubljana. Marije Temije ccttt Itet. U (Kotiuj). ________________3685________________ Javna zahvala. Podpisani smatram v svojo pri-jetno doiinost, izreci velespoStovanc-mu g dr. A Đotterijo, primanja očes-nega oddelka deželne bolnice v Ljubljani, po koncanem ozdravljenju za izredno poSrtvovalno izvršeno težko očesno operacijo, ki me je zadržala od lzvrSevanja mojega pokliča le 6 dni, in katera je sljajno uspela (popolno odstranjenje močnega Skilenja). tem potom svojo najsrčnejSo javno zahvalo. * 3693 Ljubljana, 31. marca 191& Oskar ToA bančni urednik, Ljub ijana, kreditni zavod. Baa#«aMi#ll4i ▼ a*FeaoFaavl al> ■)• sa HHloflUuJJ .rtporoei v ^aalieaa »otaiećean« aiatr oaoiartfa. mt Iflfl Irma nagrade onrmu, kateri ml L0U lllf] ^reskrbi za takoj v mestu deiavnico za mehaniko. Kdo, pove upr. .Stovenskegt Naroda*.___________3702 &9WffiM « ortjni! u itamaiie pri boljš« obitelji, takoj. — Kje, pove upr. SI. Naroda. 3699 Ponadbc na upravaištvo Slov. Naroda pod .D jak/tt91** Rs^eiao opremo "^'-"^mi1^; otrok. Cenjene ponudbe pod ,V sajem/ 3678* na upravništvo ,Slov. Naroda*. nfn mlađega, dobrega čnvaja, srednje r*fl, velikosti, mesarske ali bernar-d nske pa^me, aaitam. Oabrijel Erten, Zapnže, požU Begaaje prt Lescah, 3 92 tfih ne velika, ati bolj maihna hi§a ffllUf z vrtom blizu Ljubljane se ta-koi kapi. Prijazne ponudbe na upr. SI. Nar, pod „Mirea doa/3417*. 3417 fafirsrifl P° do^ovorn dobi. kdor mi ilOjjluiiu preskrbi sobo in Irahinjo, prazno v Ljubljani. Ponudbe A. Detmai, Oot-poska alica 4/1L_________________3626 t;.|| v zalogi po ugodnih cenah od «lII0 50 I naprej Dostavlja se tuđi brezpiačno na dom. — Istotam so na raz pol ago finabuteljska vina. J. Jelenje, Stara pot 1.______________________"114 fvn^i W\n v originalnih zabojih a đlCtd fajla 1440 komadov proda po 40 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačilo naprej lm. Sup-pa«.^ogatec Sp. Stajerskt,_______34U Ste katar ksrazo. pjnito. moke eksponira po umenenih cenah točno Ciglar * Cttnp. import-eksport Centrala: Ooraja Stahica (Biratiki lagf jc)> 3516 Vjnil naravno Iz Hrvatskog Zagorja VlliU, eksponira v poslanih sodh Ciglar k Conp. trg. Tlea ka« lap«rt ekspert Ceatrala: Oonja Stnblca (Hrratsk* Zagori«) _______________3617______________ Vmifm »Slov Nar.« letnik 1913, .Naše KUPIU Zapiske«, .Slov. Branik* »Nar. List«, Preporod* tuđi letniki 1913 ter »Edtnnst« letnik 1912 in 1913. Pisma: Jao Štabec pJRadiBCt, Štajerske. 3574 HsnmflSlf * s*coro noY srnoking za sred-DupiUadi. nje velikega gospoda, Val-vasor: Ehre des Herzogthams Krain III. zvezek, I izdaja, dnasta posoda OradUĆe tttv. T/H deaao. 3695 lođBTifl staoimiie. ^^pr.1^,;- v Sp. StSkl se samenja xa mestno sta-novame 2 sob. Ponudbe na upravni-Itvo Slov. Naroda pod JUatao rttae mJe/SW\______________________ in* M. za čimDrejSnjI vstop stoad* UU Vt. ttalatlui izvcZbana v pisar-niskih poshh, v stenografiji In v pisanju na »troI po diktatu. Ponudbe z navedbo prakse in pogojev pod ,Pt» sarat 3710* na upr. Slov. Naroda. Butan fartf lz po&eoe ^** «^r M HUUO IJIHI let, kt ae je že 10 mese-cev učil mesarske obrti ter je vsled vojaSčine moral prenehatt, bi se rad do kraja izuCil tvoje obrti In laee orlamanioajm amasta v kršćansko hiSo bodi si na deželi ali ▼ mestu. Vett je tuđi vsakejra dnigega gospodarskega dela. Ponudbe pod ,a