Naslednja, 370., številka bo izšla v ponedeljek, 29. marec 2010
Rokopise sprejemamo do srede, 17. marca
Uredništvo. Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika
Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer
Leto XXXVII, 369 številka
22. februar 2010
Kurenti za popestritev Vpis v vrtec Turizem in prosti čas Sreča na vrvici
Veliko glasbe za praznik Akc^a zbiranja papirja Poročilo o pitni vodi
m
Maškare v Horjulu Občni zbor PGD Žažar Svečnici ob rob - Portret v deblu
stran 2 do 11
stran 12 do 15
stran 220 do 279
Visoki jubilej Obvestilo lastnikom objektov
Zopet so leteli orli stran 20 do 28
Občina Log - Dragomer
Na izredni seji o grbu Protihrupne ograje bodo V šoli so podstavljali vedra stran 29 do 34
Pustno rajanje na Vrhniki Petdeset let Krištof ovih
Pustni karneval se je dogodil tudi na Vrhniki in to v nedeljo 14. februarja. Že kar tradicionalno pustno rajanje se je pričelo na Sodniškem trgu, kjer je klovn Žare najpreje animiral najmlajše maškare. Po enournem rajanju pa se je skozi Vrhniko napotil pustni karneval. Na čelu povorke so šli zamaskirani vrhniški godbeniki, nato pa tri pustne skupine: Kurenti iz okolice Ptuja, Vihrovčani iz Borovnice in skupina Turističnega društva Blagajana iz Vrhnike. Celotni povorki maškar pa so se pridružile še vse ostale maškare in šeme ter veselo rajanje zaključile na Sodniškem trgu. Celotna prireditev je bila v organizac^'i Zavoda Ivana Cankarja, več pa v sliki in besedi na notranjih straneh glasila.
S.S.
razstav v Horjulu
Anže Pratnemer v Vrtcu Borovnica
Anže Pratnemer je v prometni nesreči januarja 2009 izgubil nogo, ne pa tudi volje do življenja. Trdno se je odločil, da bo manjkajočo nogo nadomestila proteza. Za nakup ustrezne pa bi moral zbrati 40.000 evrov. Marca 2009 se je začela humanitarna akc^'a zbiranja plastičnih zamaškov, ki se je razširila po vsej Slovenci. Vsak kilogram zbranih plastičnih zamaškov je pomenil korak bliže protezi, ki bo Anžetu omogočila tisto, kar ima večina nas - hojo po obeh no-
gah! Akc^'a se je končala 15. 12. 2009.
Jožica Kenig
Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, so v petek, 5. februarja, v osnovni šoli v Horjulu odprli jubilejno, petdeseto razstavo domačega slikarja Franca Zupeta Krištofa. Ob odprtju razstave so nastopili člani Slovenske filharmonie: harfistka Aleksandra Verbitskaya, violinista Vera Belič in Drago Arko, violist Marko Bitežnik in violončelist Klemen Hvala s koncertom za harfo v B-duru G. F. Handla in s koralom iz kantate 147 J. S. Bacha.
FB
Polhov Gradec je obiskal France Prešeren
Polhov Gradec, 7. februar - V Občini Dobrova - Polhov Gradec letos ni bilo osrednje občinske proslave ob kulturnem prazniku, zato je vsak večji kraj organiziral lastno. Ena takih je bila v Polhovem Gradcu, kjer je domače Kulturno društvo Gregor Rihar pripravilo uro dolg program, v katerem so si podajali roko: pesmi, ples in dramska igra. Med drugim je domača dramska skupina Neptun zaigrala namišljen prizor srečanja Prešerna in Gregorja Riharja v Polhovem Gradcu.	gt
Proslavili z Jerico Mrzel
A Log - Dragomer, 3. februar - Občina Log - Dragomer in Kulturno umetniško društvo Kosec sta v sodelovanju z Osnovno šolo Log - Dragomer v večnamenskem prostoru organizirala prireditev v okviru kulturnega praznika. Na prireditvi je kot osrednja gostja in slavnostna govornica nastopila Jerica Mrzel, program pa so popestrili tudi pevski zbor Spominčice, folklorna skupina Ži-dan parazol, violinistka Petra Herič ter učenci in učenke osnovne šole.
Vesna Erjavec
Kultura, valentinovo, pust in Petra
Najkrajši mesec je že skoraj za nami. Kratek je res, vendar poln pomembnih dogodkov in praznovanj, pa še slabo vreme s snegom in dežjem ga je spremljalo. Kaže, da se je slabo vreme odražalo tudi v številnih dogodkih, ki so minili bolj žalostno kot veselo. Zato pa smo morali vsaj nekateri "pljuniti" v roke in sneg večkrat odmetavati izpred svojih vrat. Tako smo poskrbeli tudi za lastno rekreacijo. Nekateri pa si želijo in zahtevajo, da jim sneg skidajo do vrat drugi, sami pa imajo največ pripomb na neočiščene pločnike in ceste. Vendar lahko le ugotovimo, da so cestno-komunalne službe kar dobro opravile delo. Seveda prisiljena rekreacya ni imela nič skupnega s kulturnim praznikom. Bi se pa lahko več ljudi na ta dan ukvarjalo s kulturo. Zato je 8. februar kar nekako izpuhtel mimo nas. Samo da je bil prost delovni dan, drugo pa ni pomembno. Zavedati se moramo ali se vsaj spomniti, da nas tudi kultura krepi in poglablja našo slovensko identiteto, kar da moč vsakemu narodu. Na voljo je bilo kar precej prireditev, pa se preštejmo, katerih smo se udeležili. Vsaj za kratek čas bi lahko poskrbeli za medsebojni kulturni dialog, ki ga je vse manj. Menda je to prinesla demokracija, da vsak lahko reče, kar hoče. Valentinovo in pust pa sta si celo segla v roke. Na valentinovo je bilo videti bolj malo zaljubljencev, zato pa več pustnih šem in mask. V tem tempu življenja in socialnih kriz ni časa za ljubezen, druženje in lepe medsebojne besede.
So si pa nekateri „dali duška" z za-maskiranjem ali pa s snemanjem svojih pravih mask. Tako nismo mogli videti, ali so maškare vse leto ali samo za pustne dni. Menim, da so bile tudi letošnje maškare in pustne šeme bolj žalostne kot vesele. Zagotovo pa je, da so bile vesele najmlajše maškare, ki jih slabe vsakodnevne razmere ne zanimajo, vsaj v obdobju svoje mladosti ne.
Tik pred zaključkom redakc^e pa še naš slovenski olimp^ski »bum«. Bojevnica Petra Majdič je na zadovoljstvo vseh Slovencev in tudi politikov osvojila bronasto medaljo, in to na kakšen način. Na njen svojstveni način! Z neizmerno borbenostjo, trmo, psihološko močjo in neverjetno pripravljenostjo je premagala vse bolečine in zlome štirih reber ter si pritekla bronasto medaljo. To je bila tekma njenega življenja in sad štiriletnega obdobja težavnega treninga. Vsem v Slovenci je pokazala in dokazala, kako se je treba boriti za barve Slovence. Vse to nam manjka pri naših politikih in tudi nekaterih športnikih. Zato samo velik poklon in zahvala pravi bojevnici Petri. S. S.
NAŠ ČASOPIS
Občina
Ivan Turk, predsednik in Vinko Keršmanc, poveljnik Gasilske zveze Vrhnika
Vrhnika
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Gasilci so najbolj trdno organizirane skupine v naših krajih
Prvi marec je Mednarodni dan civilne zaščite. Ob tej priložnosti navadno izrekamo spoštovanje in priznanje pripadnikom pri nas zelo dobro organizirane civilne zaščite. V njej so gasilci stebrni člen. To je družbeni podsistem ki Slovence deluje učinkovito, čeprav v glavnem na volunterski osnovi, kar še posebej odraža pomen solidarnosti kot družbene vrednote. Visoko izurjeni pripadniki gasilskih, gorskih, jamarskih in drugih reševalnih enot, humanitarnih organizaci in društev, tvoryo slovenski sistem civilne zaščite in s svojo predanostjo, učinkovitostjo in dobro operativno usposobljenostjo zaradi pogostih naravnih in drugih nesreč zmanjšujejo njihove posledice. Tudi preventivno delo je ena izmed temeljnih usmeritev. V sistemu civilne zaščite ima posebno težo gasilska organizacy. S svojimi prostovoljnimi gasilskimi društvi je razpredena po vsej državi, saj ni krajevne skupnosti, kjer društva ne bi bilo. In njihovih gasilskih domov, ki omogočajo zbiranje občanov in prirejanje različnih kulturnih, zabavnih in tudi športnih prireditev.
Letos praznuje Gasilska zveza Vrhnika, ki združuje 15 prostovoljnih gasilskih društev v občinah Vrhnika, Borovnica in Log- Dragomer, 55 obletnico delovanja. Razlog več za pogovor s predsednikom Gasilske zveze Vrhnika Ivanom Turkom višji gasilski častnik II stopnje organizac^ske smeri in poveljnikom Vinkom Keršman-cem, ki sta že desetletja aktivna na področju gasilstva. Turk je upokojen, vendar predan gasilstvu. Keršmanc višji gasilski častnik II stopnje operativne smeri pa je zaposlen v Slovenski vojski na Poveljstvu sil.
Ivan Turk je predsednik Gasilske zveze Vrhnika od leta 1993, vseskozi pa tudi aktiven v matičnem društvo na Logu. Keršmanc, ki je gasilec od mladosti, je prehodil praktično vse faze v razvoju gasilca od pionirja, mladinca, operativca in izobraževanja ki so za gasilca prostovoljca potrebna. V društvu v Bevkah je bil poveljnik, predsednik, pa poveljnik Sektorja Bevke, na Gasilski zvezi Vrhnika pa mentor mladim in od 1997 do leta 2003 podpoveljnik. Tega leta pa je postal poveljnik Gasilske zveze Vrhnika.
Kako se je začelo
Kdaj je vaju pritegnilo, da sta se odločila za to humano, vendar tudi nevarno, delo v gasilski organizac^i. Turk: Že v otroških letih sem na vasi z zanimanjem opazoval gasilske vaje in s strahom tudi njihovo delo pri gašenju. Prevzela me je njihova pomoč soljudem in pridružil sem se jim. Prav zares pa sem začel delovati v gasilski organizac^'i po šolanju, predvsem pa po preselitvi na Log, kjer sem se takoj vključil v gasilsko društvo. In od takrat sem z dušo in srcem zvest gasilcem in zelo angažiran v organizac^'i. Keršmanc: Pri nas doma pa je gasilstvo nekako družinska tradic^'a. Zlasti stari oče je bil zelo dejaven in od njega sem dobil navdušenje za delo v gasilski organizac^'i. Tako kot drugi, sem tudi samm najbolj zadovoljen, ko nam uspe čim bolj zmanjšati škodo ljudem, ki jih je prizadel požar ali kakšna druga naravna nesreča.
Najprej sta se šolala potemtakem v in ob gasilskih domovih, ki imajo zanimivo zgodovino. Poleg cerkva in šol so verjetno najbolj številčni objekti po vaseh?
Turk: To drži. V gasilskih domovih so našla pogosto svoje mesto tudi druga krajevna društva in zato so gasilski domovi tista krajevna središča, kjer se odv^'a kulturno, zabavno in tudi športno življenje v naših krajih. Sicer pa so gasilci po vaseh največkrat motor vsega delovanja, saj so trdno organizirani, disciplinirani pri svojem delu, kar znajo pokazati tudi v drugih dejavnostih na vasi. V domovih so pustovanja, srečanja ob 8. marcu, za materinski dan, proslave ob krajevnih praznikih. Da, gasilski dom je duša vasi.
Zgradili pa so jih navadno vaščani sami s svojimi denarnimi prispevki in delom?
Turk: Da, saj nekoč drugih možnosti, da bi na vasi prišli do takšnega objekta ni bilo. Nekdo je dal parcelo, kjer so postavili dom, nato pa so zbrali še gradbeni material in denar, da so dom postavili. Najprej so shranjevali v njem tisto osnovno orodje, kmalu tudi gasilske črpalke in druge naprave, ki so jih rabili za gašenje požarov.
Keršmanc: Pred poldrugim stoletjem so nastajala prostovoljna gasilska društva na Slovenskem. Na Vrhniki je nastalo leta 1883. Državna oblast, kakršna koli je bila, je zmeraj podpirala delovanje gasilskih društev. V preteklosti so gasilstvo podpirale tudi zavarovalnice, ker so s svojim delovanjem zmanjševali škodo na zavarovanih objektih. Tako so poleg vaščanov sredstva za gradnjo domov prispevale banke, zavarovalnice in pogosto tudi ljudje, ki so se odselili v Ameriko ali drugam po svetu in niso pozabili na domač kraj. Marsi kdo je prispeval svoj delež ali pa pridobil donatorja in pomagal tudi finančno pri večjih nabavah v domačem kraju. Za gradnjo doma, ali delovanje društva, ali pa za gasilsko opremo.
Turk: Na Vrhniki so bili pobudniki organiziranega gasilstva lesni podjetniki, saj so si tako zagotovili večjo varnost za svoje premoženje, kajti ognjeni zublji so radi napadali njihove obrate.
Vse na prostovoljni osnovi
Kaj podobnega verjetno danes ni mogoče videti. Ali podjetja finančno pomagajo gasilskim društvom? Keršmanc: Ne. Naše delovanje je odvisno, v finančnem smislu mislim, le od občin in prispevkov, ki jih zberemo med člani, pri občanih ali posamezna društva pri donatorjih. Gasilci torej vlagajo v delovanje svoje organi-zac^e delo in še finančna sredstva. Ta denar pa porabimo za izobraževanje na različnih ravneh, za nakup gasilske opreme: od čelad, oblek, dihalnih aparatov in seveda tudi večjih nabav, ki jih potrebujemo pri svojem delu. Moram pa povedati, da je društvom velika motivac^'a za uspešno delo predvsem primerna in varna oprema. Uspešnega posredovanja si ne morem predstavljat s trideset in več let staro opremo.
In kako ste organizirani v Gasilski zvezi Vrhnika, saj gre za tri občine in kopico prostovoljnih gasilskih društev?
Turk: Ko se je pred 55 leti ustanovila Gasilska zveze Vrhnike je bilo včlanjenih devet prostovoljnih gasilskih društev. Danes jih imamo petnajst. Do pred desetimi leti smo imeli še štiri industr^ska gasilska društva in sicer v Liku Borovnica, v Liku Verd, v Fenolitu na Bregu in v Industrii usnja Vrhnika. Slednje je prenehalo z delom - umrlo s stečajem podjetja, preostala pa že prej.
Keršmanc: Prostovoljna gasilska društva iz vseh treh občin so danes povezana v Gasilsko zvezo Vrhnika. V vsaki občini imajo svoje poveljstvo, ki načrtujejo dejavnosti svojih društev, pripravljajo skupaj z občinami ocene požare ogroženosti in na osnovi teh ocen so občine tudi dolžne sofinancirati dejavnosti in opremljanje društev. Občinska poveljstva se operativno povezujejo v okviru poveljstva gasilske zveze Vrhnika, kjer koordiniramo delo in skrbimo za skupno usposabljanje gasilcev in organizac^sko povezanost med GZV, povelstvi in PGD.
Skoraj 2000 gasilcev
Zagotovo je okrog tisoč ljudi vključenih v vseh treh občinah v gasilsko organizac^o?
Turk: V vseh treh občinah je 1893 gasilcev. Med nami je 460 mladih, pionirjev, pionirk, mladink in mladincev. 409 pa je operativnih gasilcev,
torej tistih, ki so v primeru požara ali naravne nesreče v prvih bojnih vrstah pri gašenju ali pri odpravljanju posledic nesreče. To morajo biti ljudje, ki so psihofizično sposobni za to delo, strokovno usposobljeni za vse vrste reševanja, za nudenje prve pomoči, za delo z nevarnimi snovmi in seveda gašenje požarov. In tudi opremljeni morajo biti ustrezno. Pred leti je država izdala uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju gasilskih enot in predpisala potrebno opremo za gasilske enote. Pri nas imamo društva kategorizirana v kate-gor^e: v prvo spadajo društva po vaseh, potem imamo tri društva v drugi kategor^'i, ki morajo biti že bolje opremljena ter imeti tudi več operativnih gasilcev. V tretji kategorii je gasilsko društvo Borovnica, vrhniško pa spada v četrto kategorijo.in je po operativni sposobnosti in opremi na vrhu. Moram pa dodati, da ob sredstvih iz občine in prostovoljnih prispevkih sodelujemo tudi na javnih razpisih, ki jih razpiše država za nabavi gasilske opreme, kar je tudi eden izmed virov za posodabljanje našega delovanja z opremo.
Kako ste organizirani po poveljniški lin^i?
Keršmanc: Naša krovna organizaci a je Gasilska zveze Sloveni e s predsednikom in poveljnikom. Sicer pa sodimo tako prostovoljni kot poklicni gasilci.po poveljniški linji v Ministrstvo za obrambo. Uprava za zaščito in reševanje, kjer je civilna zaščita in gasilci del te organiziranosti. Če pride do požara ali naravne nesreče, ljudje pokličejo na 112, torej center za obveščane, ki alarmira gasilce na terenu. Skladno z obsegom požara ali nesreče vodja intervenci e lahko vpokliče na pomoč dodatna društva, ob večjih razsežnostih pa se lahko obrne tudi na povellstvo regije in na poveljnika Gasilske zveze Sloveni e. Kdo bo interveniral je odvisno od vsakokratne presoje in glede na lokaci o stopnjo ogroženosti in razsežnosti nesreče. Ko gre za večje naravne nesreče se aktivira državni načrt, ki ga odobri poveljnik civilne zaščite Sloveni e -država. Morda zgleda komplicirano, vendar vse teče kot namazano, kajti gasilci se odpeljejo iz gasilskega doma v največ petih minutah od takrat, ko zvemo za požar ali nesrečo. Pravzaprav smo na našem območju organizirani tako, da potrebujemo najmanj dve minuti za izvoz iz gasilskega doma. Vedeti mo-ramo,da nismo stalno prisotni v gasilskem domu in moramo priti do doma, se opremiti in izvoziti do požara. Če je potrebno nam na poziv sledio tudi enote civilne zaščite, ki so sestavni del zaščite in reševanja. Ob gasilcih in civilni zaščiti pa lahko vstopjo v ak-cjo tudi določena podjetja s katerimi imajo občine pogodbe. Gre za podjetja s težko mehanizacjo, traktorji, na-kladalci, dvigalkami in tudi trgovske organizaci e so po potrebi vključene v akcjo, če je seveda potrebno poskrbeti za prehrano. Zelo pomembno je tudi sodelovanje s policjo pa tudi zdravstveno osebje, veterinarji, taborniki, skavti, planinci,rdeč križ........
V primeru nezgod večjih razsežnosti mora nekdo koordinirati vse te službe?
Keršmanc: To je naloga poveljnika občinskega štaba civilne zaščite. Poveljniki poveljstev in gasilske zveze pa smo člani štaba.. Tako se odzivamo
v primeru večje naravne ali druge nesreče, pri manjših pa delujemo gasilci sami.
Čez štiri sto operativnih gasilcev mora v primeru požarov in morebitne naravne nesreče zapustiti delovna mesta, kar je z vidika delodajalcev zagatno, saj jim odsotnost lahko povzroči škodo v delovnem procesu?
Turk: Odsotnost z dela in nadomestilo izpada dohodka zares ni najbolje urejeno. Manjšemu podjetniku, ki ima zaposlena dva ali tri gasilce in morajo ned delovnim časom na intervencjo, se izostanek lahko pozna na dohodku. Poleg tega morajo gasilci na izobraževanja, na zdravniške preglede, ki so v glavnem v dopoldanskem času. Brez zdravniškega pregleda pa ne moreš niti na izobraževalne tečaje, še posebej ne zahtevne, kjer se usposabljajo za delo z bolj so-fisticiranimi napravami. Država te izpade dohodka podjetnikom nadomešča le po predhodnih vpoklicih preko štaba CZ. Predvsem intervenci e pa niso napovedane vnaprej. Na GZ Vrhnika smo za nadomestilo plač gasilcem, ki intervenirajo v delovnem času zagotovili sredstva, ki jih na podlagi zahtevka povrnemo delodajalcu. Keršmanc: To drži, vendar tudi delodajalci bolj spoznavajo,
da je usposobljen gasilec prednost za podjetje. Sicer pa organiziramo usposabljanja, ki so v pristojnosti PGD in GZ Vrgnika tako, da izostanek gasilcev zaradi usposabljan in vaj ne moti delovnega procesa. V stikih z delodajalci skušamo vnaprej preko naših članov dogovorit čimveč aktivnosti in če so normalni odnosi, rešujemo morebitne probleme in moram reči, da imajo razumevanje za naše delo. Udeležba na intervencjah kaže, da so naši člani res prizadevni in rešujejo - urejajo včasih tudi nemogoče situ-acje. Res je tudi, ko so gasilci doma je odzivni čas bistveno krajši, pa tudi udeležba številčnejša.
Ljudje so premalo ozaveščeni
Je danes v družbi dovolj zavesti, da je gasilstvo častno in plemenito, pomoč ljudem v stiski pa vrednota? Turk: Težko je oceniti. Mi poskušamo v delu z mladimi krepiti te vrednote. Vsako leto obiščemo šole in vrtce, da bi čim bolj neposredno seznanili mlade z našim delom, z opremo in seveda plemenitimi smotri gasilstva. Na šolah organiziramo tudi evakua-cje, da učitelji in mladi znajo ravnati v primeru požara ali naravne nesreče. Odziv je zadovoljiv. Prav zanima me, kakšen pa bo odziv na izbirni predmet zaščita in reševanje, ki ga bodo
lahko vpisali otroci v šestem razredu šole za naslednje šolsko leto. Nadejam se, da bo dovoll učencev, ki se bodo odločili za ta izbirni predmet. Keršmanc: Mene boll skrbi splošno nizka raven seznanjenosti ljudi o tem, kako ravnati v primeru nesreče ali požara, saj nihče sistematično ne dela na tem področju. Gasilci sicer s svojimi akci ami posegamo tudi zunaj svojega kroga, vendar je to premalo. za večjo varnost ljudi in premoženja. Korak naprej je lahko izbirni predmet v šoli, vendar je zanj potrebno navdušiti starše in otroke, da bodo spoznali potrebo po poznavanju prvin zaščite in reševanja.
Potemtakem so lahko akc^e »nič
vse Ivan Turk in Vinko Kersmanc
nas ne sme presenetiti«, ki so bile množično organizirane v prejšnjem sistemu, vendarle koristne pri oza-veščanju ljudi?
Keršmanc: Zagotovo, saj imajo lahko velik mobilizacjski učinek in ljudem približajo zaščito in varnost kot sestavino vsakdanjega življenja.
Operativci so lani intervenirali 88 krat
Oglejmo si nekaj 'podatkov o inter-venc^ah gasilcev, saj ti najbolj plastično ponazarjajo vlogo gasilcev v družbi.
Keršmanc: V zadnjih letih imamo med 80 in 100 intervencj na leto. Poleti je največ požarov v naravi, pozimi pa zaradi dotrajanih, ali neustreznih, neočiščenih, peči in dimniških naprav. Lastniki hiš in drugih objektov se premalo zavedajo, kako pomembne so za varnost pred požari dimniške naprave. Na to vseskozi opozarjamo, vendar se razmere prepočasi spreminjajo na boljše in očitno tudi druge službe ne storijo dovoll, da bi se napake odpravile.
Lani smo imeli 88 intervencj na območju naših treh občin. Največ seveda na Vrhniki. V njih je sodelovalo 821 gasilcev, za intervencje pa smo porabili 165,78 ur. Torej, da bo jasneje: 821 gasilcev je bilo na 88 intervencjah. V povprečju je trajala intervencja dve
2
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
uri, številčno pa so bile gasilske enote različne, odvisno pač od obsega požara. Gasilci so skupaj porabili za te intervenc^e 1866 ur, sodelovali pa smo v intervenc^'ah tudi zunaj našega območja.
Že prej ste omenili, da so posamezna prostovoljna gasilska društva nekako specializirana in različno opremljena za delo na terenu. Kaj ste hoteli povedati s tem? Keršmanc: Ja, nekoliko drugače smo organizirani kot na drugih območjih. Naša osrednja gasilska enota na Vrhniki je sestavljena iz treh društev zato, da lahko zadostimo kadrovskim potrebam za intervenc^e in učinkovito razporedimo opremo. Ta osrednja enota pa ima dodatno opremo. Za gasilsko društvo Stara Vrhnika nabavljamo poleg osnovne gasilske opreme predvsem opremo za prvo pomoč in tehnično reševanje, na Verdu imamo skupino ljudi, ki so usposobljeni za ravnanje z nevarnimi snovmi, vrhniška skupina gasilcev pa je usmerjena predvsem v tehnično reševanje in tudi reševanje z višin. Tako razporejena oprema in ljudje nam omogočajo, da smo sposobni intervenirati v vseh primerih. Sicer pa je v primeru poža-
smo porabili pri gašenju požarov 181,000 litrov, 36 kilogramov gasilnega prahu, 2 kg ogljikovega dioksida in 2 itra penila. Po vsaki intervenc^'i smo dolžni »zaključiti intrvenc^b« analizirati njen potek in poročilo opremiti z vsemi potrebnimi podatki o številu sodelujočih gasilcev, o opremi in porabljenem materialu. To naredi vodja intervenc^e, nato pa, če je sodelovalo več gasilskih društev, se vodje enot usedejo skupaj, se pogovorno in pre-misl^b, kaj je bilo dobro in kaj slabo na intervenciji. To je dobro, saj se na ta način lahko izognemo morebitnim napakam v prihodnje. Odkar delamo tako, so intervencje učinkovitejše.
Tovarne brez gasilcev
Zadrege pa lahko nastanejo, če pride do požara ali havar^e v tovarniških obratih. Vodstva podjetý namreč rada skrivajo vzroke za nepredvidene dogodke za tovarniškimi plotovi?
Keršmanc: Prav imate. Toda v takšnih obratih so najprej sami odgovorni za vse, kar se dogaja znotraj tovarniških plotov in morajo imeti natančno določena pravila ravnanja, če pride do nepredvidenega dogodka. Dolžni so obvestiti tudi pristojno gasilsko eno-
delovanja med tovarno in gasilskimi društvi. Gasilka društva nimajo vpogleda v njihove varnostne načrte. Prej smo imeli večkrat skupne vaje, zdaj pa tega ni več. Škoda, saj gre na Bregu za kemično proizvodnjo, ki je že sama po sebi lahko nevarna. Turk: Sodelovanje je bilo dobro takrat, ko so imeli v tovarni še svoje industrijsko gasilsko društvo, ki je z leti prenehalo delovati, nekaj usposobljenih gasilcev pa je vključenih v društvo Breg-Pako. .
V Liko je večkrat izbil požar. Morali ste intervenirati. Tudi tam so odpravili prostovoljno industr^sko gasilsko društvo.
Keršmanc: Menda zaradi ekonomskih razlogov, kar je seveda skregano s pametjo. Hitro posredovanje je ključno za uspeh. Trikrat so v preteklih letih zaradi požarov v Liku morala intervenirala gasilska društva in lahko rečem bila so zelo uspešna. Včasih je potrebno zelo malo, da pride do požara. Lani smo opozorili, da se lahko zgodi havari a v objektih Industrji usnja, čeprav v njej ni zaposlenih in proizvodnja ne teče. Stečajna upraviteljica je županu zagotovila, da imajo vse pod nadzorom.
Gasilska slika celotnega vodstva Gasilske zveze Vrhnika
ra najprej vpoklicano lokalno gasilsko društvo, nato pa se glede na potrebe vključujejo v intervencjo še druga.
Po intervenci ah zagotovo ocenite tudi škodo, ki je nastala zaradi požara ali naravne nesreče? Keršmanc: Te ocene delamo bolj zase. So laične in zato v strokovne namene nezadostne. Lahko pa postrežem z nekaj podatki, ki so tudi zgovorni. Lani
to, vendar ljudje iz teh tovarn niso neposredno vključeni v našo dejavnost.
V Fenolitu na Bregu pri Borovnici je nekajkrat prišlo do takšnih dogodkov.
Keršmanc: Gasilci so prišli do tovarniške ograje, naprej pa ne, ker so v tovarni sami ukrepali. Tudi reševalci in policja niso na začetku mogli zraven. Nismo uigrani in ni konkretnega so-
Pogovarjamo so v glavnem o gašenju požarov, vendar ste gasilci v prvih bojnih vrstah tudi pri odpravljanju posledic naravnih nesreč?
Turk: V zadnjih letih smo se soočali predvsem s posledicami viharjev in žleda. Sodelovali smo v Železnikih, na Ptuju ob povodnjih, gasili po Ljubljani in na Krasu.
Keršmamc: Če pride do naravnih nesreč moramo najprej ugotoviti, kaj je z
ljudmi, jim omogočiti zdravniško pomoč in šele nato reševati premoženje, kajti za nas velja pravilo, da rešujemo ljudi, živali in premoženje. Takšen je vrstni red. Po naravni ujmi poskušamo sanirati stvari, odstraniti ruševine, pokriti objekte s plastiko - skratka storiti vse, da imajo ljudje čim manjšo škodo. Ljudi oskrbimo z vodo, z generatorji za elektriko, poskrbimo za prevozne poti itd. Še danes imamo nekaj lokaci na katere moramo voziti pitno vodo, ker nimajo vodovoda, studenci so presahnili, kapnice pa ni dovolj
In vse to delo poteka na prostovoljni bazi. Niti enega zaposlenega nimate v Gasilski zvezi Vrhnika? Keršmanc: Ne, niti enega. Dela pa je dejansko vse več. Pred desetletjem je bilo v dežurni pisarni morda za pol ure dela na teden, danes smo ob sredah trje v dežurni pisarni in ne zmoremo vsega. Domov si nosimo delo.
Kajpak, saj je ob gašenju še drugo delo?
Keršmanc: Le v naši gasilski zvezi porabimo letno najmanj deset tisoč ur za gasilske vaje, okrog 20.000 ur za priprave na tekmovanja in mnogo časa je potrebno, da vse to uskladimo in organiziramo tako kot se spodobi. Tudi sestanki, analize in podobne naloge, nam vzamejo precej časa. Pravzaprav tista sredstva, ki jih do-bjo naša društva od občin najmanj podeseterimo. Lani je vrhniška občina prispevala za delovanje gasilcev 159.000 evrov, LOG-Dragomer 24.000 evrov in Borovnica 23.000 evrov. Če pa je potrebna večja investicja v opremo, pa občine to urejajo s posebnimi programi naložb.
Turk: Samo lani je šlo skozi različne oblike izobraževanja, od osnovnega do najbolj zahtevnih tečajev na Igu in v Sežani, 126 gasilk in gasilcev. Osnovni tečaj pa traja 96 ur. Zdaj pa lahko izračunate, koliko časa porabjo ljudje za to, da so usposobljeni gasilci. Letno okrog 40 novincev obiskuje osnovni tečaj gasilca.
Stresne situac^e
Posebej stresno je če so ob reševanju mrtvi, še posebej, če umre gasilec? Keršmanc: V petih primerih, kjer sem bil sam zraven, smo naleteli na mrtve, mi pa do zdaj še nismo izgubili gasilcev pri reševanju. V Borovnici, ko je gorelo v šoli, sta bila dva poškodovana.
Sistem obveščanja pa je danes že
tak, da ste lahko gasilci zelo hitro na mestu požara ali nesreče. Turk: Obveščanje teče preko centra za obveščanje. Občan poda na telefonski številki 112 osnovne podatke, ki se nato takoj posredujejo gasilski enoti. Vsako društvo ima nekaj pozivnikov, dodatno pa obveščamo tudi prek SMS in prenosnih telefonov . Gasilske enote so povezani s centrom tudi preko radio zvez. Naši operativci so tisti, ki se vključujejo v akcje, drugi pa, ki zaradi starosti nad 63 let niso več v operativni sestavi.
Če bi našteli najbolj zahtevne požare pri gašenju katerih ste sodelovali, kaj bi rekli?
Keršmanc: Bil sem v Ptuju, Sodeloval z enoto pri gašenju požarov na Krasu, bil vodja intervencje ob požaru na Osnovni šoli v Borovnici, gasil sem v Liku, v tovarni Color Medvode in tudi že pri gašenju v ljubljanski Kemofar-macji 29.februarja 1975 leta, 1976 že-ležniška nesreča v Borovnici Zahtevna je praktično vsaka intervenci a in posredovanje odgovorna naloga, za vsakega udeleženca Težko bi našteval in rangiral intervenci e. Zahtevno je bilo tudi pri gašenju požara na vrhniški komunalni deponi i, pa ko so goreli kamioni, stanovanjske hiše, gospodarski objekti, obrati mizarskih delavnic, ....... , 1986 veliko rušilno neurje, ki je zajelo območje od Zaplane, Vrhnike, Sinje Gorice do Bevk ali pa ko je poplavljalo na Vrhniki, v Železnikih, Kanalski dolini.............
Nam lahko za konec pogovora po-strežete tudi s kakšno zanimivo anekdoto iz vapšega gasilskega delovanja?
Keršmanc: Kar precej jih je bilo. Jaz ne morem pozabiti trenutkov, ko som dobil po pozivniku sporočilo, da gori Dom starejših občanov na Vrhniki. Takoj sem premlel vse inačice ukrepanja, kajti gre za najtežjo intervenci o, kjer so v nevarnosti stari ljudje, nekateri se ne morejo niti hoditi. Imeli smo vajo reševanja v tem domu in vedel sem, katere pasti nas čakajo. Ko sva se s kolegom peljala iz Bevk proti Vrhniki, je prišlo sporočilo, da ne gori Dom, ampak mizarska delavnica v bližini. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem prišel k sebi. Druga takšna anekdota pa je povezana s sporočilom, da gori gospodarsko poslopje ob cerkvi in naša društva so seveda vsa krenila vsaka k svoji cerkvi, ne pa v Bevke, kjer je bil požar.
Marjan Horvat
Skrb za izobraževanje članov


- 7
f
W 1.
Skrb za izobraževanje članov prostovoljnih gasilskih enot na Vrhniki in okolici je ena poglavitnih dejavnosti za varno delo gasilcev. V okviru gasilske zveze in društev samih izvajamo različne vaje, seminarje, tečaje in usposabljanja. Poseben poudarek teoretičnega in praktičnega urjenja je na: • osebnem varovanju,
•	varovanju ljudi in premoženja,
•	pravilnih in strokovnih postopkih,
•	analizi po opravljenem delu.
Lani je PGD Verd organiziralo dve usposabljanji, ki se ju je udeležilo 110 gasilcev iz 10 društev.
21. januarja 2010 je predavatelj Edvin Bradač - PGD Verd, strokovnjak na področju
dimnikarskih dejavnosti, predstavil postopke in načine ravnanja z dimniškimi požari.
Ogledali smo si jih na videoprojekcji. Pokazal nam je tudi sredstva, ki so potrebna za čiščenje in sanacjo dimnikov. Spoznali smo, da je treba pozornost nameniti predvsem starejšim objektom, ki imajo dimniške vode zastarele in so največkrat nepravilno ali sploh ne čiščeni.
Novo izdelki na področju požarne varnosti so gotovo magnet za prostovoljne gasilce. Tako smo se 2. februarja 2010 gasilci na stari žagi nad Verdom seznanili z novim gasilnim sredstvom BIOVERSAL. Zelo učinkovito
gasilno sredstvo so nam predstavili Boštjan Turk, PGD Stara Vrhnika, in predstavniki Gasilske opreme Ljubljana. Širok spekter uporabe, praktičnost in neškodljivost za okolje so nas prepričali o njegovi uporabnosti. Prikaz dela z novim hidravličnim orodjem HOLMATRO, za tehnično reševanje, je bilo zelo nazorno.
Sledil je tudi praktičen preizkus delovanja naštetih novosti. S pridobivanjem novih veščin je varnost gasilcev pa tudi drugih udeležencev v nesrečah veliko večja.
Z gasilskim pozdravom, nA POMOČ!
Poveljnik PGD Verd, Franjo Čretnik
3
NAŠ ČASOPIS
Vrhnika
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Najmlajše maškare so bile nagrajene Pustni karneval skozi Vrhniko
Brez menihov in nun sprevod ne bi bil popoln
Vrhnika, 14. februar - Sive koprene na nebu in nizke temperature so bile pravo nasprotje pisani pustni povorki, ki se je v nedeljskem popoldnevu sprehodila po vrhniških ulicah. Osrednje prizorišče dogajanja je bil Sodnyski trg, kjer je pred pustno povorko klovn Žare pritegnil najmlajše maškare, po končanem sprevodu pa so se na trgu predstavile še pustne skupine.
Na čelu sprevoda je korakala vrhniška godba na pihala, za njimi organizirane skupine mask, čisto na koncu pa še vsi posamezniki, ki so prišli na ulice pozdravit Vrhničane. Zimo so prišli odganjat tudi kurenti iz okolice Ptuja. »Malo smo še bolni od včeraj, ampak nam gre kar dobro od rok. Mislim, da zima ne bo dolgo,« je zatrjeval njihov vodja Marjan Hlušička in vihtel svojo ježevko, na kateri se niso kot nekdaj šopirili zgolj robčki, ampak pestra butična izbira spodnjega perila. »Časi se spreminjajo. Včasih so zbirali le robčke, kurenti pa so morali biti lejdik. Danes zbiramo vse sorte, pa še lejdik nam ni potrebno biti.« Kot prejšnja leta so se sprevodu pridružili tudi Borovničani, ki so na levi breg Ljubljanice prinesli zmes čarovniške mag^e in
opojnega modrega sadeža, po katerem so znani. V mitološki in botanični svet so pokukali tudi v Turističnem društvu Blaga-jana, natančneje med blagajane in zmaje. »Predstavljamo dve lepi, avtohtoni in zavarovani rožici blagajani,« je pripovedovala prva blagajana Mirjam Suhadolnik, medtem ko so jo obletavali majhni zmaji. »Tako dolgo sva drezali v luknjo nad Starim Malnom, da je ven prišel zmaj s svojimi mladiči. O njih je pisal že Valvasor, in sicer ko piše, da se je na lastne oči prepričal, da je to res. Dvakrat je drezal v luknjo in v drugem poskusu je na plano bruhnila voda, z njo pa tudi drobne živalce, podobne kuščarjem. To je bil dokaz, da je zmaj bruhnil mladiče. Seveda to niso bili majhni zmaji, marveč človeške ribice, ki pa resda
nekoliko spominjajo na kuščarje.« Po vrhniških ulicah so se sprehodili tudi Arabci, ki pa jih kljub nizkim temperaturam ni čisto nič zeblo. Mogoče je zeblo kamelo, ki so jo imeli s seboj. »Ne to ni Pahorjeva kamela. Naša je iz Hurgade, iz Egipta.« A kaj bi s kamelo v našem snegu? »Nič, en teden jo bom imeli, potem pa bumf v klobase,« so hiteli pripovedovati zagoreli Arabci, ki pa jih je naglas vendarle izdal, da že kar nekaj časa niso zapustili Loga in Vnanjih Goric, kaj šele, da bi rjavi ten iskali pod puščavskim soncem. Poleg vseh naštetih skupin je bilo še na desetine posameznih mask, ki je vsaka skrivala svojo zgodbo. A vsega pač ni mogoče opisati. To je treb videti.
Gašper Tominc (Foto: Simon Seljak)
Pustna povorka se je napotila po Stari cesti
Tudi kamele so se že navadile na naš mraz
Borovniški »Vihrovčani« na vrhniškem predstavitvenem odru Veselje najmlajših na sodn^skem trgu
VPIS V VRTEC
Vrtec Vrhnika vpisuje otroke za sprejem v vrtec za šol. l.
2010/11.
Vpisni list lahko dobite na spletni strani vrtca http://vrtec-vrhnika.si ali na upravi vrtca.
Komis^a za sprejem novincev v vrtec bo obravnavala vse vloge, ki bodo prispele do 31. 3. 2010.
Obvestilo o vračilu projektne dokumentac^'e
V arhivu Upravne enote Vrhnika hranimo projektno dokumentac^o, ki jo stranke predložno za pridobitev gradbenega dovoljenja. Investitor oziroma lastnik mora ves čas trajanja objekta hraniti projektno dokumentac^o, organ, ki dovoljenje izda, pa mora hraniti projektno dokumentac^o najmanj 10 let (106. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO - 1, Uradni list RS, št. 102/2004 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 -ZJC-B, 111/05 -odl. US, 93/05 - ZVMS, 126/07 - ZGO-1B, 108/09-ZG0 - 1C)). Upravna enota je začela z vračanjem
projektne dokumentac^e iz leta 1997, in sicer na takšen način, da investitorju oziroma njegovim pravnim naslednikom pošlje obvestilo o možnosti dviga projektne dokumentac^e. Vse, ki boste obvestilo prejeli, pozivamo, da se zglasite na Upravni enoti Vrhnika in prevzamete projektno do-kumentac^o. Če projektov ne boste prevzeli, niti ne boste sporočili, da jih želite prevzeti, bomo dokumentac^o uničili.
V primeru dodatnih informac^ lahko pokličete na tel. št. 7507-867.
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA
Zavod Ivana Cankarja
za kulturo, šport in turizem Vrhnika
Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi prireditve PUSTNO RAJANJE:
žitu d.d. (Pekama Vrhnika), Cankarjevemu hramu Vrhnika, Komunalnemu podjetju Vrhnika, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vrhnika, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Stara Vrhnika, Pihalnemu orkestru Vrhnika, Turističnemu društvu Blagajana, Pustni skupini Vihrovica,
in drugim pustnim šemam...
Ptujski kurenti so prikazali svoj ples za odganjanje zime
Skupina mask Turističnega društva Blagajana Vrhnika
Lmc v vodo
Gregorjevo
v duhu starih običajev
Obujanje starih običajev,
-	spoznavanje obrtniških in rokodelskih dejavnosti,
-	druženje in primerjanje »Gregorčkov« in plovil,
ki predstavljajo določeno obrtali rokodelca.
Petek, 12. 3. 2010
V primeru slabega vremena bo prireditev naslednji dan, in sicer v soboto, 13. 3. 2010.
Vrhnika-Vas, ob potoku Bela, od Dohovicnikove do Stare ceste.
Dodatne informacije: Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizemVrhnika, Vesna Krašovec 01/750 6633 ali 051 661 060.
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
Vrhniška stojnica s pestro izbiro promoc^skega gradiva
Dobrovska občina je večji poudarek namenila predstavitvi nove tematske poti, Blagaj eva pot, in novi blagovni znamki Dobrote iz Blagaj eve dežele.
Promocija občin
Občine sodelovale na sejmu
nn •	•	* * ^
Turizem in prosti čas
Ljubljana, 21. januar - Na Gospodarskem razstavišču je svoja vrata odprl štiridnevni sejem Turizem in prosti čas. Kot v preteklosti so na njem tudi tokrat sodelovale občine Dobrova - Polhov Gradec, Brezovica, Vrhnika in Horjul. Vsaka se je predstavljala s svojo stojnico in lastnim promoc^skim gradivom. Vrhniška stojnica je svojo predstavitev popestrila s tv-plazmo, na kateri so se vrteli fotografski in filmski posnetki vrhniških znamenitosti. Na brezoviški so veliko pozornosti namenili predstavitvi Barja, horjul-ski občini pa je dal poseben pečat prvi zasebni živalski vrt v Slovenci, ZOO park Rožman. Do-brovska stojnica je tudi tokrat med obiskovalce razdelila ankete o svojih znamenitostih. Tisti, ki so jo oddali pravilno izpolnjeno, so se potegovali za praktično nagrado. Nekatere občine so se predstavljale še z živo glasbo ali pa so pro-moc^'o še dodatno popestrili predstavniki lokal-
V akc^'o Očistimo Slovenko v enem dnevu!
v	-g	•	IV*
ze vključena polovica občin
Prek satelitskih slik prostovoljci prečesali petino Slovenje - Nekatere občine še iščejo občinske organizatorje - Prostovoljci bodo čistili gozdove in kraje, v katerih živjo
nih društev. Sicer pa se je večina sogovornikov iz stojnic omenjenih občin strinjala, da so ljudje najbolj povpraševali po tematskih in kolesarskih izletih.(gt)
Turistično društvo Blagajana Vrhnika
V A B I
članice in člane na redni letni občni
zbor, ki bo v torek, 9.marca 2010 ob 19. uri v Pizzerii Boter na Vrhniki.
Vabljeni!
Akc^a Očistimo Slovenko v enem dnevu! je dva meseca pred 17. aprilom, ko bodo prostovoljci po vsej Slovenci odstranjevali gospodinjske in kosovne odpadke z divjih odlagališč, v polnem razmahu. Prostovoljci so prek Geoped^e pregledali približno petino Slovence in odkrili 2246 potencialnih divjih odlagališč, 206 lokac^ pa je tudi potrjenih in opisanih.
Veliko večino potencialnih odlagališč še prekriva sneg, ki onemogoča popis in kartiranje. Ker je prav popisovanje ena najzahtevnejših in obsežnih nalog v duštvu Ekologi brez meja, ki akc^o organizira, v drugi polovici marca načrtujejo predvidoma dve iskalno-čistilni akc^i, na katerih bodo skupaj s skavti, taborniki in drugimi nevladnimi organizac^ami izvedli skupno terensko popisovanje divjih odlagališč, pomagali pa naj bi tudi vojska, polic^a in Zavod za Gozdove Slovence.
Vsak teden 50 novih prostovolj'cev
Akc^a je med prebivalstvom naletela na dober odziv, saj se k sodelovanju vsak teden prgavi približno 50 novih prostovoljcev. Največ dela imajo trenutno občinski organizatorji, ki so vez med organizatorji projekta in občinami ter komunalnimi podjetji. Zaenkrat deluje 145 občinskih organizatorjev, dogovor o aktivnem sodelovanju pri akciji sta podpisali 102 občini, cilj pa je, da bi svojega organizatorja imela vsaka od 210 slovenskih občin. Kljub snegu so bili dejavni tudi popisovalci na terenu, kjer je 70 prostovoljcev v zadnjem tednu uspelo popisati blizu sto odlagališč. Organizatorji pa še vedno vab^o k sodelovanju nove prostovoljce, ki bi delovali kot občinski organizatorji oziroma popisovalci divjih odlagališč in s podporo akciji v vseh kotičkih Slovence omogočili njen uspeh.
Akc^i so se pridružile tudi številne vladne in nevladne organizac^e; kot častni pokrovitelji so jo podprli tudi predsednik Republike Slovence dr. Danilo Turk, predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar ter predsednik Vlade Republike Slo-ven^e Borut Pahor. Poleg tega se je v projekt vključilo Ministrstvo za šolstvo in šport, ki vabi vse šole, da se udeležbo čistilne akc^e, Ministrstvo za obrambo RS s Slovensko vojsko ter Upravo RS za zaščito in reševanje, Ministrstvo za notranje zadeve s Polic^o in Generalno polic^sko upravo, Zveza pr^ateljev mladine in Direkc^a RS za ceste. Pri izvedbi projekta sodelujejo tudi Geopedia, Zavod za gozdove Slovence, Planinska zveza Slovence,
Slovenska potapljaška zveza, Lovska zveza Slo-ven^e, Gasilska zveza Slovence, Turistična zveza Slovence, Zveza tabornikov Slovence, Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, Fokus, Umanotera, CIPRA, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovence, Slovenska turistična organizac^a, Združenje občin Slovence, Skupnost občin Slovence, Zavod RS za varstvo narave, Kmet^sko-gozdarska zbornica Slovence, Olimp^-ski komite Slovence in Notranjsko-Kraška Regionalna razvojna agenc^a.
V enem dnevu odstraniti 20.000 ton odpadkov
Čeprav prvi popolni popis divjih odlagališč šele nastaja s pregledovanjem Geoped^e in terenskim popisom prostovoljcev v akc^i, je po ocenah Slovenca posejana z okoli 50.000 divjimi odlagališči, kjer je odvrženih 400.000 ton odpadkov, velika večina je gradbenih odpadkov. Njihova površina zavzema 6 kvadratnih kilometrov, toliko kot površina dveh Bohinjskih jezer, skoraj 20 odstotkov jih je nevarnih okolju, živalim in človeku. Popis in register bosta zajemala vse odpadke, tudi gradbene in nevarne, njihov register pa bodo organizatorji predali pristojnim instituc^am, ki bi morale zanje poskrbeti.
Prostovoljci bodo tako 17. aprila čistili komunalne in kosovne odpadke, gradbene pa le v občinah, ki bodo same poskrbele za potrebno meha-nizac^o. Poleg čiščenja divjih odlagališč v naravi bodo prostovoljci čistili tudi ulice, ceste, okolico šol in vrtcev, stanovanjske okoliše ter sprehajalne in pohodne poti. Tako bomo našo akc^o povezali s čistilnimi akc^ami, ki jih že tradicionalno izvajajo v marsikateri slovenski občini. Letos želimo vse akc^e združiti na en dan, pri tem združiti 200.000 ljudi in zbrati vsaj 20.000 ton komunalnih odpadkov, pravdo Ekologi brez meja.
Več o akc^i Očistimo Slovenko v enem dnevu! lahko preberete na spletnem naslovu www.ocisti-mo.si, kjer se lahko tudi pr^avite kot prostovoljka oziroma prostovoljec.
Vabim vse, ki bi radi sodelovali pri akc^i Očistimo Slovenko v enem dnevu, naj mi pošljejo e-pošto, kjer se bomo podrobneje dogovorili za nadaljnje korake pri čistilni akc^i.
Edin Behrić, koordinator za Vrhniko edinbehric@gmail.com edin.behric@ocistimo.si
Vabilo občanom Vrhnike
Vabim vas na potopisni sprehod po Afganistanu. V svet drugačne kulture, ljudi in navad vas bom ponovno popeljal
v petek, 5. 3. 2010, ob 19. uri v gasilskem domu Verd.
Vljudno vabljeni!
Sedemmesečno življenje v Afganistanu mi je prineslo obilico zanimivega. Vse bom z veseljem delil z vami. (Franjo Čretnik)
SOBOTA, 27. MAREC 2010
ZA ČISTO BARJE BREZ DIVJIH ODLAGALIŠČ!
čistilna akc^a "Stop divjim odlagališčem" bo v organiza-c^i Okoljevarstvenega društva Barjanski zmaj in uredništva spletnega poratala www..barje.net potekala po celem barju . Na tem portalu bodo objavljena tudi zbirna mesta. V občini Vrhnika bo koordinator Turistično društvo Blagajana Vrhnika telefon 01 7551 341, elektronska pošta: drustvo.blagajana@kabelnet.net.
Vabimo vse nevladne organizac^e, interesne skupnosti in posameznike, da se pridružite skupinam, ki bodo čistile prebujajočo se naravo!
Treslo je tudi na vrhniškem koncu
Januar, 15. - Dvajset minut čez tretjo popoldne so namreč državne potresne opazovalnice zabeležile v okolici Postojne potresni sunek s preliminarno ocenjeno magnitudo 3,7. Po besedah seizmologa Matjaža Godca Slovenca leži na območju, kjer so zmerne potresne aktivnosti običajne. Vsako leto zabeležko približno 40 potresnih sunkov, ki jih ljudje čutho in mnogo takšnih, ki jih ne. V prihodnosti potresnih sunkov ni mogoče napovedati, ker je zakon narave nepredvidljiv, je še dejal Godec.(gt)
Industrija usnja Vrhnika bo svoje premoženje prodala na dražbi
Ta bo 24. februarja v prostorih stečajne upraviteljice Nataše Gibičar Toš v Ljubljani.
Usnjarno in čistilno napravo na Vrhniki ter tehnološke postopke za obdelavo kož bodo v celoti ponudili z izklicno ceno 13,25 mil^ona evrov. Poleg tega bo družba v stečaju skušala prodati še svoje prostore in salonsko^ opremo za najmanj 800 tisočakov. Če prodaja v celoti ne bo
uspešna, bo sledila dražba po posameznih sklopih. Vendar občina v tej fazi, ko prodajajo objekte kot celoto, ne namerava sodelovati. Župan dr. Marjan Rihar: »K objavljeni dražbi ne bomo pristopili, ker nepremičnine, ki se prodajajo, niso v neposrednem interesu občine.« Občino bi kvečjemu zanimala prodaja po posameznih sklopih.
Na Vrhniki bodo jeseni odprli še tri vrtčevske oddelke
Vrhniška župn^a trenutno obnavlja objekt stare kaplance pri cerkvi sv. Pavla na Vrhniki, kjer je nekoč že do-moval javni vrtec. V njem bodo odprli tri oddelke, ki bodo organizac^sko sodili pod Župn^ski vrtec. Kot je pojasnil župnik in ravnatelj vrtca Blaž Gregorc, so na objektu že zamenjali okna, streho in inštalac^e, delavci pa trenutno opravljajo notranja dela. Prenovljeni objekt bo vrata odprl najpozneje jeseni.(gt)
Konec leta naj bi zabrneli stroji v središču Vrhnike
Direkc^a Republike Slovence za ceste se bo v sodelovanju z občino lotila
preoblikovanja križišča pri izvozu z avtoceste na Tržaško cesto. Dela naj bi obsegala predvsem razširitev in povečanje preglednosti križišča. Kot so pojasnili na direkcýl, trenutno še izdelujejo projektno dokumentac^o,
po njeni izdelavi pa nameravajo z občino podpisati še finančni sporazum za sofinanciranje projekta. Z deli naj bi začeli predvidoma konec leta ali v začetku leta 2011. Roka za dokončanje del v tem trenutku še ni mogoče napovedati, pravdo na direkc^'i, saj bodo dela potekal v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.
Kolesarska steza med Vrhniko in
Brezovico šele čez pet let
Direkc^a Republike Slovence za ceste trenutno izvaja drugo etapo ureditve regionalne ceste med Brezovico in Vrhniko, to je na pododseku Drenov Grič-Log. V praksi to pomeni predvsem ureditev kolesarske steze, ki naj bi povezovala Vrhniko in Brezovico. Kot so nam pojasnili na Direkc^'i, naj bi odsek Drenov Grič-Log (1970 m) končali do konca leta 2012. Medtem
ko je ureditev še zadnjega odseka, to je med Logom in Brezovico (3440 m), predvidena med letoma 2011 in 2015.
Tudi v barjanskih občinah bo
odklenkalo prehitrim voznikom
Ljubljanski redarji so v začetku februarja začeli nadzorovati hitrost vozil z novim radarjem, kmalu pa jim bodo sledili tudi redarji Medobčinskega inšpektorata sedmih barjanskih in zalednih občin s sedežem na Vrhniki. Radar imajo nameščen v rdečem cliu že od konca minulega leta, redarji pa se trenutno še usposabljajo za njegovo upravljanje. Po besedah vodje redarstva Deana Stepančiča naj bi z njim prvič zapeljali na cesto še pred koncem tega meseca.(gt)
Čez en mesec bo komunala odvažala smeti le še na štirinajst dni
Gre za vrhniško komunalo, ki pobira smeti v občinah Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Nov režim odvoza odpadkov bo najprej uvedla v občini Log - Dragomer, in sicer s prvim marcem. »S prvim aprilom pa bi začeli odvažati smeti na štirinajst dni še v občinah Borovnica in Vrhnika,« je pojasnil prvi mož vrhniške komunale Stojan Jakin. Štirinajstdnevni odvoz je posledica
sklepa skupnega ustanoviteljskega organa komunale in državne uredbe o zmanjševanju odpadkov. Na tak način bodo bili občani prisiljeni bolj ločevati, komunali pa se bodo zmanjšali stroški.(gt)
Komunalcem je primanjkovalo soli
V začetku februarja so večdnevne zaporedne snežne padavine povzročile veliko preglavic voznikom, rokave pa so si morali pošteno zavihati tudi komunalci. Ob obilici dela jim je sive lase povzročala še druga težava: pomanjkanje soli. Kot je povedal Jože Turk iz Komunalnega podjetja Vrhnika, so jim zaloge vozili sproti, vendar so komaj zadostovale dnevnim potrebam. Za en obhod po vseh treh občinah, ki jih pokrivajo, namreč porab^o od 25 do 30 ton soli. Včasih naredao obhod tudi po trikrat ali štirikrat na dan. Vendar pomanjkanje soli ni problem le vrhniške komunale, temveč njen primanjkljaj beležko tudi druge komunale. To s pridom izkoriščajo nekateri trgovski špekulanti, ki cene soli pošteno zasolio. (gt)
5
6 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oh, to zdravstvo
Že nekaj mesecev potekajo žolčne razprave o Zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi pomenil reformo stoletja. A politična razprava se vrti le okrog zdravnikov, ki jim gre menda le za denar in se požvižgajo na težave bolnikov, ki celo umirajo zaradi njihovih napak. Zato je očitno treba zdravnike ukrotiti, izgnati iz vodstev bolnišnic, jim prepovedati zasebno dejavnost, odvzeti konces^e, oslabiti zbornico ^
Predlog zakona namenja nesorazmerno veliko pozornosti vprašanjem, ki niso sistemske narave, ampak so posledica osamljenih, med^sko razvpitih primerov, zaradi česar se vsiljuje vtis, da so pripravljavci zakona ujeti v nerazumno negativističen odnos do zdravnikov in do vsakršne zasebne pobude v zdravstvu. Ob tem pa izstopa zanemarjanje pomembnih vprašanj, ki pa so za bolnika bistvena.
Bolnika namreč ne briga, ali ga zdravi zaposleni zdravnik ali koncesionar. Ali je članstvo v zbornici obvezno ali prostovoljno. Edino kar želi, je, da ga obravnavajo hitro, strokovno in pr^azno. Prav taka obravnava (hitra, strokovna in pr^azna) bi morala biti cilj sistemskega Zakona o zdravstveni dejavnosti.
V slovenskem zdravstvu bolnik sorazmerno hitro pride do splošnega zdravnika in do napotnice, če je potrebna nadaljnja obravnava. A pred vrati specialistične ambulante se ustavi; tu se začno čakalne vrste. In predlog zakona v ničemer ne skuša razširiti teh vrat in povečati pretočnosti bolnikov. Za navadno ope-rac^o žolčnika morajo bolniki čakati nekaj mesecev, za operac^o kolka pa celo nekaj let. In čeprav operac^a kolka čez nekaj let ne bo za zdravstveno blagajno nič cenejša (prej dražja), država (ZZZS) zdravstveni službi ne odobri večjega programa, več operac^'. Tudi ob izgovoru, da bolnišnica ne bi zmogla večjega programa, država še naprej preprečuje vsakršno konkurenco med izvajalci, z novim zakonom pa želi celo uzakoniti absolutni monopol javnih zdravstvenih zavodov. Konkurenca pa bi marsikaterega izvajalca, marsikateri zavod prisilila, da bi bil do bolnikov pr^aznejši in bi jim na stežaj odprl vrata. Morda celo za nižjo ceno!
Drugo, kar bolnik želi, je, da je obravnavan strokovno in brez slabih posledic. Zdravnik odloča o preiskavi, diagnozi, postopku, terapii ^ Zato je za strokovnost v prvi vrsti odgovoren zdravnik. Za strokovnost zdravnikov pa učinkovito lahko skrbi le zdravni-štvo samo. Prav zato je v Evropi uveljavljeno obvezno članstvo v zdravniški zbornici. Kot kažejo tuje izkušnje, je mogoče le ob sodelovanju zbornice uveljaviti učinkovit sistem registriranja napak in posodabljanja ter uveljavljanja strokovnih smernic, da se ugotovljene napake v prihodnje ne bi več ponavljale. Predlog zakona pa za spremljanje napak predvideva posebno državno agenc^o, ki naj bi vse to sama urejala, brez zbornice in zdravniških strokovnih organizac^', kar pa je zagotovo obsojeno na neuspeh.
Vsak bolnik si verjetno najbolj želi, da bi bil obravnavan pr^jaz-no. O tej razsežnosti pacientovih pričakovanj pa v novem zakonskem predlogu ni niti besedice.
Seveda pr^aznosti ni mogoče izsiliti, lahko pa vzpostavimo razmere, da bo pr^aznost dobila na pomenu. In zopet smo pri nujnosti, da med izvajalci vzpostavimo konkurenco, bolnikom pa omogočimo prosto izbiro izvajalca. Ko bodo bolniki raje izbrali prijaznega zdravnika ali pr^azno bolnišnico in bo ob večjem prilivu bolnikov tudi izvajalec bolje plačan, bodo vzpostavljeni pogoji za večji razcvet pr^aznosti.
Leta 2008 je iz bolnišnice v Beljaku v sosednjo bolnišnico na Koroškem odšel strokovnjak, ki je bil znan po svoji pridnosti, strokovnosti in pr^aznosti. Lani pa je statistika pokazala, da se je občuten del gravitac^ske populac^e iz Beljaka preselil v gravitac^sko območje sosednje bolnišnice. Ob učinkoviti konkurenci je vsaka pametna bolnišnica pripravljena primerno plačati takega zdravnika, kar pa je seveda v sistemu socialistične plačne uravnilovke neizvedljivo.
Zdi se, da bo z novim zakonom o zdravstveni dejavnosti slovensko zdravstvo še bolj ujeto v socialistično miselnost, kjer ni prostora za konkurenco in zasebno pobudo. Brez zasebne pobude (»samoiniciative«) pa tudi ni pr^aznosti. Šele ko se zdravnik »samoiniciativno« osebno poglobi v bolnikove težave, lahko z njim vzpostavi osebni pr^ateljski stik, ki v bolniku prebudi (terapevtsko učinkovito) zaupanje. In šele potem se vzpostav^o razmere, da zdravnik ne zdravi kolena, ampak Janeza, ki ga boli koleno. Koleno je sicer enako kolenu, a Janez je nekaj povsem drugega kot Peter in pri njegovem kolenu je ob enakih težavah marsikdaj potreben povsem drugačen pristop kot pri Janezovem kolenu.
Sedanji predlog zakona je na neki način karikatura težav sodobne medicine, ki je vse manj služenje sočloveku in vse bolj zbirka standardnih (strokovnih) storitev, ki so na voljo strankam, kot bi bile razstavljene na prodajnih policah. Zdravnik postaja ponudnik, bolnik pa porabnik strokovno nadzorovanih zdravstvenih storitev, kar je značilno za profitno tržno dejavnost.
Takega brezosebnega potrošniškega odnosa pa si država lahko le želi, saj je tak odnos lahko časovno zelo racionalno skrčen. Tak odnos je tudi za zdravnika varnejši, saj bolniku nudi »le« strokovno predpisane storitve, za katere ga bolnik ne more tožiti. Zdravnik je kot delavec za tekočim trakom oziroma kot prodajalec zdravstvenih storitev. Vse mu je predpisano, od delovnega časa do standardno »zapakiranih« storitev. Vse manj pa je časa za sočutno poglobitev v bolnikove stiske in za skupno iskanje rešitev. Zato je tudi vse manj zdravnikov, ki jih skrb za njihovega bolnika spremlja tudi potem, ko zapustio ambulanto ali operac^sko dvorano.
Predlog zakona torej, ki je ujet v primitivno gonjo proti zdravnikom, zasebni pobudi in vsakršni konkurenci, tudi slovensko zdravstvo vodi iz dežja pod kap, v resnično potrošniško obravnavo bolnika.
France Cukjati, dr. med., poslanec Državnega zbora RS
Stoletnik med vrhniškimi borci
Mnogo stavkov bo zapisanih ob častitljivi obletnici vrhniškega občana, mnogo besed izrečenih o njegovi življenjski poti, o njegovi šolski, učni in podjetniški dobi, o njegovem logarjenju in ves čas aktivnem lovcu, ki se vleče kakor rdeča nit skoraj 80 let, a spregovoriti moramo tudi o liku Adolfa Malavašiča - Dolfeta kot udeležencu druge svetovne vojne.
Kot domačin je dobro poznal ljudi in terene v okolici Vrhnike in ni ga bilo primernejšega človeka za terensko delo od začetka ital^anske okupac^e v letu 1941 naprej. Bil je ključni člen med domačini in operativnimi enotami in kurirji partizanske vojske. Kot Damoklejev meč je nad njim visela neprestana okupatorjeva nevarnost in prišel je čas, ko je bil obveščen, da ga nameravajo ital^anski vojaki zapreti. Tako se je leta 1942, skupaj z bratom, umaknil z nevarnega terena in odšel v partizane. Takoj po njunem odhodu so ju začeli iskati vojaki in ker ju niso našli, so se znesli nad njihovo domačno, jo požgali, očeta odpeljali v internac^o v Padovo, njuno sestro pa v koncentrac^sko taborišče blizu Gonarsa.
Kot partizan je deloval v sklopu okrožnega odbora za Vrhniko vse do leta 1944, ko je bil premeščen na ribniško- notranjsko okrožje, v Osilnico.
Pod geslom Narod si bo pisal sodbo sam je v Kočevju v času nacifašistične okupac^e od 1. do 3. oktobra 1943 zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda (Kočevski zbor) in ravno tega se je udeležil tudi naš stoletnik kot poslanec vrhniškega območja.
Ob osvoboditvi se je vrnil na Vrhniko in prevzel vodenje Okrajnega ljudskega odbora Vrhnika in se spopadel z velikimi izzivi, saj je bila v tistem času Vrhnika, kot tudi drugi slovenski kraji, zelo izčrpana. Nujno je bilo treba poskrbeti za prehrano domačinov, pa tudi nastanjenih vojaških enot. Svoji nalogi je bil kos ne glede na to, da je bila težka in odgovorna, izvedbi pa se je lotol neverjetno organizirano in predvsem pošteno.
Svojo moč je črpal predvsem v naravi, ki jo je kot lovec in po-
zneje tudi kot logar užil v največji mogoči meri in toliko lažje je preživel huda leta okupac^e slovenske dežele.
Za vsa svoja dejanja je bil kar osemkrat odlikovan in je med drugim tudi ponosni nosilec partizanske spomenice 1941.
Ponosni smo, da je danes med nami naš Dolfe, ki nam s svojim življenjem in delovanjem kaže pot, ki jo je s soborci pomagal oblikovati v krutem času osvobajanja naše domovine, da bi živeli složno v samostojni domovini. Hvala ti za tvoj neprecenljivi prispevek z željami, da ti bo zdravje še naprej dobro služilo in se bomo še velikokrat srečali na naših skupnih druženjih. Iskrene čestitke ob tvojem življenjskem jubileju.
Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika
OBVESTILA ČLANOM IN CLANICAM ZDRUŽENJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB VRHNIKA
V a b i m o vas
na letno skupščino združenja, ki bo v sredo, 3. marca 2010, z začetkom ob 18.00 uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Vljudno vabljeni!
Februarja in marca pobiramo članarino združenja. Kdor jo želi plačati v pisarni, se lahko oglasi vsako sredo od 10. do 11. ure oz. od 16. do 18. ure, lahko pa jo tudi plačate na TRR št. 19146-500793-8826, ki ga ima Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika odprtega pri Deželni banki Slovence, Enota Vrhnika.
Maja pripravljamo ob 65-letnici osvoboditve domovine proslavo s spremljajočo razstavo Vrhnika z okolico 1941-1945. Dana je bila pobuda, da bi razstavili tudi partizansko opremo. Vljudno prosimo vse borce NOB in tudi druge občane, ki imate doma še kakršno koli opremo oz. predmet iz časa
NOB in ste nam jo pripravljeni za čas razstave posoditi, da nas pokličete na tel. št. 030 696-818, kjer se vam bo oglasila tajnica združenja, lahko pa nam pišete tudi na elektronsko pošto zbnob.vrhnika@gmail.com. Za pripravljenost se vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo.
ZB NOB VRHNIKA
Jubilantu
Naš lovski tovariš Dolfi Malavašič ^^HPV^	je 25. 2. 2010 praznoval visok ju-
^^F , ^	bilej, 100-letnico rojstva, hkrati pa
tudi 82 let plodnega udejstvovanja v slovenski lovski organizaciji. Le malokdo se lahko pohvali s tako visokim stažem v slovenski zeleni bratovščini, kot ga te dni podoživlja naš lovski tovariš Dolfi. Pot, ki jo je prehodil v življenju, vsekakor ni bila rožnata, kajti že v rani mladosti je moral biti očetu, malemu obrtniku, vedno pri roki v pomoč in tako tudi pridobil dimnikarski poklic, ki je bil v tistem času cenjen.
Njegov oče je bil zakupnik lovišča, zato je Dolfi že kot mladenič z veseljem zahajal v neokrnjeno naravo in spoznal neprecenljive lepote in življenje v njej. Z 18 leti je postal član ze ene bratovščine in član Slovenskega lovskega društva od leta 1931 naprej.
Kot zaveden Slovenec in patriot svojega kraja ni pasivno opazoval, kako okupator zatira slovenski narod, zato se je že v začetku okupac^e priključil OF in postal njen aktivist do leta 1942, ko se je priključil partizanskim formac^am do osvoboditve. Je nosilec partizanske spomenice 41 in dobitnik visokih vojaških odlikovanj za sodelovanje v NOV.
Po osvoboditvi se je zaposlil na OLO Ljubljana na upravi za gozdarstvo in prevzel delo revirnega gozdarja na območju Vrhnike in svoje delovno poslanstvo opravljal do upokojitve leta 1965. Ves čas je sodeloval v družbeno-političnih organizacijah in z vso avtoriteto opozarjal tudi na napake tistega časa.
Bil je ustanovni član Lovske družine Vrhnika leta 1946. Od leta 1949 do 1959 mu je bila zaupana funkc^a starešine lovske družine. Bil je blagajnik LD, aktiven pri ZLD Ljubljana, ki mu je bila zaupana funkc^a predsednika nadzorne komisme in bil dve mandatni dobi član UO pri ZLD Ljubljana.
Veliko mu je pomenilo urejanje lovske kronike Lovske družine Vrhnika. Za aktivno in marljivo delo v organih matične LD in na ravni zveze ga je Lovska zveza Slovence odlikovala z znakom za lovske zasluge in odlikovanji III. In II. stopnje.
V matični družini je še nadvse cenjen, kajti s svojim velikim znanjem o divjadi je veliko prispeval k pravilnosti gojitve divjadi in pravičnosti odstrela ter tako dopolnjeval lovsko znanje ne samo lovskih pripravnikov, temveč tudi drugih članov lovske družine.
Dragi Dolfi, veseli smo in ponosni, da si se kljub visokemu življenjskemu in lovskemu jubileju še nedavno udeležil OZLD in da vestno spremljaš poslanstvo naše lovske družine.
Ob Tvojem častitljivem visokem jubileju Ti člani lovske družine Vrhnika še enkrat iskreno čestitamo in Ti želimo še mnogo zdravja in pr^etnih let.	j p
Člani Lovske družine Vrhnika
Radio 1 Vrhničane posladkal s 1000 krofi
Na pustni torek je ekipa Radia 1 na Vrhniki razdelila 1.000 slastnih krofov. Sladka
točka, kjer ste lahko dobili brezplačne krofe, je bila tako kot lani križišče pri Mantovi.
Vrečke s sladkim presenečenjem so bili veseli prav vsi vozniki. ' Vem, da ste krofe delili že lansko leto in so bili odlični. Mislim, da mi bo tudi tokrat teknil,' je povedala ena izmed veselih občank. Ekipa si je rokave zavihala že zarana in Gašper Tominc je prve krofe med občane razdelil med jutranjo prometno konico, tekom akc^e so po krofe prišli tudi že kar občani sami. Čeprav se 1000 krofov zdi ogromno, so rad^ski eki-
pi sladke zaloge slej ko prej pošle, tako da smo akc^o zaključili že zgodaj dopoldne.
Radio 1 pa ni pozabil niti na najvišje glave, saj smo tudi na občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer odnesli precej krofov ter tudi občinskim upravam posladkali delovni dan.
Sicer pa je celoten Radio 1 po vsej Slovenci razdelili rekordnih 22.000 krofov. Upamo, da se prihodnje leto spet srečamo! Radio 1 Orion
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
n
OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA VRHNIKA
Krvodajalska akc^a
Spoštovane krvodajalke in krvodajalci!
Pridružite se nam na krvodajalski ak-cyi, ki bo v Občini Vrhnika:
-	v četrtek, 11. 3. 2010, od 7. do 14. ure,
-	v petek, 12. 3. 2010, od 7. do 14. ure
v Cankarjevem domu na Vrhniki. Skupaj rešujmo življenja!
Prijazno vabljeni!
Tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil Bodoči vozniki!
Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil.
-	Tečaae organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, na Poštni ulici 7B z začetkom ob 17. uri.
-	Nudimo brezplačno izposojo literature.
Prgave sprejemamo:
vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 17. ure,
v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B,
na telefonsko št.: 7502-447
ali na e-naslov: vrhnika.ozrk@rks.
Letovanje socialno ogroženih otrok na Debelem rtiču V času novoletnih počitnic, od 26. decembra do 2. januarja 2010, so na Debelem rtiču letovali štirje otroci iz socialno ogroženih družin, v času zimskih počitnic, od 13. do 20. februarja, pa še enajst otrok iz občin Vrhnika, Borovnica in Log
-	Dragomer. Letovanje je bilo za otroke brezplačno, poravnano iz sredstev FIHO in sredstev, zbranimi v akcji Peljimo jih na morje.
Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika smo izvolili novo vodstvo.
Dosedanjemu predsedniku Rdečega križa Vrhnika Andreju Mattia-su, podpredsednici Lili Petkovšek in drugim organom RK Vrhnika je potekel petletni mandat, zato smo se v sredo, 27. januarja, zbrali na programsko-volilni skupščini. Po uvodnem delu in izvolitvi organov skupščine ter poročilu verifikacijske komisije, ki je ugotovila, da je skupščina sklepčna in lahko nadaljuje svoje delo ter pravno veljavno sprejema sklepe, je bilo prisotnim predstavljeno poročilo o delu, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora za minulo mandatno obdobje. V razpravi na predstavljena poročila je bilo delo OZ RK Vrhnika pozitivno ocenjeno s poudarkom, da je nujno treba nadaljevati tako uspešno delo glede na vse večjo socialno problematiko. Po razrešnici dosedanjim organom, predstavitvi predloga volilne komisi e evidentiranih kandidatov za funkcije in organe Območnega združenja Rdečega križa Vrhnika za novo mandatno obdobje so člani skupščine soglasno izvolili nove organe in člane:
-	predsednik: Primož Rus, dr. med.
-	podpredsednik: Boštjan Koprivec
-	člani območnega odbora: Slavi Štirn, Lili Petkovšek, Mar-janca psredkar, Mja Čelešnik, Herta Štuflek, Betka Smrtnik, Milka Pečlin, Valentina Fefer, Marjan Geohelli, Anka Ščukovt
-	člani nadzornega odbora: Breda Mušič, Dragica Ogrin, Vera Jesenovec
-	člani častnega razsodišča: prim. dr. Vida Stržinar, Iva Pečar, Janez Donik
-	člani komisje za javna pooblastila:
Andrej Kos, Sabina Ahčan, Slavka Gerdina
Ob koncu je novo izvoljeni predsednik dr. Primož Rus predstavil programska izhodišča za delo OZ RK Vrhnika. Poudaril je, da bomo v mandatnem obdobju, ki je pred nami, stopali po že začrtani poti. Največ pozornosti časa in energje bomo namenili za uspešno izvajanje javnih pooblastil, programom na socialnem področju, krvodajalstvu, delovanju ob naravnih in drugih nesrečah, prvi pomoči, pomoči bolnim in starejšim občanom.
Novo izvoljeni predsednik je poudaril, da bomo tudi v prihodnje sodelovali oziroma še poglobili sodelovanje z drugimi humanitarnimi organizaci ami, kot so Karitas, Center za socialno delo, Lions klub in drugimi, saj se moramo zavedati dejstva, da si med seboj nismo konkurenčni, saj delamo za isti cilj - pomagati tistim, ki nas potrebujejo in skupaj smo lahko le močnejši in se kakovostnejše lotevamo reševanja stisk in drugih težkih situacj, ki so posledica zdajšnjega časa. Rdeča nit vseh naših programov bo pozitiven in strpen odnos do sočloveka, še zlasti tistega, ki se bo znašel v stiski in bo potreboval pomoč.
Kratek pregled dela iz minulega mandatnega obdobja
Območno združenje Rdečega križa Vrhnika je samostojno, nevladno, humanitarno, nepridobitno in prostovoljno združenje, ki na območju občin Vrhnika, Borovnica in Log -Dragomer deluje v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenje, z zakonom o društvih, Zakonom o humanitarnih organizaci ah, z ženevskimi konvenci ami in drugimi predpisi. Na podlagi 9. člena Zakona o Rdečem križu Slovenje in 13. člena Statuta OZ RK Vrhnika ima Območno združenje Rdečega križa Vrhnika javno pooblastilo za opravljanje naslednjih nalog:
•	organizira usposabljanje osebja za opravljanje nalog, ki jih določajo ženevske konvencje,
•	izvaja naloge v povezavi z obveščanjem, evidentiranjem in poizvedovanjem za žrtvami spopadov in prizadetimi v naravnih in drugih nesrečah,
•	izvaja akcje za pridobivanje krvodajalcev in organizira krvodajalske akcje,
•	organizira tečaje in izpite iz prve pomoči,
•	organizira in usposablja enote za prvo pomoč,
•	izdaja izkaznice darovalcem delov človeškega telesa,
•	izvaja ukrepe zdravstvenega varstva ljudi ob naravnih in drugih nesrečah ter oboroženih
Dosedanji predsednik Andrej Mattias in novi izvoljeni predsednik dr. Primož Rus)
spopadih, • izvaja ukrepe za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva in drugih ogroženih ljudi ter druge ukrepe, ki lahko prispevajo k preskrbi ogroženih in prizadetih ljudi. O vseh dejstvih iz naštetih nalog izdaja OZ RK Vrhnika potrdila in listine.
V prejšnjih letih je bila posebna pozornost namenjena pomoči socialno ogroženim družinam in posameznikom. Zaradi velike brezposelnosti, ki se je na Vrhniki pojavila lani, je bila pomoč ljudem v stiski naš najpomembnejši program.
Pri zbiranju sredstev za pomoč ljudem, ki so se znašli v brezizhodnem položaju, sta nam med prvimi priskočila na pomoč Občina Vrhnika in Lions klub, njihovemu zgledu so sledila društva, stranke in posamezni občani Vrhnike v obliki finančnih sredstev pa tudi v obliki hrane. Največji del sredstev je bil zbran na dobrodelnem koncertu, poimenovanem Za ljudi, ki so ostali brez dela, ki ga je v ta namen organiziral Mešani pevski zbor Mavrica z gosti. Vsa zbrana finančna sredstva so bila porabljena za nakup hrane in za pomoč pri plačilu položnic.
Socialna dejavnost
je potekala v naslednjih oblikah:
-	razdeljevanje hrane iz intervenci skih zalog Rdeči križ Sloveni e se pri avil na javni razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za imenovanje dobrodelne organizacije, ki bo sodelovala pri razdeljevanju hrane iz Ukrepa dobave hrane iz intervenci skih zalog najbolj ogroženim. Omenjeni status je nacionalno društvo pridobilo. Že štiri leta uspešno izvajamo razdeljevanje hrane iz intervenci skih zalog. Z omenjenim programom smo bistveno vplivali na obliko in način oskrbovanja socialno ogroženih posameznikov in družin. Hrano razdeljujemo upravičencem vsako sredo od 16. do 18. ure v prostorih nekdanje Mlekarne, Tržaška cesta 27.
-	razdeljevanje prehrambnih paketov in pralnega praška
Rdeči križ Sloveni e je s sredstvi, ki jih je za ta namen dodelila Fundaci a za financiranje invalidskih in humanitarnih organizaci , pripravljal prehrambne pakete za socialno ogrožene družine in posameznike. Paket vsebuje osnovna živila in pralni prašek. V skladu z določili so bili paketi razdeljeni vsem Območnim združenjem RK, ki smo jih razdeljevali socialno ogroženim družinam in posameznikom občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer.
-	pomoč pri plačilu položnic
Ves čas obravnavamo tudi prošnje občanov za pomoč pri plačilu položnic in drugih stisk. Prosilcem, ki so upravičeni do pomoči, ugodimo po naših finančnih zmožnostih.
-	zbiranje in razdeljevanje rabljenih oblačil
Ves čas smo se ukvarjali tudi z zbiranjem in razdeljevanjem rabljenih oblačil. Oblačila so sortirale in razdellevale naše prostovoljke. Skladišče je odprto vsak torek dopoldne in vsak prvi in drugi torek v mesecu popoldne.
Organizac^a letovanj
Vsa leta minulega mandatnega obdobja smo neprekinjeno izvajali program letovanja socialno ogroženih otrok in starostnikov, pa tudi zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču.
-	Zdraviliško letovanje socialno ogroženih starih, bolnih, osamljenih
Rdeči križ Sloveni e poleg letovanja otrok organizira tudi letovanje socialno ogroženih starostnikov. Z omenjenim programom smo želeli tistim starostnikom, ki so socialno ogroženi, bolni in osamljeni, omogočiti tedensko brezplačno zdraviliško letovanje v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič.
Letovanje je bilo za udeležence
brezplačno. Sredstva za izvedbo programa so bila zagotov^ena iz dveh virov, to je namenske akcje zbiranja sredstev Peljimo jih na morje in sredstev Fundacje za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacj.
-	Letovanje socialno ogroženih otrok
V času vsakih šolskih počitnic -novoletnih, zimskih, prvomajskih in jesenskih - je organizirano povsem brezplačno letovanje otrok iz socialno ogroženih družin. Letovanje je plačano iz sredstev FIHO, sredstev, ki jih v ta namen nameni trgovsko podjetja Engrotuš, in sredstev, zbranimi v akcji Peljimo jih na morje. V vsak termin letovanja je vključenih tudi od 8 do 10 otrok iz občie Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer.
-	Zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču
Omenjeno letovanje je organizirano vsako leto. V zdravstveno letovanje so vključeni otroci iz socialno ogroženih družin, otroci, ki jih iz zdravstvenih razlogov predlaga zdravnik, in drugi otroci - skupaj 81 otrok iz občin Vrhnika, Borovnica in Log -Dragomer. Za otroke skrbio izkušeni vaditelji z Vrhnike. Letovanje je delno sofinancirano s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Sloveni e, del stroškov poravnajo starši, za tiste, ki tega stroška ne zmorejo, pa ga je poravnal delno ali v celoti OZ RK Vrhnika.
Preventivna dejavnost
-	Preventivni pregledi dojk
Lani smo že trinajstič zapored organizirali preventivne preglede dojk z izčrpnim predavanjem. Predavanja in preglede je izvajala primari mag. Vida Stržinar, specialistka ginekologinja, on-kologinja. Vse udeleženke so bile temeljito poučene o sami bolezni, opozorilnih znamenjih, predvsem pa so se naučile pregledovati dojke same. Zdravnica je odgovarjala tudi na vsa postavljena vprašanja, nato pa vsako posebej pregledala in če je bilo potrebno, jo je napotila na mamografijo - rentgensko slikanje dojk. Vsako leto je bilo pregledanih okrog 300 žensk.
-	Preventivni pregledi prostate Razen v minulem letu smo sedem let zapored organizirali tudi preventivne preglede prostate. Predavana in preglede je izvaaal zdravnik Primož Rus, dr. med., specialist splošne medicine/družinske medicine, test iz kapljice krvi - PSA pa je naredila inž. farm. Mja Čelešnik. Zdravnik je v okviru predavanja odgovarjal na vsa postavljena vprašanja, nato pa opravil pri vsakem udeležencu še rektalni pregled.
Vsako leto je bilo pregledanih okrog 100 moških.
-	Merjenje krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov Tudi merjenje tlaka, sladkorja in holesterola je akcija, ki na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika zelo uspešno poteka že vrsto let. Akcja poteka vsak prvi torek v mesecu v prostorih OZ RK Vrhnika od 7.30 do 10. ure. Akcjo vodita inž. farm. Mja Čelešnik in med. sestra Anka Ščukovt.
Vsak torek se merjenja udeleži okrog 30 občanov.
-	Rekreacja v tretjem življenjskem obdobju
Vrsto let je bila organizirana tudi rekreaci a za starejše občane. Re-kreacja je potekala od oktobra do sredine maja vsak četrtek od 19.30 do 20.30 v telovadnici Športnega društva Partizan. Rekreacja je potekala pod strokovnim vodstvom.
Velik pomen in pozornost smo namenili tudi izvajanju programov s področja javnih pooblastil.
Krvodajalstvo - javno pooblastilo
-	Krvodajalske akcje
Za občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer so organizirane po tri krvodajalske akci e na leto, in sicer dvodnevna spomladanska, dvodnevna poletna in dvodnevna jesenska. Na akcji vsak
krvodajalec prejme simbolično darilo. Akci e potekajo v Cankarjevem domu na Vrhniki. Na akcji sodeluje tudi šest prostovoljcev RK Vrhnika.
Na akci i se krvodajalci lahko opredeljo tudi za darovanje organov in tkiv po smrti.
-	Izlet za krvodajalce
Vsako leto smo za krvodajalce organizirali enega ali dva izleta, na katerih smo spoznavali Slovenijo in jim omogočili tudi udeležbo na vseslovenskem srečanju krvodajalcev v Veržeju. Iz pogovora s krvodajalci je mogoče razbrati, da si takšnih skupnih srečanj še željo.
Darovanje organov in tkiv
-	javno pooblastilo
Izvajali smo tudi aktivnosti za motiviranje prebivalstva za darovanje organov in tkiv po smrti. Vsak, ki želi po smrti darovati organe in tkiva za presaditev, lahko svojo odločitev izrazi pri pooblaščeni osebi v pisarni OZ RK Vrhnika in drugih prjavnih mestih. Motiviranje prebivalstva za darovanje organov in tkiv po smrti je postala spremljajoča aktivnost na krvodajalskih akcjah.
Prva pomoč - javno pooblastilo
Država je pooblastila Rdeči križ Slovenje kot edino organizacjo za izvajanje programa usposabljanja prve pomoči, kar nam nalaga tudi Zakon o Rdečem križu, saj je pripravljen kakovostno in je usklajen z zahtevami in standardi Evropske unje, predvsem pa v skladu z razvojem stroke prve pomoči. Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika smo izvajali naslednje programe:
-	tečaji in izpiti za bodoče voznike motornih vozil
Tečaai in izpiti prve medicinske pomoči za voznike motornih vozil potekajo vsak mesec v prostorih Rdečega križa Vrhnika na Poštni ulici 7B ali v prostorih AVTO-TRADE Sinja Gorica. Tečaji so organizirani enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat.
-	tečaji prve pomoči za gospodarske in negospodarske družbe Decembra 2006 je na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu začel veljati nov Pravilnik o organiza-cji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur. l. RS, št.136/2006) za podjetja, ki so zavezana usposobiti zaposlene za izvajanje prve pomoči.
V skladu z omenjenim pravilnikom tečaj traja 8 ur in obsega teoretični in praktični del.
-	70-urni tečaji za bolničarje Temeljno usposabljanje poteka po programu, ki ga je oblikoval Strokovni center za prvo pomoč in obsega 70 ur s preizkusom znanja. Pri usposabljanju je v rabi literatura, ki jo je v te namene pripravil Strokovni center za prvo pomoč. Usposabljanje in izobraževanje je najpomembnejši element pri zagotavljanju usposobljenosti članov ekip za prvo pomoč za izvajanje nalog na področju zaščite in reševanja.
-	dopolnilno usposabljanje prve pomoči za bolničarje Dopolnilni obnovitveni tečaj prve pomoči je namenjen bolničarjem, ki so že končali 70-urni tečaj za bolničarje. Namen tečaja je obnovitev obstoječega osnovnega znanja s poudarkom na vsebinah, ki so ključne za delo bolničarja.
-	preizkus usposobljenosti prve pomoči
Praktični preizkusi usposobljenosti ekip so regjska in državna preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči in potekajo enkrat na leto v dogovoru z Upravo RS za zaščito in reševanje. Regjska preverjanja potekajo vsako leto spomladi, jeseni pa državno preverjanje.
-	obnovitveni tečaji prve pomoči za laike
Poznavanje osnov prve pomoči zanesljivo sodi v splošno izobrazbo vsakogar. Na tečaju je poudarek na temeljnih postopkih oživljanja. Poleg teoretične razlage oživljanja naši predavatelji postopke tudi praktično prikažejo in z udele-
ženci vadjo na za to namenjenih lutkah.
- prikaz temeljnih postopkov oživljanja na terenu Prikaz temeljnih postopkov oživljanja smo izvajali tudi za širše množice - v avli trgovskega centra Mercator, trgovini Špar in vsako leto tudi na občinski akcji V mestu brez avtomobila. Vse programe tečajev prve pomoči je potrdil Strokovni center za prvo pomoč pri Rdečem križu Slovenje.
Predavatelji prve pomoči na vseh tečajih so zdravniki in medicinske sestre, ki so vpisani v register predavateljev prve pomoči pri Glavnem odboru Rdečega križa Slovenje in imajo veljavno licenco za predavatelja, ki jo obnavljajo vsaka tri leta.
Ustanovitev ekipe prve pomoči Rdečega križa Vrhnika
Sprejem Uredbe o ustanovitvi, opremljanju in usposobljenosti sil za zaščito in reševanje in pomoč je pred nas postavil nove naloge. Gre za organiziranje, opremljanje in usposabljanje lastnih ekip prve pomoči, ki so usposobljene za nu-denje prve pomoči v izrednih razmerah.
Na Rdečem križu Vrhnika smo lani ustanovili in usposobili dve lastni ekipi prve pomoči Rdečega križa Vrhnika. Ekipa je sestavljena iz šestih članov. Ekipa ima obvezno vodjo ekipe in pet članov, od katerih je eden namestnik vodje. Člani ekip so opravili obvezen 70-urni tečaj prve pomoči za bolničarje in pridobili naziv »bolničar«.
Člani ekip prve pomoči Rdečega križa Vrhnika so vpisani v seznam razporejenih prostovoljcev v Ekipe PP RK Vrhnika pri Upravi RS za zaščito in reševanje, na Izpostavi Ljubljana. Člane ekip smo opremili z enotno osebno opremo - uniformami (večnamenska jakna, brezrokavnik, jopa, pohodne hlače, kapa s šiltom in torba za hrambo opreme). Za nabavo opreme bomo dobili refundirana sredstva s strani Občine Vrhnika.
Ekipi bosta opremljeni tudi z nahrbtniki, v katerih bo vsa potrebna predpisana oprema. Osebno opremo člani ekip dobjo na reverz in jo nosjo pri opravljanju nalog zaščite in reševanja ter na vseh aktivnostih (usposabljanja, vaje, preverjanja). Osebno opremo morajo člani čuvati in vzdrževati. Če ne željo več sodelovati v ekipah, opremo vrnejo. S člani ekip bomo nadaljevali z dopolnilnim-obnovitvenim uspo-sabllannem enkrat na mesec. Namen je obnavljanje obstoječega znanja prve pomoči, pa tudi seznanjanje bolničarjev z novostmi oz. spremembami na področju doktrine prve pomoči.
Delo z mladimi
•	V tednu Rdečega križa in drugih pomembnih obeležitvah, kot so mesec boja proti zasvojenosti, ob dnevu brez tobaka, ob svetovnem dnevu boja proti aidsu in drugih, pošiljamo na osnovne šole ustrezne komplete gradiv, ki jih mentorice v razredu obravnavajo z učenci.
•	V okviru prizadevanj za izboljšanje varnosti otrok je bilo v šolskem letu 2008/09 organizirano 3. državno tekmovanje osnovnošolskih ekip prve pomoči. Tekmovanje je namenjeno učencem predmetne stopnje osnovnih šol.
Pred državnim preverjanjem so bila organizirana regjska tekmovanja - za našo regjo v Idrji, katerega smo se udeležili tudi mi s šestčlansko ekip prve pomoči iz osnovne šole Borovnica.
Vsega prav gotovo nismo napisali, bistvo pa je sporočeno. Opravljeno je bilo veliko delo v korist tistih, ki nas potrebujejo. Zahvala tudi vsem prostovoljcem in drugim sodelavcem, ki ste pripomogli, da smo delo uspešno opravljali.
Sekretarka OZ RK Vrhnika: Mojca Marolt
7
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Vsem sodelujočim in obiskovalcem hvala za prjeten dan. Sprejem ob 100-letnici rojstva našega člana
Upravni odbor društva in socialna komisi a sta v petek, 5. 2. 2010, pripravila svečan sprejem za našega stoletnika, tovariša Dolfeta Malavašiča, v društvenih prostorih, kjer so stene še ved-
Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček
Cenjeni bralke in bralci upokojenskega kotička
Ker menimo, da naš kotiček prebirate tudi nečlani, včasih kaj obširneje napišemo in vas seznanjamo z našimi aktivnostmi. Mnogo članic in članov se udeležuje naših aktivnosti, pa najbrž radi pogledajo fotografije in se tako spomn^o, kako je bilo.
V	tem zgodnjepomladanskem času je v naši pisarni zelo živahno, saj plačujete članarino za leto 2010.
Nekateri se prjavljajo za kopalni izlet, nekateri že željo infor-macje za marčevski izlet ^
Seveda pa to še ni vse. Vsak ponedeljek je izredno živahno, saj se zbirajo prostovoljke, ki koordinatorki Dragici prinašajo izpolnjene ankete o starejših nad 69 let, se dogovarjajo za ponovne obiske, tehtajo predloge za socialno komisi o in humanitarno pomoč našim članicam in članom, načrtujejo nove obiske ^ Tudi krožek italjanskega jezika je ob ponedeljkih v naših prostorih, pa vsak prvi ponedeljek v mesecu sestanek SVIZCEV. Vse to je v dopoldanskem času. Popoldne imajo treninge tisti, ki tekmujejo v metanju pikada, nato pa še rekreativci, ki se ukvarjajo s pikadom bolj za razvedrilo. Včasih so po potrebi še pevske vaje. Zamislite si, kako polno zaseden je ponedeljek! Drugič bomo napisali, kako so zapolnjeni prostori preostale dneve! Pripravljamo se tudi na zbor članov društva. Ponovno obveščamo, da bo letni zbor članov društva (občni zbor) v petek, 26. 2. 2010, z začetkom ob 15. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
Ker je tudi nas prizadela reces^a in nam oklestila proračun, bo na koncu le zakuska. Izkažite svojo stanovsko zavest in se zbora udeležite v čim večjem številu.
Povabilo vsem članicam in članom Društva upokojencev Vrhnika
Kakor smo omenjali že nekajkrat, bomo letos praznovali 60-let-nico društva. Častitljivi jubilej želimo čim bolj dostojno proslaviti, tudi tako, da bi razvili nov prapor, ki ga velikokrat uporabljamo na različnih svečanostih. Zanj si prizadevamo zbrati sredstva donatorjev.
Drog pa naj bi polepšali žebljički v obliki lipovega lista, na katerem bosta vgravirana vaše ime in priimek, seveda če se boste odločili za prispevek 15 evrov. To bo tudi znak vaše pripadnosti in zaupanja v delovanje društva. Žebljičke bo mogoče vplačevati v društveni pisarni.
Za UO: Karol Jurjevčič
Razstava v počastitev kulturnega praznika
DU Vrhnika je v počastitev kulturnega praznika pripravilo razstavo v društvenih prostorih. Svoje umetnine je s pomočjo Marte Rjavec izbral in predstavil naš član Vlado Mederal. Razstavljene so intarzje, rezbarje in žgane podobe na lesu.
V	svojih delih Vlado izraža vso svojo ljubezen in spoštovanje
do lesa, sposobnost opazovanja, vztrajnost in potrpežljivost ter smisel za humor. Ker je eden izmed pohodnikov, so ga le-ti nagradili z zelo lepim obiskom, pridružilo pa se jim je presenetljivo veliko obiskovalcev. Ob odprtju je nastopila pevska skupina s harmonikarjem Tonetom. Zapeli so nekaj ljudskih, seveda pa Prešeren ni smel manjkati. Luna sje je izzvenela čudovito, prav tako tudi recitacja v izvedbi Marte Rjavec.
Po uradnem odprtju so se obiskovalci še dolgo zadržali ob prijetnem klepetu z avtorjem.
Marsikdo je hladen dan preživel precej drugače, kot če bi posedal le doma.
Stoletniku Dolfetu Malavašiču je iskreno čestital župan dr. Marjan Rihar.
Dolfi Malavašič med vostvom Društva upokojencev Vrhnika
Februarja 2010 so praznovali naši člani:
Jožefa Osredkar, Dom upokojencev Vrhnika, Jože Turk, Verd, Vrhnika, Matja Seliger, Kolodvorska ul., Vrhnika, Frančiška Kovačič, Ob Beli, Vrhnika, Marja Troha, Stara Vrhnika, Ivanka Malnar, Cesta 6. maja, Vrhnika Marja Malovrh, Tičnica, Vrhnika, Djordje Nikolčić, Cesta 6. maja, Vrhnika, Tinca Skubic, Verd,Vrhnika Jožefa Gruden, Verd, Vrhnika, Ivanka Širok, Ob potoku, Vrhnika, Francka Malovrh, Klis, Vrhnika, Gabrjela Gostiša, Sinja gorica, Matja Jesenovec, Notranjska cesta, Vrhnika, Valči Krompič, Na livadi, Vrhnika, Jožef Pahor, Ljubljanska c., Vrhnika
Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so februarja 2010praznovali rojstni dan.
Člani pevskega zbora DU Vrhnika so zapeli svojemu stoletniku.
no krasile intarzje in rezbarje. Na svečanosti je bil tudi župan, ki je slavljencu zaželel še veliko zdravja in mu izročil darilce. Lepim željam smo se pridružili člani in tudi članice društva. Še posebno pozorno je prisluhnil ljudskim vižam in partizanskim pesmim, ki so jih zapeli naši pevci in pevke ob spremljavi harmonike. Zelo prjetno ga je bilo poslušati, ko je samozavestno vstal in se v nagovoru sproščeno zahvalil za lep sprejem.
Slavljenec je še vedno poln	Zapis. E. Brelih
energne.(vse foto: Simon Seljak)
ZIMZELENČKI NA POHODU PO ROVTARSKEM HRIBOVJU
Kljub mrazu, ki je kar dobro pritiskal v torek, 26. 1., smo se Zim-zelenčki odpravili na pohod po Rovtarskem hribovju. Dobro oblečeni in nasmejani smo počakali avtobus, ki nas je odpeljal na Zaplano do cerkve sv. Urha, kjer smo zapustili toplo zavetje. Podali smo se proti Miznemu Dolu, kjer nas je naš pohodnik Vlado
pri svoji hiši ogrel s piškoti in borovničkami. Nato smo krenili proti kraju Rovte po zasneženi cesti. Bolj ko smo se dvigali, bolj nas je presenečala narava s svojim snežnim darom, saj so bile smreke na debelo obložene s snegom, goli listavci pa polni ivja. Čudovito! Prekrasno zimsko doživetje, za katerega je prikrajšan marsikdo! Večkrat nam je zastal korak ob takih prizorih, ki jih ne videvamo kar vsak dan. Vmes smo opazovali sledi divjih živali, ki si iščejo borno hrano v »koških« pod smrekami ali v grmovju. Ugotavljali smo, kdo je kaj boljši poznavalec živalskih sledi. Kmalu smo zavili proti Smrečju po gozdni cesti, sicer spluže-ni, a spolzki. Na križišču poti v Smrečje, Podlipo, Tri Kralje in v Rovte smo si vzeli zelo malo časa za topel napitek in nekaj grižljajev za energjo. Da se ne bi ohladili, smo jo hitro mahnili naprej proti Smrečju, kjer smo se v »kasarni« ogreli in pojedli toplo enolončnico, nato pa nas je čakalo še dobrih 7 km do Pod-lipe, do avtobusa.
Kar nekaj previdnosti je bilo potrebno, da je kolona 46 pohodni-kov varno prišla v vas Podlipa.
Na toplem se je hitro razvil pogovor o zimski idili, ki smo jo doživljali na 18 km dolgi poti. Ko smo se ogreli, so se lica raztegnila v nasmeh in s ponosom smo ocenjevali drug drugega, kako smo vztrajni in vzdržljivi.
Zapis: Elica Brelih, Foto: Vlado Nikolić
Kopalni izlet
Letos je društvo izključno svojim članicam in članom ponudilo kopalne izlete vsak tretji ponedeljek v mesecu.
Prvi tak izlet je bil februarja in se ga je udeležilo več kot 40 udeležencev. Trenutno uporabljamo le notranje bazene v Šmarjeških Toplicah, ko pa bo topleje, bomo lahko uporabljali vse. Pozivamo vse, ki vam je kopanje všeč, da se pravočasno oglasite v društveni pisarni in se pravočasno prjavite zaradi zasedenosti avtobusa.
Kaj napovedujemo:
Konec februarja bo občni zbor, oglejte si vabila na oglasnih deskah.
Že 11. marca bo prvi letošnji izlet v Italjo. Marca se bo sestala socialna komisja.
Tudi na novo imenovan organizacjski odbor bo imel prvo sejo za pripravo svečane prireditve ob 60-letnici društva. Članice in člani UO se bodo marca še posebno prizadevali pri zbiranju sredstev za izdajo Biltena.
Predsednik in podpredsednik bosta angažirana pri iskanju možnosti nabave novega prapora in palice z žebljički ^
Zapis: E. Brelih
Vandrovke v zimskem času
Zima, zima bela, pa tako je pela, da bo Vandrovke vzela ^ Ampak me se ne damo presenetiti in tudi mrzlo zimsko vreme nas ne ustavi. Ni pomembno, kakšno je nebo, temperatura zraka, vrsta padavin, ali je vroče, sonce. Vse to z veseljem in dobro voljo sprejemamo in se udeležujemo naših torkovih pohodov. Kajti narava je lepa v vsakem letnem času in v vsakem vremenu, pa če je še tako slabo. Primerno se napravimo, topla in primerna obutev pa naše urne noge vzpodbuja k hitremu in veselemu koraku. Marca bo že dve leti, od kar se srečujemo in skrbimo za svoje zdravje in dobro počutje. Vedno smo dobro razpoložene, dobra volja je naša glavna spremljevalka in kar prehitro minejo 2 do 3 ure našega veselega torkovega druženja. Še dobro, da je teden hitro naokoli in spet smo skupaj. Nastalo je trdno prja-teljstvo in če katera od pohodnic manjka, jo pogrešamo. Tudi naravo smo se naučile dobro opazovati, saj je lepa in privlačna ne glede na vremenske razmere in letni čas. Naše vodičke pa se trudjo, da nas vodjo po prjetnih poteh in nam povedo marsikatero zanimivost.
Še naprej bomo nadaljevale naša druženja in že se veselimo pomladi, ki nas bo razvajala s toplim soncem, zeleno naravo in cvetjem.
Zapisala in foto: Fani Šurca
8
22. februar 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina ^^	Vrhnika	NAŠ ČASOPIS 9
			
Sončki na zimskih pohodih
Megla nam ni pokvarila dobre volje.
Pohodniki skupine Sončki smo doživeli še dva lepa zimska pohoda. Mraz in sneg prav nikogar nista motila in tudi male dereze so nam zagotavljale varno hojo na zglajenem
ali poledenelem snegu.
Se januarja smo šli okoli Podpeškega jezera, seveda po gozdnatih pobočjih nad njim, čez Planinco do Sv. Ane nad Podpečjo. Na žalost okolice
nismo videli, ker jo je skrivala trdovratna megla. Smo pa spotoma obiskali dve kraški udornici, manjšo Ledenico in večjo Ledeno jamo, ki smo ju opazovali le z roba.
Še kratek vzpon skozi zasnežen gozd in že smo bili na Planinci, majhnem zaselku, kjer živi le še ena družina. Do leta 1942 jih je tam živelo sedem, potem pa so Ital^'ani vas in cerkev sv. Tomaža požgali. Cerkev, ki je bila sezidana že v 12. stoletju, je zdaj obnovljena. Pri Mavčevih smo dobili ključ in si ogledali njeno notranjost. Medtem sta se pokazala sonce in modro nebo, vendar smo se morali od njega posloviti, kajti pot proti Preserju se je spuščala in potopili smo se v meglo in med belino ivja na drevju.
Zadovoljni Sončki na Slivnici
Čeprav smo vedeli, da z razgledom ne bo nič, smo se vseeno odpravili do cerkvice Sv. Ane, od koder je sicer čudovit razgled na Ljubljansko Barje in okolico. Pa je bila megla tako gosta, da smo cerkev zagledali šele iz neposredne bližine. Ker ni bilo upanja, da bi se megla razkadila, smo se odpovedali obisku Žalostne gore in v Preserju vstopili na avtobus.
Kot bi se nam narava hotela oddolžiti za meglo, nas je 2. februarja nagradila s čudovitim vremenom in enkratnimi razgledi s Slivnice. Res so bile jutranje temperature globoko pod ničlo, vendar smo se pri vzponu na široko sleme Slivnice ogreli in ob pogledih na bližnjo in daljno okolico pozabili na mraz. Sonce se je smejalo z modrega neba, sneg se je bleščal, mi pa smo ugotavljali, kaj vse vidimo. Na hrvaški strani smo prepoznali Bjelola-sico in Risnjak, pogled na zahod pa je segal do Karn^'skih Alp v Ital^'i. Okoli nas je bilo pa pol Slovence kot na dlani: od Dolenjskega gričevja prek Menine in vseh naših Alp do Kanina. V ospredju pa je bilo širno predgorje s kraškimi planotami in polji, vse v svežem snegu in polni sončni svetlobi. Res nepozaben dan.
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak,
Fotografije: Sonja Repnik
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47
E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081
SKUPINE ZA SAMOPOMOČ NA VRHNIKI ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEŽAVAMI
Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE na VRHNIKI organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega strokovnjaka. Terapie potekajo v zdravstvenem domu dvakrat na mesec ob torkih ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.
Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali katero drugo fob^'o, psihosomatske motnje ali kakšno drugo tovrstno težavo, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341081, da se bomo dogovorili o vaši prisotnosti v skupini.
Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajčanin
Vrhnika, 10. 2. 2010
Spoštovani dr. Primož Rus, sestra Metka Srnec!
Življenje je stkano iz tankih niti, ene so svetle, ene so temne! Pomembno je slabo pozabiti in iz malih smehljajev velike narediti!
Dovolita mi, da se vama tudi na tak način in v tej obliki zahvalim za vajino hitro in učinkovito ukrepanje ter nudenje pomoči v sredo, 27. januarja 2010. Vajino hitro posredovanje in strokovna oskrba sta preprečila najhujše.
Prav je, da se zahvalim tudi obema reševalcema za izredno hiter in varen prevoz; žal njunih imen ne vem. Na te ljudi vse prevečkrat pozabljamo.
Hvala vama z željo, da se bomo srečevali tudi v drugačnih okoliščinah in ne samo takrat, ko bomo nujno potrebovali zdravniško pomoč!
S spoštovanjem!
Slavi Štirn
Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo!
"Berlinski zid" v Sinji Gorici
Tako se izrazi vsak, ki se s težavo pripelje k Moharjevim v Sinji Gorici (zadaj za nekdanjo opekarno), kajti točno na meji 2,5 metra široke ceste je vzdolž 90 metrov dolge poti postavljen v prvem delu približno 2 metra visok, nato pa 3 metre debel visok armiran betonski zid. Bolj kot zid kot tak nas prizadene investitorjeva nesramnost, da nam brez gradbenega dovoljenja in soglas^' mejnih lastnikov odvzame pravico do obstoja - do normalnega življenja. Onemogočena nam je dostava drv ali olja za kurjavo, odvoz komunalnih odpadkov, praznjenje greznice, v primeru obnove betonska hruška, v primeru požara dostop gasilcev
itn. Skratka, do nas ne more noben tipski kamion za take namene. Tudi zimska služba ima velike težave. Da se z osebnim avtom lako pripeljemo domov, moramo zaradi 900 ovinka zapeljati več kot meter na sosedov svet, ob poledici pa lahko vozilo zanese v izvir tik ob poti (barjansko
okno), za katerega smo dobili celo predlog, naj ga zasujemo. Poleg tega je onemogočen dostop do bližnjih njiv in travnikov kmetovalcem, saj vožnja po tej novi poti za traktorje s prikolico, kombajne in druge težke obdelovalne stroje ni več mogoča. Pri tem je očitna anemičnost občinskih služb, ki se sploh ne odzivajo, kot jim določa zakon. Na naše pritožbe se izgovarjajo, da se pritožujemo po izvršenih dejanjih. To ni res! Vedno smo takoj odšli na inšpekc^'sko službo ali v urad na občini. Ob sprenevedanju in odgovorih uradnih oseb, da vsak lahko na svojem dela kar hoče, smo večkrat ostali brez besed ter nenazadnje, da si investitor gradbeno dovoljenje pridobiva. Kakšen absurd! Očitno precej uveljavljen v naši grad-
beni praksi. In kako iz zagate: Ali se nam zagotovi preskrba in dovoz s helikopterjem? Ali naj investitor podre (verjetno pregrešno drag) zid in ga prestavi na razumno mesto ali pa v dogovoru z mejaši odkupi svet za razširitev poti in po potrebi utrdi nasip z zidom ali škarpo. Tudi znižanje poti (nasipa) bi precej olajšalo vožnjo.
Pa še to: Cesta je občinska v zasebni lasti, kot še marsikje na Vrhniki. Moharjevi imamo služnost poti že več kot 30 let. 2,5 m široka cesta je imela prej še na vsaki strani več kot 1 meter travne bankine, kot je bilo zakonsko obvezno v času gradnje ceste.
V imenu družine, Zdene Mohar
Sinja Gorica, 29. 1. 2010
Občina Vrhnika, Občinski svet, Komis^a za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/2009) in 19. člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 13/00, Naš časopis, št. 307/2004 in 356/2008)
PONOVNO OBJAVLJA RAZPIS ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 2010
1.
NAZIV ČASTNI OBČAN
1.
Občina Vrhnika bo v letu 2010 podelila največ en naziv častni občan.
2.
Občanom Občine Vrhnika in drugim državljanom Republike Slovence, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področjih kot so: gospodarstvo, znanost, umetnost, kultura, šport in drugo ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Vrhnike, lahko občinski svet podeli naziv častnega občana.
II.
ZLATA PLAKETA IVANA CANKARJA
1.
Občina Vrhnika bo v letu 2010 podelila največ dve zlati plaketi Ivana Cankarja.
2.
Zlata plaketa Ivana Cankarja je najvišje priznanje Občine Vrhnika, ki se podeli posamezniku za življenjsko delo, ki povečuje ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela.
III.
SREBRNA PLAKETA IVANA CANKARJA
1.
Občina Vrhnika bo v letu 2010 podelila največ tri srebrne plakete Ivana Cankarja.
2.
Srebrno plaketo se podeli posameznikom, skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za dolgoletne uspehe in izjemne dosežke trajnega pomena, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela.
IV.
BRONASTA PLAKETA IVANA CANKARJA
1.
Občina Vrhnika bo v letu 2010 podelila največ šest bronastih plaket Ivana Cankarja.
2.
Bronasto plaketo se podeli posameznikom, podjetjem, društvom in drugim organizac^am in skupnostim za delo in dejanja, ki so jih dosegli ob posebnih prilikah, ob enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju in drugih utemeljenih podobnih priložnostih in s svojim delom povečujejo ugled občine.
Bronasto plaketo se podeli tudi ob posebnih jubilejnih priložnostih.
V.
PREDLAGATELJI IN VSEBINA PREDLOGOV
1.
Predlagatelji za podelitev priznanj občine so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizac^'e in skupnosti.
Predlagatelj za podelitev priznanj ne more biti komis^a ali njeni člani kot posamezniki.
2.
Pobuda za podelitev priznanja mora biti pisna in mora vsebovati:
-	naziv in ime predlagatelja,
-	ime in priimek oz. naziv predlaganega kandidata za priznanja in osnovne podatke,
-	obrazložitev pobude,
-	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi,
-	vrsto predlaganega priznanja,
-	pisno soglasje predlaganega kandidata za priznanje.
3.
Pobude sprejema Komis^a za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, s pripisom »za občinska priznanja« do 12. 3. 2010 do 12.00 ure.
4.
Priznanja občine bodo podeljena na slovesnosti ob občinskem prazniku.
Številka: 094-1/2010 Datum: 13. 1. 2010
KOMISUA ZA PODELJEVANJE OBČINSKIH NAGRAD IN PRIZNANJ
10 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Številka: 3521-1/2010 Datum: 11.02.2010
Na podlagi 11. člena Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem (Naš časopis, št. 259/99, ter št. 327/06), objavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika,
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM
Predmet oddaje je poslovni prostor št. 11/1 v pritličju poslovne stavbe Cankarjev trg 4 na Vrhniki, površine 43,39 m2. Najem obsega tudi souporabo sanitar^ v deležu, ki predstavlja 0,5 m2.
Poslovni prostor je primeren za opravljanje dejavnosti trgovine z neživili, storitvene ali pisarniške dejavnosti.
Prostor se oddaja v najem za nedoločen čas, izbranemu ponudniku pa bo oddan v najem takoj, ko bo postopek javnega razpisa v celoti zaključen in sicer predvidoma v mesecu aprilu 2010.
Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, v skladu z 29., 31. in 33. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov in poslovnih stavb v najem.
Ponudnik resnost ponudbe jamči z vplačilom varščine na TTR št.: 01340-0100001093, sklic na št.: 18 76406-7103018-10234210 Občine Vrhnika.
Varščino, ki znaša 479,95 EUR mora ponudnik vplačati pred potekom roka za oddajo ponudbe in ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini.
Ponudnikom, ki na javnem razpisu niso izbrani, se varščina vrne v roku 15 dni od izdaje sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika oziroma oddaji poslovnega prostora v najem, ponudnikom, ki so poslali nepopolne ponudbe, pa v roku 15 dni od zaključka zbiranja ponudb.
Za izbranega ponudnika varščina šteje kot avans najemnine, v primeru, da izbrani ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, pa se mu položena varščina ne vrne.
Ponudnikom, ki svojo ponudbo umaknejo pred zaključkom postopka izbire, se vrne le polovičen znesek položene varščine.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj ponudniki v zaprti ovojnici s pripisom "Ne odpiraj, razpis za oddajo poslovnega prostora", oddajo v sprejemni pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1 na Vrhniki ali pošljejo na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Rok za oddajo ponudb je 15.03.2010. Za pravočasno ponudbo se bo štela tista ponudba, ki bo na naslov Občine Vrhnika prispela do 15.03.2010. Ponudbe bodo po preteku roka komis^sko odprte. Pisna ponudba mora obsegati:
•	ponudnikove podatke s točnim naslovom, če je ponudnik fizična oseba;
•	ponudnikovo firmo in sedež, če je ponudnik pravna oseba;
•	številko transakc^skega računa ponudnika za primer vračila varščine;
•	dokazilo o državljanstvu RS - osebna izkaznica ali potni list (fizične osebe);
•	izpis iz poslovnega registra Slovence (samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe), ki pa ne sme biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino ;
•	opis in program dejavnosti, ki jo ponudnik želi opravljati v najetem poslovnem prostoru ter število oseb, ki jih zaposluje ali jih bo na novo zaposlil za potrebe opravljanja te dejavnosti;
•	dokazilo o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakc^ski račun, da le ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni, šteto od dneva prejema ponudbe na občino:
•	dokazilo o položeni varščini;
•	navedbo roka, v katerem namerava ponudnik začeti s poslovanjem v najetem poslovnem prostoru.
Nepopolne ponudbe in nepravočasne ponudbe se ne bodo upoštevale in bodo vrnjene ponudniku.
Pri ugotavljanju in izbiri najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriterii:
•	izpolnjevanje vseh razpisnih pogojev,
•	ponudba najprimernejšega programa v okviru predvidene dejavnosti,
•	število zaposlenih oseb pri interesentu upoštevajoč velikost oddanega poslovnega prostora in dejavnost s katero se interesent ukvarja,
•	rok naveden za začetek opravljanja dejavnosti,
•	finančno stanje ponudnika.
V primeru, ko pogoje javnega razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več interesentov imajo prednost interesenti, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje:
•	nova in edina dejavnost v kraju,
•	dejavnost, za katero se v razvojnem programu občine ugotovi, da jo bo občina vzpodbujala,
•	število na novo odprtih delovnih mest,
•	prva zaposlitev ali zaposlitev brezposelnega pr^avljenega na Zavodu za zaposlovanje,
•	občani občine Vrhnika ali pravne osebe s sedežem v občini Vrhnika
Sklep o oddaji poslovnega prostora sprejme župan Občine Vrhnika.
Ponudniki, ki bodo predložili popolne ponudbe, bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po izdaji sklepa o oddaji poslovnega prostora.
Občina Vrhnika si pridržuje pravico, da z nobenim izmed ponudnikov ne sklene najemne pogodbe. Dodatne informac^e so na voljo na tel. št.: 01/ 755-54-21..^
Župan: dr. Marjan RIHAR
Številka: 3505-18/2008 (5-01) Datum: 10. 2. 2010
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) Občina Vrhnika, Oddelek za prostor, javno naznanja
JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA IZGRADNJO POVEZOVALNE CESTE MED ROBOVO CESTO IN POTJO NA KOŠACE TER DOSTOPNO CESTO DO VRTCA ŽABICA NA VRHNIKI
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izgradnjo povezovalne ceste med Robovo cesto in Potjo na Košace ter dostopno cesto do Vrtca Žabica na Vrhniki (Naš časopis, 357/09) bo potekala v času od 1. 3. 2010
do vključno 30. 3. 2010. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih KS Vrhnika - Breg, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, in v prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, 1360 Vrhnika.
Javna obravnava prostorskega akta bo potekala v sredo, 17. 3. 2010 ob 17. uri v prostorih KS Vrhnika - Breg, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika.
V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organiza-c^e in posamezniki. Pripombe in predloge je mogoče podati ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali jih občani posredujejo na elektronski naslov prostor.obcina@vrhnika.si.
Aleksandra Rode Turšič,
vodja Oddelka za prostor
Ena, dve, tri, pust že k nam hiti ^
^ bi lahko začeli naše oglašanje iz Župn^'skega vrtca Vrhnika, saj dnevi tako hitro bež^o, da je pred vrati že norčavi dan in za njim pepelnica, ki naznanja postni čas.
Po novoletnih praznikih ni bilo v vrtcu prav nič »zatišja«.
Življenje v osmih skupinah je teklo po ustaljenih tirnicah naprej, a z že novimi dogodivščinami. Naši najmlajši skupini, ki se imenuje Angelčki, se je pridružila še ena deklica in
smo našli snežake različnih velikosti in jih hodili opazovat in občudovat.
Da se o zimi pogovarjajo še v drugih skupinah, je bilo mogoče opaziti po belo porisanih oknih, občasno po lužah, ko so kuhali v »snežni kuhinji«. Slišalo se je petje o babici Zimi, ki prinaša tople kožuhe. Če ste takrat pokukali v Oblačkovo igralnico, morda niste prepoznali svojega otroka, saj je bil nenavadno oblečen in pokrit s klobukom, kapo ali zavit v šal. Zelo radi so si oblačili kožuhe in bili zajci, medvedi, volki. Oblački so se prvič srečali z dramati-zac^o pravljice.
V tem času so se tudi naučili, da je treba piti čim več čaja in so nekega popoldneva k čajanKi povabili še svoje starše, bratce, sestrice. Ob petju in igri so preživeli
pogumno V teh zim
zakorakala v svet. teh zimskih dneh so otroci s previdnimi in še okornimi koraki stopali v sneg. Za marsikoga je bilo to prvo doživetje snega. Otroci so začutili, da je mrzel, moker, da ga lahko okusiš ^ Sprehodi v snegu so bili pravi podvigi, ki so terjali pol ure oblačenja, približno pol ure hoje in raziskovanja in še naslednje pol ure za slačenje in preoblačenje. V bližnji okolici
lepo urico.
Podobne izkušnje so si nabirali tudi pri Zvončkih, le da so tam živali našle rokavič-ko, v katero so se skrile pred mrazom. Igrico so zaigrali še drugima skupinama. Otroci so pokazali veliko zanimanja za branje »slikopisa« in bili na to prav ponosni. S skupnimi močmi so na svečnico pospravili jaslice, saj je potem Jezus z Ma-r^o in Jožefom odšel v Egipt.
Zvončki so ves čas, z začetkom v adventu, pozorno sledili božični zgodbi.
V skupini Kapljice so šteli že od novega leta naprej; najprej Svete tri kralje, pike na kocki, število gibov, kock. Preštevali so deklice, dečke, modrooke, rjavooke in zelenooke otroke v skupini. Praznovali so rojstne dni in šteli leta, svečke. No, šteli pa niso le otroci, ampak tudi gospa zobozdravnica Mar^a Ogrin, ko so se odpeljali v njeno ordinac^o in začeli preganjati črve in dobivati zvezdice.
O skrbnem umivanju zob, rok, pihanju iz nosa itn. nas je poučevala in bodrila še gospa Zdenka Suhadolnik. Obiskala je mnogo otrok in jim prišepnila, naj jedo čim več zelenjave in naj grizejo tudi trdo hrano, npr. korenje, skorjo kruha.
Vedno znova nas vse skupaj predrami, da bolj dosledno izvajamo »higienski minimum«.
Pa se zopet vrnimo k zimi. V času, ko se odrasli jezimo, ko iščemo prosta parkirišča, otroci uživajo na snegu. K sreči imamo na igrišču ravno dovolj visok hrib, da se lahko »boba-mo«, »lopatamo«, kotalimo, gazimo v snegu, oblikujemo potičke, odtiskujemo angele s telesom itn. Otroci počasi osvajajo pravila na progi in se uč^o paziti nase in na druge.
Skupina Mavrice je odšla na zimski pohod na Drčo in tako dokazala, da sneg nikakor ni ovira za hojo in majhne gibalne podvige.
Svoja čutila so razv^ali pri Zvezdicah. Od snega in snežnih dogodivščin so prešli k spoznavanju mnogih predmetov, zvokov. Ugibali so in poslušali, tipali in mižali in se marsičesa naučili. Svojo ustvarjalnost na snegu so pokazali starši »Zvezdic. Nekega januarskega dne so se zbrali po četrti uri in hiteli gradit prav posebni snežni avto, snežake. Menda so se kar zabavali, a še bolj so se naslednjega dne otroci iz drugih skupin, ko so zagledali nenavadni avto.
Brž so se usedli vanj in odpotovali z domišljao nekam ^ To je bilo res čudovito presenečenje!
Tudi Sončki so imeli vsako-
dnevni trening oblačenja in slačenja. Še drugih ročnih spretnosti - pretikanja, šivanja - pa so se učili v igralnici.
Vse skupine je obiskala gospa z veliko vrečo slikanic in s pr^aznim pogledom, gospa Zlata iz Cankarjeve knjižnice. Ponovno nam je natrosila novih zgodb, približala pisano besedo in ilustrac^e ter nas spodbujala h kulturi poslušanja in pogovarjanja.
V	skupini Lune je začel potovati knjižni nahrbtnik in vzgojiteljici sta starše seznanili z namenom in pomenom le-tega.
Starejše skupine so likovno ustvarjale za natečaj Živali in nesreče. Skupine z vzgojiteljicami so se odločile za »živali reševalke« ali »živali udeleženke« nesreč.
Mnogo je bilo pogovorov o raznih nezgodah, vključevanju vseh mogočih reševalnih skupin ^ In dotaknili smo se tudi živali. V večini primerov so bile živali tiste, ki so pomagale ljudem in drugim živalim.
Otroci so spoznavali, kako slepim ljudem lahko pomagajo psi vodniki, psi, ki obiskujejo ponesrečence v bolnišnicah, »terapevtski«konji, delfini ^
V	vrtcu sta se oglasili gospe iz društva Tačke pomagačke s svojima psičkama.
Mnogo smo se naučili o ravnanju s psi in se zavedeli, da potrebujemo pravo pasjo šolo, če hočemo biti dobri lastniki psov in psi naši dobri pr^atelji.
Na god svetega Blaža smo odšli po Blažev žegen in »zdravilne bonbone«, da ne bomo imeli angin in drugih bolezni. Tudi to je preventiva.
Še vedno skrbimo za popestritev izložb v trgovini DG 69. Nedavno tega se je tja pri-sankal malce drugačen sneženi mož, ki mu sončni žarki ne bodo kos!
Prav tako se ne bodo stopile nenavadne ledene rože.
Kot vedno: zbiramo znamke, plastične pokrovčke, kartuše ^ in dobro voljo za igrive dni.
Tako, to je le nekaj utrinkov iz našega vrtca.
Zdaj pa le brž na sneg, saj ga že pod^o sončni žarki in daljši dnevi!
Barbara Pečkaj
Prvi koraki na tekaških smučeh
V našem vrtcu se marsikaj dogaja. Predvsem radi poskrbimo za dobro počutje naših otrok. Zavedamo se pomembnosti gibalnega razvoja, zato smo bili veseli nove telovadnice in novih športnih pripomočkov. Še posebno smo bili veseli tekaških smuči, saj je to za nas nekaj novega.
Škratki smo se odločili, da jih preizkusimo prvi. To je bil za nas nov izziv. Vemo, da je vsak začetek težak: »vendar mi to zmoremo«, smo rekli. In na koncu se je naš trud poplačal z dobrimi rezultati. Najprej smo se morali naučiti pravilno obuti tekaške čevlje in pripeti smuči. Po začetnem privajanju na tekaško opremo smo s preprostimi vajami naredili prve korake na tekaških smučeh. Sprva nam je
šlo malo težje, z vadbo pa smo postajali že pravi mojstri. Prve korake teka na smučeh smo se učili v telovadnici na posebni tekaški preprogi. Pozsneje pa smo se odpravili na sneg. Vadbo smo nadaljevali na snežnem poligonu, na katerem so bile postavljene ovire, ki pa nam niso povzročale težav. Bile so dobrodošle, saj so nas motivirale in spodbujale voljo do tekaškega športa. Tako smo šli skozi predor, spreminjali smer s prestopanjem, premagovali blažje vzpone ^ Na voljo smo imeli krajši in daljši poligon. Vsak si je izbral svojega po svojih sposobnostih.
Ugotovili smo, da ta šport ni samo koristen za naše zdravje, ampak tudi zabaven. Joj, kako smo se smejali, ko je naša vzgojiteljica Nada padla in se sploh ni
znala pobrati. Videli smo, da je pobiranje po padcu tudi znanje in da moramo znati poskrbeti za svojo varnost. Na koncu smo ugotovili, da gre tek na smučeh nekaterim bolj drugim manj od nog, pa nič zato, saj imamo še dosti časa. Glede vremenske napovedi snega še ne bo zmanjkalo.
Našo vadbo so opazovale tudi druge vzgojiteljice in svoje otroke navdušile za prve korake na tekaških smučeh. Preizkusili so se Znajčki z Darjo in Majdo, Na-vihančki z Nadjo in Emo, Pikapolonice z Natašo in Mihelo
Pri tem projektu nam je zelo pomagal športni učitelj Igor s svojimi sodelavci in se mu prav lepo zahvaljujemo. Imeli so posluh za naše malčke, zato smo mu zelo hvaležni.	Nada Milec
22. februar 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina (il^	Vrhnika	NAŠ ČASOPIS 11
			
V	čast Francetu Prešernu
V	ponedeljek, 8. 2. 2010, je Prešernov dan oziroma praznik slovenske kulture. Slovenci praznujemo ta praznik v spomin na našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Njegovemu spominu so se poklonili tudi učenci in učenke 1. triade OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. V petek, 5. 2. 2010, so se ob 10. uri zbrali v Cankarjevem domu na Vrhniki. Njihovi sošolci in sošolke, ki prepevajo v pevskih zborih in plešejo, so zanje pripravili kulturno prireditev. Zapeli so jim pevci treh pevskih zborov OŠ Ivana Cankarja Vrhnika: Miškolini ter Kuštrovci pod vodstvom gospe Ljubice Jelovšek ter Drenovčki s podružnične šole na Drenovem Griču, ki jih vodi gospa Bernarda Novak. Zaplesale pa so jim učenke 6., 7., 8. in 9. razredov, ki že vrsto let obiskujejo ples pri gospe Ani Vuković. Učenke in učenci v dvorani so trud nastopajočih nagradili z burnim ploskanjem.
I I
i
• t*
Potovanje
Miške smo po treh letih bivanja v enoti Barjanček zavezala culi-co, v katero smo spravile igrače, papir in knjige, ter se odpravile na potovanje v enoto Žabica. Tam smo dobile novo sobo, ki ima izhod na igrišče, v njej so vse potrebne police za naše igrače, kotiček, ležalniki, mize in stoli. Dobili smo nove sosede, sončke na desni strani in zajčke na levi. Tudi kopalnico imamo čisto blizu, kar zraven sobe je. V začetku bivanja v novi sobi je vse zelo odmevalo, zdaj pa smo se že navadili in tudi naša igra je tišja. Otroci so nad novo sobo navdušeni, dobili smo kar nekaj novih igrač, ki jih vsak dan preizkušamo, le pravila so ostala enaka. Nekaj se jih je med potovanjem iz enote Barjanček izgubilo, tako da smo jih v enoti Žabica morali najprej poiskati. V zimskem času smo veliko na snegu, pa tudi v telovadnici, ki jo otroci iz obeh enot veliko uporabljajo. V Barjančku in Žabici se dogaja marsikaj zanimivega za otroke in nas, ki tam delamo.	Polona U. Jerebic
V	vrtcu so nas obiskali kurenti
V	letošnjem predpustnem času so nas spet obiskali kurenti z Etnografskega društva Glorja z Mezgovcev. Povabili smo jih z namenom, da nam odženejo zimo, pa so nam jo prinesli, saj je ob obisku snežilo in so zaradi slabe poti celo zamudili. So nam pa zagotovili, da bo pomlad zagotovo prišla. Otroci v vrtcu so jih pričakali z ruticami in robčki, ki so jim jih nato privezali na ježevke. Kurenti so obiskali otroke v vseh enotah, jim predstavili svojo opremo in pozvanjali z zvonci, da je odmevalo daleč naokrog.	M. S.
Sreča na vrvici
V petek, 5. 2. 2010, so nas Zmajčki iz enote Barjanček povabili na prav posebno petkovo zabavo. Ko smo Miške iz enote Žabica prišle v telovadnico, so nas tam že čakali Zajčki, Sončki, Škratki, Račke, Navihančki, Balončki, Medvedki, Pikapolonice in Žogice. In program se je začel. Ob pravljici, ki jo je pripovedovala Darja, so nam Zmajčki zaigrali na Orffove instrumente. Prav lepo je bilo poslušati živali. Otroci iz skupine Zmajčki bodo šli letos septembra v prvi razred, zato jim nastopanje ni povzročalo težav. Prav pogumno in veselo so se prepustili glasbi Čukov in nam zaplesali morsko koreografijo. Sreča in zadovoljstvo sta žarela iz njihovih oči, ko so nam zaplesali plesno igro Sreča na vrvici.
Pa to še ni bilo vse. Prišla je Pika iz skupine Medvedkov in s seboj prinesla ogromno slikanico o Rožnatem slončku. Kaj vse se mu je zgodilo, nam je povedala Dani.
Kot se za zabavo spodobi, se je končala s petjem strokovnih delavk, igranjem na kitaro in plesom. Vsi povabljeni smo bili zelo navdušeni, zato se jim zahvaljujemo za prjeten dan.
Polona U. Jerebic
12 NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
22. februar 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
v
Zupanova sporočila
Spoštovane občanke in občani!
Letošnja zima nam je krepko pokazale svojo moč, z zimsko službo pa si ji dobro zoperstavljamo. Manjše pomanjklji-I^H vosti in nerodnosti pa nam bodo šola za v prihodnje. Vse krajane prosim za nekoliko več strpnosti in razumevanja, saj 100 % ni mogoče vseh stvari urediti takoj.
Proračun za leto 2010 je sprejet, več o njem pa tudi o drugi problematiki na zborih občanov, ki bodo potekali v marcu skladno z dogovori z vaškimi odbori. Bodite pazljivi na vabila.
Investic^a-projekt Čista Ljubljanica, v katerem je zajetih devet občin, je trenutno v zastoju in nedorečena predvsem zaradi neurejenega stanja na Ministrstvu za okolje in prostor. Borovnica v projektu sodeluje z kanalizac^o Dol-Laze (dosedanji projekt), kanalizac^o Breg-Pako, kanalizac^o Borovnica in dograditev čistilne naprave (aglomerac^a 2010-2012).
Občinski praznik: Po več razpravah se občinski svet ni mogel odločiti za določitev datuma občinskega praznika in je odločitev prepustil občanom s soglasno sprejetim sklepom, ki se je glasil: Občinski svet zahteva, da občinska uprava v sodelovanju s komisy o pripravi tri predloge datuma občinskega praznika Občine Borovnica s kratkimi obrazložitvami. Občani se bodo o predlogih odločali v obliki ankete na dan volitev za evropske poslance, ki bodo 7. 6. 2009. O predlogu, ki bo prejel največ glasov, bo razpravljal občinski svet in z odlokom določil datum novega občinskega praznika.
Ankete (tudi evro volitev) se nas je udeležilo le četrtina volivcev (809). Največ glasov (330) ali 41 % je dobil termin 10. marec, katerega pa svetniki, kljub večinski odločitvi občanov, niso potrdili in so predlagali, da komis^a nadaljuje z delom in predlaga datum, ki bo najbližje Borovničanom. Nekaj razlogov za ne potrditev 10. marca:
•	41 •% je premajhen odstotek (13. marec bi bil sprejemljiv kljub 36 % izidu),
•	praznik mora obeleževati rojstvo,
•	dovolj je jahanja samo enega ideološkega konja (16 ustreljenih niso bili ne levica ne desnica pa tudi ne neodvisni, bili so le domoljubi, Borovničani, Slovenci),
•	Lažje je praznovati spomin na vesel dogodek (naša praznovanja imajo vedno spominski del v Gramozni jami, slavnostni s podelitv^o občinskih priznanj in priložnostni ob prireditvah. Še nam je v spominu lanski nastop Prifarskih muzikantov).
Upam, da bo komis^a uspešno nadaljevala svoje delo. Odločanje pa predlagam, da prepustimo občanom.
Ž U P A N Andrej Ocepek
Praznovanje občinskega praznika 2010
Ker spoštujem večinsko odločitev občank in občanov, bomo letos praznovali še po starem, in sicer :
•	10. marca ob 15. uri bo spominska svečanost v Gramozni jami (odhod avtobusa ob 14. uri izpred šole),
•	12. marca ob 18. uri v večnamenskem prostoru OŠ bo podelitev občinskih priznanj, ki se bo zaključila s ko-med^o ZBUDI SE, KATKA v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana in rež^i Borisa Kobala.
Vljudno vabim vse, da se mi pridružite na praznovanju.
Obvestilo
Športna, kulturna in druga društva iz Občine Borovnica obveščamo, da bo javni razpis za sofinanciranje programov športnih, kulturnih in drugih društev in organizac^' objavljen na spletni strani borovnica.si, v četrtek, 25. 2. 2010. Rok za zbiranje pr^av za sofinanciranje bo 19. marec 2010.
OBČINA BOROVNICA
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
bo gostovalo v Borovnici v petek, 12. 3. 2010, ob 18. uri s komed^o
ZBUDI SE, KATKA
v počastitev DNEVA ŽENA IN OBČINSKEGA PRAZNIKA.
Vljudno vabljeni!
Veliko glasbe za kulturni praznik
Slovenski kulturni praznik smo Borovničani natanko 8. februarja obeležili s prav prijetno prireditvyo- Pripravili so jo člani literarne skupine Kulturnega društva, ki so ji nadeli ime Žarek nasmeha.
Obiskovalce je že pri vhodu v večnamenski prostor šole s piedestala svojih literarnih dosežkov pozdravil pogled dr. Franceta Prešerna. Skozi Prešernove verze nas je zatem popeljal kar sam župan Andrej Ocepek, ki mu pesnikova Zdravljica od prvega do zadnjega stavka očitno nikakor ni tuja, saj jih je prav srčno in brez napak prosto odrecitiral.
Skozi preostanek večera sta nas popeljala mlada povezovalca Anže in Eva, ki sta si med nastopi gostujoče glasbene skupine Moonshine olive iz Logatca krajšala čas z razpravami o kulturi, prebiranju pesnitev Frana Milčinskega -
Ježka, Andreja Rozmana Roze ter drugih zimzelenih popevk. Pod vrh večera sta s satiričnim poročilom o »socialistični« primernosti dr. Franceta Prešerna, izpod peresa Toneta Partljiča (Kulturne humoreske, prosim), na malce drugačen način osvetlila življenje našega največjega pesnika.
Če porečemo še kakšno na temo naših glasbenih gostov iz Logatca, ki so večer pople-menitili s koncertom lastne »moonshine« (mesečinarske) glasbe, bi zapisali, da je bila skupina ustanovljena poleti 2008, na odre pa se je zavihtela šele naslednje leto. Štiričlanska izkušena zasedba korenini svoj
slog v ameriškem »country-rocku«, predstavili pa so se nam povečini s svojimi, avtorskimi skladbami.
Po proslavi so prišle na račun vse dame in damice, saj je dotedanje odrsko okrasje, sestavljeno iz ljubkih rožic, končalo v njihovih dlaneh. Kot spomin na kulturni večer, pa tudi malce v slogu prihajajočega Valentina.
Damjan Debevec
Zupan je namesto nagovora zre-citiral Prešernovo Zdravljico.
Gostujoči Moonshine olive
»Tako različna« povezovalca Eva in Anže
Borovnica v slikah •Borovnica v slikah •Borovnica v slikah • Borovnica v slikah
»Kraj brez kulture, je kraj brez omike.«
Tako je bilo sporočilo predsednice^ Kulturnega društva Borovnica Milene Škulj,
ki je 22. januarja zborovalo v Gostilni Godec. Lani je deset sekc^ društva izvedlo več odmevnih prireditev v Borovnici, poleg tega pa so gostovali v sosednjih občinah in drugod po Slovenci. Predsednica je izpostavila uspešna nastopa Barjank v Ljubljani ter Štinglcov v Polhovem Gradcu. Kot zelo uspešno je minulo leto označila Liljana Ko-govšek, vodja klekljarske sekc^e. S tiskom izvirnega koledarja (v 1500 izvodih), ki so ga izdali v sodelovanju s PGD Breg - Pako, ter udeležbo na ljubljanski razstavi, kjer so blestele s svojimi 12-imi pogrinjki, so se borovniške klekljarice, po njenem mnenju, umestile na slovenski klekljarski zemljevid. Ker je bil lani dosti hitro sprejet proračun, je to za razliko od leta 2008 blagodejno delovalo na društvene finance. S približno 19 tisočaki prihodkov so krepko presegli 12 tisočakov odhodkov. A kot opozarja društvena blagajničarka, po razdelitvi med deset sekc^ in fondom skupnih stroškov vse skupaj ne več kaj pretirana bogat^a. Društvo se je v zadnjem času tudi konstruktivno vključilo v oblikovanje Pravilnika o najemu večnamenskih prostorov. Letos znova načrtujejo številne dejavnosti. GS Tamlad je januarja že pripravila igro Čiren čaj, aprila bo rev^a borovniških pevskih zborov, maja se bomo srečali Pod kozolcem v Brezovici pri Borovnici, pa na literarnem srečanju, za Dan borovnic se obeta edinstvena klekljarska razstava z naslovom Izštekani ob svečah, septembra bo koncert Coklarjev, oktobra Barjank, novembra Štinglcov, decembra nastop FS Šumnik, novembra in decembra sledi vrsta gledaliških iger. Kulturniki bodo pripravili oz. sodelovali tudi pri izvedbi proslav ob občinskem in državnih praznikih. To je le pričakovano dogajanje v domači dolini. Kje pa so še zunajobčinska gostovanja, h katerim je župan povedal spodbudne besede, da bi kulturniki postali »ambasadorji Borovnice.«
Ajdovke polno zaposlene
Občnega zbora društva podeželskih žena Ajda, ki je bil 30. januarja, se je kot po navadi udeležilo številno članstvo. Predsednica Jana Bizjak je skozi pregled lanskega leta ugotovila, da je bilo za društvo zelo uspešno. Članice so sodelovale na srečanju kmetic ljubljanske reg^e v Logatcu, Dnevu borovnic, na vrhniških Argonavtskih dne-


i'
Vodstvene članice so si po napornem zboru privoščile sprostitev.
vih, napekle dobrote za gasilsko veselico v Brezovici, farni dan, svojo stojnico so imele na Tekmovanju koscev in grabljic, z izdelki pa obogatile tudi prireditev Naš vsakdanji kruh. Organizirale so še kuharske tečaje in se podale na ekskurz^o v Prekmurje. Tudi s financami niso slabo gospodarile. Ob slabih 5.000 evrov odhodkov je bilo za skoraj 400 evrov več prihodkov. V načrtu za letos je še en kuharski tečaj, pa strokovna eks-kurz^a, dve predavanji o zdravju, udeležba na istih tradicionalnih prireditvah kot lani ter organizac^a delavnice ali dveh. Župan Andrej Ocepek je ajdovke zaprosil za sodelovanje pri organizac^i Tekmovanja koscev in grabljic, ki bo naslednje leto predvidoma v Borovnici. J'od točko razno jih je obiskala skupina FS Šumnik, ki je poskrbela za zanimivo plesno-glasbeno točko.
Se bodo sadjarji pridružili h GSM/GPS tehnološkim rešitvam?
Konec januarja je imelo svoj občni zbor tudi borovniško Sadjarsko društvo. O delu v minulem letu je poročal predsednik Rudi Cerk. Sadjarji in vrtičkarji so bili precej pridni, saj so pripravili več predavanj in ekskurz^, kot so sprva načrtovali. Kuhali so žvepleno-apneno brozgo, ki se je že lepo »pr^ela« med članstvom. Prav tako biodina-mične metode. Vsaj 30-krat so mešali različne preparate. Predsednik za poseben uspeh šteje več kot sto posajenih sadik visokoste-belnega sadnega drevja in s tem obnavljanje borovniških sadovnjakov. Organizirana je bila odmevna sadna razstava. Nekako vzporedno z naštetima podvigoma potekajo intenzivne razprave o Paplerjevih jabolkih. V kraju se namreč še vedno nismo poenotili, ali gre pri tej edinstveni borovniški sorti za reneto, bobovec ali parmeno. Končno pa je bil le narejen korak v smeri njegove uvrstit-
ve v državni register. Društvo je v zadnjih letih delovanje razširilo tudi na splet, kjer je dostopen koledar biodinamičnega sadjarstva, v kratkem pa bodo še minula predavanja. Kar zadeva društvene finance, sadjarji učinkovito porab^o vsa sredstva, ki jih pridobio. Vsega skupaj kakšnih 3400 ev-rov. Letos nameravajo nadgraditi znanje iz biodinamike z astronom^o. Pa ne gre za nič okultnega, žel^o le obnoviti stare ljudske modrosti, ko so se kmetje pri svojem delu ravnali tudi po položaju nebesnih teles. Obeta se še predavanje iz kolobarjenja in o zdravi prehrani. Nameravajo okrepiti tudi prepotrebno sodelovanje med sadjarji in čebelarji, čemur bo služila skupna strokovna ekskurz^a na Goričko. Med večjimi akc^ami se pripravljajo na sajenje sadnega drevja ob Borovniščici ter na stari progi.
Za konec je bil sadjarjem podrobno predstavljen nov informac^ski sistem, imenovan »Moboolo«, ki temelji na GSM-, GPS- in internetnih tehnolog^ah. Ta rešitev omo-
Strokovnjaki so predstavili sistem »Mobo-olo.«
goč, npr., da se oblikuje računalniška baza ponudnikov eko- (ali kakršnihkoli drugih) produktov iz Borovnice, ki je na voljo uporabnikom GSM-telefonov na način, da vsak uporabnik, ki bi se (se bo/je že) pripeljal v Borovnico, v program na aparatu vnese svoje želje - ali ekopridelki nasploh ali pridelovalci ali posamezna vrsta pridelki ali katero drugo merilo - in ponudniki v rad^u 3 km se mu bodo »izlistali« na aparatu. Ko izbere konkretnega ponudnika, se izriše pot (navi-gac^a) do izbranega ponudnika. Lahko pa program predlaga tudi najbližjega ponudnika, glede na trenutno lokac^o uporabnika oz. uporabnika opozori, da se pelje v bližini določenega ponudnika. Sadjarji so pokazali veliko zanimanje, toliko bolj, ker je ponudnik, domačin Edvard Bešlagič, razložil, da vse stroške vzpostavitve sistema prevzame nase.
Damjan Debevec
m
m
22. februar 2010
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
13
Aleksandru Sašu Habiču v spomin (1942-2010)
v dneh, ko smo se vsi veselili praznikov in nečesa novega, se je med nas priplazila novica o tvoji bolezni in tvojem odhodu. Ostrmeli smo, saj tega nismo mogli dojeti, ker si se nam zdel vedno poln življenja in energie, da smo skoraj mislili, da se te smrt ne bo nikoli dotaknila. Kako smo se zmotili.
Tvoja življenjska pot se je začela 28. 2. 1942 na Škofljici. Obiskoval si učiteljišče v Ljubljani. Tvoja prva zaposlitev je bila na Črnem Vrhu pri Polhovem Gradcu, nato si študiral na pedagoški šoli, kjer si bil študent dr. Kornhauserjeve. Skupaj z ženo Anico sta se zaposlila na Osnovni šoli v Bovcu. Tam si vzljubil planine. Pred 30-imi leti si se z družino preselil v Borovnico. Na osnovni šoli te je sprejel takratni ravnatelj Stane Novačan. Nadomestil si učiteljico biologie Maryo Marinč, kar pa ni bilo lahko.
Tu si mnogo let bistril um mladim nadebudnežem. Tvoje življenje je bilo prežeto in povezano z naravo. Kako si užival, ko si razlagal o vsem tem in velikokrat si bil tudi razočaran, ko mladi morda vsega tega tisti trenutek niso razumeli. Kljub vsemu si jim vcepljal ljubezen do živali in narave. Posebno skrb si namenjal vivarističnemu krožku. Tudi mnogi izmed teh učencev sedaj stopajo po tvoji poti.
Tudi nas, svoje sodelavce, si velikokrat popeljal po svojih ljubljenih poteh. Idryca, Bača, bistra Soča, Bovec, Trenta so bili tvoji ljubljeni kraji. Kako dobro si jihspoznal in s kakšnim žarom si nam pripovedoval o poteh in vrhovih, ki si jih prehodil. Morda je naključje hotelo, da si se še zadnjič povzpel na Krn in od tam občudoval svoj planinski svet.
V Ohonici si ustvaril prečudovit vrt, kamor si vodil učence in sodelavce. Bilo je vse tako dovršeno, popolno, rajsko. Tvoj vrt je postal harmonya z naravo in rajski vrt na robu Pekla.
Sedaj vse to, skupaj z nami, žaluje za teboj.
Tako kot Simona Gregorčiča je tudi tebe osvojil planinski svet. Naj sonce izza Planine ogreva trdi kamen na borovniškem pokopališču in vetrovi naj ti prinašajo spev planinskega sveta.
Metka Pristavec Repar
Anže Pratnemer v Vrtcu Borovnica
Anže Pratnemer je v prometni nesreči januarja 2009 izgubil nogo, ne pa tudi volje do življenja. Trdno se je odločil, da bo manjkajočo nogo nadomestila proteza. Za nakup ustrezne pa bi moral zbrati 40.000 evrov. Marca 2009 se je začela humanitarna akc^a zbiranja plastičnih zamaškov, ki se je razširila po vsej Slovenci. Vsak kilogram zbranih plastičnih zamaškov je pomenil korak bliže protezi, ki bo Anžetu omogočila tisto, kar ima večina nas - hojo po obeh nogah! Akc^a se je končala 15.
12. 2009 .
V akc^o smo se vključili tudi mi. Že v letnem delovnem načrtu smo načrtovali zbiranje zamaškov za Anžeta. Sodelovali so vsi oddelki našega vrtca. Prek otrok smo prenesli zbiranje tudi v družine, ti pa so vključili še sorodnike, sosede, znance in sodelavce. Vsak
dan so otroci prinašali zama-ške v zbirne posode v igralnicah. Ko so bile le-te polne, so jih pretresli v velike vreče. Ob vsem tem pa smo se v starej-
Anže se je odzval našemu vabilu in nas obiskal v četrtek, 17. 12. 2009. Otroci starejših oddelkov in strokovne delavke smo ga sprejeli v dvorani nad
ših oddelkih pogovarjali o solidarnosti in pomoči ljudem, ki so v stiski.
Ker smo ekovrtec, smo hkrati še intenzivneje izpeljevali naloge iz ekonačrta.
vrtcem. Pripravili smo kratek kulturni program s plesi, de-klamac^ami in petjem. Nato je sam nagovoril otroke. Povedal je, kako je izgubil nogo in pokazal njen nadomestek, da lahko hodi - železno palico v supergi. Otroke je to prese-
netilo, v dvorani se je zaslišal njihov spontan vzdih. Z otroki se je pogovarjal o obnašanju in varnosti v prometu.
Anže je vesel, da je akc^a potekala po vsej Slovenci. Pa ne samo zato, ker bo s prodajo za-maškov dobil del potrebnega denarja za novo protezo. Tudi zato, ker smo tako obvarovali naravo pred 50 tonami plastičnih odpadkov in ekološko ozavestili mnogo ljudi. Povedal je, da iz stopljenih zamaškov izdelajo lego kocke, ohišja za mobitele, ipd.
Spodbudil nas je, naj še naprej namensko zbiramo za-maške, in sicer za Mirka iz Maribora, ki se mu seseda hrbtenica.
Ob kocu našega srečanja smo mu zaželeli vse lepo v novem letu in predali šest 100-litrskih vreč zamaškov.
Ob tej posebni priložnosti smo pred vrtcem slavnostno izobesili ekozastavo.
Vzgojiteljica Jožica Kenig
Akc^'a zbiranja papirja
V Vrtcu Borovnica smo 11. in 12. januarja organizirali zbiralno akcyo odpadnega papirja za Šport špas. Zabojnik smo namestili na parkirišče pred vrtcem.
Lani smo zbrali 5820 kg papirja in tako zasedli 2. mesto med ekovrtci v Slovenci. Tudi letos smo se potrudili in zbrali 5360 kg odpadnega papirja. Največ papirja so prispevali starši naših otrok, nekaj pa tudi uslužbenci vrtca.
Ves izkupiček smo namenili fundacC'i Pismo srca, ki denar nameni za štipendce otrok in dcakov, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin, s svojo nadarjenostjo, pridnostjo in sposobnostjo pa dosegajo uspehe na šolskih in zunajšolskih področjih.
Poleg denarja, ki smo ga zbrali za koristen namen, smo naredili nekaj dobrega tudi za ohranitev našega okolja. Z zbranim papirjem smo rešili pred posekom 80 dreves, saj bodo zbrani papir reciklirali.
AkcC'a zbiranja odpadnega papirja je potekala v sklopu projekta Ekovrtec kot način življenja. Vrtec Borovnica je v tem projektu že tretje leto. To je projekt mednarodnega združenja za okoljevarstveno izobraževanje. Eno od temeljnih načel tega združenja je zavedanje, da bodo zdajšnji otroci lahko vplivali in sprejemali pomembne odločitve že v bližnji prihodnosti. Vsako leto najuspešnejšim ustanovam podelco mednarodna priznanja - ekozastave. Lani in predlani je ekozastavo dobi-a tudi Borovnica. V delo ekošole se vključujejo otroci, starši, učitelji, strokovni delavci, tehniško osebje na šoli, strokovnjaki in predstavniki lokalnih oblasti.	Lea Maček, vzgojiteljica, koordinatorka za ekoprogram vrtca Borovnica
/-IV	• •
Sreča na vrvici
Zjutraj smo se zbudili in se zbrali na železniški postaji. Na železniški postaji je učiteljica Deša kupila karte za vlak. Počakali smo še vse sošolke in sošolce, potem pa smo se posedli na vlak in se odpeljali proti Ljubljani. Peljali smo se približno dvajset minut, potem pa je vlak ustavil. Izstopili smo iz vlaka. Nato smo z tovarišem Milanom Batisom " tacali" po mokrih cestah in blatnih lužah. Ostalim puncam se je to zdelo " nagravžno". Ko smo prišli v kino, nam je ena gospa razdelila karte za pasjo razstavo, potem pa smo šli skupaj zapet na oder pesem Sreča na vrvici. Kmalu za tem smo začeli gledati film. Ko je bilo filma konec, smo šli na oder še enkrat zapet pesem, potem pa so prišli trye gostje. Prvi je bil prijatelj režiserja filma, druga je bila lastnica kužka, ki je v filmu igral kužka Jakoba, tretja pa je bila organizatorica tega filma. Malo smo poklepetali, nato pa smo šli na dvorišče. Zagledali smo velikega črnega kužka enake pasme kot kuža Jakob. Malo smo ga "
pocrtljali" , potem pa smo odšli na vlak. Zelo dolgo smo čakali, da se odpeljemo in končno je prispel vlak , da smo se odpeljali. Pripeljali smo se v Borovnico, se poslovili in odšli domov. FILM JE BIL VŠEČ VSEM! ^
Janja Šeruga, 4. b
Sreča na vrvici
Ob 8:40 smo šli na postajo in na vlak. Ko smo prišli do kinoteke, smo šli gledat film Sreča na vrvici. Fant po imenu Matic je dobil novofunlandca Jakoba. Vsi so se pritoževali nad njim in mama se je odločila, da ga bo prodala. Kupila ga je Matičeva pryateljica Nataša. Na koncu je mama izvedela za to in Jakoba poslala k dreserju. Potem so se pogovarjali in Vitan Mal je povedal, kako je napisal to zgodbo. Videli smo velikega in lepega psa. Vrnili smo se domov. Všeč mi je bilo, da so film posneli s svetlolasim fantom in črni psom, ni pa mi bilo všeč, da so posneli en prizor tako, da so žogo vrgli v psa in film posneli nazaj.
Žiga Trček, 4. b
Letno poročilo o pitni vodi
za javne vodovodne sisteme v upravljanju vaških odborov Brezovica pri Borovnici in Zabočevo.
Poročilo je pripravljeno v skladu z določili Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/2004 in 35/2004). Notranji nadzor kakovosti pitne vode v obeh oskrbovalnih sistemih za Občino Borovnica opravlja ZZV Ljubljana. V letu 2009 sta bili opravljeni dve kontroli pitne vode, skladno z letnim načrtom vzorčenja, ki ga je občina Borovnica določila v HACCAP sistemu. Preiskave se opravljajo v aprilu in novembru, na treh mestih
vsakega vodovodnega sistema. Zunanji nadzor nad kakovostjo pitne vode po pooblastilu Ministrstva za zdravje izvaja ZZV Maribor. Podatki zunanjega nadzora so dostopni tudi občinam.
1. Vodovod BREZOVICA
Vodovod se oskrbuje s pitno vodo iz zajetja Šumnik. Pitna voda doteka v uporabo brez priprave in je ne razkužujejo. Vodovod ima dva re-
Analize vode Zabočevo in Brezovica, leto 2009					
Vodovod	odvzeti vzorci	neskladni	fekalno	koliformne	enterokoki
			onesnaženje	bakterye	
			(e-coli)		
I. NOTRANJI NADZOR					
dovoljene vrednosti po pravilniku			0	0	0
BREZOVICA	vzorec 1	da	9	47	1
20.4.2009					
	rezervoar	da	0	17	
BREZOVICA	vzorec 1	da	2	16	
11.6.2009					
BREZOVICA	vzorec 1	da	54	79	1
1.10.2009	rezervoar	da	38	53	
ZABOČEVO	vzorec 1	da	0	1	46
7.10.2009	vzorec 2	da	0	1	
II. ZUNANJI NADZOR					
ZABOČEVO	vzorec 1	da	0	74	
1.12.2009					
zervoarja, ki sta bila ob pregledu čista in ustrezno vzdrževana in zaklenjena.
Mikrobiološko preskušanje - odvzeti so bili 3 vzorci pitne vode, eden v spodnjem rezervoarju in dva pri uporabnikih. Vsi trye vzorci so bili neskladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi zaradi prisotnosti koliformnih baktery, v enem pa so bile prisotne še bakterye fekalnega izvora.
Fizikalno kem^sko preskušanje - odvzet je bil en vzorec, pitna voda je bila na izgled čista, odvzeti vzorec pa je bil skladen z zahtevami Pravilnika o pitni vodi.
Mnenje ZZV Ljubljana: Pitna voda je bila mikrobiološko onesnažena v rezervoarju in pri uporabnikih. V vodi so bili prisotni tudi mikroorganizmi fekalnega izvora. Kot kažejo preiskave, se pitna voda onesnaži že v zajetju. Uživanje take vode lahko povzroči črevesna obolenja. Večje tveganje, da pride do obolenj, je predvsem po dežju.
Najnujnejši ukrep za preprečitev obolenj je prekuhavanje pitne vode za prehranske namene.
2. Vodovod ZABOČEVO
Vodovod se oskrbuje s pitno vodo iz zajetja Izber. Pitna voda doteka v rezervoar brez priprave in je ne razkužujejo. V času odvzema vzorcev so na rezervoarju potekala obnovitvena dela, zato sta bila odvzeta le dva vzorca pri uporabnikih.
Mikrobiološko preskušanje - odvzeta sta bila dva vzorca pri uporabnikih. Oba vzorca sta bila neskladna zaradi prisotnosti koliformnih bakte-
ry in baktery fekalnega izvora, eden od vzorcev pa še zaradi prisotnosti enterokokov (fekalno onesnaženje).
Fizikalno kem^sko preskušanje -odvzet je bil en vzorec, voda je bila na izgled čista, odvzeti vzorec pa je bil skladen z zahtevami Pravilnika o pitni vodi.
Mnenje ZZV Ljubljana: Pitna voda pri uporabnikih je bila mikrobiološko onesnažena. Kot kažejo preiskave iz preteklih let, se pitna voda onesnaži že v zajetju, predvsem po dežju. Uživanje take vode lahko povzroči črevesna obolenja. Najnujnejši ukrep za preprečitev obolenj je pre-kuhavanje pitne vode za prehranske namene.
Zaradi ugotovitev nadzora je Župan Občine Borovnica izdal opozorilo občanom, da je voda neustrezna in da jo je za prehranske namene potrebno prekuhavati. Opozorilo še vedno velja, do preklica. Prvi nadzor ustreznosti pitne vode je načrtovan za mesec april 2010, od rezultatov preiskave pa bo odvisno, ali bo opozorilo preklicano ali podaljšano. Evidence čiščenja in kontrole vodovodnih sistemov so vzpostavljene po programu HACCP, imenovane so odgovorne osebe, predvideni ukrepi za izredne razmere. Vodovodni odbori morajo skrbeti za redne kontrole in čiščenje objektov po programu. Z vodovodnimi odbori pa se bo potrebno dogovoriti za ustrezno pripravo vode in tako zagotoviti skladnost pitne vode porabnikom iz teh vodovodov.
Občina Borovnica Župan Andrej Ocepek
14
NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
22. februar 2010 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo!
Komentar
Škandal brez primere - zadnjič
Nimam navade, da pišem komentarje k raznim prispevkom. Vendar pa me je zdrav razum potegnil, da napišem nekaj vrstic, predvsem z mislio, da se
polemika s temi objavljenimi odgovori tudi konča. Pisanje v prejšnji številki NČ, Prejeli smo, je razburkala borovniško dolino. Prejemal sem razne dopise in telefonske klice, znane in anonimne. Zato smo se v uredništvu, pa tudi sam kot v. d. odgovornega urednika odločili, da v tokratni številki objavimo "izzvane" odgovore ter nato poloemiko končamo.
Naj to razčistyo na borovniškem občinskem svetu, na kadrovski komisyi oziroma KMVIAZ ali celo na sodnih organih, če je vse potrebno. Za nadaljnje polemike ali dopisovanje prek Našega časopisa pa je res škoda vrstic in strani. Zato se strinjam z enim od komentarjev, ki sem ga prejel: „Zato pa smo tam, kjer smo. Namesto, da bi naredi-
li kaj pametnega za občane, ki so vas volili, se polni napuha prepirate med sabo. In napuh, upam, vas pošlje tudi na smetišče zgodovine."
Konec komentarjev in nadaljnjih pisanj.
V. d. odgovornega urednika Simon Seljak
DRUGA PLAT »SKANDALA BREZ PRIMERE«
V zadnji številki NČ je bil objavljen članek g. Beš-lagića, predsednika borovniške SDS Škandal brez
primere. Izpuščeno pa je bilo bistvo »afere«, ki jih o drugih tako radi producirajo v stranki, ki letos praznuje 20 let, kot pravdo, uspešnega dela. Čudi tudi dejstvo, da so nastopili kot glasniki SLS, kot da ti ne bi znali sami povedati svojega mnenja. Res zgovorno. Prav je, da občani Borovnice izvedo še drugo stran resnice o volitvah člana v svet Krajinskega parka Ljubljansko barje.
Prvič je bilo to imenovanje na seji občinskega sveta 8. 10. 2009. Ob izteku roka za vložitev kandidature me je g. Korošec, član BL-N obvestil, da so mu v SLS predlagali naj v njihovem imenu kandidira (glede na to, da je aktivni kmetovalec in lovec), ker je njihov, sicer prvi kandidat g. Košir, preveč zaposlen. Zaradi zamude je bila ta kandidatura brezpredmetna. Edini kandidat, g. Debevec - SDS, je na tajnem glasovanju dobil le 4 glasove od prisotnih 12 svetnikov in svetnic. Svoj bes ob neizvolitvi je izrazil kot urednik internetne strani Forum-borovnica.eu z vrsto neprimernih in žaljivih izrazov, kot so: »umazane posle je tokrat opravila lokalna SLS, modra koalicya, glasovalna mašina, fantje na levi, ob tej burleski se mi je zasmilil Kavčnik, gliha vkup štriha, EL commandante, dr. Bonton, še ena tistih znamenitih sej, katerim se krohota vsa populacya obljubljanske regye ipd.« - Pod nivojem in zrelostjo, kakršno bi moral imeti podpredsednik lokalnega odbora SDS
Postopek je bilo treba ponoviti. Ponovljena je bila tudi kandidatura g. Korošca. O tem me je obvestil tudi član SLS z Vrhnike in mi povedal, da so g. Korošcu predlagali kandidaturo zaradi interesov kme-tystva pri razvoju parka. To sem sprejel v vednost. Ob tem sem g. Korošca izrecno vprašal, če kandidaturo potrdi še BL-N, pa je rekel, da ni potrebe. Povedal mi je, da se predsednik OO SLS Borovnica g. Palčič s kandidaturo strinja, le da naj pripravi papirje, ker on nima časa. To sem sprejel v vednost in se s tem nisem več ukvarjal. Na 11. izredni seji 29. 10. 2009 so bili tako na izbiro trye kandidirati: s strani SDS g. Bešlagić in g. Debevec, s strani SLS pa g. Korošec. V drugem krogu je g. Korošec prejel 6 glasov, g. Debevec pa 5 glasov od 11 navzočih. Še enkrat velja poudariti, da je g. Korošec kandidiral na izrecno pobudo članov iz vrst stranke SLS. Obakrat je bila njegova kandidatura tudi žigosana z žigom SLS, ki pa ga ni ukradel! Ali je zaupanje v dogovor za kandidaturo, ki je ni sam predlagal, res »škandal brez primere«, pa naj presodyo bralci in občani sami.
In potem je počilo. Najprej dve pismi po e-pošti g. Palčiča v enem dnevu, sledilo je še tretje, kjer je dobesedno popisal zmerjanje nekaterih (izrazi niso za objavo), zakaj je podprl g. Korošca, katerega največja napaka ni morebitna nestrokovnost, pač pa to, da je član BL-N. Ob tem se je g. Palčič spustil na nizek nivo žaljenja mene kot vodje BL-N in liste kot celote. To me je zelo prizadelo, saj v občinskem svetu že dolgo korektno sodelujemo s SLS. Vedno sem si prizadeval za koristi kmetystva v občini. Nenazadnje je (s pok. Janežičem) moja tudi ideja o praznovanju Dneva borovnic. V pismih je g. Palčič zanikal dogovor oz. naj se ne bi razumela. Imenovanje g. Korošca je bilo tako na občinskem svetu razveljavljeno zaradi pritožbe tistih, ki so ga kandidirali! Postopek je bil ponovljen. Tokrat pa so bili kandidati štirje. BL-N je predlagala A. Žerjava, iz SDS je v tretje poskušal D. Debevec, SLS pa je predlagala dva, in sicer g.Tineta Palčiča in gdč. Ines Markelc. Pri glasovanju na seji občinskega sveta 21. 1. 2010, na katerem je bilo navzočih 11 svetnikov in svetnic, je v 1. krogu A. Žerjav dobil 5 glasov, 3 glasove je prejel D. Debevec, gdč. I. Mar-kelc 2 glasova in T. Palčič 1 glas. V drugem krogu pa je A. Žerjav dobil 7 glasov in premočno zmagal, D. Debevec je dobil le 3, ena glasovnica je bila prazna. Prepričan sem, da bo Aljoša Žerjav s svojim znanjem (je univ. dipl. miklobiolog) in prizadevnostjo dobro opravljal to nalogo.
Pogroma, kot ga je v omenjenem članku storil g. Bešlagič in SDS nad g. Korošcem, nad BL-N in nad menoj, ne da bi sploh vedeli resnico, si ne bi smel dovoliti nihče. Da je to največji škandal v zadnjih 150 letih, pa presega tudi meje zdravega razuma. Kaj je bilo pred 150 leti v Borovnici, jaz ne vem, pa tu živim od rojstva, zato je ta izjava izpod peresa g. Bešlagi-ća, ki tu živi šele nekaj let, toliko bolj ironična. Sicer pa sploh ne razumem, kaj v tej farsi delam jaz (in
BL-N), ker nisem sodeloval ne v pogovorih, niti v pripravi kandidature, bil sem le obveščen. Šele po objavljenih žaljivih in zlonamernih pismih sva z B. Žerjavom imela z razgovor z g. Palčičem, na katerem sva želela slišati njegovo stran zgodbe. Sva pa zahtevala opravičilo, ker je žalil tako BL-N kot mene osebno, ki pri vsej zadevi nismo bili vpleteni. Ponavljam pa, da stranka SDS pri teh postopkih ni imela nobene vloge, razen da njihov kandidat, g. Debevec, kar trikrat ni dobil podpore pri glasovanju. Prav to pa je izvirni greh. Sicer pa imenovani cinično rad uporablja »modro koalicyo«, ker mnogokrat ne more razumeti, da tudi drugi svetniki o posameznih zadevah mislyo drugače kot on sam. BL-N ima le tri člane, druge koalicye pa v tem mandatu namreč ni. Kje so torej pri odločanju o njegovi kandidaturi bili svetniki preostalih petih strank in še ene liste? In nenazadnje: pisanje g. Bešlagića o nekem dogodku (razgovor med Palčičem, Modryanom in Žerjavom), na katerem ni bil prisoten, je skrajno nepošteno in nizkotno.
V	Borovnici po 15 letih samostojne občine in dveh županih lahko ugotovimo slabo vodenje občine, predvsem na področju investicy. Zato je čas, da razmislite o nekaterih odločitvah, ki ste jim botrovali tudi v stranki SDS. Te so že ali pa še bodo povzročile bistveno preveliko porabo proračunskih sredstev. Tako še po petih letih ne vemo, koliko denarja je bilo porabljenega za adaptacyo osnovne šole (stvar je zrela za računsko sodišče ali še kaj več); gradnja knjižnice in prostorov občinske uprave v TC Mercator, ki bo domnevno šele leta 2012 (v 2. krogu prejšnjih županskih volitev so nekateri razglašali, da sem gradnjo zavrl jaz?); mrliška vežica na sprejeti lokacyi bo dvakrat dražja od variante na sredini pokopališča. Ob neki priložnosti sem g. Bešlagiću predlagal, da bi se v stranki bolj kot z menoj raje ukvarjali sami s seboj, pa tega ni zapisal, čeprav navadno natančno beleži vse.
Menim, da bi se morali zelo bati vseh tistih, ki v boju za oblast ne izbirajo sredstev. Kajti vsevprek obtoževati ljudi in jim prizadejati nepopravljivo škodo, je nevarno početje. Več let se že izživljajo nad menoj, jutri bo na vrsti nekdo drug, in sicer s sprevrženo logiko - za dosego cilja je vse dovoljeno. Pri tem pa ne premorejo niti kančka samokritičnosti, saj so bili pred leti junaški nočni pohodi njihovih mladcev, po mojem prepričanju, vendarle večji škandal od obravnavanega.
In za konec: kako lepo bi bilo živeti, če bi bilo v zadnjih 150 letih v Borovnici narobe le to, da je nekdo zaupal svojemu kolegu in dogovorom. Dragi občani, se vam ne zdi, da za početje nekaterih ne morejo biti opravičilo niti bližajoče se lokalne volitve in da so to pot vendarle šli predaleč?
Lep pozdrav!	Franjo
Modr^an
»Skandal brez primere« - drug pogled!
V	zadnji številki Našega časopisa je bil objavljen članek s strani OO SDS Borovnica o imenovanju člana v Svet Krajinskega parka Ljubljansko barje. Ker je bilo v tem članku navedenih nekaj nejasnosti, čutim odgovornost, da jih pojasnim.
Razumem razočaranje v njihovi skupini, ker njihov kandidat, gospod Damjan Debevec, ni bil izvoljen niti v treh poskusih. Enkrat sem bil njegov protikandidat tudi sam. Menim, da to ne more biti razlog, da bi OO SDS Borovnica imela pravico soditi o zadevah, ki so se zgodile pri moji kandidaturi. Če kdo, potem bi to lahko storila samo OO SLS Borovnica.
Zgodilo pa se je naslednje:
Na 1. razpis, ki je bil objavljen v času počitnic, se je javil samo gospod Debevec. S strani kmetov pa je prišla pobuda, da bi bilo dobro, če bi bil v tem svetu nekdo, ki se ukvarja s kmetystvom in mu je problematika znana. Ker je bil rok za pryavo že zamujen, smo se dogovorili, da Občinski svet prosimo za ponovitev razpisa. Podali smo tudi pisno obrazložitev s strani OO SLS Borovnica, ki ni bila upoštevana. Obrazložitev sem spisal sam na pobudo predsednika OO SLS Borovnica, gospoda Palčiča. To sem storil po njegovem naročilu, ker ni našel žiga in tudi časovno je bil, po njegovih besedah, preobremenjen.
Na občinski seji smo glasovali in kandidat gospod Debevec ni dobil zadostne podpore, čeprav je bil edini kandidat, saj moja kandidatura, kot prepozno vložena, ni bila upoštevana. Razpis je bilo treba po-
noviti.
Ob kandidaturi v drugem postopku sem govoril tudi s članom občinskega sveta in OO SLS Borovnica, gospodom Koširjem, ki bi bil po strokovnosti primernejši za člana Sveta zavoda Krajinskega parka Ljubljansko barje, in tudi on je menil, naj kandidiram. Klical sem gospoda Palčiča, mu zadevo pojasnil in on se je tudi strinjal. Ponovno mi je dejal, naj papirnato zadevo uredim sam, po žig pa naj grem h gospodu Koširju, kar sem tudi storil.
Priznam, da sem nič hudega sluteč storil napako, ki je največja v tem, da sem zaupal dani besedi. Če bi bil dogovor tak, kot ga je pozneje predstavljal gospod Palčič, ne bi bilo prav nobene potrebe, da bi se z njim sploh pogovarjal o moji kandidaturi. Brez vsakega problema bi namreč lahko kandidiral s podporo BL - neodvisni. Vodja BL - neodvisni mi je podporo ponudil, a sem jo zavrnil, ker sem imel že podporo OO SLS Borovnica in sem menil, da je to dovolj. To je tudi vse, kar je imela BL - neodvisni s to kandidaturo.
Kot je razvidno iz članka v Našem časopisu, sta oba predloga za mojo kandidaturo tudi žigosana s strani OO SLS Borovnica. Torej dogovor je le bil. Žiga ni bilo mogoče kar ukrasti, in to celo dvakrat.
Naj zaključim z eno samo mislyo, ki me preganja v teh dneh, da se človek uči vse življenje. Morda sem stvari res vzel malo po domače, sem pa ob tej izkušnji spoznal, kako je dana beseda nekaterih žal res malo vredna.
Občinski svetnik BL - neodvisni Jože Korošec
Pobude in pomilovanje!
Leta 2009 sem pogosto prevozil našo prelepo deželo Slovenyo ob spominu na mojega dobrega učitelja v osnovni šoli.
Če boste obiskovali kraje, dežele, vedno poskušajte doživeto spremljati prav vse stvari, imejte široko odprte oči.
Vse bolj sem pozoren, tudi ustavim se rad. Ko se pripravljam na pot, poskušam poiskati literaturo o posameznem kraju.
V	dnevnem časopisu pozorno spremljam rubriko iz naših krajev, kjer je bila v minulem letu Borovnica večkrat omenjena.
Tako je kraj Borovnica dokaj znan. Ugibajte po čem?
Občasnih obiskov krajev, iz pogovorov, ki se nanašajo tudi na področje lokalne politike, poslušam izkušnje o njihovem delu in uspešnosti, kar zagotovo manjka v našem kraju predstaviti tudi na sejah občinskega sveta. Priporočam ogled knjižnice v Cerkljah na Gorenjskem. Da ne bi ostal le nemi opazovalec, ubogljiv statist, mi točka dnevnega reda dovoljuje postavljati VPRAŠANJA IN POBUDE.
Vedno pričakujem pisne odgovore, o čemer govori statut, žal jih največkrat ne dobim. Nekaj od tega poskusim predstaviti v nadaljevanju tega pisanja.
Regionalna cesta, predvsem proti Podpeči, je vse bolj podobna vaškemu kolovozu. Glede na predlog naj bi poskušali izmed članov občinskega sveta oblikovati skupino, ki bi poskušala postaviti bolj odločne zahteve, ker je stanje kritično. Skratka, nekaj bo treba storiti. Žal predlog ni bil deležen podpore, stanje se poslabšuje. Oznake, ki so omejevale 40km/ h, so bile med tem odstranjenje. Primer urejene ceste je med krajema Podpeč in Notranje Gorice.
26. 3. 2009 je skupina petih svetnikov protestno zapustila 19. redno sejo Občisnkega sveta. Razlog: Župan ni dal na glasovanje zaključne ocene dela v obdobju 2007/2008, veliko sklepov ni uresničenih: pravilnik za kulturo, šport, humanitarne organiza-cye, oddajanje šolskih prostorov v najem, zaključno poročilo po požaru v šoli, pa tudi ocena uspešnosti župana in občinske uprave.
V	večnamenskem prostoru šole je bila 18. 4. 2009 revya pevskih zborov, na kateri so bili tudi trye zbori Župnye sv. Marjete. Na seji občinskega sveta sem dal pobudo, da bi, čeprav le simbolično, nagradili njihov nastop. Zagotovo je tudi to prispevek pri ohranjanju kulture, pri mladih pa tudi vzgoja za vrednote.
Novogradnja večstanovanjskega bloka na Meja-čevi, ki ga je gradila firma Euroklin, kaže žalostno zgodbo, posebno do kupcev, med katerimi je nekaj občanov Borovnice. Zamuda pri vselitvi traja že več kot eno leto. Pa je bilo veliko propagando opaziti tudi s strani občine. Predlagam, da občina oziroma gospod župan s svojim vplivom poskuša posredova-
ti v prid opeharjenih kupcev.
Kako je z dolgom 35.075.00 evrov, ki je bil prikazan kot dolg Euroklina do Občine Borovnica. Vprašanje brez odgovora.
Pritožba občanov Borovnica. Določeno območje ob železniški progi je izpostavljeno močnemu hrupu. Zaradi številnih vlakov, primeri takih zaščit so avtoceste, kaže, da je hrup mogoče omiliti z zaščitnimi protihrupnimi ograjami.
Lokalna skupnost, ki jo zastopa Občina Borovnica, naj začne postopek nameščanja ograj oziroma naj pri Slovenskih železnicah začne postopek.
Občinski praznik: več let je trajala razprava o primernosti datuma za občinski praznik. Ob razpravi in sprejemanju se je večina nagibala, da je 10. marec neprimeren za praznovanje in veseljačenje, kar se je dogajalo vrsto let. Osebno sem ob razpravi menil, da je 10. marec tragičen spomin na šestnajst ustreljenih domačinov. Ohranimo ta dan spomina. Poleg vseh obeležji na tragedyo vojne in zločinov je tudi spomenik pri župnišču s 122 izpisanimi imeni in priimki in prav tako 39 imen ustreljenih in porinje-nih v Krimsko jamo. Vendar ta imena ostajajo prezrta, nevredna spomina uradne lokalne politike.
Žal še vedno velja delitev naši - vaši. Kako dolgo še? Razprava se je nagibala k spremembi odločitve,
da bi bil občinski praznik PRVA OMEMBA KRAJA. To je kot osebni rojstni dan. Tudi poveseliti se je treba, posebno, če se praznuje rojstni dan. Pa brez sramu. Žal predlogi niso bili dani na glasovanje, razprava se bo še nadaljevala.
Osebna pobuda in pismo župnyske dobrodelne ustanove KARITAS je bila, da se poskuša družini in občanki ob veliki stiski, predvsem stanovanjskem problemu, iz tega naslova dodeliti denarno pomoč. Žal je razprava nakazala vrsto nenaklonjenosti, da bi to storili. Solidarnost in skrb za ogrožene sta le lepotna postavka proračuna.
Borovniška dolina, kraj neslutenih možnosti, z dolgoletno tradicyo pohodništva, kolesarjenja, kulturne in naravne znamenitosti. Večkratna pobuda o namestitvi povabil, kažipotov, obvestil, predstavitev ob glavni cesti obstaja le pobuda iz nepravega naslova.
Leta 2009 je bil v pripravi in javni razpravi dokument občinskega prostorskega načrta. Dokument je zelo pomemben, saj obravnava dolgoročne usmeritve našega prostora. Zaskrbljujoče ostaja, da ob javni razpravi že tako maloštevilni obačni niso dobili zadovoljivih odgovorov. Ostaja razočaranje, da se le malokrat upoštevajo želje in pobude, ki so še kako pomembne in tehtne. Pripravljavci tega dokumenta so odgovarjali, da so bile vse zadeve usklajene z občinsko upravo. Kaj pa z občinskim svetom in drugimi delovnimi telesi? Državna uprava daje priporočila in opozorila. Pred občinami je sprejemanje OPN zahtevna naloga, podlaga za prihodnji razvoj. Občine morajo omejiti velike apetite po pozidavi kmetyskih zemljišč, več površin je treba urediti za pešce, kolesarje. Prav cesti proti Dolu, Bregu, obvoznica proti Brezovici, stara proga vse od Preser-ja. V prihodnosti bo treba glede tega nekaj sstoriti. Ostaja pa resen opomin, da je zadeve treba uvrstiti v načrte OPN.
Sopodpis namere o izgradnji doma starejših je ostala populistična pravljica. Vprašanje, kako zadeva napreduje, ostaja brez odgovora.
Ob začetku leta 2010 prav vsakemu izrekam dobre želje in upanje po dobrem. Medyi nas vsak dan zasipajo, ne obveščajo pa nič spodbudnega.
Prisotna politika le kot nujno zlo mi ostaja edino upanje in vzpodbuda. Ostajam moteč in pomilovanja vreden. Mandat se izteka. Primerjava dogodkov na najvišji državni ravni z lokalnim v Borovnici je zrcalni odsev.
V prispevku opisanih dogodkov: zapis, naveden z navedkom v velikem slovenskem leksikonu:.
MANIPULAC^A
1.	(Splošno) Preračunljivo ravnanje, spretno sle-parjenje, dejanje s sebičnimi nameni, lahko prikrito.
2.	(Sociološko) Namerno vplivanje na odločitve ljudi, omejevanje njihovega svobodnega razmišljanja ne da bi se ljudje tega zavedali. Pri oglaševanju in delovanju medyev mesto kaže v obliki izkrivljanja dejstev, prikiravnje podatkov in informacy ali namernega zavajanja ljudi.
Franc Kavčnik
22. februar 2010
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
15
KNJIZNICAIDRJMARJEIBORSNIKIBOROVNICA
Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica v letu 2009
V prvih mesecih novega leta je vedno čas, ko knjižnice sporočamo rezultate o delovanju drugim instituc^am. Med njimi sta tudi Ministrstvo za kulturo in Narodna in univerzitetna knjižnica. Prav je, da ste o osnovnih obveščeni tudi občani Borovnice.
Naša knjižnica je bogatejša za 1.151 enot gradiva. Kupili smo jih manj kot prejšnja leta, saj so se knjige lani podražile, finančna sredstva zanje pa so ostala na ravni leta 2008. Kljub temu smo zadovoljni, saj nam je skupaj z darovi uspelo malce preseči priporočene standarde. Zdaj je v knjižnici 25.000 enot gradiva, več kot 2000 je neknjižnega. Statistika kaže, da imamo 741 aktivnih članov, na novo se jih je lani vpisalo 47. Obiskalo nas je več kot 14.000 ljudi, izposodili so si 51.207 enot gradiva. Rezultati so podobni kot v letu 2008, če pa se primerjamo z drugimi slovenskimi knjižnicami, lahko ugotovimo, da smo jim najmanj enakovredni, čeprav mnoge delajo v veliko boljših razmerah.
Poleg izposoje gradiva naša knjižnica obiskovalcem omogoča tudi sprostitvene, izobraževalne in kulturne dejavnosti. Za najmlajše že več kot desetletje ob ponedeljkih popoldne izvajamo pravljično uro, spomladi pa vsaki skupini iz vrtca predstavimo knjižnico, delo v njej, otrokom povemo zgodbico in pripravimo ustvarjalno delavnico.
Osnovnošolcem omogočamo reševanje mega kviza, ki ga splošne knjižnice izvajamo v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovence, Turistično zvezo Slovence in Mestno knjižnico Ljubljana. Sedmošolcem je namenjen poseben, vseslovenski projekt Rastem s knjigo. Tudi lani smo ga izvedli. Mladi so dopoldne preživeli v naši knjižnici, spoznali njeno zgodovino in delo, ob razlagi in vajah pa so se naučili tudi samostojnega iskanja gradiva v računalniškem
katalogu Cobiss in na policah. Pogovarjali smo se o mladinski literaturi, obisk pa zaključili z izročitv^o darila. To je vsako leto leposlovna knjiga slovenskega avtorja, ki jo prejme vsak učenec. Rastem s knjigo pripravljamo skupaj z Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za šolstvo in šport, Javno agenc^o za knjigo Republike Slovence in Zvezo splošnih knjižnic.
Vrsto let našim odraslim obiskovalcem nismo ponudili posebnih dejavnosti. Predvsem prostor je tisti, ki nas najbolj omejuje. Pred dobrim letom pa se je ponudila priložnost za vseživ-ljenjsko učenje, ki smo jo seveda izkoristili. Veseli smo, da so navdušeni in zagnani tudi naši obiskovalci. Redno se udeležujejo aktivnosti in sprašujejo tudi po novih. Dvakrat na mesec k nam prihaja mentorica s CDI Univerzuma, ki pomaga pri učenju računalništva, ob četrtkih popoldne in zvečer pa se dve skupini srečujeta na tečaju nemščine. Letos se mu je pridružila še angleščina. Odrasli lahko sodelujejo tudi pri Zvestem bralcu, ki jih spodbuja k branju kakovostne slovenske in tuje literature, poseben poudarek je na domoznanstvu.
Kot vsako leto smo se tudi lani srečevali s problemom podaljšanja pogodbe o najemu prostora. Pogodba je potek a in Župn^'a Borovnica je že večkrat izrazila željo, da se knjižnica izseli, v letu 2008 pa je to še posebej poudarila in določila rok izselitve. Na srečo nam je prisluhnila in pogodbo podaljšala za največ tri leta. Nam pa je problem s prostorom vnovič postavil vprašanje, ali v Borovnici res ne moremo knjižnici vsaj enkrat omogočiti primernih in lastnih prostorov. Ni lahko, vemo, a kljub temu bi pričakovali, da bo naša stroka ob iskanju rešitve v našem kraju doživela več spoštovanja, saj z delom in obiskovanjem knjižnice občani vseskozi potrjujemo, da je ta ustanova v Borovnici
zaželena in nujna. Ne razumemo, da se knjižnico skuša rešiti z začasnimi in slabšimi prostori ter da se moramo boriti za vsak kvadratni meter. Je res tako zelo potrebno razpravljati in dokazovati, kaj je za knjižnico in občane dobra lokacija in primeren prostor? Predvsem nas moti, da se kot strokovnjake za gradnjo knjižnice v Borovnici očitno šteje le arhitekte. Smo bibliotekarji pri načrtovanju nove knjižnice res tako nezaželeni, da se nam očita celo naročanje vsebine strokovnega mnenja? Prav od ljudi, ki z dvigovanjem rok odločajo o usodi občine, bi pričakovali, da spoštujejo stroko in podpirajo sodelovanje, ne da upoštevajo strokovna mnenja le takrat, ko se ujemajo z njihovimi pričakovanji. V visoki moralni drži, spoštovanju drug drugega, zagovarjanju standardov, poštenosti in kulture ter iskanju kompromisov bi morali blesteti predvsem mladi in izobraženi politiki!
Preseneča nas, da nismo povabljeni na sestanke, kadar se obravnava tema knjižnice, kajti za nas sodelovanje pomeni veliko več kot le dopisovanje prek časopisa in naključno pogovarjanje v knjižnici. Zavedamo se, da imamo različne interese, poglede in da vsi niso ljubitelji knjižnic, a preden se z dvigom roke odloča o tako pomembni zadevi, kot je nova knjižnica, bi pričakovali, da se glasovalci pozanimajo o nas in tudi vedo, kaj sodobna knjižnica danes je! Predvsem pa, da to tudi spoštujejo. Ideal je težko doseči, približa pa se mu lahko in tudi najde optimalno rešitev. Prav gotovo vsi ne bomo zadovoljni, a poudarjati le eno - svojo - stran je najslabše. V prvi vrsti bi se moral upoštevati namen ustanove, videti obiskovalce in zaposlene in šele potem reševati stene. Človek preprosto ostane brez besed, ko se enkrat na lastne oči prepriča, kako poteka glasovanje o naši knjižnici, verjetno pa tudi o drugih stva-
reh ni nič drugačno.
Korak naprej smo knjižničarji skušali narediti z okroglo mizo, ki jo je Cankarjeva knjižnica Vrhnika pripravila 8. decembra 2009, ob tem pa v čitalnici predstavila tudi dve idejni zasnovi nove knjižnice. Občini Vrhnika in Borovnica se namreč ukvarjata z neprimernimi prostori za knjižnično dejavnost. Log - Drago-mer jih niti nima, si jih pa zelo želi. Srečanja so se udeležili vsi trje župani, nanj pa smo povabili tudi svetnike borovniške občine. Pričakovali smo, da se bo večina odzvala, saj so med njimi tudi predsedniki in člani odborov, ki glasujejo in odločajo o naši knjižnici. Pa ni bilo tako. Poleg župana sta se mize udeležila le dva svetnika. Pogrešali smo predvsem Odbor za pripravo in uskladitev razvojnih nalog, Odbor za prostorsko planiranje, gospodarjenje z nepremičninami in varstvo okolja, pa tudi arhitekte, ki sodelujejo z njima. Večjo udeležbo smo pričakovali tudi zato, ker so bili gostje okrogle mize uveljavljeni strokovnjaki s področja bibliotekarstva, ki imajo že vrsto izkušenj z načrtovanjem in gradnjo kakovostnih knjižnic: Simona Resman, pomočnica direktorice za strokovne zadeve Mestne knjižnice Ljubljana in vodja službe za razvoj in območ-nost, Marjan Gujtman z Ministrstva za kulturo in nekdanji direktor Knjižnice Domžale ter dr. Silva Novljan, bibliotekarska svetovalka, ki je napisala tudi strokovno mnenje o treh možnih lokacjah naše knjižnice.
Očitno v Borovnici še nismo zreli za kakovostno sodelovanje, medsebojno spoštovanje in kulturno dogovarjanje. Že vrsto let se to potrjuje in rezultat je jasno viden vsem. Tudi knjižnica, predvsem pa njeni obiskovalci, so tisti, ki plačujee'o ceno zaradi takega načina dela. Je res tako težko razumevajoče, pošteno in s srcem delati za svoj kraj in v dobro ljudi, s katerimi živiš? Ni, samo želeti je treba!
Simona Stražišar
Z a h v a l a
V zadnjem tednu januarja je Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica pripravila literarni večer z antropologom, sociologom, prevajalcem in zgodovinarjem dr. Klemenom Jelinčičem Boeta, ki je svojo mladost preživljal v Borovnici, vanjo pa se še vedno rad vrača. Iskreno nam je spregovoril o svoji življenjski poti ter širokem in zanimivem ustvarjalnem opusu. Izrečena mnenja obiskovalcev dokazujejo, da sta njegov nastop in prjetno vzdušje, ki ga je ustvaril, v vseh zapustila opazne sledi. Dr. Klemen Jelinčič Boeta, hvala za ta večer!
Hvaležni smo tudi tistim, ki so večer z njim pomagali pripraviti in ga obogatili. Dodali so del tistega, kar znajo in zmorejo, največ pa prav gotovo štejeta iskreno veselje in navdušenje, ki so ju ob tem pokazali.
Za pomoč, sodelovanje in do-natorstvo se zahvaljujemo Bojanu Čebeli, Birosistemom in Gostišču Godec. Iskrena hvala tudi Petru Bezku, direktorici Cankarjeve knjižnice Vrhnika Suzani Potočnik in sodelavcem, predvsem Niku Ni-kolčiču.
Pomagali so nam tudi Vili Mevec, Marjan Debevec, Andrej Rahne, Matjaž Ocepek, Liljana Kogovšek, Damjana Mohorič iz Mladinske knjige na Vrhniki in Sabina Pater-nost iz Turizma Kras, destinacjski management, d. d, Postojna. Zahvala velja tudi njim, predvsem pa vam, obiskovalcem, ki ste večer preživeli skupaj z nami.
Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica
Novosti v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica
Knjige za odrasle
0	Splošno, knjižničarstvo, encikloped^e, zborniki
Booth, Nate: Tigrove lastnosti
30-sekundne teorje
1	Filozofija, psiholog^a
Kante, Božidar: Estetika narave
Thomas, Lorraine: Kako biti super mami
2	Verstvo
Trubar, Primož: Katekizem Trubar, Primož: Abecednik Trubarjev vrhniški kolaž Verstva sveta
3	Družboslovne vede Korade, Drago: Klopotec
5	Naravoslovne vede Čuk, Alenka: Postojnska jama
Čuk, Alenka: Mearat Postojna
Hoare, Ben: Živalske selitve
Lebez, Drago: Poznate strupene živali?
6	Uporabne vede Graimes, Nicola: 5 na dan za otroke
Grimm, Hannelore, Isabella Lauer: Mačke
Knopfel, Silvia: Kontracep-cja
Novak, Luka, Valentina Smej Novak: Ljubezen skozi želodec
7	Umetnost, razvedrilo, šport
Barder, Owen: Tek Juba, Kelvin: Plavanje Murphy, Sam: Hoja Smith, Dave: Kolesarjenje
80/81 Jezikoslovje
Breznik, A., F. Ramovš: Slovenski pravopis Gomboc, Mateja: Mala slovnica slovenskega jezika
Ozer, Steve: Golo občinstvo ni dovolj
Pavlin, Marta: Kako naj napišem
82 Književnost
Bismuth, Nadine: Scrapbo-ok
Boršnik, Marja: Študi e in fragmenti
Brown, Sandra: Nebeška vročica
Carmina Burana Cassady, Eva: Shujšajte z ljubimcem
Chavarria, Daniel: Adios Muchachos!
Cooper, Glen: Knjižnica mrtvih
Dalessandro, Jacquie: Polnočna ura
Enoch, suzanne: Spreobr-njeni lahkoživec Enoch, Suzanne: Malopridnež
Eslava Galan, Juan: Mula Fitzgerald, Penelope: Knjigarna
Gaskell, Whitney: Mamice v pogonu
Gerritsen, Tess: Izginule Green, Risa: Zgodbice iz zibelke
Grossman, David: Levji med
Kos, Janko: Svetovni roman Klein, Georg: Libidisi Kureishi, Hanif: Nekaj ti moram povedati Leljak, Roman: Cerkev umira v petek, 13
Ludlum, Robert: Bournova zapuščina
Margolin, Phillip: Speča lepotica
Ogorevc, Marjan: Iskanja Roth, Philip: Slehernik Rupel, Dimitrj: Predsednik Smolej, Tone: Tematologja Tomšič, Marjan: Uroki pol-
ne lune 2
Veble, Aleksandra: Aleka-neka
Wodehouse, P. G.: Le tako naprej, Jeeves
Zagorski, Cvetko: Potovanje v Tumanjan 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina, biografije
Bajini, Irina: Kuba Drekonja, Branko: Po sledeh Ernesta Hemingwaya Repe, Božo, Jože Prinčič: Pred časom
Schwinke, Theodore: Praga Štih, Peter, Vasko Simoniti: Na stičišču svetov Trigiani, Elaine: Sicilja
Knjige za otroke in mladino
3 Družboslovne vede
Pleši, pleši črni kos 6 Uporabne vede Carrere. Brigitte: S kuhalni-co okoli sveta
82 Mladinsko leposlovje Cabot, Meg: Princeskin dnevnik
Carnavas, Peter: Sarino velikansko srce
Chaconas, Dori: Zaljubljeni miški
Colfer, Eoin: Artemis Fowl, Časovni paradoks Lawrence, Michael: Prigode Žverka Skoka: Nagec Lewis, C. S. Zgodbe iz Na-rnje: Zadnja bitka Pilić, Sanja: Sem se zaljubila?
Rankin, Laura: Rebeka in (ne tako) majhna, drobcena laž
Schluter, Andreas, Irene Margil: Močan udarec Tellegen, Toon, Ingrid Go-don: Jutri je bila zabava
lirilimii/kliilMiAlIlMlilAl/lli/illilMillillllil
Kuharski recept iz leta 1856.
Mlada praprot - res dobra jed.
Resnico je govoril mož, ki je priporočal praprot kot dobro hrano v 40. listu »Novic«. Slišal sem sicer že ko pubeč mlad, da velikega travna so zeliša sploh zdrave, in res je, da sleherna rastlina je za kaj, - pa da praprot je za kaj več kot le za naštel, ali kakor Gorenec pravi, za nasteljo, nisem vedil pred, čeravno mi že sivi las na glavi ni ravno več bela vrana. Tako se uči človek dan za dnevom, pa menda se nikoli ne izuči. Praprot je dobra piča za živino, posebno prešiči in mlade jagnjiča jo rade jedo. To so mi povedali hribovci šele te dni. Bivši pa pri dragemu prjatlu A. J. na visoki gori, kjer:
»Rožec, mnogotere trave žlahen duh razlivajo, najdejo zdravila prave, ki okolj prebivajo« -
bereva v »Novicah« hvalo praprota. »To morava poskusiti« rečeva, in hajdi po mlade praproti v gojzd; Jerici, prebrisani kuharci in sestri gosp. župnika, pa rečeva, naj se na večer le pripravi nove sorte špargelj nama skuhati. Troje sorte praproti nabereva: prav mlade za »pošrekati«, kakor naše kuharce pravjo, s sirovim maslom (putrom), druge večje praproti za »pohati« kakor se navadno »šnite« pohajo, in pa še večje že na tri vejice razrašene za salato merzlo. Pri-neseva ga domo in Jerica nama ročno napravi trojno jestvi-no. Mi dva pa se vsedeva k skledicam - kot ostra sodnika. Naši bravci bojo radovedni: kaj sva razsodila. Čujte tedaj! Naj boljega in res prav prjetnega okusa je bila pohana, gorka; - kakor špargeljni s sirovim maslom pošrekana je bila enma-lo grenkljata, po okusu kakor artičoke in prav pripravna - za dobro kaplico vina; naj manj nam je dišala v salati merzla z ocetom (jesihom) in oljem napravljena; ni bila sicer za zavreči, pa ker je ta praprot bolj stara, ni bila tako dobrega okusa. Pohane, se ve da merzle, sem sabo vzel iz Rakitne in prja-tlom pokusiti dal z besedo: »to so nove fele špargeljni«. Vsi so jih hvalili. Ko sem jim pa povedal, kaj so jedli, mi nihče ni hotel verjeti, da je jedil praprot. V Barovnici in na Verhni-ki so jo pokušali, pa vsem je pohana praprot dopadla. Zato lahko rečem: Praprot gor, praprot dol, dobro pripravljena mlada je bolja kakor je kumerni pa dragi špargelj ljubljanski! Kuharcam po kmetih, ktere imajo včasih nenadoma kakega gosposkega gosta pogostiti, bo gotovo ta novica všeč. Mnišček.
Vir: Mnišček, "Mlada praprot - res dobra jed" v: Novice gospodarske, obertnjske in narodske., 31. maj 1856 (let. 14, št. 44), str. 173 Pripis:
No, spoštovane gospodinje, bo katera poskusila pripraviti to jed.? Očitno so jo pred davnimi leti že pripravljali v Borovnici, ni pa bila verjetno tako dobra, da bi se ohranila na naših jedilnikih do današnjih dni. Vseeno vam želim dober tek, če pa vam bo »hodilo kaj viška«, pa me povabite na pojedino.
Dober tek vam želi Franc Klančar.
16
NAŠ ČASOPIS
Občina
H Horjul
22. februar 2010 elektronski naslov: obcinaShorjul.si
Petdeset let Krištofovih razstav v Horjul
Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, so v petek, 5. februarja, v osnovni šoli v Horjulu odprli jubilejno, petdeseto razstavo domačega slikarja Franca Zupeta Krištofa.
Portret slikarja Franca Zupeta Krištofa
Ob odprtju razstave so nastopili člani Slovenske filharmonie: harfistka Aleksandra Verbitska-ya, violinista Vera Belič in Drago Arko, violist Marko Bitežnik in vio-lončelist Klemen Hvala s koncertom za harfo v B-duru G. F. Handla in s koralom iz kantate 147 J. S. Bacha.

vrača k začetkom svojega slikarskega ustvarjanja, saj je nekatere svoje najbolj lucidne upodobitve ljudi ustvaril prav v tej tehniki. Slikarski samospogled z izhodiščem lastnega ustvarjanja je vedno izziv, da bi se umetnik preveril, do kam ga je v avanturi upodabljanja pripeljala njegova ustvarjalna pot. Nam, opazovalcem njegovega slikarstva pa ponuja nekakšen siže, zjedrenost njegove umetniške izpovedi in dosežku. Ta je več kot zgovorna.
50 let ustvarjanja, predvsem portretov, ki so Krištofova osrednja slikarska pripoved, nalaga umetniku njegovega formata, da se spogleda sam s seboj kot slikar. Da se samospogleda na neposreden način in ugotovi vse tančice svojega notranjega življenja. Zato je nastala ta bogata zbirka avtoportretov, izbor katere je na ogled nocoj. V teh lastnih upodobitvah je podal pre-tanjeno psihološko analizo samega sebe, svojih notranjih občut^', drž in vseh mogočih pogledov nase, ki so zdaj odraz slikarjevega razpoloženja, večinokrat pa namernega vrtanja vase, v katero svojih bolečin, življenjskih ugank, odnosov do svojih bližnjih in seveda večno neodgovorlji-vih vprašanj o našem bivanju in nehanju. Tako je pred sebe in pred nas razprostrl celo paleto svojega duha in opravil vseživljenjsko samoiz-
Jubilejno razstavo je odprl novi ravnatelj Primož Garafol.
Program je povezoval, tako kot na prejšnjih odprtjih razstav, znani priljubljen horjulski kulturni delavec Matko Zdešar.
Posebnost ob odprtju jubilejne razstave slikarja Krištofa je bil nastop simpatične harfistke Aleksandre Verbitskaye, ki je tokrat številnim udeležencem iz Horjula prikazala mojstrsko igranje na harfo, ki smo ga tokrat prvič spremljali v živo.
Razstavo je odprl novi ravnatelj Osnovne šole Horjul Primož Garafol, ki je to delovno mesto sprejel s prvim januarjem 2010.
Pozdravil je vse obiskovalce, ki so se udeležili osrednje občinske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, in predal besedo slavnostnemu govorniku Petru Kovačiču Peršinu.
Peršin je svoj govor začel z besedami : »Ob lanski razstavi smo Krištofu čestitali za 50 let njegovega slikarskega ustvarjanja. Letošnja hor-julska razstava je torej jubilejna, tako za njegov domači kraj kot zanj.
Za osrednji slikarski dogodek jubilejne razstave je Krištof postavil izbor svojih avtoportretov, večinoma v risbi. Ti avtoportreti so nastajali v preteklem letu kot štud^ske risbe, s katerimi je želel osvežiti risbo, ki je osnovna slikarjeva izpovedna tehnika. Kakor je npr. za književnika ubeseditev neke misli, doživetja, občutja. Toda portreti v risbi niso samo to. Z njimi se Krištof
sti veristično, v njeni zunanji podobnosti, ampak nadgrajuje to stvarno podobo z odslikavanjem psihe. To doseže s te, da zgolj s črto poudari mimiko obraza in se osredotoči na izraz oči, ki jih vedno upodobi kot zrcalo duše. Oči Krištofovih portretov so najbolj zgovorna izpoved slikarjeva in upodobljenčev pogled najbolj verodostojna odslikava njegove duševnosti. Zato so Krištofo-vi portreti podobe notranjega pogleda tako slikarja kot tudi portretiranca. Svoje avtoportrete v risbi je Krištof sklenil in zjedril v dveh lastnih podobah, naslikanih v olju, ki se dopolnjujeta
Župan Jani Jazbec v pogovoru s slikarjem Krištofom Zupetom
Horjulci smo si tokrat prvič lahko od blizu ogledali harfo in igranje na ta inštrument.
poved, ki so jo zmogli samo izjemni umetniki, kot je njegova vzornica slikarka Karla Bulovec Mrakova. Ona se je zaradi globoke ranjenosti od soljudi sicer odmaknila od risanja portretov, kar je bila tudi njena osnovna slikarska želja, in se umaknila v portretiranje umirajočih muc in utrganih rož. V globoki simboliki je izpovedala svojo življenjsko usodo.
Krištof je vzdržal z moško zavestjo ne samo pri slikarskem pogledu s sočlovekom, ampak s samim seboj. To je velika izjemnost.
Ko opazujemo njegove avtoportrete, nas najprej pritegne čista preprostost same risbe. Ta je pri njem izrazito linearna, se pravi, da z jasno lin^o - obrisom natančno upodablja vse oblike obraza in telesa. A pri tem ne odslikava stvarno-
Slavnostni govornik na odprtju razstave je bil Peter Kovačič Peršin.
v celovito podobo umetnika. Prvi kaže v sebi trdno, dopolnjeno, z življenjem in svetom pomirjeno osebnost, ki zre vase z vso zbranostjo spoznanja, da lahko le v sebi samemu uzre človeku dostopni res o našem bivanju in nehanju. Na drugem portretu zre z vso prizadetostjo v svet. Njegov pogled izraža zaskrbljenost, ki jo povzroča razbiranje podob našega sveta, podob razčlovečenja človeka, in izpoveduje stisko, ki jo vzbuja umetniku prisluh Božjemu molku spričo te naše stvarnosti. Zakaj Krištofov pogled zre v svet in zre onkraj njega, v večno vpraševanje človekovo^
Slikar je v avtoportretih upodobil svojo duhovno podobo in jo postavil pred nas s posebnim namenom, iz istega nagiba, kakor jo je pred Slovence postavil v svojem času France Prešeren v svojem pesniškem avtoportretu, ki je ubesedil v pesmi
Pevcu: Kdo zna
noč temno razjasniti, ki tare duha! Kdo ve
kragulja odgnati, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne! Kdo uči
zbrisat s spomina nekdanje dni, brezup prihodnjih odvzet spred oči,
Obiskovalci jubilejne, petdesete razstave Krištofovih slik.
praznoti ubežati, ki zdanje mori! Kako
bit hočeš poet in ti pretežko je v prsih nosit al pekel al nebo! Stanu
se svojega spomni, trpi brez miru.
Temeljno sporočilo Prešernove pesmi se glasi, kot se glasi temeljno sporočilo pričujočega Kri-štofovega opusa avtoportretov: Stanu se svojega spomni ^ Pred nas postavlja resnico o človeku in življenju, da tudi nas izzove k »samouzretju« brez krink in sprenevedanja. Prav v tem je temeljni smisel resnične umetniške izpovedi, da namreč odpre naš duhovni pogled za uvid v dejansko resničnost nas samih, našega bivanja in sveta, ki ga ustvarjamo. Ker samo tak uvid lahko očisti pogled duše za resnico biti same.
To je temeljno sporočilo letošnje jubilejne Kri-štofove razstave, ki je po svojih upodobitvah izjemno umetniško dejanje in po častitljivem obdobju ustvarjanja občudovanja vreden dosežek in krona Krištofove 50-letne ustvarjalne poti.«
Vse priznanje ob Krištofovemu jubileju organizatorju razstave v osnovni šoli, glasbenemu ansamblu in slavnostnemu govorniku Petru Kovačiču Peršinu, pa tudi vsem udeležencem proslave, ki so se v tako velikem številu udeleži-i odprtja razstave.	France Brus
Domačina si ogledujeta razstavljene Krištofove slike.
Podžupan Franci Pišek, župan Jani Jazbec in ravnatelj OŠ Horjul Primož Garafol ob ogledu Krištofovih portretov.
V kulturnem programu je nastopil godalni kvartet s harfistko Aleksandro Verbitsky.
V a b i l o
Spoštovane občanke in občani, vabimo vas, da se udeležite predavanja in preventivnega pregleda v organizac^'i Krajevnega odbora RK Horjul.
Predavanje in tečaj prve pomoči bo v sredo, 24. 2. 2010, z začetkom ob 16. uri v prostorih osnovne šole Horjul. Tečaj bo vodil gospod Zlatko Kvržič.
Izkoristite možnost obnove znanja o prvi pomoči.
Prgave sprejemamo po tel. 051 353-036 in na št. 041 520-428 vsako sredo od 9. do11. ure.
Kot vsako leto tudi letos organiziramo predavanje in pregled prsi. Predavanje in pregled bo opravila spec. onkol. ginek. prim. dr. Vida Stržinar. Na voljo imamo štiri termine.
Termina 17. 3. 2010 in 18. 3. 2010 sta namenjena zaposlenim v OŠ Horjul, Metre-lu in Argu. Predavanji bosta ob 18. in 19.
uri vsak termin.
Termina 24. 3. 2010 in 25. 3. 2010 pa sta namenjena vsem preostalim občankam. Tudi v teh dveh terminih bosta predavanji ob 18. in 19. uri vsak termin. Vabimo vas, da se predavanja in pregleda udeležite v čim večjem številu. Zgodnje odkrivanje raka in drugih bolezni rešuje življenja.
Pr^ave sprejemamo na tel. št.: 051 353-036 in 041 520-428 vsako sredo od 9. do 11. ure.
Vabljeni!
KORK HORJUL
Občina Horjul Slovenska cesta 7 T: (01) 759 11 20 F: (01) 759 1130
Uradne ure:
ponedeljek: 9. do 12. ure
sreda: 9. do 12. ure in od 14. do 16.30. ure
petek: 9. do 12. ure
22. februar 2010
elektronski naslov: obcina@horjul.si
NAŠ ČASOPIS
Koncert je s svojim nastopom začel Ansambel Zakrajšek iz Ribni- Ansambel Golte se predstavi. ške doline.
Jurčki iz naših logov.
Tone Rus in njegovi muzikantje
Nastop gostje večera, Tanje Žagar. Nastop tamburaške skupine Dupljak
Takole zaigra Ansambel Novi spomini.
Ansambel Veseli Begunjčani, ki je igral tudi za ples.
Povezovalka programa mama Manka s pevko Tanjo Žagar
IV. tradicionalni koncert narodno-zabavne glasbe
V soboto, 6. februarja 2010, je Prostovoljno gasilsko društvo Horjul v športni dvorani pri osnovni šoli v Horjulu organiziralo že četrti tradicionalni koncert narodno-zabavne glasbe.
Pogled na polno dvorano ljubiteljev narodno-zabavne glasbe
Na koncertu, ki se ga je udeležilo neverjetno veliko ljubiteljev narodno-zabavne glasbe, ki so dodobra napolnili dvorano, so nastopili: Ansambel Zakrajšek iz Ribniške doline, Ansambel Golte, Ansambel Jurčki in Ansambel Toneta Rusa iz domačih logov, ansambla Novi spomini in Veseli Begunjčani, ki so igrali za ples vse do jutranjih ur.
Za popestritev res pr^etnega glasbene-
ga večera sta poskrbela tamburaška skupina Dupljaki ter gostja večera šarmantna pevka Tanja Žagar z glasom, podobnim Terezi Kesov^i ali pariškemu vrabčku Edith Piaf.
Vse priznanje PGD Horjul za organi-zac^o in izvedbo pr^etnega koncerta, ki bo številnim obiskovalcem še dolgo ostal v lepem spominu zlasti zaradi pr^etnih melody, ki smo jih tisti večer slišali v novi
športni dvorani osnovne šole v Horjulu.
K pr^etnemu srečanju ob glasbi na-rodno-zabavnih ansamblov v horjulski športni dvorani je prispevala povezoval-ka programa »mama Manka«, ki je s svojimi izvirnimi šalami tako kot vesele viže ansamblov razgrela dlani udeležencev koncerta, ki so vse izvajalce nagradili z burnim in dolgotrajnim aplavzom.
France Brus
Maškare v Horjulu
Na pustno nedeljo, štirinajstega februarja 2010, je Turistično društvo Horjul v Športni dvorani pri Osnovni soli organiziralo maškarado, ki se jo je udeležilo
veliko maškar vseh starosti.
Zbirno mesto maškar je bilo na parkirišču Metrela. Od tu so se maškare ob igranju koračnice napotile skozi Horjul do Športne dvorane.
Med maškarami so bile mažorete Pike Nogavičke, princi, čarovnice, Ind^'anci zaporniki, Arabci s kamelo in general Vrjo s svojo vojsko, milico, prvo pomočjo, vojnim kuratom in nuno in še številne druge maske, prva (zadnja) pomoč, gasilci.
V Športni dvorani so jih pričakali Mladi god-
ci, ki jim kljub poskočnim vižam ni uspelo spraviti kaj več plesalcev na plesišče. Program je povezovala simpatična Marta, ki je predstavila tudi novega župana, ki je svojo dolžnost opravljal to dolžnost le na pustno nedeljo popoldan.
In na koncu še razdelitev nagrad. Prvo nagrado je prejela skupina generala Vrjo, drugo mesto skupina Arabcev z Arafatovo kamelo in tretjo trebušne plesalke s Hasanom.	France Brus
Pike Nogavičke- mlajša skupina mažoret.
Napovedovalka Marta in novi župan.
Prikupne Vragice s svojim Vragom v bifeju na bencinskem servisu.
Prvo nagrajeni general Vrjo na čelu svoje vojske.
Arafatova kamela je s spremstvom prispela v Horjul.
Mažorete korakajo na čelu kolone, ob zvokih godcev.
18
NAŠ ČASOPIS
Občina
22. februar 2010 elektronski naslov: obcina@horjul.si
OO SDS Horjul vabi na okroglo mizo z naslovom
BOJ PROTI KRIZI JE BOJ ZA DELOVNA MESTA TER DRUGE AKTUALNE TEME
Okrogla miza bo v soboto, 27. februarja 2010, ob 19.00 v prvem nadstropju v picer^i športnega parka v Horjulu.
Kot gosta bosta na okrogli mizi sodelovala:
dr. France Cukjati, poslanec in podpredsednik Državnega zbora Republike Slovence,
in
Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovence.
Pogovorili se bomo o tretjem paketu protikriznih ukrepov, ki jih je v razpravo posredovala Poslanska skupina SDS,
Družinskem zakoniku in drugih aktualnih temah. Postavili boste lahko tudi vrašanja, na katera Vam bosta gosta z veseljem odgovorila.
Vabljeni!
Udeleženci Občnega zbora PGD Žažar
Delovno predsedstvo in poročilo predsednice PGD Katarine Vr-hovec
v
Jubilejni Občni zbor PGD Zažar
Za gasilke in gasilce iz PGD Žažar je bil letošnji občni zbor še posebno slovesen, saj je bil že 80. po vrsti. Ob polni dvorani domačih gasilcev ter gostov se je občni zbor začel s kratko videopredstavitv^o pregleda uspešnega dela društva v minulem letu. Uspehi pionirjev in mladincev, dveh moških članskih ekip A so bili dopol-
njeni še z olimp^'skim naslovom članic A, ki bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino društva. Po organizac^'skem, operativnem in blagajniškem poročilu, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo v letu 2009 veliko storjenega, so bile besede predane gostom. Veliko čestitk je bilo izrečenih zlatim olim-pi'kam za doseženi rezultat v
Ostravi, ki pa so prejele tudi priznanje in značko GZ Horjul za uspeh, dosežen na gasilski olimpiadi. Društvo se je ob tej priložnosti zahvalilo vsem do-natorjem, ki so nam finančno pomagali pri projektu gasilske olimpiade, in novinarjem za medi'sko podporo s spominsko fotografijo in dvd-jem. Na ogled je bila tudi knjiga Zlata
olimpiska zgodba, ki bo kot knjiga spominov ostala za vse udeležence olimpiade in naše zanamce. Po uradnem delu se je občni zbor nadaljeval še dolgo v noč s pogovori in obujanjem spomninov, a obenem že s pogledom v prihodnost, ki se je ob delavnih žažarskih gasilkah in gasilcev zagotovo ni treba bati. Mj, Foto: Franc Brus
Pogled na ledene sveče na svečnico na Livadi v Horjulu
Svečnici ob rob
V Katoliški cerkvi 2. februarja praznujejo praznik Jezusovega darovanja v templju. Ta dan je tudi praznik luči in blagoslov različnih vrst sveč. S svečnico se konča božično obdobje, zato pospravimo jaslice. O svečnici je vrsta pregovorov, med njimi je tudi naslednji: Če na svečnico prej od strehe kot od sveče kane, še hujša zima, a dobra letina ostane.
France Brus
Predstavniki GZ Horjul in Občine Horjul kot častni gostje
Priznanje PGD Zažar horjulskemu županu Jan^u Jazbecu
Članice PGD Zažar, ki so na gasilski olimpiadi v Ostravi osvojile zlato medaljo z mentorjema, in del pokalov, ki so jih gasilci osvojili na tekmovanjih v minulem letu.
Predstavitev zgoščenke z olimpiade in knjige avtorice Mojce Jaz-bar pod naslovom Zlata olimp^ska zgodba
Primoževe cajne in »cambahi«
Primož Bizjan je velik ljubitelj narave, o čemer pričajo njegova gozdna pot, njegovi zapisi iz narave, številne risbe ptic in poslikave panjskih končnic.
V Društvu gozdovnikov je Primož popeljal v svet še neokrnjene horjulske narave skupino mladih, ki na svojstven način raziskujejo in opazujejo prelepe predele Dolomitov,
vključno z vsemi dolinami, bregovi in grabni na tamkajšnjem območju.
Na pobudo Plestenjakovega Toneta, po domače Marinki-nega Toneta iz Horjula, je pred
Primož Bizjan s svojimi cambahi, košarami in doma izdelanimi loki
nedavnim Primož začel izdelovati cajne in »cambahe iz sro-bota, ki jih bo prikazal na letošnjem pomladanskem sejmu v Horjulu.
V Horjulu in njegovi bližnji okolici bi verjetno na prste ene roke prešteli ljudi, ki znajo iz srobota izdelovati cajne in cambahe. Primož se je tega opravila naučil od svojega očeta Pavla, ki je to rokodelstvo prevzel od svojih prednikov, ki so v zimskem času izdelovali take predmete in jih potem s pridom uporabljali pri domačih opravilih.
Kogar zanimajo tovrstni izdelki iz srobota, si jih bo lahko od blizu ogledal na pomladanskem turističnem sejmu v Horjulu in kaj več o njih izvedel od izdelovalca samega, seznanil se bo lahko tudi z nabiranjem in pripravo srobota za pletenje košar in cambahov, ki je zahtevnejše in bolj zamudno od samega pletenja končnih izdelkov.
France Brus
Horjulske mažorete na ptujski ulicah. Fotografija: Zdenka Troha
Horjulske mažorete na Ptuju
Letošnjega tradicionalnega petdesetega, jubilejnega kurentovanja, ki je bilo v nedeljo, 7. februarja 2010, na Ptuju, se je udeležilo petdeset slovenskih pihalnih godb in mažoret. Kurentovanja, ki je najstarejša in najmnožič-
nejša pustna prireditev v Slovenii, so se udeležile tudi horjulske mažorete s svojo mentorico, ki so veselo korakale in plesale po ptujskih ulicah.
France Brus
22. februar 2010
elektronski naslov: obcina@horjul.si
Občina

NAŠ ČASOPIS 19
Portret iz javorjevega debla z Luparjevega griča v rokah Iva Perkovića
Portret v deblu
Pred dobrim letom je Ivo Per-ković iz Horjula na Luparje-vem griču ob svojem čebelnjaku posekal zverižen javor, ki naj bi razžagan in razsekan zgorel v domači peči. Pri žaganju in pozneje cepljenju se je Ivovi ženi zazdelo, da je v polenu vidna posebna slika, nekakšna ikona, ki jih srečamo v pravoslavnih cerkvah.
Nato je Ivo kos javorjevega polena odžagal tako, da je na polenu ostala le še slika, ki morda prikazuje križanega tako kot turinski prt, ki je še po 2000 letih vznemirjal različne strokovnjake. Horjulski portret v starem ja-vorjevem polenu ne vznemirja strokovnjakov in zgodovinarjev, temveč je le pr^etna igra narave.
Nekaj podobnega, portret
Pogled na sam portret v javor-jevem deblu
Ivana Cankarja, sem pred leti fotografiral v stari Rož-manovi hiši na Vrzdencu, kjer je na vratih krušne peči izurjeno oko lahko videlo omenjeni portret, ki je bil žal na fotografiji slabše viden kot portret v javorjevem polenu.
France Brus
Smučarski tečaj za najmlajše
Mrzle dneve v decembru pred božičem so prizadevni člani horjulskega smučarskega kluba izkoristili za izdelavo snega s snežnim topom. Žal je odjuga zadnje dni leta 2009 in prve dni 2010 pobrala sneg, zato so z organizac^o smučarskega tečaja morali počakati na nove snežne padavine oziroma na padec temperatu-
re pod ledišče. Sredi januarja 2010 je na smučišču v Mrzli dolini ob mali vlečnici uspelo narediti dovolj umetnega snega, da so lahko organizirali smučarski tečaj za otroke iz horjulskega Vrtca Marjetica. Tečaj sta vodila Samo Škrjanc in Janez Žakelj. Šola smučanja je trajala pet dni po eno uro na dan. Tako so otroci osvo-
jili osnovne smučarske veščine. Otroke, udeležence smučarskega tečaja, je na smučišče in v vrtec pripeljal kombi za prevoz šolskih otrok. Starši so bili zelo zadovoljni z organiza-c^o in vodenjem smučarskega tečaja za najmlajše v Mrzli dolini in so radi odšteli okrog 40 evrov, kolikor je znašala cena za tečaj na domačem smučišču.
France Brus
Skupina smučarjev iz Vrtca Marjetica z učiteljem smučanja Samom Škrjancem.
Janez Žakelj in njegovi učenci smučanja
Sreča se je nasmehnila Zdenki Prebil, ki je na tomboli zadela indukc^sko električno ploščo.
Horjulci pred gradom Miramare v Trstu
Kolesar Žiga Marolt
Zahvala sponzorjem
Minilo je leto in čas je, da pod sezono 2009 potegnem črto in poberem le pozitivne stvari za v leto 2010. S prvo dirko sem začel v Švici (Mendrisiu), kjer je moj kolega iz kluba z našo pomočjo z lahkoto opravil s konkurenco. Začela pa se je tudi moja spomladanska serya slovenskih in italyanskih odličnih dirk, ki pa je manjkala le zmaga.
Dobri rezultati so me pripeljali do slovenske izbrane vrste, s katero sem odpotoval na Češko. Iz Češke, kjer sem od 150 tekmovalcev končal na 40. mestu, sem prišel še bolj motiviran, saj sem želel na vsak način biti med tremi srečneži, ki bi odpotovali na Finsko, kjer
je bilo nekakšno svetovno prvenstvo mlajših mladincev, na katerem je nastopilo 48 držav. Odločala je najbolj prestižna dirka v Slovenci, Kranj. Dirko sem odpeljal sanjsko in jo zmagal. Storil pa sem napako: zaradi veselja sem 10 metrov pred ciljem snel čelado, česar ne bi smel. Po petih minutah sem bil diskvalificiran in sanj o Finski je bilo konec. Vso svojo napako sem popravil čez dober mesec, ko sem kot prvi Slovenec in zaenkrat še edini med mladinci slavil v Ital^i, v reg^i Veneto. Zmagal sem Comunita Montana del Brenta, kjer je nastopilo 140 tekmovalcev ter jih je zaradi viso-
ke temperature (40 stopinj) in težke proge (5 vzponov) končalo le 35. Veneto je ena izmed dvajsetih reg^, ki so v Ital^i, spada pa med tri najmočnejša. V reprezentančnem dresu sem se udeležil še dveh dirk, ki sem ju odpeljal uspešno. Dobro pripravljenost sem pokazal tudi na zadnji dirki v Ital^i, kjer je zame prišlo navdat 60 nav^ačev, in osvojil dva gorska cilja. Tako se je končala sezona 2009, kjer sem prevozil kar 45 dirk in na kolesu presedel dobrih 12.000 km.
V sezoni 2010, ki je že v polnem s^aju, bom imel možnost nastopiti na svetovnem pokalu, evropskem in svetovnem prvenstvu. Tudi dirke v Ital^i in Slovenci bodo izredno težke, saj tekmujemo z zlato generac^o, leto starejših. Ker so dirke mladinskega razreda dolge 140 kilometrov, treningi pa potekajo 4 ali 5 ur na dan, vse to za sabo potegne velike stroške priprav in čim bolj konkurenčne opreme, ki je na žalost za vrhunsko uvrstitev nujno potrebna. Tako sem bil prisiljen poiskati sponzorje, ki pa jih je v tem času krize zelo težko dobiti.
Zato bi se rad posebno zahvalil: PODJETJU ARGO, D. O. O., iz Horjula, PI-
CER^I IN ŠPEGATER^I KAŠČI MRLAČNIK z Brezovice, KOLESARSKI TRGOVINI BON-ČA iz Idr^e, Tapetništvu TAJMA iz Horjula. Prav tako sem vesel podaljšanja sodelovanja s kolesarskim klubom HIT CASINOS Nova Gorica.
HVALA VSEM.
zm
Horjulci na izletu v Miramaru
V četrtek, 4. februarja 2010, je Extra marketing, d. o. o., Matka Laginje z Reke s prevoznim podjetjem Street Tour, d. o. o., Portorož v Ankaranu organiziral predstavitev posebnih volnenih posteljnih odej, anatomskih posteljnih vložkov, kuhinjske posode iz prokroma in kuhinjskih nožev. Na podlagi naključnega izbora iz telefonskega imenika so izbrali za dva avtobusa horjulskih občanov, ki so se udeležili
omenjenega ogleda in predavanja. Po ogledu je bilo vse razstavljene izdelke mogoče kupiti po promoc^skih cenah.
Poleg tega so izžrebali dvanajst udeležencev srečanja, ki bodo lahko po ugodni ceni - prvi brezplačno, njegov spremljevalec za 399 evrov - šest dni bivali v hotelu ob Blatnem jezeru na Madžarskem. Poleg tega so organizirali tudi tombolo, na kateri je srečnica zadela indukc^'-sko električno ploščo. Vsem udeležencem so postregli s toplo malico in jih zapeljali v Trst do gradu Miramare, kjer so si ogledali grad in botanični vrt.	France Brus
Poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode na sistemu z oskrbo s pitno vodo v Občini Horjul za leto 2009
Oskrba s pitno vodo je obvezna javna služba, ki jo prek Vodovodnih odborov upravlja Občina Horjul. Glavne naloge pri izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo so: upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo, zagotavljanje zadostne količine zdravstveno ustrezne
pitne vode uporabnikom in varnost oskrbe z vodo v skladu z veljavnimi predpisi.
Leta 2009 smo spremljali stanje kakovosti pitne vode na štirih sistemih za oskrbo s pitno vodo na območju občine Horjul, in sicer:
-	Horjul-Ljubgojna
-	Vrzdenec-Žažar
Pregled rezultatov skladnosti pitne vode po vodovodih (notranji nadzor, 2009)
Vodovod	Štev. odvzetih vzorcev	Mikrobiološki preskusi			
		skladen	neskladen	Ecoli	enterokoki
Horjul	5	5			
Ljubgojna	2		2	1	1
Vrzdenec	4	1	3	2	3
Žažar	2	1	1		1
Zaklanec	2	2			
Podolnica	3	3			
Lesno Brdo	2	1	1		1
Koreno	4	2	2	1	1
Samotorica	1		1	1	1
VSI VODOVODI SKUPAJ	25	15	10	5	8
-	Zaklanec-Podolnica-Lesno Brdo
-	Koreno-Samotorica Strokovna podlaga za notranji nadzor nad skladnostjo pitne vode je Pravilnik o pitni vodi. Notranji nadzor je opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Na terenu je bilo odvzetih 25 vzorcev za mikrobiološke preskuse. Pri vseh štirih vodovodnih sistemih so se med letom pojavljali neskladni vzorci. V odvzeti vodi so bile bakterie Escherichia coli (Ecoli) ali enterokoki kot znamenje fekalnega onesnaženja. Na vodovodu Zaklanec -Podolnica-Lesno Brdo so bili vsi neskladni rezultati dobljeni pri kontroli pitne vode, ki je še bodisi iz starih vodnih virov oziroma se z njimi v določenem deležu meša z vodo iz vrtine, ki sicer izkazuje skladnost s pravilnikom.
Na spletni stani Občine Horjul je objavljeno celotno Letno poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode. OBČINAHORJUL
20
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
22. februar 2010
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Visoki jubilej
Upokojenci praznovali 30 let društva
Polhov Gradec, 2. februar - V polhograjskem gasilskem domu so svoj tridesetletni jubilej organiziranega druženja obeležili člani Društva upokojencev Polhov Gradec. Praznovanje jubileja je potekalo sočasno z društvenim občnim zborom, obenem pa so pripravili tudi razstavo ročno izdelanih izdelkov in izdali jubilejni bilten.
»Prehodili smo tridesetletno pot z vzponi in padci. Ne moremo reči, da je posebno dolga, je pa vsekakor pot, po kateri je vredno hoditi, si prizadevati za dobre medsebojne odnose, pokazati merico strpnosti, odgovornosti, socialne občutljivosti
Mat^a Golc - stari novi predsednik društva
in optimizma. Še posebej v teh časih gospodarske krize, ki je prizadela tudi našo populacijo,« je nagovoril svoje društvene kolege predsednik društva Mat^a Golc. Društvo šteje okoli tristo članov, to je trikrat več kot ob ustanovitvi 25. januarja 1980. Pred tem so bili upoko-
jenci združeni v eno samo širše društvo, ki je združevalo upokojence Dobrove, Horjula in Polhovega Gradca. Konec leta 1979 so se odločili, da gre vsak na svoje in nastala so tri nova društva. Prvi predsednik pol-hograjskega društva je bil Bernard Tominec, v program dela pa so zapisali, da mora vsak član po svojih močeh skrbeti za svoj kraj, pospeševanje turizma, kmet^stva, čistočo kraja, zdravstveno službo in tudi preskrbo z živili v skromni trgovini. Posebno skrb so namenili bolnim, invalidom, rekreac^'i in organizac^'i izletov.
Program dela je skoraj identičen še zdaj, razen prvega dela, ki meji že na obče sprejemljive človeške norme. Tako društvo največ pozornosti namenja trem področjem: skrbi za bolne in ostarele, rekreac^b in izlete. Poverjeniki društva bolne in ostarele člane obiščejo dvakrat na leto: ob veliki noči in novem letu. Obiščejo jih z majhnim darilom in dobrimi željami. Športna dejavnost združuje balinarje, ki so se nekoč srečevali Pri Pratkarju, zdaj pa imajo balinarsko stezo pri Pograjskem domu. Moška in ženska ekipa posegata po priznanjih in medaljah, vsaj dvakrat na leto pa se preizku-s^'o tudi v organizac^ski vlogi
balinarskega tekmovanja. Med člani je zagotovo najbolj priljubljena izletniška dejavnost, v okviru katere se od štirikrat do petkrat na leto podajo po Sloven^l, včasih pa pokukajo tudi onkraj meja. Poleg tega je še vrsto drobnih dogodkov,
so s krajšim kulturnim programom popestrili polho-grajski osnovnošolci, ki jih je tokrat spremljala tudi nabrita Pika Nogavička in poskrbela še za dodatno dobro voljo med člani društva. Sicer pa je predsednik Golc predstavil
Razstava ročno izdelanih izdelkov: od pletenin do kulinaričnih dobrot
Osnovnošolci so jim poleg kulturnega programa pripravili tudi manjše darilo.
Letos upokojence čaka podobno programsko leto kot lani: rekrea-c^a, skrb za ostarele in bolne ter izleti.
ki popestr^b dogajanje. Vsako leto pripravah pustovanje, srečanje ob dnevu žena, piknik v naravi ob dnevu državnosti, pogostitev starejših od 80 let in upokojensko mašo. Pristne stike goj^b z okoliškimi društvi, še posebno z vrzdenškim, s katerim se srečajo vsako leto na velikonočni ponedeljek Pri Hlipču v Samotorici.
Sam potek občnega zbora
lani opravljeno delo, poročilo sta pripravili tudi komis^'i za šport in socialna vprašanja. Društvu so ob visokem jubileju čestitali podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovence Anton Donko in predsednik Mestne zveze upokojencev Marjan Sedmak ter predstavniki sosednjih društev. Ker je bilo volilno leto, so izvolili novo vodstvo, sam predsed-
nik pa je ostal isti, Mat^a Golc. V društvu so ob jubileju pripravili razstavo ročno izdelanih izdelkov, ki so nastali izpod rok njegovih članov. Videti je bilo mogoče veliko čipk in pletenin, moški so pokazali svoje znanje izdelave drobnih lesenih predmetov, mnoge žene pa so se predstavile tudi prek kulinaričnih dobrot. Pozneje so izdelki romali v roke srečnežev,
ki so sodelovali v srečelovu.
Sicer pa je društvo jubilej obeležilo tudi z biltenom, ki ga je uredila Helga Kuclar. V njem so predstavili tridesetletno zgodovino in trenutno stanje društva, predstavili so nekatere posamezne člane, akademik dr. Jože Trontelj pa je prispeval daljši članek o starosti in staranju na pragu 21. stoletja.
Gašper Tominc
Zahvala
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam letos pri predstavitvi na sejmu Turizem in prosti čas 2010 priskočili na pomoč. Tako smo lahko s skupnimi močmi pripravili dobro predstavitev ponudbe v naši občini.
Zahvaljujemo se:
članicam Društva kmečkih in podeželskih žena, ki so pripravile odlične sladice, s katerimi smo razvajali obiskovalce, mladim planinkam Planinskega društva Blagajana z njihovo mentorico Nino Bagar, ki so na sejmu predstavile dejavnost društva, Čebelarstvu Božnar, Polhov Gradec, Gostišču Pri Preku, Šujica, Gostilni Pograjski dom, Polhov Gradec, izletniški kmetiji Pri Bitencu, Briše, kmetji Slavice Dolinar, Brezje, kmetji Nuše Urbančič, Brezovica, kmetji Romane Jarc Sečnik, Dobrova,
kmetji Slavke Cankar, Muzeju Pošte in tele-komunikacj v Polhograjski graščini, Ovnovi kmetji, Razori, Sirarstvu Orešnik, Šentjošt, Športnemu društvu Šentjošt in športni dvorani na Dobrovi, ki so prispevali nagrade za obiskovalce.
Helena Čuk,
Občina Dobrova - Polhov Gradec
Obnova regionalke Ljubljanica-Polhov Gradec-Dobrova
Bo poplavljeno cestišče v Belci čez dve leti le še spomin?
Polhov Gradec - Direkcya Republike Slovence za ceste načrtuje v prihodnjih letih več rekonstrukci cestišca na relacyi Polhov Gradec- Dobrova. Prav tako bodo delovni stroji znova zabrneli na relacyi Polhov Gradec-Ljubljanica.
Na direkcji so nam pojasnili, da dinamiko asfaltiranja ceste v Mali vodi določa državni proračun. Na tamkajšnjem odseku regionalne ceste med Polhovim
Gradcem in Ljubljanico je namreč še vedno dober kilometer makadama. Država omenjeno relac jo asfaltira že leta in leta po koščkih, zato so delavci
Končno naj bi izboljšali tudi odsek pri Belci, ki je podvržen poplavljanju.
postali že skoraj njen zaščitni znak. Znova bodo delovni stroji zabrneli konec leta in dela nadaljevali do konca leta 2012.
Nekoliko prej bodo državni asfalt videli v Polhovem Gradcu. Kot pravjo na Direkcji, naj bi že letos položili zaključni sloj asfalta med Srednjo vasjo in Pristavo, kjer je že lep čas položen le grob asfalt. Poleg tega sta za prihodnje leto predvidena začetek obnove in ureditev Jeriševega klanca. »Pripravljamo pa tudi projekte za obnovo ceste od Belce proti Dobrovi, to je na odseku, ki je ob večjih padavinah večkrat poplavljen,« je pojasnila Nina Rangus iz Di-rekcje. Gre za tri kilometre in pol dolgo traso, delovni stroji pa naj bi zabrneli leta 2013.
Gašper Tominc
Cenejše kastrac^'e in sterilizac^'e mačk in psov
V letu 2009 je Občina s kliniko Tristo-
kosmatih sklenila dogovor o cenejših kastracjah in sterilizacjah mačk in psov, katerih lastniki so občani Občine Dobrova -Polhov Gradec.
Sterilizacja muce: Kastracja mačka: Sterilizacja psice: Kastracja psa: Cene vključujejo DDV.
50 evrov 40 evrov 120 evrov 100 evrov
Vse informac^e in naročanje:
Veterinarska ambulanta Tristokosmatih Kajuhova 5a 1000 Ljubljana
Tel: 01 544 36 58 Gsm: 03 1 790 600 031 666 600 Faks: 01 544 36 70 www.tristokosmatih.si
VČAS'H JE LUŠTNO B'LO
Jlf 10 let
FOLKLORNA SKUPINA "GROF BLAGAJ" POLHOV GRADEC
GOSTJE:
Otroška Folklorna skupina "NagajIvčkI" - TD Briše Ljudski godci trio Veternica - Gorišnica Ljudski pevci Zarja - Račna Ljudska pevca Anzeljc - Bloke
FS Kulturnega društva Anton Tanc Marija Gradec - Laško FS Rožmarin - Vnanje Gorice
Polhov Gradec,
Kulturni dom Jakoba Trobca
sobota 13.03.2010 ob 18.00
Organizator: KUD Polhov Gradec
Obvestilo lastnikom objektov ob javnih cestah
Sneg poleg zimskih radosti povzroča predvsem udeležencem v prometu precej skrbi in nevšečnosti v času sneženja, pozneje pa zaradi zdrsa snega s streh na javne ceste ali zaradi odmetavanja snega z dvorišč na javno cesto ali pločnik. Letos, ko snežnim padavinam ni videti konca, se tudi zdrsi pojavljajo pogosteje kot po navadi. Zaradi nevšečnosti, ki nastanejo na javni cesti zaradi snega ali iztoka meteornih voda, pozivamo vse občane, ki imajo stanovanjske in po-
možne objekte ob javni cesti,
Naj namestjo snegobrane in odtočne žlebove na objekte in pomožne objekte, da: zdrs snega s streh na
preprečjo
javno
cesto,
-	preprečjo iztok meteorne vode z objektov in dvorišč na javno cesto in
-	da ne odmetavajo snega z dvorišč na javno cesto ali pločnik.
Če zdrsne sneg s strehe na občinsko cesto, ga je lastnik dolžan skladno s 46. členom Odloka o občinskih cestah (Ur .l. RS,
št. 49/02) brez predhodnega obvestila občine takoj odstraniti, prav tako nosi vse stroške, ki bi nastali zaradi zdrsa snega na cesto. Če se lastnik na dogodek ne bo odzval, bo kršitelja skladno s Odlokom o občinskih cestah obravnavala medobčinska inšpekcja.
Celoten predpis lahko preberete na spletni strani občine
http://www.dobrova-polhovgradec.si/
obcinadpg/vsebina.asp?id=78&predpis
id=33
22. februar 2010
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
21
Zimske tegobe
Kdo mora počistiti sneg s pločnikov?
Letošnja zima ne prizanaša s snegom, zato so na dan zopet prišla nekatera vprašanja, ki zadevajo očiščenost javnih površin. Predvsem je pomembno temeljno vprašanje: Kdo mora očistiti pločnike in druge javne površine? K temu navadno pritiče še vprašanje, zakaj cesta ali pločnik še nista očiščena.
Kako je s temi stvarmi, smo povprašali na občini. Mojca Sečnik, ki skrbi za področje komunale, nam je odgovorila, da je čiščenje in vzdrževanje pločnikov, javnih površin in občinskih cest v zimskih razmerah urejeno s pogodbo med občino in izvajalci zimske službe. Predvsem gre za Cestno podjetje Ljubljana in različne kooperante, ki pluž^o po krajevnih skupnostih. »Preko teh pogodbenikov občina vzdržuje kar 238 km cest. Slabo polovico cest ima v upravljanju Cestno podjetje, preostalo pa lokalni
izvajalci. Od tega jih je 163 km v višjih hribovitih predelih, 5,5 km pa je pločnikov,« je pojasnila Sečnikova. Ceste so razvrščene v prednostne razrede glede na kategor^o, gostoto in strukturo prometa. Na lokalnih cestah prvega prioritetnega razreda začno odstranjevati sneg pri desetih centimetrih, pri cestah drugega razreda pa pri petnajstih. Občina mora očistiti tudi vseh dobrih pet kilometrov pločnikov. »S čiščenjem pločnikov začnemo šele ko so splužene ceste. Pred tem bi jih bilo nesmiselno čisti-
ti, ker nam bi jih plugi na cesti znova zasuli. Pločniki so tako kot ceste razdeljene v prioritetne razrede. Zato vedno najprej očistimo pločnike okoli osnovnih šol in vrtcev, potem pa pridejo na vrsto šele ostali.« Poleg preostalih javnih površin, za katere mora poskrbeti občina, so tudi dostopi do zdravstvenih postaj, avtobusnih postaj in javnih parkirišč.
Med občani se večkrat pojavi tudi vprašanje, kako je s pluženjem okoli gasilskih domov. Ponekod siceršnji izvajalci pluž^o, drugje pa zopet
ne. Navadno nastajajo težave tam, kjer izvajanje zimske službe prevzame nov izvajalec. Na občini pravdo, naj se gasilci v takem primeru obrnejo na občino ali pa kar neposredno na izvajalca in se dogovorno za pluženje. Kot še pravdo, so doslej še vsakemu izvajalcu plačali pluženje snega okoli gasilskih domov, saj so gasilski domovi ne nazadnje tudi neke vrste javno dobro.
»Na občini si prizadevamo, da bi bilo izvajanje zimske službe čimbolj učinkovito ter s tem svojim občanom v zimskih
Tako kot poteka pluženje cest po prioritetnem redu, poteka tudi očnikov: najprej pridejo na vrsto okoli vrtcev in šol.
čisčenje p
razmerah omogoča normalno in predvsem varno uporabo prometnih površin. Našteto pa ne pomeni, da morajo biti ceste in pločniki urejeni ob vsakem trenutku, predvsem v primeru, ko močno sneži. Ni pa
odveč razmišljati tudi o vlogi vsakega občana, ki vse prevečkrat odmetavajo sneg na javne površine in čakajo na komunalne delavce. Njihovo delo pa seveda ni zastonj,« je še dejala Sečnikova. Gašper Tominc
Iskrene čestitke ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk.

SOCIALNI DEMOKRATI
Občinski odbor Dobrova - Polhov - Gradec
Ogled kmet^'skega sejma Agricola v Veroni
Obvestilo
Župn^ska Karitas Dobrova obvešča, da v župn^l opravlja tudi karitativno dejavnost za ljudi, ki so se znašli v stiski. Dobrodelnost je v zdajšnjem času vse bolj potrebna, saj Jezus pravi: Kar koli ste storili enemu od mojih najmanjših bratov, ste meni storili.
Vabljene osebe v socialni in materialni stiski. Oglasite se lahko v pisarni župn^ske Karitas Dobrova v času uradnih ur, ki so vsak zadnji torek v mesecu od 16. do 17. ure (v župn^skem domu spodaj).
Župn^ska Karitas Dobrova
Občinski Odbor za kmet^stvo in gozdarstvo je organiziral ogled kmet^skega sejma Agricola v Veroni.
Zanimanje za ogled je preseglo vsa pričakovanja, saj smo napolnili kar dva avtobusa. Na pot smo se odpravili v soboto, 6. februarja, ob štirih zjutraj. Zgodnja ura ni pokvarila pr^etnega vzdušja. Pot nas je vodila po avtocesti od Brezovice, mimo Sežane in naprej po Ital^'i vse do Verone. Po štirih urah vožnje in dveh postankih smo prispeli na cilj. Čakanje
Predstavili so kmet^sko mehanizac^o, gozdarsko mehanizac^o, semena, gnojila, tehnolog^o gradnje hlevov, ogrevalno tehniko na biomaso, solarne sisteme in vrsto drugega zanimivega s področja kmet^stva in gozdarstva. Med drugim je bila zelo zanimiva tudi razstava goveda in stare mehanizac^e.
Ponudba je bila tako razsežna, da je zmanjkalo časa za celoten ogled sejma.
Po končanem ogledu sejma smo si ogledali še samo mesto Verono, ki je
Občina Dobrova-Polhov Gradec
Stara cesta 13 1356 Dobrova
Upravni prostori na Dobrovi (Stara cesta 13) Uradne ure:
Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure
Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure
Petek od 8.00 do 12.00 ure
Telefon: 01 3601 800, telefaks: 01 3601 805
Elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Pisarna v Polhovem Gradcu (Polhov Gradec 13)
Telefon: 01 3601 800, telefaks: 01 3601 805
pred vhodom na sejem je povzročilo nekaj slabe volje zaradi preverjanja podatkov vseh prisotnih Slovencev, a je ta po vstopu sejma hitro minila.
Fieragricola ima status nacionalnega in mednarodnega sejma s področja kme-t^stva. Bienalna prireditev je pritegnila več kot 1.300 razstavljavcev iz 35 držav in je štiridnevna sejemska prireditev prvič zapolnila celoten razstavni prostor veronskega sejmišča. Razstavni prostor je v pokritih halah in na dvorišču.
mesto v severni Ital^'i v pokrajini Ve-neto (Beneč^'a), ki leži v U zavoju reke Adiže in je z 265.000 prebivalci eno izmed središč tega dela padske nižine. V obdobju renesanse je mesto dobilo nekaj svojih najbolj prepoznavnih arhitekturnih mojstrovin, kot so antična arena, renesančni trgi, palače in cerkve. Ogledali smo si antično areno in znameniti Jul^'in balkon ter si panoramsko ogledali samo mesto.
Andreja Dolinar in Helena Čuk
HACCP - Pilotski projekt spremljanja opravljenih aktivnosti na vodovodih
Čitalnik
Občina Dobrova - Polhov Gradec prva v Slovenci uvaja elektronski nadzor pri izvajanju zahtev pravilnika HACCP glede nadzora kakovosti pitne vode. Na pobudo Milana Velkovrha, ki skrbi za nemoteno delovanje vodovoda Polhov Gradec in Praproče, je bil za pilotsko instalaci-
jo izbran vodovodni sistem Polhov Gradec.
S 1. 1. 2010 je na vseh objektih vodovodov, ki jih upravlja KS Polhov Gradec, nameščena oprema za elektronsko spremljanje izvajanja aktivnosti, ki jih morajo odgovorne osebe izvajati v vnaprej določenih
časovnih intervalih. Vzdrževalci se ob obisku objektov vodovodov registrirajo z elektronsko napravo (čitalnikom) tako, da odčitajo lokator, nameščen na objektu, in dodatno še registrirajo opravljeno aktivnost. Podatki se prenašajo iz čitalnika v
računalniško bazo podatkov, kjer program omogoča spremljanje in izdelavo poročil.
Pomembno pridobitev odobrava tudi Zdravstveni inšpektorat Republike Slovence, ki skrbi za nadzor vseh upravljavcev vodovodov.
DJ
ÚSŮJNA DOBROVA - PQ1,HaV GRADEC ^TUJEVW	PCutgu ajMlK
WCc™ POlHiJV OMKt
FtúhnQprte
LOK^UW BMhuQ« LDNKTOn 25
Izboljšava postopkov izvajanja zahtev pravilnika HACCP nadzora kakovosti pitne vode
Milan Velkovrh s čitalnikom v vodohranu Babna gora
Lokator v vodohranu Babna gora
22
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
22. februar 2010
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Vodovodni sistem Polhov Gradec
Ograditev zajety, nove označevalne table
Vodovodni odbor Polhov Gradec, ki ga vodi Milan Velko-vrh, je v letu 2009 končal projekt ograjevanja zajet^'. Tako je izpolnjena zahteva iz odločb inšpekc^skih služb. Ograjenih je bilo osem zajet^' na vodovodih Polhov Gradec, Praproče, Podreber in Dvor - Dolenja vas. Vrednost vseh opravljenih del presega 20.000,00 evrov, finančna sredstva so zagotovili posamezni vodovodi.
Vodohran Dvor
Zajetje Dvor
Izdelane so bile označevalne table za vse objekte (vodohra-ne, zajetja in črpališča). V prihodnosti načrtujejo še označitev širših vodovarstvenih območ^' tako, da v največji mogoči meri zavarujemo vire pitne vode.	DJ
Prireditev na predvečer kulturnega praznika
V nedeljo zvečer, 1. 2.2010, so člani KUD Dolomiti Dobrova pripravili proslavo v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna in ga nasploh posvetili kulturi našega naroda.
Prireditev se je začela z Zdravljico, ki jo je zapel Mešani pevski zbor pod vodstvom Boruta Dolinarja. Slednji je nekoliko pozneje nastopil tudi s fantovskim zborom. Moški zbor, pod taktirko Albina Koširja, nam je med drugim zapel Prešernovo pesem Kam. Na proslavi so sodelovali tudi učenci OŠ Dobrova. Prikazali so nam pogovor med Prešernom in njegovo ljubezn^o, Primičevo Jul^o, ki snubčevim besedam zlepa ni podlegla. Učenci pod mentorstvom Tonke Bozo-vičar pa so nas poučili, kdo in zakaj bi lahko dal starše kar naprodaj. Kulturni večer pa ni bil namenjen samo našemu največjemu pesniku. Barbara Petrovčič nam je zanosno zrecitira-la Gregorčičevo znamenito pesem Soči. »Goriški slavček«, kot radi rečemo
Simonu Gregorčiču, je s svojimi pesmimi postavil simbol narodne zavesti in pripadnosti predvsem med Primorci. Za plesni vložek je poskrbela plesna skupina iz društva Panorama. Zaključek proslave je popestril Ansambel Dolomiti, ki je svoje igranje nadaljeval še po koncu prireditve, ko se je ob p^ači in jedači nadaljevalo neformalno srečanje nastopajočih in obiskovalcev.
Dogodka se je udeležilo veliko ljudi, kar samo kaže, da jim ni vseeno, kar se godi z našo slovensko kulturo. Za konec naj zapišem besede povezovalca večera, Davida Tehovnika: » Ko narod izgubi svojo kulturo, izgubi svoj jezik, državo in nenazadnje izgubi sam sebe. Zato podpirajmo in delajmo kulturo še naprej!«
Nataša Tehovnik
Kakšno vodo p^'emo?
Letno poročilo o skladnosti pitne vode na oskrbovanih območjih KS Polhov Gradec za obdobje 1.12.2008 do 31.12.2009
Poročilo je pripravljeno v skladu z določili Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/2004 in št.35/2004).
Notranji nadzor
Notranji nadzor je vzpostavljen na osnovah sistema HACCP, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki so lahko potencialna nevarnost za zdravje ljudi in določa izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kritične kontrolne točke) v oskrbi s pitno vodo, kjer se lahko pojavno tveganja.
Izvajanje stalno spremlja Zdravstveni inšpektorat RS, KS Polhov Gradec pa kot upravljavec redno izpolnjuje vse zahteve odločb inšpektorjev.
V začetku leta 2009 je analizo vzorcev v Občini Dobrova - Polhov Gradec po novo sklenjeni pogodbi začel Zavod za Zdravstveno Varstvo Ljubljana.
Kontrolo opravlja 3-krat na leto na 12-ih odjemnih mestih v omrežju.
1-krat na leto vzorce kontrolirajo v vodohranih in zajetjih.
Vodovodni sistemi v upravljanju KS Polhov Gradec
•	Polhov Gradec
•	Dvor - Dolenja vas
•	Praproče
•	Hrastenice
•	Podreber
Ob koncu leta 2009 je bil iz sistema nadzora izločen vodovod Hrastenice, kjer zaradi zmanjšanja števila prebivalcev pod 50 ni več obvezen tovrstni
nadzor, ki ga leta 2010 ne bodo več izvajali.
Ocena rezultatov vzorčenja za leto 2009
Rezultati vzorčenja kažejo, da se voda, ki jo p^emo, slabša. Če spremljamo spremembe v našem globalnem okolju, to niti ne more biti čudno. Kljub vsemu pa menim, da so slabi rezultati vzorčenja bolj posledica dejavnikov distribuc^e vode, kot vodnih virov samih. Največja težava, po naših analizah, je zastajanje vode v vo-dohranih, kjer imamo veliko akumulac^o in sorazmerno majhno porabo. Tega problema se bomo lotili leta 2010 in računamo na dobre rezultate.
Izvajanje ukrepov ob neskladnih vzorcih
Ob spremljanju neskladnih vzorcev mora odgovorna oseba dolžna izvesti ukrepe, ki odprav^o neskladnost, in o tem poročati zdravstvenem inšpektoratu.
Leta 2009 je bil najpogostejši ukrep izpust vode iz vodohra-na. To je učinkovit, a tudi drag ukrep za vodohrane, kjer se voda prečrpava.
V dveh primerih fekalnega onesnaženja (E.coli) smo izdali obvestilo o obveznem preku-havanju.
Obvestilo o obveznem pre-kuhavanju vode je bilo izdano za omejen obseg porabnikov. Po ukrepih preventivnega klo-riranja in izločitve zajetja smo stanje uspeli v kratkem času sanirati. Ponovno vzorčenje pokazalo, da so bili ukrepi zadovoljivi.
Obveščanje uporabnikov o onesnaženjih poteka na »kra-
Tabela 1: Primerjava vzorčenja po letih				
LETO	ST.ODVZETIH VZORCEV	ST.NESKL. VZORCEV	%	Neskladni- E.coli
2005	24	6	25	1
2006	50	4	8	1
2007	59	16	27,1	12
2008	65	9	13,8	0
2009	49	28	57,1	5
				
Tabela 2: Vzorčenje 2009				
Mesec	ST.ODVZETIH VZORCEV	ST.NESKL. VZORCEV	%	Nsekladni- E.coli
mar.09	17	11	64,7	2
jul.09	16	5	31,3	3
nov.09	17	11	64,7	0
Graf 1: Odstotek neskladnih vzorcev po letih
jevno običajen način«. Zavedamo se, da informac^e vseh ne dosežejo tako hitro, kot bi želeli.
Leta 2010 načrtujemo uvesti nov način obveščanja uporabnikov, ki bo omogočil hitrejšo in zanesljivejšo komunikac^o med upravljavcem in porabniki.
Pritožbe uporabnikov vode
Prejeli smo nekaj pisnih in ustnih pripomb uporabnikov, ki zahtevajo neoporečno vodo, češ da jo pošteno plačajo, upravljavec vodovodov pa je dolžan zagotoviti kakovostno in zdravo vodo. S tem se seveda strinjamo, čeprav tu ne gre za klasično prodajo. Inšpekc^ski nadzor od upravljavca zahteva, da deluje in je organiziran v skladu z veljavno zakonodajo.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da ob koncu leta 2009 nimamo nobenih odprtih odločb Zdravstvenega inšpektorata, kar pomeni, da smo dosegli zavidljiv nivo urejenosti sistema. Na žalost pa se ne zdaj ne v prihodnje ne bomo mogli izogniti občasnim neskladnostim oz. oporečnim vzorcem vode. Poudariti je treba, da so mejne vrednosti za onesnaženje vode postavljene zelo nizko, tako da kljub temu ni dejanske nevarnosti za porabnike. Zaradi uveljavljenega sistema nadzora je ukrepanje hitro in učinkovito. Treba pa je dosledno upoštevati obvestila in priporočila, ki jih posredujemo uporabnikom.
Janko Dolinar,
odgovorna oseba KS Polhov Gradec za zagotavljanje skladnosti z zahtevami pravilnika o pitni vodi
Praznovali kulturni praznik
Srečala sta se Prešeren in Gregor Rihar
Polhov Gradec, 1. februar - Občina Dobrova - Polhov Gradec letos ni imela osrednje občinske proslave ob kulturnem prazniku, zato je vsak večji kraj organiziral lastno. Ena takih je bila v Polhovem Gradcu, kjer je domače Kulturno društvo Gregor Rihar pripravilo uro dolg program, v katerem so si podajali roko pesmi, ples in dramska igra. Prešernova proslava je bila prva v ciklu tako imenovanega meseca kulture v Polhovem Gradcu.
»Odločili smo se, da kraju ponudimo še kaj več kot le golo kulturno predstavo. Želimo, da kulturni dom postane stičišče širše množice ljudi, zato smo sklenili, da v goste povabimo nastopajoče tudi iz sosednjih krajev. Za nameček pa smo se še odločili, da Prešernova proslava
ne bo edina v tem mesecu. Pripravili smo cikel kulturnih dogodkov mesec kulture, ki se začne z današnjo proslavo in se konča 13. marca z deseto obletnico delovanja FS Grof Blagaj,« je pojasnil Grega Čuden, predsednik društva KD Gregor Rihar. Na proslavi je imela osrednjo vlogo društve-
na dramska sekc^a Neptun, ki je zaigrala obisk Franceta Prešerna v Polhovem Gradcu. Tam je srečal domačina in stolnega orglarja Gregorja Riharja, s katerim se je v vaški krčmi pogovoril o lepotah Pol-hograjskega, obenem pa so se jima na odru pridruževali nastopajoči. Zaplesali so domači

Prešeren čaka na Gregorja Ri-harja.


Med gosti so za vesele ritme poleg Jurčkov poskrbeli tudi Biten-ci.
folkloristi Grof Blagaj, nastopila sta narodno-zabavna ansambla Jurčki in Bitenci, dogajanje pa je popestril še pevski zbor Gregor Rihar. Sicer pa je vse navzoče nagovoril tudi podžupan Franci Setnikar, ki je pozval k nadaljnjemu negovanju kulture na lokalnem pa tudi širšem nivoju. Polhograjski mesec kulture se bo nadaljeval 20. februarja s koncertom Ansambla Fant'e z vasi v sodelovanju z otroškim pevskim zborom Višajčki, 6. marca pa bo sledila Neptunova premiera komedie Zares čuden par pod režisersko taktirko Daniela Dolinarja. Igralska sekc^a je tako odložila skripte lanske igre Gugalnik, ki jo je občinstvo zelo dobro sprejelo. Igro Zares čuden par so pred leti igrali Šent'oštčani in sodeč po njihovi uprizoritvi je to komed^a, polna situ-ac^skih zapletov, ki gledalcev ne bo pustila ravnodušnih. Se vidimo torej na premieri 6. marca!
Gašper Tominc
22. februar 2010
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS 23
Literarni večer z Goranom Vojnovićem
Dobrova, 19. januar 2010 - Knjižnica Dobrova je januarja na literarnem večeru^gostila scenarista, režiserja in pisatelja Gorana Vojnovića, avtorja izjemne knjižne in gledališke uspešnice Čefurji raus. O knjigi, ovadbi Policée ter o filmu se je z njim pogovarjala novinarka s področja kulture Živa Rogelj.
Lani je Goran Vojnovič za svoj knjižni prvenec Čefurji raus dobil dve veliki nagradi za knjižno ustvarjanje, nagra-
Goran, ki je po izobrazbi sicer režiser, navdušil številne bralce, k branju pa je pridobil tudi tiste, ki redkokdaj v roke
oonw VOTWOVK
tVíurji rđif^i. ff-
Goran Vojnović je obiskovalki ob koncu večera podaril podpisan izvod svoje knjige.
do Prešernovega sklada ter kresnika, nagrado, ki jo podarja časopisna hiša Delo za najboljši roman minulega leta. Na literarnem večeru smo izvedeli, da je Goranova knjižna uspešnica nastala iz njegovega filmskega scenar^a, ki je kar nekaj časa čakal v predalu. Z zgodbo o čefurjih iz Fužin je
Knjižna uspešnica je v knjižnicah pravi hit, prodana pa je bila že v kar 13 tisoč izvodih.
primejo knjigo. Vojnović je povedal, da je za knjigo, ki je bila prodana že v več kot 13 tisoč izvodih, bilo pomembnih več
prelomnic: »Prelomnice so	kot velikega nesporazuma: » bile ovadba, obe nagradi in	Prvo se je zdelo kot štos, po-predstava oziroma monodra-	tem je bila kar naenkrat pama, ki je nastala po romanu,	nika, stvar je bila zelo resna,
in je velika uspešnica.« Goran se je razgovoril tudi o ovadbi Policée, ki je ocenila, da si roman zasluži analizo na sodišču z obtožbo blatenja njihovega lika in dela. Vojnović se je spomnil takratnih dogodkov

O knjigi, filmskem ustvarjanju ter ovadbi Policée se je z njim pogovarjala Živa Rogelj.
Maloštevilno, vendar navdušeno občinstvo je Goranu z zanimanjem prisluhnilo.
potem se je hitro zaključila in zdaj, ko gledam nazaj kot na štos, ki se je hvalabogu zaključil.« Kot je pojasnila po-vezovalka večera Živa Rogelj se je vsa stvar končala, ko je ministrica za notranje zadeve,
Katarina Kresal, priporočila knjigo za branje.
Spregovoril je tudi o nastajanju knjige, odzivih na knjigo ter poudaril, da njegov knjižni prvenec ni avtobiografski roman; naštel je stične točke ter predvsem razlike pisatelja Gorana in njegovega glavnega junaka Marka Đorđića. » Jaz sem za tega svojega junaka en piflar, ki je preždel za knjigami,« je humorno dodal.
Poslušalci večera so med drugim izvedeli, da je Goran trenutno popolnoma zaposlen s snemanjem svojega prvega celovečernega filma z naslo-
vom Piran Pirano, še vedno pa piše tudi kolumne. Vojnović se je slovenski javnosti predstavil že z več kratkimi filmi, med njimi tudi tematsko izjemno aktualnim Kitajci prihajajo, ki so si ga obiskovalci literarnega večera tudi ogledali.
Prisotne je prepričal s svojo iskrenostjo, hudomušnostjo in mladostniško duhovitostjo. Goran je tudi obljubil, da čeprav je film njegova prva ljubezen, bo s pisanjem, ki mu je tudi v veliko veselje, nadaljeval tudi v prihodnje.
Vesna Erjavec
Knjižnica Dobrova
19. januarja smo v knjižnici gostili Gorana Vojnovića, avtorja uspešnice Čefurji raus! Zahvaljujemo se vsem, ki so prišli kljub hladnemu in meglenemu večeru, gospodu
Vojnoviću za prijetno druženje in Živi Rogelj za spretno povezovanje pogovora.
Marca smo pripravili za vas: tt Predstavitev knjige Zakoni življenja: Maitrejevi nauki. Knjigo bo predstavila Janika Jančič - četrtek, 4. 3., ob 17. uri.
tt Pravljična urica - vsak drugi četrtek v mesecu, tokrat 11. 3. ob 17. uri.
Pravljica Rebeka in (ne tako) majhna, drobcena laž. Pripovedovala bo pravljičarka Jelka Krošelj.
tt Ustvarjalna delavnica Mala šola ličenja z vizažistko Natašo Logar - ponedeljek, 15. 3., ob 17. uri.
2. srečanje (ob petih). Spoznali bomo naravni & dnevni make up.
Prijave v knjižnici/na tel. št.: 01 364 20 40/na e-naslov: dobrova@mklj.si
tt Predstavitev otroške knjigice Lucije Erčulj Objemi
me z malo predstavo animiranih glavnih junakov zgodbice - ponedeljek, 29. 3., ob 17. uri.
ft Razstava - do 31. 3.
Barjanskih dvanajst. Razstava nagrajenih fotografij z natečaja Najlepše fotografije Ljubljanskega barja 2009.
Knjižnica Dobrova
Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Prežihov Voranc Ul. Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova
Vodja knjižnice: Maja Car Marn
Tel.št.: 01/364 20 40
Urnik knjižnice:
pon.: 8.00-14.00; tor., sre., pet.: 13.00-19.00; čet.: zaprto
Učyo se novo igro
Tokrat bodo postavili na oder Pepelko
Šentjošt - Osnovnošolska dramska skupina šentjoškega kulturnega društva je lani spomladi končala z igro Sneguljčica, za tokratno predstavo pa so si izbrali še eno delo bratov Grimm, in sicer Pepelko. Igralski ansambel je imel prve bralne vaje lani jeseni, od takrat pa se srečujejo približno dvakrat na teden. »Pridni so in redno prihajajo na vaje, ne glede na to, da imajo veliko obšolskih dejavnosti. Vestno upoštevajo moje pripombe in se tako počasi približujemo točki, ko bomo dejali, da smo pripravljeni na premi-ero,« je dejala režiserka igre Ivanka Kavčič, pri
njenem delu pa ji pomaga še Luka Perpar iz Dragomerja. Decembra in januarja so njihovo napredovanje nekoliko okrnile bolezni, a kljub temu upajo, da bodo premiero imeli v začetku marca. »Moram pa reči, da so zelo uigrana ekipa, ki ima za seboj že kar nekaj igralskih izkušenj. Glede na njihova leta je razumljivo, da je potrebno z njimi postopati drugače kot z odraslimi, toda s potrpljenjem smo še vedno prišli na cilj,« je še dodala Kavčičeva. Glavni vlogi igrata Katarina Oblak kot Pepelka in Črtomir Demšar kot princ.	Gašper Tominc
Črtomir v vlogi princa se sprašuje: »Le čigav je ta čeveljc?«
Železna pot za kratek čas tudi skozi Blagajevo deželo
Polhov Gradec, 10. februar - Muzej pošte in telekomunikaci v Polhovem Gradcu do začetka maja gosti razstavo Gorenjskega muzeja o človekovih sledeh na območju vzhodnih Julyskih Alp od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka.
To je predstavitev delčka večjega mednarodnega projekta Železna pot, ki združuje različne alpske dežele s skupno preteklostjo rudarstva. S tem projektom so pobudniki želeli ponovno ovrednotiti z rudarstvom zaznamovane pokrajine in tako okrepiti lokalno ter regionalno identiteto. Arheologi so večinoma raziskovali na visokih planinah z višino okoli 1500 metrov v okolici Bohinja in Blejskega kota. Kot je pojasnila avtorica razstave M^'a Ogrin, so z odkritji ovrgli dosedanjo tezo, da so bili višinski predeli do srednjega veka zelo redko poseljeni^. Na njih so poleti pasli in kopali železovo rudo, pozimi pa so se selili v dolino. Življenje, ki nikakor ni prizanašalo domačinom, je pustilo za seboj kar nekaj sledi. Prve sod^o v čas tri tisoč šesto pred našim štetjem, ko so v okolici Komne in Vogla odkrili ostanke strgal, puščic in podobno. Med poznejšimi najdbami je vedno več železove žlindre in gotovih izdelkov iz te rude - še posebno iz časa rimske vladavine in vzporednega gospodarskega razcveta. Višinska območja so živela do okoli devetega, desetega stoletja, nato pa je s prihodom Slovanov večina ugasnila. Del predmetov, ki so nekoč ustvarjali vsakdanjik rudarjev, so na ogled tudi na razstavi: od kamnitih puščic, prek fibul in lončevine do rekonstruk-Na razstavi si je mogoče ogledati različne najdbe, re- c^e poznorimske stavbe. Razstava bo imela svoja vrata odprta do maja 2010. konstruirana pa je tudi poznorimska stavba.	Gašper Tominc
Uvrstitev ŠD Brezje v 2. državno ligo
Balinanje je pr^eten in zabaven šport z dolgo tradic^o, saj je iz Francke preko Italie prišel tudi v Slovenko. Na bivšem Kranjskem še pod Avstr^o so začeli balinati okrog leta 1910. Igra je bila takrat igralcem v razvedrilo in zabavo. Že leta 1935 je bilo v Slovenci veliko balinarskih klubov, ki so bili sicer bolj neorganizirani, vendar so med seboj igrali tekme vse do začetka druge svetovne vojne. Vojna vihra tudi balinanju ni prizanesla, zato je ta šport v
tem času povsem zamrl. Po
vojni je balinanje ponovno oživelo. Leta 1951 so se v Slovenci začela prva organizirana balinarska tekmovanja v četverkah. Leta 1954 se je jugoslovanska reprezentanca udeležila svetovnega prvenstva v Francki. Z osamosvo-jitv^o Slovence se je tudi v balinanju začelo pisati novo poglavje. Od leta 1992, ko je mladinska reprezentanca prvič nastopila na svetovnem prvenstvu, igralci v vseh ka-tegor^ah in vseh nivojih tekmovanj nizajo uspehe in dosegajo medalje.
Tudi v Športnem društvu Brezje je balinanje na prvem mestu športnih panog. Pred nekaj leti smo balinarji aktivno začeli nastopati v tretji ljubljanski ligi ter z leti uspešno napredovali. Slož-nost ekipe ter predanost tej panogi je doprinesla, da se je v letu 2010 ŠD Brezje uvrstilo v drugo državno balinarsko ligo, kar predstavlja društvu zelo velik uspeh.
Tako smo se pr^avili na razpis Slovenske balinarske zveze za usposabljanje za naziv mentor balinanja, ki ga
financira Evropski socialni sklad. V balinarski dvorani Krim na ljubljanskem Rakovniku se je v začetku meseca februarja pod budnim očesom Ivana Breznika in Pavleta Švare izšolalo pet kandidatov iz športnega društva, eden pa bo opravil tudi tečaj za inštruktorja balinanja, ki bo med drugim lahko mladim predstavil balinanje in ponudil možnost vključitve v ta šport.
Praktično usposabljanje in teoretična predavanja so udeležencem prikazali balinanje še v novi luči, ki je vsem dalo
nove vzpodbude za priprave na tekme v državni ligi.
Namen udejstvovanja članov društva zagotovo ostaja še naprej druženje in sprostitev, predvsem pa poudarek sodelovanju in krepitvi
na
športnega duha.
V petek, 14. maja 2010 ob 17.30 uri vljudno vabljeni na ogled prve tekme, ki jo gostimo na Športnem igrišču v Brezju.	Roman Tavčar
Predsednik ŠD Brezje
24
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
22. februar 2010
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Gremo na smuči
Na Dobrovi so urezali tekaško smučino
Dobrova - Športno društvo Grmada že več let skrbi za urejeno tekaško progo na Dobrovi. Sicer so v preteklosti zabeležili nekaj sušnih zim, zato smučine niso urezali, letošnje vremenske razmere pa so bile kot nalašč za tovrstni šport.
Približno štiri kilome- predsednik Športnega društva Grmada Tilen Petrič, je obisk velik, nekajkrat se je na progi
tre dolga proga na južni strani Dobrove je zaradi bližine prestolnice
Na progi se je naenkrat mudilo tudi po dvajset smučarjev.
in brezplačne uporabe dobro obiskana. Velik plus je tudi parkirišče, ki je tik zraven nje. V času našega obiska so se na njej mudili ljubitelji smučarskega teka z Brezovice in Ljubljane, ki so se za rekreacjo odločili predvsem zaradi bližine. Sicer pa, kot je dejal
mudilo tudi po dvajset smučarjev naenkrat. V prejšnjih letih, ko so bile bele zime še reden pojav, so za zainteresirane pripravljali tudi smučarske tečaje. »Zadnja leta res ni bilo veliko snega, vmes so bile tudi sezone, ko sploh nismo vzpostavili tekaške pro-
ge. Zato so se ti tečaji nekako opustili. Za prihodnje pa: nikoli ne reci nikoli. V kolikor bodo bele zime znova postale naš reden spremljevalec, bomo v društvu tudi na tem področju zagotovo kaj postorili.«
Letos so progo vzpostavili januarja, ko je zapadla prva večja količina snega. Vzdržala je vse do konca meseca, ko je znova zapadla več deset centimetrov debela snežna odeja. Čeprav bi vsako društvo večja količina novozapadlega snega spravila v veselje, pa društvo v tem primeru spremljajo mešani občutki. »Težava pri vsem tem je le to, da nimamo ratraka, zato si ga moramo ob vsaki večji količini novozapadlega snega sposojati. Kar pa na žalost ni poceni. Zato upam, da bodo na občini našli za nas še kakšen dodaten evro,« je še pojasnil Petrič.
Gašper Tominc
Debela snežna odeja je blagoslov za šentjoško smučišče
Šentjošt - Domače športno društvo letošnjo debelo snežno odejo nadvse pozdravlja, saj je ob zaključku naše redakcje v prvi polovici februarja beležilo že 34. obratovalni da na smučišču Šentjošt. Slednje je odprto vsako popoldne, čez vikend pa ves dan. V tem času je društvo organiziralo dve večji tekmi: tradicionalni veleslalom šentjoških hribov in dolin ter superveleslalom. Na organizatorjevo žalost je mraz odgnal nekaj potencialnih tekmovalcev, vsekakor pa gledalcev. Toda zagrizenost prisotnih smučarjev ni bila zato nič manjša. Če se omejimo na absolutna zmagovalca veleslaloma šentjoških hribov in dolin, sta to bila Sabina Jereb iz Lučin in Boštjan Brus iz Spodnje Idrje. Sabina je uspeh ponovila še na poznejšem veleslalomu, med moškimi pa je bil najhitrejši Klemen Rotar iz Medvode Ski Team.
Poleg tega so fantje iz društva organizirali tudi tako imenovani Fischerjev večer, na katerem so obiskovalci lahko brezplačno testirali najnovejše modele smuči omenjenega proizvajalca. Veliko truda namenjajo tudi najmlajšim, saj na smučiščih redno potekajo smučarski tečaji za domače in okoliške otroke.
Šentjoško smučišče je ob vikendih dobro obiskano.
Pri tem večina obiskovalcev smučišču šteje »v velik plus« otroško smučišče z zelo rahlim nagibom in najmlajšim uporabnikom prjazno vlečnico.
Ob tekmovanjih se na smučišču mudi prava mala četica domačinov, pa tudi sicer je na smučišču vedno več domačinov. Robert Oblak, ki v Športnem društvu Šentjošt vodi smučarsko sekcjo in ki na smučišču vsako sezono prebje večji del svojega prostega časa, je dejal, da je za neprekinjeno obratovanje smučišča potrebno kar nekaj pridnih rok. »Mnogi se ob tem odrekajo svojemu dragocenemu prostemu času. Zato se bi jim na tem mestu rad za-
hvalil za vso sodelovanje, saj bi brez njih Šentjošt ne imel takega smučišča kot ga ima. Pri tem še posebej izstopajo mladi, ki so letos res močno zavihali rokave in poprjeli za delo.« Letos je Robert kupil tudi vremensko postajo, ki meritve avtomatsko prenaša na svetovni splet. Tako se lahko na društveni spletni strani (http:// www.stjost.si/~-sd/) v vsakem času prepričate, kakšne vremenske razmere vladajo v Šentjoštu.
Še več: nameščena kamera omogoča prek spleta pogled na Šentjošt in smučišče kar v živo.
Gašper Tominc
Zmagovalni par tradicionalnega slaloma šentjoških hribov in do
Smučarski skoki
Pod Lovrencem so zopet leteli orli
Polhov Gradec, 24. januar - V dolini med Kalvaryo in sv. Lovrencem, tik ob grajskem parku, je Športno re-kreacysko društvo Polhov Gradec zopet poskrbelo za spektakularen dogodek. Skoki Grad 2010 so privabili čez petdeset orlov, ki so razpirali krila na veliki in mali skakalnici. Sicer je letos je padel rekord, a na žalost z njim tudi tekmovalec. Tako magična meja tridesetih metrov zaenkrat ostaja nedotaknjena.
»Skoki na veliki skakalnici potekajo že od nekdaj, medtem ko smo skoke na mali skakalnici, to je za osnovnošolce, izvedli šele tretjič. Sicer pa smo skoke zadnjič organizirali leta 2006, ko nam je debelina snežne odeje to še zadnjič dovoljevala,« je pojasnil predsednik društva Dominik Kozjek. Tako se je ta dan na skakalnici podalo 52 tekmovalcev, nekaj iz domačih logov, veliko pa tudi takih, ki so prišli iz oddaljenejših krajev, kot na primer Bled, Idrja, Domžale. Med njimi je bilo tudi veliko takih, ki smučarske skoke trenirajo. Večina je sicer pohvalila organizacjo, glede same skakalnice pa so izrazili določene pomisleke. Mnogi so jo označili za zelo zahtevno, ki bi utegnila biti za tekmovalce brez izkušenj
tudi zahrbtna. Tako so tisti, ki se jim je šlo za doseženi rezultat, nekoliko bolj pritisnili pri odskoku, ostali rekreativci pa so se prepustili lastnemu občutku, temu primeren pa je bil tudi rezultat. Ne glede na to pa si vsi, brez izjeme, zaslužjo pohvale in čestitke za pogum.
Na veliki skakalnici je najdlje skočil Robi Redek z 30,5 metri, vendar je pri doskoku padel, zato je žirja njegov skok razveljavila. Zlato kolajno so zato okoli vratu obesili domačinu in članu organiza-cjskega društva Nejc Doli-narju, ki je doskočil pri 29 m. Društveni uspeh je kronal še njegov brat Rok, ki pa je dosegel tretje mesto. Osnovnošolci so skakali na mali skakalnici, ki omogoča nekaj čez deset metrov dolge skoke. Po vzle-
tišču se je spustilo tudi nekaj deklet, pa tudi malčkov, ki so komaj stali na smučkah, a zato imeli toliko več poguma. Najboljši odriv je ta dan imel Tine Bogataj, ki so mu sodniki namerili 12 metrov dolg skok.
»Prireditev je kar velik orga-nizacjski zalogaj, zato je zanjo skrbelo od začetka do konca izvedbe okoli petdeset članov našega društva. Sodeč po odzivu obiskovalcev se je prireditev dobro prjela v kraju in širše. Upamo le, da bodo tudi prihodnje zime dovolj radodarne s snegom,« je pojasnil Kozjek in svoje trditve podkrepil s podatkom, da si je skoke prišlo ogledati okoli tisoč obiskovalcev. Velika skakalnica je pred štirimi leti doživela večjo rekonstrukcjo - športniki so zgradili novo odskočno mizo
in delno obnovili tudi stolp. Tako velik objekt pa zopet kar kliče po obnovi. »V spomladanskem času nameravamo na novo pobarvati vse lesene dele na skakalnici, uredili bomo tudi bližnjo okolico skakalnice.« Še preden pa bodo pošteno zavihali rokave, bodo odšli tradicionalno navjat za naše orle v Planico.
Sicer pa Športno rekreacj-skem društvu Polhov Gradec ne posveča svoje pozornosti le zimskim dejavnostim. Prioriteto dajejo predvsem malemu nogometu. Fantje sodelujejo na raznih zimskih in letnih ligaških tekmovanjih, spomladi pa organizirajo tradicionalni »vigi vigi cup« turnir v malem nogometu.
Gašper Tominc (foto: Aleš Kuclar in GT)
Nekatere najmlajše je bilo potrebno postaviti v smučino, a kljub temu so se podali na deset metrsko skakalnico.
Rezultati tekmovanja:
mala skakalnica do 8 let:
1.	mesto - Nejc Kovačič (8,5m)
2.	mesto - Janez Petrovčič
3.	mesto - Tine Petrovčič do 14 let
1.	mesto - Tine Bogataj (12m)
2.	mesto - Tim Kovačič
3.	mesto - Nejc Černivec
Velika skakalnica: do 18 let
1.	mesto - Klemen Japelj (28m)
2.	mesto - Gašper Škrjanec
3.	mesto - Darko Goričanec
člani
1.	mesto - Nejc Dolinar (29m)
2.	mesto - Robi Redek
3.	mesto - Rok Dolinar
Za trideset metrsko skakalnico je potrebno veliko poguma.
Pogled iz mize v dolino^
Prireditev si je ogledalo okoli tisoč gledalcev.
22. februar 2010
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
25
Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo!
Sedaj tudi sodišče podpira neenakost občanov
Pred ustavo in zakonom
V januarski številki NČ sem poročal o vložitvi druge tožbe na Upravno sodišče RS proti Državnemu zboru zaradi njegove zavrnitve predloga za ustanovitev samostojne Občine Dobrova.
Sedaj lahko poročam o SODBI V IMENU LJUDSTVA, s katero je upravno sodišče 13. 1. 2010 - Sklep IU, 2154/2009-7 - odločilo, da občani Slovence niso vsi enaki pred zakonom in tako izpolnilo željo vladajoče SD, Desusa in Zaresa, da novih občin, ki ne ustrezajo gospodom iz teh strank, v Slovenci ne bodo dovolili in jih nič ne briga, če izpolnjujejo pogoje ali pa ne. Prav tako je poslancem navedenih strank in tudi sodnikom Upravnega sodišča vseeno, če v istem postopku pač odobryo občini Ankaran in Mirna, ki prav tako nimata izpolnjenega pogoja
5000 prebivalcev. Obe navedeni občini in vse druge zavrnjene občine (Dobrova, Fram, Loče in Gornja Polskava) izpolnjujejo druge pogoje 13.a člena Zakona o lokalni samoupravi, da bi pridobile pravico, da se na referendumu občani sami odločyo, če želyo občino ali ne. Prav tako je gospodom in gospem vseeno, če so že prej odobrili več kot 100 občin, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev in druge pogoje slabše izpolnjujejo kot Dobrova. Eni to pravico dobyo, drugi pa ne.
V izredno zapletenem pravnem jeziku sodišče na dolgo in široko opravičuje sklep Državnega zbora, da se Dobrova ne more izločiti iz sedanje občine, ker potem preostali del občine ne bi mogel delovati kot samostojna občina. Navaja tudi, da smo premalo utemeljili pravico Dobrove do samostojne občine. Tu ne vemo, kaj bi še storili. Zapišem naj, da smo pogledali predloge za ustanovitev več občin, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev in
smo ugotovili, da smo v našem predlogu vključili vse tisto, kar imajo tudi druge občine in delno še več, pa gospodi to ni dovolj. Od nas sodišče zahteva, kako moramo utemeljiti novo občino, Državnemu zboru pa v isti sapi dovoli, da svoje trditve (da nimamo pravice do svoje občine) utemeljuje s pavšalnimi tezami brez kakršnih koli dokazov (da nove občine ne bodo mogle poslovati zaradi svetovne krize, zaradi zmanjšanja dohodkov itn., izračunov pa nobenih!!).
Gospoda ne pozna dejstev in ne ve, da s svojim ravnanjem našo sedanjo občino sili v življenje siamskih dvojčkov, ki nikamor ne morejo, ali konvoja, ki mora pluti skupaj, čeprav bi posamezna ladja lahko plula hitreje. Ne zavedajo se, kaj pomeni ljudem, da lahko o svojem okolju tudi sami odločajo in da se v takem primeru pojavyo tudi večje notranje energye za doseganje večjih uspehov. Prepričan sem, da je tako varuštvo politike (da sami
niso sposobni preživeti) do prebivalcev drugega dela sedanje občine, ki bi se preoblikoval v samostojno občino, preprosto zelo žaljivo.
Da mi ne bi kdo očital, da kaj po svoje razlagam, navajam dobesedno, kaj je navedeno v Sklepu Državnega zbora, ki smo ga napadli s tožbo in jo je Upravno sodišče zavrnilo:
»Vlada v dodatnem mnenju meni, da bi s predlagano izločitvyo območja poseženo v konstitutivne sestavine občine Dobrova - Polhov Gradec, torej v območje, ime in sedež v tolikšni meri, da preostali del občine ne bi več izpolnjeval pogojev za občino itd. itd. In to mnenje je Državni zbor potrdil in sodišče prav tako. Sodišče sploh ni razpravljalo o priloženem gradivu, s katerim so Polhograjci leta 2002 utemeljevali svoj predlog za svojo samostojno občino. Politika se je tako odločila pa pika!«
In kaj nam preostane sedaj: čeprav
proti sodbi ni pritožbe, bomo vseeno vložili zahtevek za revizyo zaradi kršitve postopka in zakona, ker nam lahko Ustavno sodišče zavrne ustavno pritožbo, češ, da nismo izkoristili vseh pravnih sredstev. Izkoristili pa bomo tudi vse možnosti za obveščanje širše javnosti in tudi evropskih poslancev o tem, kako se v Slovenyi izpolnjujejo zakoni. Tudi sodniki na Upravnem sodišču nimajo vedno prav, saj ste videli, kako so opletali glede ubogih psičkov, ki so bili prisiljeni raztrgati svojega gospodarja, ker sta sodišče in pristojni minister delovala le v skladu s predpisi. In kako se obnašamo pri delovanju in odstopanju posameznih ministrov in pri drugih aferah! Vedno bližje smo popolni banana republiki.
O vložitvi zahtevka za revizyo in o nadaljnjih postopkih pa prihodnjič.
Anton Potočnik
Odbor za novo Občino Dobrova
Osnovna šola Polhov Gradec •Osnovna šola Polhov Gradec •Osnovna šola Polhov Gradec •Osnovna šola Polhov Gradec •Osnovna šola Polhov Gradec
Reposadje
Zj pa poslušte tale rep: Se kivi je pobril Totalno ratu siv,
Se je mal napiu
In ratu čiz kriu. Je pršu avokado, Je prašu svojo babo, če vzela bi me s sabo, s hruško in banano. Prkazala se'j melona, bla kisla k limona, Kivi jo pogleda in reče: "kva's tok bleda". Se češpla oglasila, Redbull spila, krila dobila in banano skrivila. Banana bla huda, Mislna d je zguba in rekla zj dost, ej repa je konca. Lid^a Trobec, Gabriela Plestenjak, Eva Plestenjak in Doroteja Trobec, 7. b
Ministrantsko smučanje
Bilo je neko lepo soboto in z župnikom smo odšli na smučanje v Sodražico.
Kar težko sem pričakoval, da pridemo do Sodražice, da se obujemo v smučarske čevlje in dobimo karte. Župnik jih je prinesel in takoj sem zagrabil svojo! Takoj ko je župnik dovolil oditi na smučišče, smo zdirjali do vlečnice in si zapeli smuči. Na vlečnico sem odšel s pr^ateljem Davorjem, ki dobro smuča in mi je pripovedoval, kako je nekega dne padel med skakanjem po skakalnicah. Takoj ko sva prišla na vrh, sem odšel po skakalnicah tudi sam. Tam sem se imel zelo dobro! S pr^atelji smo tam smučali in skakali ves čas do malice. Ko je ura odbila 15., smo se zbrali v vznožju smučišča, kjer smo dobili malico. Smučali in padali smo vse do 17. ure. Ko nas je gospod župnik ustavil, smo se pripravili na odhod in ogled jaslic v Ribnici. Tam so bile zelo lepe in zelo izdelane jaslice. Po polurnemu ogledu smo se odpravili proti Polhovem Gradcu.
Ko smo prišli, so nas že čakali starši. To je bil zelo dober smučarski dan.
Miha Gerjolj 7. b/9
Srce mi je padlo v hlače
Bilo je 5. decembra ob prazniku st. Miklavža. Zelo sem se veselil, ker naj bi šli na predstavo v dom Jakoba Trobca.
,,Mami, mami, mami pojdimo že na predstavo!!!" sem jo nagovarjal. Končno smo se odpeljali od doma.
Kos mo prispeli v dvorano, je bilo vzdušje veselo. Predstava se je začela in vsi smo napeto gledali igrico, ki joj je igralska skupina igrala na odru. Kar naenkrat so v dvorano vstopili črni, rjavi in rdeči stvori, ki se imenujejo parklji. Ko je rdeč parkelj (meni se je zdel najbolj grozen) prišel do mene, mi je srce padlo v hlače. Neznansko sem se jih bal, sploh pa nisem pričakoval, da bodo prišli na tako proslavo, kjer so tako majhni otroci, kot sem jaz.
Začel sem govoriti: ,,Sej bom pliden, sej bom pliden."(Tako sem govoril, ker sem bil star komaj 3 leta.)
Zdaj pa se parkljev sploh ne bojim več in še smešni se mi zd^o. Vsako leto grem v dom Jakoba Trobca, kjer se jim smejim.	Andraž Zibelnik, 7. b
Nepozabna zabava
Prelepega poletnega dneva smo se z družino odločili, da se gremo zabavat v Nemčýo.
Pripravili smo prtljago in odrinili od doma. Pot se je zelo vlekla in vreme je bilo zelo soparno. Prišli smo v prelepo mesto Munchen. Odprl se nam je krasen pogled na veliko mesto. Po ogledu smo prtljago odnesli v hotel. Zvečer smo odšli na večerjo in nato spat.
Naslednji dan smo se vsi zgodaj zbudili, saj smo se napotili v velik zabaviščni park legoland. Tam so mila majhna mesta zgrajena iz kock in tudi Bajernov stadion. Nato se je začela šele prava zabava. Vsi družinski člani smo odšli na vlak smrti. Bilo je zelo razburljivo, kar vsi po vrsti smo kričali in lasje so nam kar plapolali po zraku. Na koncu smo odšli kupit slike, na katerih smo bili mi na vlaku smrti. Seveda pa to ni bilo vse, odšli smo tudi na vodni slap, kjer smo se s čolnom peljali po njem in bilo je še mnogo drugih, ki se jih ne da našteti .Po zabavi smo se osvežili s sadnim sokom in pico. Dan se je bližal koncu in odšli smo domov. Takega dogodka pa se vseeno ne da pozabiti.
Uresničene sanje
Bil je jesenski dan, 4. 9. 2009. Dan, ko naj bi bil 1. koncert glasbene skupine RBD. Tako sem si želela iti na ta koncert, a mislila sem, da to ni uresničljivo. Ati je kot običajno prišel domov. Čez kakšno uro pa je meni in Joštu (ki ni bil ne vem kakšen oboževalec RBD-ja) rekel, da gremo v Ljubljano.
Niti svitalo se mi ni, zakaj gremo v Ljubljano. Parkirali smo pred halo Tivoli. Skrivaj sem upala, da se mi bodo uresničile sanje in da bom na koncertu. Izstopili smo iz avta. Ati je iz žepa potegnil kuverto in jo dal meni. Hitro, kakor sem mogla, sem odprla kuverto in kar poskočila od veselja, ko sem izvedela, da je notri karta za koncert. Odpravili smo se v dvorano (jaz, Jošt in ati namreč). Kar nisem mogla dojeti, da je vse res. Čez nekaj časa so z otvoritvenim plesom začeli koncert. Cela dvorana je pela in skakala, ploskala in kričala,da se je vse treslo. Komaj sem zadrževala solze sreče. Svoje vzornike sem videla 3 do 2m pred sabo in še vedno se nisem zavedala. Skupina se je poslovila s pesm^o REBELDE in koncerta je bilo po uri in pol konec.
Katarina Oblak, 7. b
v
Športni dan na Krvavcu
19. 1. 2010 smo se učenci 7., 8. in 9. razreda OŠ Polhov Gradec odpravili na smučanje na Krvavec. Ob osmi uri smo se odpravili iz Polhovega Gradca. Vozili smo se eno uro, da smo prispeli do smučišča. Ko smo se vsi pripravili in kupili smučarske karte, smo odšli do vlečnic, ki so nas odpeljale na smučišče. Ker imajo veliko prog, smo se lahko res dobro na-smučali. Čez nekaj časa smo si privoščili malico, ki nam je teknila. Vreme je bilo zmerno, čeprav se je v nižini zelo rada pojavila megla, na vrhu pa je bilo prekrasno. Na sedežnicah smo lahko opazovali še druge smučarje ter bordarje.
Smučišče ni bilo preveč zasedeno, ker je bilo sredi tedna, zato smo imeli več kot dovolj prostora za dobro smučanje. Le čas nam je preveč hitro minil.
Športni dan na Krvavcu mi je bil zelo všeč. Upam, da bomo tak športni dan še kdaj ponovili.	Jur^ Demšar, 7. b
Doživljajski spis
Prvi nastop sem imela v tretjem razredu osnovne šole. Bilo me je tako strah, da sem rekla mami, da mi je slabo in ne morem nastopati. Vseeno sem morala iti. Nastop smo imeli v gasilskem domu v Črnem Vrhu.
Ko smo se pripeljali v Črni Vrh, mi je zastal dih, ko sem videla toliko avtomobilov.
Tako sem si želela, da bi ostala doma in mi ne bi bilo treba biti tam in nastopati.
Stopila sem noter. Tresla sem se in nisem vedela, kaj naj. Tam so sedeli sošolci in sošolke in čakali, da bodo na vrsti. Prišel je čas in morali smo na oder. Zardela sem. Ko sem začela govoriti, sem imela zelo veliko tremo in suha usta. Ko sem končala, sem si oddahnila, saj je šlo vse lepo in prav. Nastopala pa sem še v pevskem zboru, kjer sem morala stati v prvi vrsti, saj sem bila majhna. Tudi tam sem imela tremo. Zatem smo še plesali. Tukaj pa je šlo vse narobe. Spotaknila sem se v sošolkino nogo in obe sva padli. Bilo je grozno. Ko pa smo prišli z odra, smo se temu smejali. Res je bilo smešno. Ko smo se peljali domov, pa mi je mami rekla, da ni bilo tako hudo, ko sva s sošolko padli, ampak da sva še dodatno popestrili program.
Iz tega sem se naučila, da če se ti kaj ponesreči, lahko izpade tudi smešno in se lahko tudi sam smejiš.
Mojca Plestenjak, 7. b
Moj strah
Moj strah
Lani poleti smo se nekega večera jaz in moja dva brata odpravili v gozd.
Ko smo prišli v gozd, smo odšli v našo gozdno hišico. Od tam je bil lep razgled,-videlo se je daleč naokoli. Potem pa smo pojedli svoje sendviče in odšli spat. Jaz nisem takoj zaspal, saj nisem bil navajen svojega novega ležišča. Zaspal sem zadnji. Čez nekaj časa sem v daljavi zaslišal glasen pok. Mislil sem, da bo začelo deževati, zato sem zbudil oba brata. Ko sta se prebudila, sta se mi smejala, saj sta mislila, da je neki lovec ustrelil neko divjačino. Nato smo vsi tr^e nazaj zaspali. Čez približno pol ure je začelo deževati. Jaz pa sem mislil, da po meni hodi neka mala žival. Nato sem nazaj zaspal. Ko pa sem zjutraj vstal, ni bilo mojih dveh bratov nikjer. Zelo sem se bal! Zato sem šel pogledat k našemu bližnjemu vodnjaku, če sta moja brata tam. Bila sta tam. Zelo mi je odleglo.
Nato smo odšli domov. Čez tri dni pa smo vsi tr^e zboleli, saj smo prišli domov čisto premočeni.
Benjamin Malovrh, 7. b
Nočni pohod na Grmado
To je pripoved o dogodku med pohodom na Grmado. Pohod je bil v petek, 29. aprila 2010.
Z očetom in njegovima pr^ateljema smo prispeli na start, torej h Gostilni Pri
Pratkarju okoli petih. Pohod se je začel z rahlimi problemi, nadaljeval z nevšečnostmi in končal z veliko žeje in znoja. Na vrhu je zelo pihalo in bilo je zelo mrzlo. Tam smo srečali maminega brata in mojega bratranca. Na vrhu smo ostali samo kakih pet minut, a dovolj, da smo videli majhnega kužka, ki je zmogel čisto sam pricapljati ponoči na vrh. Na poti navzdol so bile velike težave z zasneženim ledom, saj nam je zdrsnilo skoraj na vsakem koraku. Ko smo dospeli do Gostilne Pr Mehačk, je bilo tam veliko ljudi, tudi sošolci. Ostali smo skoraj do polnoči, potem pa odšli domov. Na poti do doma so bile še težave s snegom na cesti, saj je avto v ovinkih zanašalo. Doma sem utrujen odšel spat.
Ta pohod se mi bo vtisnil v spomin zaradi lepega nočnega razgleda, dobre hrane in zaradi srečanja dveh sošolcev.
Gregor Trobec 7. b
Sankanje
V	nedeljo, 31. 1. 2010 smo se z mojo sestrično odšli sankat.
Po kosilu sem nenadoma pomislila, da bi se lahko šli malo sankat, ker je bilo sončno vreme. Poklicala sem sestrično Petro ter jo vprašala, če je doma in če ima kaj časa. Zelo sem bila vesela, ko mi je odgovorila: »Jaaaa«. Dogovorili sva se za uro, kdaj se dobiva in kje. Doma sem se nemudoma preoblekla v smučarske hlače in bundo. Mami naju je z mojim bratcem Raftom odpeljala v Zalog, kjer naj bi se dobili. S seboj sva imela sanke oz. bobe. Najprej smo s »šlavfom« od neke prikolice naredili progo, da se bomo pozneje lažje sankali. Ko smo se prvič spustili, je šlo malo počasi, potem, ko se je dobro zdrsalo, pa je drselo »kot sneta skira«. Čez kakšno dobro uro so se nam pridružili še drugi pr^atelji. Tako je bilo še bolj zanimivo. Včasih je tako drselo, da si pridrsel naravnost na cesto, pa tudi velikokrat je kdo padel, a na srečo se nobenemu ni nič pripetilo. Skupaj smo se sankali skoraj do večera. Ker sva bila z Raftom čisto mokra, sva šla k stari mami in se tam preoblekla. Po dolgem sankanju sva bila zelo utrujena, zato smo odšli domov.
Ta dogodek mi bo vstal v spominu, ker sem se imela zelooooo dobro.
Gabriela Plestenjak, 7. b
Tekma v Žireh
(moj doživljajski spis)
V	nedeljo, 31. 1. 2010, je bila v Žireh veleslalomska tekma. Nameravali smo se je udeležiti. Tekma naj bi bila ob drugi uri. Pojedli smo kosilo in se z mojim aty'em, sestro, bratom in dvema pr^'ate-ljema odpravili proti Žirem. Med potjo sem razmišljala o progi. Kakšna bo in kako bo postavljena, saj sem vedela, da zlate medalje ne bo lahko držati v rokah. Proge sem se sprva ustrašila, a sem kmalu rešila problem, saj sem ugotovila, da proga ni težka in da je dobro postavljena. Odpravila sem se proti startu, saj smo morali peš. Najprej so se peljale mlajše deklice, nato mlajši dečki in potem smo bila dekleta. Nosila sem številko 19, kar je pomenilo, da je bilo pred mano v moji kategor^'i še šest deklet, za mano pa samo še dve. Ko sem bila pred startom, sem bila zelo vznemirjena, saj so prejšnja dekleta progo odpeljala zelo dobro in uspešno. Start je bil moj, odrinila sem se
in že drvela po progi, bližala sem se cilju. Ko sem pridrvela v cilj, sem poslušala in komentator je dejal: »Prevzem vodstva.« Zelo sem se razveselila. Odpeljali sta še dve punci in nista postavili boljšega časa. Odšli smo se preobut in preobleč. Na start sem odšla po bundo in kmalu za tem je napočila podelitev. Vsa dekleta so bila že na stopničkah, samo še najvišja je bila prazna. Ko so me poklicali na stopničko, sem z veseljem stopila nanjo stopničko in prevzela zlato medaljo, dobila pa sem še majico.
Spili smo še nekaj čaja in se počasi odpravili proti domu. Ustavili smo se še v gostili in spili kakav. S pr^'atelji in sestro smo se res zabavali in smejali. Prišli smo domov in mami sem pokazala zlato medaljo. Tekme ne bom pozabila, ker sem bila prva in ker sem se zelo zabavala s pr^atelji.	Jerneja Maček, 7. b
Spominski pohod po poti Pavleta Kozjeka
Pavle Kozjek, svetovni znani alpinist in učenec OŠ Polhov Gradec, se je ponesrečil avgusta 2008 v Himalaji pri plezanju na goro Mustang Tower. Njemu v spomin smo mesec po njegovi nesreči pred šolo posadili drevo ginko, ki je simbol nesmrtnosti in večnosti in ga poimenovali Drevo miru.
Leto za tem je PD Blagajana organiziralo spominski pohod po poti Pavleta Kozjeka. Pohodniki smo se zbrali pred OŠ. Predsednik društva Stane Dvanaj-ščak je pod Pavletovim drevesom pozdravil pohodnike, se razveselil velikega obiska (bilo nas je skoraj 90) in si zaželel, da bi pohod postal tradicionalen. V Pavletov spomin sem prebrala nekaj besed in med drugim povedala, da je bil Pavle človek, ki se nam je od vseh vedno zdel najbolj premišljen in preudaren. Bil je človek, ki je priznal premoč gore in se ji spoštljivo umaknil, a včasih je vse to žal premalo ^
Naš prvi spominski pohod se je tiho in mirno začel, saj smo z Drevesa miru, ki raste Pavletu v spomin, vsi ljubitelji gora utrgali jesenski list v želji, da nas bi na vseh življenjskih poteh spremljala sreča in Pavle. Prvi postanek je bil pri Pavleto-vi domačni v Mačkovem grabnu, kjer so nas njegovi sorodniki pr^'azno sprejeli in posebej za nas pripravili topel čaj in drugo pyačo ter pecivo. Zelo nam je teknilo in v imenu vseh, ki smo bili tam, se jim še enkrat zahvaljujem za pr^etno gostoljubje. Pot smo nadaljevali do Jelovčnika, kjer smo zavili desno pod Grmado in po pr^etni, gozdni in razgledni lovski poti prispeli do cerkve sv. Uršule. Pohod se je končal z mašo za Pavleta.
Več o pohodu si lahko preberete na spletni strani našega društva http:// pdblagajana.blogspot.com/ pod rubriko 2009 oktober.
Pohod je bil primeren za vsakogar. Planinski vodniki našega planinskega društva smo med hojo usmerjali in nadzorovali pohodnike ter skrbeli za njihovo varnost. Veliko je bilo mlajših učencev, saj smo Pavletov pohod organizirali tudi pri planinskem krožku. Veseli smo bili tudi zunanjih članov, kar je dokaz, da je bil Pavle priljubljen plezalec svetovnega slovesa in spoštovana osebnost. Naj spomin nanj še dolgo živi ^ Se vidimo letos v jeseni.
Barbara Rednak Robič
26
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
22. februar 2010
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova
v
Sestošolci v Kranjski Gori
Kot že vrsto let so tudi letos učenci šestih razredov OŠ Dobrova zimsko šolo v naravi, ki je bila od 18. do 22. 1. 2010, preživeli v Kranjski Gori. Bivali so v Železničarskem domu in se učili smučarskih veščin. Poleg smučanja so potekale še druge dejavnosti: nočni pohod do znamenite proge FIS v Podkorenu, nočna smuka, tek na smučeh, kviz, družabne igre, izdelovanje linoreza, risanje pustnih mask, tekmovanje v veleslalomu
PONEDELJEK
V ponedeljek, 18. 1. 2010, smo se z avtobusom odpeljali izpred šole novim dogodivščinam naproti. Starši so nam mahali, mi pa smo se že veselili smučišč, ki so nas čakala v Kranjski Gori. Vozili smo se približno eno uro.
bile druga skupina in smo šle v jedilnico. Tam smo se pogovarjale z učiteljema, kaj bomo počele ves teden. Po eni šolski uri smo se punce zamenjale s fanti. Šle smo v trgovino in tam smo lahko zapravile samo tri evre. Ura je bila sedem in odšli smo na večerjo, potem pa smo odšli
in se odpravili na smučišče, kjer smo bili do dvanajstih, nato pa smo prišli v dom na kosilo. Ob dveh smo se znova odpravili na smučišče in se vrnili ob štirih na malico. Ob petih smo se učenci 6. b razreda udeležili teka na smučeh, učenci 6. a razreda pa so v razredu izdelova-
smučali do dvanajstih. V dom smo odšli na kosilo, nato smo imeli do dveh počitek, nato pa je sledilo smučanje do štirih. Po smučanju in malici smo učenci 6. b razreda izdelovali linorez, učenci 6. a razreda pa so tekli na smučeh. Po večerji smo imeli predstavitev sob in se igrali
Ko smo izstopili iz avtobusa, nas je presenetilo šumljanje listja in rahlo pihanje vetra. Hitro smo svojo prtljago odnesli v sobe in se udobno namestili. Čez približno pol ure so nas učitelji obvestili, naj si obujemo smučarske čevlje. To smo storili takoj, nato pa smo se s smučmi in palicami odpravili proti smučišču.
Na smučišču smo najprej naredili preizkus smučanja. Učitelji so nas razdelili v skupine. Ker je bila ura že dvanajst, smo šli na kosilo. Smuči smo pustili v skladišču, ki je na smučišču. Za kosilo smo imeli juho in ri-žoto. Po kosilu smo izvedeli, v katerih skupinah smo. Potem smo imeli malo počitka, nato pa smo spet odšli na smučišče. Tam smo smučali že po skupinah. Smučali smo od dveh do štirih.
Ko je bila ura štiri, smo se odpravili domov. Vsi smo bili že utrujeni. Potem smo se razporedili v dve skupini. Fantje, ki so bili prva skupina, so šli najprej v trgovino, punce pa smo
na nočni pohod. Ob osmih smo že čakali pred našim Želez-ničarskim domom. Odpravili smo se. Nazaj smo prišli ob pol desetih. Takoj smo se umili in zaspali.
TOREK
V torek smo se zbudili ob pol osmih. Ob osmih nas je v jedilnici čakal zajtrk. Po zajtrku smo imeli do devetih prosto, potem pa smo se zbrali pred domom
li linorez. Ob pol sedmih smo prišli s teka. Preteči si moral vsaj šest kilometrov. Odpravili smo se na večerjo, po njej pa so nam učitelji pripravili kviz. Ko se je končal, smo se umili, pre-oblekli v pižame in šli spat.
SREDA
V sredo smo se zbudili ob pol osmih in se odpravili na zajtrk. Kot ponavadi smo imeli do devetih počitek, nato pa smo se
igro bingo. Takoj za tem smo šli spat.
ČETRTEK
Zjutraj smo se zbudili in odšli na zajtrk. Ob devetih do dvanajstih smo se smučali, potem pa smo odšli na kosilo. Od dveh pa do štirih smo smučali, ob petih do sedmih pa smo imeli tek na smučeh in risanje mask. Ob sedmih smo imeli večerjo, ob osmih pa smo se odpravili na nočno smuko, ki je trajala do desetih. Ko smo prišli domov, smo takoj zaspali.
PETEK
V petek smo se zbudili ob pol osmih in odšli na zajtrk. Od devetih do desetih smo pakirali, od desetih do enih pa tekmovali v smučanju. Po kosilu smo dobili medalje za prvo, drugo in tretje mesto. Osvojila sem bronasto medaljo v svoji skupini.
Popoldne smo smučali še dve uri, potem pa smo se odpravili na avtobus, ki nas je odpeljal na Dobrovo. PetraPotrebuješ,6. b
Prešerno in kulturno na prešernovo
Na Osnovni šoli Dobrova poskušamo vsako leto obuditi spomin na našega največjega slovenskega pesnika, dr. Franceta Prešerna.
Na šoli smo zato v petek, 5. 2. 2010, organizirali kulturno obarvan dan. Učenci od 6. do 8. razreda smo imeli tistega dne kulturni dan. Prvi dve uri smo ustvarjali v različnih delavnicah. Medtem ko smo mi ustvarjali, so si učenci prve triade ogledali dramski igri Starši naprodaj in Dobri snežak, obiskal pa jih je tudi France Prešeren oz. dr. Fig, ki je nekaj teh sadežev razdelil tudi med učence. Tudi drugi učenci smo glede predstav prišli na svoj račun. Tretjo uro smo si namreč učenci od 4. do 8. razreda ogledali predstavo z naslovom Iz babičine skrinje. Igralci tokrat nismo bili sami, temveč sta na našo šolo
ii A
i i ň


prišla profesionalna igralca, ki sta že nastopila na številnih slovenskih odrih - Ljerka Belak in Bogomir Veras, ter rad^'ski voditelj Samo Tuš. Predstava nam je ponudila pregled nekaj biserov slovenske literature (France Prešeren: Lepa Vida, Povodni mož, Ponočnjak, Triolet; Josip Jurčič: Deseti brat; A. T. Linhart: Županova Micka; Ljudska: Mlinar in smrt, Ena kost). Po končani predstavi smo učenci od 6. do 8. razreda nadaljevali z delavnicami. Do kosila smo kovali rime in pesnili, risali Prešerna, izdelovali pesmarice in plakate, posodabljali Prešernove pesmi ter spoznavali kulturo in slovensko kulturno dediščino. Vsi smo ob našem »Prešernovem dnevu« zelo uživali.
Barbara Petrovčič, 7. b
Marinka Vehar (2. nadaljevanje)
Tenerife - vulkanski otok v Atlantiku
Tokrat pa sem uzrla veliko mladih tekačev na široki promenadi tik ob morju. Že so me zasrbeli podplati, ko sem se spomnila na še vedno neza-celjeno vnetje Ahilove tetive. Pred leti sem lahko v starem pristanišču tudi na hitro skočila v morje, kar je zdaj ob številnih zasidranih jadrnicah povsem nemogoče. Le Kolumb ostaja enak, z desnico, stegnjeno proti odprtemu morju, proti tudi mojemu skorajšnjemu cilju, Tenerifu! Bližnja postaja podzemne železnice nas je hitro popeljala do največjega čudeža Barcelone - nedokončane Gaud^e-
ve Sahrade Familie. Katedrala je vsa v delovnih 'povojih', lepo je vidna na novo dodana stran. Množica občudovalcev si tako kot nekoč ogleduje in fotografira nenavadno stvaritev z vseh strani. Po ogledu smo se odločile, da se nazaj raje sprehodimo mimo značilnih trgov, Slavoloka zmage, Plaze Cataluňe in živahne Ramble, odete v stojnice s pisanim cvetjem in spominki, kjer so domiselni živi kipi, tudi orangutan in Ind^anci, pa možak na »kahli«, pozirali in čakali na plačilo. Čr-noglavi orangutan se je hitro skril pod svojo klet-
ko, čim je videl, da ne bo cvenka! Bolj nepremičen je ostal posrebreni možak na stranišču ... Mojega komisar^ata seveda nisem več ugledala; spodnji del Ramble so zasedle umetniške ustanove, šole in galerie. Polic^a je drugje, na enem samem mestu, sem zvedela. Še počitek na sončni terasi manjše kavarnice s kavo, kokakolo in šangrilo - vinsko bovlo s sadjem. Lep, čeprav kratek obisk katalonske prestolnice, ki bi ga težko načrtovale, a se je v naše veselje razpletel sam. A letalo nas pelje naprej, v Madrid in naprej na Tenerife.
Los Gigantes - nekoč ribiška vas
Tričetrturna vožnja z minibusom, ki nas je čakal na letališču, in skoraj sredi noči smo končno prispele v naš Club Harbour Hotel. Namesto opolnoči že ob desetih, saj se je tistega dne ura pomaknila nazaj, pa še na tem koncu sveta je vse eno uro pozneje kot na Britanskem otočju. Angležem tako niti ure ni treba premakniti! Šefinja je povsem doma v angleščini, saj je tam živela dolga leta, preden se je vrnila v rodno Španko. Razložila nam je najpomembnejše, predvsem pa nam povsem nepričakovano dodelila apartma na najlepši lokac^i, v bližini bazena, tudi recepc^e, gostilnice s pr^etno
glasbo, le nekaj stopničk do ceste, do živahnega utripa nekoč majhnega ribiškega zaselka, stisnje-ga pod mogočno, petsto metrov visoko skalovje Los Gigantes, ki se strmo spušča v morje. Majhna plaža pod njim s črnim peskom, ki dokazuje tisočletna vulkanska dogajanja na tamkajšnjem območju. Nedaleč se razteza narodni park El Teide z ugaslimi vulkani in številnimi gorskimi potmi. Priporočali so nam La Masco, ki z gorske vasice Masca pelje kakšne tri do štiri ure po strmih poteh navzdol, naravnost do morja, kjer se Los Gigantes spustio do manjšega zaliva, od koder je organiziran prevoz nazaj z ladjo. Z vodnikom za 35 evrov ali pa brez za 20. Naslednjič! Le kdo bi si mislil, da bo ravno na omenjeno plažo, nekaj metrov stran od našega prostora na toplem soncu, dva dni po našem odhodu zgrmel zemeljski plaz s krušljive stene, na kateri rastejo hotelska naselja, vile. S tristo metrov višine je zgrmelo kamenje naravnost na plažo in pod seboj pokopalo dve ženski, ki sta se tam sončili. Sredi popoldneva, na dan mrtvih! Kakšna grozna usoda! Jaz sem ji tokrat ušla. Sicer pa za sončenje ni bilo časa, večinoma sem bila v vodi, v pr^etnem objemu valov, dokler niso postali previsoki.
22. februar 2010
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
27
Na podlagi 36. člena Zakona o kme-t^stvu (Uradni list RS, št. 45/08), 7. člena Statuta Občine Dobrova-Pol-hov Gradec (Naš časopis, št. 252/99), Odloka o proračunu Občine Do-brova-Polhov Gradec za leto 2009 (Uradni list RS št.: 12/09) in Pravilnika o ukrepih za razvoj podeželja na območju Občine Dobrova-Pol-hov Gradec od leta 2008 do leta 2013 (Uradni list, št.: 25/08, 1/09) objavlja občina Dobrova-Polhov Gradec
javni razpis za sofinanciranje programa pospeševanja in ohranjanja kmet^stva v občini Dobrova-Polhov Gradec za leto 2010
I. Predmet razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov kmet^stva v občini Dobrova-Polhov Gradec za leto 2010.
Sredstva se namen^o za:
1.	Pomoči namenjene primarni kme-t^ski proizvodnji kmet^skih proizvodov iz Priloge I, Pogodbe o ustanovitvi ES
1.1.	Naložbe v posodobitev kmet^ (4. člen Uredbe Komisme (ES) št.: 1857/2006)
1.2.	Ohranitev podeželske dediščine (5. člen uredbe komisme (ES) 1857/2006)
1.3.	Usposabljanje in informiranje članov kmet^skih gospodarstev (15. člen Uredbe Komisme (ES) št.: 1857/2006)
2.	Pomoči namenjene predelavi in trženju kmet^skih proizvodov
1.1.	Naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmet^i (ukrep de minimis)
1.2.	Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis)
1.3.	Usposabljanje in informiranje nosilcev dopolnilnih dejavnosti (ukrep de minimis)
3.	Ostale pomoči, ki ne predstavljajo državnih pomoči
3.1 Štipendiranje d^akov in študentov kmet^skih šol
II.Upravičenci	do sredstev
Upravičenci do sredstev so podjetja v katerih število zaposlenih ne presega 5 zaposlenih in imajo sedež v občini Dobrova-Polhov Gradec. Med ta podjetja (mikropodjetja, kot so opredeljena v Uredbi Komisme (ES) št.: 70/2001) se uvrščajo tudi kme-t^ska gospodarstva. Upravičenci so natančneje opredeljeni pri posameznem ukrepu.
Pomoč se ne odobri za podjetja, ki so v težavah.
III.	Ukrepi in pogoji za pridobitev pomoči:
1. Pomoči namenjene primarni kmet^ski proizvodnji kmet^skih proizvodov iz Priloge I, Pogodbe o ustanovitvi ES
1.1. Naložbe v posodobitev kmet^ (4. člen Uredbe Komisme (ES) št.: 1857/2006)
Namen: Sredstva se namen^o za mo-dernizac^o kmet^skih gospodarstev, izboljšanje konkurenčnosti in izboljšanju velikostne in posestne strukture zlasti kmet^, ki jim je kmet^ska dejavnost edini vir preživetja. Cilj: Zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje preusmeritve proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za boljše počutje živali.
Višina pomoči:
-	do 30% na ostalih območjih,
-	do 40% upravičenih stroškov pri naložbah v primarno proizvodnjo na območjih z omejenimi dejavniki,
-	do 40% na ostalih območjih ali do 50% upravičenih stroškov pri naložbah v primarno proizvodnjo na območjih z omejenimi dejavniki
kadar je upravičenec mlad kmet. Pomoč se odobri v kolikor so naložbe opredeljene v poslovnem načrtu in se izvaja v petih letih od vzpostavitve ali prevzema kmet^-skega gospodarstva,
-	nakup kmet^skih zemljišč do višine 10 % upravičenih stroškov celotne naložbe, če je nakup kmet^-skih zemljišč sestavni del celotne investic^e,
-	najvišji znesek dodeljene pomoči za posamezno naložbo je 2500 €,
-	najvišji znesek naložbe za dostope do kmet^skih gospodarstev ali zemljišč (privatne poti) je 10.000 €.
Splošni pogoji upravičenosti:
-	kmet^sko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmet^skih gospodarstev,
-	gradbena dela morajo biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,
-	končana naložba mora izpolnjevati novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali,
-	naložbe v gnojne jame in gnojišča, ki so sestavni del novogradnje hleva morajo dosegati standarde nitratne direktive,
-	naložba mora izpolnjevati enega izmed ciljev: zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, razen pri kmet^skih poslopjih, če gre za nadomestitev objekta starejšega od 30 let, oziroma popolna prenova poslopja,
-	upravičenec oziroma člani kme-t^skega gospodarstva morajo biti lastniki zemljišč oziroma jih uporabljati v soglasju z lastnikom.
Vrste pomoči:
A.	- naložbe v hleve s pripadajočo opremo (oprema za krmljenje, molžo, izločke, rejo),
-	naložbe v skladišča za krmo vključno s pripadajočo opremo,
-	naložbe v objekte in opremo za pridelavo,
-	nakup in postavitev rastlinjakov vključno s pripadajočo opremo,
B.	nakup kmet^skih zemljišč, v vrednosti do 10 % celotne naložbe, če je nakup kmet^skega zemljišča sestavni del celotne investic^e,
C.	prva postavitev ali obnova travniških sadovnjakov,
D.	naložbe v postavitev ali obnovo pašnika ali obore,
E.	naložbe v agromeliorac^ska dela na kmet^skih zemljiščih (stroški drenažnih del in čiščenja vodnih jarkov niso opravičljivi stroški),
F.	naložbe v dostope do kmet^skih gospodarstev in zemljišč (dovozne poti, poljske poti),
G.	naložbe v nakup novih ali rabljenih kmet^skih strojev.
Opravičljivi stroški:
-	stroški izgradnje in izboljšanja nepremičnine,
-	stroški nakupa novih ali rabljenih kmet^skih strojev in kmet^ske opreme vključno z računalniško opremo,
-	stroški postavitve in obnove travniških sadovnjakov,
-	stroški opreme za vzpostavitev nadzorovane paše domačih živali in gojene divjadi, vključno z oskrbo živali z vodo (nakup pašnega aparata, ograd, obor in opreme za oskrbo živali z vodo na pašniku),
-	stroški nakupa kmet^skih zemljišč, v višini 10% opravičljivih stroškov celotne investic^e,
-	stroški ureditve privatnih cest do kmetje,
-	stroški agromeliorac^skih del povezanih z ravnanjem terena in vzpostavitv^o travinj,
-	drugi stroški povezani s pripravo in izvedbo projektov (honorarji arhitektov, štud^ izvedljivosti).
Omejitve:
Podpore se ne dodel^o za:
-	naložbe zunaj območja občine,
-	nakup in zasaditev letnih rastlin,
-	nakup živali,
-	stroški za drenažna dela, opremo za namakanje in namakalna dela,
-	naložbe za nadomestitev,
-	DDV ni upravičen strošek, če je kmet^sko gospodarstvo davčni zavezanec,
-	pomoč se ne odobri za dejavnosti, ki jih je upravičenec že izvedel, ali je z izvedbo pričel pred odobritvijo sredstev,
-	samostojne naložbe ali obnove gnojne jame in gnojišča niso upravičeni stroški. Ti stroški so upravičeni le, če so sestavni del novogradnje hleva,
-	samostojen nakup kmetje in kme-t^skih zemljišč,
-	naložba ni upravičena, če je namenjena proizvodnji proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode,
-	ne glede na vir dodeljene pomoči (lokalni, državni ali evropski viri), najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 € v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 €, če je podjetje na območju z omejenimi možnostmi (OMD).
Ciljna skupina (upravičenci): Upravičenci do sredstev so kmet^ska gospodarstva, vpisana v register kmet^skih gospodarstev, s sedežem v občini Dobrova-Polhov Gradec.
1.2 Ohranitev podeželske dediščine (5. člen uredbe komisme (ES) 1857/2006)
Namen: Sredstva se namen^o za ohranjanje tradicionalne krajine in stavb na območjih določenih v Strokovnih zasnovah s področja varstva kulturne dediščine za območje občine Dobrova-Polhov Gradec. Cilj: Ohranjati tradicionalno izročilo in krajino na podeželju. Višina pomoči:
-	do 60% upravičenih stroškov pri naložbah namenjenih ohranjanju neproizvodne dediščine na območjih z omejenimi dejavniki (ali do 50% na območjih izven OMD),
-	do 60% upravičenih stroškov pri naložbah za ohranjanje kulturne dediščine na proizvodnih kmet^-skih poslopjih na območjih z omejenimi dejavniki (ali do 50% na območjih izven OMD), če naložba ne povzroči povečanja proizvodnje zmogljivosti,
-	do 60% dodatnih stroškov nastalih zaradi uporabe tradicionalnih materialov na območjih z omejenimi dejavniki (ali do 50% na območjih izven OMD),
-	najvišji znesek dodeljene pomoči je 5000 €.
Splošni pogoji upravičenosti:
-	kmet^sko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmet^skih gospodarstev,
-	gradbena dela morajo biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,
-	naložba mora biti skladna z izdanimi kulturno varstvenimi pogoji,
-	objekt ali območje kjer stoji objekt mora biti vključen v Strokovne zasnove s področja varstva kulturne dediščine za območje občine Do-brova-Polhov Gradec. V kolikor ni vključen v Strokovne zasnove mora imeti mnenje območnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, da je objekt z vidika varovanja kulturne dediščine pomemben,
-	upravičenec oziroma člani kme-t^skega gospodarstva morajo biti lastniki objekta proizvodne ali neproizvodne dediščine.
Vrste pomoči:
H.	zunanja obnova kmet^skih poslo-
I.	zunanja obnova pomožnih kme-tiskih objektov,
J. zunanja obnova ostalih objektov neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmet^skih gospodarstvih (arheološke, etnološke, zgo-
dovinske znamenitosti).
Opravičljivi stroški:
-	stroški zunanje obnove kmet^skih poslop^,
-	stroški zunanje obnove pomožnih kmet^skih objektov,
-	stroški zunanje obnove ostalih neproizvodnih objektov, ki se nahajajo na kmet^skih gospodarstvih (arheološke, etnološke, zgodovinske znamenitosti),
-	drugi stroški povezani s pripravo in izvedbo obnove (vključno s stroški honorarjev arhitektov, štu-d^ izvedljivost).
Omejitve:
Podpore se ne dodel^o za:
-	naložbe zunaj območja občine,
-	DDV ni upravičen strošek, če je kmet^sko gospodarstvo davčni zavezanec,
-	naložbe v stanovanjske objekte na kmet^i.
Ciljna skupina (upravičenci): Upravičenci do sredstev so kmet^ska gospodarstva, s sedežem občini Do-brova-Polhov Gradec.
1.3 Usposabljanje in informiranje članov kmet^skih gospodarstev (15. člen Uredbe Komisme (ES) št.: 1857/2006)
Namen: Pri programu izobraževanja kmetov se sofinanciraao izobraževanja in usposabljanja kmetov in organizac^a strokovnih seminarjev preko pooblaščenih organizac^ in ostalih izvajalcev strokovnega izobraževanja.
Cilj: Dvig usposobljenosti članov kmet^skega gospodarstva z različnimi oblikami informiranja in usposabljanja ter izboljšanje konkurenčnosti kmet^skih gospodarstev. Višina pomoči:
-	do 100% upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
Splošni pogoji upravičenosti:
-	upravičenec, ki izvaja usposabljanje kmetov mora k vlogi priložiti letni program izobraževanja ali usposabljanja,
-	upravičenec, ki izvaja izobraževanje mora zagotoviti dostopnost do pomoči vsem upravičencem na območju občine,
-	če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge organizac^e, članstvo v takih
skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev.
Vrste pomoči:
-	na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in kmet^-skih delavcev,
-	na področju svetovalnih storitev, ki jih opravno tretje strani, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja (npr.: davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje),
-	na področju organizac^e forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih,
-	publikac^e, kot so katalogi in sple-tišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane reg^e ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikacji.
Opravičljivi stroški:
-	stroški organiziranja programa usposabljanja ali izobraževanja,
-	na področju organizacj forumov, tekmovanj, razstav in sejmov: stroški organizaci e tekmovanj, sejmov, strokovnih ekskurzj, stroški udeležbe na strokovnih posvetih, forumih, sejmih, razstavah in tekmovanjih, stroški izdaje brošur in drugih publikacj, če so namenjeni izobraževanju, usposabljanju, posvetu, forumu, razstavi, sejemski predstavitvi, stroški simboličnih nagrad podeljenih v okviru tekmovanj do 100 € na nagrado na
zmagovalca,
-	stroški svetovalnih storitev (stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti in niso vezani na običajne operativne stroške podjetja kot so računovodske storitve, davčno svetovanje, ipd),
-	stroški izdaje publikacji, kot so katalogi in spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regje ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publi-kacji.
Omejitve:
-	stroški šolnin in šolanja za redno vpisane di ake in študente niso upravičeni stroški,
-	stroški pogostitev niso upravičeni stroški.
Ciljna skupina (upravičenci):
Upravičenci sredstev iz tega ukrepa so izvajalci storitev, ki so registrirani za izvajanje dejavnosti namenov točke 1.3 in katerih storitve so namenjene članom kmeti skih gospodarstev območja občine.
2. Pomoči namenjene predelavi in trženju kmet^skih proizvodov
2.1 Naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmet^i (ukrep de minimis) Namen:
Posestna struktura kmeti skih gospodarstev v občini je razmeroma slaba, hkrati je veliko osamljenih kmetj. Dodaten vir zaslužka lahko te kmeti e najdejo v novih dejavnostih, s čemer izboljšajo svoj ekonomski položaj. Poleg izboljšanja ekonomskega položaja kmeti je namen ukrepa tudi ohranjaje poseljenosti podeželja. Cilji:
Ustvarjanje pogojev in možnosti za nova delovna mesta ter realizaci o poslovnih idej članov kmeti skega gospodarstva. Ukrep je namenjen naložbam potrebnim za začetek opravljanja nekmeti ske dejavnosti ali za posodobitev že obstoječe.
Višina pomoči:
-	do 50% upravičenih stroškov pri naložbah oziroma (ali do 40% na območjih izven OMD),
-	do 60% upravičenih stroškov pri naložbah kadar je upravičenec mlad kmet (ali do 50% na območjih izven OMD),
-	najvišji znesek dodeljene pomoči je 5000 €.
Vrste pomoči:
-	predelava kmeti skih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gob,
-	prodaja kmeti skih pridelkov in izdelkov,
-	turizem na kmetji (gostinska, nastanitvena in negostinska dejavnost),
-	dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetji,
-	pridobivanje in prodaja energje iz obnovljivih virov,
-	storitve s kmetjsko in gozdarsko mehanizacjo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem,
-	izobraževanje na kmetjah, povezano s kmetjsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetji,
-	ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib,
-	aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.
Splošni pogoji upravičenosti:
-	kmetjsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetjskih gospodarstev,
-	gradbena dela morajo biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,
-	izpolnjevanje vseh pogojev za opravljanje določene dejavnosti (registracja proizvodnega obrata, izobrazba nosilca, registracja dopolnilne dejavnosti,^),
28
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
22. februar 2010
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
-	upravičenec oziroma člani kme-tjskega gospodarstva morajo biti lastniki zemljišč oziroma jih uporabljati v soglasju z lastnikom.
Opravičljivi stroški
-	stroški izgradnje in izboljšanja objekta, ki je namenjen opravljanju dopolnilne dejavnosti,
-	stroški nakupa nove ali rabljene opreme in strojev vključno z računalniško opremo namenjeno opravljanju dopolnilne dejavnosti,
-	drugi stroški povezani s pripravo in izvedbo projektov.
Omejitve:
-	naložbe zunaj območja občine,
-	DDV ni upravičen strošek, če je kmetjsko gospodarstvo davčni zavezanec,
-	honorarji arhitektov, študje izvedljivosti,
-	preproste naložbe (naložba v objekt ali opremo ne sme le nadomestiti starega objekta opreme, brez povečanja proizvodnje zmogljivosti),
-	skupna pomoč za naložbo ne sme presegati 200.000 € v obdobju treh proračunskih let.
Ciljna skupina (upravičenci):
-	člani družine, ki so fizične osebe in imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnost,
-	podjetja, ki imajo do 5 zaposlenih in so registrirana za opravljanje naštetih dopolnilnih dejavnosti,
-	skupine proizvajalcev, ki skupaj investirajo v dopolnilno dejavnost.
2.2 Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis)
Namen: Nezadostna odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami, zastarelost delovnih sredstev povečujeta stroške povezane s pridobivanjem lesa, kar vpliva na nekonkurenčnost gozdarstva
Cilj:
-	izboljšanje konkurenčnosti gozdarstva,
-	izboljšanje dohodkovnega položaja pri lastnikih gozdov,
-	razvoj novih proizvodov ter uvajanje novih proizvodnih tehnologj,
-	izboljšanje varnosti pri delu,
-	modernizacja proizvodnje,
-	večja odprtost gozdov. Višina pomoči:
-	do 40% upravičenih stroškov pri naložbah oziroma (ali do 30% na območjih izven OMD)
-	do 50% upravičenih stroškov pri naložbah kadar je upravičenec mlad kmet(ali do 40% na območjih izven OMD),
-	najvišji znesek dodeljene pomoči je 2500 €.
Vrste pomoči:
-	naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih vlak,
-	naložbe v nakup novih ali rabljenih strojev in opreme za delo v gozdu,
Splošni pogoji upravičenosti:
-	kmetjsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetjskih gospodarstev,
-	sofinancirajo se naložbe v zasebne gozdove,
-	upravičenec mora biti lastnik ali solastnik gozda,
-	upravičenost gradnje gozdne vlake mora potrditi Zavod za gozdove RS,
-	naložba v gozdno vlako mora biti ekonomsko upravičena,
-	stroški nakupa in dobave opreme, stroški usposabljanja,
-	za nakup strojev ali opreme za delo v gozdu, mora imeti vlagatelj v lasti najmanj 5 ha gozda.
Opravičljivi stroški
-	stroški gradnje, rekonstrukcje in opreme vlake,
-	splošni stroški povezani s pripravo projekta,
-	stroški nakupa in dobave opreme.
Omejitve:
-	naložbe zunaj območja občine,
-	pri naložbi v nakup novih ali rabljenih strojev in opreme niso upravičeni stroški za nakup mehaniza-cje za strojno sečnjo,
-	DDV ni upravičen strošek, če je upravičenec davčni zavezanec,
-	skupna pomoč za naložbo ne sme presegati 200.000 € v obdobju treh proračunskih let.
Ciljna skupina:
Upravičenci do sredstev so zasebna kmetjska gospodarstva, registrirana v občini Dobrova-Polhov Gradec, ki kmetujejo skladno z načeli dobre prakse.
2.3 Usposabljanje in informiranje nosilcev dopolnilnih dejavnosti (ukrep de minimis)
Namen: Pri programu usposabljanja in izobraževanja se financirajo programi usposabljanja ali izobraževanja, ki je namenjeno dopolnilni dejavnosti, udeležbi na seminarjih, in organizacja strokovnih seminarjev preko pooblaščenih organizacj in ostalih izvajalcev strokovnega izobraževanja, namenjenih dopolnilnim dejavnostim na kmetji. Cilj: Povečati konkurenčnost kme-tjskih gospodarstev s spodbujanjem registracje dopolnilnih dejavnosti. Višina pomoči: do 100% upravičenih stroškov.
Splošni pogoji upravičenosti:
-	upravičenec, ki izvaja izobraževanje ali usposabljanja mora k vlogi priložiti letni program izobraževanja ali usposabljanja,
-	upravičenec, ki izvaja izobraževanje mora zagotoviti dostopnost do pomoči vsem upravičencem na območju občine,
-	upravičenci, ki kandidirajo za pridobitev sredstev različnih usposabljanj in izobraževanj to dokazujejo z dokazilom o udeležbi na izobraževanju ali usposabljanju in dokazilom o uspešnem zaključku usposabljanja.
Vrste pomoči:
-	organizacja in udeležba izobraževanje in usposabljanje odraslih,
-	organizacja in udeležba na forumih,
-	organizacja strokovnih eksurzj,
-	organizacja tekmovanj in razstav in sodelovanje na njih,
-	organizacja sejmov in sodelovanju na sejmih,
-	svetovalne storitve kmetom,
-	priprava publikacj, brošur, letakov,
-	vzpostavitev spletnih strani. Opravičljivi stroški:
-	stroški usposabljanja ali izobraževanja,
-	stroški organiziranja izobraževanja ali usposabljanja,
-	stroški udeležbe na strokovnih posvetih, forumih, sejmih, razstavah in tekmovanjih,
-	stroški svetovalnih storitev (stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti in niso vezani na običajne operativne stroške podjetja kot so računovodske storitve, davčno svetovanje, ipd),
-	stroški izdaje brošur in drugih publikacj, če so namenjeni izobraževanju, usposabljanju, posvetu, forumu, razstavi, sejemski predstavitvi,
-	stroški informiranja preko medjev in drugih dejavnosti povezanih z informiranjem,
-	stroški simboličnih nagrad podeljenih v okviru tekmovanj do 100€ na nagrado na zmagovalca.
Omejitve:
-	stroški šolnin in šolanja za redno vpisane djake in študente niso upravičeni stroški,
-	stroški pogostitev niso upravičeni stroški,
-	stroške izobraževanj za pridobivanje certifikatov nove dopolnilne dejavnosti na kmetji mora upravičenec vrniti skupaj za zamudnimi obrestmi, če dopolnilna dejavnost ni bila registrirana v treh letih po prejemu sredstev.
Ciljna skupina (upravičenci): Upravičenci do sredstev so vsi člani kmetjskega gospodarstva, ki imajo
registrirano dopolnilno dejavnost ali jo nameravajo registrirati v treh letih, organizatorji izobraževanj in
usposabljanj, ki delujejo na območju občine, lahko tudi izven občine.
3. Ostale pomoči, ki ne predstavljajo državnih pomoči
3.1 Štipendiranje d^akov in študentov kmet^skih šol
Namen: Finančna pomoč je namenjena popularizacji poklicnega, srednje šolskega, visokošolskega ali univerzitetnega študja na kmetj-skih programih poklicnih srednjih šol in univerz.
Cilj: Spodbujati mlade, predvsem bodoče nosilce kmetjskih gospodarstev , da se odločajo za šolanje na kmetjskih šolah, s čemer želimo doseči boljšo izobrazbeno strukturo na kmetjah. Višina pomoči:
-	do višine 450 € na djaka in študenta v tekočem šolskem letu.
Splošni pogoji upravičenosti:
-	kmetjsko gospodarstvo, katerega član je upravičenec, mora biti vpisano v evidenco kmetjskih gospodarstev,
-	uspešno zaključeno šolanje v preteklem šolskem letu,
-	redno vpisan v srednješolski program ali univerzitetni študj v tekočem šolskem letu.
Vrste pomoči:
-	enkratna pomoč d jakom in študentom kmetjskih šol in univerz.
Omejitve:
-	enkratna pomoč se ne izplača dja-kom in študentom, ki niso vpisani v kmetjske šole,
-	djaki in študentje ponovno vpisani v isti letnik in študentje, ki izgu-bjo status, do pomoči niso upravičeni.
Ciljna skupina (upravičenci) Djaki in študentje kmetjskih šol in univerz, ki živjo v skupnem gospodinjstvu z nosilcem kmetjskega gospodarstva.
IV	Merila
Merila so natančneje opisana v razpisni dokumentacji.
V.	Višina razpisanih sredstev
Sredstva bremenjo proračunsko postavko 11003 Proračuna občine Do-brova-Polhov Gradec za leto 2010. Okvirna višina razpisanih sredstev je 48.000 €.
VI.	Omejitve
Upravičeni stroški so le tisti stroški, ki so nastali po datumu odobritve sredstev in so bili plačani do predložitve zahtevka.
Najnižja skupna višina pomoči, ki se izplača upravičencu je 50€.
Sredstva se ne dodeljo upravičencu, ki je za isti namen, ki ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem javnem razpisu, .že prejel javna sredstva Republike Slovenje ali sredstva Evropske unje.
Sredstva se ne dodelijo za izvaa'anne ukrepov izven Občine Dobrova-Pol-hov-Gradec.
V	kolikor bo na razpis prispelo več vlog, kot je na razpolago sredstev, se bo odstotek pomoči sorazmerno znižal.
VI	Razpisna dokumentac^a
Razpisna dokumentacja (navodila in obrazci) je na voljo na internet naslovu: http://www.dobrova-polhov-gradec.si ali na sedežu občine. Lahko pa jo na osnovi poslane zahteve na elektronski naslov info@dobrova-polhovgradec.si, posredujemo tudi po elektronski pošti. Kontaktna oseba občinske uprave za informacje je Helena Čuk.
VII.	Način prgave in roki:
Izpolnjeno razpisno dokumentacjo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti, ali oddajo neposredno na sedežu občine.
Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »ne odpiraj, javni razpis, kmet^'stvo«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge iz katerih ni razvidno, da se nanašajo na javni razpis se zavrže.
Rok za oddajo vlog: 2.4.2010
VIII.	Obravnavanje vlog in postopek odobritve
Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 8.4.2010, v prostorih občine Do-brova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisja, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec.
S sklepom župana se zavrže se vloge:
-	ki so prepozno prispele vloge in vloge,
-	ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentacji,
-	nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno.
in zavrne vloge:
-	ki so neutemeljene,
-	z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah,
-	ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah,
-	vsebinsko neustrezne vloge,
-	ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prjavo.
Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge.
Vlagatelje nepopolnih vlog komisja v roku 14 dni od odpiranja in strokovnega pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnjo. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo.
IX.	Obveščanje o izboru
O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisje župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan.
Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o pravici do sredstev.
V obrazložitvi odločbe o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena.
Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 60 dni od ugotovitve vseh dejstev.
X.	Pritožba na odločbo
Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe.
XI.	Zahtevki za izplačilo
Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu.
Upravičenci lahko vlagajo zahtevke za izplačilo upravičenih sredstev do 30.4.2011.
Izplačilo se upravičencu izvrši po opravljenih delih na podlagi računa in potrdila o plačilu računa.
Na podlagi popolnega zahtevka, se izplačajo sredstva na vlagateljev transakcjski račun. Nakazilo na transakcjski račun šteje, da je bilo zahtevku v celoti odobreno.
Če zahtevku ni v celoti ugodeno, se o spremembah odloči z odločbo. Na to odločbo pritožba ni dovoljena.
Zahtevke, ki so v nasprotju z zahtevami predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev se zavrne.
XII.	Spremljane namenske porabe sredstev:
Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kme-tjstva in podeželja v Občini Dobro-va-Polhov Gradec spremlja komisja. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
Vlagatelj je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev. V teh primerih ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. Če se ugotovi:
-	da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena,
-	da je vlagatelj za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke,
-	da je vlagatelj za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva pred iztekom za to določenega obdobja v razpisu,
-	da je vlagatelj odtujil (prodal) nepremično in opremo sofinancirano iz proračuna občine, pred iztekom 5 let,
-	če investicje za katero je pridobil sredstva ni dokončal oz jo je končal v bistveno manjšem obsegu kot je predvideval v prjavi na razpis,
-	druge nepravilnosti pri uporabi sredstev.
XIII.	Informac^e
Dodatne informacje po telefonu: 01 3601 800, kontaktna oseba: Helena Čuk. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati kontaktni osebi tudi po elektronski pošti: helena.cuk@dobro-va-polhovgradec.si.
Št.: 430-0004/2010-1 Datum, 10.2. 2010
Župan:
Občine Dobrova-Polhov Gradec Lovro Mrak, u.d.v.i., l.r.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št.252/99 in 351/08) je občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec na 17. redni seji dne 20.01. 2010 sprejel naslednji
SKLEP
o ukinitvi statusa javnega dobra
1.	člen
Ukine se status javnega dobra na nepremični, parc.št. 1237/17 v izmeri 284 m2 in parc.št. 1237/19 v izmeri 114 m2, obe k.o. Polhov Gradec.
2.	člen
Nepremičnini iz prvega člena tega sklepa prenehata imeti značaj zemljišča javnega dobra v splošni rabi in postaneta last Občine Dobrova - Polhov Gradec.
3.	člen
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu.
Številka: 011-0001/2010-7 Dobrova, 20. januarja 2010
Župan Lovro Mrak l.r.
22. februar 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si	Občina Log - Dragomer	NAŠ ČASOPIS 29
		
Folklorna skupina Židan parazol je s plesom in petjem poskrbela Zapele so tudi občinstvu dobro znane Spominčice. za veselo vzdušje.
Prireditev v okviru kulturnega praznika
Kulturni praznik proslavili z Jerico Mrzel
Log - Dragomer, 3. februar - Občina Log - Dragomer in Kulturno umetniško društvo Kosec sta v sodelovanju z Osnovno šolo Log - Dragomer v večnamenskem prostoru organizirala prireditev v okviru kulturnega praznika. Na prireditvi je kot osrednja gostja in slavnostna govornica nastopila Jerica Mrzel, program pa so popestrili tudi pevski zbor Spominčice, folklorna skupina Židan parazol, violinistka Petra Herič ter učenci in učenke osnovne šole.
Nastopajoče je poslušala polna dvorana.
Sumina je opozoril, da je treba še marsikaj postoriti na področju kulture v občini.
Kot osrednja gostja in slavnostna govornica je nastopila vsestranska umetnica Jerica Mrzel.
Učenci Osnovne šole Log - Dragomer so se na odru predstavili s petjem otroškega pevskega zbora ob spremljavi Orfovega orkestra in z recitac^o Prešernove poezie.
Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumi-na je v uvodnem nagovoru opozoril, da je treba na področju kulture v občini še marsikaj storiti ter predal besedo tistim, ki so na področju kulture najbolj pristojni - kulturnim ustvarjalcem.
Na prireditvi je kot osrednja gostja in slavnostna govornica nastopila vsestranska umetnica Jerica Mrzel, ki je spregovorila o pomenu kulturnega praznika. Mrzelova je pripravila bogat kulturni program, v katerega je vpletla misli o kulturi, ki so se prepletale z recitiranjem poezie različnih avtorjev. Spregovorila je o pr^ateljstvu oziroma tovarištvu, ki je bilo zelo pomembno za Prešerna, spregovorila je o domoljubju, ki nam je tako potrebno, ter o poezii, ki je praznik vsega naroda. Jerica Mrzel je o prazniku dejala, da
je to praznik slovenske besede, slovenske misli, slovenskega čustvovanja, slovenskega domoljubja in slovenske ljubezni.
Zbranim je recitirala Prešernovo Zdravljico in njegovo poez^b, posvečeno pr^ateljstvu, V spomin Andreju Smoletu. Mrzelo va je dejala, da je slovenski praznik kulture namenjen tudi drugim pesnikom in ustvarjalcem, zato je zbranim predstavila tudi čudovit šanson Frana Milčinskega Ježka z naslovom Ljudje, prižgimo luč. Svoje misli je sklenila s poez^b slovenskega pesnika Ervina Fritza ter Shakespearovim 66. sonetom.
Na prireditvi so mladi ustvarjalci pripravili topel in prisrčen nastop. Zbranim je zapel otroški pevski zbor Osnovne šole Log - Dragomer
pod dirigentsko palico Dragice Klobučar in ob spremljavi Orfovega orkestra.
Za veselo vzdušje je na prireditvi poskrbela folklorna skupina Židan parazol, ki je s svojim delovanjem začela pred dvema letoma. Glavna dejavnost kulturnega društva je ohranjanje kulturne dediščine in obujanje starih običajev in navad. V skupini se združujejo predvsem ljudje iz viške župn^e, med njimi tudi tri občanke Občine Log - Dragomer. S petjem in plesom so razveselili občinstvo in poskrbeli za prešerno vzdušje.
Nastopili so tudi učenci in učenke 8. razreda, ki so prazniku primerno predstavili nekaj Prešernovih pesmi, ki odražajo pesnikov odnos do ljubezni, ki se je spreminjal skozi čas.
Večer je popestrila tudi učenka 9. razreda Pet-
ra Herič, ki je mojstrsko odigrala Bachov pre-lud^' in legendarno Avsenikov valček Tam, kjer murke cveto.
Prireditev je zaokrožil občinstvu dobro znani ženski pevski zbor Spominčice, ki v okviru Društva upokojencev Log v različnih sestavih deluje že šest let. Zapele so tri čudovite pesmi, in sicer Nazaj v domači kraj, Lipa ter Zvezde na nebu žare.
Za konec je povezovalka programa Andreja Čamernik zbrane pozvala: » Nikoli ne odidite iz domovine, ne da bi s seboj vzeli Prešerna« in tako opozorila na veliko vlogo kulture pri gradnji slovenskega naroda, ohranjanja kulturne dediščine in razširjanja slovenske misli.
Vesna Erjavec
Z marcem bo komunala odvažala smeti le še na 14 dni
Vrhniška komunala, ki med drugim pobira smeti tudi v Občini Log - Dragomer, bo s prvim marcem uvedla nov režim odvoza odpadkov. Namesto tedenskega odvoza bodo začeli s štirinajstdnevnim, kljub temu pa se strošek odvoza za uporabnike ne bo zmanjšal.
Računam, da bi jih lahko zmanjšali
Nov režim odvoza odpadkov bo komunala najprej uvedla v Občini Log - Dragomer. Jožica Rupnik s KPV je pojasnila, da bodo s prvim marcem po novem začeli mešane komunalne odpadke odvažati na vsaka dva tedna, biood-padke pa bodo ponovno odvažali vsak teden. Rupnikova je še pojasnila, da je ukrep posledica dolgoletnega načrtovanja, ki so ga predlagali tudi nekateri uporabniki. Stojan Jakin, direktor vrhniške komunale, je še pojasnil, da žel^o z ukrepom zmanjšati količino odloženih mešanih komunalnih odpadkov ter še povečati ločevanje smeti. » S tem prvim korakom bomo zmanjšali količino odpadkov iz 30 itrov tedensko na 30 litrov na 14 dni. To je še vedno sto odstotkov več, kot bi si želela država, ampak cilju se približujemo po korakih,« je dodal Jakin. Zaradi novega režima pobiranja smeti bodo z ločevanjem morali sedaj začeti tudi tisti občani, ki so se doslej otepali ločevanja. Zaradi teme-ljitejšega ločevanja odpadkov bo v prihodnjih mesecih komunala organizirala pogostejši odvoz odpadkov z ekoloških otokov. Direktor KPV Jakin ocenjuje, da se bo količina
odpadkom zmanjšala: » od 30 do 40 odstotkov.«
Jožica Rupnik je še dodala: » Moram pohvaliti občane Log - Dragomerja, ki so visoko ozaveščeni. Napredek je viden iz tedna v teden, že sedaj zabojniki niso polni.«
Čeprav bodo smeti odvažali na l4 dni, se samim uporabnikom položnice ne bodo zmanjšale. Rupnikova je pojasnila, da se bodo smeti preusmerile na ekološke otoke in tako se bodo povečali stroški odvozov ločeno zbranih odpadkov. Jakin je še povedal, da je cena odvoza že od leta 2002 nespremenjena in dodal, da občani že sedaj ne plaču-
NOV URNIK ODVOZA ODPADKOV ZA OBČINO LOG-DRAGOMER
Odvoz organskih odpadkov - vsak teden Odvoz ostankov komunalnih odpadkov - na 14 dni opomba: * zaradi praznika bo odvoz en dan kasneje
jejo ekonomske cene odvoza odpadkov, saj razliko poravna občina s svojo subvenc^o. Po novem naj bi se subvenc^a občin zmanjšala, za občane pa bo ostala položnica nespremenjena.
Ob tem velja še opozoriti, da je treba ločeno zbrane smeti na ekološke otoke odložiti skozi odprtino. Vsi ločeni odpadki, ki jih občani pustno v okolici otokov, mora občina plačevati posebej. Ti stroški so v celotnem letu precejšni in skupaj s sanac^o divjih odlagališč, ki predstavlja le majhen del cene, znašajo okoli 15.000 evrov.
Vesna Erjavec
S 1. marcem KPV v Občini Log - Dragomer začenja z štirinajstdnevnim odvozom smeti.
MAREC 2010						
PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
1	2	3	4	5	6	7
LOG			DRAGOMER in LUKOVICA			
8	9	10	11	12	13	14
LOG		LOG	DRAGOMER in LUKOVICA	DRAGOMER in LUKOVICA		
15	16	17	18	19	20	21
LOG			DRAGOMER in LUKOVICA			
22	23	24	25	26	27	28
LOG		LOG	DRAGOMER in LUKOVICA	DRAGOMER in LUKOVICA		
29	30	31				
LOG						
APRIL 2010						
PON	TOR	SRE	ČET	PET	SOB	NED
			1	2	3	4
			DRAGOMER in LUKOVICA			
5	6	7	8	9	10	11
ni M m h O,	* G O L		LOG*	DRAGOMER in LUKOVICA*		
				DRAGOMER in LUKOVICA*		
12	13	14	15	16	17	18
LOG			DRAGOMER in LUKOVICA			
19	20	21	22	23	24	25
LOG		LOG	DRAGOMER in LUKOVICA			
			DRAGOMER in LUKOVICA			
26	27	28	29	30		
LOG			DRAGOMER in LUKOVICA			
30 NAŠ ČASOPIS	Občina Log - Dragomer	22. februar 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
		
Na izredni seji o grbu
Log - Dragomer, 10. februar 2010 - Občinski svet se je v prostorih osnovne šole Log - Dragomer sestal na deveti izredni sej,i na kateri je sprejel vse tri točke dnevnega reda. Svetniki so na seji obravnavali grb, zastavo, žige in občinski praznik, sprejeli so sklep o podelitvi stavbne pravice ter uskladitev zneska enkratne denarne pomoči za novorojence.
Občinski simboli in praznik
Občinski svet je na seji obravnaval Odlok o grbu, zastavi in občinskem prazniku Občine Log - Dragomer. Na seji je bilo pojasnjeno da so z zbiranjem idej za občinski grb in zastavo začeli novembra 2007, ko je bil v Našem časopisu objavljen javni poziv o zbiranju predlogov, vendar predlogi, ki so jih dobili, niso bili konkretni. K sodelovanju so zato povabili Valta Jurečiča, direktorja Heraldike, d. o. o., ki je izdelala več kot 70 grbov. Jeseni letos so v Našem časopisu in na spletni strani občine ponovno objavili javni anonimni natečaj za zasnovo in oblikovanje isto-vetnostnega simbola v obliki grba Občine Log - Dragomer. Pravočasno je prispelo pet predlogov, med katerimi se je ko-mis^a odločila za predlog št. 5, ki je bil že skoraj zametek grba. Komis^a je pod vodstvom Valta Jurečiča na podlagi predloga oblikovala predlog grba iz zastave naše občine. Grb je upodobljen na po-znogotskem ščitu, ki je z vodoravno črto razdeljen na dva dela. V zgornjem delu so na zeleni podlagi tri rumena kolesa, ki
predstavljajo tri vasi občine: Dragomer, Log in Lukovico. Kolesa so tudi atribut za cesto oziroma prevozno sredstvo in predstavljajo tri ceste, ki so oziroma potekajo skozi obči: staro rimsko cesto, regionalno cesto in avtocesto. Na spodnjem delu grba pa na rumeni podlagi lebdi zelen kačji pastir kot simbol Ljubljanskega barja, ki pokriva velik del območja občine, in je ena od varovanih vrst. Hkrati kačji pastir simbolizira tudi čisto okolje, vode ter ekolog^o. Na podlagi grba je bila oblikovana tudi zastava.
Svetniki večjih pripomb glede grba niso imeli, pomisleki so bili samo glede uporabe barv. Razmišljali so o barvni zamenjavi, in sicer namesto zelenega kačjega pastirja na rumeni podlagi so razmišljali o rumenem kačjem pastirju na zeleni podlagi, prav tako bi zamenjali tudi barve na zgornjem delu grba.
Prav nasprotno pa se večina svetnikov ni strinjala z izbiro občinskega praznika, ki naj bi bil 9. 4., saj so na ta dan leta 2006 krajani Dragomerja, Loga in Lukovice s skoraj 85 % podporo na referendumu
odločili za novo občino Log- Dragomer. Menili so, da datum ni ustrezen zaradi letnega časa, saj mesec april slovi kot najbolj deževen mesec v letu, poleg tega pa bi se lahko prekrival tudi z velikonočnimi prazniki. Sklenili so, da se za drugo obravnavo predlaga datum sprejema Zakona o ustanovitvi Občine Log - Dragomer.
Podelitev stavbne pravice
Občinski svet je sprejel sklep o podelitvi stavbne pravice na delu zemljišč, parc. št. 657/9, 656/7, 656/5, 657/1, k. o. Log v Dragomerju Technocommercu za namen realizac^e izgradnje športnega objekta v športnem parku Dragomer. Občina bo pravico gradnje na zemljiščih prenesla na zasebnega partnerja za čas gradnje zaradi pridobitve gradbenega dovoljenja.
Znesek enkratne pomoči novorojencem
Svetniki in svetnice so sprejeli usklajen znesek enkratne denarne pomoči novorojencem, ki se vsako leto usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Leta 2010 bo pomoč znašala 2l3, 70 evra.
Vesna Erjavec
Izbran izdelovalec projektne dokumentac^'e prizidka k vrtcu
Občinska uprava s polno paro dela na projektu izgradnje prizidka k vrtcu v Dragomerju. V ta namen je bil ustanovljen Odbor za izgradnjo prizidka k Vrtcu Log - Dragomer, ki je na svojih sejah določil program aktivnosti za izgradnjo prizidka, določili so terminski načrt ter se med drugim odločili tudi za tip gradnje. Januarja so med sedmimi potencialnimi izvajalci za izdelavo projektne dokumentacye in pridobitev gradbenega dovoljenja izbrali ponudnika, to je Tomori arhitekti. Ta naj bi dokumentacyo izdelal do začetka maja.
Jolanda Fon, članica odbora in v občinski upravi zadolžena za splošno področje, je pojasnila, da bo 2-oddelčni prizidek k vrtcu meril dobrih 280 m2. Vhod v novi del vrtca bo s severne strani, skozi vetrolov pa bo omogočen tudi dostop iz zahoda. V prizidku bosta dve igralnici. Manjša, ki bo merila okoli 57 m2, naj bi bila namenjena prvi starostni skupini, druga, v izmeri 75 m2, pa drugi starostni skupini. Če v vrtec ne bi bilo vpisanih dovolj otrok, bo večja igralnica uporabljena kot večnamenski prostor oziroma telovadnica,
gram aktivnosti za izgradnjo prizidka. Naročen je bil geodetski posnetek parcel vrtca s komunalnimi vodi ter izdelava projektne naloge, ki so jo na drugi seji člani odbora tudi pregledali. Na predlog Cirila Krašovca so se odločili, da bodo zaradi čim manjših toplotnih izgub naročili novo skico v obliki pravokotnika, se odločili za montažno gradnjo ter predlagali, da se preveri obstoječe stanje ogrevanja, vode, kanalizac^e ter elektrike. Na tretji seji so člani odbora obravnavali idejno zasnovo, končno različico pa so potrdili
bilu se je pravočasno, in sicer do 19. januarja, odzvalo šest ponudnikov, s katerimi so bila opravljena tudi pogajanja glede znižanja cene ponudbe in skrajšanja rokov. Občina je izbrala ponudnika, katerega ponudba je dosegla največ točk, kar se je določilo na podlagi cene, ki je predstavljala 70 odstotkov, ter roka izdelave, ki je predstavljal 30 odstotkov. Pri izračunu števila točk so bili upoštevani roki izdelave idejne zasnove, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo, projekta za razpis ter vloge za gradbeno dovoljenje. Med vsemi ponudniki je največ točk dosegel To-mori arhitekti, s katerim je občina izpogajala tudi ugodnejšo ceno ter krajši rok. Ta družba bo projektno dokumentac^o v mesecu in 29 dneh izdelala za 12.200 evrov, kar je skoraj dva tisočaka nižja cena od prvotne.
Tomori arhitekti naj bi doku-mentac^o izdelali do začetka maja, ko naj bi Občina objavila razpis za izbiro izvajalca za izvedbo del.
Naj spomnim, da je na Občinski svet na novembrski seji z devetimi glasovi za in tremi proti sprejel sklep o pristopu k pripravam na izgradnjo 2-oddelčnega prizidka k vrtcu v Dragomerju. V občini se je namreč v zadnjih dveh letih, zaradi ukrepa države, da je varstvo v vrtcu za drugega otroka brezplačno, pojavil problem prezasedenosti vrtcev. V šolskem letu 2008/2009 je brez varstva ostalo kar devetnajst otrok iz naše občine, lani pa varstva ni dobilo devet otrok. Že prihodnje šolsko leto naj ne bi bilo več teh težav, saj bodo dodatna mesta v javnem vrtcu zagotovili z gradnjo 2-oddelč-nega prizidka k vrtcu v Dra-gomerju. Vesna Erjavec
V Dragomerju
t VI • •v v
novo otroško igriSče
Na Grivi v Dragomerju je občina konec leta začela postavljati otroško igrišče, konec januarja pa so izvajalci postavili tudi ograjo. Otroško igrišče je v grobem urejeno, spomladi bodo urejene še malenkosti: postavitev klopic ureditev okolice ter sejanje trave. Ob otroškem igrišču je postavljena tudi nova luč javne razsvetljave.
Na igrišču so različna igrala, primerna za otroke, stare od 3 do 11 let, ki bodo igrišče lahko uporabljali v spremstvu staršev ali skrbnikov na lastno odgovornost. Otroci se bodo lah-
Spomladi so na praznem zemljišču na Grivi rasla drevesa.
Zdaj je tod igriSče, ki bo v lepem vremenu razveseljevalo otroke.
ko preizkusili v plezanju na miniaturni skali z oprimki. Na igrišču je postavljeno: dve vzmetni gugali, dvojna gugalnica ter večnamensko igralo s toboganom. Pod vsemi igrali so v skladu s predpisi postavljene gume proti udarcem. Na otroškem igrišču bosta, ko bodo to dopuščale vremenske razmere, postavljeni tudi klopci, prilagojeni otrokom. Okoli igrišča je tudi ograja s samozapiralnimi vrati, poskrbljeno pa je tudi za odlaganje odpadkov, saj ob igrišču stojita koš za smeti ter pasje stranišče.
Za otroško igrišče so odšteli 21.613 evrov, od tega je bila polovica sredstev pridobljenih iz programa Leader, polovico pa je v občinskem proračunu zagotovila občina.
Otroci iz Dragomerja bodo, ko se bo stopil sneg, dobili urejen prostor, kjer se bodo lahko družili in igrali. Naj spomnim, da so bile pobude glede uporabe tega prostora različne: nekateri so želeli parkirišča, drugi igrišče, tretji pa bi pustili prostor prazen. Občina je razmislila o vseh pobudah in na koncu ustregla potrebam najmlajših. Nova pridobitev bo izjemno dobrodošla, saj igrišče vrtca v popoldanskih urah ni dostopno.
Vesna Erjavec
Občina Log - Dragomer je za izdelovalca projektne dokumentac^e prizidka k Vrtcu Log - Dragomer in pridobitev gradbenega dovo-'jenja izbrala družbo Tomori arhitekti, d. o. o.
ki jo bodo uporabljali otroci vseh starostnih skupin. Obe igralnici bosta imeli urejen izhod na teraso. V prizidku bodo tudi ločene sanitarne za prvo in drugo starostno obdobje, prostor za shranjevanje igral, soba za osebje, pisarna ter garderoba.
Odbor za izgradnjo prizidka k Vrtcu Log - Dragomer se je sestal na štirih rednih sejah; na prvi seji je določil pro-
na četrti seji.
Že v sredini januarja so začeli zbirati ponudbe za izdelavo projektne dokumentac^e za dvooddelčni prizidek k Vrtcu Log - Dragomer in pridobitev gradbenega dovoljenja. Občina je k oddaji ponudb povabila sedem potencialnih izvajalcev, povabilo k oddaji ponudb pa je bilo 15. januarja objavljeno tudi na spletni strani Občine Log - Dragomer. Va-
Naročilo za protihrupne ograje
Log - Dragomer, 8. februar 2010 - Direkcya RS je konec decembra začela postopek javnega naročila za izvedbo protihrupnih ograj v naseljih Dragomer, Log in Lukovica. Ponudbe za izvedbo so oddali štirje ponudniki, trenutno pa z njimi potekajo pogajanja. Če bi bil postopek uspešen, naj bi se gradnja predvidoma začela spomladi.
Z DARS- a so še sporočili, da so na omenjenem odseku avtoceste predvidene tri različice aktivne zaščite pred hrupom, in sicer glede na višino ograj ter prečne profile. Protihrupne ograje naj bi bile visoke od najmanj 3 metre do največ 6,5 metra. Izvedene naj bi bile v absorpc^skem načinu; za najvišje so predvideni nasipi v višini enega metra, absorpc^ski paneli in na vrhu transparentni paneli, ki zagotavljajo izolac^o do največ 25 dB.
Kjer stanovanjskih objektov z aktivnimi ukrepi ni mogoče v zadostni meri zaščititi pred hrupom, naj bi bila zagotovljena pasivna zaščita pred hrupom, s katero je omejen prehod hrupa iz okolja v stanovanjske prostore. Trenutno je v teku izdelava dokumentac^e za izvedbo - Elaborat pasivne protihrupne zaščite, v okviru katere bo preverjena potrebnost izvedbe ukrepov pasivne zaščite na skupno 39 objektih. Na po-
sameznih objektih je izvedba pasivne zaščite predvidena po dokončanju ukrepov aktivne zaščite, so še sporočili z DARS
-a.
DARS je sicer izvedbo protihrupne ograje umestil že v Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2009, ki pa ga ni uresničil v celoti. Naj še spomnim, da problematika protihrupnih ograj na tem območju buri duhove že dobrih 30 let. Štud^e obremenitve s hrupom iz prejšnjih let so pokazale, da je hrup nad dovoljeno mejo oziroma nad mejo, primerno za zdravje ljudi. DARS je izvedbo ograj na poznejši rok prestavil že ničkolikokrat, nazadnje z izgovorom, da zaradi visokih gabaritov in neenotnega mnenja projektantov potekajo dodatna preverjanja. Obljubam DARS-a pa bodo občani, ki živ^o ob avtocesti, verjeli šele takrat, ko se bodo o dejanski
gradnji prepričali na lastne oči.	Vesna Erjavec
22. februar 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si	Občina Log - Dragomer	NAŠ ČASOPIS 31
		
Predstavitev projekta kanalizačně
Log - Dragomer, 11. januar - Občanke in občani so se v večnamenskem prostoru Osnovne sole Log - Dragomer zbrali na javni predstavitvi projekta kanalizacye za naselje Dragomer - vzhodni del. Na predstavitvi so se pogovorili o konceptu in posameznih rešitvah ter pridobitvi služnosti za parcele, prek katerih bo potekalo kanalizacysko omrežje.
Člani občinske uprave, projektant idejne zasnove Miran Komac in direktor KPV Stojan Jakin so konec januarja
radi nujnosti odprtja potoka Snežak, ki je prava kloaka odpadnih voda. Sumina je o projektu kanalizac^e v ob-
voda je na jul^ski seji sprejel občinski svet, ki je podprl prvo varianto koncepta kana-lizac^skega sistema, po kateri
loti narejen v klasičnem gra-vitac^sko-tlačnem konceptu, njegova skupna dolžina pa bo 3240 metrov. Tam, kjer bo mogoče, bo kanalizac^ski sistem potekal po javnih površinah, torej pod javnimi občinskimi cestami.
V tem trenutku še ni jasno, kako bo s financiranjem projekta, predvsem z višino sredstev, ki naj bi jih pridobili iz Evropskega kohez^skega
Kanalizacnski sistem bo narejen v ločenem sistemu, posebej za odpadne in padavinske vode.
Občani so se zbrali na javni predstavitvi idejne zasnove projekta kanaliza-c^e za vzhodni del Dragomerja. V izdelavi so tudi projekti za kanalizac^-sko omrežje v drugih delih občine.
občanom javno predstavili idejno zasnovo projekta ka-nalizac^e t. i. pripadnega območja potoka Snežak v Dra-gomerju. Ta idejna zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih voda je prvi izmed projektov kanalizac^e v občini, ki ga kot prvega rešujejo za-
čini povedal: » To je v vseh pogledih eden izmed najtežjih in največjih problemov naše občine.« Idejno zasnovo kanalizac^skega sistema vzhodnega dela Dragomerja je izdelal projektant Miran Komac. Idejno zasnovo odvajanja in čiščenja odpadnih
se bo kanalizac^ski sistem v celoti izvedel v ločenem sistemu. Miran Komac je pojasnil: »Obstoječi kanalizac^ski sistemi, ki so dokaj v solidnem stanju bodo uporabljeni za odvajanje meteornih in padavinskih voda.« Novi, ločeni kanalizac^ski sistem bo v ce-
sklada. Sumina je pojasnil: » Sklad je doslej financiral okoljske naložbe v enakih razmerjih, ne glede na to kje so se investic^e izvajale in ne glede na stopnjo statistične razvitosti posamezne reg^e. To razmerje je bilo nekako 70 odstotkov iz sklada ter 30
odstotkov občinski proračun. Po napovedih naj bi bila v prihodnje razmerje financiranja projektov manj ugodno za občine teh ne bo niti za 50 odstotkov.« Ne glede na to, kako bo občina pridobila sredstva, bodo financirali primarne in sekundarne kanale, priključke do posameznih hiš pa bo plačalo vsako gospodinjstvo samo.
Jasno je, da bi kanalizac^-ski sistem za aglomerac^o Dragomer, ki obsega naselje Dragomer brez dela naselja ob šoli ter Lukovico v celoti, moral biti zgrajen najpozneje do leta 2015. Sumina je povedal, da trenutno o rokih za dejansko izgradnjo projektov še ne morejo govoriti: » O rokih lahko samo špekuliramo. V kolikor bodo do jun^a izdelani projekti, v kolikor vlada da projekt Čista Ljubljanica v rebalans, bi se lahko začelo nekoliko prej. Vendar po evropski direktivi moramo do leta 2015 rešiti kanalizac^o, drugače bo država plačevala velike denarje.«
Na javni predstavitvi so se pogovorili tudi o služnostnih pogodbah, ki naj bi jih občina izdelala v najkrajšem mogočem času. Sumina je nič kaj optimistično povedal, da se glede na izkušnje pri drugih projektih lahko izdelava pro-
jekta zavleče zaradi pridobivanja služnostnih pogodb. Dodal je : » Imeti pripravljen projekt za kandidiranje skozi reg^ske sheme, pomeni imeti pripravljen projekt za gradbeno dovoljenje. Projekt za gradbeno dovoljenje pomeni imeti lastništvo nad zemljiščem ali notarsko overjene in podpisane služnostne pogodbe. Na mnogih območjih se zna ta zadeva nekoliko zavleči in če eden ne da soglasja služnostne pogodbe na trasi, ne bomo pridobili gradbenega dovoljenja za celoten projekt.« Zato je občanom povedal, da se zaveda, da je uprava dolžna pripravljati podlage. Vendar pričakujejo odgovoren in solidaren odnos vseh občanov, da se gre v projekt, v katerem smo vsi.
Udeleženci so v javni razpravi želeli dobiti dodatne informac^e glede financiranja projekta ter možnostih odplačevanja priključkov, razpravljali so tudi o lokac^i čistilne naprav ter sočasnosti izgradnje plinovoda, ki pa naj bi bil, kot je bilo pojasnjeno, narejen že leta 2011. Pogovarjali so se tudi o sočasnosti izvedbe projekta javne razsvetljave in o odprtju ter reševanju problematike hudourniškega potoka Snežak.
Vesna Erjavec
V šoli so podstavljali vedra
Log - Dragomer, 10. februar 1010 - Streha osnovne šole Log - Dragomer že več let pušča. Letošnje močno sneženje pa je samo dodatno opozorilo na nujnost zamenjave strehe ter druge sanacye, ki so v šoli nujne. Poleg obnovitve strehe bi bila nujna prenova kuhinje, telovadnice, ogrevalnega sistema in namestitev ograje okoli šole. Občina se je že lotila problema ogrevanja, saj je pri podjetju Eco Consulting naročila Energetski pregled stavbe šole in študyo izvedljivosti alternativnih virov za oskrbo šole.
V osnovni šoli se že vrsto let soočajo s puščanjem strehe in zamakanjem, posebno pereča so vsa strešna okna, ki so dotrajana in puščajo, predstavljajo pa tudi velike toplotne izgube. Tudi to zimo so morali pod-stavljati vedra, saj je po malem povsod teklo v šolo. Ravnateljica šole Mihaela Mrzlikar je povedala, da je najbolj kritično v šolskih pisarnah, računalniški učilnici, vhodu v šolo, mali in veliki telovadnici, kjer puščajo strešna okna tudi na pregibih. Del strehe so sicer zamenjali ob gradnji prizidka in obnovitvenih delih leta 2005, za del strehe pa je takrat zmanjkalo denarja. Kljub temu na pregibih pušča tudi streha, ki je bila zamenjana pred petimi leti. Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina je ocenil, da je zamakanje na pregibih posledica slabe gradnje. Gradbeniki so svoje delo površno opravljali tudi v drugih delih Slovenije, eden izmed najbolj kritičnih primerov je bila gradnja osnovne šole v Kočevju, kjer je streha puščala že slabo leto po izgradnji.
Led s strehe odstranjujejo ročno
Pozimi streha večkrat pušča, ker se nad njo naredi ledena plast, ki preprečuje odtekanje vode, ki nad pločevinasto streho odteče v notranjost šole. Zato pozimi ledene ploskve, ki so bile 10. februarja debele kar 15 centimetrov, odstranjujejo ročno s krampom in lopato. Težave so posledica slabe strehe, neizoliranosti podstrehe ter neprilagojenosti arhitekture stavbe vremenskim razmeram, saj ima šola položno streho.
Potrebna bodo večja vzdrževalna dela
Poleg ureditve strehe nad šolo bosta dolgoročno nujni menjava tal v veliki telovadnici ter obnova sanitar^' v garderobah pri veliki telovadnici. Nujna je tudi prenova šolske kuhinje ter namestitev ograje okrog šol, s katero bi preprečili vandalizem na šoli, ki povzroča stalno škodo. V zadnjih letih so stene šole večkrat popisali, uničevali so klopi, igrala, žaluzie, stekla, požigali, ukradli zastavo ter drugo. V šoli pri-
Ne dolgo tega so streho zamenjali, vendar pušča na več koncih. Kritičen je predvsem del strehe, ki ga ob zadnjih obnovitvenih delih niso zamenjali.
Šola je energetsko zelo potratna, zato bodo potrebna večja obnovitvena dela.
S položne šolske strehe so led odstranili ročno.
manjkuje prostorov, zato bo dolgoročno treba urediti tudi prostore nad prizidkom ter namestiti tartan na tekaško stezo na šolskem igrišču. Nujna je tudi prenova kotlovnice in sistema ogrevanja na šoli, saj je star sistem ogrevanja dotrajan in energ^'sko potraten. Ravnateljica Mihaela Mrzlikar je opozorila, da bo nujno ogreva-
nje prenoviti najpozneje v letu 2012, ko bo potekal plinifikac^a občine.
Težave s šolo pa niso edine. Večja vlaganja v vzdrževanje bodo potrebna tudi v oba občinska vrtca, kjer sta dotrajani predvsem notra^a oprema in napeljava, v Vrtcu Dragomer pa bodo zamešana tudi okna in vrata.
Stavba šole ima velike toplotne izgube
Občina Log - Dragomer se je lotila problema ogrevala s studio o alternativnih virih energie, ki je pokazala najprimernejše energente za ogrevanje šole, opravljen pa je bil tudi energetski pregled stavbe šol. Obe štud^i je naročila pri podjetju Eco Consulting. Pri pregledu toplotnih izgub objekta s termovizijsko kamero so bile ugotovljene velike toplotne izgube. Najpomembnejši ukrepi, ki bi zmanjšali uhajanje toplote, bi bili toplotna sanacja telovadnice z izolaci o strehe, zamenjavo »kopelita« z dvoslojnimi energetsko učinkovitimi okni in izolacja sten, saj bi s tem ukrepom prihranili kar 18 odstotkov vseh toplotnih izgub. Študja je pokazala, da bi bil eden izmed pomembnejših ukrepov tudi sanacja neizolirane strehe nad starim delom šole, ki pušča tudi vodo, ter zamenjava energenta in kotla ter kotlovske instalacije. Kotel je star 22 let in predimenzioniran. Celotne sanacje se bo treba lotiti preudarno z doslednim načrtovanjem nadaljnjih korakov.
Najprimernejši kotel na lesne pelete, najbolj smotrn pa plin
Eco Consulting je v študji o alternativnih virih energi e analiziral štiri različice, in sicer centralno ogrevanje in lokalno hlajenje s klimatskimi napravami z uporabo novega kotla na ELKO, s kotlom na lesno biomaso, s kondenzacjskim kotlom na zemeljski plin ter novim kondenzaci skim kotlom na utekočinjen naftni plin. Za vse
štiri različice je bila opravljena analiza, ki vključuje tudi vgraditev lokalne prezračevalne naprave s povratkom toplote v stari del šole. Tak sistem je sedaj že vgrajen v novem delu šole. V študji so kot najboljšo različico predlagali sistem ogrevala uporabe kotla na lesene pelete, saj bo v takem primeru strošek ogrevanja manjši kot s primerljivo različico na ELOK ali plin. Vendar je treba pri tem upoštevati tudi strošek investicje v kotel na lesene pelete, ki je ne-
primerno višji kot pri plinu ali ELKO. Tanja Krušič, ki je v občinski upravi zadolžena za okolje in prostor, je tako pojasnila: »Glede na to, da bo šla občina v plinifikacjo, je najbolj smotrna odločitev, da se v prihodnosti v osnovni šoli v prihodnosti uporablja zemeljski plin.« Učinkovita bi bila tudi gradnja lokalnih prezračevalnih naprav s povratkom toplote, ki bi porabo energje zmanjšali za 25 odstotkov.
Vesna Erjavec
Prva šola v hiši »Pri Škandru«
100 let šole v naših krajih
Letos, natančneje 1. februarja, mineva 100 let, odkar so tedanji vaščani in predvsem
otroci iz vasi Log, Dragomer in Lukovica pridobili zelo pomembno novost. 1. februarja leta 1910 so namreč odprli vzporednico šole na Brezovici za vasi Log in Dragomer,
za katero so si tedanji vaščani tako dolgo prizadevali.
Otroci iz Loga, Dragomerja in Lukovice, to je iz sedanjega šolskega okoliša OŠ Log - Dragomer, so prvič začeli obiskovati pouk leta 1855, ko so le-tega obiskovali na Brezovici v tamkajšnji šoli. Pred tem pouka niso obiskovali.
Od leta 1907 naprej so Lo-žani zahtevali svojo šolo, saj so poudarjali preveliko oddaljenost od brezoviške šole. Otroci so takrat v šolo hodili namreč peš. Leta 1908 se
je ponovno vršil komisjski ogled glede razširjanja šole na Brezovici, a ponovno brez uspeha.
Napočilo je leto 1910, ko so Ložani po večletnem trudu in prizadevanju končno dobili svojo šolo. Vzporednica bre-zoviške šole je bila nastanjena v hiši Franca Remškarja, po domače pri Škandru. Prvi voditelj šole je bil Karel Bene-dik, nadučitelj na Brezovici, Emilja Kaligarjeva pa je bila prva imenovana učiteljica na ' -ogu.
Slednja je s 1. januarjem 1912. leta prevzela začasno vodstvo, vendar je bila šola še zmeraj podrejena vodstvu šole na Brezovici. (vir: Šolska kronika)
Denis Klampfer, prof. slovenščine na OŠ Log - Dragomer
32 NAŠ ČASOPIS
Občina Log - Dragomer
22. februar 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
O dejavnosti Društva upokojencev Log
Ob novoletnih dogodkih
Za novo leto je vsak član dobil domov čestitko in vabilo na prednovoletno srečanje. 22. 12. 2009 se je zbralo približno 110 članov na prednovoletnem srečanju v gasilskem domu na Logu. Za ureditev prireditvenega prostora je poskrbel Marko Remškar s svojo ekipo, za klobase in vinček ter drugo, kar sodi zraven, Matej Nik, za pripravo in postrežbo pa stalna ekipa naših članic. Pa nismo začeli takoj s klobaso, ampak smo se naužili kulturnega programa, ki so ga pripravili otroci Osnovne šole Log - Dragomer pod vodstvom učiteljice ge. Šarabon. Zapeli so tudi člani Ansambla Deteljica in kot vsako leto nam je Matevž zaigral na harmoniko. Praznovanja pa ne bi bilo, če ne bi zapele tudi naše Spominčice. Vsem nastopajočim se najlepše zahvaljujemo za njihov prispevek. Prisotne je pozdravil tudi predsednik Društva upokojencev Log. Sledil je ples, igra-
li so neutrudni člani Ansambla Deteljica. Še pred tem srečanjem so članice in člani komisme za socialno delo obiskale vse krajane, starejše od 75 le, in jih v imenu društva obdarile z manjšim darilom ter jim zaželele v letu, ki prihaja vse lepo, predvsem pa zdravja.
Izleti
Z izleti smo začeli že 6. januarja 2010. Kot je tradic^'a, nas je naš »dvorni« šofer Vinko v močnem sneženju odpeljal na Bled na »kremšnite«. Pa da ne boste mislili, da hodimo posvetu samo jest, smo se prej ustavili na Podbrezju na kmet^l Jeglič. Gospodar Janko (po domače Mat^bvc) nam je predstavil vse, s čimer se ukvarjajo na kmet^l: pridelujejo in prodajajo jabolka, hruške, stiskajo jabolčni sok, suš^b krhlje, kuhajo razna žganja, red^b krave in oddajajo mleko. Zanimivo je bilo pogledati v kurilnico, kjer vso toploto pridob^b s kurjenjem sekancev, ki jih pridob^b iz ostankov podrtih dreves v lastnem gozdu. Celo tla na dvorišču ogrevajo. Snežilo je vedno bolj in po prihodu na Bled se nismo odločili za pot okoli jezera, ampak smo se posvetili »kremšnitam«. Bled in okolica v snegu sta nekaj enkratnega. Ker samo od sladkega ni mogoče biti sit, smo se odpeljali še na kosilo v Žirovnico.
Ko tole pišem, se nekateri člani »vkrcavajo« v avtobus in se bodo odpeljali na letovanje v Izolo od 4. do 7. 2. 2010.
J. Š.
Druga obvestila
Predviden termin rednega letnega Občnega zbora DO
Log naj bi bil 16. ali 23. 3. 2010 ob 18. uri v gasilskem domu na Logu. Vsem članom bomo pravočasno poslali vabila.
V gasilskem domu vsako 1. sredo v mesecu od 9. do 10. ure potekata meritev krvnega tlaka in merjenje sladkorja v krvi. Dogovorili se bomo, da bodo meritve potekale v pritličju in ne bo treba hoditi po strmih stopnicah v 1. nadstropje. Meritve so brezplačne. Udeležite se jih!
V petek, 2. aprila, 2010 ob 10. uri se bo začel tečaj nord^ske hoje. Zbirališče bo na parkirišču pred Mercatorjem. Tečaj bo vodila gospa, ki tečaje že vodi tudi po drugih občinah in bo tudi priskrbela palice.
Kaj je nord^'ska hoja? To je ena najbolj učinkovitih, celovitih, varnih in dostopnih telesnih aktivnosti, izvedljiva vse leto ter primerna za ljudi vseh starosti in ravni telesne pripravljenosti.
Člane vabimo, naj se udeležujejo izletov, ki potekajo vsak četrtek (odvisno od vremena) in v odgovornosti vsakega posameznika.
Izšla je druga knjiga Smešnic, ki so nastale v Vrtcu Dragomer in so jih povedali otroci.
Vsebuje smešne izjave ter fotografije.
Knjigo avtorice Dragice Slana P O G L E D V O T R O Š K E D U Š E
lahko kupite v Vrtcu Dragomer pri vzgojiteljici Dragici Slana in stane 8 evrov.
Bo leta 2011 na Logu tekmovanje na svetovnem nivoju?
Log - Dragomer, 28. januar 2010 - Športno plezalno društvo Korenjak želi v sodelovanju s Komisyo za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovence kandidirati za organizacyo tekmovanja za svetovni pokal v balvan-skem plezanju leta 2011 na plezalni steni na Logu. Projekta so se lotili z vso resnostjo, saj se je organizacyski odbor za pripravo kandidature za tekmovanje svetovnega pokala sestal na več sejah, na katerih je med drugim gostil tudi Toma Česna ter župana občine Mladena Sumino. Že aprila bodo uradno vlogo za kandidaturo predali Mednarodni zvezi za športno plezanje.
Lorin Moscha, predsednik Korenjaka, je na sestanku orga-nizac^skega odbora 28. januarja v uvodu povedal, da so o kandidaturi za organiziranje tekmovanja na svetovnem nivoju začeli razmišljati ob odprtju večnamenskega odra s plezalno steno septembra 2008. Takrat je priznana športna plezalka Na-tal^a Gros javno povedala, da je Slovenca pripravljena za gostitev svetovnega pokala v bal-vanskem plezanju. Po lanskem uspešno izvedenem državnem prvenstvu so sanje začele postajati resničnost, saj so Korenjaki dokazali, da bi bili sposobni organizirati tudi tekmovanje na najvišjem nivoju.
S sestankovanjem so začeli že lani novembra, ko je bil predstavljen tudi celoten projekt. Takrat je bilo tudi pojasnjeno, da je kandidatura mogoča le v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije oziroma Komis^o za športno plezanje s Tomom Česnom na čelu. Tomo Česen je projekt podprl in že intenzivno sodeluje pri pripravah na tekmovanje. Med drugim sta z Moscho podpredsedniku Mednarodne organiza-c^e za športno plezanje IFCS,
Tekmovalni dosežki članov ŠPD Korenjak
Športno plezalno društvo Korenjak ima kratko tekmovalno zgodovino, a so njegovi člani osvojili že kar precej odličy, tudi na tekmah za državno prvenstvo, in nastopali tudi za slovensko reprezentanco.
V začetku se društvo sploh ni udeleževalo tekmovanj, saj tudi člani niso imeli posebne želje po njih. Čez čas pa so svoje dobro plezanje želeli pokazati tudi na tekmah, ne samo v naravnih plezališčih. Začeli so na šolskih in revialnih tekmovanjih. Eno prvih, ki so se ga udeležili, je bilo rev^aino tekmovanje na Kureščku in že tam so osvojili prva odličja.
Tekme so jim bile všeč, na njih so spoznali tudi druge plezalce, zato so se počasi začeli odločati za tekmovanja na najvišji ravni v Slovenci, torej
Korenjak bo v sodelovanju s Komis^o za športno plezanje aprila letos iFcS poslal vlogo za organizac^o tekme svetovnega pokala v balvanskem plezanju.
Helmutu Knabelu, izročila v angleščino preveden projekt za organizac^o svetovnega pokala. Slovenca je končno pripravljena za organizac^o svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Vlogo bodo pripravili marca ter jo aprila poslali na Mednarodno zvezo za športno plezanje. Po besedah Knabela so možnosti za potrditev kandidature dokaj velike in realne. Ali bo občina gostila tako veliko tekmovanje,
pa bo uradno jasno proti koncu leta.
Korenjak ima že pripravljen časovni načrt dela, organizac^-sko shemo ter finančni načrt. Na enem izmed sestankov je bila ustanovljena tudi projektna skupina za zbiranje sponzor-skih sredstev za organizac^o tekmovanja. Projekt je že podprla občina pa tudi sponzorji, s katerimi je Korenjak sodeloval v preteklosti.
Bo Log leta 2011 gostil najboljše športne plezalce sveta?
Moscha za projekt pravi: » Svetovni pokal je naša skupna stvar, promovirano občino, promoviramo Slovenko in slovensko športno plezanje, ki si zasluži tekmovanje na domačem terenu.«
Če bo Korenjaku uspelo, bomo maja 2011 v Občini Log - Dragomer gostili najboljše športne plezalce sveta. V našo malo občino pa bodo uprte oči z vsega sveta.
Vesna Erjavec
za tekme za državno prvenstvo. Na prvi medalji je moralo društvo Korenjak čakati štiri leta. Leta 2005 sta ju osvojila Anže Popit v hitrostnem plezanju (tretje mesto) in Tonka Mohar v balvanskem plezanju (prav tako tretje mesto).
S tem je bil led prebit in naslednje leto, leta 2006, so se dobri rezultati vrstili kot po tekočem traku, zlasti na tekmah v balvanskem plezanju. Gašper Potrebuješ je osvojil tretje in še dve četrti mesti, na zadnji tekmi v sezoni pa je pometel s konkurenco in zmagal ter tako klubu priboril prvo zlato meda-Ijo na tekmah za državno prvenstvo. Dobre rezultate je v isti sezoni v ka-tegor^i mlajših deklic dosegla tudi Tilka Novak, ki je bila kar dvakrat druga in enkrat peta, poleg tega pa je tudi na tekmi v težavnostnem plezanju stala tik pod stopničkami, saj je v Grosupljem osvojila četrto mesto. V tistem letu je član ŠPD Korenjak Nejc Potrebuješ zastopal tudi barve slovenske reprezentance; ob koncu sezone je nastopil na tekmi za Evropski mladinski pokal v Kranju.
Leto pozneje ni bilo najuspešnejše. Društvo je namreč ostalo brez medalje na tekmah za državno prvenstvo, so pa člani vseeno dosegli
precej dobrih rezultatov ter uvrstitev med deseterico.
Leto 2008 je bilo, gledano s tekmovalnega vidika, verjetno najuspešnejše doslej, saj je Gašper Potrebuješ osvojil naslov državnega prvaka v balvanskem plezanju v kategorii kadetov. Na vseh tekmah je stal na stopničkah in tako pokazal dobro pripravljenost v vsej sezoni. Poleg tega je odličje osvojila tudi Mojca Breskvar, saj je na zadnji tekmi v Slovenj Gradcu zasedla tretje mesto. Tudi drugi člani društva so dosegali dobre rezultate in so se večkrat uvrstili med prvo deseterico. Istega leta so Tilko Novak povabili v slovensko reprezentanco in je, tako kot Nejc dve leti prej, nastopila na tekmi za Evropski mladinski pokal v Kranju.
V tistem letu se je pokazalo, kakšen potencial se skriva tudi v mlajših članih ŠPD Korenjak, ki še ne tekmujejo na tekmah za državno prvenstvo, se pa z veseljem udeležujejo tekmovanj v okviru t. i. zahodne lige in šolskih tekmovanj. Danuša Vižintin je na šolski tekmi zmagala, njen uspeh pa je dopolnil Jure Gvozdnovič, ki je zasedel tretje mesto.
Lani je društvo osvojilo le eno odličje, a je bilo to toliko slajše, saj je bilo priborjeno na domači tekmi. Tilka Novak je na Logu že na samem začetku sezone pokazala zagrizenost in dobro plezanje ter osvojila tretje mesto. Čeprav je bila to edina medalja v sezoni, so bili tudi drugi rezultati dobri.
Jonatan Jarc je na tekmi v balvanskem plezanju v Divači zasedel četrto mesto, Danuša Vinžitin pa si je na težavnostni tekmi v Ško^i Loki priplezala peto mesto. V tej sezoni so se predvsem izkazali starejši dečki in deklica, ki so pokazali, da bodo ob dobrih treningih lahko krojili sam vrh na tekmah v naslednji sezoni. Zaradi dobrih treningov in zagretih mladih plezalcev, ki so pripravljeni trdo trenirati, lahko v letošnji sezoni pričakujemo še boljše rezultate in še več odlič^. Poleg vseh odličnih rezultatov, ki so jih mlajši člani doslej dosegali na šolskih tekmah in tekmah zahodne lige, je verjetno prišel čas, da tudi na tekmah za državno prvenstvo pokažejo, da so dobri plezalci in da zmorejo poseči po najvišjih mestih. Veliko sreče, moči, sproščenosti in zbranosti ter čim manj živčnosti in poškodb v novi sezoni!
Lorin
22. februar 2010
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS
33
Kulturno
umetniško društvo Kosec
vabi vse občanke in občane, ljubitelje kulture na 2. občni zbor, ki bo v ponedeljek, 8. marca 2010, ob 18. uri v prostorih OŠ Log - Dragomer. Obveščamo vas, da smo ustanovili pet sekc^, v katere se lahko prijavite in vključite prek kontaktnih oseb.
Likovna sekc^a (likovne delavnice za otroke in odrasle, razstave, kaligra-fija). Kotaktni osebi: ga. Draga Davit-kova, 01/756-55-90, ga. Martina Brajič, 031-802-793.
Glasbena sekc^'a (ustanovljamo tam-buraško skupino, vabljeni tudi, če nimate glasbene izobrazbe). Kontaktna oseba: g. Jože Zver, 031-201-379.
Literarno-gledališka sekc^a (literarni večeri, pravljične urice, pogovori o knjigah, gostovanje ljubiteljiskih gledališč). Kontaktna oseba: ga. Maja Tr-banc Kljun, 041-649-599.
Folklorna sekc^a (učenje narodnih plesov, iščemo tudi učitelja za to dejavnost). Kontaktna oseba: ga. Lid^'a Koščak, 041-595-999.
Sekc^a ohranjanja kulturne dediščine (večeri ličkanja, koruze, pletenja venčkov, butaric ...). Kontaktna oseba: g. Ludvik Rožnik, 01/756-56-31.
Letna članarina za vse člane društva je 5 evrov. Plačate jo lahko na občnem zboru ali vsak ponedeljek v marcu od 10. do 11. ure v prostorih Občine Log - Dragomer, kjer bo na voljo tajnik društva g. Jože Zver. Vsa obvestila o delovanju društva najdete tudi na občinski spletni strani.
Odbor KUD Kosec Log - Dragomer
Dragomerčani ciljajo na vrh
Balinarji Dragomerja so z nastopanjem v I. državni ligi uspešno končali sezono 2009. Po izpadu iz super lige in odhodu večine (ne-)domačih igralcev so v ekipi nastale korenite spremembe. V ekipo so se zopet vključili igralci, ki so leta 2002 ekipo pripeljali v II. državno ligo. Tudi v samem vodstvu so nastale spremembe. Vodenje balinarske sekc^e sta zopet prevzela Damjan VindiSar kot predsednik sekc^e in Branko Šefran kot vod-
ja ekipe. Poleg solidnih rezultatov v ligaškem tekmovanju smo dobre rezultate dosegali tudi na notranjskih prvenstvih, ki so hkrati kva-lifikac^e za udeležbo na državnih prvenstvih.
Na državno prvenstvo 2010 so se uspeli prebiti DAMJAN VINDI-ŠAR v igri posameznikov, v natančnem zb^'anju, v štafeti in skupaj z BRANKOM ŠEFRANOM v paradni disciplini igri dvojic; ANDRAŽ PETEH nas bo zastopal v hitrost-
nem zb^'anju in v štafeti; udeležbo na državnem prvenstvu pa sta si zagotovila tudi VINKO KOPRI-VEC in TOMAŽ ŽUPANČIČ, ki sta na notranjskem prvenstvu v igri dvojic zasedla drugo mesto, ki še vodi v nadaljnje tekmovanje.
Letos je ekipa močnejša, saj se je v klub vrnil Primož Mestek, ki je že bil član Dragomerja. Poleg Primoža, ki je mlad igralec, sta se nam pridružila tudi mladinski državni reprezentant Patrik Faganel, in selektor mladinske državne reprezentance Milan Bizovičar, ki je doma z Dobrove. Milan, ki je že
osvajal naslove državnega prvaka, je tudi zelo cenjen balinarski pedagog, zato bomo v sezoni 2010 začeli z načrtnim delom z mladimi bali-narji. Cilj ekipe, ki bo tudi v letošnji sezoni igrala v I. državni ligi, je naskok na sam vrh. Seveda bomo nadaljevali z uspešnimi nastopi na prvenstvih Notranjske, pa tudi na državnih prvenstvih. Pričakujemo uspešne nastope Andraža Peteha in Patrika Faganela v državnih reprezentancah. Potrudili se bomo organizirati čim več tekmovanj na tekmovalni ravni, pa tudi takmo-vanja, ki so zanimiva za krajane.
Notranjska prvaka 2009 Damjan VindiSar/B ranko Šefran in notranjska podprvaka Tomaž Zupančič/Vinko Koprivec
Ekipa Dragomerja Gut & Pet v sezoni 2009
Martin Severkar, Izidor KogovSek, Boris Švigelj, Damjan VindiSar, Branko Šefran, Andraž Peteh (stojmo od leve), Janez Naglič, Vinko Koprivec, Tomaž Štrukelj in Tomaž Zupančič (čep^o od leve).
Vsi člani Balinarske sekc^e se tudi tokrat zahvaljujemo vsem krajanom, OBČINI LOG - DRAGOMER, ge-neralnemu pokrovitelju podjetju GUT & PET, d. o. o., pa tudi drugim dona-torjem za izkazano finančno pomoč, saj bi brez njihove pomoči zelo težko tekmovali na državnem nivoju.
Na podelitvi priznanj najboljSim balinarjem v Slovenci Andraž Peteh (balinar leta v mladinski konkurenci) v družbi svetovnih prvakov AleSa Borčnika in Tadeje Sodec
Razpored tekem Dragomer Gut & Pet v 1. državni ligi
Dragomer, 8. 5., ob 16.. uri Dragomer, 15. 5., ob 16. uri Planina, 22. 5., ob 16. uri Dragomer, 29. 5., ob 16. uri Sveti Anton, 5. 6., ob 17. uri Dragomer, 12. 6., ob 17. uri Idr^a, 19. 6., ob 17. uri Portorož, 26. 6., ob 17. uri Košana, 3. 7., ob 17. uri Dragomer, 28. 8., ob 17. uri Luc^a, 4. 9., ob 16. uri Dragomer, 11. 9., ob 16. uri Ilirska Bistrica, 18. 9., ob 16. uri Dragomer, 25. 9., ob 16. uri
DRAGOMER GUT & PET : ANTENA PORTOROŽ DRAGOMER GUT & PET : KOŠANA PLANINA PETRIČ : DRAGOMER GUT & PET DRAGOMER GUT & PET : LUC^A TRTA SV. ANTON : DRAGOMER GUT & PET DRAGOMER GUT & PET : ILIRSKA BISTRICA KOLEKTOR IDR^A : DRAGOMER GUT & PET ANTENA PORTOROŽ : DRAGOMER GUT & PET KOŠANA : DRAGOMER GUT & PET DRAGOMER GUT & PET : PLANINA PETRIČ LUCUA : DRAGOMER GUT & PET DRAGOMER GUT & PET : TRTA SV. ANTON ILIRSKA BISTRICA : DRAGOMER GUT & PET DRAGOMER GUT & PET : KOLEKTOR IDR^A
Lepote podzemne jame na Logu
Na Logu, nedaleč od skupine hiš ob Molski cesti na pobočju hriba Strmec, je brezno. Domačini vemo zanj že od nekdaj in se ga izogibamo. Leži na pobočju in je za nepoznavalca nevarnost. Odprtina, ki spoštljivo gleda na površje, je še posebno slabo vidna z zgornje strani.
Oktobra 2009 sva se vanjo spustila in jo podrobneje raziskala skupaj s sosedom Janezom Šuštaršičem. Oba sva želela obnoviti mladostniški podvig in obuditi spomin iz preteklosti. Oba sva namreč bila v jami pred leti kot mladeniča, toda takrat s pomankljivo opremo. Spust po vrvi je tokrat zahteval veliko spretnosti in poguma. Tudi razsvetljava je bila zelo skromna in vidljivost v popolni temi nezadnostna.
1. 10. zjutraj sva se torej spustila v jamo. Na površju sta naju čuvala pr^atelj Brane in moja mama. Vstop skozi ozko grlo nama ni povzročal posebnih težav. Nato je sledil spust po
lesenih klinih do dna prve dvorane. Pogled navzgor se nama je zdel znan, toda malo drugačen kot v preteklosti, saj je od tedaj, ko sva se prvič spustila notri, minilo precej časa in spomini so se izbrisali. S svetilko sva si ogledala dvorano in se takoj odločila za vstop v zahodni rov. Že takoj na začetku sva opazila udor na podu rova in ga previdno obšla. Prehod naprej se je z razdaljo čedalje bolj ožal. Zadnji del pa je prešel dobesedno v rov, katerega je bilo treba prelesti po trebuhu in dovoljuje nadaljevanje poti samo vitkim. Na koncu rova, po približ-
no 50 metrih, se je odprtina razširila za toliko, da se človek lahko usede in spodobno obrne. Sledila je vrnitev nazaj in obvezno fotografiranje. V rovu sva z Janšem videla kar precej lepih kapnikov. Približno na sredini prehoda sva opazila nakakšno puhasto plesen, ki je bila še najbolj podobna kepici popolnoma bele dlake. Po vrnitvi v vstopno dvorano sva se odpravila še v vzhodni rov. Že takoj na začetku sva opazila, da je lažje prehoden, ker je višji in v njem lahko človek dostojno stoji. Že po nekaj metrih so naju pozdravili prvi kapniki. Nadaljevala
sva pot naprej in prišla do previsa, kjer bi se bilo treba še enkrat po vrvi spustiti navzdol. Ker nisva imela s sabo vrvi, sva se odločila, da tam začasno prekineva najino potovanje in se vrnila na površje.
7. 10. sva želela nadaljevati z najinim raziskovanjem. Pridružil se nama je še Janšev prijatelj, Vrhničan Janez Sladič. Drug za drugim smo se spustili v brezno, s seboj pa smo vzeli še dodatno vrv za spust v globel, v katero se pred dnevi nisva podala. Pred nami se je odprl mogočen pogled na precej veliko dvorano.
Spustili smo se in prišli smo do dna, kjer smo opazili majhno jezerce s kristalno čisto vodo. V vodi smo presenečeni videli majhno rjavo žabo. Tudi ona se nas je prestrašila in v naslednjem trenutku izginila pod skalami. V notranjosti tega dela jame je bilo čutiti pr^etno svežino zraka. Nepozaben pa je bil pogled na mogočne skladne plasti, ki sestavljajo notranjost hriba. Počasi smo se vračali nazaj. Tudi v tem delu
jame smo lahko opazovali veliko lepih kapnikov v odtenkih rjave barve. Med vračanjem smo opazili skupino majhnih žuželk, še najbolj
podobnih kobilicam. Snop žarkov svetilke jih ni preplašil; mirno so obstali na skali.
Nato smo zapustili skrivnostni svet jame in se polni lepih vtisov vrnili na površje.
Bojan Šarabon
34 NAŠ ČASOPIS	Občina Log - Dragomer	22. februar 2010 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
		
Žabice in Pegice uspešne
6. februarja 2010 je v Dolu pri Hrastniku potekalo četrto zaporedno Rom Pom Pon prvenstvo v plesih cheerleading in cheer. Na odlično organiziranem tekmovanju so se predstavili mladi iz 14 društev iz Slovence, Italye in Hrvaške, med njimi tudi Žabice in Pegice iz ŠSD Log - Dragomer, ki so dosegle naslednje rezultate:
•	1. mesto - Žabice: Eva Žos, Meta Izgoršek, Izabela Gerbec, Eva Dolinar, Eva Kržič (mladinski skupinski dvigi),
•	2. mesto - Pegice 1: Anja Turk, Natalia Turk, Bojana Lončar, Ingrid Sever, Ines Macanovič (mladinski skupinski dvigi),
•	4. mesto - Pegice^ 2: Anja Istenič, Nika Erčulj, Sara Popovič, Mariša Šebenik, Špela Gabrovšek (mladinski skupinski dvigi),
•	2. mesto - Matjaž Gerbec, Jan Gomboc, Luka Samotorčan, Matevž Remškar, Luc^a Jeršin (članski mešani skupinski dvigi),
•	3. mesto - Eva Kržič (mladinci posamezno),
•	2. mesto - mešana otroška skupina Žabice v plesu cheerlea-ding,
•	1. mesto - mešana mladinska skupina Žabice plesu cheerlea-ding,
•	2. mesto - otroška plesna skupina Žabice v plesu cheer
•	2. mesto - mladinska plesna skupina Frogs v plesu cheer
•	5. mesto - mladinska plesna skupina Froggies v plesu cheer
•	3. mesto - članska plesna skupina Žabice v plesu cheer
•	2. mesto - Tjaša Žakelj, Jerneja Vonča (otroški plesni par v plesu cheer)
Naslednje tekmovanje, na katerem se bodo predstavili člani ŠŠD Log - Dragomer, bo državno prvenstvo, ki bo v organizaciji Športne cheerleading zveze Slovence in ŠŠD Log - Dragomer
maja v športni dvorani OŠ AM Slomška na Vrhniki. Vljudno vabljeni!
Katarina Andlovic
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO
PROSTORSKO UREJANJE V OBČINI LOG -DRAGOMER
Občinski odbor SDS je na zadnjem sestanku obravnaval tudi problematiko prostorskega urejanja v Občini Log - Dra-gomer. Ker je to zelo pomembna tema, ki zadeva vse občane, smo pripravili (oz. naš član Janez Cerar) povzetek razprave, ki opisuje, kakšno je stanje na tem področju.
I. POZIDAVA LIPARJEVEGA GRIČA
Na podlagi 46. in 51. člena Zakona o urejanja nasely in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86) in 202. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/58, 11/86 in /87) je Skupščina Občine Vrhnika na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora 13. 4. 1988 sprejela sklep, da se sprejme dolgoročni načrt Občine Vrhnika od l. 1986 do 2000.
Po omenjenem zakonu so naslednji temeljni cilji globalni okviri in dejavniki dolgoročnega razvoja: Razvoj v prostoru, Okviri gospodarskega razvoja, Globalna usmeritev dolgoročnega razvoja, Usmeritev dolgoročnega razvoja po dejavnosti, Osnove za medobčinsko sodelovanje, Obvezna izhodišča za pripravo srednjeročnih planskih aktov in Projekcyska dokumentacya dolgoročnega plana. Na podlagi tega občinskega sklepa je naslednica dela te občine torej nova Občina Log
-	Dragomer leta 2009 sprejela ustrezen občinski sklep/uredbo o prekvalifikaciji velikega dela dotedanjih kmetyskih zemljišč, gozda ali travnikov v zazidljive parcele, za katere se plačuje sorazmerni občinski davek na zemljišča.
V tej povezavi oz. na tej podlagi je bil pred časom od zasebnih lastnikov takih zazidljivih parcel s strani investitorjev
-	delno Lesnine Inženiring odkupljen v Dragomeru na Liparjevem griču kompleks zemljišča - travnikov in gozda z namenom pozidave večjega števila, 45 novih stanovanjskih enot. Ker se po Zakonu o urejanju nasely in drugih posegov v prostor (Ur. List, št. 18 z datumom 14. 6.1984) predvideva določena predhodna dokumentacya, soglasja tudi prizadetih okoliških območy in predvsem ureditev prostora in ustrezne nove oz. razširjene infrastrukture že pred samo gradnjo in pridobitvyo gradbenih dovoljenj, so krajani mejne soseske Polane v Dragomer, t. j., stanovalci Poti ob Snežaku, Rožne poti, Ceste ob gozdu, Vrtne poti, Prečne poti, Kratke poti, Mirne poti, Poti za stan, Poti na Polane že konec minulega leta osnovali izvršilni odbor civilne iniciative za spremljanje in soodločanje pri tem načrtovanem projektu.
Občinski upravi Občine Log - Drago-mer sta bila dostavljena dva dopisa za informacyo, analizo, oceno in nadaljnje ukrepanje s podpisi stanovalcev soseske
Polane. Obiskali so skupno 115 hiš, od tega je bilo anketiranih 109 stanovanjskih objektov s skupnim številom stanovalcev 415. S tem se je 107 lastnikov hiš s skupnim številom stanovalcev 412 izreklo za oz. je 99 % podprlo določene temeljne zahteve prizadetih. Dopisa obravnavata naslednjo problematiko:
1.	priprava občinskega prostorskega načrta (OPN) za Občino Log - Drago-mer, Uporaba Poti ob Snežaku in Ceste ob gozdu za novogradnjo na Liparjevem griču (območje urejanja L3 S/5),
2.posnetek	obstoječe infrastrukture soseske Polane in zahteva za takojšnji pristop k rešitvi te in preostale problematike v Občini Log - Dragomer.
Stanovalci omenjene soseske odločno nasprotujejo uporabi Poti ob Snežaku in obstoječe Ceste ob gozdu za dostop do predvidene gradnje na Liparjevem griču (območje urejanja L3 S/5).
Dostop do novogradnje prek Poti ob snežaku in Ceste ob gozdu nasprotujejo iz naslednjih razlogov:
-	omenjeni cesti že sedaj ne omogočata normalnega dostopa do hiš, saj sta preozki, nimata izogibališč, niti nimata pločnikov za pešce,
-	omenjeni cesti ne omogočata večjega pretoka prometa, saj nista predvideni za veliko frekvenco vozil, niti za povečane osne pritiske. Že sedaj sta omenjeni cesti zaradi obstoječega prometa v relativno zelo slabem stanju,
-	ob robu cestišča obeh cest je na nekaterih mestih več kot 10 m brežine, kar terja ustrezno kakovostno izveden gradbeni pristop (izgradnjo škarp). Pot ob Snežaku poteka ob pritoku potoka Snežak, ki je delno dan v betonske cevi relativno majhnega premera, na nekaterih mestih pa je še odprt, kar ni v skladu s starim načrtom za ureditev potoka oz. hudournika in ob morebitnem neurju predstavlja latentno grožnjo v zgodovini Dragomerja že doživete poplave večjega obsega. Poleg tega je ob zgornjem delu Poti ob Snežaku brežina urejena s skoraj 6 m visokim opornim zidom, ki pa ni predviden za obremenitve, povzročene s tovornim prometo, oziroma za povečano frekvenco vozil,
-	ob posegih na Liparjevem griču lahko med gradnjo ob večjem deževju nastanejo resni izlivi meteornih vod na Pot na Polane, kar lahko ogrozi več hiš ob tej cest,
-	poseg na Liparjevem griču terja ureditev kanalizacye, odvajanja meteornih voda, napeljave vodovoda, elektrike, tele-komunikacy in druge infrastrukture. To pa je po Poti ob Snežaku, Ceste ob gozdu in Poti na Polane strokovno problematično in stroškovno vprašljivo,
Menyo, da je sprejemljiva kvečjemu taka rešitev ureditve dostopa do predvidene novogradnje na Liparjevem griču,
pri kateri je treba najprej dokončno sanirati samo Pot ob gozdu na odseku od Dra-gomerške ceste do vznožja Liparjevega griča. To je nujno že zaradi varnega prometa na relacyi Dragomerška cesta-Pot ob gozdu-Pot ob Snežaku-Dragomerška cesta in obratno.
Ob naknadnem ogledu primernejšega dostopa do načrtovane nove soseske na Liparjevem griču iz smeri Lukovice neposredno iz regionalne ceste Ljubljana-Vrhnika je bilo sicer laično ugotovljeno, da obstaja možnost samostojne trase s primerno ločeno novo infrastrukturo vsaj delno prek zasebne že obstoječe gozdne poti, ki ne bi obremenjevala okoliških mejnih prebivalcev oz. obstoječe infrastrukture in doslej predvidenih dostopnih poti. Poleg tega je taka rešitev najkrajši dostop do predvidnega območja urejanja L3 S/5. Tudi s stališča izgradnje vse potrebne komunalne infrastrukture je taka rešitev daleč najprimernejša. Ureditev primernega dostopa do Liparjevega griča pa tudi vse potrebne infrastrukture za predvideno število stanovanjskih enot mora biti izvedena pred začetkom same gradnje.
V vsakem primeru je za zadevno območje treba predhodno izdelati geološko in geomehansko oceno, kar je pogoj, da bi se izognili morebitnemu proženju zemeljskih plazov.
Zahtevano je, da Občina Log - Drago-mer tako s stroškovnega kot tudi okolje-varstvenega vidika resno razmisli o smiselnosti gradnje na zadevnem območju. Predvsem se je treba zavedati, da je za predvideni poseg treba zagotoviti primeren dostop že pred samo gradnjo, med gradnjo in tudi pozneje, ko bo območje pozidano. Resni problemi predvidene gradnje na Liparjevem griču so predvsem oskrba s pitno vodo, električne energye, odvajanje odpadnih voda in meteorne vode.
Nadalje se izrecno zahteva, da se v OPN, ki je v pripravi, eksplicitno upošteva zahteve krajanov prizadetega območja. Pred sprejetjem OPN je treba opraviti javno razpravo, enako je potrebna javna razgrnitev načrta in javna obravnava pri sprejemanju OPPN (Občinski podrobni prostorski načrt).
Za občane, ki bi bili z načrtovano gradnjo v naši neposredni bližini najbolj ogroženi, je nadvse pomembno, da predvidena gradnja ne poslabša, temveč ohrani ali izboljša njihove bivalne razmere.
II.NAČRTOVANA KANALIZAC^A IN ODVODNJAVANJE METEORNIH VODA
S pozidavo Liparjevega griča ter drugo perečo problematiko urejanja infrastrukture v tej občini je tesno povezana tudi izgradnja nove kanalizacye in drenažnih
vodov, ki morajo biti po zakonodaji in smernicah Evropske skupnosti ločeni. Pred nekaj tedni je bila občanom občine Log - Dragomer javno predložena idejna shema načrtovane ureditve tega območja, ki pa je izzvenela nedorečeno po izvedbeni strani pa tudi po ekonomski s predvideno in nedefinirano precejšnjo samoudeležbo lastnikov stanovanjskih in drugih enot.
V	prihodnjem prikazu naj bi bila ter-minsko predlagana kompleksna rešitev vključno s čistilno napravo, za kar je vsekakor potreben predhoden natančen prikaz sedanjega poteka obstoječe kanaliza-cye in odvodnjavanja ter tehnični pristop in okvirni in posamični - individualni način reševanja finančne konstrukcye projekta, razumljiv tudi za vsakega uporabnika.
V	tesni povezavi s temi projekti pa je še vedno čedalje bolj pereč in prioritetni projekt oz. problem izgradnje nove trgovine s pripadajočim stanovanjskim delom ter ureditvyo okolice (delno odprtje potoka Snežak), ki je očitno zaradi kriznega obdobja preložen za nedoločen čas, morda celo prek novih oz. drugih investitorjev.
Iz vsega navedenega sledi, da občinsko upravo ter krajane v naslednjem obdobju, t. j. že letos, kmalu čakajo težke odločitve na področju prostorskega urejanja, ki naj bi bile sprejete v vsestranskem optimalnem interesu v tesnem sodelovanju in s soglasjem tudi prizadetih občanov ter posameznih sosesk, pa tudi prek ustreznih organiziranih lokalnih in krajevnih skupnosti.
OO SDS Log - Dragomer
Zadnja seja v minulem letu
Naslov se nanaša na sejo Občinskega sveta Občine Log - Dragomer, ki je bila 16. dec. 2009, povzeta v prispevku, objavljenem v Našem časopisu, 25. jan. 2010, na 34. strani.
V	njem je omenjen tudi zbor občanov, ki je bil 7. dec. 2009, sicer nesklepčen, čeprav je obravnaval pomembno točko - občinski proračun za letos. Na zboru smo skupina prizadetih občanov naselja Mole v Logu naslovili pismo na župana in občinski svet z navedbo pereče problematike, ki tudi v 2009 ni bila rešena.
Ker v povzetku o seji in zboru občanov naše pismo ni omenjeno, ga želimo na kratko predstaviti v Našem časopisu. S tem pozivamo župana in občinske svetnike, naj se lotyo reševanja dolgoletne problematike, saj na seji sploh niso obravnavali našega pisma.
Kljub obravnavi nemogočih razmer za bivanje v naselju Mole na 21.seji občinskega sveta 1. julya 2009 ni nastala nobena izboljšava. Razmere se poslabšujejo in na to smo opozorili tudi v pismu (poleg sprotnega obveščanja g. župana o kršitvah zakonodaje). Naše zahteve so usmer-
jene v uveljavljanje pravne države, ki je v pristojnosti občine, niso pa usmerjene na posameznika. S tem, ko občina ne izvaja pravne države na svojem ozemlju, avtomatično vzbuja sum na korupcyo in kli-entelizem. Dolžnost občina je, da pozove tudi državne organe, če meni, da nima svojih za uveljavljanje pravne države.
Naj navedemo le enega od številnih prekrškov. Redno se dogaja, da občan prazni številne cisterne gnojnice s svoje urbanistično nelegalne farme govedi in prašičev v stanovanjskem naselju Mole kar v bližnji potok ali pa kje ob šoli pa tudi čez avtocesto v jarke Krajinskega parka Barje. Nezakonitost takega početja spada v področje zakonodaje o okolju in zdravju, pa tudi o kmetystvu.
Statut Občine Log - Dragomer je jasen. V poglavju II. Naloge občine statut podrobno navaja, da po 9. členu občina zlasti skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja. Tudi obvešča inšpekcyske organe o nepravilnostih in tudi sicer pospešuje varstvo okolja v občini.
V našem omenjenem primeru občina tega sploh ne opravlja. Še več, ko se občani skoraj vsak dan pritožujemo, dobimo sklep z omenjene 21. seje, da »občinski svet nina pravne podlage za neposredno ukrepanje« glede pritožb.
Kaj preostane občanom, ki kršenje pravne države prenašajo leta in leta, če celo občina ne pozna ali noče poznati svojega statuta in nalog?
Morda bomo morali preizkusiti še računsko sodišče. Kaže, da to sodišče nekaj da tudi na okolje in zdravje občanov. Pa naj še v naši občini kdo odstopi!
Zahtevamo, da župan in občinski svetniki, ki smo jih volili, začno spoštovati pravno državo in občinski statut ter ukrepajo! Konkretno to pomeni, da omenjeni občan od jutri naprej ne bo mogel več prazniti cistern s svojo gnojnico po okolici!
Prav tako zahtevamo, da občina takoj ustavi žaganje hlodovine na črno (kar je že lani priznal direktor uprave občine) v stanovanjskem naselju Mole in povrne teroristično odvzet (izpuljenje mejnikov) del zemljišča soseda zato, da lahko tovornjaki dovažajo hlodovino! Zahtevamo tudi, da se v prvotno stanje povrne občinska Rimska cesta, ki jo uporabljajo tudi šolski otroci, da so varnejši pred prometom in je bližja in kjer je sosed začel teroristično preprečevati prehod s psi in »kantami« za smeti. Vse to in še več se nabira in nabira, pristojni pa ne ukrenejo nič!
Razočarani občani naselja Mole in Zveza društev za varstvo okolja
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Skupne strani
NAŠ ČASOPIS
35
Pobiranje ostankov komunalnih odpadkov na 14 dni
v Občini Log - Dragomer v marcu, v občinah Borovnica in Vrhnika pa v aprilu 2010
Graf 1: Odložena količina ostankov komunalnih odpadkov v letih od 2003 do 2009
Graf 2: Ostanki komunalnih odpadkov v kg/prebivalca v letih od 2003 do 2009
Graf 3: Ločeno zbrane frakc^e in biološki odpadki na prebivalca pri izvajalcih in slovensko povprečje v letu 2007 (Vir: Reviz^sko poročilo - Ravnanje z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki, poročila izvajalcev o zbranih količinah komunalnih odpadkov v letu 2007)
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., je izvajalec javnih gospodarskih služb na področju varovanja okolja v občinah Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. Mednje sodita tudi zbiranje in odvoz odpadkov, pri čemer smo po podatkih Računskega sodišča RS kot edina izmed revidiranih družb v Slovenci poslovali uspešno in učinkovito (več o tem si lahko ogledate na spletni strani JP KPV, d. o. o.,: http://www.kpv.si/ )
Taki uspehi terjajo še dodatne aktivnosti, ki naj bi nam pomagale izpolniti zahteve šestega okoljskega akc^skega programa, določenega z EU 1600/2002/ES (več si lahko ogledate na spletni strani JP KPV, d. o. o.,: http://www.kpv. si/odpadki/datoteke/OP LZF 2009 13.pdf ali krajša predstavitev: http://www.kpv.si/od-padki/datoteke/OperProgram.pdf) oz. Operativnim programom ravnanja z ločeno zbranimi frakc^ami komunalnih od-
padkov v obdobju 2009-2013, preliminarna vsebina 1., 2., 5., 6., 10., 11. in 12. poglavja. Pravilnik o metodologii za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS, 63/2009) v svojem 24. členu kot enoto količine storitve predpisuje najmanjšo količino mešanih prepuščenih komunalnih odpadkov, in sicer 30 l/osebo na mesec. Na območju, ki ga oskrbuje JP KPV, d. o. o, je trenutno veljavni normativ 30 l/osebo na teden, kar je v povprečju nekaj več kot 120 l na mesec.
Zaradi uvedenih aktivnosti in zglednega sodelovanja občanov Borovnice, Loga - Dra-gomerja in Vrhnike smo lani zelo zmanjšali količine mešanih komunalnih odpadkov, ki jih trenutno odlagamo na depon^o Ostri Vrh v Logatcu. Zmanjšanje kaže graf 1.
Še bolje viden je uspeh pri ločevanju odpadkov, če pogledamo zmanjševanje količin ostankov komunalnih odpadkov na prebivalca graf 2.
Logična posledica takih rezultatov in prihodnjih usmeritev bodo manj pogosti odvozi odpadkov, saj se zaradi ločevanja zmanjšuje tudi količina ostankov odpadkov.
Skupni ustanoviteljski organ JP KPV, d. o. o., ki ga sestavljajo župani vseh treh občin, je na svoji seji 18. 11. 2009 predlagal prehod s tedenskega na 14-dnevno zbiranje ostankov odpadkov. Ker naj bi se to zgodilo čim prej, smo v podjetju pripravili predlog novega urnika (za Občino Log - Dra-gomer) ki je priložen temu dopisu, poleg tega pa je dostopen
tudi na spletni strani JP KPV, d. o. o. (za občini Borovnica in Vrhnika bo objavljen v naslednji številki Našega časopisa). Pri sestavi urnika in njegovem uvajanju smo upoštevali tudi dejstvo, da odpadke najbolje ločujejo v Občini Log - Dra-gomer, zato ga bomo tudi tu najprej spremenili. Tako se bo v Občini Log - Dragomer 14-dnevni odvoz začel 1. marca, v občinah Borovnica in Vrhnika pa 1. aprila 2010.
Vse druge aktivnosti (zbiranje bioloških odpadkov, kosovni odvoz in zbiranje nevarnih odpadkov) bomo izvajali kot doslej.
Ukrep bo imel po pričakovanju tudi pozitivne finančne posledice. V nasprotju z večino slovenskih občin bomo ceno odvoza odpadkov, ki jo plačujejo občani in velja že od leta 2002, ohranili tudi v prihodnje. S pričakovanimi prihranki bomo nadomestili sredstva subvenc^, ki jih izvajalcu javne službe plačujejo občine; te pa bodo tako privarčevani denar lahko porabile za druge programe.
Predvidene spremembe bodo lahko zaživele le ob podpori občanov, o čemer pa ne dvomimo, saj so vsi doseženi rezultati tudi plod uspešnih povezav med izvajalcem javnih služb in občani.
V nadaljevanju bi vam radi prikazali še nekaj rezultatov uspešnosti delovanja podjetja v primerjavi z drugimi slovenskimi izvajalci GJS, kot jih navaja že citirano reviz^sko poročilo Računskega sodišča RS, graf 3.
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.
Nova uredba - izrabljene GUME
Občani lahko oddate do 50 kg izrabljenih gum na leto v zbirnem centru brezplačno.
Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (Ur. l. RS, št. 63/09) določa pravila zbiranja in predelave izrabljenih gum, obveznosti v povezavi z dajanjem gum v promet ter druge obveznosti, povezane z ravnanjem z gumami in izrabljenimi gumami.
Določbe te uredbe se uporabljajo za vse vrste gum ne glede na njihovo velikost ali maso. Uredba se glede zahtev o zbiranju in predelavi uporablja za vse izrabljene gume, ne glede na to, kdaj so bile dane na trg.
Izrabljena GUMA je guma, ki jo imetnik zaradi poškodb, izrabe, izteka življenjske dobe ali drugih vzrokov ne more ali ne želi uporabljati in jo zato zavrže ali namerava zavreči.
Povzročitelj odpadkov mora izrabljene gume oddati zbiralcu. Povzročitelj odpadkov mora izrabljene gume oddati ali prepustiti zbiralcu brezplačno, ne glede na morebitno vrednost materiala v njih. ' Povzročitelj odpadkov lahko izrabljene gume prepusti serviserju, povzročitelj odpadkov, ki je fizična oseba, pa tudi izvajalcu občinske gospodarske javne službe, ki opravlja dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki. ■ Povzročitelj odpadkov, ki je fizična oseba lahko prepušča izrabljene gume v količini 50 kilogramov na leto v zbirnem centru. Izvajalec občinske javne službe v zbirnem centru ne sme prevzeti izrabljenih gum od povzročitelja odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik.
Izvajalec občinske javne službe v zbirnem centru ne sme prevzeti izrabljenih gum v količini, ki presega 50 kilogramov od povzročitelja odpadkov, ki je fizična oseba.
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.
ODVOZ ORGANSKIH ODPADKOV od 1. marca naprej vsak teden
Obveščamo vas, da bomo od 1. marca 2010 odvažali organske odpadke iz gospodinjstev tedensko. Urnik odvoza organskih odpadkov ostaja nespremenjen.
Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d. o. o.
36
NAŠ ČASOPIS
Skupne strani
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
PRAVO
Mega mediac^'a sester Novak
1. decembra 2009 je bila na Okrožnem sodišču v Ljubljani predstavitev doslej najobsežnejše in s tega vidika tudi najuspešnejše mediacije, ki je bila kadar koli v okviru mediacijskih programov na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Bila je izredno dobro obiskana, saj je bilo prisotnih 150 udeležencev (mediatorjev, sodnikov, predstavnikov medijev itn.) Predstavljena je bila »mega« mediacija1, saj je zadevala 15 let trajajoči spor med člani družine Novak 2. Podrobnosti ene najobsežnejših mediacij doslej (zaradi dednega dogovora) so predstavili vodja Službe za alternativno reševanje sporov na ljubljanskem Okrožnem sodišču Maša Kociper, predsednik Okrožnega sodišča Andrej Baraga, psihologinja in komediatorka Anka Strojan ter mediatorja, ki sta najzaslužnejša za uspešen izid, to sta: notarka (nekdaj odvetnica) Dragica Papež in komediator Franc Bratkovič, direktor GZ Dolenjske in Bele krajine. Odprtih je bilo več kot 100 sodnih spisov. In kako so se stvari reševale in razpletle?
Prvi mediac^'ski postopek (leta 2004) je bil neuspešen, zato pa se je maja 2009, po 23 opravljenih mediac^'skih srečanjih uspešno končal . Stranke so s podpisom sodne poravnave hkrati zaključile tudi 24 sodnih
zadev (od tega 14 pravdnih, 1 nepravdno in 9 izvršilnih ter umaknile 2 predloga za kazenski pregon).
Sama sodna poravnava zajema obsežnih 14 strani, razen aktivno legitimiranih treh sester Novak pa jo je podpisalo še pet sopodpisnikov, večinoma sorodnikov strank. In kar je najpomembneje - večina zavez strank (iz poravnave) je do trenutka predstavitve že izpolnjenih.
O tem, kako si je sprta družina po 15 letih sporov in po-tikanj po različnih sodiščih v državi (na katerih je bilo odprtih več 100 sodnih spisov), segla v roke, je bilo slišati marsikaj. Pomembno je, da so vsi udeleženi izrazili prepričanje, da bi bila brez kreativne in afirmativne vloge odvetnikov (v razpravi predstavitve je bil odgovor, da je le-teh sodelovalo okoli 20, v vseh fazah postopka, čeprav na koncu le tr^e) pot do uspeha nepredstavljiva. Zanimivo je, da je celo predsednik Okrožnega sodišča povedal (v uvodu), da je bil kot pripravnik na istem sodišču priča obravnavam, v katerih je nastopala udeležena družina. Predstavitev zadeve je bila dovolj barvita, saj je, npr., mediatorka D. Papež povedala, da se je s kolesom pripeljala na sodišče po sodne spise in ni niti slutila, da jo čaka ogromna škatla, ki je zdaleč ni mogla odpeljati s kolesom.
Pa zadeva ni bila tako preprosta. Mediatorja sta že na začetku pojasnila vso zapletenost, zahtevnost ter vseobsežnost sporne zadeve. Uporabljala sta
različne metode in tehnike, vse do tega, da sta šla tudi (večkrat) na sam kraj sporne dediščine - nepremičnine, kjer sta se včasih v mediac^'skih srečanjih prelevila v pozorna poslušalca. Ogledala sta si, kje raste hruška, ki moti nekoga, kje lež^o smeti, ki mot^o drugega, kje stoji traktor, zaradi katerega ni mogoče peljati mimo itn.. Čeprav so bili decembra 2004 že tik pred podpisom sodne poravnave, se to kljub veliki angažiranosti mediatorjev ni zgodilo. Ugotovila sta, da kljub približevanju interesov sprtih strani zadeva ne pelje v pozitivno smer, zato sta umaknila soglasje za mediac^o in spise vrnila na sodišča.
In glej, zanimivost. Čez štiri
leta so se stranke na predlog ljubljanskega Okrožnega sodišča odločile, da še enkrat po-skus^o z mediac^o. Zanimivo je, da so zahtevale stranke ista mediatorja, saj sta jima zaupala. Njihovo pričakovanje se je izkazalo za utemeljeno. Trud mediatorjev in odvetnikov, ki so sodelovali v postopku, je na koncu rodil sad - sodno porav-
navo.
Skozi kakšne preizkušnje in probleme so se vsi udeleženci srečanj (stranke, njihovi pravni nasledniki kot pridružene stranke, oba mediatorja ter sodelujoči odvetniki) morali prebiti, lahko podkrepi le slikovita okoliščina: ko je zadeva zašla v slepo ulico, je za njeno rešite, eden od odvetnikov celo plačal
^^	za življenja vredno okolje
CRO Vrhnika d.o.o.
Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika
CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI, D. O. O.
Pot na Tojnice 40 1360 Vrhnika SLOVENCA
Tel.: +386 (0)1 75-05-800 Faks: +386 (0)1 75-05-800 E-naslov: info@crovrhnika.si
URADNE URE ZA SPREJEM ODPADKOV PONEDELJEK-PETEK: 7.00-15.00 SOBOTA: 8.00-16.00
Direktor podjetja:
Marko Kocjančič, m.kocjancic@crovrhnika.si Operativni vodja:
Maja Gunstek, m.gunstek@crovrhnika.si
Koordintorka poslovanja in asistentka:
Sandra Žibert, s.zibert@crovrhnika.si
Koordinator sprejema odpadkov, evidence in obračun:
Edin Behrić, e.behric@crovrhnika.si
»Napredstavitvi »me^a« mediac^e sester Novak: (z leve) predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Andrej Baraga, vodja Službe za alternativno reševanje sporov Maša Kociper, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine ter mediator Franci Bratkovič, notarka in mediatorka Dragica Papež, psihologinja in komediator-ka Anka Strojan in sodnica Martina Hajtnik.«
delavce in tovornjak zemlje iz lastnega žepa, da je zadovoljil nasprotno stranko! Koliko je bilo na večkratnih ogledih me-diatorjev in strank ter udeležencev drugih zapletov (ploščice, preštevanje "štekarjev", rulet, problem greznice itn.), pa si niti ne predstavljamo.
Izredno zahtevno je bilo tudi pisanje sporazuma, ki so ga stranke preverjale od besede do besede. Kot je pojasnila okrajna sodnica Martina L. Hajtnik, so na koncu podpisali 14-stransko sodno poravnavo, kar je trajalo debele štiri ure. Osnutek so brali od vrstice do vrstice.
Skratka, mega mediac^'a je uspela. V razpravi so se akterji odgovorili, da je v mediac^'i sodelovalo skupaj več kot 20 odvetnikov, kreativno na koncu pa tr^'e. Zanimiva je tudi ocena, koliko so stali sodni postopki (takse, izvedenci, stroški sodišč, odvetnikov, strank itn.), ki so stali (po oceni) 103.500 evrov.
Torej bi sprte sestre Novak takoj prihranile 100 tisoča-
kov, če bi si na začetku segle v roke.
Čeprav je družini Novak dandanes težko seči v roke, saj dolgotrajni spori pustno posledice, pa je pomembno, da vsaj ne vzbujajo več medsebojnih sporov in nesoglas^' (nagajanje z žeblji na cesti, postavitv^o betonskih korit, traktorjev itn.).
Najpomembneje pa je, da je ta (lahko bi ji rekli vzorčna - mega) mediac^'a uspela kljub nekajletni prekinitvi, pri čemer je (po besedah obeh mediator-jev) bila velika vloga odvetnikov, ki so jo odigrali v pozitivnem pomenu. Tudi to nam je lahko v današnjih časih, ko imajo vsi toliko povedati čez odvetništvo, v ponos ^
Ali se vam ne zdi, cenjeni bralci Našega časopisa, da imamo tudi na območju naših občin podobne konflikte? Zakaj se ne bi ravnali po dobrih praksah ^ Svečana 2010
Doc. dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki
1	Mega v pomenu velika op. p.
2	zaradi spoštovanja nače a zaupnosti v mediac^ah je ime spremenjeno
PAPIR
Priporočamo vam, da kartonsko embalažo razstavite, zložite ali razrežete na primerno velikost, da jo boste lahko odložili v zabojnik
V	zabojnik za papir odlagajte odpadke razsute ali v prozornih vrečah
V	zabojnik za papir sodi tudi vsa papirnata embalaža živil
V	zabojnik za papir ne odlagajte tetrapakov, z živili umazane ali prepojene papirnate embalaže (pladnjev, kozarcev in skodelic za enkratno uporabo), plastificiranega papirja, celofana, tapet, cementnih vreč, apna, lepil ^
EMBALAŽA
V	zabojnik za embalažo odlagajte odpadke razsute ali v prozornih vrečah Vsebina plastične ali pločevinaste embalaže mora biti prazna
V	zabojnik ne odlagajte plastične embalaže nevarnih snovi ali njihovih ostankov, onesnažene fol^e, cigaretnih ogorkov in pepela, plastičnih cevi, električnih žic in kablov, elektronske opreme, nevarnih odpadkov, tekstila, gumbastih odpadkov, kosovnih plastičnih predmetov (stolov) ^
Priporočamo vam, da embalažo stisnete in vsebino iz nje iztočite
STEKLO
V	zabojnik za steklo je dovoljeno odlagati samo steklenice, kozarce in embalažo iz stekla - brez vsebine
V	zabojnik za steklo odlagajte odpadke razsute
V	zabojnik za steklo je prepovedano odlagati okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo, ogledala, kristalno in ekransko steklo, steklo svetil (steklo neonskih, halogenskih in žarilnih žarnic, stekleni senčniki svetil), pleksisteklo, karbonsko steklo in druge vrste stekla iz umetnih mas, laborator^sko in drugo ognje-varno steklo, keramiko ... Naštete vrste stekla, ki ne so-d^o v zabojnik, pripeljite na Center za ravnanje z odpadki, d. o. o., na Tojnice
BIO ODPADKI
-	V zabojnik za organske odpadke (zelen zabojnik ali zabojnik z nalepko Organski odpadki) odlagajte odpadke razsute (dovoljene so samo biološko razgradljive ali papirnate vrečke)
-	V zabojnik za organske odpadke sod^o le biološko razgradljivi odpadki, med katere sod^o tudi papirnati prtički in papirnate brisačke.
-	V zabojnik za organske odpadke ne odlagajte tekočih ostankov hrane in olja ter odpadkov, ki sod^o v druge zabojnike
NEKORISTNI ODPADKI
V	zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov oz. nekoristne odpadke ne odlagajte koristnih odpadkov.
V	zabojnik odlagajte le odpadke, ki ne sod^o v noben drug zabojnik za ločeno zbiranje.
V	zabojnik je prepovedano
odlagati nevarne, gradbene in druge večje kosovne odpadke.
V	zabojnik je prepovedano
odlagati manjšo in večjo odpadno električno in elektronsko opremo (v nadaljevanju: OEEO).
OEEO pripeljite na Center za ravnanje z odpadki, d. o. o., ali naročite njen odvoz, ki vam ga bomo zaračunali po veljavnem ceniku JP KPV, d. o. o., na tel. št. 750 50 62
Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Skupne strani
NAŠ ČASOPIS
37
• i • • i* ^
Sejem turizem in prosti cas
Pod pokroviteljstvom Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovence je pod geslom Ujemi me v svoj objektiv od 21. do 24. januarja letos na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal tradicionalni sejem Turizem in prosti čas. Na natečaj za najlepšo fotografijo kraja je prispelo več kot 8500 fotografij 1060 avtorjev.
V	štirih dneh se je na sejmu predstavilo več kot 120 ponudnikov turističnih storitev iz trinajstih držav. Poleg Slovence so svojo turistično ponudbo predstavile tudi: Turč^a, Španca, Tuniz^a, Grč^a, Madžarska, Hrvaška, Srb^a, Črna gora, Makedonca, Bosna in Hercegovina, Avstr^a in Italia.
Na sejmu Turizem in prosti čas so predstavili najnovejše turistične smernice ter konkretne ideje za aktivno preživljanje prostega časa. Projekte so predstavile slovenske turistične organizac^e, Turistična zveza Slovence in Združenje turističnih kmet^ Slovence.
V	sejemski program so vključili tudi kolesarski turizem in pohodništvo s ponudbo slovenskih narodnih parkov in dejavnosti Planinske zveze Slovence.
Na letošnjem turističnem sejmu so svojo turistično dejavnost prikazale na skupnem paviljonu občine: Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Vrhnika in Brezovica.
V	horjulskem delu paviljona so predstavili prvi zasebni živalski vrt v državi Jožeta Rožmanca z Vrzdenca, seveda s fotografijami in besedilom. Na tak način so predstavili tudi vse »kmečke turizme« in kmetce odprtih vrat, pa tudi spretne hor-julske čipkarice, ki s svojimi čipkami sodelujejo na vseh pomembnejših turističnih prireditvah. Na sejmu se je en dan pred-
stavil s svojimi frajtonaricami in z izdelavo harmonike Janez Železnik z Vrzdenca.
Kot se za tako imenitno prireditev spodobi, sta si čas za ogled in pogovore z obiskovalci stojnice vzela čas tudi župan Jani Jazbec in podžupan Franci Pišek.
Za glasbeno spremljavo so tisti poskrbeli Mladi godci in svojimi »vižami« pritegnili obiskovalce.
Turistični sejem je uspel in upajmo, da bo dobra predstavitev pritegnila v Horjulsko dolino še več pohodnikov in izletnikov.
France Brus
Šentjernejskl petelin in horjulskl podžupan Franci Pisek se nista ustrašila udava.
Pogumni se niso ustrašili niti pravega 2-metrske-ga pitona.
Pogled na horjulsko stojnico
Stalni udeleženci - predstavniki horjulske občine na letošnjem sejmu Turizem in prosti čas
Zaposlovanje v društvih in ustanovah
Delo v društvih oz. nevladnih orga-nizacC'ah temelji na prostovoljstvu. Delo, ki ga člani društev opravljajo je prostovoljno in praviloma brezplačno. Prav gotovo je pomoč pri izvajanju programov društev dobrodošla, še zlasti če obstajajo možnosti javnih sredstev za pokrivanje stroškov dela.
V ta namen smo se s skupnimi močmi tudi drugih stiCišC uspešno pr^ avili na nacionalni program javnih dela za leto 2010. Iz Osred-njeslovenske reg^e se je vključilo 7 nevladnih organizaci in pridobilo 8 novih delovnih mest. Gre za program zaposlovanja za obdobje enega leta pri katerem Zavod za zaposlovanje krC'e 80% stroškov plače. S pridobit-vC'o novih delovnih mest so društva
pridobila ljudi, ki so jim v pomoč pri izpolnjevanju društvenih programov dela. Tudi pri prC'avi na lokalni program javnih del za leto 2010 smo pomagali 5 nevladnim organizaci am, katerim zavod krC'e 100% strošek zaposlitve.
Tista društva, ki že vrsto let koristijo javna dela, vedo, katere naloge oz probleme povzroči zaposlenec - od zagotovitve delovnega prostora, računalnika, telefona internetne povezave, izplačila plače in zelo pomembnega usmerjanja oz mentorstva. Stičišče NVO Srca Slovence je pomagalo pri vzpostavitvi primernih pogojev za delo, kot tudi pri vzpostavitvi elektronskega bančnega, računovodskega in davčnega poslovanja.
Marinka Vehar, 1. nadaljevanje
Kreischberg - drugič!
Regionalno stičišče NVO Srca Slovence
Napovednik
februar - INOVATIVNOST IN NVO
Na brezplačni delavnici, ki je namenjena članom društev, zasebnih zavodov in ustanov, boste spoznali, zakaj je inovativnost temelj uspešnih projektov. Morda boste lažje snovali logične okvirje projektov in se na drugačen način lotevali aktivnosti. Delavnica bo v torek, 23. 2. 2010, od 17.00 do 19.00 ure v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
marec - IZDELAVA ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA DRUŠTVA
Leto 2009 je vneslo pomembne spremembe pri pripravi in izdelavi zaključnega računa za zadnje koledarsko leto, saj so bile sprejete spremembe
Zakona o društvih, Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Te lahko pomembno vplivajo na samo sestavo zaključnega računa za društva, zato bomo v začetku marca izvedli brezplačno delavnico, kjer se boste seznanili z vsemi novostmi in pravilno pripravo poročil.
aktualno - RAČUNOVODSKA POMOČ ZA DRUŠTVA
Izkoristite možnost brezplačnega računovodskega svetovanja o oddaji letnih poročil za društva in drugih računovodskih vprašanjih. Vodenje računovodstva za vašo nevladno organizacC'o pa si lahko posodobite in poenostavite z uporabo spletnega računovodskega programa miniMAX.
Več informaci na www.srce-me-povezuje.si. info@srce-me-povezuje.si
ali 040 365 850.
Težko verjamem, da so minila že štiri leta, odkar sem bila tod prvič. Na smučeh seveda sama, a z mislimi pri mojih vnukih, še posebno pri Lari, ki je tedaj ubi-
Potovanje - le 200 km od doma
Prek Ljubelja, Celovca in po KarantanC'i, mimo voj-vodskega stola, bazilike Maria Saal, prav blizu gradu
rala prve smučarske korake. Na tem smučišču bi bilo zanjo idealno, sem pomislila, tudi smučarska šola v Dino svetu (ob velikih lesenih dinozavrih!) je bila zanimiva. A je že tako, vsaj pri meni, da če nisem sama pri stvari, se stvari bolj počasi pomikajo, uresničujejo. A tokrat je bila Lara res z menoj, čeprav samo dva dni, a dovolj, da mi je pokazala vse svoje smučarske spretnosti, ki me že skoraj prekašajo! Vsaj kar zadeva pogum po strmini. Ne jaz ne ona skorajda ne uporabljava palic, pravzaprav jih ne rabiva, in čeprav sem dovolj stabilna brez palic, jih vseeno neutrudno vlačim s seboj kot dokaz nekdanjega imidža - stare navade. Vse se spreminja - tudi smučarski stil in podoba sodobnega smučarja, kar pa si seveda želim biti.
Hochosterwitz in pozneje gradu Strassburg, mimo katerega se vC'e pot do romarske sv. Heme. Pred štirimi leti sva ta kraj obiskala, saj naj bi sv. Ema/Hema s svojim življenjem pred 1000 leti pomagala ljudem k boljšemu življenju, zdravju. Po skoraj 500 letih od sprožitve postopka za razglasitev sv. Eme za svetnico jo je leta 1938 papež razglasil za svetnico. Ne spomnim se, da bi kakor koli iskala pomoč za lastne stiske ob njenem grobu, a nekje sem prebrala, da se ljudje po tem obisku vračajo mirni in zadovoljni na svoje domove, in sicer AvstrC'ci in Slovenci, saj naj bi se njeni čudeži dogajali na ozemlju obeh držav. Ravna cesta, ki je ponekod že tripasovnica, naju je tokrat kaj hitro pripeljala s Koroške na Štajersko. Mimo mestec St. Veit, Friesach z daleč vidno grajsko razvalino na Petersbergu, kjer je nekoč domoval grof Friesach, vse do slikovitega trga mesta Neumarkt, ki pa že leži na Štajerskem. Križišče pri Scheiflingu, kjer moja pot za-vC'e levo proti Salzburškemu in mestu Murau, sem si dobro zapomnila. Tod mi je pred štirimi leti, ko sem nekoliko oklevala, na kateri vozni pas se naj uvrstim, neki avstrC'ski tovornjakar preprosto odtrgal desno ogledalo, tako zelo se mu je mudilo naravnost. Ob tovrstnem hrušču vedno pomislim na najhujše in prepričana sem bila, da me je pošteno postrgal tudi po vratih. Šele na končnem parkirišču, sem si upala pogledati nastalo škodo. Mesto Murau, ki se ponaša z oznako 'klein aber fein' je zato ostalo skoraj »ne-videno« - razen mogočnega gradu na najvišji točki mesta. Malo za njim je smučišče Frauealpen in še deset minut vožnje naprej - Kreischberg!
38
NAŠ ČASOPIS
Kultura
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Uspešnih 25 let delovanja
Podelili priznanje ob visokem jubileju
Petindvajset let ali četrt stoletja za nekatere ne pomeni nič, za nekatere pa lahko resnično dolga, uspešna in predvsem delovna leta. To so doživeli prav na slovenski kulturni praznik, 8. februarja 2010, pevci in pevke Mešanega pevskega zbora KUD Drenov Grič - Lesno Brdo. Svojo 25-letnico obstoja so obeležili s slavnostnim koncertom in podelitvyo Gallusovih priznanj v polni dvorani domačega gasilskega doma na Drenovem Griču.
Zdajšnje pevke in pevci: Nevenka Bajda, Tjaša Brodnik, Martina Fajdiga,Joži Jesenko, Dar^ja Leb, Katarina Lenarčič, Urška Markelj, Andreja Mrzlikar, Bernarda Novak, Damjana Oblak, Marjetica Petrač, Nataša Šerjak, Mja Svigelj, Emiljana Soldo, Mateja Zlobko, Andreja Vrhovec, Jože Glavič, Janez Jelovšek, Luka Krečič, Miran Kržmanc, Jure Petrač, Jurj Petrač, zborovodja: Roman Marolt
Otroški pevski zbor POŠ Drenov Grič
Sedanjim pevcem so se pridružili še nekateri pevci, ki so v zadnjem obdobju dalj časa peli v zboru.
Krajani radi poslušajo svoj pevski zbor.
Na začetku koncerta so poslušalce razveselili najmlajši domači pevci iz Otroškega pevskega zbora POŠ Drenov Grič. Zapeli so pet pesmi ter navdušili polno dvorano. Tako so dokazali, da se njihovim starejšim pevskim kolegom ni treba bati za svoje nasledstvo v zboru. Nato so na oder stopili jubilantje MePZ KUD Drenov Grič - Lesno Brdo ter pod vodstvom Romana Marolta zapeli nekaj znanih narodnih in umetnih pesmi.
Vmes je za popestritev poskrbel harmonikar Črt Mrzlikar ter zaigral dve viži Franca Miheliča.
Pred drugim delom koncerta je sledilo podeljevanje Gallusovih priznanj za večletno aktivno petje v zboru.
Bronasto priznanje za 5-letno zvestobo zboru so prejeli: Tjaša Brodnik, Marjetica Petrač, Nataša Šerjak, Jože Glavič, Jure Petrač, Luka Krečič.
Za petnajst let prepevanja, in to srebrna priznanja pa: Mateja Zlobko, Martina Faj-diga in Émil^'ana Soldo.
Zlato priznanj e za 25 let delovanja pri zboru so prejeli: Janez Jelovšek, Katarina Lenarčič, Roman Marolt in Bernarda Novak.
Priznanja je podelila Nataša Bregant Možina, predstavnica JSKD Območne izpostave Vrhnika, ki je zboru ob 25-letnici izročila tudi posebno jubilejno priznanje.
Ob zaključku dela koncerta so se pevcem na odru pridružili tudi nekateri nekdanji člani pevskega zbora, ki so v zadnjem obdobju dalj časa prepevali v zboru. Tako so skupaj zapeli nekaj pesmi ter dokazali, da je zaradi več glasov zbor še bolj kakovosten in seveda glasen. Celoten jubilejni koncert je povezovala Katarina Lenarčič tudi z nekaj najbolj značilnimi Prešernovimi pesmimi.
Za visok jubilej pevcem iskrene čestitke v
imenu bralcev in uredništva NČ.
Simon Seljak
Bernarda Novak:
25-let KUD Drenov Grič - Lesno Brdo
(nekaj zgodovinskih poudarkov)
Pevska tradic^a v našem kraju sega že daleč nazaj v leta med obema vojnama in je bila živa ves čas z redkimi prekinitvami v različnih pevskih zasedbah.
Bil je februar leta 1985, slovenski kultur -ni praznik. V prostorih gasilskega doma na Drenovem Griču smo se na pobudo g. Mirana Kržmanca zbrali vsi, ki smo se odločili, da bi radi družno prepevali v mešanem pevskem zboru. Nastal je mešani pevski zbor, ki deluje pod okriljem Kulturno-umenitniškega društva Drenov Grič - Lesno Brdo. Na slovenski kulturni praznik pevke in pevci praznujemo 25-letnico delovanja zbora.
Prve korake v glasbeni svet smo pevci zao-rali z zborovodkinjo Heleno Grbac, ki je pevce pripravila na prve nastope. Pozneje je zbor prevzela ga. Majda Smrke Kos. Pod njenim vodstvom smo se pevci prvič predstavili na občinski rev^i pevskih zborov. Nekaj časa smo prepevali pod vodstvom g. Blaža Jurjevčiča, ki je zaradi drugih obveznosti prepustil zbor ga. Mojci (Oblak) Lorber. Mojca je zbor vodila skoraj 10 let. V tem času je bila vsestransko glasbeno dejavna. Ko si je ustvarila družino, je zapustila pevske vrste na Drenovem Griču. Njeno mesto je v jeseni 1998 prevzel g. Roman Marolt, ki prihaja iz Bevk. Roman je dotlej prepeval v zboru, aktivno pa se vključuje v kulturno življenje svojega kraja, saj je organist in zborovodja tamkajšnjega cerkvenega pevskega zbora. Septembra 2002 je vodenje zbora za eno leto prevzel g. Uroš Petrač, ki je tudi prepeval v zboru, sedaj pa v tujini študira solo petje.
V	minulih letih je pevski zbor gostil ali sodeloval z mnogimi zbori in vokalnimi skupinami, kot so: MePZ SCT Ljubljana, Zagorski oktet, ŽPZ Ligojna, Mepz Ivana Cankarja Vrhnika, MePZ Pentakord iz Pograda, MePZ Spominčice z Loga, ŽPZ Danica iz Briš, Oket Raskovec, Podpeški oktet, MePZ Prosvetnega društva Horjul.
Naša pesem je odmevala ob raznih priložnostih in slovesnostih, naj se spomnimo le nekaterih: občinske rev^e pevskih zborov, Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, nastop ob blagoslovitvi obnovljene kapelice na Lesnem Brdu, nastop ob odprtju in blagoslovitvi mrliške vežice v Li-gojni, Miklavžev koncert, kulturni programi v športnem parku na Drenovem Griču, sodelovanje na kulturnih prireditvah v Bevkah, večkrat smo zapeli tudi v domu za starejše občane. Več let zapored smo na predvečer dneva državnosti sodelovali na prireditvi veteranov vojne za Slovenko ob lipi sprave na Vrhniki. Pogosto kulturno obogatimo gasilska srečanja domačih gasilcev. Lani smo jim zapeli ob 85-letnici delovanja. Že vrsto let prepevamo na Florjanovi maši, ki jo organizirajo gasilci. Vsako leto pripravimo letni koncert, prireditev ob Prešernovem dnevu. Že četrto leto zapored smo imeli letni koncert v Kucler-jevem kamnolomu na Lesnem Brdu. Najbolj obiskani in doživeti pa so Božično-novoletni koncerti, ki jih prirejamo že več kot 20 let. Ob takih priložnostih sodelujemo z različnimi solisti, inštrumentalisti, z otroško folklorno skupino KUD Drenov Grič - Lesno Brdo, z veroučno skupino, z otroškim pevskim zborom podružnične šole, s plesno skupino Drenov Grič, s šolsko plesno skupino V božičnem času smo prepevali tudi na uprizoritvi živih jaslic v Ligojni in v Postojnski jami.
V	pevskem zboru se je izmenjalo veliko pevcev najrazličnejših poklicev in starosti. Bernarda Novak in Jur^ Petrač pa v zboru prepevata že od samega začetka. V zboru je vključenih tudi veliko pevcev iz okoliških krajev.
Prvi predsednik pevskega zbora je bil Miran Kržmanc, sledili pa so mu Stanko Jeraj, Jože Žitko, Jur^ Petrač, pa ponovno Miran Kržmanc. Od jeseni leta 2000 je predsednica pevskega zbora Bernarda Novak.
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS
39
Kulturni praznik
so obeležili s Smoletovim slovesom
Na Vrhniki so kulturni praznik obeležili z monodramo Anatola Šterna.
Cankarjeva knjižnica in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika sta v osrednji vrhniški kulturni hram povabila Anatola Šterna, ki se je vrhniškemu občinstvu pred časom že predstavil v Cankarjevem lazu. Tokrat je nastopil z monodramo Slovo Andreja Smoleta od veselih uric, avtorja Matjaža Kmecla. »To je tretji avtorski projekt iz cikla Kmeclovih monodram. Prva je govorila o Tomanu, druga o Trubarju, tokratna pa o Prešernovem pr^atelju Andreju Smoletu. V bistvu gre za nekakšen predsmrtni govor, v katerem strne vse svoje življenjske izkušnje, osredotoči pa se na Prešerna. S črnim humorjem, brez patosa in zamorjenosti, prostodušno razgrinja pred obiskovalci svoje radoživo življenje,« je pojasnil Štern, ki je maloštevilno občinstvo očaral z odlično interpretac^b besedila in igro. Sicer pa ima v rokavu že četrto Kmeclovo monodramo, ki pripoveduje o »glasnem« umiranju Frana Levstika. Februarja ga čaka vrsta nastopov, sam kulturni praznik pa bo tako kot vsa leta doslej obeležil v družbi svoje drage, saj slednja ta dan praznuje svoj osebni praz-nik.(gt)
Srečali so se člani kulturnih društev
Vrhnika, 29. januar - V Cankarjevem domu na Vrhniki so se srečali člani kulturnih društev občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. To je bilo družabno srečanje z uvodno predstavo borovniške gledališke skupine Šota, po končanem odrskem dogajanju pa se je nadaljevalo veselo druženje ob izbrani kapljici, prigrizku in živi glasbi. Gostiteljica večera je bila vrhniška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Tovrstno srečanje ni nič novega, je pa res, da ga ni bilo več let. Menda so v preteklosti srečanja redno prirejala pevska društva. Zadnjega naj bi leta 2004 organizirali pevci iz vrhniškega zbora Mavrica, potem pa je nekako zamrlo. »Seveda je bilo za to potrebno nekaj denarja in tudi organizac^skega napora, česar društva pač niso zmogla. Ker vlogoJavnega sklada za kulturne dejavnosti razumem kot povezovalno,
sem se odločila, da družabno srečanje ljubiteljske kulture organizira kar naš sklad,« je pojasnila vodja območne izpostave Vrhnika JSRS za kulturne dejavnosti Nataša Bregant Mo-žina. »Vsi ti kulturniki ustvarjajo in organizirajo prireditve. To je moje malo darilo za ves njihov vloženi trud.«
Večer so začeli borovniški gledališčniki, ki so predstavili komed^o Vinka Moederndor-ferja Šah - mat. Premiero so
V Ligojni bo spet premiera veseloigre
Pred dobrimi tremi leti osnovana in v KUD Ligojna posajena SADIKA se je z leti dobro ukoreninila. Dve korenini sta ji že čvrsto v oporo, tretja, ki se prav zdaj ukoreninja, pa ji bo dodala še več zanesljivosti za dobro rast v prihodnje in predvsem naš igralniški duh oplemenitila s prepotrebnim samozaupanjem.
Prvi igri, Pričarani ženin in Kam iz zadrege, sta Sadiko oživeli in ozeleneli, za tretjo
vežejo z namenom, da mož ne spustio od doma in se znebijo nadležne tujke. Vendar je moška trma prehuda in se ne zmen^o za ženske zahteve. Takrat pa žene sklenejo, da bodo storile, kar storno delavci, kadar gospoda noče popustiti - stavkale bodo. Za vsem pa stoji županja, ki ima svoje nečedne načrte. Moški na vasi to posum^o in se odločbo, da bodo zadevi prišli do dna. Temu sledi polna mera za-
Skupina igralcev, ki igra v novi igri. Fotografije: Jure Žitko
Na vajah je vedno delovno in veselo.
korenino, ZAKONCI STAVKAJO, pa vsi smelo upamo, da bo Sadiko tudi razcvetela.
Veseloigra Zakonci stavkajo želi na nadvse komičen način prikazati razlike med možem in ženo, ki pa jih ljubezen vedno izniči in preseže.
V manjšem podeželskem kraju umirjeno kmečko življenje razburka županja, ki trdi, da možje ne hod^o v bližnjo gostilno samo zaradi vina, ampak predvsem zaradi brhke mladenke, Hance po imenu. Žene se zavedajo nevarnosti, ki ogroža njihovo zakonsko življenje, zato se po-
«i
bavnih situac^ in hudomušnih dialogov.
Dramska sekc^a SADIKA bo v letošnji sezoni z veselo igro v treh dejanjih razveseljevala in nasmejala prav gotovo številne gledalce.
Premiera bo v soboto, 6. marca, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Ligojni. Sledile bodo ponovitve: v nedeljo, 7. marca, ob 16. uri ter 13. marca ob 19. uri in 14. marca ob 16. uri v dvorani gasilskega doma v Ligojni.
Vsi, ki bi radi, da zaigramo v vašem kraju na vašem odru, prosimo, pokličite na tel. št.: 051-652-320, ga. Mar^a Kupec. Z velikim veseljem vas pričakuje
Dramska sekc^a SADIKA KUD LIGOJNA
Za vesel uvod v srečanje so poskrbeli borovniški gledališčniki z igro Šah - mat.
Po koncu igre je sledilo veselo druženje ob izbrani kapljici, prigrizku in živi glasbi.
imeli na silvestrovo, tokratna predstava pa je bila njihova druga. »Problem naše igre so kulise. Dolge so 16 metrov, pa še te so prilagojene borovniškemu odru. Z njimi zelo težko gostujemo v krajih, kamor navadno odhajamo, zato je to danes šele druga predstava,« je pojasnila režiserka Slavica Marta Ošaben. Kljub temu upajo, da bodo našli oder, kjer bodo lahko predstavili svoje trimesečno delo.
Po igri sta navzoče kulturnike nagovorila vodja območnega sklada Bregant - Možina in vrhniški župan dr. Marjan Ri-har. Zahvalila sta se društvom za njihov kulturni prispevek in izrazila upanje za še nadaljnje čim boljše sodelovanje. V nadaljevanju je sledilo druženje v preddverju velike dvorane in mali galerii, za živo glasbo pa je poskrbel Jazz on trio.
»Na naša kulturna društva sem ponosna kot mama na svoje otroke, pa čeprav niso zrasla na mojih nedrjih. V sedmih letih, odkar vodim območno izpostavo javnega sklada, sem se vedno trudila, da bi jih podpirala po svojih najboljših močeh. Zanje prirejamo srečanja s strokovnim spremstvom, za mentorje pripravljamo izobraževalne seminarje, nekoliko večjo pozornost pa so v zadnjem času deležna tudi tista področja, ki rahlo stagni-rajo,« je še dejala Nataša Bre-gant - Možina, ki obljublja, da tokratno srečanje ljubiteljskih kulturnikov zagotovo ni bilo zadnje.
Gašper Tominc
Režiser Janez Cankar v elementu
22. Novoletni koncert v Slovenski filharmonii
..........sežke z ljubezn^o ohranja in na odziv obiskovalcev enkraten, o zbor Mavrica Vrhnika, in zbo-
Kratki decembrski dnevi skopar^o s sončno svetlobo in toploto, vendar »dobri tr^e« s svojimi obdaritvami prinašajo v naše domove in srca ljudi radost in veselje. Ljudje si izmenjamo lepe misli z željami, da se nas dotakne samo dobro. Mističnost prihoda Miklavža, Božička in dedka Mraza razveseljuje mlado in staro širom zemeljske oble, odkar človek veruje.
Duhovnost in materialnost v adventnem času človeštvu nadomeščata pomanjkanje svetlobe, zato je ta čas kar otipljivo vznemirljiv. Hkrati se godi mnogo bolj dramatično očem skrito dogajanje povsod okoli nas, odkar je Zemlja utirjena v našem osončju. Zemljin obrat znova prinaša svetlobo, vir in temelj večno obnavljajočega se življenja.
Adventni čas leta 2009 je bil zelo deloven čas za tri ljubitelj-
odru z veseljem podarja vsem obiskovalcem in poslušalcem. Koncerti ne vsebujejo dramatičnosti Zemljinega obrata v kozmosu, vendar je v njih ne-kajkozmičnega. Kako?
Človeško telo vsebuje vse ke-m^ske elemente, ki jih najdemo v planetih naše galaks^e. Torej je človek, posameznik, kop^a ko
kozmosa.
Povezava nastopajočih z obiskovalci ustvari čudovit mini
čemer so pričali tudi njihovi veseli in zadovoljni obrazi. Lahko bi rekel, da je dobra energ^a, ki se je sprostila na tem koncertu, ostala ujeta med svetlimi in lepimi stenami filharmonie ter se prenesla na večerni koncert.
Takšnim ovac^am, aplavzom in navdušenju na novoletnih koncertih še nisem bil priča. Zadovoljni obiskovalci in nastopajoči smo se po koncertu še nekaj časa družili in veseli
rovodkinja Katja Bajec Felc, ki vodi zbor dr. Frančišek Lampe s Črnega Vrha nad Idr^o.
V letošn^^i koncert se je^ čudovito vključil novi zbor s Črnega Vrha, s katerim sta Simfonika in Mavrica že sodelovali na 130-letnici čipkarstva na Idr^-skem.
Četrti sonček, ki je s svojim prepevanjem vnašal veselje in iz koncerta v koncert bolj s^al, je bila solistka, sopranistka
ske skupine, ki so pripravlja že 22. Novoletni koncert na Vrhniki in v Ljubljani. Tokrat so nastopajoči trojček sestavljali: Orkester Simfonika Vrhnika z dirigentom Markom Fabiani-jem, MePZ Mavrica Vrhnika z zborovodkinjo Darinko Fabiani in MePZ dr. Frančišek Lampe s Črnega Vrha nad Idr^o z zbo-rovodkinjo Katjo Bajec Felc.
Ker sem bil 9. 1. 2010, ko sta bila vrhniška koncerta, bolan, le nekaj vtisov s koncerta v Slovenski filharmonii. Vrhni-so stari
ški novoletni
že 22 let. Seveda nimajo patine dobrih treh decembrskih mož, vendar nematerialno povezujejo ljubitelje v reprezentativno celoto, ki svoje kulturne do-
kozmos, ki se ciklično ponovi vsako leto.
Da bi lahko 16. 1. 2010 v Slovenski filharmonii izvedli koncerta ob 17. in 20. uri, smo se nastopajoči z Vrhnike podali v Ljubljano že ob 14. uri. V Filharmonii smo se razmestili po garderobah. Sledila je vaja na odru, nato kratek premor in zadnji napotki pred koncertom ob 17. uri.
Popoldanski koncert je čudovito uspel. Dvorana polna,
izmenjevali vtise. Drame na koncertih ni bilo, a za koncerte je potrebna dramaturgia, ki sta jo zrežirala zakonca Fabiani in je že preverjeno uspešna.
Tri mini kozmose, tri skupine zvezdic so za nastope pripravljali tr^e sončki, in sicer dirigent Marko Fabiani, ki že vsa leta vodi Orkester Simfonika Vrhnika, piše aranžmaje za zbor in orkester, zborovodkinja Darinka Fabiani, ki vodi orga-nizacio koncertov in pripravlja
Martina Burger, študentka 4. letnika Akademie za glasbo v Zagrebu.
Kot zvezda repatica je skozi vse koncerte siala povezoval-ka Monika Tavčar.
Ob polnoči smo nastopajoči zapustili Filharmonio z vero, da se čez leto znova vrnemo z željo, da bi z glasbo ustvarili čudovito harmonio - povezavo, ki vlada v kozmosu.
Naj živi 23. novoletni koncert!	Zapisal RA-JA
40 NAŠ ČASOPIS	Kultura	22. februar 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Mladi oder 2010
Štiri gledališke skupine navdušile
V veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je v sredo, 10. februarja, potekalo območno srečanje otroških gledaliških skupin občin Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja. Srečanja, ki so ga poimenovali Mladi oder 2010, so se udeležile štiri otroške gledališke skupine.
Lutkovna skupina OŠ Log - Dragomer in mentor Denis Klamp-fer
Skupina TA MLAD, prav tako iz Borovnice, deluje pod mentorstvom Milene Škulj, režiserka pa je Slavica Marta Ošaben.
Gledališka skupina Šotki JKulturno društvo Borovnica) deluje pod mentorstvom Milene Škulj.
Gledališka skupina Nauportus z učenci OŠ Ivana Cankarja in mentorico Lid^o Rajer
Nastope vseh štirih skupin je spremljala polna dvorana mladih gledalcev, ki so prišli iz vrhniških vrtcev, osnovnih šol Ivana Cankarja in Loga - Dragomerja. Skratka, velika dvorana je bila polna in pred takim avditor^em so mladi gledališčniki dali vse od sebe ter navdušili najmlajše gledalce. Prva je na odru nastopila Lutkovna skupina OŠ Log - Dragomer s pet-najstminutno lutkovno igrico Gledališče živalskega vrta.
Nato sta se vrhniški mladeži predstavili dve gledališki skupini iz Kulturnega društva Borovnica. Šotki so zaigrali Mojco Pokraculjo, nekoliko starejša skupina TA MLAD pa igrico Življenje z bodicami. Zadnja je na oder stopila gledališka skupina Nauportus Osnovne šole Ivana Cankarja z igrico Kdo bo koga. Organizator letošnjega srečanja, kot že prejšnja leta, je bila Območna izpostava JSKD.
S. S.
Dvorana je bila polna prvošolcev in otrok iz vrtcev.
Razstava fotografij konj
V avli Cankarjevega doma na Vrhniki je bila v torek, 9. februarja, odprta fotografska razstava avtorice Jane Pestotnik z naslovom V njihovem svetu. Prelepe fotografije predstavljajo konje, ki živyo v naravnem okolju. Razstava bo na ogled do 3. marca in je postavljena pod okriljem JSKD Območne izpostave Vrhnika.
Avtorica razstave V njihovem svetu, Jana Pestotnik, se je rodila leta 1957 v Ljubljani, kjer tudi živi in dela. S fotografijo se je ljubiteljsko seznanila že v svojih d^aških letih ter pozneje na svojih številnih potovanjih po svetu. Zaradi različnih življenjskih interesov in poti je ukvarjanje s fotografijo začasno prekinila, vseskozi pa je vase srkala podobe, zaznavanje okolja in doživetja, prostora in časa okoli sebe. Vse to je začela spet pretvarjati v fotografske podobe, ko se je pred časom resneje vrnila v svet fotografije. Skozi svoje fotografije polno in čutno izraža svoj pogled na svet okoli sebe ter na svojstven in edinstven način tudi svojo veliko ljubezen do konj.
Izbor fotografij je nastal ob fotografiranju konj, ki prosto živ^o v naravi, spojeni z njo in drug z drugim, svobodni "v njihovem svetu". Z njimi želi prikazati njihov subtilni svet, kjer je čutiti popoln mir in spokojnost njihove duše. Opazovalca svojih fotografij želi popeljati v ujete trenutke ustavljenega časa, mu ponuditi drugačno doživetje in pogled, kot ga je vajen. Želi, da se opazovalec zamisli in upočasni v tem hitrem stampedu, ki nam ga sili sodobni čas, kjer se mnogo stvari odpelje mimo nas neopaženih in nedoživetih.
Avtorica pri sebi kot lastnosti izpostavlja: nemirnost duha, iskanje vsebine in pomena, odnos do pozitivnega, ljubezen do narave in okolja ter veselje do življenja. V fotografiji je našla med^', v katerem lahko izrazi svoje poglede in doživljanja okolja. Razstavljanje njenih fotografij ni avtoričin primarni izziv v fotografiji. Svoja dela redno objavlja na svoji spletni strani ter na različnih fotografskih straneh na internetu.	S. S.
v
Ilustrac^a Žarka Vrezca
V začetku februarja je bila v Galerii Cankarjevega doma na Vrhniki odprta razstava ilustrac^ slikarja Žarka Vrezeca. Slikar je na ogled postavil skoraj 140 ilustrac^ iz sveta metuljev, žuželk in ptic. O njegovem delu in življenju je spregovorila vodja Cankarjevega doma Tatjana Oblak Milčinski. Za kulturni program sta poskrbela učenca vrhniške glasbene šole. Sama razstava bo na ogled do 28. februarja 2010.
Žarko Vrezec se je rodil 18. av- Češkem, Švedskem, v Litvi, Turč^l, gusta v Ljubljani. Končal je Šolo za oblikovanje v Ljubljani (1965-1969), študiral pa na Akademii za likovno umetnost v Ljubljani (1970-1974). Razstavljal je na več kot 100 samostojnih razstavah in na okoli 350 skupinskih razstavah, na razstavah slovenske umetnosti in na mednarodnih razstavah doma in na tujem: v Ital^'i, Avstr^l, na Madžarskem, Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srb^'i, Črni gori, Makedonci, Romunki, Grč^l, Španci, Francki, Veliki Britanci, Belgii, Liech-ensteinu, Švici, Nemč^'i, na Poljskem,
Združenih arabskih emiratih, Egiptu, Kanadi, ZDA, Panami in na Kubi.
Prejel je sedem indvajset nacionalnih in mednarodnih nagrad za slikarstvo.
Barbara Boltar je o slikarju in njegovih ilustrac^ah povedala:
„Ilustrac^e slikarja Žarka Vrezca uvrščamo med poljudnoznanstvene. Nastale so kot rezultat sodelovanja med umetnikom in znanstvenikom - biologom. Nazorne in natančne upodobitve ptic in žuželk so pri stro-
Njegovi ilustrirani metulji
kovnem delu naravoslovca, ornitologa in etnomologa, neizogibne. Podobe namreč jasno in jedrnato predstavljajo pojave, ki jih je le stežka mogoče ustrezno ali enakovredno definirati z besedo ali celo ujeti s fotografskim aparatom. Pričujoče ilustrac^'e, ki po-men^o vir za biološko determinac^o in klasifikac^o, so izdelane skladno z vsemi uveljavljenimi pravili in napotki stroke.
V razstavljenih ilustrac^ah vidimo le zunanjo podobo živali. Slika ptice ali žuželke pa ni njen portret ali zrcalna podoba, temveč dokaj shematičen prikaz idealnega predstavnika živalske
Razni hrošči
vrste. Individualne lastnosti, ki so morda vidne pri modelu, a niso splošno značilne, slikar lahko mini-malizira, nekatere elemente, ki bistveno opredeljujejo primerek, pa poudari. Živali so na nevtralno, prazno ozadje postavljene tako, da so njihove morfološke značilnosti ali posebnosti jasno vidne, in ne v stanju ali gibanju, kot jih navadno srečujemo v naravi. Le redko, za drugačne namene, na primer v ilustrac^'ah poljudnih člankov, pa jih razporeja v majhne scene z rastlinami in nam s tem poda vtis njihovega življenjskega okolja."
S. S.
Galer^a v vrhniškem Cankarjevem domu na Vrhniki
V sredini slikar Žarko Vrezec
Srečanje z Mar^o Hladnik
(1912-2010)
Jeseni 2009 smo obiskali Hladnikove v Blatni Brezovici. Obisk je bil pravzaprav namenjen njihovi stari materi, gospe Mar^i Hladnik. Želeli smo jo povprašati, kako so na barjanski kmet^i gospodarili nekoč, predvsem pa o pripravljanju in uporabi šote, kar je bila znana posebnost Barja. Še vedno čila gospa, kije nekaj dni zatem praznovala svoj 97. rojstni dan, je pryazno sedla z nami in bila takoj pripravljena ustreči naši želji. Prav presenetila nas je z živo in podrobno pripovedjo. "Seveda smo včasih kurili samo s šoto: štedilnik, peč, kotel za prašiče, še v likalnik smo dajali šoto, le kruha nismo pekli z njo, za kruh smo pripravili "faške", je pripovedovala. Razložila nam je, kako so šoto rezali in jim zadostovali. Rada je pripravljala in kurila s šoto, je poudarila, a sedaj šote ne režejo več. Povedala je še, da je zelo rada delalala tudi s konopljo, ki so jo včasih precej pridelovali in uporabljali za izdelovanje "žakljev" in brisač. Podobno kot lan so jo pogrinjali na senožeti po prvi košnji, jo tam pustili nekaj časa ležati in jo nato sušili na posebnih, za to postavljenih pečeh. Tkati pa so vozili v Podlipo ali Žažar.
Ob zanimivi pripovedi je hitro minil čas. Poslovili smo se. Gospa nas je povabila, naj le še pridemo, da si bomo ogledali staro orodje, kar ga še hranio. Radi smo obljubili, saj nas je še marsikaj zanimalo in je ostalo še veliko neodgovorjenih vprašanj. Žal je bil ta sestanek zadnji. Mar^a Hladnik je umrla januarja letos. Zapisana pa je ostala njena pripoved.
Mar^a Oblak Čarni, Muzejsko društvo Vrhnika
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS
41
Program prireditev za februar in marec 2010
Cankarjev dom Vrhnika
SREDA, 24. 2. 2010, ob 17. uri. Vstop prost.	JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA FESTIVAL MLADE LITERATURE »URŠKA« Literarno srečanje osrednje slovenske regye Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 26. 2. 2010, ob 20. uri. Vstopnina: 15 evrov.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Slovensko ljudsko gledališče Celje Simon Bent ELLING Komedya Režya: Andrej Jus Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SOBOTA, 27. 2. 2010, ob 16. uri. Vstopnina: 5 evrov.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN Lutkovno gledališče Fru-Fru KRTEK ZLATKO ali KAKEC, KI JE PADEL Z NEBA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SOBOTA, 27. 2. 2010, ob 20. uri. Vstopnina: 14 evrov.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLASBENI ABONMA in IZVEN BRINA VOGELNIK s skupino BRINA Koncert Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 2. 3. 2010, ob 18. uri. Vstop prost.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Tatjana Rodošek IMPRESUE Fotografska razstava Razstava bo odprta do 21. marca 2010. Galerya Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 4. 3. 2010, ob 17. uri. Vstop prost.	JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA Janez Eržen JAZ, GLEDALEC Fotografska razstava Razstava bo odprta do 24. 3. 2010. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 4. 3. 2010, ob 18. uri. Vstop prost za otroke. Vstopnina za odrasle: 3 evre.	JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA V^A VAJA Območna revya plesnih skupin Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 11. 3. 2010, od 7. do 14. ure.	RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKC^A Cankarjev dom Vrhnika
PETEK, 12. 3. 2010, od 7. do 14. ure.	RDEČI KRIŽ VRHNIKA KRVODAJALSKA AKC^A Cankarjev dom Vrhnika
PETEK, 12. 3. 2010, ob 20. uri. Vstopnina: 15 evrov.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Prešernovo gledališče Kranj Desa Muck: BLAZNO RESNO O SEKSU Družinska komedya Režya: Katja Pegan Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 18. 3. 2010, ob 16.30. Vstop prost.	ŽUPN^SKI VRTEC VRHNIKA STARŠEVSKI DAN Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 19. 3. 2010, ob 19. uri. Vstopnina: 4 evre.	JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA 43. OBMOČNA REV^A ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 23. 3. 2010, ob 18. uri. Vstop prost.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Erika Pavlin in Vesna F. Rustja DUET PALET Razstava Razstava bo odprta do 11. aprila 2010. Galerya Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 25. 3. 2010, ob 18. uri. Vstop prost.	VRTEC VRHNIKA - ŽELVICA TURISTIČNO DRUŠTVO VRHNIKA DO PRVIH TURISTIČNIH KORAKOV Razstava in prireditev Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Avla Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 26. 3. 2010, ob 19. uri. Vstop prost.	MEŠANI PEVSKI ZBOR IVANA CANKARJA VRHNIKA ŽENSKI PEVSKI ZBOR OGGI iz Nagaje na Japonskem KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SOBOTA, 27. 3. 2010, ob 20. uri. Vstopnina: 15 evrov.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZMAGO BATINA, MESAR ZA VSE VEČNE ČASE Monokomedya Režya: Marko Naberšnik Igra: Bojan Emeršič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
Predprodaja vstopnic za kulturne prireditve: Turistični informacjski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9, Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si
Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, Sobota: od 8. do 14. ure in eno uro pred prireditvjo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Dodatne informacje o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si. www.vrhnika.si.www.barje.net
Program Kino predstav marec 2010
Cankarjev dom Vrhnika
TOREK, 2. 3. 2010, ob 20.30 uri. (112 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. OKROŽJE 9 District 9 Znanstveno fantastična akcya, slovenski podnapisi, nominiran za 4 oskarje in še 8 nagrad ter 27 drugih nominacy. Termin: odrasli Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 4. 3. 2010, ob 20. uri. (116 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. GRAN TORINO Gran Torino Kriminalna drama, podnapisi, nominiran za zlati globus in še tri nagrade ter 4 nominacye. Termin: mladi + (od 9. razreda OŠ dalje) in odrasli Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 7. 3. 2010, ob 16.30. (97 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. PRINCESA IN ŽABEC The Princess and the Frog Animirani, sinhronizirani film, 6+, 3 nominacye za oskarja, ena nagrada in 27 drugih nominacy. Termin: otroci, družina Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 7. 3. 2010, ob 20. uri. (114 min.) Vstopnina: 3 evre	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES It's complicated Romantična komedya, podnapisi, 3 nominacye za zlati globus ter še ena nagrada in 5 drugih nominacy. Termin: odrasli Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 9. 3. 2010, ob 20.30. (107 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. ŽENA POPOTNIKA V ČASU The Time Traveller's Wife Znanstveno fantastična romantična drama, podnapisi, po istoimenskem romanu. Termin: odrasli Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 11. 3. 2010, ob 20. uri. (96 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. JUNO Juno Komična najstniška drama, Oskar za scenary ter še 49 drugih nagrad in 39 nominacy Termin: mladi + (od 3. triade OŠ naprej) in odrasli Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 14. 3. 2010, ob 16.30. (75 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. EGON IN NJEGOV MAČEK Egon & Donci Animirani znanstveno fantastični film; ne potrebuje podnapisov ali sinhronizacye Termin: otroci, družina Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 14. 3. 2010, ob 20. uri. (109 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. LJUBEZEN SE ZGODI Love Happens Romantična drama, podnapisi Termin: odrasli Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 16. 3. 2010, ob 20.30. (104 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. LJUBEZEN NIMA CENE Hors de prix Grenko sladka komedya, podnapisi, nagrada NRJ Cine za najboljši poljub. Termin: odrasli Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 18. 3. 2010, ob 20. uri. (88 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. MALA SELIVKA Pavee Lacken: The Traveller Girl Mladinska drama, podnapisi, 3 nagrade in še 3 nominacye. Termin: mladi + (od 3. triade OŠ naprej) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 21. 3. 2010, ob 16.30. (83 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. NENAVADNA DOGODIVŠČINA No Network Igrani družinski pustolovski film, podnapisi. Termin: otroci, družina Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
Predprodaja vstopnic za kinopredstave: Turistični informacjski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si
Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Več o filmih si preberite na www.kolosej.si, ali na www.imdb.com.
NEDELJA, 21. 3. 2010, ob 20. uri. (110 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. COCO CHANEL Coco avant Chanel Biografska drama, podnapisi, nominacya za oskarja, še ena nagrada in 10 nominacy. Termin: odrasli Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 23. 3. 2010, ob 20.30. (118 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. KAR BREZ SKRBI Happy-Go-Lucky Komična drama, podnapisi, nominiran za oskarja in še ena nagrada ter 10 drugih nominacy. Termin: odrasli Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
ČETRTEK, 25. 3. 2010, ob 20. uri. (114 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. VAMPIRSKA LJUBEZEN Let the Right One In Romantična grozljivka, podnapisi, 57 nagrad in 17 nominacy. Termin: mladi + in odrasli Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 28. 3. 2010, ob 16.30. (87 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER d. o. o. TEA Tea Slovenski mladinski domišljyski film, nagrada kritike na festivalu slovenskega filma. Termin: otroci, družina Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 28. 3. 2010, ob 20. uri. (165 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. AVSTRALCA Australia Epska romantična vojna drama, podnapisi, nominacya za oskarja, še 7 nagrad in nominacy. Termin: odrasli Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 30. 3. 2010, ob 20.30. (100 min.) Vstopnina: 3 evre.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GO - PARTNER, d. o. o. OTOK V MESTU City Island Komedya, podnapisi, zmagovalec festivala v Tribeci. Termin: odrasli Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
42 NAŠ ČASOPIS	Kultura	22. februar 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
CANKARJEV DOM VRHNIKA Gledališki abonma in izven Petek, 26. februar 2010, ob 20. uri
Simon Bent
ELLING
Komed^a
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Rež^a: Andrej Jus Igrajo:
Elling: Renato Jenček Kjell Bjarne: Kristjan Guček Frank Asli, Pesnik: Aljoša Koltak Alfons Jorgensen: Miro Podjed
Reidun Nordsletten, Gunn, Johanne, Pesnica: Barbara Med-vešček
Norveški pisatelj Ingvar Ambjornsen (1956) je zaslovel s tetralogie Elling, ki jo sestavljajo romani Pogled v raj (Utsikt til paradiset, 1993), Ptičev ples (Fugledansen, 1995), Krvna brata (Br0dre i Blodet, 1996) in Ljubi me jutri (Elsk meg i morgen, 1999). Po romanu Krvna brata je leta 2001 nastala filmska uspešnica Elling v rež^l Petra Nœssa, ki je bila nominirana za oskarja za najboljši tuji film leta 2002. Film je bil nagrajen na številnih uglednih festivalih. Odrska priredba je nastala leta 2007 in bila uprizorjena v Bush theatre v Londonu, jul^'a 2007 pa se je uprizoritev preselila na West End v Trafalgar Studio. Predstava Elling Slovenskega ljudskega gledališča Celje je prva slovenska uprizoritev.
Elling je moški pri štiridesetih, ki je vse življenje preživel popolnoma izoliran z mamo. Po mamini smrti pa ostane povsem sam na svetu, v katerem se nikakor ne znajde. Socialna služba ga pošlje v instituc^o. Muč^b ga anksioznost, vrtoglavica in tesnoba. V instituc^'i si deli sobo z naivnim, preprostim, s seksom obsedenim Kjellom Bjarneom. Naloga socialne službe norveške vlade je, da asimilira ljudi, ki imajo psihične težave, nazaj v družbo. Zato jima norveška vlada plača stanovanje v Oslu, kjer je zanju vsak dan nov izziv, saj morata dokazati, da sta sposobna vsakdanjih opravil in »normalnega« življenja med ljudmi, drugače se bosta morala vrniti v instituc^b. Predstava traja 2 uri in 30 minut, z odmorom.
LITERARNI, LIKOVNI, FOTOGRAFSKI in FILMSKI NATEČAJ JSKD 2010 PODOBE REVŠČINE IN SOCIALNE IZKLJUČENOSTI JSKD, Območna izpostava Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Naš časopis
Šolarji, d^'aki, študentje, zaposleni, brezposelni, upokojenci, likovniki, fotografi, pesniki, pisatelji, filmski ustvarjalci, vabljeni k ustvarjanju na tematiko Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti, neposrednemu dejstvu številnih posameznikov in družin!
' -;— Je to moja zgodba, tvoja, naša, njihova, Tlî^B jo vidim, opazim, grem mimo,
kaj naredim zase, kaj zate in za ...?
Rok za oddajo vseh prispevkov na temo natečaja je 30. 6. 2010 na naslov JSKD OI Vrhnika, Tržaška 25, 1360 Vrhnika, e-na-slov: oi.vrhnika@jskd.s, tel.:01 750 20 39. Avtorji naj prispevke opremao z naslednjimi podatki: ime in priimek, domači naslov, izobrazba, poklic (šola, mentor), starost, telefonska številka, kontaktni elektronski naslov. Besedilom priložite disketo ali jih pošljite po e-pošti. Avtorji vse prispevke odstopno za morebitno objavo brezplačno.
Komis^a bo pregledala besedila, likovna, fotografska in filmska dela in izbrala najboljše. Oktobra 2010 bo zaključek natečaja obeležen s slavnostno akadem^b v Cankarjevem domu Vrhnika, likovno in fotografsko razstavo ter projekc^b filmskih del. Izbrana dela bodo objavljena v Našem časopisu in izdana v knjižici.
VABILO NA SKLADOVE PRIREDITVE	
Cankarjev dom Vrhnika, četrtek, 4. 3. 2010, ob 18. uri. Vstopnina 3 evre. Otroci imajo prost vstop.	VUA VAJA OBMOČNA REVUA PLESNIH SKUPIN občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer Odprtje fotografske razstave JAZ GLEDALEC Razstavlja fotograf Janez Eržen.
Cankarjev dom Vrhnika, petek, 19. 3. 2010, ob 19. uri. Vstopnina 4 evre.	43. OBMOČNA REV^A ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN občin Vrhnika, Borovnica in Log -Dragomer
Od 1. 3. do 30. 6. 2010 JSKD OI Vrhnika Tržaška 25 1360 Vrhnika oi.vrhnika@jskd.si Tel.: 01 750 20 39	LITERARNI, LIKOVNI, FOTOGRAFSKI in FILMSKI NATEČAJ JSKD 2010 PODOBE REVŠČINE IN SOCIALNE IZKLJUČENOSTI »Najbolj mrzim vlogo opazovalca, ki neprizadeto gleda ali ravna. Nikoli ne bi smeli samo gledati. Biti moramo priče: sodelovati moramo in nositi odgovornost.« Antoine de Saint-Exupery
CANKARJEV DOM VRHNIKA Otroški abonma 11. šola in izven Sobota, 27. februar 2010, ob 16. uri.
Werner Holzwarth/Irena Rajh Kunaver
KRTEK ZLATKO ali KAKEC, KI JE PADEL Z NEBA
Lutkovno gledališče FRU-FRU
Zamisel, priredba in rež^a: Irena Rajh Kunaver Igrata: Irena Rajh Kunaver, Vito Rožej
Nekega sončnega jutra je krtek Zlatko prilezel iz svoje krtine in pogledal v nebo, kakšno bo vreme. Takrat se je zgodilo. Bilo je mehko in okroglo kot klobasica in pristalo je ravno na krtkovi glavi. "Kdo se mi je pokakal na glavo?" je jezno zavpil Zlatko. A kratkoviden kot je bil, ni videl nikogar ... Skozi srečevanja krtka z živalmi na domačem travniku in njihovimi velikimi in malimi kakci otroci na zabaven način spoznajo, da vsa živa bitja počnejo „tiste stvari," o katerih se odrasli nočejo pogovarjati. Za otroka pri dveh letih pa je polna kahlica lahko zelo pomemben dogodek. Lutkovna predstava je nastala po motivih svetovne uspešnice, slikanice Wernerja Holzwartha. Na 4. Bienalu lutkovnih ustvarjalcev septembra 2007 je predstava Krtek Zlatko prejela nagrado za prenos knjižnega besedila v lutkovno govorico, na mednarodnem lutkovnem festivalu Poletni pristan v Mariboru pa 25 zvezdic, nagrado po izboru otroške žir^e.
Predstava traja 35 minut in je primerna za otroke od 2. do 10. leta starosti.
CANKARJEV DOM VRHNIKA Glasbeni abonma in Izven Sobota, 27. februar 2010, ob 20. uri.
Brina Vogelnik s skupino Brina
Skupina Brina so: Brina Vogelnik, glas Jelena Ždrale, violina Drago Ivanuša, harmonika Luka Ropret, kitare Nino de Gleria, bas Blaž Celarec, tolkala Aleš Rendla, bobni Jul^' Zornik, zvok
Brina Vogelnik izhaja iz znane umetniške družine v Ljubljani. Za ljudsko izročilo jo je že v otroštvu navdušila mama. Njen prvi preboj na oder se je razv^al ob plesnih predstavah z maskami in lutkami, kmalu pa tudi kot samostojni koncerti dua Andrabrin. Zatem je njena pot peljala le še navzgor. Študirala je grafično oblikovanje na ALU v Ljubljani, eno leto se je izpopolnjevala na Univerzi Gesamthochschule Essen v Nemč^'i, diplomirala je iz plastelinske animac^e. Sodelovala je v različnih gibno-plesnih in lutkovnih predstavah društva Kinetikon, otroških TV ser^ah (Bisergora ^ ), ustvarja kratke animirane filme in videospote v stop-motion tehniki z različnimi materiali. Za animirani videospot Mlado leto je prejela priznanje za glasbo na Izolanimi, Festivalu slovenske animac^e v Izoli (2006).
S skupino Šišenska bajka je prišla njena prva Druga godba (1999), ta pa ji je odprla vrata do prvega albuma Graščakinja (2002), ki ga je posnela s skupino String.si Vlada Batiste in zanjo prejela nagrado Zlata ptica.
V želji po svežem in drznejšem glasbenem ustvarjanju je leta 2003 ustanovila skupino Brina. Sedem glasbenikov črpa glasbene motive iz ljudskega blaga, vedno več repertoarja pa predstavljajo tudi avtorske pesmi. Izdali so albuma Mlado leto in Pasja legenda. Pasja legenda je kar tri mesece zasedala top 10 lestvice World Music Charts Europe, pesem Poljanska balada pa je bila nominirana za skladbo leta na BBC. Vse tri albume je Brina oblikovala sama.
Krog
za duhovno življenjsko pomoč
Ko se veča zavest o celostni medicini, dobiva možnost izcelitve po duhovni poti vse večjo pozornost tudi v strokovnih krogih. Pri tem se vedno znova pojavlja ime Bruno Groning (1906-1959). V petdesetih letih je vzbudil pozornost svetovne javnosti z nenavadnimi izcelitvami in zapustil znanje o sprejemanju duhovne izcelitvene moči, Heilstrom. Množica zdravniško dokumentiranih poročil o uspehu dokazuje aktualno delovanje njegovega Učenja.
Preprosto, naravno, brezplačno in zdravniško preverjena pot se dogaja tudi na Vrhniki, kjer je ustanovljena skupnost Vrhnika. Pomoč in izcelitev po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groninga poteka v Cankarjevem domu na Vrhniki v lutkovni sobi (vhod zadaj) na vsake tri tedne. Naslednji termini so:
-	petek, 12. marec, od 19.00 do 22.00 (informativno predavanje pa od 17.30 do 19.00),
-	petek, 2. april, od 19.00 do 22.00 (informativno predavanje pa od 17.30 do 19.00).
Predavanja in druženja so brezplačna.
NČ
CANKARJEV DOM VRHNIKA Gledališki abonma in izven Petek, 12. marec 2010, ob 20. uri
(namesto v petek, 11. decembra 2009)
Desa Muck
BLAZNO RESNO O SEKSU
Družinska komed^a PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Rež^a: Katja Pegan
Igrajo:
Rožca, 14 let: mučenik Igor Štamulak
Biba, 13 let: zafrustrirana metalka Vesna Pernarčič Žunić
Fredi, 14 let: normalen tip, športnik Rok Matek
Tina, 14 let: fensika Vesna Slapar
Rosvita, 42 let: Fred^eva mama in ginekologinja Vesna
Jevnikar
Leon, 45 let: Bibin oče Matjaž Višnar
Robert, 45 let: Fred^ev oče Peter Musevski
Erika, 35 let: Rožčina mama Darja Reichman
Mič, 16 let, Demonio, rock zvezda, in Ekshibicionist: Andrej
Murenc
Karfijola - učiteljica telovadbe in Vidrihova - profesorica: Desa Muck
Alojz^' - vernik in Pedofil: Pavel Rakovec Dekle iz plemena žensk: Bojana Fornazarič Plesalec: Peter Tavšanovič Plesalka: Veronika Škrlj
V Prešernovem gledališču Kranj nadaljujejo tradic^b uprizarjanja mladinskih oziroma bolje rečeno družinskih romanov Dese Muck; to je že tretja uprizoritev iz ser^e Blazno resno ^ po Blazno resno zadetih in Blazno resno slavnih. Desa Muck v teh delih sproščeno in odkrito piše o problemih, ki pest^b in zanimajo najstnike, da bi jih tako obvarovala pred strahom ali odporom do stvari, ki jih obravnava.
Blazno resno o seksu je bila od vseh štirih knjig največja prodajna uspešnica, kar dokazuje, da se z mladimi, ki v času odraščanja potrebujejo čim več pravih informac^' o spolnosti, o spremembah svojega telesa, o čustvih, ki jih pretresajo, še vedno premalo pogovarjamo. Ali pa, kar je še slabše, da se odrasli z njimi o vsem tem pogovarjamo li-cemersko ali vzvišeno, pogosto brez vsakih poštenih razlag, pred spolnostjo pa tudi svarimo in iz nje delamo tabu. Vse to je povedano dovolj sproščeno in ponekod tudi duhovito, tako da didaktična stran, ki priročniško ponuja odgovore na tisto, kar so si najstniki pred izrabo interneta vedno želeli vprašati, ni preveč vsiljiva. Prav zaradi prepletanja odnosov med najstniki, med starši ter med enimi in drugimi, je uprizoritev poučna družinska komed^a, namenjena obojim. Predstava traja 90 minut, brez odmora.
Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA
Vas vljudno vabi na odprtje fotografske razstave:
TATJANA RODOŠEK IMPRES^E,
ki bo v torek, 2. marca 2010, ob 18. uri
v Galerii Cankarjevega doma na Vrhniki.
Razstava, ki nam osvetljuje Kamnolom nad Verdom z
drugačnimi lučmi,
bo odprta do 21. marca 2010
od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure,
ob nedeljah od 8.30 do 12. ure.
V torek, 23. marca 2010, ob 18. uri pa bo v Galerii Cankarjevega doma na Vrhniki odprtje slikarske razstav:
ERIKA PAVLIN in VESNA F. RUSTJA DUET PALET.
Razstava bo odprta do 11. aprila 201, od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 8.30 do 12. ure.
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA
Vas vljudno vabi na odprtje fotografske razstave: JANEZ ERŽEN JAZ, GLEDALEC,
ki bo v četrtek, 4. marca 2010, ob 18. uri v avli Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo na ogled do 24. marca 2010.
VRTEC VRHNIKA - ŽELVICA in TURISTIČNO DRUŠTVO VRHNIKA
Vas vabita na odprtje razstave:
DO PRVIH TURISTIČNIH KORAKOV
v četrtek, 25. marca 2010, ob 17. uri v avli Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo na ogled do 6. aprila 2010.
RAZSTAVE SO ODPRTE TUDI OB NEDELJAH OD 8.30 DO 12. URE. VABLJENI!
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS
43
IBS MEDNARODNA POSLOVNA ŠOLA LJUBLJANA
Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana
Tel.: 040/561 896, www.ibs.si, e-naslov: info@ibs.si
Intervju z doc. dr. Ireno Marinko,
dekanico IBS Mednarodne poslovne šole Ljubljana
Ustanovili ste višjo strokovno šolo Leila, d. o. o., in IBS Mednarodno poslovno šolo Ljubljana. Nam lahko poveste, v čem se šoli razlikujeta in v čem sta si podobni? Višja strokovna šola je specializirana za program poslovni sekretar, traja dve leti in po diplomi se pridobi naziv poslovni sekretar. IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana pa izvaja program mednarodno poslovanje, ki traja tri leta, po diplomi študenti pridobio naziv diplomant mednarodnega poslovanja. Po diplomi na višji strokovni šoli je mogoče nadaljevati s študiem v drugem
in evropskih povezav postaja svet čedalje manjši in se je treba sporazumevati. Ne smemo si delati iluzi, da se bo svet učil slovenski jezik. Danes velik del človeštva govori angleščino in španščino, velik del Evrope pa tudi nemščino, francoščino in italianščino.
Saj se mladi uč^o angleščino v osnovni in srednji šoli. Ali to znanje ne zadostuje?
Znanje tujega jezika je treba ves čas obnavljati in nadgrajevati, sicer ga pozabimo. V čem se LEILA IN IBS razlikujeta od preostalih šol? Višja strokovna šola Leila izva-
letniku visoke šole; po diplomi na visoki šoli pa je mogoče nadaljevati s strokovnim magi-steriem, za katerega upamo, da bo tudi kmalu akreditiran. Podobnost obeh šol je v tem, da kombinirata znanje tujih jezikov in poslovna znanja in sta tako kot nalašč za vse, ki morajo kakor koli sodelovati s tujino.
Ali je potrebno toliko poudarka na tujih jezikih?
Seveda je potrebno, in to čedalje bolj. Zaradi globalizacie
ja program poslovni sekretar in se razlikuje od drugih šol predvsem po tem, da ima do študentov individualni pristop in da v okviru rednega študi'a omogoča študi treh tujih jezikov. Prav tako ima individualni pristop do študentov IBS, ki pa sploh edina v Slovenii ponuja kombinacio moderni tuji jeziki in poslovna znanja. Že res, da imajo nekaj tujih jezikov tudi druge visoke šole in fakultete, vendar samo naš program mednarodno poslovanje vsebuje 60 % poslovnih
znanj in 40 % modernih tujih jezikov; poleg tega pa potekajo v angleščini tudi deli predavanj oziroma vaj.
Tuje jezike je mogoče študirati tudi na Filozofski fakulteti?
Ja, več zaposlenih na IBS Mednarodni poslovni šoli Ljubljana nas je diplomiralo iz germanistike ravno na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vendar pa je na Filozofski fakulteti poudarek na slovnici, književnosti in prevajanju; pri nas pa gre za kom-binaci'o modernih tujih jezikov in poslovnih znanj, kar pomeni, da so naši študenti zelo dobro usposobljeni za delo na področju mednarodnega poslovanja.
Kdo naj bi se vpisal v IBS?
Študi na IBS je primeren za vse: gimnazice, zaposlene, mlade in manj mlade, za tiste, ki so zaposleni v mednarodnih firmah, pa tudi za tiste v državni upravi, šolah, društvih, muzejih in tako naprej. Dandanes kratko in malo ni več institucie, ki ne bi sodelovala s tujino. Če ne drugače, se povezujejo v evropske projekte. Če
bomo hoteli pridobiti evropska sredstva, bomo morali razumeti razpise, znati pisati prgave in se pogovarjati s partnerji.
Predstavljam si, da se marsikdo ne more odločiti za vašo šolo, ker se boji tujih jezikov? Za štud^ jezikov je potreben talent.
Ne, za učenje jezikov ni potrebnega nobenega posebnega talenta. To je navadna izmišljotina. Jezik je treba ponavljati in biti pri tem sproščen, v tem je vsa umetnost. Kakšen talent imajo dveletni otroci, ki se naučio slovenščine (pa je precej težja od angleščine)?
Kakšen uspeh dosega prva generac^a študentov visoke šole?
Študenti so izjemno dobri, imajo zelo visoke ocene in vsi že priznavajo, da je bil strah pred tujimi jeziki čisto nepotreben.
Ampak gimnaz^ci in drugi srednješolci morajo plačati šolnino?
Res je. Vendar pa imajo status študenta in se lahko zaposlio, potem pa plačujejo šolnino.
LEILA, Višja strokovna šola, d. o. o. Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana T: 040/561 896, e-naslov: irena.marinko@guest.arnes.si, www.leila.si
vpisuje v višješolski strokovni program: POSLOVNI SEKRETAR.
Program je primeren za vse, ki žel^o bolje opravljati svojo službo, napredovati na delovnem mestu, pridobiti ali dopolniti izobrazbo in postati bolj samozavestni. S študenti delamo individualno in spodbujamo pozitivno vzdušje in veselje do učenja.
VISOKA ŠOLA ZA POSLOVNO IZOBRAŽEVANJE
Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana
T: 040/561 896, e-naslov: inflo@ibs.si, www.ibs.si
vpisuje v akreditirani visokošolski strokovni program:
MEDNARODNO POSLOVANJE.
Program je idealen za tiste, ki žel^o obvladati poslovna znanja in tuje jezike. Tisti, ki so že obiskovali višješolski program, se lahko vpišejo v drugi letnik visoke šole in pridobio visokošolsko izobrazbo v približno letu in pol.
Obstajajo tudi ugodna bančna posojila. Po naših izkušnjah marsikomu šolnino plačujejo tudi starši ali pa podjetje. Vsi se zavedajo, da je to investici'a, ki se splača.
Zakaj naj bi se človek vpisal na vašo višjo ali visoko šolo?
Naj naštejem samo nekaj razlogov:
-	študi je aktualen, saj izobrazba na področju mednarodnega poslovanje predstavlja dobre možnosti za zaposlitev,
-	študenti že v okviru rednega študia dobio možnosti za spoznavanje tujih držav in njihovih kultur,
-	študi daje študentom glavno orodje za mednarodno povezovanje: poslovno znanje in tuje jezike,
-	učenje modernih tujih jezikov poteka v prietnem okolju in spodbuja sproščeno komuniciranje,
-	študi je primeren za vse, tudi za tiste, ki nimajo najvišjih
ocen,
-	s študenti delamo individualno in jim pomagamo pri učenju, če imajo težave,
-	predmeti vsebujejo tudi znanja na področju trajnostnega razvoja, humanistike in ne le ekonomie,
-	študenti naše šole imajo status študenta in lahko delajo prek študentskega servisa.
Ali je med študenti kaj starejših?
Imamo študente vseh starosti, od 18 do 55 let; če bi dobili še kakšnega starejšega, bi ga bili še bolj veseli. Študiski rezultati dokazujejo, da starejši študenti delajo zelo pridno, pa tudi izkušnje že imajo, zato so njihove ocene višje od tistih, ki so komaj zapustili srednjo šolo.
Vi gotovo ne študirate več?
Seveda še študiram in tudi bom, dokler bom živa. Vsaki dve leti začnem s študiem novega tujega jezika, razmišljam pa tudi o še enem doktoratu.
Tehniški muzej Slovenije
Tehniški muzej Slovence Bistra pri Vrhniki 01/750 66 70, 01/436 64 90 info@tms.si www.tms.si Odpiralni čas:
torek - petek: 8.00-16.00 (juli in avgust: 10.00-18.00) sobota: 9.00-17.00 nedelja in prazniki: 10.00- 18.00 Zaprto od 4. decembra do 1. marca.
Spoštovane obiskovalce in obiskovalke obveščamo, da bo Tehniški muzej Slovenie v Bistri pri Vrhniki odprl svoja vrata 2. marca 2010.
Tehniški muzej Slovence v Bistri pri Vrhniki vas vabi, da se marca udeležite:
NEDELJSKE PRIREDITVE
Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice.
PRIKAZ PEKE KRUHA V KRUŠNI PEČI
v nedeljo, 7. 3. 2010, ob 15. uri.
Oglejte si, kako so včasih delali kruh! De-monstratorka bo pokazala postopek starega načina peke kruha, od mesenja testa do peke kruha v krušni peči.
JAVNO VODSTVO PO MUZEJSKIH ZBIRKAH
v nedeljo, 14. 3. 2010, ob 14. uri.
PRIKAZ ŽAGANJA HLODOVINE ŽAGO VENECUANKO
V nedeljo, 14. 3. 2010, si ob 15. uri lahko
ogledate najpreprostejši način izkoriščanja vodne sile, pogon žagalnega mehanizma z vodnim vretenom. Dotočno korito ali rake so konstruirane tako, da visok vodni padec in usmeritev sile vodnega curka na konice loput vodnega vretena zagotavljata veliko obratov pogonske osi in posledično potrebno moč za hkratno žaganje hloda in premikanje voza, v katerega je ta vpet. Če bo vodostaj prenizek, prikaza ne bo.
PRIKAZ ROČNEGA KOVANJA PODKEV
v nedeljo, 21. 3. 2010, ob 15. uri.
V	muzeju sta dve muzejski kovačii: orodna in podkovska, prikaz kovanja poteka v eni ali drugi. V podkovski kova-čii kovač prikaže ves postopek izdelave podkve. Kos železa razžari v žerjavici kovaškega ognjišča, katerega temperaturo zviša s podpihovanjem zraka s pomočjo kovaškega meha. Razžarjeno železo na nakovalu s kladivom oblikuje v podkev.
V	orodni kovačii na enak način izdela ročno orodje.
PRIKAZ ROČNE IZDELAVE ZOBOTREBCEV
V	nedeljo, 28. 3. 2010, si lahko med 15. uro in 17. uro ogledate prikaz izdelave zobotrebcev. Posebna panoga suhe robe je izdelovanje zobotrebcev, ki je bilo zelo razširjeno na širšem ribniškem območju in na območju Velikih Lašč. Poleg pomembnega zaslužka je bilo tudi oblika družabnosti v zimskem času. Delali so jih ročno iz leskovega, drenovega, česmino-vega in lesa črnega gabra. Razdeljeno je bilo na več opravil: nekateri so rezali palice na količke, drugi so iz njih cepili tanjše letvice, tretji so jih na obeh straneh ostrili z nožem in nato povezovali v butarice.
PRIKAZ POIZKUSOV NIKOLE TESLE
Vsako nedeljo ob 16. uri si lahko ogledate zelo zanimiv in privlačen del elektro-zbirke - to so poskusi izumitelja Nikole Tesle, ki jih demonstrator predstavi na delujočih eksponatih. Demonstrator v uvodu na kratko predstavi življenje Nikole Tesle, nato si ob njegovi razlagi ogledate delovanje številnih poizkusov.
DELAVNICE
Za vse delavnice so obvezne priave do srede pred izvedbo delavnice prek telefona 01/750 66 72, 041/957 146 ali elektronske pošte programi@tms.si. V primeru premalo priav delavnice ne bo.
PLETARSKA DELAVNICA
Izdelava ročno pletene košare iz brezovega šibja v soboto, 6. 3. 2010, ob 9. uri.
Košare iz brezovega šibja se uporablja za skladiščenje ali za prenos stvari. Za izdelovanje potrebujemo brezove šibe, škarje in nož. Branka Janežič bo udeležence naučila prepletanja in oblikovanja osnovnih šib s stranskimi, tako da bo njihov končni izdelek manjša košara. Delavnica poteka od 9. do 14. ure. Cena delavnice je 12,00 evrov / osebo.
PEKA KRUHA V KRUŠNI PEČI
V	soboto, 13. 3. 2010, ob 10. uri vabimo, da se udeležite tečaja o peki kruha. Mentorica nauči udeležence tečaja ves postopek starega načina peke kruha, od mesenja testa do peke kruha v krušni peči. Spečen hlebec slastno dišečega kruha vsak udeleženec odnese domov. Na delavnico prinesite posodo za mesenje testa. Cena tečaja je 12,00 evrov/ osebo.
IZDELAVA VELIKONOČNIH ZAJČKOV
V	soboto, 20. 3. 2010, ob 9. uri vabimo,
da se nam pridružite pri izdelavi zajčkov iz sena. Delavnico bo vodila Maja Rogelj, mojstrica izdelovanja izdelkov iz sena s certifikatom Obrtne zbornice Slovenie Cena delavnice je 25,00evrov /osebo in traja 3 ure.
DELAVNICA OBLIKOVANJA GLINE
Udeleženci se bodo pod mentorstvom Ivane Petan seznanili z različnimi tipi gline. Spoznali bodo različne tehnike ročnega oblikovanja lončarskih izdelkov in se v njih tudi preizkusili. Delavnica je namenjena začetnikom oz. prvim korakom k spoznavanju dela z glino.
V	soboto, 27. 3. 2010, ob 9. uri. Cena delavnice je 25,00 evrov/osebo in traja 3 do 4 ure.
ŠTUDENTSKI TEDEN ODPRTIH VRAT MUZEJEV
V	okviru meseca študentske kulture nudimo študentom v tednu od 9. 3. 2010 do 14. 3. 2010 prost vstop. V nedeljo, 14. 3. 2010, se boste lahko brezplačno udeležili tudi vodstva po muzejskih zbirkah (ob 14. uri), ogledali prikaz žaganja hlodovine z žago venecianko (ob 15. uri) in poizkuse Nikole Tesle (ob 16. uri).
MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACE
Grad Polhov Gradec Polhov Gradec 61 1355 Polhov Gradec www.tms.si, ajda.kozjek@tms.si
Telefon: 01/ 364 00 83, 031 816 580 Odprto od torka do petka, ob nedeljah in praznikih od 10. do 17. ure. Oglejte si zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikaci, Telefonistke in telegrafistke in novo razstavo Začetki mobilne telefonie v Slovenji.
ŠTUDENTSKI TEDEN ODPRTIH VRAT MUZEJEV
V okviru meseca študentske kulture nudimo študentom v tednu od 9. 3. 2010 do 14. 3. 2010 prost vstop (v soboto, 13. 3. 2010, bo muzej zaprt) .
GOSTUJOČA RAZSTAVA ŽELEZNA POT - SLEDI ČLOVEKA NA OBMOČJU VZHODNIH JULIJSKIH ALP OD BRONASTE DOBE DO ZGODNJEGA SREDNJEGA VEKA Razstavo so pripravili v oddelku Muzeji v Bohinju Gorenjskega muzeja v okviru mednarodnega projekta IRON ROUTE Interreg III B.
Lahko si boste ogledali pomembnejše najdbe, ki so jih našli na območju Pokljuke, Triglavskega pogorja, Spodnjih Bohinjskih gora in Jelovice. Razstava bo na ogled do 9. maja 2010. Vir: Fototeka GM-Muzeji v Bohinju
GOSTOVANJA
Razstava LETEČI ČLOVEK, Stanko Blou-dek (1890-1959), gostuje v Kranjski Gori in Ratečah.
Razstava Tehniškega muzeja Slovenie z naslovom LETEČI ČLOVEK, Stanko Blo-udek (1890-1959), bo na ogled v Liznjeko-vi domačii v Kranjski Gori ter Kajžnkovi hiši v Ratečah. Odprli jo bomo v petek, 12. 3. 2010.
V Knjižnici Poljane (enoti Mestne knjižnice Ljubljana) si lahko do 30. 3. 2010 ogledate razstavo Stari telefoni iz Muzeja pošte in telekomunikaci. No ogled sta dva telefonska aparata in hišna telefonska centrala iz prve polovice 20. stoletja.
44 NAŠ ČASOPIS			Kultura				22. februar 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
							
	ub . zako	m ^ Kl	ub ■ zaklon ^ Klub Z	iako:		ub	Zakon^ Klub Zakon •
Zastonj v kino? ^ Ja, zakon!
Klub vrhniških študentov vsem svojim članom podarja kupon (lahko ga izkoristiš v vseh Kolosejevih kinocentrih in v Kinoklubu Vič; kupon ne velja za 3D-filme), ki ga lahko zamenjaš za BREZPLAČNO KINOVSTOPNICO za ogled filma po SVOJI izbiri! Vse, kar moraš narediti, je, da se včlaniš v Klub vrhniških študentov! Član/-ica Kluba vrhniških študentov lahko postaneš, če si d^'ak/-inja ali študent/-ka s stalnim ali začasnim prebivališčem na območju občin Vrhnika, Borovnica, Horjul in Log - Dra-gomer.
Vpis je s potrdilom o šolanju mogoč osebno v klubu Zakon, in sicer vsak dan od 17. do 22. ure. Lahko pa na naš naslov (Klub vrhniških študentov, Tržaška 11, 1360 Vrhnika) po pošti pošlješ potrdilo o šolanju skupaj z izpolnjeno pristopno izjavo, ki jo dobiš tukaj: www.kvs-klub.si/kvs_ pristopna.doc.
Kupon je lahko tvoj na dva načina:
-	pošljemo ti ga po pošti v roku 14 dni od prejetja tvoje pristopne izjave in potrdila o vpisu;
-	prevzameš ga osebno, v klubu Zakon, ob včlanitvi.
Vsi, ki ste že naši člani, boste kupone našli v svojem nabiralniku najpozneje do 7. marca 2010. Akcya se začne s 1. marcem 2010!
5. marec ob 22.00, klub Zakon
Klemen Klemen + Boter Nejc & Jaša Hedžet - Jajo
Klemen Klemen s Trnovega v Ljubljani nadaljuje svojo viz^o rapa, s katero nas je navdušil tako na prvi plošči, Trnow stajl, kot na drugi, Hipnoza. Sodeloval je z Aniko Horvat, Vladom Kreslinom, D-Fact. Posnel je nekaj odličnih videospotov, med katerimi gotovo izstopa animirani spot Leta 1600. Sodelovanje z DJ-em in pr^ateljem Simonom Falkom -Stojkom sega še v čase srednje šole, ko je Klemen začel pisati svoja prva besedila. Kmalu je postal ikona ljubljanske scene rapa, saj so posnetki z njegovih kaset z neverjetno hitrost-
razkril s svojim duhovnim očetom, All Starjem, leta 2002 v tedanjem Teatru Gromki. Predstavila sta se kot dvojec Prava šola, nekajkrat nastopila in kmalu ustanovila kolektiv. Najstniki, razvneti od izdaje Kam so šli vsi? EP (posneto 2005), so se raz-tepli naokoli. Boter Nejc je vztrajno krmaril čez vse krize, koncertiral po Velenju, Festivalu Sanje, Kopru in še marsikje. Na Obali je spoznal po tamkajšnjem undergroundu uveljavljenega mladega basista Jašo Hed-žeta - Jaja. Jaša je dejaven v veliko stranskih projektih, njegov glavni je vzhajajoča zvezda Slovenskega Primorja, progresivni Toxine. Boter in Jaša obljubljata objavo skupnih de-motejpov, njuna strast pa so nastopi v živo. Presenetita zmeraj. Vstopnina:
-	7 evrov
-	2 evra za člane KVŠ-ja s potrjeno izkaznico ali študente in d^'ake upravne enote Vrhnika s potrdilom o šolanju
Karte bodo v tednu pred koncertom naprodaj v klubu Zakon vsak dan od 17.00 do 22.00.
6. marca ob 20.00, klub Zakon
Večer risank -Futurama Night
Da, res je! Vračajo se večeri risank
-	tokrat bo na sporedu Futurama Night. Tako bomo v soboto, 6. marca, od osmih zvečer pa do jutranjih ur (dokler bodo oči zmogle) klub Zakon spremenili v domačo dnevno sobo in se posvetili gledanju risank.
jo zakrožili med ljubljansko srenjo rapa. Imena, ki si ga je ustvaril na ulicah Ljubljane, ni mogel prezreti niti Ali En, ki ga je že leta 1994 povabil na gostovanje v komadu V mestu nekaj dogaja, ki ga najdemo na Al^'evem prvencu Leva scena. Gostovanje ni ostalo neopaženo, še več, k sodelovanju ga je povabila tudi takratna smučarska kompan^a, zbrana okrog zasedbe Pasji kartel. Klemen Klemen, čigar ime se je v tistem času pisalo kot KL-in Bastard, je tako v precejšni meri sodeloval pri obeh izdelkih Pasjega kartela in po mnenju insiderskih poznavalcev rapa zelo odstopal od siceršnje kakovosti albumov.
Boter Nejc je raper tretjega tisočletja. Občinstvu je lastno rimano bogastvo
Obvezna oprema:
-	skodelica za čokolino;
-	udobne cunje (pižama, trenirka ...);
-	»pouštrčki«, »dekice« itn.;
-	debele nogavice.
14. marca ob 20.00, klub Zakon
Premiera kratkih filmov EU-TOO Young people "On Air^'
Vljudno vabljeni na ogled petih kratkih filmov, ki so na Zavodu Volunta-riat nastali v sklopu mednarodnega projekta EU-TOO, Young people On Air.
Dvajset udeležencev projekta je minulo jesen svojo kreativno energ^'o usmerjalo v ustvarjanje igranih pa tudi dokumentarnih kratkih filmov, ki na različne načine reflektirajo družbo, v kateri živimo. Za pokušino vam ponujamo njihove kratke opise.
Lačni razumevanja
Kaj je odvisnost? Je odvisnost nekaj pozitivnega ali negativnega? Ste tudi vi odvisni od česa? Na ta vprašanja sva poskušali najti odgovore skozi celoten film. Gre za dokumentarno-igrani film, ki nima neposrednega sporočila, ampak ga lahko vsak gledalec interpretira na svoj način. Skozenj želiva
gledalcem posredovati kritičen razmislek o družbi, v kateri živimo. Briga me!
Tri dekleta se čez vikend odprav^o na piknik ob jezeru. Vse poteka po načrtu, dokler se ne začne vsako njihovo dejanje nezavedno spreminjati v katastrofo. Posledice njihovih brezbrižnih okoljskih ravnanj niso vidne le v njihovi neposredni bližini, temveč odmevajo očitno tudi v svetu ... Obstaja sploh še kdo, ki ga briga svet, medtem ko dekleta briga le njihova zabava?
Drugi dom
So mladi, uspešni, obetavni. So študenti. So pr^atelji. Prihajajo iz Makedonce in Slovence. Doma so tukaj in tam. So domačini in tujci hkrati. Prehod
Film Prehod prikazuje skoraj nezavedno spreminjanje in prilagajanje posameznika okolici.
V	njem lahko vidimo dva precej podobna dneva Andrejevega življenja, ki sta med seboj oddaljena neznano časovno obdobje.
Sami sebe težko vidimo v danem trenutku, lahko se le primerjamo s prejšnjim, saj takoj, ko pomislimo na tukaj in zdaj, zdajšnji že mine. Ko vidimo svojo sliko izpred sedmih let, naenkrat zagledamo, kako zelo smo se spremenili, čeprav se nam je v naši sedanjosti zdela sprememba iz dneva v dan skoraj neopazna. Čist notr
To je osebna izpoved zasvojenca, ki pripoveduje (tudi) o tem, kako tanka je lahko meja med svetom opoj a in navidezno zunanjostjo - realnostjo. Protagonist nas skozi podajanje intimnih občutkov popelje na svojo pot doživljanja in spoznavanja lastne zasvojenosti ter nenazadnje sveta, ki ga (in nas) obdaja.
Skupinske
maturitetne
inštrukc^'e
V	spomladanskih mesecih bo KVŠ nadaljeval z maturitetnimi tečaji za dC'ake zaključnih letnikov: marca z matematiko, v poznejših mesecih pa se bodo tečaji po potrebi razširili še na druge predmete. Za tečaje bo ugodna cena, še dodatno pa bodo subvencionirani za člane kluba. Tečaji se bodo izvajali ob minimalnem številu petih prC'avljenih udeležencev. InformacC'e in prC'ave na naslovu: program_kvs@-yahoo.com.
v
Četrtkov jamsession
KVŠ bo tudi marca (ob četrtkih med 17. in 22. uro) organiziral delavnico glasbene improvizacC'e. Jamsessi-on je namenjen vsem glasbenikom in glasbenicam, ki želC'o predstaviti svoje delo, ga glasbeno nadgraditi, svojim pesmim prepustiti prosto pot zunaj začrtanih smernic, ustvarjati nove žanre in glasbene podobe, lotiti se starih uspešnic ter s tem vaditi igranje na svojem glasbilu, zabavati
se ob živi glasbi in spoznati ustvarjalne ljudi. Navdušence in navdušenke nad različnimi glasbenimi zvrstmi pričakujejo prost oder, osnovni komplet bobnov, kitarski ter basovski ojačevalnik in mikrofon. S seboj prinesite svoja glasbila in voljo do pospravljanja končnega nereda. Termina:
-	četrtek, 11. marca;
-	četrtek, 25. marca.
Odprti oder kluba Zakon se širi tudi v Logatec
KVŠ tudi letos, že tradicionalno, vabi vse mlade, še neuveljavljene glasbene skupine iz občin Vrhnika, Borovnica, Horjul, Log - Dragomer in Logatec, da se na odru kluba Zakon predstavno občinstvu. Omejitev glede glasbenih zvrsti ni, pomembno pa je, da skupine igrajo svojo, avtorsko glasbo in da se še nikoli niso predstavile na našem odru. Odprti oder ni tekmovalne narave, temveč ima namen, da v enem izmed aprilskih večerov še dodatno spodbudi povezovanje in kreativno ustvarjanje glasbenikov iz našega okoliša ter je obenem odlična priložnost za pridobivanje koncertnih izkušenj. PrC'ave sprejemamo do 13. marca 2010 na elektronski naslov: pro-gram_kvs@yahoo.com. Ob prgavi mora vsaka skupina predložiti kontaktne podatke (ime, naslov in telefonsko številko) ter kratek opis skupine. Zaželena, ne pa tudi nujna, sta fotografija in demoposne-tek (naslov internetne povezave ali zgoščenka, ki jo pošljete na naslov: Klub Zakon, Tržaška 11, 1360 Vrhnika, s pripisom "Za odprti oder"). Ker je število v večeru nastopajočih skupin omejeno na pet, bosta v primeru velikega zanimanja imeli prednost kakovost in kreativnost. Vstop na prireditev bo prost, skupine pa so upravičene do povrnitve potnih stroškov. V primeru premalo prC'avljenih skupin bo prireditev prestavljena na naslednje leto. Vabljeni!
Dodatne informacC'e dobite na: pro-gram_kvs@yahoo.com.
Pridi po svojo KVŠ-majico
Želiš KVŠ-jevo majico nove sezone? Če si že član/-ica Kluba vrhniških študentov, jo lahko v klubu Zakon med delovnim časom že prevzameš. Na voljo sta ženski in moški model majic v različnih velikostih. Če še nisi
član/-ica KVŠ-ja, lahko to brezplačno postaneš s potrdilom o šolanju ali vpisu, ki ga v klub Zakon prineseš vsak dan od 17. do 22. ure ali pa ga s pristopno izjavo (www.kvs-klub. si/kvs_pristopna.doc) pošlješ po pošti. Naš poštni naslov je Klub vrhniških študentov, Tržaška 11, 1360 Vrhnika.
Vabilo D^aške sekc^e KVŠ-ja
Imaš status dC'aka in polno idej? Postani član/-ica DC'aške sekcC'e KVŠ in jih uresniči! Sestanki potekajo vsako nedeljo ob 19. uri v klubu Zakon. Vse, kar potrebuješ, je potrdilo o šolanju in nore ideje!
Za več informace obišči spletno stran www.kvs-klub.si ali pokliči 041/846609 (predsednik Kekec).
Nedeljski filmski večeri
Ker je človeškemu bitju všeč ogled dobrega filma, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekcC'o in dobrim ozvočenjem po-ustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Ponavadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televizC'ci nimajo posluha. Z glasovanjem na forumu (www.kvs-klub.si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti. Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film!
Sestanki KVŠ-ja
V	šolskem letu 2009/10 potekajo sestanki KVŠ-ja vsak torek ob 20.00. V našo družbo ste vabljeni vsi z idejami, predlogi in voljo do dela.
KVŠ-jev fitnes in rekreac^a
KVŠ-jeve rekreacC'e in fitnesa se lahko udeležite vsako nedeljo od 18.00 do 19.30 v telovadnici Partizan. Če vam zdravje ponuja svojo roko, zakaj mu ga ne bi še vi? Vaša udeležba je zaželena in ^ brezplačna!
Mladi poeti, pozor!
V	okviru Kluba vrhniških študentov pripravljamo zbirko pesmi mladih talentov z Vrhnike in okolice. Torej vabimo vse, ki radi izlivate svoja čustva na papir, da prispevate svoj košček. Svoje stihe in podatke (ime, priimek in kakšno kontaktno informacC'o) nam pošljite na pesniska.zbirka@gmail. com do 2. aprila 2010. Izid zbirke je predviden maja, seveda pa se bomo potrudili, da bomo objavili čim več pesmi.
Na istem elektronskem naslovu smo dosegljivi sponzorjem in za vsa vaša vprašanja. Lahko nas tudi pokličete na katero izmed naslednjih telefonskih številk:
051/800-068 - Hana 031/730-022 - Aljoša, 040/239-599 - Anja Smučarja
Prav tako kot lani Klub vrhniških študentov tudi letos organizira smučanje, vendar ne v Slovenci, temveč v AvstrC'i. Izbrali smo si datum, 13. marec 2010, in smučišče ... šli bomo v Nassfeld. Vse, kar potrebujete, je smučarska oprema, da boste, če ste člani Kluba vrhniških študentov, z nami smučali že za 20 evrov! Nesrečneži, ki bi radi smučali, ampak ste za včlanitev prestari ali si samo ne upate včlaniti se, pa boste plačali polno ceno, ki bo okoli 40 evrov. Za več in-formacc spremljajte našo internetno stran (www.kvs-klub.si).
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS
45
Cankarjeva knjižnica v letu 2009
Knjižnična dejavnost je ena najstarejših organiziranih kulturnih in informacyskih dejavnosti na Slovenskem. Javni zavod Cankarjeva knjižnica Vrhnika kot osrednja knjižnica namenja svojo dejavnost občanom občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Knjižnično dejavnost zagotavlja za občane Loga -Dragomerja od leta 2007, vendar v občini še ni prostorov za knjižnico. Dejavnosti občine za zagotovitev novih prostorov že potekajo, v knjižnici pa pripravljamo knjižnično zalogo. V Borovnici deluje enota Krajevna knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica, tudi ta se mora preseliti iz najemnih prostorov v manj kot treh letih. Občini Borovnica in Log - Dragomer sta pogodbeni partnerici.
V Zakonu o knjižničarstvu so točno opredeljene dejavnosti, ki jih mora knjižnica opravljati. Naša temeljna dejavnost je zbiranje, obdelava in hranjenje knjižničnega gradiva, ki ga posredujemo svojim uporabnikom, jim zagotavljamo dostop do tega gradiva, pa tudi do elektronskih publikacy. Prav tako zbiramo, obdelujemo, varujemo in posredujemo domoznansko gradivo. Sodelujemo v medknjiž-nični izposoji in posredujemo informacye. Pridobivamo nove uporabnike, organiziramo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture, prav tako skrbimo za uporabnike s posebnimi potrebami. Sodelujemo v vseživ-ljenjskem izobraževanju in organiziramo kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo.
V letu 2009 se je dejavnost knjižnice povečala v vseh parametrih.
-	V letu 2009 je bilo število aktivnih članov (članov, ki so v letu 2009 vsaj enkrat obiskali knjižnico) 6.115.
-	Zelo se je povečalo število novo vpisanih članov. V letu 2009 se jih je vpisalo 459, kar pomeni za 23,7 % več ljudi kot leto prej.
-	Prav tako se je za 5 % povečalo število obiskovalcev knjižnice za izposojo gradiva na dom. Teh je bilo lani 53.379.
-	Izposodili so si 227.832 enot gradiva, to je za 6 % več kot prejšnje leto. En prebivalec si je povprečno izposodil 14 enot knjižničnega gradiva v vsem letu.
-	Tudi samo delo z uporabniki knjižnice se veča. V knjižnico prihajajo občani iz različnih razlogov, ne samo zaradi izposoje gradiva na dom. Veliko uporabnikov si izposodi gradivo v čitalniškem prostoru. Nekateri obiskovalci iščejo najrazličnejše informacye, koristyo uporabo interneta, obiskujejo prireditve, delavnice, predavanja in se izobražujejo. Število vseh obiskovalcev, ki so obiskali knjižnico v izobraževalne, sprostitvene ali kulturne namene, je bilo lani na Vrhniki kar 5.847 (odraslih 2.686 in otrok 3.161), skoraj 40 % več kot prejšnje leto.
-	Še en zelo zgovoren podatek: Lani je bilo skupno število dejavnosti 390. Če to pretvorimo v delovne dni, smo imeli vsak dan najmanj eno dejavnost. In kako to zgleda v
praksi?
Dejavnosti za odrasle: Mesečno organiziramo knjižne čajanke, literarne večere, razstave ali predavanja. Tedensko nas obiščejo na bralnih uricah varovanci Varstveno-delovne-ga centra, naša pravljičarka pa obišče Dom upokojencev. Uspešna se je pokazala Točka vseživljenjskega učenja z jezikovnimi in računalniškimi tečaji, delavnicami, samostojnim učenjem in svetovalnim središčem.
Dejavnosti za otroke: Organiziramo vrtec in šolo na obisku, popoldanskim uricam pravljic so se kot novost pridružile tudi dopoldanske za otroke, ki niso vključeni v vzgojno-var-stveno ustanovo, sodelujemo v projektu za sedmošolce Rastem s knjigo, organiziramo prireditve, razstave, srečanja z avtorji. Naša pravljičarka obišče vsako šolsko leto prav vsako skupinico v vrtcih Bevke, Dragomer, Log in vseh treh vrhniških vrtcih. Tudi oni bi z veseljem prišli k nam, vendar nimamo pravih možnosti dela. Prihajajo, potreba je, vendar jih tukaj nismo sposobni sprejeti vseh. Zaplete se tudi pri dejavnostih za odrasle, ko moramo prav tako gostovati drugje. Praksa je, da knjižnica nudi svoje prostore drugim, pri nas pa je ravno obratno. Dejavnosti in odprtost knjižnice si tako velikokrat gresta navzkriž. Vendar menimo, da dejavnosti moramo izvajati, čeprav pogoji dela niso ustrezni. Kajti stroka in uporabniki zahtevajo svoje.
Tako se ponovno srečamo z vprašanjem prostorske stiske. Trinajst zaposlenih (direktorica, računovodja, 9 strokovnih delavcev na Vrhniki in 2 v Borovnici) se trudimo, da kljub slabim prostorskim razmeram kakovostno opravljamo svoje delo. Knjižnica ima sicer izredno dobro lokacyo v samem centru mesta, stoji na lahko dostopnem mestu in ima možnost širitve v park. Ključni problem stavbe pa je, da so trye ločeni oddelki vsak s svojim vhodom, kar pomeni, da ni funkcionalne povezanosti med oddelki. Večinoma prihajajo družine, ki obiščejo vse oddelke, sposodyo si knjige za odrasle, otroke, DVD, revye in zato morajo trikrat vstopiti in izstopiti iz stavbe. Prav tako nimamo urejenega dostopa za invalide in le ene sanitarye za uporabnike (za ilustracyo: na uri pravljic, kamor pride 30 malčkov, ima pravljičarka za nujne primere kahlico).
Skrajni čas je, da načrtujemo spremembe knjižničnih prostorov. Zato smo 8. decembra organizirali v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika okroglo mizo z naslovom Cankarjeva knjižnica Vrhnika - odprto okno v svet informacy. Strokovnjaki s knjižničnega področja so razpravljali o pomenu knjižnice za lokalno in nacionalno okolje in predstavili smo dve idejni zasnovi novih knjižničnih prostorov na Vrhniki. Prvo je izdelal arhitekt Alojzy Drašler, ki je projektiral tudi sedanje prostore, ter arhitekt Aleksander Saša Bleiweis iz podjetja Primis Vrhnika, d. o. o.
Poglavitni razlog za investicyo je pomanjkanje prostora za delovanje knjižnice in izvajanje programov. S prizidkom bi pridobili prostor za vse knjižnično gradivo, ki je razvrščeno že na tleh (pre-
Sliko Retovje je knjižnici podarila avtorica Tatjana Verbič Vanda.
glednejša postavitev knjižničnega gradiva), funkcionalno povezanost oddelkov in sodobne delovne prostore ter prostore za izvajanje dejavnosti.
Z novim in prenovljenim prostorom bomo dali knjižnici novo, svežo vsebino.
Kaj pa pogojuje velikost knjižnice? Upoštevati moramo vlogo knjižnice, ki jo ima v svojem okolju, število in strukturo prebivalcev ter koliko enot gradiva ima knjižnica.
Gradivo
-	V letu 2009 smo kupili z občinskimi sredstvi, sredstvi Ministrstva za kulturo in lastnimi sredstvi (zamudnine, članarine) 4.245 enot knjižničnega gradiva, v dar smo dobili 263 enot. Skupaj je bil prirast 4.508 enot knjižničnega gradiva.
-	Tako se je knjižnična zaloga na Vrhniki povečala na 86.422 enot knjižničnega gradiva, od tega imamo 4.629 enot neknjižnega gradiva (izposojate si lahko med 4.629 enotami ak, vk, cd, cr ali dvd).
-	V borovniški enoti je na voljo 23.031 enot knjižničnega gradiva (od tega 2.141 enot ne-knjižnega gradiva). Za bodočo enoto v Občini Log - Dragomer smo obdelali 4.760 enot knjižničnega gradiva, ki je trenutno locirano na Vrhniki oz. del gradiva je spravljenega v gasilskem domu na Logu.
Prebivalci
-	Cankarjeva knjižnica Vrhnika je osrednja knjižnica, ki pokriva območje treh občin s skupno 22.993 prebivalci. Občina Vrhnika ima 15.544 prebivalcev, od tega 25 % mladih do 15. leta. V občini so se pospešeno gradila nova stanovanja, trgovski centri. Z novimi soseskami se število prebivalstva povečuje. Priseljevanje pa vpliva na strukturo prebivalstva, kar vpliva tudi na članstvo oz. število in vrsto uporabnikov knjižnice.
Okolje
-	Knjižnica kot javni zavod prispeva k skladnemu razvoju kulture v lokalnem okolju in večanju dostopnosti kulturnih dobrin občanom. Z našo dejavnostjo okolje samo
bogatimo. Potrebe se spreminjajo in pričakovanja povečujejo, uporabnik je postal zahtevnejši. Tehnologya je v razcvetu, v knjižnicah je avtomatizirana izposoja, povezava s svetovnim spletom, knjižnično gradivo se je pojavilo na drugih nosilcih, v razmahu je digitalizacya gradiva. Na vse te dejavnike se mora sodobna knjižnica odzivati. V občini je dobro razvito kulturno in društveno življenje. Zavodi in društva organizirajo različne dejavnosti in prireditve, knjižnica z njimi občasno ali redno sodeluje, tudi na tradicionalnih prireditvah. Trudimo se, da s programi sodelujemo in se dopolnjujemo. V občini ni srednje šole in Univerze za tretje življenjsko obdobje. Zato je vloga knjižnice pri neformalnem izobraževanju zelo pomembna. Zaradi točke vseživljenjskega učenja in svetovalnega središča se je lani vpisalo v knjižnico veliko brezposelnih občanov, ki so upravičeni do brezplačne letne članarine in drugih storitev. V tednu vseživljenjskega učenja smo brezplačno izobraževali na tečaju računalništva 73 iskalcev zaposlitve. V letu 2009 nas je na Točki vseživljenjskega učenja, ki je delno financirana s strani Ministrstva za šolstvo in šport ter Evropskih socialnih skladov, obiskalo skupno 953 udeležencev. Večina upokojenci in brezposelni so obiskovali tečaje računalništva, italyanskega in nemškega jezika, predavanja, delavnice in se samostojno izobraževali. Ker je odziv občanov na naše dejavnosti dober, ker si občani, ki mogoče tudi še niso člani naše knjižnice, želyo naših storitev, se knjižničarji veliko posvečamo izvajanju programov in projektov za razvoj bralne kulture in spodbujanja vseživljenjskega izobraževanja in tako pridobivamo nove uporabnike knjižnice. - Manjše investicye: Lani smo s sredstvi za obnovo in vzdrževanje kupili multifunkcysko napravo, ki omogoča barvno fotokopiranje na formata A4 in A3, skeniranje dokumentov. Za delavce smo kupili pet računalnikov, za čitalniški prostor pa mrežaste panoje, zaradi katerih smo lahko odprli razstavni prostor, v katerem smo imeli že devet razstav. Popravili smo tudi ravni del strehe in po več kot desetletju nam končno ne kaplja na gradivo.
Uporabniki pričakujejo od knjižnice hitre in natančne storitve in informacye, zato lahko samo s strokovnim kadrom uresničimo naše cilje. S povečano kakovostjo delovanja se razširi vrsta in število uporabnikov ter način uporabe knjižničnih možnosti, vendar so zato potrebni tudi primerni knjižnični prostori. Naša vizya je čim večje zadovoljevanje prihodnjih potreb okolja, ki se predvsem zaradi velikega priseljevanja in večanja brezposelnosti vsako leto spreminjajo. Knjižnica bi z novimi prostori znatno izboljšala svojo vlogo v okolju. Sodelovanje s kulturnimi, izobraževalnimi in drugimi ustanovami v občini bi še bolj poglobila z nudenjem prostora in programov ter vsebin, ki jih občani potrebujejo. Vendar moramo za to imeti tudi možnosti dela, ki pa so v sedanjih prostorih žal neprimerni.
Suzana Potočnik
Pravljice pod krošnjami
16. srečanje v Cankarjevem lazu, 21. 6. 2009.
46
NAŠ ČASOPIS
Kultura
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Novosti v Cankarjevi knjižnici v januarju 2010
0	SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPEDUE, ZBORNIKI... LAVRIČ, T.: Ekstremni športi ŠLAMBERGER, V.: Junaki svinčenih časov
1	FILOZOF^A. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHOLOGUA. CHOPRA, D.: SinhroUsoda FRANKFURT, H.: O sranju GILCHRIST, C.: Ljubezen se začne --- po 40
GOSTEČNIK, C .: Sistemske teorie in praksa
KANTE, B.: Estetika narave KOBAL Grum, D.: Perspektive motivacie
PEARLMAN, C.: Skrivnosti slavnih staršev
STRGAR, T.: Predgovor k izgrajevanju metafizike, ki bo mogla veljati za znanost
2	VERSTVO
DESCOUVEMONT, P.: Zmagati v duhovnem boju
TOŠIČ, M.: Najstarejše svetovne prerokbe
WARREN, R.: Življenje z namenom
3	SOCIOLOGUA. POLITIKA. EKONOMUA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGUA.
BONNER, S.: Generacia trapastih DROBNIČ, R.: Slovenski trg dela danes in jutri
DURKHEIM, É.: Vzgoja in sociologia
GRIL, A.: Udejstvovanje mladih v družbi
KORADE, D.: Klopotec KOŠAK-Blumer, S.: Sto narodnih noš na Slovenskem SAJOVIC, B.: Oktobrska revolucia TORKAR, Z.: Velika planina ULE, M.: Socialna psihologia
5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOMUA. FIZIKA. KEMUA. BIOLOGUA.
FRIEDMAN, T.: Vroč, raven in nagneten svet
HOARE, B.: Živalske selitve JABLONKA, E.: Štiri razsežnosti evolucie
ŽELEZNIKAR, J.: Mamut po mamutu
6	MEDICINA. TEHNIKA. KMETUSTVO. VODENJE. INDUSTRUA. OBRT. CORTESE, D.: Kalčki, živahna semena
DOUGLAS S., A.: Znanost v kuhinji DUSY, T.: Raca in gos FINK, C.: Bipolarna motnja za telebane
FRIEDMANN, G.: Demeter čebelarjenje
GRAIMES, N.: 5 na dan za otroke GRIMM, H.: Mačke : kako zanje pravilno skrbeti in jih razumeti HOFFMAN, M.: 1001 domače zdravilo
KNOPFEL, S.: Kontracepcia : katera metoda mi ustreza? MOLL, G.: Možgančki se predstavimo!
ROBIDA, A.: Pot do odlične zdravstvene prakse SVEČKO, M.: Janja in Marko v marini
TITAN, Š.: Bioenergia in radiestezia v službi zdravja
7	UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFUA. GLASBA. ŠPORT. AŽMAN Momirski, L.: Preobrazba podeželske kulturne pokrajine v Slovenii
BARDER, O.: Tek
BOVCON, N.: Umetnost v svetu
pametnih strojev
ČOP, A.: Light and salt
DEU, Ž.: Identiteta hiš na Koroškem
DRAŠLER, J.: Na robu mesta, v
središču sveta
HEDERIH, D.: Male sive celice 4
JUBA, K.: Plavanje
KELBY, S.: Digitalna fotografija
MIKUŽ, J.: Mušičeve Žale
MURPHY, S.: Hoja
MUŠIČ, I.: Jezersko : planinsko-
izletniški vodnik
REPINC Bajrič, V.: Abeceda idej s Suzi
SMITH, D.: Kolesarjenje
81 JEZIKOSLOVJE
GOMBOC, M.: Mala slovnica slovenskega jezika KRAJNC Ivič, M.: Razgovor kot vrsta komunikaciskega stika MARVIN, T.: English verbs in use II OZER, S.: Golo občinstvo ni dovolj SCHLAMBERGER Brezar, M.:
Povezovalci v francoščini ZEMLJARIČ Miklavčič, J.: Govorni korpusi
82 KNJIŽEVNOST ČAS je za Brechta! KMECL, M.: Josip Jurčič: pripovednik in dramatik
82..A... ZBRANA DELA. SMOLE, D.: Zbrano delo
82-1POEZUA.
HESIODUS.: Teogonia ; Dela in dnevi
KRAPEŽ, M.: Hip je ves moj svet MORAL bi spet priti PODOBNIK, L.: Iskanja ŠIBILA, M.: Mrak ob enajstih zvečer ŽERJAL, A .: Izzabranja
82-2 DRAMATIKA. GRUMOVA nagrada za najboljše dramsko besedilo 2006-2008, 2009
82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. BISMUTH, N.: Scrapbook BROWN, S.: Nebeška vročica CASSADY, E.: Shujšajte z ljubimcem COOPER, G.: Knjižnica mrtvih DAHL, R.: Zbrane kratke zgodbe D'ALESSANDRO, J.: Polnočna ura DUVERT, T.: Dnevnik nedolžneža ENOCH, S.: Malopridnež ENOCH, S.: Spreobrnjeni lahkoživec ESLAVA Galán, J.: Mula FRANČIČ, F.: Angeli, demoni in kurbe
GASKELL, W.: Mamice v pogonu JANČAR, D.: Dve sliki KAFKA, F.: Opis nekega boja in druge zgodbe
KINGSTON, Maxine H.: Bojevnica KLEIN, G.: Libidisi KUCHLING, M.: Umor v zaspanem mestu
LELJAK, R.: Cerkev umira v petek 13 LOZAR, G.: Spačene MARGOLIN, P.: Speča lepotica NDIAYE, M.: Rosie Carpe ROTH, P.: Slehernik RUDAN, v.: Ko je ženska kurba VEBLÉ, A.: Alekaneka VOLODINE, A.: Nižji angeli WODEHOUSE, Pelham G.: Le tako naprej, Jeeves
82-4... 9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI.
DNEVNIKI. POTOPISI. FEIGEL, D.: Humoreske GOLDMANN, G.: Frančiškan v SS-u : resnična zgodba JANČAR, D.: Jakobova lestev : kolumne
KAFKA, F.: Dnevniki : 1909-1912 KALTNEKAR, Z.: Še in še poti ---KLEMŠE, M.: V zakrpanih gojzarjih KOČEVAR, M.: Mesečevi kažipoti KOVAČEC, M.: Ponovno rojstvo ali Pot duševnega reševanja PIRC, T.: Potopis nekega zakona PUNTAR, I.: Moje delo, doživetja in pogledi : dnevnik 1923-1943 SAJKO, I.: K norosti (in revolucii) SIVKA, A.: Kmetia slavnih norcev ZAGORSKI, C.: Potovanje v Tumanjan
ŽIŠT, D.: Zakaj sta umrla ta dva otroka
82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. BERDNIK, M.: Barjančki BIZJAK, I.: Sanjalčkove domače živali
BRIGHT, P.: Bežite vsi, tiranozaver si kosilo lovi!
BUCKINGHAM, M.: Srečna Suzana in jamska pošast CABOT, M.: Princesa za vedno CASALIS, A.: Lahko noč, mišek Tip CHACONAS, D.: Zaljubljeni miški FRITZ-Kunc, Ž.: Mali Drakula GEISLER, D.: S komerkoli pa ne smem!
GRAFENAUER, N.: Špicmožic in Halomuha : pripovedka o živalih HAWKING, L.: Jure in zakladi vesolja
HUSEINOVIĆ, K.: Vseznalčki KALIŠNIK, V.: Živa groza KOVAČ, P.: Hrabroslav preplašeni ---KRALJIČ, H.: Plastenka praznuje veliko noč
KUPLENK, M.: Angelini MEADOWS, D.: Sanja, mesečeva vila
NADLIŠEK-Bartol, M.: Amerika in druge zgodbe o mojih otrocih PETRLIK-Huseinović, A.: Alica v čudežni deželi PIKALO, M.: Gen^a PINTERIČ, A .: Veliki nemarni škornji
PODGORŠEK, M.: O dečku, ki se je bal vode
RANKIN, L.: Rebeka in (ne tako) majhna, drobcena laž ROSS, G.: Tudi mama žaba lahko zboli
SUHODOLČAN, P.: Živalske novice. 3
TELLEGEN, T.: Jutri je bila zabava TITAN, R.: Grimolda VIRK Žerdin, A.: Teta Ančka VRHOVEC, I.: Dvojčka
82L LJUDSKO SLOVSTVO. MOJCA Pokrajculja
9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFUA. ZGODOVINA. BIOGRAFUE. BAJINI, I.: Kuba
BARBO, M.: František Josef Benedikt Dusík
ELIA, D.: Velike bitke GRDINA, I.: Svetovna vojna ob Soči. JELENC, A.: Pozdravi od blizu in daleč
READER'S Digest atlas sveta REBERNIK, D.: Osnove fizične geografije Evrope SCHWINKE, T.: Praga ŠTIH, P.: Na stičišču svetov TRIGIANI, E.: Sicilia VIDMAR, C.: Zadnja tuja vojaška okupacia slovenskega ozemlja
Najbolj iskane ali izposojene v januarju 2010
1.	Petiška, E.: Stare grške bajke
2.	Woodiwiss, K. E.: Shanna
3.	Dostojevski, F. M.: Zločin in kazen
4.	Meyer, S.: Somrak
5.	Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni
6.	Steel, D.: Hiša
7.	Gilbert, E.: Jej, moli, ljubi
8.	Clark, M. H.: Deklici v modrem
9.	Pilcher, R.: Konec poletja
10.	Quick, A.: Lahkomiselna
Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www. ckv.si
Pogled v otroške duše
V četrtek, 11. marca 2010, ob 18. uri, vas zopet vabimo v čitalnico Cankarjeve knjižnice. Radi bi vam predstavili knjigo avtorice Dragice Slana z naslovom POGLED V OTROŠKE DUŠE. Dragica je vzgojiteljica v Vrtcu Dragomer in že dlje zbira smešnice, ki jih pri delu z otroki nikoli ne zmanjka. Obiščite nas v knjižnici, poveselite se z nami in skupino MEDVEDKI . Vabljeni!
Nova psiholog^'a osebne svobode: teor^'a izbire
Želite izboljšati medsebojno razumevanje in sodelovanje? Je depresya res posledica kemičnega neravno-vesja v možganih? Vljudno vas vabimo na dinamično predstavitev knjige Nova psiholog^a osebne svobode: teor^a izbire priznanega ameriškega psihiatra dr. Williama Glasserja. V čitalnico Cankarjeve knjižnice Vrhnika vas vabimo
v sredo, 24. marca 2010, ob 18. uri.
Predavanje je brezplačno!
Umetnost preživetja
V četrtek, 18. marca 2010, ob 9. uri, prirejamo našo peto KNJIŽNO ČAJANKO z naslovom "UMETNOST PREŽIVETJA. Ob prijetnem druženju, čaju in pecivu vas bomo seznanili z odličnimi knjižnimi novostmi. Vabljeni redni obiskovalci čajank in tudi vsi drugi!
Spoštovani uporabniki Cankarjeve knjižnice Vrhnika,
obveščamo vas, da smo na podlagi 21. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov in 15. člena Zakona o knjižničarstvu dolžni iz evidence izbrisati vse neaktivne člane knjižnice, to so tisti, ki nas niso obiskali najmanj eno leto in so poravnali vse obveznosti do knjižnice.
Izbrisan član se bo ob obisku moral knjižnico!
Pr^azno vabljeni, da nas obiščete.
ponovno vpisati v
nanašep
Poziv občanom
Cankarjeva knjižnica Vrhnika skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika, Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika ter Združenjem borcev za ohranitev vrednot NOB Vrhnika pripravlja razstavo o Vrhniki in njeni okolici v letih 1941-1945 s poudarkom na življenju ljudi v tem času. Ob tej priložnosti prosimo občane Vrhnike, ki imajo v lasti kakršne koli predmete (npr. knjige, učbenike, čitanke, zvezke, molitvenike, različen tisk, pisma iz zapora, posodo, uniforme ipd.), fotografije ali dokumente (propustnice, dovolilnice, živilske nakaznice, razne karte, spričevala ipd.) iz tistega obdobja, naj nam jih zaupajo v varstvo za čas razstave.
Za več informaci pokličite v Cankarjevo knjižnico po telefonu: 01/7553 114. Kontaktna oseba je Anja Frkovič.
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kultura
NAŠ ČASOPIS
47


Nastja Zupančič
Vrhnika, 2.7.2003
Draga Samantha (Sam, Samy, Sara, Sarah)! Za tvoj 6. rojstni dan in uspešno opravljen prvi razred ti (mami in oči) podarjava to knjigo, imenovano »dnevnik«. Veš, kako jo uporabiti, zato kar začni (vanjo zapisuj pomembne trenutke, čustva, Upava, da boš dnevnik pisala s srcem. Upava pa tudi, da njegove in tvoje skrivnosti ne bodo nikoli razkrite! Srečno pisanje hčerkica!
Tvoja mami in oči
Sreda, 24. jun^ 2009 7.30
Uuuuuuuuuuuuuuu! Danes je zadnji šolski dan
-	tako sem živčna! No, vse imam zaključeno 5
-	vsaj mislim tako, imela sem se lepo, ampak bili so dnevi, ko mi je šlo vse narobe. Zdaj pa so tu počitnice in vse počasi tone v pozabo - do jeseni. Seveda nikoli ne bom pozabila učiteljev in priate-ljev, ampak do jeseni bo vse potuhnjeno v senco spominov. To je tisti del možganov, ki je namenjen stvarem, ki jih ne smeš nikoli pozabiti, morda le začasno skriti. Danes naj bi bilo zelooo vroče, zato bom oblekla brezrokavno majico in kratke hlače! Saj res - danes moram tudi še spakirati kovčke, saj jutri že odpotujem v Dugo uvalo. Že tretje leto zapored bom obiskala tečaj potapljanja. Duga uvala je raj za potapljače, ker je polna podvodnih jam in ima izredno zanimiv podvodni svet. Letos ne smem pozabiti na kremo za sončenje s faktorjem 35. V tem poletju naj bi bila moderna bleda polt - itak pa sončenje na splošno ni zdravo. Športno društvo »Pancer in šnorkel« organizira aktivne počitnice na morju, kjer bomo počeli še mnogo drugih stvari poleg potapljanja. No, zadosti ovinkarjenja, naj pridem k bistvu! POČITN'CE
-	PRIHAJAM!!! Se opravičujem, ampak res sem tako vznemirjena! Ups - v šolo moram - se oglasim pozneje!
13.00
V rož'cah sem - pa ne zato, ker bi bila omamljena
-	no, v bistvu sem - ampak zaradi uspešno (odlično) končanega 6. razreda! Jp - odlična sem (nobeno presenečenje)! No, zdaj je pa čas, da malo zaslužim na račun mojega uspeha. Opala, mami prihaja! Bolje, da pospravim »buklo« (dnevnik)!
21.0
Dobila sem 1, 2, 3, ^ stotake in 1, 2, 3, 4, 5, ^ pet-desetakov - vse skupaj ^ 550 €. Aleluja, aleluja, ^ to je pa veliiiko denarja! Starši gredo - najbolje, da skriem dnevnik. Saj, drugače ga lahko pišem tudi do polnoči, ampak jutri moram zgodaj vstati, ker grem na pot!
Četrtek, 25. jun^ 2009 6.15
Nisem mogla spati, pa sem začela kar pisat, čeprav ne vem o čem bi pisala, ampak O.K. - bom že kaj! Ne, nič ne bo - moja glava je prazna kot Medova in Ančina skleda za mačjo hrano ob dveh zjutraj! Bom še malo zaspala!
7.00
Aaaaaaaaaaaaaaaaaah! Avtobusi so že tukaj, prtljaga že v njih, mi pa še čakamo, da se lahko »vkrcamo«. Malo me zebe, ker se je sonce skrilo
-	ups, prehitro sem rekla, je že tukaj (sonce). Spet moram pospravit »buklo«, saj so nam dovolili vstop na avtobus, jaz se moram pa še od staršev poslovit, ker jih ne bom vid'la celih šest dni.
7.45
Končno - pa smo na poti proti morju! Komaj čakam, da izvem, s kom in v kateri prikolici sem.
8.05
Kuuuuuuuuuuuuuuuul!!! Sem v prikolici številka 3 in si jo delim z Niko in Lano (to sta moji sestri-trojčici, tako je bilo pričakovati)! To bo še zabavno!
12.35
U, tukaj smo - moram nehat pisat!
20.05
No, sem že v postelji in pišem dnevnik. Problem
-	dežurni učitelji že nadzorujejo - spet moram nehat. A ja, spim na zakonski postelji poleg kovčkov! Čudno se počutim ^ ampak bo!
Petek, 26. jun^ 2009 00.25
Ne morem spat - v trebuhu me žgečka in v glavi se mi vrti, ^ »kumi« (komaj) se premikam, na bruhanje mi gre, »Bolš« (bolje) da grem na stranišče, preden vržem ven večerjo (testenine z gobami in zelenjavo - bilo je njami)!
00.55
O.K., nič ni šlo ven, na srečo. Ampak čudno - šla sem mimo dežurnih, pa se niso niti ozrli v mojo smer. Kaj so zadeti?! Bolje bo, da »zbrišem« v posteljo, in to čim bolj neopazno. No, trenutno pišem na terasi (v prostoru pred prikolico).
8.00
Zbudili so nas s kravjim zvoncem - glej, glej, počutim se odlično! No super, zdaj imamo pol ure časa, da se »zrihtamo« (uredimo). Ampak najprej moram pa Niko in Lano zbudit, kar je tudi »ope-racia nemogoče« (!), potem pa na zajtrk - najverjetneje bom imela mleko, kruh, maslo in marmelado. O.K. - moram iti!
23.20
Čez dan nisem imela časa pisat, tako bom zdaj na hitro obnovila vse »skup« (skupaj). Takoj po zajtrku smo imeli »spoznavni sestanek« - tam se vsi predstavimo - potem so nas razvrstili v potapljaške skupine (Lana, Nika in jaz smo v najboljši), po razvrstitvah smo imeli kosilo (hamburger), po kosilu enourni počitek, nato pa smo se odpravili na plažo. Tam smo spoznali mentorje/ice in začeli s tečajem (najprej nas je učitelj Klemen še enkrat preizkusil). V prikolice smo prišli okoli petih popoldne in imeli trideset minut odmora. Potem smo izžrebali skupine za mnogoboj (me tri plus trie »cute« (»kjut«) fantje - Tim, Rok in Bor). Sledil je krst za novince - me tri smo imele vlogo nimf. Še otvoritveni ples in dneva je konec. O s****e! Spet isto kot včeraj - slabost - tokrat še hujša
Sobota, 27. jun^ 2009 10.10
No, ta je pa dobra! Klemen (moj mentor) je rekel, da me niso mogli zbuditi (ne kravji zvonec, ne sestrici, ne učitelji) in da sem kar žarela od vročine, v resnici pa je bila moja telesna temperatura kar za šest stopinj nižja od moje povprečne (moja povprečna : 36 °C; izmerjena : 30 °C)! Takoj so poklicali zdravnika, a se jim je (reševalcem) po prihodu pokvarilo vozilo in so me oskrbeli kar v kampu. Trenutno dobivam infuzio. Ha - vse skupaj postaja zmeraj bolj srhljivo in dobivam »kurjo polt«. Zdravnica prihaja - bolje, da neham pisat!
13.30
»I'm free« (prosta sem)!!! Končno! Ravno na kosilo so me izpustili iz opazovanja. Ko smo že ravno pri čudnih stvareh, testi niso pokazali nobene bolezni. Res mi je odleglo od slabosti kar med spanjem - to sem čutila. Čakaj malo - za kosilo dobim tablete?! Neeeeeeeeeeee-ee noooooooooooooooo!!! Tukaj piše, da moram imeti dieto ^ zjutraj kar želim, malica kar je, kosilo samo tablete, za popoldansko malico kar je, za večerjo kar je, plus sirup, ^ - bljak!!! Se javim zvečer.
23.55
Ko sem pozneje (po dvournem počitku) prišla na plažo, so me vsi čudno gledali, tako, da mi je postalo kar slabo. Še vedno sem bila bleda, zato so mi učitelji dali kremo za sončenje s faktorjem 50 (največ kar so imeli) in rekli, naj ostanem v senci. Ker je bilo sence bolj malo, sva se z učiteljico in medicinsko sestro Ano odpravile do gozda. Bilo je vroče poletno popoldne, zato sem šla zaplavat. A v trenutku, ko sem potopila glavo v vodo (v morje sem morala iti po stopničkah in ne s skokom), nisem več želela zapustiti morja. Ana je oskrbovala učenca z razbitim kolenom, ostali učitelji pa so imeli manjše potapljaške izlete, tako, da ni nihče opazil, kako sem odplavala od obale (saj ne da so slabi učitelji, rečem jim lahko le hvala). Že prvo leto, ko sem prišla v Dugo uvalo (to je bilo v prvem razredu), sem odkrila jamo, v katero lahko vstopiš le z dolgim in globokim potopom
-	za to jamo vem le jaz (na potapljaškem izletu sem zašla s poti in jo našla). Vrnila sem se še preden je kdo opazil. Čudno - potop v jamo se mi je zdel lažji kot leta poprej. Ooo - vrti se mi in vse vidim peterno in ^ bolje, da neham.
Nedelja, 28. jun^ 2009 7.30
Punci še spita - samo čudno je, da sem se zbudila z dnevnikom v roki. Ne morem se spomniti, kaj sem delala včeraj popoldne in zvečer - mogoče bo pomagalo, če pogledam včerajšnje zapiske ^ O, ugotovila sem, da se spomnim samo do takrat, ko sem šla v vodo ^ čudno. Še sreča, da imam s seboj prenosnik. Tako lahko preverim, kaj oz. če sploh kaj piše o Lunini jami (ta besedna zveza je
napisana na steni jame, torej nisem prva in edina najditeljica). Pa poglejmo ^ - zanimivo! Tu piše, da so bile raziskane že vse jame v Dugi uvali in njeni okolici, samo da se nobena slika in noben opis ne ujemata z mojo. Tu je nekaj zelo zanimivih podatkov ^ - bolje, da naredim zemljevid.
7.55
O.K. - to je zelo nenavadno! Ugotovila sem, da so vse jame točno 2 km oddaljene od neke točke - svetilnika, Lunina jama pa je od svetilnika oddaljena 5 km proti obali. Ugotovila sem tudi, da so vse jame natanko 2 km oddaljene druga od druge in se v velikem loku izogibajo moji. Ups, Ana prihaja. Bolje, da pospravim prenosnik.
14.00
Zdaj ko imamo počitek, lahko naprej preverjam to čudo. Kaaaaaaj!!! Prenosnik ne dela! Pa še zjutraj je delal in to bolje kot po navadi! No, vsaj na mobitelu imam internet. Kaaaaaaj!!! Tudi mobitel ne dela! Ponoči sem ga polnila! Zdaj imam pa zadosti!
20.30
Zdajle naj bi imeli mnogoboj, vendar je začelo liti kot iz škafa. Lana in Nika še nista nazaj, zato lahko poskusim njuna mobitela. Glej no vraga! Njuna pa delata, kljub temu, da imata na pol prazno baterio! O joj, vračata se. Se javim pozneje. Ne bo šlo - očitno imamo obiske - se javim jutri.
Ponedeljek, 29. jun^ 2009 1.25
Živci me dajejo. Ne morem spati - spet!!! Spet mi je malo slabo, ampak manj kot po navadi. Vsaj pišem lahko. Ha! Kaj je ta zvok??? Zunaj slišim nekakšno cvrčanje in ropotanje. Da ne omenjam čudnih, piskajočih glasov. Kako, da se punci ne zbudita?! To mi ni všeč! Mislim, da vidim mavrično luč - blede se mi! Grem raje spat.
8.00
Aaaaaaaaaaaaahhh!!! Kaj za ^ ?! Zakaj sem se zbudila na plaži?! Kot vsako jutro sem začela pisati dnevnik, pa sem začutila mrzel veter in vlažen zrak. Pogledala sem okoli in ^ Ležala sem na plaži z dnevnikom v rokah ter Joj, nekdo me kliče! Bolje da grem pogledat!
20.30
No, pa sem spet na opazovanju, ker mislio, da sem nora in da me nosi luna. To pa sploh ni res! Niti pod razno se ne spomnim, da bi zapustila prikolico in odšla sredi noči na plažo, kaj šele v vodo. Skušala sem jim dopovedati, vendar me niso poslušali. Rekli so, da je za to mogoče krivo sonce ali predolgo zadrževanje zraka, jaz pa slutim, da nič od tega nima povezave z mojim čudnim vedenjem. Mislim, da me bodo jutri že spustili, vendar nisem tako prepričana v to, saj se mi zdio zelo zaskrbljeni. Ne vem, komu se res meša!!! O, glej, glej! Nika in Lana že visita na mojem oknu. Mislim, da je čas za pogovor.
23.55
Nisem zaspana! Po glavi mi roji toliko čudnih vprašanj, na katere ne najdem in ne najdem odgovorov. Nekdo spet trka po oknu ^ in to nista moji sestri. Ne me »zezat«! Tim je! Kaj pa dela tu sredi noči?! Namiguje na nekaj čudnega. Se mi zdi, da kaže proti obali. O ne! Ni »šanse« da grem nazaj. Ga bom malo zaslišala.
Torek, 30. jun^a 2009 0.15
Tim je rekel, da je videl čudno svetlobo, ki je prihajala z obale. Videl je, da je prihajala v smeri mojega prenočišča in je prišel pogledat, če je z mano vse O.K.. Razložila sem mu, da se počutim odlično in da je zelo lepo od njega, da ga skrbi zame. Zdi se mi, da je Tim drugačen od ostalih »mulcev«. Saj ne, da bi bila »zatreskana« vanj, ampak vseeno je »cute« (luštkan). A ja, Nika in Lana sta okoli osmih zvečer slišali cvrčeč zvok, ki je postajal vse glasnejši. To je bil tudi glavni razlog, zakaj sta prišli ob pol devetih trkat na moje okno. O.K., zdaj se pa njim meša. Veke mi vleče skupaj - jupi-iii, zaspana sem, končno!
9.30
Naša mnogobojska skupina se imenuje »The 6«. Zmagali smo že na vseh dosedanjih mnogobojih in vodimo za 20 točk. Ob devetih smo imeli vlečenje vrvi, ob treh popoldne pa sledi lov za veveričjim repom. To je igra, v kateri skupine iščejo skrite listke z namigi, ti pa jim pomagajo najti končni predmet, npr. žogo. Potem mora skupina po najkrajši poti in v najkrajšem času priti do cilja. Čas se neha seštevati šele, ko pridejo do cilja vsi člani skupine. To je moj najljubši del mnogoboja. Upam, da se do takrat ne bo zgodilo nič čudnega in da se ga bom lahko udeležila. Zdaj pa gremo na plažo in opravimo moj najljubši del potapljaškega tečaja - boj za Šnorklovo priznanje. Boriš se lahko za bronastega (poligon je »totalno izi«), srebrnega šnorkla (malo lahek zame) in za zlatega šnorkla (ravno prav).
13.00
Jeeeeeeeeej!!! Uspelo mi je narediti zlatega šnor-kla!!! Saj je bilo čisto lahko. Za kosilo so bile testenine z zelenjavno omako. To imam rada, vendar za čuda nisem lačna. Saj sem vendar prosila, naj se ne dogaja nič čudnega, mar ne?! Občutek imam, da bo moja glava vsak čas eksplodirala in se raztreščila na bilion koščkov. Učitelje bom šla povprašat, če imam lahko malo daljši počitek.
20.00
Glavobol je minil točno ob dveh popoldne. Od takrat se počutim kot prerojena. To je super, saj je danes - točno zdajle - zaključni ples. Po zaključnem plesu pa bom hitro odšla spat, saj gremo jutri v Pulo in od tam na Brione. Nagrade bodo ani-matorji podelili kar na barki. Letos dobim zlatega šnorkla in majico, kot ekipa pa še nagrado za prvo mesto v mnogoboju.Tako sem nestrpna! Zdaj pa bolje da grem, saj nočem zamuditi večji del plesa.
Sreda, 1. jul^ 2009 7.00
Danes so nas zbudili uro prej, saj moramo pravočasno priti v Pulo in na barko (pred tem pa gremo še v »šoping«). Učitelji že kličejo k avtobusu - bolje da se odpravim! Heeej! Kje je moj kovček?! To je pa višek vsega!!!
7.30
Jaz sem v nebesih, jaz sem v nebesih, Tim je rekel, da mi je nesel kovček, da bi s tem dokazal, da sem mu všeč. Hvala enako Timi, hvala enako - kakšen kavalir!
»Baje« sta enako storila tudi Rok (za Niko) in Bor (za Lano). In še nekaj je ^ fantje se bodo z njihovo družino (mamo, očetom, 5 sestricami in 4 bratci) preselili v hišo poleg naše - torej bomo sosedje in bom lahko vsak dan videla ljubezen mojega življenja!!! Tim hoče vedeti več o meni - torej
8.00
Timi je rekel, da imam super ogrlico, zapestnico, prstan in uhane. Našla sem jih v Lunini jami, kot poslovilno darilo (čeprav ne vem zakaj, ker naslednje leto pridem nazaj), jaz pa sem tam pustila posodico iz školjk, ki sem jo izdelala sama - čutila sem, da jo moram pustiti tam. Jamo sem obiskala danes ob enih in enajst minut - tega sem se zavedala. Prispeli smo v Pulo, zdaj pa verjetno ne bo časa za pisanje.
23.55
Uau!!! Danes je bil dan in pol! Obnova je tu. Vse se je začelo, ko smo pristali na posebnem otočku. Tam smo se šli (Jaz, Nika, Lana, Tim, Rok in Bor) potapljat - bilo je tako romantično. Potem smo odšli na sprehod - kar na enkrat sem ostala sama pred ogromnim ginkom (vrsta drevesa) sredi jase, kjer smo se ustavili. V votlini sredi debla drevesa se je zableščala mavrična svetloba in sredi nje je stalo dekle, čisto enako kot jaz! Deklica je rekla : »Te počitnice so kot sestavljanka, Samantha. Moraš jih sestaviti, da dobiš zaključeno celoto. Upam, da te s čudnimi pojavi, vezanimi nate, nisem spravila v zadrego, ampak potrebovala sem tvojo pomoč. Če me tvoje telo ne bi sprejelo, bi bil svet drugačen - danes in v prihodnosti. Razumela boš, kaj ti hočem povedati, ko boš doživela tvoj trenutek. Še enkrat hvala za tvojo neponovljivo pomoč. Tu pa imaš droben spominek, ki te bo spominjal na to dogodivščino - za vedno. Hvala in adio!« Ko sta se najina kazalca dotaknila je moja dvojnica izginila, jaz pa sem ostala sama na planoti. Dekle mi je dalo verižico z obeskom v obliki ginkovega lista. Notri je bila slika mene in moje mnogoboj-ske skupine na današnjem potapljanju. Potem je privihral Tim in me objel. Odpeljala sem ga na konec planote. Tam sva gledala obzorje in nato me je ^ poljubil! Moj prvi poljub!!! Prosil me je za »resnejšo« zvezo (fant - punca) in rekla sem »da«. Potem mi je podaril verižico z srčastim obeskom, ki spreminja barvo glede na razpoloženje osebe, ki ga nosi. Enako je bilo z 12 perlicami nad srčkom (na vsaki strani po šest perlic - vsaka od nih je proti vrhu mannša). Število 12 ponazarja koliko let sva imela v trenutku, ko sva se prvič poljubila. Srce sem dala na pol - prva polovica je ostala na ogrlici, drugo polovico pa sem pritrdila na verižico iz školjk in 12 perlic enakih mojim. Drug drugemu sva si istočasno verižici pripela za vrat in barva obeh polovic srčka se je obarvala v mavrično - tako kot moja poletna obleka in njegova brezrokavna majica. Hotela sva se poljubiti še enkrat, vendar so naju našli ostali člani skupine »The 6« in v en glas zaklicali : »Čas za odhod go-lobčka!« Tako smo zapustili Brione, barko, Pulo, Hrvaško in se vrnili v Slovenio ter tako naredili konec neponovljivim počitnicam, polnim novih priateljstev, spoznanj, sprememb in še marsičesa. Samo nekaj mi ne da miru - tista deklica - verjetno je bila samo privid in povzetek bistva ^ moj posebni trenutek je bil moj prvi poljub. Res sem odkrila bistvo vsega, vendar ga ne znam ubese-diti ^ pa saj je vseeno - važno, da se je vse to res zgodilo!!!
Počitnice so se komaj začele, kaj šele prihaja?!
48 NAŠ ČASOPIS	v Šport in rekreac^a	22. februar 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
46. smuk Kuren
Po petih letih ponovno oživel starovrhniški Kitzbuehl
Stara Vrhnika, 16. januar - Po petih letih ne najbolj radodarne zime s snego, se je letos spet vrnil stari znanec smučarskega dogajanja na Stari Vrhniki: smuk Kuren. Tekmovalcev sicer ni bilo toliko kot v njegovih najbolj zlatih časih, zagrizenost tekmovalcev pa je vendarle ostala. Tokrat je zmaga absolutno najhitrejšega odšla v roke Šentjoštčanu Andreju Mačku.
Včasih je trasa potekala med smrekami po gozdnih vlakah.
Za kratek čas so imeli svoje graščake tudi na Stari Vrhniki.
Najhitrejša: Lea Grom in Andrej Maček.
Januarski sneg je za Športno društvo Povž pomenil priložnost, ki jo niso imeli že več let. Hitro so se podvizali, sklicali sestanek in pršeli za delo, kajti napovedane otoplitve niso dopuščale prestavljanja tekme. Kot je pojasnil predsednik društva Bojan Mesec, večjih posegov na trasi ni bilo potrebno, so pa morali progo pošteno steptati. Tako je bilo v soboto vse nared za 750 metrov dolgo progo s starovrhni-škega Grintovca do središča Stare Vrhnike. Prvotno je proga potekala prav od cerkve na Kurenu in se vila po gozdnih drčah do doline. Vedno večje hitrosti smučarjev sčasoma
tega niso več dopuščale, zato so jo v osemdesetih letih skrajšali in na tak način zagotovili potrebno varnost. Pr^avilo se je okoli petdeset tekmovalcev, ki so se potegovali na štirih različnih progah: za moško, žensko in otroško konkurenco ter po novem tudi za deskarje. Progo je v moški konkurenci najhitreje prevozil Andrej Maček iz Šent-jošta, v ženski pa domačinka Lea Grom. »Zadovoljni smo z odzivom, čeprav je imel smuk v svojih zlatih časih boljši odziv. Daljše večletne prekinitve pač naredao svoje ^ Sicer pa si želimo, da bi v prihodnosti izboljšali razmere za mlajše smučarje. Njim trenutna trasa ni najljubša in se nekateri smuku izogibajo.
Zato bomo poskušali v prihodnjih sezonah bodisi nekoliko spremeniti obstoječo traso bodisi postaviti zraven še eno
posebej za mlajše smučarje,«
je športni dogodek pokomen-tiral Mesec. Sicer pa so na Stari Vrhniki prireditve zaključili, kot se spodobi za tako velik dogodek na vasi: mladina je pred domom krajevne skupnosti zgradila iz snega velik grad, v katerem je bilo veselo še dolgo po končanem uradnega dela tekmovanja.
Gašper Tominc, foto Joži Krvina
Rezultati smuka Kuren 2010 Deskanje
1.	Nejc Čiča, ŠD Povž
2.	Rok Ogrin, ŠD Povž
Deklice, mlajše od 1998
1.	Neža Groma, ŠD Povž
2.	Ela Grom, ŠD Povž
Dečki, mlajši od 1998
1.	Nejc Mrak
2.	Tilen Mesec, ŠD Povž
3.	David Ogrin, ŠD Povž
Deklice, 1995-97
1.	Ida Grom, ŠD Povž^
2.	Jerneja Maček, ŠD Šentjošt
Dečki, 1995-97
1. Valentin Kavčič, ŠD Šentjošt
2.	Jošt Oblak, ŠD Šentjošt
3.	Blaž Končan
Moški, 1994-84
1.	Nejc Jesenko, Vrle
2.	Žan Gabrovšek, ŠD Povž
3.	Jure Brence, Vrle
Moški, 1983-75
1.	Rudi Istenič, Vrle
2.	Luka Potrebuješ, PGD STV
3.	Sašo Jarc, ŠD Vučko
Moški, 1974-75
1.	Andrej Maček, ŠD Šentjošt
2.	Andrej Krvina, ŠD Povž
3.	Robert Grom, ŠD Povž
Moški, 1964-1955
1.	Robert Sluga, ŠD Vrhnika
2.	Peter Gabrovšek, ŠD Povž
3.	Branko Garafolj
Moški, 1954 in starejši
1.	Tomo Grom, ŠD Povž
2.	Janez Langenvalter, ŠD Povž
3.	Gabriel Jelovšek Ženske, 1994-85
1. Lea Grom, ŠD Povž
Ženske, 1974 in starejše
1. Nataša Grom, ŠD Povž
Smuk Celarje
Letos nas je narava bogato obdarila s snegom, za to smo se tudi v ŠD LIPA odločili, da organiziramo smuk pri kmet^l Kogovšek. Tekma je bila organizirana 7. 2. ob 10. uri. Vsa pohvala tudi vsem, ki so nam pomagali pripraviti progo. Nastopilo je 63 tekmovalcev v 14 kategor^ah. Kot zanimivost se je kot zadnji po progi spustil Boštjan Fortuna z boardom in dosegel tudi dober čas. Dečki in deklice do 15 let ter vse ženske so štartali nekoliko nižje, najhitrejši čas je dosegel Valentin Kavčič, na daljši progi pa je bil najhitrejši Bernard Adam, ki se je tudi edini spustil pod mejo 40 sekund. Rezultati za prve tri po kategor^ah so naslednji: Deklice, 2001 in mlajše: 1. Zoja Vučko	1:18:42
Deklice, 2000-1996
1.	Tjaša Sedej	28:25
2.	Nina Železnik	29:31
3.	Nika Kavčič	32:70 Ženske, 1995-1986
1.	Petra Železnik	25:87
2.	Urša Železnik	26:06
3.	Anja Sedej	27:13 Ženske, 1985-1971
1.	Anita Pišek	28:01
2.	Nevenka Sedej	31:76 Dečki, 2001 in mlajši
1.	Domen Merlak	32:94
2.	Van Vučko	43:37 Dečki 2000 - 1996
1.	Valentin Kavčič 25:09
2.	Blaž končan	25:17
3.	Johan Cankar	25:58
Moški, 1995-1990
1.	Rok Nartnik	40:40
2.	Dejan Petkovšek 42:67
3.	Samo Saje	52:02 Moški, 1989-1980
1.	Jernej Vrhovec	40:33
2.	Aleš Prek	41:07
3.	Primož Merlak	41:94 Moški, 1979-1970
1. Adam Bernard	39:90
2: Borut Kavčič	40:12
3: Andrej Krvina	40:36
Moški, 1969-1960
1.	Toni Železnik	40:34
2.	Marjan Merlak	41:91
3.	Robert Sluga	42:37 Moški, 1959-1950
1.	Miro Jurca	44:64
2.	Janez Fortuna	48:80
Moški, 1949 in starejši 1. Izidor Oblak	59:98
Tekmovanje je potekalo tekoče in brez padcev. Po tekmi je sledila podrobna analiza v Gostilni Jurca. Na tem mestu bi se radi zahvalili kmet^l Ko-govšek, ŠD Žažar in vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je bila proga dobro pripravljena in tekma tekoče izpeljana.
Hkrati vse člane tudi obveščamo:
-	27. 2. 2010 smučanje na Kaninu
-	20. 3. 2010 pa vas bomo že tradicionalno popeljali na ogled smučarskih poletov v Planico.
Vse informac^e na 041-362-375
-	Boštjan. ŠD LIPA
B. T.
Boštjan Fortuna s "krajnkom"
Začetki teka na smučeh že v vrtcu
V novi enoti Vrtca Žabica smo začeli z učenjem teka na smučeh. Tri leta stari otroci pogosto še vedno
na smučeh, ki je že več let preizku- opremo,
šen v neposredni pedagoški praksi. - nadaljevali s hojo s smučmi po di-Postopek motoričnega učenja, ki res- daktični preprogi,
H'	IP L M	
E ;		
^^^pE 1	m	
		jt Jl^^^B^-J
		
niso pripravljeni na smučanje v pravem pomenu besede, saj fizično niso dovolj močni in stabilni ter nimajo potrebne vzdržljivosti. Pri učenju smučanja nimajo potrebne koncen-trac^e, da bi se lahko osredotočili na učenje na snegu.
Izkoristili smo povsem novo telovadnico z vrhunsko opremo, ki nam je omogočila prve začetke učenja teka na smučeh. Pomagali smo si s pomočjo strokovnjakov na tem področju, ki so nam pripravili izobraževanje strokovnih delavcev. Predstavili so nam koncept učenja teka
nično izhaja iz otrok za otroke, saj so pri oblikovanju postopka v veliki meri upoštevana izhodišča in stališča otrok, prav tako pa mnenja otrok. Didaktična učinkovitost pristopa se kaže v visoki stopnji funkcionalnega znanja, ki ga otroci osvojio v zelo kratkem času.
Izobraževanje je potekalo v prisotnosti otrok, tako da je bilo zelo nazorno.
Otroci so začeli z vadbo teka na smučeh na poligonu v športni telovadnici:
- najprej so spoznavali smučarsko
- spoznavali osnove vstajanja in padcev s smučmi.
Ko so otroci s pomočjo učiteljev obvladali osnove, stabilnost in osvojili prve korake teka na smučeh, smo celotni poligon prenesli na sneg, kjer smo nadaljevali z vadbo na snegu.
Pet let stari otroci so fizično in mentalno že pripravljeni na učenje smučanja na snegu. Prednost vrtca je, da se otroci v skupini lažje in hitreje uč^o smučanja, saj drug drugega spodbujajo in se veselo zabavajo.
Damjana Gabrovšek
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
v
Sport in rekreac^a
NAŠ ČASOPIS
49
STRELSKI KOTIČEK Piše: Bojan Lampreht •STRELSKI KOTIČEK Piše: Bojan Lampreht • STRELSKI KOTIČEK Piše: Bojan Lampreht«
Nekaj iz
aktivnosti
strelcev
Najprej opravičilo bralcem Našega časopisa, ker zaradi časovne stiske nismo sproti obveščali o naših aktivnostih in rezultatih. Upam in obljubljam, da bo v prihodnje poročanje o naših aktivnostih doslednejše in sprotno. Tudi leto 2009 je bilo za vrhniške strelce zelo pestro in dobro, saj smo nanizali kar nekaj uspehov na vseh področjih streljanja. Dosežene rezultate bomo navedli po tekmovanjih, kot smo se jih udeležili.
FINALE DRŽAVNE DOPISNE LIGE
Že vrsto let smo stalno prisotni na tekmovanjih dopisne državne lige, ki velja za najštevilnejšo državno strelsko ligo. Nastopajo strelci vseh starosti in kategor^ z vsemi vrstami zračnega orožja. Po prvih dveh kolih smo v povprečju med prvimi. Da se spomnimo: tekmovanje poteka 6 krogov, nakar sledi polfinale, kamor se uvrsti deset najboljših ekip in posameznikov. Prvih pet ekip in posameznikov iz polfinala pa se spopade v finalu.
Kadeti: 7. Bojan Lampreht ml., 11. Klemen Penko, 14. Uroš Pihner
Kadeti ekipno: 5. Vrhnika
Standard ZP - člani: 6. Bojan Lampreht, 10. Vladimir Rav-
nikar
Standard ZP - članice: 3. Benjamina Rudolf, 6. Mojca Rus Standard ZP - veterani: 1. Vladimir Ravnikar
Standard ZP - veteranke: 2. Benjamina Rudolf, 4. Mojca Rus Standard ZP - člani, ekipno: 2. Vrhnika
Ser^ska ZP - člani: 2. Bojan Lampreht, 6. Vladimir Ravnikar
Ser^ska ZP - članice: 4. Benjamina Rudolf
Ser^ska ZP - veterani nad 50 let: 4. Vladimir Ravnikar Ser^ska ZP - veteranke: 3. Mojca Rus, 4. Benjamina Rudolf Ser^ska ZP - člani, ekipno: 2. Vrhnika
Ser^ska ZP - veterani, ekipno: 5
REGUSKA PRVENSTVA:
Reg^sko tekmovanje s standardnim zračnim orožjem je bilo v Portorožu. Ekipno smo
zasedli 4. mesto, v kategorii članov je bil Bojan Lampreht 10., Miran Omerzu 13. Edino zlato medaljo je osvojila članica Benjamina Rudolf, na 4. mestu pa je bila Mojca Rus. Medaljo za 3. mesto je še v ka-tegor^i kadetov osvojil Bojan Lampreht ml.
Organizatorji reg^skega prvenstva s ser^skim zračnim orožjem pa smo bili na Vrhniki. V kategorii ml. pionirjev je bil na 5. Žan Žuber, v kate-gor^i pionirjev na 4. mestu Klemen Penko. V kategorii članov je zmaga ostala doma v rokah Bojana Lamprehta st., Bojan Lampreht ml. je bil 5. in Primož Lampreht 8. Med članicami je prvo mesto obdržala domačinka Benjamina Rudolf. Med veterani nad 50 let je 2. Vladimir Ravnikar, 4. Miran Omerzu, v kategorii nad 60 let je bil Mat^a Japelj 5. in nad 70 let zopet domača zmaga Janeza Groma. Imamo pa še
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ter Športno društvo Vučko vabita vrhniško osnovnošolsko mladino na
Smučarski izlet za samo 10,00 evrov
Ob spremstvu strokovno usposobljenih učiteljev smučanja bomo v soboto, 6. 3. 2010, smučali na smučišču STARI VRH nad Sko^o Loko.
Stroške prevoza in učiteljev smučanja poravna Zavod^ Ivana Cankarja Vrhnika, stroške kosila pa Sportno društvo Vučko. Udeleženci bodo prispevali samo za stroške smučarske karte v višini 10,00 evrov (redna cena izleta je 45,00 evrov).
PRHAVA: Prgave lahko posredujete prek e-pošte na naslov: sport@zavod-cankar.si ali info@sdvucko .com oziroma jih oddate osebno na naslovu: Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, in sicer vsak delovnik od 9.00 do 12.00 ter od 13.00 do 16.00, v petek od 13.00 do 14.00 ali jih oddate Sportnemu društvu Vučko vsako sredo od 20.00 do 21.00 v Hotelu Mantova. Prgave in vplačila za smučarsko
karto zbiramo do srede, 3. 3. 2010, oziroma do popolnitve prostih mest (45 udeležencev). Vplačila za smučarsko karto bo sprejemalo Sportno društvo Vučko v sredo, 24. 2. in 3. 3 od 20.0 do 21.00 v Hotelu Mantova oziroma po dogovoru po telefonu 040 600 080 (Emil Vučko).
Izlet vsebuje: učenje smučanja v majhnih skupinah, smučarsko vozovnico, kosilo + čaj, avtobusni prevoz, uporabo vseh pripomočkov in rekvizitov, zavarovanje proti tretji osebi, animac^o, stroške vodenja in organizac^e izleta, učitelje z veljavno licenco.
Odhod iz parkirišče pri Vrtcu Želvica, Tržaška cesta 2A, Vrhnika. Zbor ob 6.45 odhod ob 7.00, vrnitev ob 17.15. Za vse dodatne informac^e smo vam na voljo prek e-pošte sport@zavod-cankar.si ali info@sdvucko.com in po telefonu: 01/7506 - 635 (Daniel Cukjati) oziroma 040 600 080 (Emil Vučko).
Izpolniti pa morate še sledečo pr^avnico.
Spodaj podpisani-a_
soglašam s prgavo sina / hčere_
stanujoče-ga_
e-naslov____________________
_ro]ene-ga_
_mobitel staršev_
_na smučarski izlet na Stari vrh
nad Sko^o Loko, v soboto, 6. 3. 2010.
Zaradi lažje razvrstitve po skupinah prosimo, ocenite smučarsko znanje svojega otroka tako, da ustrezno obkrožite številko od 1 do 5 (1 - slabo, 5 - odlično):
1
Dne:_
2 3 Podpis:_
5
kategor^o veterank, kjer si je medaljo za 2. mesto prislužila Mojca Rus.
Osvojeni sta bili tudi dve prvi mesti v ekipni razvrstitvi, in sicer prvo mesto v kategorii članov in veteranov.
DP ZA VETERANE:
do 50 let: 1. Bojan Lampreht - DP
nad 50 let: 5. Miran Omerzu, 16. Vladimir Ravnikar nad 60 let: 23. Mat^a Japelj nad 70 let: 7. Janez Grom Ekipno smo veterani osvojili 4. mesto.
DP ZA MLAJŠE KATEGORUE
Na DP za mlajše kategorie sta se uvrstila le dva strelca, ki sta dosegla normo za nastop. V kategorii pionirjev je 12. mesto osvojil Klemen Penko, Bojan Lampreht pa je v kategorii kadetov s standard ZP osvojil 11. mesto.
DP ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE
Na DP za srednje šole, ki se ga je udeležil tudi naš strelec in d^ak Ekonomske gimnaz^e Ljubljana Bojan Lampreht, je v svoji konkurenci v streljanju s ser^sko zračno puško zasedel odlično 4. mesto.
UNIVERZITETNO DP
Univerzitetnega DP v streljanju z zračnim orožjem se je v kategorii d^akov udeležil le Bojan Lampreht ml. V konkurenci je zasedel 4. mesto in tako za samo dva kroga zgrešil medaljo.
KVALIFIKACUE V DRŽAVNE LIGE
Kot vsako leto smo glede na uvrstitev v državni ligi tudi letos tekmovali v kvalifikaci ah za II. Državno ligo v streljanju s standardno zračno puško. V skupni razvrstitvi smo se uvrstili na 4. mesto, kar nam omogoča, da tudi v sezoni 2009/10 tekmujemo v II. Državni ligi.
II. DRŽAVNA LIGA
Prve tri ekipe so imele enak seštevek točk, vendar smo po številu osvojenih krogov padli na 3. mesto. Med posamezniki je 5. mesto osvojil Bojan Lam-preht st., 8. Benjamina Rudolf, Omerzu in Ravnikar pa nista streljala vseh kol, ker sta se zaradi bolezni dopolnjevala.
LIGA PNK
6. kolo lige PNK je bilo v orga-nizac^i SD Kovinoplastike iz Loža. Pri kadetih 3. m Bojan Lampreht ml., veterani nad 50. 1. Miran Omerzu, veterani nad 70 let: 1. Janez Grom Končni rezultati lige PNK. Pri kadeti je po šestih kolih tretje mesto obdržal Bojan Lampreht ml., Pri mladinkah 3. Barbara Istenič, pri članih je slavil Bojan Lampreht st., pri veteranih nad 50 je bil 1. Miran Omerzu, med veterani nad 70 let pa je po šestih kolih skupno 2. mesto pripadlo Janezu Gromu.
POLETNI VKLOP
Letos smo sodelovali tudi v Poletnem vklopu - športne počitnice, ko smo en dan v svoj krog sprejeli otroke, jim pokazali, kaj se pri nas dogaja, jim na kratko predstavili našo dejavnost, seveda pa ni manjkalo streljanja, na katerega so vsi nestrpno čakali.
PRIZNANJA
12. septembra smo se udeležili skupščine Strelske zveze zahodne reg^e, ki je bila v Portorožu. Ob tej priložnosti so bile zaslužnim strelskim delavcem podeljena priznanja. Iz SD Vrhnika sta zlati plaketi SZZR prejela za delovanje v strelskem športu več kot 50 let ga. Mar^a Gutnik (žena pokojnega g. Frančiška Gutnika), ga. Anka Grom (žena pokojnega g. Janeza Groma), srebrno plaketo SZZR Miran Omerzu in bronaste plakete SZZR g. Vladimir Ravnikar, g. Bojan Lam-preht in g. Jože Pasarič.
DAN BREZ AVTOMOBILA
Sodelovali smo na prireditvi Dan brez avtomobila. V ta namen smo bili na Stari cesti s svojo stojnico prisotni tudi strelci. Občanom smo pokazali opremo in orožje, postavili pa smo tudi elektronski sistem Scatt, kjer so mimoidoči lahko preizkusili, kako mirna je njihova roka. Seveda smo radi odgovarjali na vprašanja, dali nekaj nasvetov in predstavili naše delovanje.
MEDNARODNI TURNIR KRANJSKA GORA
Tudi letos se je Bojan Lam-preht udeležil mednarodnega turnirja policy iz Nemč^e, Hrvaške, Madžarske, Bosne, Makedonce, Srb^e, Črne gore v streljanju s ser^sko zračno puško, kjer je v skupni konkurenci ubranil naslov prvaka in lanskega tekmovanja v Poreču. To je peti naslov prvaka od skupno sedmih udeleženih.
Vabimo vas, da si nekaj utrinkov ogledate tudi na naši spletni strani www.strelsko-drustvo-vrhnika.si.
4
50 NAŠ ČASOPIS
v
Sport in rekreac^a
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Popravek in opravičilo
V petek, 15. 1. 2010, je Športna zveza Vrhnike v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika organizirala prireditev Športnik leta 2009. Pri podelitvah priznanj je nastala pomota.
Ekipa deklic Gimnastičnega društva Vrhnika v sestavi: ŽANA ERZNOŽNIK, METKA MOČILAR, META MRAMOR in AJDA RATKOVIČ je za svoje športne dosežke v letu 2009 prejela bronasto plaketo Občine Vrhnika in ne pohvalo za obetavne športnike. V letu 2009 so deklice v skupinski sestavi dosegle: 3. mesto na državnem prvenstvu, osvojile eno tretje in dve prvi mesti na prvenstvenih tekmah RG A1.
Prav tako smo pri mladi športnici iz Gimnastičnega društva Vrhnika, ki je prejela pohvalo za obetavne športnike, pomotoma zapisali napačen priimek. Priznanja ni prejela NEŽA GRUM, temveč NEŽA CELARC.
Vsem dekletom, trenerjem in staršem se za nastalo pomoto opravičujemo ter jim želimo uspešno delo v letu 2010.
Športna zveza Vrhnike
Obvestilo
Teniški klub Vrhnika vabi svoje člane, da se udeležbo občnega zbora, ki bo 4. 3. 2010 ob 18. uri v prostorih stare šole na Tržaški cesti 2.
UO TK Vrhnika
Moto klub Nauportus Vrhnika vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo v petek, 12. marca 2010, ob 18. uri v gasilskem domu na Vrhniki. Poleg pregleda dela v prejšnji sezoni se bomo pogovorili o programu za letos in plačali članarino. Razdelili bomo koledarje prireditev ZMKS in končali z manjšo pogostitv^o.
Izvršilni odbor MK Nauportus
vabi k vpisu nove člane.
Fitnes je odprt od 15. septembra 2009 od ponedeljka do petka od 17. do 22. ure. Cena mesečne vadbe je 22 evrov, enkratni obisk fitnesa pa 4 evre.
Dodatne informac^e:Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, 041 754 484.
PLANINIKO DRUSrVO VRHNIKA
vcÉá na rodni btnl obail ztoj cJruSlvt3, ki 130 v
p&Lflk. 26. fabfuaTja 2010 ob 19.„uri
v vocnamonskoTTi prosnonj OS ivano Cankjada naUhnlkj.
5o
Hll
Prva prvenstvena tekma pred vrati
Po novoletnem nastopu so se dekleta iz Gimnastičnega društva Vrhnika še intenzivneje začela pripravljati, saj jih marca čaka že prvo prvenstveno tekmovanje v ritmični gimnastiki program A1. Letos smo se morali še posebno potruditi, saj je začel veljati nov pravilnik za ritmično gimnastiko, tako da smo vse vaje posodobili ali celo sestavili na novo. To pa je za dekleta in trenerje kar velik zalogaj. Vendar kjer je volja, je tudi moč in tako smo uspešno končali delo. Zadnji mesec pilimo še zadnje detajle. Prvič se bodo dekleta pomerila v Ljubljani 7. 3. 2010, kot izvajalec tekmovanja pa se bo potrudil Klub za ritmično gimnastiko Narodni dom. V imenu Gimnastičnega društva Vrhnika bi rada čestitala našim
dekletom, ki so letos prejela pohvalo za obetavne športnice v okviru prireditve Športnik Vrhnike 2009. Nagrajene so bile: Ajda Ratkovič, Meta Mramor, Metka Močilar, Žana Erznožnik, Neža Celarc, Spela Jilek, Katja Grum in Klavd^'a Makuc.
Za GD Vrhnika, Ines Jerina
Vrhniški akrobati uspešni v Kopru
30. 1. 2010 smo na pravi snežni dan krenili z Vrhnike v Koj per, kjer je v telovadnici OŠ Antona Ukmarja potekalo DP
uspešno tekmovali. Pri cicibanih se je na 29. mesto uvrstil Maj Pivk, sledili pa so mu Erazem Jazbinšek kot 32., Mark
v skokih z male prožne ponjave (MPP). Tam so mladi akrobati in akrobatke GD Vrhnike
Novak 34., Ožbe Kuhar 40. in Ambrož Jilek 43. Pr^avljeni tekmovalci so bili tudi Aljaž
Hodnik, Aljaž Justin in Matic Slavec, ki pa niso nastopili. Ekipno so cicibani na koncu osvojili 6. mesto in si prislužili diplomo. Pri cicibankah se je zgodil neljubi pripetljaj, saj je nastala pomota pri urniku tekmovanja. Tako je nastopila le Manca Kotnik in zasedla odlično 24. mesto. Za tekmovanje so se pridno pripravljale tudi Laura Drašler, Tajra Ab-dakovič, Urša Smrekar, Maša Margon in Katja Fortuna, ki bodo svoje znanje lahko pokazale v prihajajočih nastopih in tekmovanjih. Prvič pa sta se samostojno predstavila Iza in Jan Šraj Miklič, ki sta nastopila kot mlajša deklica in
deček. Iza je osvojila 59. mesto, Jan pa 40. Med mlajšimi deklicami je ob Izi nastopila tudi Ajda Novak, ki je bila na koncu 64.
Na nadaljnjih treningih bomo še naprej pridno pilili formo, tako da bomo svoje znanje utrdili in nadgradili ter se v prihodnje čim bolje predstavili.
Naslednji nastop bo v počastitev praznika dneva žena 2. 3. 2010 v OŠ Martina Slomška, tekmovanje pa bo 13. 3. 2010 v Renčah.
Vsi rezultati in slike so dostopni na naši spletni strani: http://5k.amadeus.si/gd/. Matej Fefer, GD Vrhnika
Uspeh najmlajših vrhniških nogometašev
Volja in znanje sta pripeljala najmlajše vrhniške nogometaše že do drugega pokala v skupini U-7.
Svojo predanost in borbenost do igre so ob pravilnem in kakovostnem mentorstvu Mirveta Abdića in Jasmina Muratagiča dokazali v Luc^'i, DIADORA CUP, in v Kamniku na turnirju mladih. Želja po zmagi, borbenost na igrišču, podpora iz klopi vrhniških gledalcev so obrodili sadove.
Osvojeno tretje mesto je dalo najmlajšim in trenerjema zagon za nove uspehe. Z nadaljevanjem postavljenih ciljev, izpopolnjevanjem tehnike in dobrimi odnosi ni daleč tudi najsvetlejša barva pokala in medalj.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili pokrovitelju GRADBENEMU PODJETJU GORDEJA, ki je opremilo in obleklo naše najmlajše nogometaše. Zahvala tudi Gostilni Kranjc za dobro in okusno postrežbo po končanem turnirju.
Družina Čretnik
nm\u
Planinski izlet na Sabotin (609 m)
V soboto, 23.1. 2010, smo se zbrali pred Osnovno šolo Ivana Cankarja na Vrhniki in nestrpno pričakovali odhod proti Novi Gorici. Ko smo se natrpali v avtobusa in se peljali proti Primorski, so vodniki povedali kar nekaj več stvari o našem izletu.
Ko smo prišli do vznožja 609 metrov visoke gore, smo se pripravili in začeli hojo po
manjših stopnicah, nato pa naprej po kamenju in koreninah. Vzpenjali smo se po juž-
ni poti in si malo pod vrhom privoščili malo daljši počitek. Nato smo pot nadaljevali na greben, kjer so ruševine cerkve sv. Valentina in samostana. Ko smo hodili naprej mimo ruševin, nato pa še nekaj časa po grebenu, mimo mejnikov, smo prišli do vrha našega cilja. Na vrhu je postavljena smerna tabla vrhov. Imeli smo tako lepo vreme, da se je videlo od Ratitovca pa do Kanina. Po zasluženem počitku na soncu in razgledih na Sv. Goro nasproti in reko Sočo pod nami smo se odpravili naprej. Nadaljevali smo pot in se začeli spuščati, dokler nismo prišli do koče. Ta je obenem tudi manjši muzej 1. svetovne vojne in vojne za Slovenko. Pred kočo nas je čakal pr^azen gospod, ki nas je popeljal v muzej in nam v sobi z ostanki iz 1. svetovne vojne povedal veliko stvari. Zanimivo je bilo poslušati, kako so potekale bitke in da je bila na tem območju soška fronta. Razstavljeno je bilo veliko granat, bomb in drugega orožja. V drugi sobi pa so bile razstavljene stvari iz
vojne za Slovenko. Tudi tam smo izvedeli veliko novih stvari. Kmalu zatem smo se odpravili v muzej na prostem, in sicer v zelo dolge vojaške rove - kaverne. Notri je bilo precej temačno, zato je bilo idealno za strašenje ^ BUU! Bilo je veliko strelnih lin, v večini pa so bile topovske kaverne, iz katerih so s topovi streljali na avstro-ogr-ske položaje. Tam smo se poslovili od našega pr^aznega vodnika in se po severni poti spustili v dolino do reke Soče in ob železniški progi nadaljevali pot do solkanskega železniškega mosta, ki ima največji kamnit lok na svetu. Ko smo se preko cestnega mostu čez reko Sočo vračali na avtobus, so nekateri imeli priložnost videti potapljača, ko se je dvigal na površje iz mrzle reke Soče.
Na poti domov smo se pogovarjali o izletu, si ogledovali slike, ki smo jih posneli, nekateri pa so tudi malo zadremali. Domov smo se vrnili pr^etno utrujeni in polni novih dogodivščin in vtisov.
Nejc Suhadolnik
22. februar 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	v Šport in rekreac^a	NAŠ ČASOPIS 51
		
Leta 2009 je Planino oblegalo mnogo njenih ljubiteljev ^
^ in med nekaterimi je zaživelo pravo tekmovanje, kdo se bo večkrat povzpel na ta mestni vrh prebivalcev Vrhnike. Tudi večkrat na dan smo jih videli hiteti po različnih poteh in vedno so se vpisali v vpisno knjigo pri zavetišču.
Tokrat vam predstavljamo prvih deset rekorderjev, častno mesto pa tudi letos zavzema Angela Mesec, ki je opravila 140 vzponov na njeno preljubo goro. Leta, ki se ji nabirajo, ne vplivajo pri njeni odločitvi, da vsako leto doda
»Vseh deset rekorderjev je vzelo v svojo sredino Mesčevo Angelo, ki je tudi lani zmogla 140 pohodov, častitljivih za njena leta.«
piko na "i" k vrsti rekorderjev. Čestitamo, Angela! Tudi letos sta se naša oskrbnika zavetišča Mirko in Ema potrudila in skupaj pripravila lična priznanja z lepim darilcem.
In kakšen je bil letošnji vrstni red: 10. mesto
-	Jože Rus, 273 vzponov; 9. mesto - Marinka Japelj, 279 vzponov; 8. mesto - Mar^a Kuharič, 286 vzponov; 7. mesto - Marjan Šimunič, 300 vzponov; 6. mesto - Milan Bizjak, 303 vzpone; 5. mesto - Marjan Smrtnik, 333 vzponov; 4. mesto - Jacqueline Celarc, 405 vzponov, in prvi tr^e: 3. mesto Maruša Ogrin - 460 vzponov, 2. mesto Danica Zlatinek - 785 vzponov in lanski zmagovalec, 1. mesto, Miro Šmigoc
-	832 vzponov.
Naša Ema je s kaligrafsko pisavo popisala tudi zadnjo stran priznanja in na vsako posebej zapisala utrinek s Planine.
Kakšna priznanja so dobili, si lahko ogledate na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www. pd-vrhnika.si.
Yeti
planincev pod vodstvom vodnice Sonje Zalar Bizjak podalo na vrhove nad Branikom. Prvi
Predavanje Od Devina do Kanina - dr. Tone Wraber
Planinsko društvo Vrhnika je organiziralo predavanja v letu, ko praznuje svojo 50-letnico. Temu predavanju bo v naslednjih mesecih sledilo kar nekaj dogodkov, ki bodo naravnani na našo zlato obletnico. Že sedaj vas vabimo na srečanje MDO Notranjske, ki bo v nedeljo, 16. maja, na Planini nad Vrhniko in tudi že na jesensko srečanje na Planini, ki bo v nedeljo, 5. septembra 2010.
Lepo sončno soboto v ja- Od 1. novembra 1960 do 31. vec Encikloped^e Slovence. nuarju se nas je 26 vrhniških januarja 1968 je bil uslužbenec Njegov opus zajema več kot
Prirodoslovnega muzeja Slo- sedemsto pisnih izdelkov, ki ven^e, od aprila 1963 kustos za obsegajo znanstvene razprave, botaniko. V tistem času (1960- poljudnoznanstvene/strokovne knjige in razprave, gorniške in naravovarstvene članke, tudi politične teme. Toliko o avtorju predavanja.
Skoraj ni pohodniške skupine Planinskega društva Vrhnika, ki še ni obiskala prečudovitega kanjona Glinščice, za katerega je Željko Kozinc rekel: »Če stojiš na dnu kanjona in se ozreš navzgor, si skorajda prepričan, da si v Tamarju.«
In prav tu je dr. Tone Wraber začel svojo potopisno pot na našem predavanju, v pravem sredozemskem okolju, na zahodu samega slovenstva, ki se mu je skozi celotno predavanje vlekla kakor rdeča nit. Mimo devinskega gradu nas je popeljal po bližnji okolici Trsta, nadaljeval pot na Goriško, v Beneč^o in Rez^o ter končal v skrajnih zahodnih Jul^cih. Na tej poti nam je ponudil prelepe krajinske posnetke, prikazal številne rože, nekatere celo endemične in značilne za prikazane kraje.
S posebno pozornostjo je predstavil številne Slovence, ki so se bojevali ali se še bojujejo za obstoj slovenstva na zahodnih mejah slovenskega prostora. Hkrati nas je seznanil tudi s pomembnimi zgodovinskimi dogodki, ki so označili predstavljene kraje ter številna mesta in vasice, njihov utrip. povečini pa so zdaj puste, včasih pa naseljene predvsem s Slovenci.
Glinščico smo že obiskali, Kamnitega lovca in Špik Hude police tudi, ves vmesni predstavljeni prostor, o katerem so spregovorili diapozitivi dr. Wrabra, pa je po predavanja ostal izziv za vse nas. Na Vrhniki, februar 2010
vzpon nas je pripeljal do čudovite vasice z imenom Pedrovo, kjer je tudi ustvarjalno središče Abram. In kaj ima ta vasica s predavanjem? Kar nekaj, tam je namreč maja 2009 dr. Tone Wraber domačinom predstavil temo, ki smo jo slišali, poleg tega pa si je z domačini ogledal rastline v okolici vasice.
Dr. Tone Wraber, ki ima na enem od svetovnih spletov kar 17.100 zadetkov, ki med mnogimi stvarmi obvladuje zakladnico latinskih jezikovnih dejstev in je ob tem našel zanimiv zapis: »Botanika je umetnost zmerjati rastline po latinsko«, je redni profesor za sistematsko botaniko in fito-cenolog^o v pokoju. Deluje na področju sistematske botanike, fitocenolog^e, varstva narave, zgodovine botanike na Slovenskem ter poljudnoznanstvene in planinske publicistike.
Rodil se je 4. marca 1938 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v letih 1944-1948, klasično gimnaz^o z maturo pa v letih 1948-1956, oboje v Ljubljani. Še kot študent je bil honorarni sodelavec na tedanjem Zavodu za spomeniško varstvo.
1970) je bil botanični skrbnik alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti.
Od začetka novembra 1961 do konca maja 1962 je opravljal specializac^o na Mednarodni postaji za sredozemsko in alpsko geobotaniko v Montpellie-reu, od aprila do jun^a 1966 pa na Inštitutu za botaniko v Trstu. V britanskem muzeju Kew Gardens v Londonu je določal botanično gradivo s Himalaje in iz Afrike. Od 1. februarja 1968 do upokojitve 31. januarja 2003 je bil asistent, docent, izredni in redni profesor na Oddelku za biolog^o Ljubljanske univerze.
Doktorat s področja fitoce-nolog^'e je opravil leta 1972. Triintrideset let je bil član uredniškega odbora rev^e Proteus, v letih 1979-1987 njen glavni urednik. Je član več drugih domačih in tujih uredniških odborov. Kot botanik se je udeležil dveh himalajskih odprav (leta 1969 na Anapurno, leta 1972 na Makalu) in dveh himalajskih pohodov. Leta 1976 je bil član lesarske odprave v Centralnoafriško republiko. Dve leti je bil prorektor Ljubljanske univerze. Je sodela-
Ciril Velkovrh
Razstava fotografij z naslovom
Pogled na Slovenske alpe
Mislim, da je večina od vas, ki ste prišli sem gor na Šmarno goro, ljubitelji narave, zlasti slovenskih gora. Zato bodo te podobe mnogim med vami priklicale iz spomina vaše poznavanje teh vrhov in grebenov ter vaša doživetja v tem lepem svetu.
GORE IN SPOMINI OSTANEJO je naslov avtorjevih spominov. Seveda, za razliko od spominov, se gore spreminjajo zelo počasi in danes ostri grebeni bodo šele čez milione let postali zaobljeni griči. Spomini pa se zaobl^o in zamegl^o že v nekaj dneh, mesecih in z leti
je bilo treba še paziti na število posnetkov (ne tako kot danes), da ni prehitro zmanjkalo dragega filma. Razstavljene slike so bile posnete na dia-filme.
Gore so vedno vzbujale pri ljudeh močna čustva in umetniški navdih. Zato ni čudno, da je bilo napisanih toliko zgodb, pesmi in romanov, toliko glasbe, naši prvi filmi so bili posvečeni prav ljudem v gorah in mnogi slikarji so upodabljali ta čudežni svet. Največ pa je bilo v gorah vedno fotografov. Seveda pa je dolga pot od danes izjemno razširjene amaterske foto-
nosimo v sebi drugačne, svoje podobe, dopolnjene in preoblikovane z našimi čustvi, pod-zavestjo, z našimi željami ... Zato pa, za razliko od spomina, slika posneta skozi objektiv, ostane objektivna in je kot nekakšen osvežilec spomina. Ko jo pogledamo, nam odstrne zaveso časa, ponovno zbistri zamegljeno sliko v našem spominu; v fotografijah velikokrat od-kr^emo svoje, včasih že pozabljene poti. Fotografije nas vedno znova vračajo v preteklost in nas povezujejo s sedanjostjo, zato so tako pomembne za naše občutenje časa in prostora.
Tako je Ciril Velkovrh s svojim fotoaparatom ustavljal čas in nam s svojo razstavo, na svoj način, ponovno pokaže znane portrete naših vrhov. Jul^ci, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke so njegov foto-atelje. Težko si predstavljamo, koliko poti je bilo treba prehoditi, da nas je razveselil s svojo zbirko. Če si za svoj osnovni motiv izbereš gorski svet, to pomeni desetine kilometrov vzponov, ure in dneve potrpežljivega čakanja, samotno gaženje globokega snega, bežanje pred nevihto, vračanje v dolino brez posnetka ob neugodnih razmerah, pa seveda tudi radosti, ko prst na spro-žilcu ujame nenavaden prizor, ko se vrhovi zablešč^o v posebni svetlobi. Pri vsem tem pa
grafije do dviga nad povprečje. Potrebno je veliko tehničnega znanja in izkušenj, predvsem pa mora fotograf videti fotografijo, preden jo posname. Opazovati okolico, opaziti nenavadno obliko, svetlobo, odtenek barve, meglico, se ustaviti ob detajlu, kjer gre večina brezbrižno mimo. Ko položi fotograf fotoaparat v nahrbtnik, postane kot lovec na preži, svet okrog njega se spremeni v široko kompozic^o okolja, v katerem išče pravokotnike svojih motivov.
Nekoč sem srečal nad Martuljkom, na kraju, ki ima lepo ime Pod srcem, legendarnega gorskega fotografa Jaka Čopa. V prvi jutranji svetlobi je pripravljal svojo opremo. Ko sem se popoldne vračal, je ravno pospravljal stojalo in fotoap^arat. »Že celo poletje hodim sem gor, da bi slikal Špik, ni prave svetlobe. Danes nisem naredil nobenega posnetka«, mi je povedal.
Ciril je velikokrat dočakal svoj posnetek.
Avtor je dolga leta posvetil fotografiji, pri tem pa zagotovo doživel veliko lepega saj mi je ob nekem najinem razgovoru dejal: krivica je, da drugi nimajo toliko sreče, kot jaz.
Šmarna gora, 21. februarja 2010
Danilo Cedilnik - Den
slikar in himalajec
Yeti
PLANINSKA LITERATURA
Planinski vestnik, 115. letnik, leto 2010, februar, številka 2. Ta številka naše rev^e je posvečena stoletnici rojstva glasbenika, skladatelja, fotografa in alpinista prof. Marjana Lipovška, očeta slavne mezosopranistke Marjane. O njem in njegovem delu sta zapisala France Stele in Pavel Dimitrov. Žarko Rovšček je zapisal spomine na 115 let Planinskega vestnika. Mire Steinbuch se je pogovarjal z enim najuspešnejšim alpinistom in ekstremnim smučarjem Davom Karničarjem, Stella Krsnik ter Žiga Palka pa z dobitnikom zlatega častnega znaka Jožetom Colaričem. Primož Leban se je podal v Jul^ce z načrtom, da osvoji Slemenovo špico, Milka Bokal pa je obiskala
deželo prostranstev na Goričkem. Gorazd Gorišek je našel divjino tudi nad dolino Savinje, Utroš Prelovšek pa se je podal na avstr^ski Tullenkogel. Dušan Škodič je imel kaj videti s koroškega Dobrača, Janez Toni pa je okusil male in velike cilje v francoskih Alpah. Franci Horvat je prispeval tudi fotografije k opisu vzpona na Adamov vrh v Šrilanki, Nejc Kuhar pa predstavlja težak, a čudovit šport na turnih smučeh. Janja Lipužič se jezi, če mopedisti mot^o živino na visokogorskih pašnikih, Dušan Klenovšek pa predstavlja posebnosti cvetja na Bohorju. Darko Bernik predstavi metodo za ocenjevanje tveganja pred plazovi, Klemen Volontar pa piše o uporabi lavinske žolne pri reševanju s helikopterjem. Med krajšimi prispevki je Manca Čujec opisala pot na vulkan Pacaya v Gvatemali, Nada Kostanjevic je zopet »štopala« v Trnovskem gozdu, Igor Drnovšek priporoča najstnikom nošenje čelad, Nada Rotovnik Kozjek svetuje, kakšno hrano naj jemljemo seboj v hribe, Blaž Jereb pa priporoča specializac^o za dosego vrhunskih športnih rezultatov.	Ciril Velkovrh
52 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
OPTIK & OČESNA ORDINACIJA
JELOVČAN VRHNIKA
STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05
Optik in očesna ordinac^'a Jelovčan na Vrhniki
Optiko Jelovčan, ki že 30 let obratuje in izdeluje očala na Stari cesti 5 na Vrhniki, so že tretjič popolnoma prenovili. V njenih prostorih so uredili težko pričakovano sodobno opremljeno samoplačniško očesno ordinacijo, ki je na Vrhniki in njeni širši okolici še ni bilo, vsi pa smo jo težko pričakovali.
Očesna ordinacija obratuje marsikaj zanimivega in točen
trikrat na mesec, v njej pa vas bo sprejel doktor medicine, specialist oftalmolog Igor Šva-gelj. Za naročanje jih pokličite na tel. št. 01/ 755-61-05 ali se osebno oglasite v optiki, lahko pa obiščete njihovo spletno stran www.optik-jelovcan. com, na kateri boste izvedeli
datum pregleda. Specialist zdravnik ne predpisuje samo dioptrie za očala in kontaktne leče, pregledal vam bo tudi očesno ozadje, zmeril očesni tlak in vam strokovno svetoval glede vaših očesnih težav.
Okulistični pregled ne odkriva samo dioptrie, ampak
tudi težave splošnega zdravja, sladkorne bolezni in očesnega tlaka. Vse več smo izpostavljeni škodljivim UV-žarkom, ki zelo škodujejo očem. Najzanesljivejša zaščita so sončna očala, ki vam jih izdelajo tudi z dioptrijo v vseh želenih barvah in s 100 % UV-zaščito. Ker v službah uporabljamo računalnike in neonske luči, ki neprestano utrujajo naše oči, je priporočljivo, da vsaj enkrat na leto obiščemo svojega okulista. Samo z rednimi meritvami lahko odkrivamo zgodnje nastajanje glavkoma in sive mrene in tako preprečimo hitro napredovanje bolezni. V optiki in očesni ordinac^l Jelovčan vam nud^o pestro izbiro priznanih tujih in domačih blagovnih znamk korekc^skih okvirjev, sončnih očal, stekel in kontaktnih leč. Vsa očala izdelujejo sami, na sodobnih aparaturah in strojih. Tako vam lahko zagotavljajo kakovostne izdelke in storitve. Ponujajo vam tudi možnost izbire okvirjev s tako imenovanim foto-cam video izborom in se fotografirate z različnimi modeli okvirjev, pozneje pa vse skupaj pogledate in izberete tiste, ki vam najbolj pristajajo.
V optiki in očesni ordinac^i Jelovčan vam nud^o popolno oskrbo za vaš dober in zdrav vid. Zagotavljajo, da se bodo še naprej trudili, da boste svet videli lepše in bolje.
S. S.
>V
^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
Uradne ure: ponedeljek in torek od 9. do 15. ure sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure, petek od 9. do 13. ure
Tajnica Barbara Kovačič
HC - telefon: 750 66 30; faks: 750 66 36
E-naslov: info@zavod-cankar.si
Direktor Boštjan Koprivec
Telefon: 750 66 34
E-naslov: direktor@zavod-cankar.si
Poslovna sekretarka Irena Oblak
Telefon: 750 66 32
E-naslov: poslovodstvo@zavod-cankar.si
Kultura: Tatjana Oblak - Milčinski
(Cankarjev dom Vrhnika) Telefon: 755 76 48
E-naslov: kultura@zavod-cankar.si;
Šport: Daniel Cukjati
Telefon: 750 66 35
E-naslov: sport@zavod-cankar.si
Turizem: Mar^'a Zakrajšek
Telefon: 750 66 33
E-naslov: turizem@zavod-cankar.si
Sodelavec medobčinskega glasila Simon Seljak
Telefon: 750 66 38; 040 234 090 E-naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Vodja vzdrževanja Jože Nagode
Telefon: 750 66 37
E-naslov: vzdrzevanje@zavod-cankar.si
TIC - Tržaška cesta 9
Uradne ure:
od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure; Sobota od 8. do 14. ure Telefon: 755 10 54; 051 661 063 E-naslov: tic@zavod-cankar.si
NfiPOT
M* •
9 ••
S
Po ugodnih cenah nudimo kvaliteten material za
A- CENTRALNO OGREVANJE
is- VODOVOD
h' KOPALNIŠKO
HIT ZIME
GOTOVINSKI
POPUSTI
RADIATORJI RADEL IN KORADO
NA POTd.0.0.
Tržaška cesta 513a 1351 Brezovica
T: 01365 75 00 F: 01 365 75 05 M: 041 546 328
E: napot@siol.net I: www.napot.si
Poraba: 4,2-9,4 1/100 km; emisije CO2: 110-224 g/km. *Ponudba vključuje dodatni popust v primeru akcijskega financiranja prek Ford Credita. Podrobnosti glede financiranja dobite pri pooblaščenem trgovcu z vozili Ford. Ponudba velja za omejeno količino vozil. Slike so simbolične.	www.ford.si
Spravite jih^ v gibanje! W
In prihranite do 5.500 €.

FordFocus do -3.550 €*
FordFiesta -1.750 €*
FordS-MAX do -4.300
FordMondeo do -5.050 €
FordKuga do -5.500 €
Zaradi edinstvenega kinetičnega dizajna daje vsak Ford občutek gibanja, tudi ko miruje. Izkoristite izboljšane pogoje in izjemne popuste. Čas je, da spravite svojega Forda v gibanje.
FordkineticDesign
Feel the difference
Avtohiša Klemenčič, Hacetova ulica 1, Ljubljana
prodaja@ah-klemencic.si, 01/24 44 810 in 01/ 24 44 811 Delovni čas: Pon. - Petek: 7:00 - 18:00, Sobota: 8:00 - 12:00
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 53
Hiša bistre vode
Podjetje Bistra Voda, d. o. o., je specializirana za pripravo vode iz vodovoda tako, da je uporabnejša v vsakem domu in tudi v industrii. Namenske naprave zagotavljajo filtriranje, mehčanje in hlajenje vode. Namen družbe je zbuditi ekološko zavest vsakega posameznika. Z vgradnjo naprav bi pripomogli k manjšemu onesnaženju okolja in tako posledično k manjšemu segrevanju planeta. V ta namen smo začeli s projektom HIŠA BISTRE VODE, ki omogoča, da čim bolj ekonomično in ekološko izkoristimo naravni vir VODO. Tehnološko dovršene naprave so izdelane iz okolju pr^aznih materialov. To so centralni filtrirni sistemi, ionske mehčalne naprave in čistilniki za pitno vodo.
Posebna novost podjetja BISTRA VODA, d. o. o., pa so vodni bari, ki so neposredna ekološka alternativa ustekleničene vode. Vodni bar se priklopi neposredno na vodovod in je v primerjavi z ustekleničeno vodo bolj sveža, zdrava in cenejša izbira.
PREDNOSTI VODNEGA BARA V PRIMERJAVI Z USTE-KLENIČENOVODO
EKONOMIČNSOT: Sistemi so priključeni na vodovodno omrežje in tako je strošek pridobljene vode do 1000 X cenejši od kupljene ustekleničene vode.
VAROvANJE OKOLJA: Z vse večjo uporabo ustekleničene vode se odpira vprašanje varovanja okolja. V razvitem svetu reciklirajo le četrtino embalaže. Z našimi vodnimi viri ter okoljem ne ravnamo skrbno.
PRAKTIČNOST: Vrhunsko vodo imate na dosegu roke, ni je treba naročati, kupovati, skladiščiti in transportirati balonov ustekleničene vode.
SVEŽINA VODE: Produkti podjetja BISTRA VODA, d. o. o., so narejeni s tehnološko dovršenostjo in iz okolju pr^aznih materialov.
Proizvodnja ustekleničene vode porabi ogromno nepotrebne energie za izdelavo in distribuc^o le-te. Odpadna embalaža povzroča velike stroške reciklaže in nepopravljivo škodo okolju. Vaš sveži izvir bistre vode vedno na dosegu roke vam ponuja BISTRA VODA, d. o. o.
PREDNOSTI NAKUPA PRI PODJETJU BISTRA VODA:
•v Evropski un^i proizvedeni sistemi,
•tehnološko dovršene tehnolog^e,
•cenovno ugodno,
•uporabniku pr^azni sistemi,
•servisna služba 24/7,
•strokovno usposobljen kader.
Podjetje BISTRA VODA, d. o. o., se zaveda, da so težave z vodo individualne. Ponujamo vam velik spekter različnih vodnih sistemov, ki ga bomo sestavili glede na vaše potrebe in strokovni ogled.
Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.00.
Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714 Nudimo vam
sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic
d.o.o.
VRHNIKA
delovni čas:
od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00
sobota od 8.00 do 12.00
Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika
Telefon: 01/750-24-89, Telefaks: 01/750-24-90 Mobilni: 031/678/490
AKCIJA
ob predložitvi izrezka hiše bistre vode vam podjetje BISTRA VODA D.O.O, prizna io% enkratni popust na vse vodne sisteme.
www.citroen.si
SAMO FEBRUARJA 2010
NAJDOSTOPNEJŠA TEHNOLOGIJA DOSLEJ
VISOKA TEHNOLOGIJA ZA POT V VESOLJE
VESOLJSKO PLOVILO
14 MILIJONOV €
VISOKA TEHNOLOGIJA PO DOSTOPNIH CENAH ZA POT KAMORKOLI CITROËN C3	CITROËN BERLINGO	CITROËN XSARA PICASSO
8.990€
Varčen zapeljivec za vaša dnevna praktična opravila.
10.990€
500€ dodatnega popusta v primeru financiranja Citroën* Privlačno praktičen, praktično privlačen, navdušuje v vseh pogledih.
11.990€
500€ dodatnega popusta v primeru financiranja Citroën* Brezčasna dinamčnost in eleganca, prostorna in prilagodljiva notranjost.
CITROËN priporoča Total
Citroën že od nekdaj gradi prihodnost mobilnosti. Z inovativnostjo pooseblja drugačnost in drznost ter s tem ponuja popolno združitev strasti in razuma. Stalna uporaba najsodobnejših tehnologij in tehnoloških dognanj se zrcali v prav vsakem Citroënovem modelu.
CRÉATIVE TECHNOLOGIE
CITROEn
e, Citroën Kredit & Leasing. Ugodna ponudba velja do 28. februarja 2010 za vozila iz zaloge za fi;
ja od 4,2 do 8,9 l/100 km. Emisija CO2: od 110 do 224 g/km. Slike so simbolične.
ih Citroënovih vozil v Sloveniji, ki so
Avto Merlak d.o.o.
Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; gsm: 031
597; avto.meriak@gmaii.com, Prodaja vozil: 01/7553-807; Servis vozil: 01/7551-007
Varni in zavarovani na poti
2

Delovni čas servisa osebnih vozil:
Delavniki: 7.00 - 20.00
Sobota: 7.00 -14.00
PRODAJNO SERVISNI CENTER PRIGO Prigo, d.o.o., Brezovica
Podpeška cesta 10 SI-1351 Brezovica pri Ljubljani T.: +386 1 365 82 22
info@prigo.si www.prigo.si
A1, investicijsko upravljanje, d.d.
Poslovna enota Brezovica
T.: +386 1 360 13 80 F.: +386 1 360 13 86 tp.brezovica@a-1.si www.tehnicni-pregledi.si
Delovni čas tehničnih pregledov:
Delavniki:
7.00 -19.30
Sobota: 8.00 -13.00
O
Našim strankam nudimo:
•	tehnične preglede in registracijo za vsa motorna vozila
•	servis osebnih vozil Mercedes-Benz
•	homologacije (identifikacija in ocena tehničnega stanja vozil kategorije Ml)
•	preventivne tehnične preglede
•	upravna overitev podpisa fizične osebe pri prodaji vozila
^^ Sklepamo kasko in obvezno zavarovanje za zavarovalnice :
%
Q ^triglav

Za stranke nastopamo z enakimi pogoji, akcijami, popusti kot jih nudijo zavarovalnice in njihovi zavarovalni zastopniki.
ze za
ze za
ze za
Dve leti
osebe pri
v akciji. *Več o
54 NAŠ ČASOPIS	Oglasi	22. februar 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
TELEFONSKE ŠTEVILKE VRHNIŠKEGA ZDRAVSTVA
Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah
URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK	112
	
ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA	
uprava	75 55 110, 75 55 111
telefaks	75 55 112
splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec.	75 55 135
Ajda Osrajnik, dr.med.	narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si
dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med.	75 55 130
narocanie.pulmolog@zd-vrhnika.si	
zobni rentgen	75 55 143
fiziolog^a	75 55 132
laboratorij	75 55 133
patronažna služba	75 55 152, 755 51 53
patronaza@zd-vrhnika.si	
glavna medicinska sestra	755 51 15, 051 390 920
dispanzer za otroke in šolsko mladino	
Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec.	75 55 121
narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si	
Sreten Nakićenović, dr.med.spec.	75 55 128
narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si	
Lucya Odlasek Kunstelj, dr.med.	75 55 123
narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si	
Branka Čegovnik, dr.med.	75 55 129
narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si	
šolska zobna ambulanta - OŠ Ivana Cankarja	
Matej Leskošek, dr.dent.med.	75 04 033
šolska zobna ambulanta - ZP Borovnica	
mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med.	75 47 104
šolska zobna ambulanta - OŠ Log Dragomer	
mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med.	75 66 414
ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA	
mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med.	75 53 847
Dunja Piršič Koren, dr.med.	75 05 418
Ljubomira Prebil Božovič, dr.med.	75 04 112
Primož Rus, dr.med.	75 04 755
ZASEBNI PEDIATER	
Gregor Caserman, dr.med.	051 632 120
ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA	
Marya Munda, dr.med.	75 48 300
Majda Žagar, dr.med.	75 48 300
PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA	
Marya Žakelj, dipl.m.s.	031 880 745
ZASEBNI PSIHIATER	
Irma Kuhar, dr.med.	75 55 150
MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA	
Mitja Miklič, dr.med.	75 51 269
FIZIOTERAP^A	
Irma Brus, višja fizioterapevtka	75 53 361
Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka	75 53 361
Marya Murn, višja fizioterapevtka	75 51 628
ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI	
Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med.	75 02 333
Judita Cvelbar, dr.dent.med.	75 53 785
Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med.	75 02 345
Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont	75 05 295
Jožef Keršič, dr.dent.med.	75 57 310
Melanya Legat, dr.dent.med.	75 66 003
Marya Ogrin, dr.dent.med.	75 02 492
Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica)	75 47 190
GINEKOLOŠKA AMBULANTA	
Marya Ilyaš Koželj, dr.med.	75 04 539
ZASEBNI ZOBOTEHNIK	
J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj	75 53 227
		
Datum	Zobozdravnik	Naslov ordinacye
26/02/2010	Kristina Tozon, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
27/02/2010	Kristina Tozon, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
05/03/2010	Melanya Legat, dr.stom.	Log, Cesta na polje 2
06/03/2010	Melanya Legat, dr.stom.	Log, Cesta na polje 2
12/03/2010	Matej Leskošek, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
13/03/2010	Matej Leskošek, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
19/03/2010	Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
20/03/2010	Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
26/03/2010	Matej Leskošek, dr.stom.	ŠZA Ivan Cankar
27/03/2010	Matej Leskošek, dr.stom.	ŠZA Ivan Cankar
02/04/2010	Judita Cvelbar, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
03/04/2010	Judita Cvelbar, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
09/04/2010	Marya Ogrin, dr.stom.	OŠ Anton Martin Slomšek
10/04/2010	Marya Ogrin, dr.stom.	OŠ Anton Martin Slomšek
16/04/2010	Jožef Keršič, dr. stom.	Brigadirska ul. 16, Vrhnika
17/04/2010	Jožef Keršič, dr. stom.	Brigadirska ul. 16, Vrhnika
23/04/2010	Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
24/04/2010	Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
30/04/2010	Kristina Tozon, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
01/05/2010	PRAZNIK	
07/05/2010	Melanya Legat, dr.stom.	Log, Cesta na polje 2
08/05/2010	Melanya Legat, dr.stom.	Log, Cesta na polje 2
14/05/2010	mag. Miljenka Knezović, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
15/05/2010	mag. Miljenka Knezović, dr.stom.	Zdravstvena postaja Borovnica
21/05/2010	Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
22/05/2010	Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
28/05/2010	Matej Leskošek, dr.stom.	ŠZA Ivan Cankar
29/05/2010	Matej Leskošek, dr.stom.	ŠZA Ivan Cankar
04/06/2010	Judita Cvelbar, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
05/06/2010	Judita Cvelbar, dr.stom.	Zdravstveni dom Vrhnika
11/06/2010	Marya Ogrin, dr.stom.	OŠ Anton Martin Slomšek
12/06/2010	Marya Ogrin, dr.stom.	OŠ Anton Martin Slomšek
18/06/2010	Jožef Keršič, dr. stom.	Brigadirska ul. 16, Vrhnika
19/06/2010	Jožef Keršič, dr. stom.	Brigadirska ul. 16, Vrhnika
Revija Bubtt Gaia
Qaîa
NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE
NARAVE
(Rubriko ureja Klub Gaia)
J
Tla v vrtu zrahljamo in obogatimo
Ko posijejo toplejši sončni žarki, pridni vrtnarji že pripravljamo lopate in motike in nestrpno čakamo dan, ko lahko začnemo prekopavati svoj vrt. Pred obdelavo pa je potrebno poskrbeti za osnovno gnojenje.
Pomlad je čas, ko grede na zelenjavnem vrtu zrahljamo. Pri tem si lahko pomagamo kar z vilami. Še posebej če so tla lahka in srednje težka, jih ne prekopavamo, saj s tem skrbno oblikovane plasti postavimo na glavo. Vrhnje plasti, ki potrebujejo kisik, vržemo na dno, kjer je kisika manj, in tako živa bitja, ki v teh plasteh ži-vyo, dobesedno pokopljemo. Na površje spravimo mrtve spodnje plasti, ki nam na vrhu prav nič ne koristjo. Tako s prekopavanjem ali oranjem zmanjšujemo rodovitnost tal in uničimo večji del živih bity v tleh. Tako v spomladan-
skem času tla vedno le zrahljamo, ko je to opravljeno, pa jih še pognojimo. Opozorimo še na eno načelo ekološkega vrtnarjenja: ne prehranjujemo rastline, temveč živi talni svet! Tako vselej uporabljamo samo organska gnojila, saj se iz teh hranilne snovi topyo počasi, poleg tega pa organska gnojila tudi na splošno izboljšujejo rodovitnost tal.
Izberimo primerno organsko gnojilo
S poznavanjem razlik in izbiro najprimernejšega organskega gnojila rastlinam zagotovimo
optimalne pogoje za rast in razvoj. Če smo na podlagi analize tal spoznali, da tla potrebujejo nekoliko več kalya, ga je najbolje dodati z organskim gnojilom v obliki mikropelet Plantella Organik K, ki je obogateno z naravnimi viri kalya. To gnojilo je primerno tudi za gredice, na katerih bodo rasle plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, buče), krompir, korenje, zelje, vinska trta in sadno drevje. Te rastline namreč potrebujejo nekaj več kalya za tvorjenje kakovostnih, okusnih in zdravih plodov.
Kadar so tla zelo izčrpana in tudi v dolgoletnih nasadih, moramo izbrati organsko gnojilo, ki izboljša njihovo biološko aktivnost. V ta namen izberemo organsko gnojilo z visokim številom koristnih mikroorganizov, Biogreno. Mikroorganizmi so za razgradnjo organske snovi v rastlinam dostopno obliko še posebno pomembni. Gnojilo Biogrena vsebuje kar 22 milyard mikroorganizmov v enem gramu, za hlevski gnoj pa za primerjavo le 800 tisoč v enem gramu. Z višjo biološko aktivnost tal zagotovimo kakovosten in zdrav pridelek.
Odlična izbira med organskimi gnojili je tudi Plantella Organik, ki vsebuje visoko vsebnost suhe snovi, je brez semen plevelov in
bolezenskih klic, hranilne snovi rastlinam zagotavlja več kot 6 mesecev. Vsebuje vsa glavna hranila in mikrohranila, ki so popolnoma organskega izvora. Gnojilo je termično obdelano in peletirano. V primerjavi z tradicionalnimi organskimi gnojili (hlevski gnoj, komposta) in tudi nekaterimi sodobnimi organskimi gnojili je Plantella Organik homogeno gnojilo, kar pomeni, da ima konstantno količino hranil in organske snovi. Še posebej ga priporočamo za gnojenje gredic, kjer bomo gojili plodovke (paradižnik, paprika, buče, kumare,^) in kapusnice (zelje, cvetača, brokoli, ohrovt,^), uporabljamo pa ga lahko tudi pri ostalih vrtninah.
Za osnovno gnojenje pri pripravi tal in kasnejše dognojevanje manjših vrtov lahko uporabimo organsko gnojilo Bio Plantella
Nutrivit, ki je v obliki granul. Odlikuje ga bogata sestava in hitro sproščanje, kar omogoča obilen in vitaminsko bogat domač pridelek. Strokovnjaki Kluba Gaia
Če niste prepričani, katero organsko gnojilo izbrati za potrebe vašega vrta, za nasvet povprašate na brezplačni telefonski številki Kluba Gaia 080 81 22 ali kliknite na www. klubgaia.com.
Odlična priložnost, da Slovenci pokažete svoje vrtnarsko znanje in kreativnost, ter se potegujete za bogate nagrade:
Pridružite se tekmovalni ekipi četrte sezone Zelenega izziva!
Sodelujejo lahko vsi, ki radi ustvarjate in imate radi rastline. Šest tekmovalnih parov bo na aprilsko soboto v ekološkem duhu preob-leklo šest praznih gredic v Arboretumu Volčji Potok. Najboljši par si bo prislužil petdnevno raziskovanje čudovitega portugalskega otoka, Madeire, bogato pa bodo nagrajeni tudi vsi ostali tekmovalci. O zmagovalcu bodo odločali bralci Delove priloge Deloindom, člani spletne skupnosti in Kluba Gaia, obiskovalci Arboretuma Volčji Potok ter šestčlanska strokovna komisya. Tekmovanje bo nadvse zabavno in nepozabno, zato se pryavite še danes! Pryave sprejemamo do 10. marca 2010.
Več o tekmovanju, prgavi in glavni nagradi si preberite na www. unichem.si/zeleni-izziv.
Nagradno vprašanje:
Katero organsko gnojilo vsebuje 22 milyard organizmov v gramu?
Vsi novi naročniki, ki bodo pravilno odgovorili na nagradno vprašanje in se naročili s to pryavnico, bodo prejeli praktično nagrado.
Odgovor : B GR NA
Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik revye Gaia! Za samo 15,90 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnice, specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov revye Gaia.
Ime in priimek..........................................................................................................................................................................
Naslov...........................................................................................................................................................................................
Pošta in poštna številka.......................................................................................................................................................
Izpolnite pryavnico in jo pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA. Pryavite se lahko tudi po telefonu št: 7558 160 ali po e-mailu: gaia@klubgaia.com
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 55


••^ïlTA PLAtrŠČA
FONDMETAL
nOVITEC
Advanced Automotive Technologie:
REPLIKE
ORIGINALA
PNEVMATIKE
Bridgestone Continental Dunlop Falken Goodyear Kumho
•••• ŠPORTNE VZMETI
DISTANČNIKI ^ VARNOSTNI' VIJAKI
PNEVMATIKE ŽE OD 35€ DALJE!
Oglasite se v naši poslovalnici - Verd 7, Vrhnika.
dKUKI
Zastopanje, trgovina in storitve d.o.o. Verd 7, 1360 Vrhnika
WWW.MV-SPORT.SI
1: 041 558 000 E: info@mv-sport.si
Zagotovite si vitko lin^o in fit formo še pred pomladjo!
Sobota, 6. marca, bo za vse, ki si želite preoblikovati svojo postavo, prav poseben dan. Zakaj bo temu tako, smo povprašali go. Nino Menard, lastnico centra LINeA SNELLA Vrhnika.
Ga. Menard, kaj pripravljate svojim so-krajankam?
Za vse naše sokrajanke, ki si žel^o odpraviti odvečne kilograme, preoblikovati postavo in storiti nekaj za svoje počutje, bomo pripravili dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti bodo lahko pobliže spoznale, na kakšen način lahko zajamčeno dosežejo zastavljene cilje.
Menda pa jim pripravljate tudi številna presenečenja in ugodnosti?
Tako je. Samo na ta dan bodo lahko brezplačno opravile najpopolnejšo, impendančno analizo sestave telesa,
predstavili pa jim bomo tudi svetovno uveljavljeno metodo oblikovanja telesa LINEA SNELLA® ter jim podarili prav posebno darilo.
Je res, da metoda velja za eno najučinkovitejših naravnih metod na svetu?
Da, to potrjuje že 25 let izkušenj in več kot 130 delujočih centrov po vsem svetu. Strankam uspeh zagotavljamo tudi s pisnim jamstvom ter jim strokovno in osebno stojimo ob strani na poti do cilja. Drage dame, veselimo se srečanja z vami!
KAMENA MOKA
NARAVNI IZBOLJŠEVALEC TAL
•	Omogoča razvoj življenja v tleh
•	Izredno dobro učinkuje na barjanskih tleh
•	Ohranja in vzpodbuja rodovitnost tal
•	PRIPOROČAMO UPORABO PREDVSEM ZA IZBOLJŠAVO TAL ZA ZVIŠANJE pH V TLEH NA PARCELAH S KISLO REAKC^O TAL (pH < 6,0)
•	Pospešuje sprejem hranil
•	Izboljšuje in ohranja strukturo tal
•	Povečuje odpornost rastlin zoper škodljivce in rastlinske bolezni
•	Preprečuje širjenje mahov
•	Pakiranje v 5, 10 kg in jumbo vrečah, od aprila dalje
KAMNOLOM VERD d.o.o. Podjetje za proizvodnjo kamenih agregatov
Verd 145, SI - 1360
VRHNIKA Tel.: 01-75 04 239, Fax.:05-29 62 375 www.kamnolom-verd.si
Želite shujšati,
oblikovati teb
in izboljšati počutje?
V
Vabljene na
dan odprtih vrat!
v soboto, 6. marca, med 9. in 13. uro. Pripravili smo vam posebna presenečenja!
Center dobrega počutja d.o.o., Pod Hruševco 30, Vrhnika
T: 01 750 10 21
Pokličite nas za
brezplačen pregled.
www.lineasnella.si
Linea iSnella
SLIM IN HARMONY
56
NAŠ ČASOPIS
Oglasi
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Razpis za inovac^'e GZS Območne zbornice Ljubljana
GZS Območna zbornica Ljubljana nadaljuje s projektom Podelitve priznanj in diplom inovac^'am v reg^'i. Cilj projekta je uveljavljanje inovac^'ske dejavnosti kot gibala trajnost-nega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva.
S tem namenom objavljamo
Razpis za zbiranje pr^av za podelitev priznanj in diplom
inovac^am območju GZS - Območne zbornice Ljubljana za leto 2009
1
Pravico do prgave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizac^'ske oblike z območja GZS Območne zbornice Ljubljana.
Območje, ki ga s svojim delovanjem pokriva Območna zbornica Ljubljana, obsega naslednje občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Kostel, Lit^a, Mestna občina Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmarno pri Lit^l, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika.
2.1 Prhava na razpis mora vsebovati:
1.	Ime in priimek in popolni naslov inovatorja oz. gospodarske družbe, podjetja ali ustanove, v kateri je zaposlen.
2.	Naziv in popolni opis re-
alizirane inovac^e v letu, za katero je objavljen razpis z navedbo značilnosti po naslednjih določilih:
K1. Inventivnost
K.1.1. Izvirnost: V kolikšni meri inovac^a presega/odstopa od znanega stanja v podjetju, v državi ali v svetu ali od obstoječih razvojnih smernic podjetja. Kolikšna je uporabna vrednost inovac^e za končne uporabnike v primerjavi z obstoječimi/dosedanjimi rešitvami, lastnimi ali konkurenčnimi.
K.1.2. Zaščita novosti: ali je
invenc^a varovana s patentom, ali je v postopku pridobivanja patentne zaščite, ali je invencija varovana s poslovno skrivnostjo ali z drugimi oblikami varovanja ^
K2. Gospodarski rezultati
2.1	Doseženi gospodarski rezultati:
Gospodarska vrednost ino-vac^'e za podjetje (v EUR in v %), povečanje tržnega deleža, povečanje dobička, znižanje stroškov poslovanja, nova delovna mesta, povečan BDV/za_ posienega, prihodki od prodaje pravic intelektualne lastnine, druge koristi za podjetje, ki niso finančno merljive, druge koristne novosti, ki jih kot take opredel^o odjemalci ^
2.2	Pričakovani gospodarski rezultati:
Gospodarska vrednost ino-vac^'e za podjetje (v EUR in v %), povečanje tržnega deleža, povečanje dobička, znižanje stroškov poslovanja, nova de-
> gradbene rešitve "na ključ"
izdelava kanalizacije, vodovoda, temeljev adaptacije
storitve z gradbeno mehanizacijo prevozi
vodenje poslovnih knjig za gradbenike
Damos d.o.o. Velika Ligojna 20, Vrhnika Tel.: 01/7541-142 041/B37-734 damosdoo@volja.net
lovna mesta, povečan BDV/za-
poslenega, prihodki od prodaje
pravic intelektualne lastnine, druge koristi za podjetje, ki niso finančno merljive, druge koristne novosti, ki jih kot take opredel^o odjemalci ^
K3. Trajnostni vidik
K.3.1 Trajnostni učinki ino-vac^e na inovac^ski sistem:
Inovac^'ski proces je vzpodbudil razvoj invenc^'sko-ino-vac^'skega sistema v podjetju, okrepil kompetence podjetja za hiter razvoj ideje do uvedbe na trg, vzpodbudil razvoj timskega dela, vzpodbudil interdisciplinarnost pri inoviranju, vzpodbudil sodelovanje z znanstvenoraziskovalnimi inštituc^ami in univerzami, vzpodbudil sodelovanje z uporabniki pri razvoju novosti ipd.
K.3.2 Okoljski vidiki
Ugodni vplivi inovac^e na trajnostni razvoj podjetja (na delovno okolje, na varnost pri delu), ugodni vplivi na okolje zunaj podjetja (globalni, regionalni, lokalni vplivi), pomembnost inovac^e za počutje uporabnika, proizvodni viri (neobnovljivi naravni viri, odpadki, učinkovita raba materialov, učinkovita raba energie, delovna obremenitev, emis^e toplogrednih plinov), naravnanost k uporabniku (uporabnost inovac^e, spodbujanje varčevanja); energetske potrebe v življenjskem ciklu ino-vac^'e; uničenje po koncu življenjskega cikla (recikliranje, odpadek).
3.	slike, načrte in opis pr^avlje-ne inovac^e;
4.	stopnja realizac^e inovac^e
2.2 Splošna določila za pr^a-ve
l.Inovac^'ske prgave naj bodo izdelane skladno s razpisnimi določili, zato bo komi-s^'a izločila nenamenske prgave (katalogi, promoc^'ska gradiva, seminarske ali diplomske naloge itn.)
2.Inovac^'ski predlog lahko predlagatelj prgavi le na eni območni ali regionalni zbor-
Je znanje, ki na podlagi vibrac^' številk kaže na zdravje ali blokado v naših organih. Posledica blokiranih organov aktivira negativno energ^o, ki vpliva na življenjske rezultate. Za izračun ali več info. pokličite na GSM: 041 204 648.
Vrelec mladosti
Izvajanje energetskih pomlajevalnih tibetanskih vaj pod vodstvom, ki so zelo priporočljive za
starejše.
Več informac^' po telefonu: 041 204 648.
Atu^
božje kraljestvo zdaj je tvoj dom, naj telo se od težkega dela spočye, in duša topline naužye.
ZAHVALA
Ivan Celarc
(1929 - 2010)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, pr^ateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena zahvala za pozornost in nego osebju Doma upokojencev Vrhnika, gospodu župniku Blažu Gregorcu za lep poslovilni obred ter duhovno oskrbo na domu, pogrebni službi Vrhovec, pevcem Raskovec ter Društvu upokojencev Vrhnika. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega na njegovi zadnji poti.
Sinovi: Janez, Marjan in Mirko z družinami, žena Katarina, brat Ludvik z družino
Vrhnika, januar 2010
nici. Če je inovac^'ski predlog rezultat »teamskega« dela, se poda inovac^'ski predlog na tisto zbornico, kjer je sedež predlagatelja.
3.Inovac^'ske prgave, ki ne bodo izdelane v skladu z določili v točki 2.1, bo ocenjevalna komis^a OZ Ljubljana (v nadaljevanju ocenjevalna komis^a) vrnila pr^aviteljem v roku l4 dni po izteku razpisa, in sicer z rokom 7 dni za ustrezno dopolnitev.
4.O predlogih bo odločala ocenjevalna komis^a, ki jo imenuje Upravni odbor Območne zbornice Ljubljana. Ocenjevalna komis^a bo na podlagi sprejetega pravilnika in določil za ocenjevanje predlogov inovac^' podelila zlata, srebrna in bronasta priznanja (plakete z listino) ter diplome.
5.	Javna razglasitev in podelitev priznanj bosta na prireditvi v organizac^'i OZ Ljubljana.
6.	Prgave je treba poslati na naslov GZS Območna zbornica Ljubljana, s pripisom »Ne odpiraj - razpis za inovac^e «, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana, najpozneje do 30. 3. 2010.
Dodatne informac^e:
GZS Območna zbornica Ljubljana Tel.: 01 5898-176 e-pošta: tina.lukan@gzs.si
Peter Caserman s.p.
Pod Hruševco 14 1360 VRHNIKA
Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680
•	izpušni sistemi iVOVA^, AG, WAL^/ř
•	katalizatorji A^OVA«^
•	športni izpušni sistemi CSC, REMUS
•	menjava olja in oljnih filtrov
•	vsa mehanična popravila vseh vrst vozil,
•	AVTODIAGNOSTIKA,
•	priprava vozil na zimo in za tehnične preglede,
•	pnevmatike LASSA, MA™S,FÎ7LDA.
»> NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «<
A VTOPUN
PLINEKS skupina m PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!!

TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o.
CANKARJEV TRG 4,1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75, fax: 01 750-53-80
Na Vrhniki iščemo več oseb za delo v novem klicnem centru. Nudimo redno ali honorarno zaposlitev. Delovni čas je prilagodljiv. Če vas zanima razgibano delo v prijetnem delovnem okolju, pokličite 051-605-380 (Katarina).
svetovanje - izdelava - montaža
e-mail: prodaja@liko.si
www.liko.si
OBIŠČITE NAS NA SEJMU DOM NA GR V LJUBLJANI
HALA A2, OD 02. DO 07. MARCA 2010.
V prodajnem salonu LIKO TRADE na Vrhniki vam v mesecu marcu nudimo15% popust na ves program vrat in podbojev.
Poleg akcijskega popusta nudimo:
-	svetovanje in izmere
-	dostavo in montažo vrat
-	dodatni komercialni popust nad vrednostjo 2.000,00 EUR
-	akcijski popust velja za gotovinsko plačilo
Za natančnejše informacije nas pokličite ali obiščite v salonu na Tržaški 11 vsakdan od 8. do 17. ure in v soboto od 8. do 12. ure.
LIKO TRADE d.o.o., Prodajni salon, Tržaška 11,1360 Vrhnika telefon: 01/750 42 95, mobitel: 031/641 142, faks: 01 /755 78 11
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 57
ASFALTIRAmfE - TLAKOVAJSJE, in OSTALE NIZKE GEADISJE
Drenov grič 88,1360 Vrhnika tel/faks: 01/ 755 1191, GSM 041/166-581 e-mait tlakovanjejesenko @siol net
že več kôFtrrdesetlétîaz vami
POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC

1360 Vrhnika, Drenov Grič 128
s 031/637 617. 01/755 14 37. 041/637 617
NOVO NA VRHNIKI!!!
^□nnc^ Btarft^lm domu
l^iidti«	eHl4 iHinHCi ttnlVnTVi USo^
uHobrlni nenbeňr
J-	f
- u^tvftd 4n	fâbË^ idnvnA^ vufaiACWdii
.___________._____^«HtiflD^Hililh, knwim nwiA
■ fibituc pláit^in^nai*! lii 11 i.u ! bij ii.ijim i !■ m] ■ lalm^a -III It řoůflwwln wto* ■ ^Mn ta pf ItMintl. HH o* *t*t\\. b hrtti in mtňbfrffrf
BtortM imacw Ï BHalcI Vfflnflw eatntwi 1ÍÚ HilailAAúAJi k UHlAJta
thilinrM tmm: 41ihi>{hi1 |nm 4imnftEH'j od Ï.Dfr'Ill.'DII um, nufrci ÉJdi pQ dagaucnj
T* .1 _1_u_ II ti II- I I __||__"irtii 14—	M— l^^jMá I ť^OU
íM	pnnTF^^fP Tiwn wf? FH nP'nj 'JO'*'
ižsr i>■
Imu., M laAuh. BUIL 1130 dantBla

Konstrukcija
Valentin Prebil s.p. LJubgoJna 31A 1354 Horjul tel: 01 7500 346 faks: 01 7500 347 e-maii: koplast@siol.com
Smo manjše podjetje, ki se ukvarja z izdelavo orod^' za plastiko in tlačni liv, kombinirana orodja za preb^'anje, vlečenje in krivljenje.
Zaposlimo:
programerja - operaterja CNC
Zahteve:
-IV. ali V. stopnja izobrazbe -zaželene izkušnje
-poznavanje računalništva CAD/CAM, ProE ali Catia -programiranje, modeliranje
Opis dela:
-programiranje in upravljanje strojev CNC -proučitev konstrukc^'e in dodelitev faz dela -priprava klasičnih strojev in orod^'
Kaj nudimo:
Ponujamo samostojno, odgovorno, dinamično, fleksibilno delo, celovito podporo pri delu, strokovno izpopolnjevanje in stimulativno plačilo ter redno zaposlitev s trimesečnim poskusnim delom.
Prgave z dokazili pošljite na naslov KOPLAST, Valentin Prebil, s. p., Ljubgojna 31A, 1354 Horjul ali na koplast@siol com ali pa pokličite po tel. 041 614 843.
ASEDEJ, d. o. o.
Drenov Grič 72 b, 1360 Vrhnika
Nudimo vam:
•	AVTOVLEKO,
•	PREVOZ VOZIL IZ TUJINE,
•	ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL. Telefon: 051 221 000.
KUPUJETE
NOV
AVTO?


^ï^ KIA MOTORS
T7i0 PntÂMr tn Ciimnc«
10 let aaranciie
RAZMIŠLJATE O NAKUPU NOVEGA VOZILA? SAMO V AVTOHIŠI SELIŠKAR NA VRHNIKI VAM PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA ZNAMKE KIA IN CHEVROLET PODARIJO 10 LETNO GARANCIJO. AKCIJA POTEKA IZKUUČNO V AVTOHIŠI SELIŠKAR NA VRHNIKI IN VEUA DO KONCA FEBRUARJA, OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG MODELNEGA LETA 200?.
irni iřikiA vn7ii icriMcicMA
^ SELISKAR.
lAnAitAĚ autnhiea-eal lek-ar e!
Ô o
Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252,
fay* Q1 7IÏQA71&
novogradnje, adaptacije, fasade, zaključna dela v gradbeništvu
gradbeništvo jereb, matjaz jereb s.p.
idrijska cesta 34, 1360 vrhnika Tel. 01/750 24 77,fax 01/750 24 78, gsm 041/ 633 233 E-mail: matjaz.jereb@siol.net
nradhenn nndipfip s 35 Ipřnn řraríiriin kvaliřpřnih izdelkov
58
NAŠ ČASOPIS
Oglasi
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
O pripravi besedil in fotografij
Po jezikovnem pregledu dobi besedilo v roke odgovorni urednik. Ker je prispevkov veliko (za 64 in več strani), je potreben določen
rok, da so besedila pripravljena za
tisk. Zato tudi vedno objavimo na prvi strani datum, do kdaj sprejemamo besedila za objavo. Vendar pa ga vsi ne upoštevajo, s čimer nam povzročajo velike težave pri vrstnem redu obdelave prispevkov. Tehnična navodila za predložitev prispevkov Tipkopis naj bo na papirju napisan na eni strani z dvovrstičnim ali vsaj z 1.5 vrstičnim razmikom. Natisnjen naj bo z računalniškim tiskalnikom, z razločnimi naslovi, podnaslovi. Napisan naj bo z eno osnovnih oblik pisave (Palatino Lynotype, priporočeno) velikosti
12, besedilo naj bo levo poravnano. Odstavek se konča s piko in z entrom določi naslednjega. Kar želite v besedilu poudariti, napišite z bold ukazom.
Naslovi se pišejo z malimi črkami.
Besedilo naj bo napisano v Wordu.
Ne oblikujte besedil v okvir ali stolpec !!!
Tabel in slik ne vstavljajte v besedilo !!!
Vsaka slika, fotografija naj bo shranjena v posebni datoteki v enem od standardnih grafičnih formatov (JPG, PDF, TIF,). Inter-netne fotografije niso primerne za tisk.
Na koncu rokopisa pod avtorjem prispevka naj bo napisano ime
Bila si Mama kot vse mame, pa vendar si bila nekaj posebnega. Bila si borka, a tokrat si boj z boleznyo izgubila. Odšla si brez slovesa in tiho, kakor si tudi živela.
V naših spominih še vedno živiš in od nas nikoli ne boš odšla, za vedno boš ostala v naših srcih. Mama, pogrešali te bomo!

Pavla Kovač
â
1917-2010
H V A L A
vsem dobrim ljudem, ki ste kakor koli pomagali naši dragi mami Pavli in jo imeli radi. Hvala osebju dežurne službe ZD na Vrhniki, osebju Urgentnega bloka UKC v Ljubljani za hitro posredovanje in ukrepanje; osebju in dr. Kozaku UKC v Ljubljani - Vl/soba št. 619 za nesebično skrb in nego ter njihovo prizadevanje lajšanja bolečin. Hvala Območni organizacyi RK Vrhnika in ZB Vrhnika; g.Janezu Doniku za izrečene tople besede slovesa. Hvala Pogrebni službi Antona Vrhovca za vso skrb in organizacyo pogrebne slovesnosti ter Oktetu Raskovec za odpete pesmi, hvala trobentaču Robyu. Hvala pryateljicama Slavi in Maci za vso njuno pomoč in vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi tvoji
slike (npr. DSa00001) Izdelani oglasi naj bodo shranjeni v: (pdf-priporočljivo, jpg, tif formatu, cdr 11 v krivuljah). Vsaka tabela mora biti na koncu
prispevka priložena na posebnem listu papirja. Za vse tehnične nejasnosti se obrnite na:
gsm 040/234 090 Vsa gradiva pošiljajte na elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uredništvo Simon Seljak
Cenik oglasov v glasilu Naš časopis	
Enota mere	Cena v EUR z DDV
1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev	4,51
% strani	225,34
% strani	450,68
cela stran	901,35
zahvale	67,60
Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za čr-nobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za % strani in 1/1 stran (agencyski popust). Veljavnost cenika: od 6.11.2007 dalje.	
Srce je omagalo, Tvoj dih je zastal, a spomin nate, ati, bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, atya, dedya, brata in strica
Ivana Centa
1940-2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pryatel-jem in znancem ter vsem nekdanjim sošolcem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in vso pomoč v času največje žalosti. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku g. Niku, g. župniku za opravljen obred, borovniškim pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Pieta za vso organizacyo. Vsem in vsakomur najlepša hvala.
Vsi njegovi
Februar 2010
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu smo na zadnjo pot pospremili mojega dragega moža
Jožeta Trampuža
roj. 3. 1. 1920 - 1. 2. 2010
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, pryateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala za pozornost in nego osebju Doma upokojencev Vrhnika. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pevcem in trobentaču. Hvala g. Rožniku za govor in nesebično pomoč. Hvala Pogrebni službi Vrhovec.
žena Marja in sorodniki
Vrhnika, februar 2010
Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo^
le v nas se preselio in naprej živyo.
Zapustil nas je mož, oče in brat
Rudi Jama
(1944 - 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Njegovi najbližji Horjul, februar 2010
Ko star človek gleda v nebo, pa misli, kdaj ga poklicalo bo. Ko je sonce že za gorami, pa v mislih si tudi ti tam. M. H.
ZAHVALA
V 98. letu nas je zapustila mama, sestra, teta, babica in prababica
Marja Hladnik
roj. Kenk 1912-2010
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prya-teljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala patronažni sestri Maji Srečkovič za pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku Blažu Gregorcu za lepo opravljen obred, po-grebcem, pevcem Raskovec, Minki Vršič za poslovilne besede, Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni Blatna Brezovica, januar 2010
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta in dedya
Frančiška Turka
1927-2010
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pryateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, predvsem pa Lovski družini Vrhnika in okoliškim lovskim družinam za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi!
Verd, januar 2010
Za vedno se je poslovila, pri svojih dragih v srcu lep spomin je zapustila. Naša draga mama, babi in prababi.
Stanka
Velkavrh
1926-2010
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali sveče in cvetje. Hvala tudi gospe Anici Buh za požrtvovalno nego na domu.
Vsi njeni najbližji
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je po hudi bolezni zapustil dragi sin, brat, oče in stric
Bogdan Janič
roj. 8. 6. 1961,
umrl 28. 1. 2010
Vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga pospremili v prerani grob, vsem, prav vsem najlepša hvala. Še posebno g. župniku Alojzu Golobu za pogrebni obred in sv. mašo. Hvala tudi kolektivu Vrhovec za vse storitve. Bog Vam povrni za ljubezen in spoštovanje.
Vsi njegovi Stranska vas in Pristava
Saj vse na svetu je minljivo, se ljubezen in sovraštvo v prah spremeni, le božja beseda je večna in misel na dobre ljudi! mama
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Franca Jereba
(1937-2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in pryateljem za izrečeno sožalje, darovane maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala gasilcem PGD Vrzdenec in GZ Horjul, pogrebni službi in pevcem Vrhovec, duhovniku Janezu Smrekarju za lep cerkveni pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žena Marija, sin Janez in hčeri Jelka in Marja z družinami Vrzdenec 24. januarja 2010
ZAHVALA
Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v vsem večnem potovati, ko življenje je končano.
Ob boleči izgubi našega dragega
Franca Dodiga
1951-2010
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršen koli način v teh težkih trenutkih stali ob strani in se udeležili njegovega zadnjega slovesa.
Vsi njegovi Vrhnika, 22. 1. 2010
22. februar 2010
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Nagradna križanka
NAŠ ČASOPIS 59
SESTAVIL SUSMAN JAKOB
KRIŽANKA FEBRUAR
STEZA, CESTA , KOLOVOZ
DODATEK K JEDI ZA PO-MAKANJE
EKBERG ANITA
PEŠPOT, PLOČNIK
UMET- ^ MIKI, IGRALCI, LITERATI
PESNIK, PREŠEREN
MALA
KRVOSESA ŽUŽELKA
VRTNA,
PASJA
HIŠKA
OMAJEK,
LUPINA
SADJA
ZNAK ZA KISIK
STOTI
DEL
HL
KRAJ PRI ZADRU
DEL TRI -KOTNIKA
ČOLA, TRŠ ZA SEKANJE DRV
KRIŽANKA
NAŠ ČASOPIS
GORA NAD
BOVCEM
ZAREZA, ŽLEBIČ V DOGI
POSODA ZA UMIVANJE
ZNAK
ZA
TULIJ
ULE
ANDREJ
5. IN 3. SAMOGL. ABECEDE
ZNAK ZA JOD
5. IN 1 . SAMOGL. ABECEDE
ZNAK ZA 100 KVADRATNIH METROV
ZASUTJE , VAS PRI BLEDU
NAZOR VLADIMIR
BODIKA,
BOŽJE
DREVCE
MERA ZA ČISTOST ZLATA
OSMI FEBRUAR JE V SLOVENIJI
HETMAN,
POGLAVAR
KOZAKOV
UNIKATEN, PRVINSKI
ZNAK ZA
NIKEU
IZVRSNI SVET
RIMSKA ENA
POSME-HUlVEŽ , CINIK
PROJEKCIJE
TELES NA NAVPIČNO RAVNINO
VELIKA VEŽA, DVORANA
ZNAK ZA
ŽVEPLO
ZNAK ZA
RUTENIJ
ERBIJ
PREBI -VALKA ERIE, IRELANDA
MAŠKARA, MASKA
Ime in priimek: Točen naslov:
Horoskop za marec
Oven (21.3 - 20.4)
Mesec velikih sprememb! Mars se bo začel gibati direktno, tudi Venera, planet ljubezni bo začela prehajati vaše znamenje. Začutili boste pogum, odločnost in samozavest - postali pa boste tudi privlačnejši.
Bik (21.4 - 20.5)
Pr^ateljstvo, velikopotezni cilji... Vse to bo v ospredju v mesecu, ki prihaja. Razpoloženi boste odlično. Ljubezen? Razganjalo vas bo!
Dvojčka (21.5 - 20.6)
Merkur bo v Ribah, zato boste zasanjani in občutljivi. Povečala se vam bo do-mišlj^a in intuic^a, po drugi strani pa se boste težko od-
ločali za kaj konkretnega.
Rak (21.6 - 22.7)
Planeti v Ribah obetajo, da boste notranje mirni in z življenjem zadovoljni. Jupiter vam bo prinašal darove - tudi takšne otipljive narave.
Lev (23.7 - 22.8)
Venera v Ovnu bo odprla pretok energie na ljubezenskem področju. Mars, ki bo zavzel direktno smer vam bo omogočil, da stopate po pravi poti. Veliko boljši mesec.
Devica (23.8 - 22.9)
V ospredje bodo prišla dogovarjanja, sodelovanja, partnerstva, iskanje pomo-
či. Marsikdaj se boste počutili negotove - toda imeli boste dobre pr^atelje in zaščitnike.
Tehtnica (23.9 - 23.10)
Večkrat se boste počutili lenobni in brez energie. Po 7. pa vas bo začelo razganjati - po pomladno res. Če še niste zaljubljeni, se vam lahko prav kmalu zgodi.
Škorpion (24.10 - 22.11)
Zelo pr^eten, ustvarjalen in romantičen mesec. Imeli boste posebno srečo, ki bo morda povezana z denarjem ali novo priložnostjo.
Strelec (23.11 - 21.12)
Vlaganja denarja in energie v izboljšave bodo v ospredju ta mesec. Kasneje se boste že resno lotili del. V službi bo manj uspeha, ker
Nagrade za križanko Praznik
Kaže, da je slabo vreme vplivalo na reševanje nagradne križanke „Praznik". Lahko namreč ugotovimo, da smo v uredništvo prejeli največ doslej rešenih križank. Izmed njih smo izžrebali prvih šest pravilno rešenih, katerih lastniki bodo prejeli naslednje nagrade:
1.nagrada:	80 evrov, Anica Verbič, Podolnica 29, 1354 Horjul
2.nagrada:	60 evrov, Bogi Turk, Grilcev grič 18, 1360 Vrhnika
3.nagrada:	40 evrov, Luka Ruperts, Pot na Polane 26, Dragomer, 1351 Brezovica
ter tri reklamne majice:
4.Tadej	Kovač, Breg 6, 1353 Borovnica
5.Helena	Rožnik, Na Vovčne 44, 1354 Horjul
6.Milja	Calić, Na Klisu 3, 1360 Vrhnika.
Prejemnike denarnih nagrad prosimo, naj čim prej pošljejo davčno in matično številko, osebni (transak-c^ski) račun ter informac^o, pri kateri banki oz. enoti je račun odprt.
S. S.
Pravilna rešitev - vodoravno:
dolina, akan, T, sel, RN, apetit, jata, Maorka, samostojnost, eben, as, Son, LT, TL, Liko, oklepaj, pohod, NA, ovinek, storno, ton, KN, irid^
Nagradna križanka "Prešeren"
Pred vami je nova nagradna križanka. Hitro svinčnik v roke in začnite reševati, saj ni težko. Za prvih šest pravilno rešenih in izžrebanih križank smo pripravili tri denarne nagred in tri reklamne majice:
1. nagrada: 80,00 evrov
2.	nagrada: 60,00 evrov
3.	nagrada: 40,00 evrov in tri reklamne majice.
Rešene križanke pošljite do 15. marca 2010 na naslov: Uredništvo NČ, Tržaška c. 9, 1360 Vrhnika, p.p. 54, v ovojnici z obveznim pripisom: "Nagradna križanka".	S.S.
bodo vaši interesi preveč razpršeni.
Kozorog (22.12 - 20.1)
Zibali se boste na valovih sreče in zadovoljstva. Sonce in Merkur vam bosta dajala dovolj energie za uspešno delovanje.
Vodnar (21.1 - 18.2)
Nadaljevali boste, kar ste začeli že februarja in vaša pozornost bo usmerjena na finance in gmotno varnost. Z denarjem boste imeli srečo, zato le pogumno.
Ribi (19.2 - 20.3)
Sreča v ljubezni se bo preselila na vašo stran, zato imejte oči in ušesa odprte za nove priložnosti. V službi boste imeli veliko stikov z moškimi, povezanih s pravnimi in finančnimi zadevami.
HSTROKLUB
M. FcrjanCiCs.p., Cankarjev ttg 5, Vrhnika TRGOUmn
VRHNIKI, Canlcarjev «rg 5
Delownl eas: od 9,00 do 19,00 • sobota od do
NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 13500 izvodov za Občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer, brezplačno pa ga prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod
...............„.„.,,...„„. Dobrova-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. odgo
Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika«, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika, soizdajateljice pa so Občina Borovnica, Občina Horjul in Občina
govornega urednika in
novinar ter organizator). Dopisniki: France Brus, dopisnik za Občino Horjul; Gašper Tominc, Sebastjan Vehar, dopisnika za Občino Dobrova-Polhov Gradec; Damjan Debevec, dopisnik za Občino Borovnica, dopisnica za občino Log - Dragomer; Vesna Erjavec, lektoriranje: Marjetka Šivic; vnašanje besedil: Sabina Ahčan. Naslov uredništva: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (01) 750-66-38 ali h.c. 750-66-30, Telefaks: (01) 750-66-36. Elektronska pošta: nascasopis@zavod-cankar.si. Pokličete nas lahko tudi po mobitelu: 040/234-090. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 3,76 EUR, na prvi strani velja dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino so 2,92 EUR za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 56,33 EUR, mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, v ceno še ni vštet 20 % DdV, oglasi so lektorirani s strani naročnika. Nenaročenih rokopisov in
fotografij ne vračamo. Upoštevajte rok za oddajo rokopisov, da zagotovimo jezikovni pregled. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Prosimo, naj bodo prispevki, poslani za objavo, opremljeni s polnim imenom in naslovom; če je mogoče, naj jim bo dodana telefonska številka, na kateri lahko preverimo avtentičnost avtorja. Grafična realizac^a: Tomograf, Tomo Cesar, s.p., Noi
>Iovo mesto.
60 NAŠ ČASOPIS
Oglasi
22. februar 2010 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Mesa ponud

Samsung C3060
39®®€*
*Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ali podaljšanju le tega za 12 mesecev.

12
Samsung CS212+SIM

: 'i - T:	Ï
A,. .	I
.	Smi l|
2900€
*Cena velja ob ob prenosu številke iz drugega operaterja in vezavi zć
8900€*
*Cena velja obsklenitvi novega naročniškega razmerja ali podaljšanju le tega za 12 mesecev.
Samsung B2100 .
5900€
*Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ali podaljšanju le tega za 12
r	.-.ji
Nokia 2330 Classic
1500€*
*Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ali podaljšanju le tega za 12 mesecev.


Nokia 3720 Classic
8900€*
*Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ali podaljšanju le tega za 12 mesecev.
amsung SSS10 Glamis
39®®€*
*Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega -razmerja ali podaljšanju le tega za 24 mesecev.-:
Nudimo vam: sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih za Mobitel d.d.
meg(S)phone
TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika C 01 7SS 71 61, m 041 342 000
@
leic
01/7505-170	Vrtnarija 3, Vrhnika
GSM: 041/26-48-48 prodaja@molekservis.com
www.molekservis.com
RAČUNALNIŠKA TRGOVINA IN SERVIS


O


□
cíl

15.6" LED (1366x768) TFT, Pentium Dual Core Processor T4500 2.3GHZ/800MHZ , DVD±RW, WLAN, RAM 4GB, disk 500GB, čitalec kartic, HD|v|I, Webcam, Win? Home Premium
Cona: 649 EUR
es iii


0

□

XT JL
15.6" LED (1366x768) TFT, Intel Core 2 Duo T5870 2 Ghz, RAM 4GB, disk 320GB, DVD±RW, WLAN, RAM 4GB, disk 500GB, čitalec kartic, HDMI, Webcam, Win7 Home Premium
Cona: 729 EUR
m ei
Na zalogi nova pošiljka rabljenih računalnikov in prenosnikov
tovarniško obnovljeni, odlično ohranjeni, licenčni operacijski sistem, naloženi XP PRO SP3, posodobljeni, pregledani garancija 8 mesecev
□ □ rr


u
rm

m
STRONG SRT 8100 HD DVB-T
Proklopito na digitalon sprojom TV signala!
Vsi uporabniki sobnih in strošnih anton bodo
potrebovali digitalni sprejemnik z vgrajenim digitalnim prizemeljskim sprejemnikom DVB-T in odkodirnikom MPEG4. Strong SRT8100 podpira HDTV (1080i) sprejem signala MPEG4 DVB-T. Spremljajte več TV programov v kristalno čisti digitalni sliki. Omogoča vam uporabo različnih funkcij, kot so EPG - pregled dnevnega TV sporeda, predvajanje video in avdio vsebin preko USB vhoda, teletekst, povečava slike ipd.
m ™
TISKALNIKI . BARVE . TONERJI . IZPOSOJA BLAGAJN . BARVNI PRINT DO A3 . PLASTIFICIRANJE . SPIRALNA VEZAVA
CT C
>
Û lij
iig
CD

Si