teto LXXV., it. 159 »**to- » UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCDfUKVA ULICA ft — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase ls Kraljevine Italije tn inozemstva trna UNIONE PUBBLICITA IT ALI ANA 8. >U MILANO 31-22. 31-28, 31-24, 31- Rafiunl pri postno čekovnem s Ljubljana fltev. 10-351 opoldne — Mesefin a naročnina 11.— Ur, sa inozemstvo 1U0 Ur CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di proveni UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, BOLANO. Hudi udarci sovražnemu brodoviu ob obali francoske Severne Afrike Sovražni pritisk v Egiptu zadržan v ostrih bojih — 14 vojnih in prevoznih ladij uničenih ali močno poškodovanih davni stan italijanskih Oboroženih sil le objavil 10. novembra naslednje 880. vojno poročilo: V Egiptu je bil sovražni pritisk na ita-lijansko-nemške edimce, ki izvršujejo novo razvrstitev, zadržan v ostrih borbah. V letalskih spopadih so nemški lovci sestrelil; 5 britanskih letal. V zapadnem Sredozemlju so se s uspehom nadaljevali napadi letalstva ost proti angleško-ameriškim pomorskim oddelkom. Snoči so sovražna letala metala rušilne In zažigalne bombp v okolici Cagliarija in povzročile nekaj škode v naselju Uca: zabeleženi so 1 smrtna žrtev in ti ranjencev. Nemško vojno poročilo Berlin, 10. nov. Današnje vojno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi o operacijah v Afriki in Sredozemlju: V severni Afriki >o nemške in italijanske zaščitnic-e uspešno zadržalo sovražne kolone. Pet anirlr&ih letal je bilo v letalskih bitkah sestreljenih. Bojna letala in podmorniee so v močnih napodili podnevi in pone.či pred obalo francoske severne Afrike napadle ameri- ško-angleške vojne in transportne ladje in so dosegle nove uspehe. Ena križarka je bila zažgana, druga močno poškodovana. Nadaljnjih 8 trgovskih ladij je bilo poškodovanih s težkimi zadetki bomb, med njimi ena 19.000-tonska in ena 10.000-ton-ska transportna ladja. Podmorniee so potopile veliko transportno ladjo za preva- žanje čet s 14.000 tonami, poškodovale pa z dvema torpedoma enako ladjo z 18.000 tonami in uničila eno korveto. Ponoči je bil izveden napad na skupino sovražnih križa rk. Dve sta bili torpedirani, ena Izmed njih je eksplodirala, pri dnin pa zaradi dima ni bilo mogoče ugotoviti točnega učinka. Poročilo Eksc. Galbiatija poveljnikom legij Rim, 10. nov. s. Davi je šef glavnega stana Milice imel v vseučiliščem mestu poročilo 156 poveljnikom legij na nacionalnem ozeml.-u v navzoč osli poveljnikov con, poveljnikov protiletalskega topništva Milice, pomorske, vssučiliške in obmejne Milice, zveznih oficirjev ter višjih oficirjev splošnega poveljstva. Zaključne faze njegovega poročila sta se udeležila tudi tajnik Stranke n državni noitainik v notranjem ministrstvu. Poveljniki legij, ki so se vsi že borili m od katerih so mnogi tudi ranjeni, so obširno poročali o uspešni organizaciji legionarskih formacij, poudarjajoč, da preveva oborožene Črne srajce na začetku tretjega desetletja režima bolj ko kdaj prej ona vera, ki jih je zbrala pod liktorskimi znaki ✓ eni sami železni volji do borbe. General Galbiati, ki je navzočim priporočil, raj povečajo svojo podporo družinam onih tovarišev, ki na vseh bojiščih izkazujejo svojega bojnega duha Milice, jo nato obrazložil politično-vojaški položaj in dal smernice za izvedbo prostovoljne uvrstitve mladih sil in nadaljnjo okrepitev legij. Poročilo, ki se je razvijalo v ozračju navdušenega tovarištva, se je zaključilo s goglas-ndim vzklikom legionarske ljubezni: Duce! Popoldne so se udeleženci podali na Razstavo Revolucije, kjer jih je sprejel podtajnik Stranke Ravasio in kjer so poveljniki Milice s pobožno zbranostjo občudovali spomine na velike žrtve in junaštva, pri katerih so sami sodelovali in ki jih kažejo v isti vdanosti tudi na bojiščih, kjer se bore, da bi ustvarili veliko bodočnost italijanskemu narodu. Hevi uspehi na Kavkazu Zavzete važne višinske postojanke v zapadnem predelu Obstreljevanje angleške obale ob Rftkavskem prelivu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V krajevnih bojih med Novorosijskem in Tuapsejem je bilo zavzetih nekaj važnih višin in so bili na več mestih odbiti sovražni napadi. Ob Tereku so posebno težke vremenske in krajevne razmere ovirale napad nemških in rumunskih čet. Kljub močnim protinapadom smo v ostrih borbah napredovali. Severnovzhodno od Mozdoka so lastni napadi v močnih snežnih viharjih uničili sovjetski konjeniški polk in neko drugo Sovražno skupino. V Stalingradu udejstvo vanje patrolnih eddelkov. Na fronti ob Donu so rumunske čete * protinapadu odbile napad sovražnika. Severnozapadno od Voroneža je bilo več sovražnih bunkerjev s posadkami vred uničenih. V severnem m srednjem odseku vzhodnega bojišča so letalske skupine izvedle močne napade na sovražnikove oskrbovalne zveze. Močno natrpani kolodvori so bili razbiti, prav tnko v«*č vlakov in skladišč. Ponoči #o bojna letala zažgala kolodvor v Toropecu. Angleški bombniki so v pretekli noči napadli nekaj krajev v severni in sevemo-zapadni Nemčiji. Prebivalstvo je imelo manjše izgube. Večje število angleških letal je bilo sestreljenih, med njimi več štiri-motornikov. Mornariško topništvo je ob«treljevalo I>over in Folkestonc, sovražne baterije na obale ter pomorske cilje v Rokavskem prelivu. Berlin. 10. nov. s. Kakor se doznava iz vojaškega vira, so nemške in slovaške čete v zapadnem Kavkazu zasedle več višinskih položajev izredne važnosti za nadaljnji razvoj operacij in so odbile vse sovražne protinapade. Na področju zgornjega teka reke Terek so nemške čete v svojem napadu pridobile na terenu, Čeprav se boje ovirali mraz, megla in snežni viharji, so nemške formacije navzlic obupnemu sovražnemu odporu osvojile razne postojanke zapadno od georgijske vojaške ceste, kjer se sedaj po poslednjih vesteh vrše hudi boji od hiše do hiše. Na drug h mestih je sovražnik izvršil napade s podporo tankov in topništva raznvh kalibrov, a je bil vselej odbit. Na področju severno od Mozdoka so nemške oborožene sile, boreč se v snežnih viharjih, nenadno napadle boljševiške konjeniške edinice ter jih ^ograle z njih postojank. Sovjetska pehota je zaman pritekla, da bi pomagala konjen:ci, ki je bila med tem razpršena. Nemci so povsem pregazili sovražne sile ter napredujejo sedaj z veliko naglico. Zavrnili bo tudi poslednje oddelke konjenice Živahen ogenj nemških strojnic je dobesedno pometel z bolj-ševiškimi konj: in konjeniki. Iz vojaškega vira se nadalje doznava, da se temperatura v Kavkazu še vedno drži okoli 5 stopinj pol nielot med tem ko se je na severu toplota znižala na 12 stopinj. V zgornjih delih so se na Donu in Volgi pojavile že ledene formacije, med tem ko so manjše reke in potoki že popolnoma zamrznjeni, prav tako tudi močvirnata področja na severnem odseku vzhodnega bojišča, tako da je sedaj prehod pehoti in topništvu olajšan. Uspehi nemških letal na srednjem vzhodnem odseka Berlin, 10. nov. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemška bojna letala tudi tekom včerajšnjega dne obnovila svoje na-j>ade proti premikanjem rdečih oddelkov in njihovim postojankam na osrednjem odseku vzhodnega bojišča. Več vlakov jc bilo pri tem poškodovanih in več tovornih vozov, napolnjenih z važnim vojnim gradivom, uničenih. Lovci pa so v letalskih spopadih po zadnjih vesteh sestrelili 9 sovjetskih letal. Na severnem delu tega odseka, južnovzhodno Ilmenskega jezera in na področju pri Petrogradu, so nemška bojna letala bombardirala več tovornih postaj in vedno bolj naraščalo. Siloviti napadi sovjetske pehote zlasti na srednjem in vzhodnem c«ds<-ku so naleteli na takojšnjo močno reakcijo finskega topništva, krt je porazilo, razpršilo in pognalo nazaj sovražne oddelke do žičnih ovir prve črte, kjer so pustili na tleh nad 2(X> mrtvih, med tem ko so bili ubiti samo 3 Finci. Finsko topništvo je istočasno streljalo v sovražno zaledje, kjer je razpršilo oddelke, ki so se zbirali za napad. Na nekem drugem odseku istega bojišča, se je izjalovil napad sovjetske pehote spričo silovitega finskega protinapada pri prednjih bojnih črtah. Na bojišču vzhodne Karelije je kombinirana akcija finskega topništva in pehote zatrla napade sovjetske pehote južno in več sovražnih železniških konvojev. Tudi južnovzhodno belomorskega kanala. na tem odseku so nemški lovci sestrelili štiri sovražna letala. Finci odločno odbili vse sovjetske napade Helsinki. 10. nov. s. Finsko vrhovno poveljstvo pojoča: V zadnjih 48 urah je vojno delovanje na bojišču ob ožini Aunus Finsko letalstvo je nadaljevalo uspešno bombardiranje železniških križišč za sovjetskimi vojnimi črtami ter je v spopadu nad Sivajarirjem sestrelilo rdeče strmoglavno letalo »PE 2« in dva lovca., ki sta spremljala letalo tipa »J 3 S«. Neko nadaljnje sovjetsko letalo tipa »Lapg 3«, ki je bilo prisiljeno pristati za finskimi bojnimi črtami, je bilo zaplenjeno. Srdit odpor francoskih čet v Severni Afriki Rim. 10. nov. s. Položaj v Maroku in Alžiru ni bistveno spremenjen. V Maroku francoske oborožene sile še nadalje nudijo srdit odpor in imajo celo na več krajih pobudo v rokah proti severnoameriškim oboroženim silam, ki so se izkrcale. Zanikajo se nova izkrcanja pri Agadirju in Moga-dorju. Pri Casablanci je bila ustavljena neka sovražna kolona, ki je prihajala iz Fe-thale in v akcijo je vstopila tudi oklop-nica »Jean Bart<-. Skratka, v vojaškem pogledu se medsebojne postojanke niso bistveno spremenile, med tem, ko je v političnem poseda oblast Wac v r.-kah francoskih krogov, ne da bi bilo več govara o kakih upornih ognjiščih. V Alžiru je položaj precei zmeden. Borbe so posebno srdite prj Oranu. Severnoameriške oborožene sile ki jih podpirajo oklopne edinice. prodiralo proti temu mestu, ki ga skušajo obkoliti, vendar so naletele na odpor. Premirje, ki so ga predlagali poveljniki izkrcanih oboroženih s;l, so Francoz: zavrnili in se še nadalje bore. V Alžiru samem in na bližnjem področju n? važnejših novic. Bilo je nekaj letalskih alarmov in napadov letalstva Osi na pomorske sile. Ne glede na ta položaj pa razširjajo glede Maroka, Alžira in celo Tunisa angleško-ameriške radijske postaje celo poplavo !až-njivih in nasprotujočih si vesti, ki dozdevno prihajajo iz raznih prestolnic in ki jim včasih pripisujejo celo očetovstvo Vichvja ali drugih virov, očitno z namenom, da bi skalili vodo in zmešali odporne sile francoske Severne Afrike. Vichv, 11. nov. s. Ob 21. uri snoči je informacijsko ministrstvo uradno sporočilo: Po vesteh, ki so dospele direktno iz Severne Afrike, je bil vojaški položaj včeraj popoldne naslednji: Vesti sovražnega izvora, ki so zabeležile vkorakanje ameriških čet v Tunis in nj*h napredovanje proti Bi-zerti. so brez sleherne osnove. Vzdolž maroške obale se je vreme poslabšalo in razburkano morje bi utegnilo ovirati pošiljanje ojačenj in oskrbe ameriškim kontingentom, kd so se tam izkrcali. Naše čete nadaljujejo svoje operacije brez slabosti. Opozoriti je treba zlasti na hvalevredno zadržanje maroških in oranskih čet ter doprinos oklopnice »Jean Bart« pri obrambi Casablance. Mornarica in letalstvo nastopata zelo vestno navzlic izgubam, ki sta jih utrpela. Pri Oranu so v teku siloviti boji. Naše čete se srdito upirajo. Luka je po- vsem neuporabna. Pri Casablanci je bil sovražnik snoči zadržan in ni mogel nadaljevati svojega napredovanja. V maroških vodah je naša oklopnica »Jean Bart« prisilila neko ameriško vojno ladjo, da je opustila zasledovanje dveh naših torpedovk. Kanada in Mehika prekinili odnosa je s Francijo Lizbona, 10. nov. s. Kanada m Mehika sta prekinili diplomatske odnosa je z vlado v Vichvju. Lizbona, 10. nov. s. Po naloga državnega tajništva v Washingtonu so francoskemu poslaništvu odvzeli telefonske zveze. Bolgarija ostro obsoja anglosaški napad Sofija, 10. nov. s. Bolgarski listi na dolgo komentirajo angleško - ameriški napad na francosko posest v Severni Afriki. List »Zora< poudarja, da se skuša sedaj Anglija, ki je vedno ljubosumno gledala na kolonialno moč Francije, polastiti francoskega ozemlja v Severni Afriki, pri čemer se izgovarja na neosnovane trditve za to svoje piratsko dejanje. Os je v svoji velikodušnosti, pripominja list, prepustila Franciji njen kolonialni imperij nedotaknjen, prav tako tudi njene oborožene sile v Afriki in njeno brodovje. Francija ima zato sedaj interes, da se brani z vsemi sredstvi. Tudi oficiozni »Večer« označuje Roose-veltov izgovor, ki naj bi opravičil napad na Francijo, kot nesramen. ie svojo masko Tokio, 10. nov. s. List »Japan Times« piše v svojem komentarju o angleško-ame-riškem napadu na francosko Severno Afriko med drugim, da so se z njim Zedinjene države hudo oblatile. V svojem nenasitnem pohlepu po svetovnem gospodstvu so končno odvrgle masko, pri tem pa r t.vrgle sleherno načelo mednarodnega razumevanja, ko so zagrešile nov napad na nevtralno državo. S tem je Amerika žrtvovala svoje tradicionalno prijateljstvo s Francijo, kajti napadla jo je povsem krivično. Rooseveltov cinizem ne pozna več mej. Obnovite naročnino! Ob rojstnem dneva Nj. Vel. Kralja in Cesarja Italija in ves narod praznujeta danes rojstni dan Nj. Vel. Kralja in Cesar* ja Viktorja Emanue-la III., pod čigar srečno vlado je država v smelem razmaha dosegla največji razvoj v vseh panogah narodnega življenja. Z modrim vladarjem na čelu se je italijanski narod uvrstil med prve narode sveta. Italija je pod njegovim vodstvom dosegla največji mednarodni ugled in italijansko orožje ovenčalo z neveni ji vimi zmagami na vseh bojiš-gami na vseh bojiščih. Dejstvo, da je Kralj in Cesar pred dvema desetletjema poveril vladne posle Duceju, najboljšemu sinu Italije, še posebno kaže daljnovidnost Vladarjevo in njegovo stremljenje, da se postavi popolnoma v službo naroda in države. Domoljubni vladar in nesebični državnik predstavljata dvojico, po katere prizadevanju se je Italija v polni meri [ razmahnila kot velesila prvega reda ter je na domaČih tleh iz temelja preosno-vala vse javno življenje. Ustvarila si je i mogočen kolonialni imperij ter si v borbi j za novi red osvojila trdno stališče za od- j ločilno sodelovanje pri novi ureditvi Ev- i rope. Prebivalstvo vse Italije je na današnji dan v duhu trdno povezano s svojim Vladarjem ter pošiljia iskrene spoštljive čestitke Kralju in Cesarju z neomajno vero, da bo doba njegovega vladanja za Imperij tudi v bodoče doba napredka* zmage in slave. Letalska zmaga nad Angleži izgubli Z leteči Berlin, 10. nov. s. V zvezi s poskusom britanskega letalstva, da bi napadlo nemške postojanke ob Rokavskem prelivu, poskusom, ki je prinesel sovražniku izgubo dveh letečih trdnjav in 9 letal tipa Spit-fiere, piše danes neki vojni dopisnik med drugim: Ko se nad središčem zasedene francoske obale zasliši značilno ropotanje sovražnih štirimotornikov, so letala tipa »Hopkc Wulf« že v zraku, namenjena proti sovražniku. Nemški formaciji se tako posreči spopasti se z angleškimi letali še vstran od njihovih ciljev in jih prisiliti, da spremene smer poleta ter odvržejo končno svoje bombe v morje ali pa kar tja v en dan na odprto polje. Med letali *Hopke Wulf« in »Spitfire« se vname zelo silovita letalska bitka, ki zahteva od sovražne eskadre izgubo 9 lovskih letal, deloma strmoglavljenih na francosko Rokavskim prelivom trdnjavi in 9 Spitfireov obalo, deloma pa v morje v bližini obale, med tem ko ostali nemški lovci zasledujejo redke leteče trdnjave, ki poskušajo rrniti se na svoja oporišča, potem ko so odmetale svoje bombe. Neki nemški lovec je dospel v bližino enega izmed teh velikih sovražnih letal in ga začel obstreljevati s strojnicami, ki so zadele motor in tako povzročile požar letala. Leteča trdnjava se je nagnila in kmalu nato je strmoglavila na strt no neke kmečke hiše. Pet mož posadke se je rešilo s padali in je bilo zajetih. Druga 1< teča trdnjava, ki so jo prav tako zadela streli - Hopke VVulfa^, ka je ušla napadalcem ter se dvignila visoko v zrak v smeri proti Veliki Britaniji. Ko smo že mislili, da se ji bo posrečilo doseči svoje oporišče, smo naenkrat opazili velik požar na letalu, čigar stroji so kmalu nato eksplodirali. Ostanki letala so padli v morje v bližini obale. Japonski uspehi na Pacifiku Tokio, 10. nov. s. Poročajo, da se je japonskim četam v noči na S. novembra posrečilo potisniti Američane na Gvaldaca-naru na še ožje omejen prostor. V teku je silovita uničevalna bitka vzdolž vsega bojišča. Bitke se udeležujejo tudi razne edinice japonske mornarice, že takoj prvi dan bitke, to je preteklo nedeljo, so Japonci porušili 141 utrdbic in več drugih utrdb na severni obali otoka, kjer so bili dolej Američani. Istega dne so japonska bojna letala napadla ameriška oporišča na južnem Pacifiku. Tako so bili pri tem po večini uničeni področje pri Poit Uptu ter vojaška taborišča pri Suvi, prestolnici otočja Fidži. Japonci so ponovno napadli tudi luko Townsville v Severni Avstraliji, ki je še vedno v plamenih. Področje skladišč v bližini luke, ki je bilo že pri poslednjih napadih močno poškodovano, je bilo sedaj popolnoma porušeno. Potopljen je bil tudi parnik s 6000 ton tonaže. ImfijgKi muslimani proti angleški politiki Bangkok, 10. nov. s. Iz Novega Delhija poročajo, da je svet muslimanske zveze odobril resolucijo, v kateri izraža svoje obžalovanje, da skušajo Angleži navzlic izjavam, da se bore za pravico vseh narodov do neodvisnosti, vsiliti židovsko gospodstvo Arabcem proti volji teh poslednjih. Svet muslimanske zveze zahteva nadalje od angleške vlade, da spoSuje svoje obljube in da pravično ugodi Arabcem v Palestini, pri čemer izreka zagotovilo arabskim bratom, da jih muslimanska Indija podpira v njih borbi proti židovskemu gospodstvu. Buenos Aires, 9. nov. s. Uradno poročajo, da je bil potopljen pri Guadalcanaru ameriški rusilec »Dunkan«. Rušilec je izpodrival 1.700 ton. Oborožen je bil s petimi topovi po 127 mm, z 12 cevmi za torpeda po 553 mm. Spuščen je bil v morje letos. Hvaležnost Bolgarije za podporo Italije Sofija, 10. nov. s. Generalni tajnik v bolgarskem poljedelskem ministrstvu prof. Iljcv, ki se jc vrnil v Sofijo iz Italije, kjer jc vodil uspešna pogajanja za poslovanje novega italijansko-b< Iga-rsikcga zavoda za vsestranske melioracije, je izrazili svoje zadovoljstvo nad plemenito podporo fašistične Vlade za razvoj in tehnično izboljšanje bolgarskega poljedelstva. Profesor lijev je izrekel pri tem svoje občudovanje za melioracijske sisteme, ki so jih z odličnima uspehi i/korstili pri italijanskih poljedelskih podjetjih, ki jih jc imel priliko obiskati. Ti sistemi bodo uvedeni tudi v Bolgariji. Preti koncu novembra bodo prispeli v Scfiio nekateri najboljši italijanski stro kevnjaki na tem področju, ki bodo nudili Bolgarom svojo strokovno- spr^bnest na vseh glavnih bolgarskih poljedelskih področjih. Sofija. 10. nov. s. Direktor bolgarskih železnic je odpotoval v Ankaro, kjer bo z voditelji tuniki h železnic vodi! razgovore za nadaljnji razvoj b!agrvnc**a premeta med obema državama. Švedski znanstvenik o italijanskem kulturnem delu v vojni Stocknolm, 10. nov. s. Profesor Axel Poe-thius. eden največjih švedskih raziskovalcev klasičnega sveta, se je pravkar vrnil z dolgega potovanja po Italiji in je po svojem povratku izrazil novinarjem svoje popolno občudovanje Italije spričo dejstva, da se lahko navzlic teživam vojne v tolikšni meri posveča znanstvenemu delu v kulturnih in pedagoških vprašanjih, ki se raa-vijaje in za katere skrbe kakor v mirnem času. Profesor Poethius je med svojim bivanjem v Italiji posvetil posebno zanimanje novi šolski reformi ter je nadalje izrazil tudi svoje navdušeno občudovanje za izkopanine v bližini Rima. Stran 2 >SLOVENSRI NARODi, sreda. 11. novembra 1942 XXI «tcr. 250 Visoki komisar proučuje vprašanje državnega gledališča Visoki Komisar je pretekle dni v Vladni pa'ača proučeval vprašanja ki se tičejo državnega gledališča, v navzčnosti §efa Tiskovnega in Propagandnega urada dr. De Cecca, inšpektorja za tehnično službo inž. Farine. ravnatelja računovodstva rag Celaschi-ja, ravnatelja opere dr. Ukmar-ja, glavnega tajnika drž. gledališča Darijana ter arhitekta inž. Cernivca. Na sestanku so podrobno pretresali vsa nujna dela in vprašanja, predvsem ekonomski položaj osebja in v prvi vrsti položaj pogodbenih nastavljencev. Visoki komisar predsedoval sestanku za ojačenje ljubljanske zastavljalnice Visoki Komisar je predsedoval v Vladni palači sestanku za okrepitev ljubljanske zastavljalnice. Na sestanku so bili navzoči: šef kabineta Viceprefekt dr Bisia. župan gen Rupnik. podžupan Viceprefekt dr Tran-cb da. ravnatelj ljubljanske podružnice Banco d'Italia rag Bilancioni. predserJnih Hranilnice za LjubljansKo pokra;ino Avse-nek. ravnatelj zastavljalo ee dr Rudolf, izvedenec rag. Tosoni ;n predsednik občinske podporne uranove Campana Po podrobnem poročilu izvedenca ai ravnatelja dr Rudolfi o sedanjem položaju zastavljalnice je Visok? Komisar izdal odredbe, da se izvedejo potrebni ukrepi, ki bodo ustanovi dovolili razv:ti v polni meri. zlasti pa v sedanjem trenutki* njeno obsežno nalogo socialnega podpiranja. Podal je smernice, da se dajo zastav. ljalnici na razpolago potrebna finančna sredstva za redno izvrševanje njenega delovanja. Ekscelenca Grazioli je razen tega odobril že podvzete ukrepe za izplačilo polic za zimsko obleko potrebnih družin in je zvišal že nakazani znesek v to svrho od 50 OOn iir na 65.000 lir s soudeležbo občanskega podpornega odbora v Ljubljani. Brezplačni obedi v otrrtkih zavetiščih Visoki Komisar je odre lil, da se prične 16. t. m. brezplačno razdeljevanje obedov v vseh otroških zavetiščih glavnega mesta in pokrajinskih središč, kjer ta oblika podpiranja trenutno Se ni bila izvedena. Tega novega ukrepa Vlade v korist potrebnim otrokom ljudstva bo deležnih nad 400 otrok. Prvi simfonični koncert v letošnji sezoni je privabil toliko glasbo ljubečega občinstva da je bila velika unionska dvorana nabito polna Ljubljana, 11 novembra Letošnja glasbena sezona utegne biti zelo zanimiva, pestra in bogata. Smemo t iti, oa jo tjomc lahko im stili med :iaj-plodovitejše, kar smo jih imeli v Ljubljani v zadnjih dveh desetletjih. Zahvala za to gre predvsem Glasbeni matici, ki je upoštevala zdrave pobude in povezala koristne glasbene zamisleke pod svoje okrilje. S tem je omogočila neprekinjeno vr-stitev lepih glasbenih večerov, ki nam prinašajo obilo umetniškega užitka. Solističnim in komoram nastopom, ki so okrepili sloves glasbeno čuteče Ljubljane, se je pridružil v ponedeljek prvi simfonični koncert v novi sezoni pod okriljem GM v Ljubljani. Je to otvoritveni simfonični koncert v seriji rednih simfoničnih koncertov, ki jih bo izvajal naš simfonični orkester, sestavljen 1» odličnih godbenikov opernega ter radijskega orkestra. Vnetega pobornika te zamisli pa so našli naši vrli pobudniki v osebi našega marljivega dirigenta Draga Marija š i j a n c a , ki se je z vso njemu svojsko gorečnostjo ter ob naslonitvi na Glasbeno matico lotil nolahke, toda plemenite naloge, da omogoči ljubljanskemu kulturnemu občinstvu slikovito revijo najznamenitejših, izbranih simfoničnih skladb iz predklasične, klasične, zgodnje in visoke romantične ter modeme dobe. Na svojem snočnjem otvoritvenem simfoničnem koncertu so Izvajali simfonične skladbe zgodnje romantičnih ter visoko romantičnih glasbeiih vzorov. Najprej je bila na sporedu slavnostna predigra B. Smetanove s- L i b u š e «, ki je vtisnila koncertu učinkovit poudarek. Občinstvo je s pobožno zbranostjo prisluhnilo prazničro slovesnim zvokom, ki prepletajo sk]a '.bo od svečanih, polno donečih fanfar na začetku znamenite predigre pa tja do sklepne note. Kakor je namreč B. Smetala v svoji Prodani nevestin zajel vedrino in veselo žarečo stran glasbenega izražanja in kakor je v svojem iDaliboru« podčrtal motiv zgodovinske tragičnosti, tako prevladuje v Libuši ki ni prav za prav niti opera, niti glasbena drama in niti zgodovinska igra, temveč ki jo je skladatelj sam označil kot »slavni ta-bleaiu, neka častitljiva prazničnost. neka vzvišena slavnostnost. Smetana si jo je zamislil kot neke vrste umetniško, glasbeno proslavo. Ob predigri »Libuše« povzemamo harmonični ter instrumentalni sijaj te skladbe, razbiramo pa tuli Smetanovo odlično spretnost, ki mu je omogočala, da Je vprav mojstrsko izkoristil prirojeno lastnost vsakega glasbila, predvsem pa tiobil :n pihal. Značilno je, da je nepre-kosljivi ustvarjajoči duh B. Smetane snova! >Libušoi v času. ko je zabesnel po Češkem precej srdit boj za Smetano in proti njemu in ko so zagovorniki starega romantičnega mnenja odrekali Smetanovi glasbi narodni značaj ter klicali po skladatelju, ki naj bi ustvarjal iz bogatih vrelcev naroinih pesmi. Predigra k »Li-bušk je tudi ob snočnjem odličnem izvajanju po združenem radijskem ter opernem orkestru na novo zaživela v vsej svoji lepoti, v vsem svojem svečanem zanosu. Kantilenska lepota in lirična ubranost Odlikujeta drugo simfonično skladbo pred-snočnjega večera P. čajkovskega »Koncert za violino in orkester v D - d u r u c. Ta znamenita skladba je bila pri nas menda prvič izvajana po izvirnem zasnutku. s spremljevanjem orkestra. Peter Čajkovski, učenec slavnega Antoni Rubinsteina, se je, kakor znano, oddaljil od vplivov novoruske glasbene £o-Je. Kakor v njegovih drugih petih sinfo-ničnih skladbah, tako se čutijo tudi v tem njegovem sinfoničnem delu nemški ter francoski vplivi, pa tudi ruski folklorni sledovi. Toda navzlic temu je vlil vsem trem stavkom od dostojanstvenega Allegra moderata in spevne Canzonette do učinkovitega finala močne poteze intuitivnega, individuanega ustvarjanja. Naš violinist virtuoz Albert D e r m e 1 j je imel ob izvajanju te očarljive skladbe priliko, da ponovno izpriča svoje odlike, o čemer še spregovorimo. Visoko romantični stvaritvi P. čajkovskega je sledila zgodnje romantična, »lavna F. Schubertova >N e d o k o n-čana simfonija« v h-molu. O Francu Schubertu je znano, da ga je pritegovala predvsem lirika, da odlikuje njegove skladbe vedno nov, pomlajujoč, obnavljajoč tok melodije; njegova domena je uglasbena pesem, kjer se je kazal nedosežnega mojstra. Glede njegovih simfonij so bili mnogi glasbeni kritiki mnenja, da se izgubljajo v neki prebohotni širini. Pravična kritika pa priznava, da je ustvaril nepozabni Franc Bchubert lepa. vekotrajna dela tudi na področju instrumentalne glasbe. V dokaz navajajo predvsem njegovo simfonijo v C-duru ter snoči izvajano simfonijo v h-molu, s katero je hotel Schubert točno začrtati razliko med romantično in klasično (Beethovnovo) simfonično obliko. Zasnutek Schubertove nedokončane simfonije je prišel v roke dvornemu kapelniku Herbecku šele 1. 1865., ko je stikal po Hiittenbrenner-jevi knjižnici. Tedaj so seveda krojili pomen te simfonije po Beethovnovih merilih; čuli so se pomisleki zaradi prerahle oblike in nelogične gradnje. Toda močnejši nego vsi ti pomisleki je bil čar glasbe F. Schu-berta, o katerem so šele kasneje zaslutili, da je usvarjal po novih načelih estetike in melodične poezije. In le iz tega viilika smemo presojati Schubertovih devet simfonij, med njimi tudi nedokončano v h-molu, ob katere izvajanju smo se sinoči dodobra navžili. F. Schubert je odložil svoje pero ob pri-četku tretjega stavka ter se zadovoljil z dvema stavkoma (Allegro moderato in Andante). Toda ob žametnih tonih, ki jih je priklical veliki romantik v tej svoji simfoniji v življenje, se poslušalec lahko prepriča in si ustvari vtisk. cla je slišal neokrnjeno, povsem dokončano skladbo, ki se ji je prilepila označba »nedokončane« le zaradi dveh stavkov, ki sta pa F. Schubertu očividno povsem zadoščala. V prvem stavku »Allegro moderato« se namreč utrinja iz basovskih nižin v boleče gorje, nema žalost, ki se sredi tu pa tam vzni-kajočih svetlejših tonov vedno znova povraća. V vsej izvedbi prvega stavka prevladuje uvodni tema. Schubert ne razvija svoje uvolne misli. Od časa do časa jo pod-črtuje. potem spet spreminja barvitost tega ali onega motiva. Poglablja pa le žalostno stran celote. Vseskozi dominira v tem prvem stavku občutje ginljive tožbe. Tudi v drugem stavku (Andante con moto) ne zasledimo simfonične enotnosti v Beethovnovem smislu. Motivi in melodije se menjujejo v neizčrpnem bogastvu lepote. Temo in žalost iz prvega stavka izpodrivajo tukaj svetlejši toni; teža trpljenja se je umaknila lahkotnemu poletu v višine, kjer ni gorja in teme. ampak sreča in svetloba. Schubert je s tem dopolnil osnovni smisel te simfonije: Per aspera ad astra. In je odložil svoje pero. Nedokončano« Schubertovo simfonijo je naš simfonični orkester sijajno odigral. Težko bi si mogli mislit: tako smiselno izbrani koncertni spored brez silne dramatičnosti, ognjevitega žara, ki ga cenimo pri nedosežnern Verdiju. Tudi njegove skladbe dopolnjujejo ter poživljajo nemalokrat simfonične koncertne sporede. Sinoči smo občudovali njegovo znamenito predigro k operi »S i c-i 1 s k e večernic e«, ki je bila prvič izvajana na javnem koncertu v Ljubljani. Skladba razodeva vplive, ki se Čutijo pri Verdiju za njegove pariške dobe. Kmalu po krstni predstavi »Traviate« (6. marca 1S53 v Banetkah>. se je podal namreč Verdi v Pariz, da napiše za tamošnjo opero tri operna dela vLes Vepres Sicilienncs.: (1854), > Simon Boccanegra ; (1857) ter »Un ballo in ma-scherac (17. II. 1859 v Rimu). V Parizu je Verdi opustil svojo dosedanjo operno obliko ter se s temi tremi operami vzpel do formata svetovnega skladatelja. Bogastvo melodij ter učinkov nam izpoveduje, da se v teh delih ne morejo utajiti vplivi mednarodnih glasbenh šol. Vzori velike, razvlečene Meverbeerjeve in Halevyjeve opere so pospešili pri Verdiju njegovo težnjo k melodični dekorativnosti. Ko je bila Verdijeva : Giovanna d' Arco* sprejeta na odru milanske Scale s hladno tišino, se je Verdi odločil, da prevzame lepo predigro za poznejše »Sicilske večernice«.. In tako smo sinoči imeli priliko prisluhniti značilnim verdijevskim tonom. V resnobno pretresljivih, dramatično poudarjenih akordih, ki so imeli v krepkem sodelovanju trobil svoj močan poudarek, se je stopnjevala ognjevita predigra do veličastnega zaključka. V središču tega verodostojnega reprodukcijskega podajanja je bil naš preizkušeni, mojstrski dirigent Drago Mario S I -j a n e c. Svoje dirigentske odlike je izpričal na ne lavni Rossinijevi proslavi v opernem gledališču, če ga motrimo, ko je ravno v polnem dirigentskem elementu, se dozdeva ko da se njegova taktirka spreminja v pravo čarobno palico, s katero izvablja blagozveneče tone. Orkester vodi z zanosom, ljubeznijo, visoko razvito glasbeno inteligenco ter invencijo. Strnil je operni ter radijski orkester, ki sestavljata ljubljanski simfonični orkester v skladno celoto, prelil ju je v kompaktno izvajajočo edinico, kjer ni opaziti usodnih neskladnosti reproduktivnega prijema in izvajalne tehnike. Tako se nam je D. M. šijanec drugič letos uspešno predstavil a svojimi orkestraši. Močan uspeh snočnjega prvega simfoničnega koncerta je omogočilo tudi dirigentovo temeljito poznanje simfonične literature. D. M. Šijanec pa ima še to odlično vrlino, da ume utisniti posameznim skladbam vse posebnosti ter značilnosti avtorjevega glasbenega hotenja :n snovanja Vemo tolmačenje skladb pod-črtuje njihove mikavnosti ter razlike, povzdiguje slikovitost koncertnega sporeda. D. M. šijanec je dirigent širokega formata. Drugi nosilec snočttjega prodornega uspeha je bil naš sijajni violinist Albert D e r m e 1 j , izvrstni gojenec šlaisove in Humlove šole. čisto, polno so zazveneli j pol njegovimi mojstrsko gibkimi rokami čudoviti toni čajkovskega nežne simfonične skladbe ter se kakor prozorno odražali ob spremljavi ostalih godal. A. Dermelj kaže od nastopa do nastopa lep napredek. Zori in raste v virtuoznost. Se ne zadovoljuje le s tehniko, artistično spretnostjo, temveč dopolnjuje te svoje blesteče zunanje vrline s toplim občutjem, iskreno neposrednostjo. Uspešno razvija ter oblikuje solistični ton, ki pa je na drugi strani skladno usoglašen s celotnim orkestrom. r v prvi vrsti z učinkovito soigro ostalih godal Albert Dermelj je ob snočnji solistični reproUikciji dokazal, da premore z lahkotno igro tudi zelo zahtevne skladbe. V poslušalcih je podkrepil upanje, da se bo ta naš mojstrski violinist razvil v kvalitetnega koncertnega solista z dostopom pred se tako razvajeno ter zahtevno glasbeno občinstvo. Končno še nekaj besed o tretjem stebru snočnjega pomembnega kulturnega in prvovrstnega glasbenega dogodka: orkester. Okoli 60 godbenikov, ki sodelujejo v opernem in radijskem orkestru, je tesno povezanih v simfonično celoto, ki se jo imenitno izkazala že ob Rossinijevi 150-letnici. Ta simfonični orkester je važna pridobitev za ljubljansko glasbeno življenje, saj nam bo v novi sezoni podajal izbrano cvetje s slikovitih poljan simfonične glasbe. Odlično je izvežban, v skupnem izvajanju homogen, izvrstno usoglašen. V deležu posameznih glasbil je precej izenačen, uravnovešen. In vendar sloni uspeh kompaktne orkestralne celote na poedin-cih godbenikih, od katerih je vsak zase mojster, dognan, izklesan interpret. Tako je iz reprodukcijske veljavnosti posameznika, ki pa se v odrekanju svojih posebnih vrlin podreja celoti, zgrajena trlna skupnost orkestra, ki je s tako prepričevalnim uspehom sodeloval na snočnjem večeru. Glasbena Ljubljana se je vsem sodelujočim oddolžila s številnim odzivon. polno zasedbo velike unionske dvorane ter toplim aplavzom. V ospredju te hvaležne pozornosti sta bila predvsem dirigent D. M. Šijanec ter violinist A. Dermelj. ki ""a zdatno obložena s šopki ter venci olhajala z odra. Glasbeni matici ter vsem izvajajo-čim smo iskreno hvaležni za uro in pol nepozabnega glasbenega užitka. Poslej bodo vrtovi beli kar se bo poznalo tudi na živilskem trgu — Zdaj je še dovolj zelenjave Ljubljana, 11. novembra V začetku se naši pridelovalci povrtni-ne, ki stalno zalagajo živilski trg, niso mogli prilagoditi novim razmeram. Niso še pridelovali dovolj tistih vrst zelenjave in sočivja, ki bi jih gospodinje najbolj kupovale. Naprodaj je pa bilo precej nekaterih pridelkov, ki j:h niso mogli vselej prodati. Seveda se ti pridelovalci niso mogli ^preusmeriti s kar lepo čez noč. Potrpeti je bilo treba, da so začeli obdelovati vrtove za novo letino. Letos se je pa že poznalo? da so se naši pridelovalci povrtnine prilagodili novim razmeram. Po-vrtnine je bilo napro'.aj mnogo več kakor lani. Trg so tudi zalagali vedno bolj s pridelki, ki so jih gospodinje zahtevale. Kot primer naj navedemo, da je bilo letos posebno živahno povpraševanje po glav-nati. letni solati. Gospodinje so jo želele kupovati tudi. ko je pridelek začel pohajati. Zelenjadarji so skušali ustreči kupo-valcem, pa so tudi poslej, ko bj sicer ne bil več čas za to, pridelovali solato, tako da so še jeseni zalagali trg z njo. Tako je bila naprodaj letna solata še, ko je bil čas za endivijo. Povsem se naši zelenjadarji seveda še niso mogli preusmeriti v enem samem letu. Stročjega fižola še vedno niso mogli pridelati dovolj. Prejšnja leta niso hoteli pridelovati posebno mnogo stročjega fižola, ker so ga težko prodali. Fižol je bil tedaj zelo poceni in izkupiček pogosto ni poplačal truda in itreškov. Zdaj pa prodajalci niso mogli presoditi, ali bo tako živahno povpraševanje po stročjem fižolu, zato ga niso pri ielali toliko za trg. Sicer so pa marsikaj pridelovali predvsem za svojo zimsko zalogo, če je kaj ostalo, so pripeljali na trg. Nekateri so imeli tudi svoje stalne odjemalce, ki so prihajali sami po povrtnino in postregli so predvsem njim. Vendar je bilo tudi stročjega fižola pridelanega precej več kakor lani. Tako bi lahko naštevali še razne druge pridelke naših vrtov, ki jih je bilo letos precej več. Zlasti je bilo letos mnego para iižnika. Po vsem tem, kar so ljudje letos najbolj kupovali, so pridelovalci lahko presolili, kaj kaže pridelovati. Zemlja je bila vse leto dobro izkoriščena; čim je bil pospravljen ta pridelek, že so prekopali grede in posejali ali sadili drugo povrtnino. Tudi zdaj je na mnogih vrtovih precej zelenjave, seveda predvsem zimske, ki ji mraz ne more škodovati. Mnogo je pa tudi poznega zelja, ki je doslej še lahko raslo in bi ga bilo res škoda pospraviti, ko je dan za dnem grelo še tako prijetno sonce. Prav tako je na prostem še precej ohrovta. Letos so mnogi gojili tudi precej brstnatega ohrovta. Odkar ima špinača primernejšo ceno, je zelenjadarii pridelujejo tudi mnogo več. Na trgu je zdaj dan za dnem mnogo špinače. Vedno več je pa tudi motovilca, ki bo sčasoma, razen endi-vije, začel nadomestovati drugo zelenjavo. Davi je marsikoga zeblo tu li na trgu, vendar mraz še ni tako vplival, da bi bilo naprodaj kaj manj zelenjave. Sicer ni bilo tako živahno kakor je navadno ob sobotah, a blaga je bilo dovolj ter se gospodinjam ni bilo treba nikjer posebno gnesti. Dobro je bil trg založen z zeljna tim i glavami kakor navadno je bilo mnogo endi-vije. na izbiro špinače in zelo lepe zelene, precej zelenega radiča in nekaj zelene kole rabe. Branjevci so razstavili tudi danes precej cvetače, dobro ohranjene, zdrave. Dobro so pa bili še založeni s slalko papriko. Čebule je zdaj malo manj. vendar je ne primanjkuje. Mnogo je lepih citron in oranž. Manj je pa jabolk, a se zdi, da tudi ni posebnega povpraševanja po njih. Zelo živahno je bilo davi pri prodajalcih gob. Najboljših gob je naprodaj le malo. če štejemo med boljše gobe tudi sivke, sivo kolobarnico, jih je vseeno premalo. Tako ni naprodaj sirovk ali brinjevk. ki jih je treba prištevati med najboljše gobe. Danes ze bilo največ ježkov, zlasti rjavih i srnice). Precej je bilo čebularjev. Med manj znanimi gobami na našem trgu je bilo danes naprodaj tudi ovčje vime, na zunaj malo podobno rumenemu ježku, a nima bodic pod klobukom, temveč luknji-často kožo, podobno vimenu. Iz Hrvatske — davno ravnateljstvo za propagando. Prosvetni minister je izdal narjdbo o ukinitvi državnega poročevalskega in propagandnega urada. Njegove posle prevzame generalro ravnateljstvo za propagando. — Hrvatska na kongresu matematikov v Rimu. Na kongresu matematikov v Rimu bo zastopal Hrvatsko vseučiliški profesor dr. Rudolf Cesarec, ki je že odpotoval v Rim. — Odposlanec hrvatske univerze v Bukarešti Na otvoritvi univerz? v Bukarešti bo zastopal rektorja zagrebške univerze vseučilifki profesor dr. Anton Maver, ki bo ob tej priliki v rum unski prestolid tudi predaval. — Nov glavni ravnatelj. Svetnik ban-sk:ga stola V Zagrebu dr. Mihovil Kata-nec je imenovan za glavnega ravnatelja glavnega ravnateljstva splošne narodne presvete v prosvetnem ministrstvu, kulture. Na pobudo državr.ega ravnateljstva za prosveto bo V nedeljo v Veliki gorici prva velika revija hrvatske kmečke kultura. To bo prva taka prireditev na Hrvatskem. — Zastopniki Hlinkove garde v Zagrebu. Poročali" smo že, da so prispeli v Zagreb zastopniki Hlinkove garde. Slovaški gostje so se pripeljali v Zagreb v soboto pod vodstvom okrožnega poveljnika Jozafata Kra-ljev-Ča. V Zagrebu so jim priredili prisrčen sprejem. Zastopniki Hlinkove g:arde ostanejo v Zagrebu kot gostje ustaškega stana ted:n dni. — Spominka pl°*ča Suffiayu. v trajen spomin prve obletnice ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske, je Društvo hrvatskih Zagorcev v Zagrebu sklen.lo vzidati velikemu hrvatskemu borcu in mučeniku vseučiliškemu profesorju dr. Milanu šufflavu na njegovi rojstni hiši v Lepoglavi spominsko ploščo. Svečanost bo v nedeljo 15 L. m. — Ugleden bolgarski književnik v Zaprre- bu. Predsednik Zvez? bolgarskih pisateljev S čilingirov prispe sredi novembra v Zagreb, kjer bo gost zunanjega ministrstva. Bivanje v Zagrebu bo porabil, da se seznani s hrvatskimi pisatelji in zagrebškimi kulturnimi zahodi. — Trgovinska pogajanja z Nemčijo. Ker poteče ob koncu tekočega leta trgovinska pogodba med Nemčijo in Hrvatsko sta se sestala te dni v Zagrebu nemški in hrvatski odbor za trgovinska pogaja r ;n Sklenjena bo nova trgovinska pogodi, a za leto 1943. — Karlovec za Rdeči križ. Krajevni odbor hrvatskega Rdečega križa v Karlovcu je nabral med prebivalstvom in člani 346.476 kun. — Regulacja Drave pri Varaždinu. Pri Varaždinu bodo regulirali Dravo, ki je delala tam velko škodo, ker je odnašala mnogo plodne zemlje. Za regulacijska dela je odobren kredit * znesku 3.000 000 kun. — Druga razssava del hrvatskih likovnih umetnikov. To bo glavna in največja umetnostna razstava v Nezavisni Državi — Otvoritev vePkega železniškega mostu v Brekem. V nedeljo je bil svečano otvor-jen veliki železniški most čez Savo pri Brčkem. Most je bil med vojno na dveh krajih porušen, zdaj so ga pa obnovili. V livarni v Brodu na Savi so zgradili novo mostišč:- in ga postavili na betonske stebre. Narodno gledališče DRAMA Sreda. 11. novembra: ob 16. Hamlet. Red Sreda Četrtek. 12. novembra: ob 16.30 Gradbena* Solnes. Red Premierski Petek, 13 novembra: ob 15 Oče naš. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Sobota. 14. novembra; ob 16.30: Gradbenik Solnes. Red B \V. Shakespeare: »Hamlet«. Tragedija v petih dejanjih. Prevod: O. Zupančič. Osebe: Kralj — Levar, Hamlet — Jan. Polonij — Cesar, Horatio — Nakrst. Laert — Blaž, Rozenkranc — Drenovec, Gildenstern — Verdomk, 1. igralec — VI. Skrbinšek. 1. igralka — Boltar-Ukmarjeva. dva grobarja — Lipah, Plut. Fortinbras — Gregorin, Gertruda — Danilova. Ofelija — Juvanova, duh — VI. Skrbinšek. Režiser: dr. B. Kreft, scenograf: ing. E. Franz. scenska glasba: D Zebre, dirigent: pref. F. Šturm. OPERA Sreda, 11. novembra: ob 16. TraviaU, Red A. Četrtek. 12 novembra: ob 16 Seviljski brivec. Red Četrtek. Petek. 13 novembra: Zaprto. Sobota, 14. novembra: Traviata. Izven. G.Verdi: »Traviata«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Violetta — Vidalijeva. Flora — Poličeva. Anina — Polajnarjeva, Alfred — Čuden. Germont — Janko, Gaston — B. Sancin, Douphol — Anžlovar, Obigny — Dolničar. Grenvil — T. Petrovčič k. g., sluga — Gregorin. Dirigent: D. 2ebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simo-niti, koreograf: ing. P. Golovin. Obnovite naročnino! še dve žrtvi komunistov Ljubljana, 11. novembra 26. oktobra ponoči so odpeljali komunistični teroristi iz Perovega kaplana Antona Hočevarja. Vasčani so ga imeli zelo radi in takoj so se začeli bati zanj. Hočevar je bil doma iz revne kmečke hiše iz Male staie vasi pri Grosupljem. Zelo rad je zahajal me i kmete. Zlasti radi so ga imeli fantje. Kaplan Hočevar je imel mnogo prijateljev tudi v gimnaziji. Novo mašo je pel šele pred tremi leti. Vaščane je takoj obšla zla slutnja. ki se je žal uresničila. KomunistiOni teroristi so kaplana Hočevarja ubili nekje v gozdovih pod Lipoglavom. Njegova tragična smrt je vzbudila med prebivalstvom še posebno ogorčenje in zgražanje. Pri Sv. Križu nad Litijo s^ pa komunistični teroristi umorili 471etnega posestnika iz Brezovega Franca J e r S i n o . oč>-ta 13 nepreskrbljenih otrok. Pokojni je bil zglelen krščanski mož, pošten in značajem Komunisti so prihrumeli v Brezovo v nedeljo 25. oktobra. Od Jeršina so zahteval^ naj jim pokaže pot na Primskovo. Kakor da bi slutil, kaj ga Caka, je hotel Jeršina poslati z njimi svojega lTlotnega sina, toda komunisti se s tem niso zadovoljili. Moral je sam z njimi. Sosedje se seveda ni&o upali za njim. Sele drugo jutro so našli Jersino mrt vepra blizu domače hiše. Imel je razbito glavo, zlomljeno roko in OdtrgaM prste na desnic:. Poleg toga je bil pa še ustreljen. Pokojni ni storil nikomur niC hudega. Bil je samo vedno olločno proti brezbožnemu in nečloveškemu početju komunističnih teroristov. In to je zadostovalo, da je moral tako tragično umreti. Dolgi vrsti drugih nesrečnih žrtev komunističnega terorizma sta se pridružili fte dve. kakor vse druge glasno kbčeta, da j* ze skrajni čas. da se napravi temu nečloveškemu početju konec. poročila v italijanščini. 13.10: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Izmenjalni koncert z Nemčijo. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert vodi dirigent Tronchi. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa —■ poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 2045: Preludiji, lntermeazi in plesi iz znanih oper. 21.15: Predavanje v slovenščini. 21.25: Koncert vodi dirigent Mavioce. 22.10: Zanimivosti v slovenščini — plošče. 22.45: Poročila v italijanAcHnL »SLOVENSKI NAROD«, »reda, 11. novembra 1942 XXI Stran S Novi seznami točk Včeraj smo na tem mestu objavili vsebino nareibe Visokega komisarja o novih predpisih za porazdeljevanje tekstilnih izdelkov in oblačilnih predmetov. Naredba Je objavljena v i-Službenem listu« z dne 7. t_ m. Kakor smo že včeraj navedli se tabeli A in B (ki vsebujeta sezname točk za posamezne predmete, vezane na izkaznice. In izdelke, ki niso vezani na izkaznice) iz naredbe Visokega komisarja z dne 8. novembra j 941-xx nadomeščata z novima tabelama A In B. V naslednjem prinašamo nove sezname točk. TABELA A 1» Oblačilni predmeti za moške in dečke (izvzemši pletenine tn nogavice) Število točk (z arabskimi Stev.) za vsak predmet 1. J o p ' č i nzvzemsi delovne): a) iz blaga težk nad 300 g na m: moški 46 dečki idoižina 48—65 cm) ... 24 b) iz rs: rt-rt težk. do 300 g na m: moški 31 dečki »dolžina 48—€5 cm)..... 15 3. Telovniki: a) tz blaga težk. nad 300 g na m: moški 7 dečki (dolžina do 50 cm) .... 4 b) Iz blaga. težk. do 300 g na m; moški 5 dečki (dolžina do 50 cm) ..... 3 3. Hlače (Izvzemši delovne): a) lz blaga, težk nad 300 g na m: moški 30 dečki »dolžina do 95 cm)..... 14 b) iz olaga. težk. do 300 k na m; moški 20 dečki (dolžina do 95 cm)..... 10 1 Kratke hlače: a) tz blaga, težk nad 300 g na m; moški 17 dečki i dolžina 35—45 cm)..... 8 b) iz blaga. težk. do 300 e na m: moški 10 dečki tdolžina 35—45 cm)..... 5 3. Zimske suknje, plašči in površniki: a) lz blaga. težk. nad 500 c na m; moški 85 dečki (dolžina 66—95 cm) .... 51 b) iz blaga, težk do 500 g na m: moški 71 dečki (dolžina 66—95 cm)..... 40 • Dežni plašči in deine pelerine: a) tz gumtranega platna, celofana ali drugib sintetičnih snovi: moški . . 22 dečki (dolžina 66—100 cm) .... 12 b) ostali: moiki.......... 42 dečki (dolžina 66—100 cm) .... 27 T. Srajce katere koli oblike m za katero koli rabo: a) z dolgimi rokavi, s prišltlm ali prostim ovratnikom. vštevši dodatni ovratnik in par manfcet: moški . . 14 dečki (dolžina 61—65 cm)..... 8 b) s kratkimi rokavi: moški..... 10 dečki (dolžina 61—65 cm)..... 6 t. O t r a t n i k i: moški ln dečki .... 1 9. Manšete (1 par): moški in dečki . 1 10. Kravate: moški in dečki..... 2 11. Dele VB e halje: a) lz tipiziranih tkanin kat. D st. 3. 69 ln 157............. 25 b) ostale............. 45 32. Delovni jopiči lz tipiziranih tkanin kat. D št. 3, 69 ln 157...... 20 )3. Delovne hlače lz tipiziranih tkanin kat. D št. 3. 69 ln 157...... 10 14. S p o d n j e hlače (ne lz pletenin): a) dolge: moški.......... 8 b) kratke: moški.......... 5 dečki (dolžina 27—35 cm) . . • • . 3 13. Pižame: a) nočne: moški.......... 22 dečki (dolžina Jopiča do 65 cm. hlač do 95 cm) .......... 16 b) dnevne: moški ......... 46 dečki (dolžina Jopiča do 65 cm, hlač do 95 cm) .......... 35 16. Halje: a) lz blaga. težk. nad 200 g na m: moški 53 dečki (dolžina do 100 cm) .... 35 b) lz blaga. težk. do 200 g na m; moški 41 dečki (dolžina do 100 cm)..... 23 IT. Kopalni plašči: moški .... 30 dečki (dolžina do 100 cm) .... 18 18. tepn j robci: ne pod 25X25 do 50X50 cm: moški ln dečki.............. 1 19. Ostali robci ln šerpe (ne lz Dletenin: a) do ':m!: moški tn dečki..... 3 b) nad 1 ? do 1 m-: moški in dečki . . 6 c) nad 1 m1: moški in dečki..... 12 30. Predpasniki in prašne halje: moški 15 dečki (dolžina 66 do 90 cm)..... 10 31. sali: moški in dečki....... 17 22. Kožuh i: moški ......... 120 23. Rokavice lz tkanin ali lz usnja: moški ln dečki .......... 3 34. Klobuki iz klobučevlne: moški ln dečki .............. 5 35. Cepiče: moški in dečki ...««. 3 II. Oblačilni predmeti za ženske in deklice (izvzemši pletenine in nogavice) Število točk (z arabskimi Stev.) za vsak predmet L Obleka v enem samem kosu: a) Is blaga. težk. nad 200 c na m: ženske 44 deklice t dolžina 61—90 cm) ... 33 b) lz blaga. težk. do 200 g na m: ženske 23 deklice (dolžina 61—90 cm) .... 17 3. Posamezne jopice: a) \z blaga. težk. nad 200 g na m: ženske 36 deklice (dolžina 48—65 cm) .... 25 b) iz blaga. težk. do 200 jj na m: ženske 20 deklice (dolžina 48—<35 cm) .... 14 3. Srajčke: ženske ......... ..... 9 deklice (dolžina do 40 cm)...... 6 4. Spodnja krila: a) lz blaea. težk. nad 200 g na m: ženske 18 deklice (dolžina 35—60 cm) .... 13 b) iz blaga. težk. do 200 e na m: ženske 10 deklice (dolžina 35—60 cm) .... 7 1. Zimske suknje, plašči in površniki: a) iz blaea. težk. nad 200 g na m: ženske 77 deklice (dolžina 66—95 cm) .... 45 b) lz blaga. težk. do 200 g na m: ženske 38 deklice (dolžina 66—95 cm) .... 23 I. D e ž n i plašči in de/ne pelerine: a) iz gumlranega platna. celofana ali drue:h sintetičnih snovi: ženske . . 22 deklice (dolžina 66—100 cm) .... 12 b) ostali: ženske.......... 42 deklice (dolžina 66—100 cm) .... 27 f. Srajce: a) katere koli oblike ln za katero koli rabo, izvzemši spalne srajce: ženske 6 deklice (dolžina 61—75 cm) .... 4 b) spalne srajce: ženske....... 13 deklice (dolžina do 120 cm) .... 9 §. Spodnje hlačke (ne lz pletenin): ženske .............. 4 deklice (dolžina 27—35 cm) ..... 3 f. Spodnje obleke in kombineže (ne lz pletenin): tenske .............. 9 deklice (dolžina do 80 cm)...... 6 10. Domače in prašne halje: ženske...........• • • 15 deklice (dolžina do 90 cm) ..... 10 11. Predpasniki: a) delovni: ženske ln deklice . . • i • 6 b) za sobarice: ženske ln deklice ... 3 33. Kopalni plašči: ženske .... 30 deklice (dolžina do 100 cm)..... 17 13 Pižame: ženske........ 22 deklice (dolžina Jopiča do 60 cm. hlač do 90 cm)........... 16 14. Halje: a) iz blaga. težk. nad 150 g na m: ženske 49 deklice (dolžina do 100 cm) .... 28 b) lz blaga. težk. do 150 g na m: ženske 18 deklice (dolžina do 100 cm) .... 9 1B. Kostumi za sončenje (ne lz pletenin): tenske.............. 12 deklice (dolžina hlačk 31—40 emi ... 10 16. Žepni robci: ne pod 25X25 do 50X50 cm: ženske in deklice .... ..... 1 IT. O s t a I i robci in serpe (ne lz pletenine) : a) do !'rm-: ženske in deklice .... 3 b) nad % do 1 m1: ženske in deklice . 6 e) nad lm=: ženske in deklice .... 12 ga. Rokavice lz tkanin ali lz usnja: tenske ln deklice ••••..... 3 oblačilne predmete 19 Klobuki: a) lz klobučevlne. baržuna. pletenin ali druge tkanine, opremljeni ali ne: ženske ............. 4 deklice (obseg največ 56 cm) .... 3 b) iz slame, lubja, palmovih vlaken, obla nja ali podobnih snovi, opremljeni s tkaninami, ki so vezane na izkaznico: ženske .......... 3 deklice (obseg največ 56 cm) ... 3 20. sali: ženske ln deklice......17 21. Kožuhi: A) Jagnječi. kozji, zajčji, mačji ali krtji: a) kazakl. dolgi do 50 Cm: ženske in deklice ...........33 b) jopiči in plašči od 51—90 cm: ženske ln deklice.......30 c) plašči nad 90 cm: ženske .... 40 B) ostali kožuhi: a) jopiči: ženske ln deklice .... 70 b) plašči: ženske ln deklice .... 100 IH. Oblačilni predmeti za otroke od 1. do 4« leta (izvzemši pletenine in nogavice) Število točk (z arabskim: štev.) za vsak predmet 1. Obleke (v enem samem kosu z dol- žino 60 cm ali v dveh kosih z Jopičem do 47 cm ln hlačkami ali krilcem do 34 cm: a) iz bhea. težk nad 200 g na m . . . 17 b) lz blaga. težk. do 200 g na m . . . 9 2. Kratke hlače ln kratka krila (dolžina do 34 cm): a) ls blaga, težk. nad 200 g na m . • . 7 b) lz blaga. težk. do 200 g na m ... 3 3. Zimske suknje, površniki, plašči in dežni plašči (dolžina do 65 cm) . . n 4. Srajc* | dolžina do 60 cm)..... 2 5. Spodnje hlačke (ne ls pletenin: dolžina do 26 cm)......... i 6. Pižame (dolžina do 90 cm) .... t 7. Žepni robci, pod 25 x 25 cm. za 1 par 1 8. Predpasniki (dolžina do 65 cm) * 9. S a 11 in serpe (ne iz pletenin) do Vz m* ............... IV« Pletenine in nogavice Število točk < z arabskimi štev.: za vsak predmet 1. Pletenine, spodnje, vrhnje ali ko- palne: a) težke do 50 g.......... 3 b) težke od 51—100 g........ » c) od 101 do 150 g......... £ za večje teže po 3 točke za vsakih nadaljnjih 50 g ali manj. 2. Nogavice ln kratke nogavice za par: moški ln ženske.......... - dečki (dolžina stopala nad 18:acm do ?6 Ttn) ............. 1 deklice (dolžina stopala nad 18 *'» do 23»/, cm) ............ 1 otroci »dolžina stopala do 18-h cm) . . 1 3. Otroške športne nogavice za 1 par: moške in ženske ... .... dečki i nad lB:'t do 26 cm) .... 5 deklice (nad 18-- do 23 ' cr., . .... 5 otroci (do 18-j cm) . . . . . . . 1 Nadaljevanje sledi DNEVNE VESTI — Odlikovanja junaško padlim. Srebrno svetinjo so prejeli v spomin poročn k kaplan don Avguštin Battist^lla iz Breganse pri Vicenzi. Uvrščen je bil v sestav konjeniškega polka »Piemonte Reale«. Manipl-ski vodja Plinij Bergamini iz Coppara pri Ferrari, ki je pripadal 5. legiji črnih srajc. Oddelkovni vodja Marij Ponziani iz Civita-vecchie pri Rimu. Služil ja v 117. bataljonu Crnih srajc. Oktavij Righetti iz Nonatola pn Modeni Služil je v 72. legiji Crnih srajc. Crna srajca Franc Acerbo iz Trevignana Romana pri Rimu. ki je pripadal 117. ba- t taljonu Crnih srajc. — Agronomski zavod za ItaHj. Afriko. V Florerci bo danes otvorjen nov sedež Kr. agronomskega zavoda za i.tatrja*is*tu Afriko. Otvoritveni slovesnosti bodo pris --«--- - *~7 in stranke ter kolonijalnega življenja. — Na mednarodnem matematičnem kongresu v Rimu so razpravljali nemški ma-tematk Hasse. madžarski K^rekrjarto, italijanski Conforto. švicarski Speiser ter italijanski Ricci. Razprave zbranih učenjakov matematikov so se nanašale na moderne številno t^orii.* ter italijansko algebrično geometrijo s posebnim ozirom na najnovejše Severijeve izsledke. — Grobovi iz neolitične dobe v Španiji. Iz Madrida poročajo: Dva grobova iz neolitične dobe sta bila izkopana na grobišču Sabadell. V enem izmed njih so našli po-popolnoma ohranjen človeški okostnjak, v drugem pa človeške kosti, razen tega najlepši vzorec kremenastega noža, kar so jih doslej našli. — Pomembno delo o Italijanskih humanistih. Iz Florence poročajo: Nacionalni zavod za študij preporoda pripravlja izdajo važnega dela. Gre za spis o kompletnem repertoirju. ki bo zelo dobrodošel vsem onim, ki se zanimajo za življenje in delo italijanskih humanistov, kakršno je bilo dognano po najnovejših ugotovitvah italijanskih ter tujih raziskovalcev. — Strela je zanetila ogenj. Nad novar-sko okolico se je razdivjalo neurje Sredi naliva in grmenja je treščilo v domačijo posestnika Hamilkarja Sguazzinija. Plameni so zajeli gospodarske objekte ter upepe-lili veliko zalogo slame. sena. razen tega so bili uničeni tudi poljedelski stroji. — Biserna poroka, v Torinu sta Slavila biserno poroko vzerledia zakonca 79 letni Avguštin Fucchio 'n 841etna Katarina Pau-tasso. Slavljenca sta ob tem redkem slavju zelo ponosna na svojh 11 sinov in nešteto vnukov ter pravnukov, v Katerih veseli družb: sta praznovala jubilej svojega zakonskega sožitja. — Lep uspeh italijanske opere v Berlinu, včeraj je bila uprizorjena v berlinski operi »Deutsches Opernhaus« opera »E>on GlO-varni d: Manara«, ki jo je ugrlasbil Franco Alfano. Opera, ki jo je zrežiral znani operni režiser Viljem Rode, je žela prodoren uspeh. — Umrl je zaslužen organizator gledaliških predstav. V Rim je prispel nedavno 56-letni organizator gledaliških predstav Angelo Gandolfi. da tolmači filmsko realizacijo dela >Nas prihodnji«. Pokojnik si jc pridobil velike zasluge pri organizaciji predstav, v katerih so se igralci posluževali narečja. Rodom je bil iz Bologne, kjer je svojčas ustanovil agilno odrsko ksupino. ki je nastopala z velikim uspehom ne le v Bologni. ampak v vseh večjih italijanskih mestih. — Umetniška ln zgodovinska vrednost grobnic pod baziliko sv. Petra. Na podlagi preiskovanja grobnice sv. Petra so bila stor jena doslej važna odkritja, ki potrjujejo najstarejše dokumente, ki se nanašajo na grob prvaka apostolov. Pozornost je sedaj pri teh raziskovanjih posvečena predvsem onim grobnicam in grobovom, ki so razvrščeni v dveh vrstah v višini stebrov, ki so v vzhodni smeri kupole. Grobnice, ki so v severni vrsti, pripadajo času od druge polovice drugegra stoletja do pričetka tretjega stoletja. Spominski napisi, ki so bili najdeni na tem mestu, omogočajo identifikacijo posameznih grobov, ki kažejo izredno razkošje v marmornih okrasitvah, slikarijah ter arhitektonskih motivih. Na grobu Lucija Tulija ter njegove žene Tulije Atenaide. ki je bil urejen za sinove in vnuke ter njune osvobojence, sta še nizka stebriča z napisoma obema sinovoma. V notranjosti grobnic so rakve, okrašene s kiparskimi deli. Vse te rakve pripadajo tretjemu stoletju. Rakev Lucije Acestije Edone nosi doprsni kip žene grškega imena. Na levi in desni strani so razni okraski. Umetniško izdelavo ter okus kažejo tudi ostale rakve ter grobnice, o katerih poročajo zelo izčrpno italijanski časopisi. — Židovski tihotapci zajeti na Finskem. Pristojnemu sodišču v Helsinkih je bila izročena nova skupina židovskih tihotapcev, ki so se pečali s tihotapljenjem bencina čez mejo. Obtoženi so. da so prodali več ko 20.000 litrov bencina po astronomskih cenah. — Prva izvedba PticcinJjeve skladbe v Nemčiji. Dne 27. oktobra so izvajali v okviru nemških proslav 20-letnice pohoda na Rim v berlinski ljudski operi Puccinijevo himno. Rimu za zbor in orkester. Omenjena Puccinijeva skladba je bila prviC izva- jana v Nemčiji. Pri izvedbi so sodelovali orkestralni direktor Erih Ortman. nadalj. Josip Rixner kot instrumentatr.r tor Ralph M. Siedel kot prevajalec italijanskega besedila v nemščino. — Umrl je general Edmondo De Štefani, V mestu Celle Ligure je umrl general Edmondo De Štefani, ki je doživel častitljivo starost 92 let. Pokojni general je bil rojen dne 17. septembra 1850. Promoviral je v stroki inženjerstva na modenski akademiji. Hitro je napredoval v vojaški karijeri do generalskega čina. Več let je poučeval v vojni šoli. Ko je bil star 76 let. je bil imenovan za političnega tajnika v mestu Celle Ligure. — 45 mrtvih in 120 ranjenih v Helsinkih. Ob priliki zadnjega boljševiškega letalskega napada na Helsinki je bilo med mestnimi prebivalci 45 smrtnih žrtev in 120 ranjencev. Med žrtvami so po večini otroci — Nova italijanska komedija. Iz Rima poročajo: Znani italijanski komediograf Cc-sare Giulio Viola je napisal novo komedije v treh dejanjih, ki ima naslov -Paura < (Strah). Odlična igralska skupina Elze Merlini je že pričela z bralnimi vajami ter bo novo veseloigro v kratkem uprizorila na enem rimskih odrov. — Delavnost italijanskih skladateljev. Kakor poročajo iz Rima. je dovršil te dni skladatelj maestro Karol Ravasenga sinfo-nično skladbo pod naslovom ^Vojakovo življenje«. Sinfonična skladba obsega tri dele: prvi del nosi naslov »Slovo«, drugi del »Junaška dela«, tretii pa Vrnitev;. Prvi in tretji stavek se odlikujeta po svetli melodiki. Skladatelj maestro Enzo Calace z milanskega konservatorija dovršuje več novih skladb, med drugim sonato za čelo in klavir. Skladatelj Gialuca Tocchi je končal Trio za harfo, flauto in violo. Skladbo je posvetil »Triu Artis< v Rimu. Skladbo je zasnoval na podlagi plesnih zasnut-kov nemških avtorjev iz 18. stoletja. Skladatelj Nino Rota je dovršil svojo drugo sinfonijo za orkester. Dante Aderighi je zaključil skladbo za trio Artis. ki ga sestavljajo harfist Ruata Sassoli, flautist Tas-sinari in violinist Sabatini. V gledališču Adriano v Rimu bodo izvajali skladbo G. Petrassija za zbor in orkester (Psalm IX). Isto skladbo bo izvajal skupno s Kodala-yevim »Madžarskim psalmom« budimpeštanski mestni zbor in orkester na svoji koncertni turneji po vseh večjih italijanskih mestih, številne nove skladbe kažejo vneto delavnost italijanskih skladateljev, odličnih predstavnikov italijanske ustvarjajoče fr'apbene umetnosti. — Zatemnitev v Švici. V smislu nove odredbe švicarske vojaške oblasti se bo pričela odslej zatemnitev v Švici ob 20. uri namestu ob 22. uri. — Izžrebane nagrade. Izžrebane so bile sledeče štev. zakladnih bonov: Dve nagradi oo 100.000 lir za št. 633.342 in 715.949. štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 280.166. 679.593. 721 894 in 1.510.716. Te nagrade se tičejo zakladnih bonov serije S. V seriji T: štiri nagrade po 100.000 lir za štev. 1.265.888 in 1.826 949. štiri nagrade po 50.000 lir za štev. 421.744. 802.417. 1.511.048 in 1.775.755. — Razvoj italijansko madžarskih gospodarskih odnosajev. Zadovoljiv potek trgovinskih izmenjav med Italijo in Madžarsko se bo še bolj pospešil ter poglobil na še širši osnovi, ki jo predvideva nedavno sklenjeni dogovor z veljavnostjo do 30. junija 1943. Ta dogovor ima v smislu poročila gospodarsko finančnega dopolnilnega vestnika agencije »Agit« namen, da se doseže obojestransko izenačenje izmenjanega blaga po njegove vrednosti. Med predmeti, ki jih Italija izvaža v Madžarsko, je predvsem umetna svila, tekstilni izdelki, bombaž. Izenačena izmenjava novih kontingentov bo izvedena na podlagi vrednosti izme-nainih predmetov, pri čemer bo upoštevan tudi kliring v prid Italiji. Za gotove predmete so določeni kontingenti prehodnega značaja. Novi dogovor med Italijo in Madžarsko je bil podpisan po sklenitvi slič-nega dogovora med Nemčijo in Madžarsko. Po novem dogovoru ne bodo več pripuščene kompenzacije zasebnega značaja. — Pričetek sinfoničnih koncertov v Rimu. Iz Rima poročajo: Te dni je b.. v Adrianu otvoritveni koncert v novi sezoni sinfoničnih prireditev. Maestro Bernardino Molinari jc zbral najlepše skladbe vodilnih italijanskih in tujih simfonikov. Večer je vzbudil živahno zanimanje v umetniških krogih ter navdušeno priznanje. — Nesreče. V ponedeljek in včeraj so iskali pomoči v ljubljanski bolnici naslednji ponesrečenci. Ana Zgonc. 50-letna žena posestnika z Iga, se je na njivi ranila v desno nogo. — Jure Jurkovič. ""4-letni berač, je prišel na Jezici pod voz; ranjen je po trupu. — Marija Radionov, 78-letna zasebnica iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila desno nogo. — Vili Rajkard. 22-letni brusač iz Ljubljane se je močno potolkel pri padcu na stopnicah. — Simon Wember, 3-letni sin krojaškega mojstra iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil ključnico. — Marija Ponikvar. 55-letna žena posestnika iz Kozarij. si je pri padcu zlomila levo nogo. ljubljanski kINEMAT Predstave ob delavnikih v kinu Matici in Unionu: ob \216. in »218. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v vseh treh kinematografih: oh 10., ■ »14., '.16. in »,18. uri! KINO MATICA TELKF. «2-41 Tenorist Giuseppe Lugo poje arije in popevke v sijajni glasbeni komediji Bogastvo ni sreča PHVI ŠLAGER-FILM SEZONE! KINO IN ION rELKK. 3CS-2I Ljubezen lepe, razvajene meščanke in postavnega ter značajnoga kmetske-ga fanta Takšen mora biti mol! Igralci: Adolf Jahr. Birgit Tengroth aiNO SLOtiA rELfcr £1-30 Prepričljiva socijalna stvarnost v filmu globoke in napete vsebine Jetnica z odličnimi umetniki: Eszter Szilagvi, Tivadar l'rav, de na vrtovih, ker so vsi občutljivi pridelki že pospravljeni. Popoldne se bo najbrž zopet ogrelo, ker je upanje, da bo pesjalo soln-ce. Zračni tlak pa pepušta in davi je bil približno za milimeter nižji kakor včeraj. —lj Zaprta sprednja tramvajska vrata. Ker a~kat.rih ljudi nikakor ri mogoče navadit: reda. da hi v tramvajske vozove vstopali samo pn zadnjih vratih m izstopali samo pn sprednjih |e uprava testne železnice po nestevlnih opOCU Bili morala voznikom naročiti, da morajo spredn.a vrata zapirati tak»»j ko ljudje izstopijo. Spredaj V namreč iovuljeno vstopat1 samo potn'kcm z večjo pitljago m pa n- for, miranim organom javne varnosti Kdor pa nima tako prtljage eta bi zan o plačal vazalno, nikakor ne *me spredaj vstopati v tramvaj temveč edino prt zadnjih vrat h kot 'si drugi potniki Odslej imajo torej vozniki prav strog ukaz da morajo sprednja vrata takoj zapreti, ko vsi izstop jo m vstopijo morda Se ljudje z v. liko prtljago, ki plačajo zarjo vozir.no. m pa organi javne varnosti. Kakor pa voznik dob; signal, mora takoj odpeljat: z zaprtimi vrati. Hkrati pa opomin ,amo, da je voznikom in sprevodnikom tudi naročeno. n:ij prosijo organe javne varnosti, k; so vozijo skoraj z vsakim vozom, za sodelovanje če bi potniki ne upoštevali opominov in prošenj tramvajskih uslu.-Lbrne fv, — lj <;i>spoUiMjMii koledar za leto 191S-XX1-XX1I lahko naročite v knj garni Tiskovne zadruge v Ljubljani, ftelenburgova ulica 3. Sedaj je čas za saditev sadnih dreves Zemljo pa je treba poprej temeljita pripraviti — Kako rigolarao Ljubljana. 11. novembra Cim sa%'.no drevje izgubi Ustje, nastopi čas primeren za saditev mladih dreves. Poznamo in govorimo o jesenski in pomladanski saditvi sadnih dreves, kar pa nekateri ne smatrajo za pravilno, češ da bi bilo pravilno govoriti o saditvi sadnih dreves v času mirovanja njihove rasti. Kar je mestnih, pa tudi ogromna večina podeželskih sa I jarjev. je navezana na sadno drevje, ki ga dobavljajo podružnice strokovnih dinštev. Ce hočemo, da bo denar, ki ga izdamo za mlado drevje, koristno naložen, moramo drevesce tudi piavilno posaditi. To pa ni enostavno, zlasti ne za začetnike. Najvažnejši pogoji pravilne salitve mladega sadnega drevja se tičejo izbire primernega prostora, določitve primerne razdalje med drevesi, dobre priprave zemlje in pravilne višine saditve. Glede izbire prostora velja na splošno, da je treba plemenite vrste sadnega drevja saliti tako, da so zaščitene pred vremenskimi neugodnostmi in da pridejo v najboljšo zemljo. Vse to bo pri roki največkrat blizu doma. Gospodarske vrste sadnih dreves pa sadimo lahko na bolj odprtih prostorih, torej bolj daleč od doma. Glede prave razdalje, kjer se še vedno mnogo mo vedno misliti na to, da čez vrsto let zelo razraslo bo mnogo prostora, da se cvet in sad dobro razvijati, pregosto sajeno, rodovitnost greši, moraše bo drevje Potrebovalo bosta mogla če je drevje pojema. Sad- jar nima nobenih koristi, če se mu »posreči« zasaditi na določenem prostoru čim več dreves. Pri kvadratni saditvi priporoča izkušnja, da morajo biti jablane najmanj 8. hruške pa 10 metrov narazen. Kako pa pripravimo zemljo? To je odvisno od tega, kakšne množine sadnega drevja nameravamo posaditi. Kdor bo sadil eno drevesce, bo pač pripravil zemljo samo zanj; kdor pa namerava zasaditi večjo površino in večje število sadnih dreves, ta pa bo predelal in pripravil vso zemljo obenem s tako imenovanim rigola- njem. Pri saditvi posameznih sadnih dreves se bomo zadovoljili s kopanjem jam, ki morajo biti izkopane in pripravljene najmanj tri tedne pred saditvijo. Jama naj bo vsaj 1.20 m široka in okoli 60 cm globoka. Prcdno sadimo, postavimo v sredo jame močan, raven kol, nakar jamo polnimo. Rušina. to je vrhnja plast izkopane zemlje, pride popolnoma na dno. Vrh nje pride plast dobre prsti, med tem ko spodnjo izkopano plast nasujemo na površini. Jamo napolnimo z zemljo vsaj en teden pred saditvijo, da se zemlja do saditve enakomerno usede, kar je zelo važno. Le tako nam bo namreč posajeno drevo ostalo v pravi višini in ne bo zlezlo preveč v zemljo, kar bo školilo njegovemu razvoju. Pri saditvi večjega števila sadnih dreves je najboljše, da obdelamo obenem vso površino, ki jo nameravamo zasaditi. S tem nudimo koreninam povsod iste pogoje za razvoj, naj se ra zrase j o kamor koli. Tudi v tem primeru gremo v globino do 60 cm. Zemljo obdelamo s tako imenovanim ri-golanjem čez jamo. S tem rigolanjem razrahljamo vso površino, ne da bi poedine sloje zemlje zmešali, kar je zelo važno ziasti pri plitkih zemljiščih. Rigolanje čez jamo opravimo takole: Površino, ki jo mislimo zasa liti. razdelimo na dve enaki polovici. Začnemo z rigolanjem na prvi polovici, in to tako. da najprej odkopljemo tanko vrhnjo plast, rušo. Ta plast je visoka približno 5 do 10 cm. Vržemo jo izven prostora, ki ga nameravamo rigolati. Pod prvo plastjo sledi plast rodovitne zemlje, debela najmanj 20 cm. Od debeline te druge plasti je odvisna kakovost tal. Cim globlja je. tem boljša je zemlja. Ta del je aktivni del zemljet v katerem ž>.djo rastlinske korenine. Tudi ta del vržemo izven prostora, ki ga hočemo rigolati; vendar ne na kup. kamor smo vrgli rušo. Pod plastjo plodne zemlje je tretja plast, neplodni del zemlje. Tudi to zemljo izkopljemo in jo vržemo na poseben kup. Tako imamo prazno jamo globoko 60 cm in široko pol metra. Sedaj se lotimo kopanja naslednjega pol metra širokega pasu zemlje. Odkopljemo rušo in jo vržemo na dno prve jame. Drugi sloj zemlje, plolni del, vržemo zopet na kup izven prostora namenjenega za rigolanje. Tretji sloj pa vržemo v prvo jamo, kamor smo že vrgli sloj ruše. Sedaj metra jame. jame je druga jama prazna, v prvi pa jo ruša in tretji sloj iz druge jame. meri tem ko je drugi plodni sloj zemlje iz druge jame na kupu izven prostora. Lotimo se kopanja tretjega pol zemlje. Rušo vržemo na dno druge Srednjo plast vržemo preko druge v prvo jamo, kamor smo prej vrgli dve plasti iz druge jame. Za'.nji, neplodni sloj iz tretje jame pa vržemo zopet v drugo jamo, kjer je na dnu ruša iz tretje jame. Prva jama je sedaj polna in so v njej: ruša iz druge jame. spodnja plast iz druge jame in srednja plast iz tretje jame. V drugi jami je na dnu ruša iz tretje jame in spodnja plast iz tretje jame. Tretja jama je prazna. Tako nadaljujemo. Vsakokrat vržemo sreinji plodni sloj zemlje preko jame v prej izkopano jamo. Ko pridemo z rigolanjem do konca, nam ostane ena jama in pol prazna. Prav toliko zemlje pa smo v začetku vrgli izven prostora, namenjenega za rigolanje in jo sedaj porabimo za napolnitev. Taka obdelava zemlje je zlasti koristna, če gre za težka ilovnata tla. Lahko zemljo je sicer priporočljivo rigolati, ni pa neobhodno potrebno. V lahki zemlji bo zadostovalo, Če izkopljemo, kakor smo opisali zgoraj, jame. Rigolanje je združeno s precejšnjimi stroški, vendar M kmalu poplača. Sadno drevje se mnogo lepše razvija, vmesni nasadi. ki jih »ad mo mel sadnim drevjem, pa tudi bolje uspevajo in nam s svojim donosom povrnejo stroške. R golana zemlja sprejema več in bolje hrani zimsko vlago, ki je rastlinam potrebna. ZAKONCA MED SEBOJ — Ze zopet nova obleka! Kai mJaljg. da pobiram denar na cesti, da bi mog. 1 poravnavati tvoje račune? Odkod jemljem toliko denarja? — To je tvoja stvar. Saj se nisem orno-žila s teboj, da bi ti bila finančn svetnik. naj pa STROKOVNJAK — Ali se kaj razumeš na piščance? — Kako bi se ne, saj jih imam večkrat Za obed. Zopet je zavarovanec »Istitute Naziona- le delle Assicurazfoni — Narodnega z*-varovalneira zavoda« zadel milijonski dobitek 2 Življenjskim zavarovanjem na podlagi ljudske police v zvezi z devetletnim zakladnim bonom. Tokrat se je sreča nasmehnila nekemu trgovcu iz Bologne. ki je zavarovan s tovrstno ljudsko življenjsko polico, z iz-žrebanjem enega od zakladnih bonov 1949 — Seria B fp0 500 L.). Ta četrti primer, da je zavarovanec našega zavoda s tako polico v zvezi z za-kladnimi boni posta] milijonar, čeprav je izdal do izžrebanja za to svoje zavarovanje le nekaj več kot 150 L. in še to v obrokih. Razen teh .štirih milijonskih dob tkov je še mnogo naših zavarovancev na podlagi tega originalnega zavarovanja zadelo več manjših dobitkov. Upoštevajoč te izredne kor sti svolih zavarovancev, si je naš zavod spet pre-skrbel primerno Število devetletnih zakladnih bonov 1951 in jih nudi svojim zavarovancem v zvezi z življenjskim zavarovanjem v oblki ljudske police na obročno plačevanje. Na ta način je vsakemu državljanu dana možnost, da se okoristi s tem važnim vrednostnim papirjem Pojasnila daje »Tstituto Nazionale delle Assicurazioni — Narodni zavarovalni zavod« — Roma — Glavno zastopstvo za Ljubljansko pokrajino, Ljubljana. Ul;ca 3. maja št. 11-1. Mali oglasi GOSPODJE POZOR! Klobučarsa >PAJKc vam st rokovnjaško očisti, preoblikuje ln prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. Petra Iueriraitc .Slov. Naroda4 Biran 4 Ne preveč jedi iz koruzne moke Nevarni bolezni uživanja jedi iz koruzne pelagra hi sprue zaradi pomanjkanja B= ob prevelikem Ljubljana. 10. novembra O pelagri ste že marsikaj čitali in veste, da je nevarna bolezen, ki nastaja v neki zvezi z uživanjem jedi iz koruzne moke. To je pa tudi skoraj vse, kar vedo o pelagri ljudje, ki jo poznajo vsaj po imenu. Pri nas pelagra ni posebno pogosta bolezen, ker ne uživamo pretežno koruznih jed:, kakor v nekaterih drugih pokrajinah. Vendar je prav, da se poučite nekoliko o Tej bolezni ter da ne boste precenjevali koruzne moke. ki jo dandanes nekatere gospodinje celo raje kupujejo od mešane pšenične. Sicer ni tako velika nevarnost, da bi zboleli za pelagro. vendar je potrebno, da vemo vsaj. kaj preprečuje bolezen. Kompleks vitamina B 2 Ko govorimo o vitaminu B. moramo vedeti, da s črko B oznamenujejo celo vrsto vitaminov, o čemer smo povedali nekaj že zadnjič. V današnjem primeru nas zanimajo predvsem vitamini kompleksa ali združbe Bs. To združbo vitaminov sestavljajo: vitamin B- v ožjem smislu. B« in Castlejev faktor. Naravni, to se pravi ne umetno pridobljeni vitamini te združbe, so navadno povezani. Zaradi pomanjkanja teh vitaminov v hrani, odnosno v organizmu nastopajo hude avitaminoze; pelagra je le ena, najbolj znana med njimi. Akutna in kronična pelagra Razlikovati je treba med akutno in kronično pelagro. Akutna pelagra je posebno nevarna bolezen, kajti bolnik umre že po nekaj tednih. Zelo je podobna trebušnemu tifusu in menda jo včasih tudi zamenjavajo s to boleznijo. Sicer je pa lelo huda tudi kronična pelagra. Bolnik trpi včasih celo desetletje. Ozdravi le malo bolnikov, kajti zdravljenje je uspešno le v začetku, pozneje pa lahko dosežejo )e delne uspehe. Zato bi morali tem bolj poznati začetne znake bolezni, da bi se začeli zdraviti dovolj zgodaj. Bolnik sam ■eveda navdno ne more prepoznati bolezni, toda zdravnik lahko dožene, za čim je obolel. Opozoriti je treba zlasti na naslednje znake. Pri kronični pelagri se navadno pojavi kožna rdečica, včasih se celo napihnejo mehurji. Kožo pokrijejo gnojni prišči. Povrhnica zaroženi. Bolna koža tudi odebeli in sčasoma potemni. Bolezen prepoznamo najlaže po tem, da koža oboli predvsem tam, kjer je izpostavljena soncu. Sumljivo je torej, če oboli koža na licu, rokah in zatilju. Ce hodimo bosi kakor kmetje, oboli koža tudi na nogah. Razen teh znakov je še več drugih. Predvsem moramo biti vselej pozorni na motnje v prebavi. Ko obolimo za pelagro, se jezik odebeli, postane rdeč ln precej boli, oteče pa tudi sluznica v ustih. Bolnik nima več teka. Napadajo ga hude slabosti in sili ga k bruhanju, Vrste se prolivi. Blato je tekoče in vsebuje gnojno sluzaste primesi. Pelagro pa tudi očitujejo živčne motnje. Tudi glavobol lahko naznanja pelagro, zlasti pogost. Sumljive so omedlevice, nevralgija in razne Živčne motnje. Bolnik bi se moral dati vsekakor preiskati, čeprav misli, da ni nič hudega, ko ga pogosto muči glavobol in trpi zaradi prebavnih težav. Celo epileptični napad; so lahko znak pelagre. Bolezen najbolj pogosta spomladi Posebno previdni moramo biti, da ne obolimo za pelagro spomladi. Tedaj organizem najbolj pogreša vitaminov, ki jih je v zimskih mesecih porabil iz svojih »zalog«, ko je bila hrana revna na vita-nunih. Spomladi moramo biti pozorni na značilne znake, ki kažejo, da organizem pogreša vitaminov. Znana utrujenost spomladi je taksen značilen znak. Prvi znaki obolenja za pelagro spomladi so razne livčne motnje, bolečine v hrbtu in glavi, omotica in pobitost Težko hodimo in »nič se nam ne ljubi«, kakor pravimo. Bolnik je redkobeseden. Čuti se utrujenega, a ponoči ne more spati. Vedeti moramo, da včasih pelagra nastopa tudi tkupno z drugimi boleznimi; tako se pelagri pogosto pridružita tudi skorbut in beri-beri. Pri nas tej bolezni ne posvečamo takšne pozornosti, ker ne nastopa tako pogosto kakor n. pr. v nekaterih ameriških pokrajinah, kjer pridelujejo mnogo koruze ter se hranijo predvsem z njo. Dognali so. da ni tako nevarno uživati pretežno koruznih jedi. če jim dodajamo dovolj mleka. Tako so koruzni žgan-ci, politi z mlekom, izvrstno hranilo, kar »o ugotovili tudi zdravniki. Dognali so, da prav ta hrana zelo pospešuje rast kosti m prebivalci revnih krajev, kjer se hranijo skoraj s samo koruzo in mlekom, to postavni in močni, pa tudi zdravi. Za pelagro pa obolevajo v krajih, kjer uži- vajo jedi iz koruze, ne pa tudi dovolj mleka. Za pelagro ne obolevajo le ljudje. Obolenja za to boleznijo so opazili tudi pri psih. To je treba povedati tistim prijateljem živali pri nas, ki pitajo pse s samo suho polento. — Kaj je prav za prav vzrok obolenja za pelagro? Pomanjkanje vitaminov B, in sicer vitaminov Ba in B«. Vendar se tem še ni povsem pojasnjen nastanek bolezni. Domnevajo, da mora biti še neki vzrok, ne le zgolj preveliko uživanje koruznih jedi. Kako preprečimo obolenje? Dejali smo. da je mleko učinkovito sredstvo proti obolenju za pelagro. Da se pa bomo znali ubraniti bolezni, bomo morali razlikovati med primarno in sekundarno pelagro. Primarno pelagro povzroča pomanjkanje vitaminov Bi in B« in baje tudi H. Najučinkovitejše sredstvo proti pelagri so jetra, mleko, jajca in zelenjava. Sekundarna pelagra se druži z vnetjem debelega črevesa, dizenterijo, črevesnim in želodčnim rakom, nastopa pa tudi pri alkoholikih. Proti tej bolezni niso učinkovita le vselej ista živila kakor proti primarni pelagri. Zdravniki priporočajo še uživanje jetrnih preparatov, pa tudi ribe. Sicer so pa ribe baje najučinkovitejše proti obema vrstama bolezni. Pelagri podobna bolezen Pelagri je zelo podobna bolezen, ki se imenuje sprue. Od pelagre se razlikuje samo po tem, da se motnjam v želodcu in črevesju pridruži še neka posebna oslabelost in bolnik med blatom izloča neprebavljene tolšče. Bolezen je pri nas le malo znana. Bolj pogosto obolevajo za njo v tropskih deželah. Opozoriti je pa treba tudi, da slabokrvni včasih. če uživajo mnogo kozjega mleka, izločajo z blatom neprebavljene tolšče. Te bolezni se v glavnem ubranimo prav tako z enakimi ži- vili kakor pelagre. V pošte v pa prihaja tudi pivovarniški kvas kot najboljše sredstvo. Prav tako so učinkovita jetra in tudi ribe, mleko in vsaj delno presna zelenjava. Nekajkrat smo že naglasili, da ni dovolj le, da vemo. katera živila vsebujejo vitamine, temveč moramo tudi poznati lastnosti posameznih vitaminov, da bomo pravilno ravnali z živili. Tako je vitamin Bs zelo občutljiv za toploto. V zelenjavi ga pogosto uničimo. Živila, ki vsebujejo vitamin B2 Največ vitamina B2 v ožjem smislu vsebujejo jetra, kvas, mleko, ledvice, jajca, srčna mišica, koštrunova mast, slanina, slad. grah, krompir, paradižniki, ohrovt pa tudi belo vino in pivo. Istovetijo ga z barvilom, z zelenkasto modro fluorescirajočimi snovmi, ki dajejo sirotki značilno barvo. Naravnega ne najdemo le v prosti obliki. Veže se z beljakovinami s pomočjo fosforne kisline. Sestavni del sleherne žive stanice je, iz česar lahko sklepamo, kako je pomemben. Vendar pridobivajo tudi čisti vitamin B2, in sicer iz sirotke. Ta vitamin uvrščajo med barvila, imenovana flavini. V čisti obliki je znan tudi pod imenom laktoflavin, to se pravi, da je istoveten s flavinom mleka, zato je uživanje tega izvrstnega živila tako potrebno. Flavinov je več, a ne učinkujejo vsi enako. Kakor laktoflavin učinkujejo le trije flavini. V organizmu prehaja vitamin B« s pomočjo rumenega fer-menta: najprej preide vitamin v rumeni ferment. vitamin se spoji s fosforno kislino ter postane sestavni del beljakovine. Naj še povemo, da je rumeni ferment istoveten z rumenim oksidacijskim ali dihalnim fermentom. — Drugi člani »združbe vitaminov B2« so sorodni z vitaminom B: v ožjem smislu, vendar so med njimi nekatere pomembne razlike. O njih bomo povedali še kaj mimogrede ob drugi priliki, Obisk pri Mariji Veri K uprizoritvi Ibsenove ffrrro na našem odru Gradbenik Solnes" Ljubljana, 10. novembra Pojav Marije Vere na odru ne spada med pogoste, vsakdanje gledališke dogodke. Srečamo jo vsako sezono vsaj enkrat v veliki, »njeni« vlogi, ki ostane vedno močno vtisnjena v spomin. Od njenih zadnjih dveh se vsak spominja matere na Niskavuoriju in Katarine Medicejske. Kot režiserka že nekaj let ni delovala. Njena zadnja režija je bila Ibsnova »Gospa Inger na Oestroto«, v kateri je igrala naslovno vlogo. Marija Vera 6as beži in dogodki se tako hiti o vrste, da se spomnimo vsega, kar vemo o Mariji Veri le kakor daljnega sna. Skoraj smo že pozabili, da je žela svoje prve velike uspehe v inozemstvu, kjer je delovala mnogo let. Od Basla preko Curiha, Dunaja, Berlina, Danziga pa prav do Petrograda in v Rigo jo je vodila njena igralska pot, Cesto v družbi najpomembnejših sodobnih umetnikov. Končno pa ima le kri najmočnejšo besedo in dom največjo privlačnost in vrnila se je k nam, na naš oder, — Tekom let je ustvarila večji del najpomembnejših heroinskih vlog iz svetovne dramatike (a čakajo jo še marsikatere, ki nam jih je ostala dolžna). Med njene posebne zasluge moramo šteti njeno delo v Ibsnovih igrah. Bodisi kot igralka, bodisi kot režiserka bo ostala najožje povezan pojem v zvezi z uprizoritvami njegovih del pri nas. « • * Najin pogovor o njeni režiji poteka na njenem domu. Kakšen je? Marsikdo si ga verjetno predstavja polnega spominov, vencev, trakov, slik. . . . To je navadno značilnost umetniškega doma. Toda njena ne. V njeni vili pod Rožnikom ne najdeš niti najmanjšega znaka osebnega kulta. Najdeš pa vzdušje osebnosti, ki ima izrazito svoj slog in ki ji niso mar postave povprečnega meščanskega okusa. V njenem domu se družita gosposkost in bohemstvo, dva izrazita ekstrema in vendar po njej spojena v harmonično vzdušje. Lepota in udobnost. Oboje se lahko kupi pri prvovrstnem arhitektu za drag denar. In potem lahko paseš oči. Tisto pa, kar se kupiti ne da — za duha in srce, ima dom Marije Vere. Vsak si lahko kupi dragoceno preprogo, čudovit porcelan, udoben kauč, krasne bri-ljante in še mnogo drugih reči kot jih ima ona; toda tista resnično gosposka in hkrati bohemska brezbrižnost, v kateri se družijo dragoceni predmeti s popolnoma vsakdanjimi, praktičnimi, mi dokazujeta z vso prijetnostjo mojega osebnega počutka, da se da tu, v tej sprejemnici resično živeti in kramljati in ne — (kot v marsikateri drugi) zmrzniti od same imenitnosti. To je cachet osebnosti. En sam spomin na gledališče, spomin na življenjski mejnik njene odrske petin-dvajsetletnice visi na steni: Jakopičev Jezus - pomočnik, slika, ki so ji jo poklonili njeni dramski kolegi. V mračnem deževnem popoldnevu izžareva s svojimi skoraj bi dejala dematerijaliziranimi barvami vso skrivnost transcendentnega bistva, pojma: moč-pomočnik. Tu živi žena, ki je videla mnogo sveta, doživela veliko uspehov in užila marsikaj bridkosti. Mnogo je spoznala, mnogo izkusila. — Od teh sten, iz tega okolja veje njeno globoko spoznanje življenja in zato je to okolje prav tako važno in doprinasa svoj delež k njenim besedam, kot njene misli same. * • * Ibsen. . . »Gradbenik Solnes«. . . . Njena režija in njena vloga. Ali ne, Solnesove žene v njej . . . Pogovor o delu in o premieri, ki bo čez nekaj dni. Sredi popolnoma razumskega razmotri -vanja o Ibsnu in o igri je čutiti v njenih dognanjih specifično žensko intuitivno zmožnost kadar gre za presojo kakega, v drami ne povsem jasnega momenta. Tu mislim predvsem na tiste, v katerih sega V prednji postojanki v področju Dona iztovarjajo iz Italije poslani vojni material dramatik preko logike v deželo podzavestnega, metafizičnega, tistega, kar mu je dal navdih in kar je napisal ne da bi si bil morda do kraja svest vseh različnih možnosti, ki leže v tem ali onem dognanju. — V pogovoru z Marijo Vero je čutiti poleg razumske režiserke tudi močno intuitivno igralko, ki se, čim bolj se poglablja v snov pogovora, tembolj uživlja vanjo — kakor v vlogo. Vživlja se v isto ustvarjalno stanje kakor med igro, ko se razum izgublja v iskri navdiha, ki je pasivno, skoraj bi dejala: medijalno stanje. Boltar-Ukmarjeva Morda je to eden izmed najmočnejših čarov in največje doživetje, ki jih morejo nuditi osebna srečanja z resničnim umetnikom. • * • »In kaj je za vas najmočnejše dognanje v drami »Gradbenik Solnes«. »Spoznanje, da so življenje in vsi njegovi uspehi ničevi. če človek ne gradi ob enem z njimi osebe, svoje sreče, svojega dema. Ne tistega materialnega, temveč duhovnega: družine, otrok, toplote, zavetja«. »In Vaša vloga Aline, Solnesove žene? ne popusti do konca. Zapreke, ki jih v svoji vsestranski občutljivosti dobro občuti, preskoči s svojo veliko notranjo svobodo in neko samo ob sebi umevno preprostostjo, ki jo zmore samo človek, gnan od svojo notranje prvobitne strasti do zahrepenjc-nega cilja. V tem je prava vvikingška potomka, Nordijka. Zato stremi igralka Hilda tu«'.i zunanje, v obleki in kompoziciji barv, da h.i približala lik njegovemu nordijskemu poreklu in s tem podžrtala Hildine osnovne značilnosti: romantiko in realnost. Solnesovo, na zunaj nepomembno srečanje z njo v njeni prebujajojči se mladosti, zbudi v njej njeno bitnost. V desetih letih njenepra sanjarenja po fjordih je on postal utelešenje vseh njenih želja. Zato po svojem prihodu v njegov dom z največjo samo ob sebi umevnostjo izvojuje iz njegove notranjosti tistega Solnesa, ki ga ona sami rosi v sebi. Ko ji uspe, da vsaj za treno-tek doživi svojega Solnesa. jI usodna katastrofa iztrga njenega gradbenika in jo s tem obvaruje razočaranja, ki ga življenje prinese, kajti iskanje, stremljenje in hotenje je vedno lepše kot uresničenje in tako bo njen mrtvi gradbenik ostal večno njen; njen ideal. M. SI. Japonski kmetje se selijo v Mandžukuo Japonski kmetijski minister Ino pripravlja reorganizacijo japonske vasi v zvezi z naseljevanjem Mandžukua. Gospodarske razmere japonske vasi bodo temeljito proučene in vsi mali kmetovalci odnosno dninarji, ki niso nujno potrebni na domačih tleh, bodo preseljeni v Mandžukuo. Tja se je preselilo v zadnjih petih letih že okrog 111.000 japonskih kmetov, ki so ustanovili v Mandžukuu 48.000 kmetij. Prevladovalo je preseljevanje v skupinah. Oblasti so delale na to, da bi se izseljevali v Mandžukuo kmetje v skupinah iz iste vasi, tako da bi zveza med njimi tudi z izselitvijo ne bila pretrgana. D. Du Maurier: Prva Roman Pomislila sem, kako truden mora biti Sele Maksim. Bled je bil, oči je imel tesno obrobljene, rekel pa ni ničesar. Za nama je polkovnik Julyan kar naprej zehal. Na stežaj je odpiral usta in zehal na vse pretege, potem pa vselej glasno zasopel. To se je ponavljalo vsaki dve minuti. Bedasta, nesmiselna razdraženost me je bila prevzela, sama ne vem, kako sem strpela, da se nisem obrnila in mu glasno zaklicala, naj za Boga že neha. Komaj smo bili zunaj Hampsteada, je privlekel lz žepa cestni načrt in jel dajati Maksimu navodila, kako naj vozi, da pridemo v Barnet. Pot ni bila težavna, cestne table so nam jo kazale, toda polkovnik se ni naveličal opozarjati na vsak ovinek in se je ob Maksimovem najmanjšem obotavljanju iztegnil skozi okence ter povprašal koga izmed mimogredočih. Ko smo nazadnje dospeli v Barnet, je moral Maksim vsakih nekaj minut ustaviti voz. >Bi nam lahko povedali, kje je hiša, ki jo imenujejo .Roselands* ? Tam stanuje neki doktor Baker, ki je opustil prakso in se nedavno tega preselil semkaj.« ^ . Mimogredoči je za trenutek namrščil obrvi, očitno ni vedel kaj odgovoriti, nevednost mu je bila zapi- sana na obrazu. »Doktor Baker? Ne poznam ga. Pri cerkvi je hiša, ki se imenuje.. . menda... .Rose Cottage' se imenuje. A tam stanuje neka gospa Wilson.< »Ne, .Roselands* iščemo, hišo doktorja Baker-ja... « je ponovil polkovnik; vozili smo dalje in znova ustavili pred pestunjo, ki je rinila voziček pred seboj. »Bi nam lahko povedali, kje stoji hiša, ki ji pravijo »Roselands4 ?« »Ne vem. Novinka sem v tem koncu.« »Ne pznate doktorja Baker ja?« »Doktorja Davidsona... Doktorja Davidsona poznam.« »Ne, doktorja Baker ja iščemo.« Ozrla sem se po Maksimu. Silno izmučen je bil videti, usta je imel stisnjena. Zeleni voz za nami je bil ves prašen. Nazadnje nam je neki pismonoša pokazal hišo. Bila je majhna, v štirjak zgrajena vila, vsa odeta v bršljan, brez imena na vratih, ki smo se bili že dvakrat peljali mimo njih. Mehanično sem odprla naročno torbico in si popudrala obraz. Maksim je ustavil pred pločnikom, ne da bi zavil na kratko dovozno pot. Nekaj minut smo vsi trije tiho sedeli v vozu. »In tako smo torej tu.« je izpregovoril polkovnik Julyan. »Ura je točno dvajset minut čez pet. Bal pr! čaju jih bomo zmotili. Bolje je, da nekoliko počakamo.« Maksim si je prižgal cigareto, nato mi je brez besede podal roko. Slišala sem, kako je polkovnik šumastil s cestno karto, ko jo je zgrinjal. »Lahko bi bili prišli naravnost semkaj, ne da bi se dotaknil Londona,« je dejal. »Vsaj štirideset minut bi bili prihranili. Prvih dve sto milj je šlo kar dobro. Šele od Chiswicka naprej smo izgubili nekaj časa.« Neki fant je na kolesu žvižga je privozil mimo. Športni avto se je ustavil na vogalu in odložil dve dami. Ura v nevidnem zvoniku je odbila četrt na šest. Za nami je Favell v svojem- vozu kadil cigareto. Zdelo se mi je, kakor bi bila postala brezčutna. Sedela sem in opazovala vse te drobne, nevažne stvari. Ženski sta bili počasi krenili nekam ob hišah. Fant je na kolesu izginil za vogalom. Sredi ceste je skaljal vrabec in kljuval po prahu. »Ta Baker ni kdo ve kakšen vrtnar,« je modro rekel polkovnik. »Poglejte grmovje ob zidu, kako slabo raste. Takšne reči je treba za časa obreza t i.« Zložil je cestno karto in jo spravil v žep. »Čudno bivališče si je izbral za stara leta. Baš ob glavni cesti, stisnjeno med drugimi hišami. Jaz ne bi živel tu za vse bogastvo tega sveta. Da, svoje dni, preden so jeli zidati, je moral biti prostorček čeden. A nemara da je kje v soseščini lepo golf išče.« Pomolčal je nekoliko, nato je odprl vratca in stopil na cesto. Nu, de Winter, kaj storimo?« »Nared sem,« je rekel Maksim. Tudi .midva sva izstopila. Favell nam je prišel naproti in zamrmral nekakšno duhovitost, ki se ji ni nihče odzval. Tako je krenil naš neskladni mali iz-prevod proti hiši. Za hišo sem opazila tenišče; sli-šajo se je odskokovanje žog. »Štirideset proti pet- najstim, ne trideset!« je kriknil deški glas. »Spet nisi pazil, osle!« »Očitno so že nehali piti čaj,« je rekel Julyan. Za hipec je kakor v neodločnosti pogledal Maksima. Nato je pozvonil. Nekje v hiši je srebrno zabrnelo. Dolga tišina je nastopila. Nazadnje nam je prišla odpirat mlada hišna, ki se je menda ustrašila, ko je zagledala toliko ljudi. »Doktor Baker?« je vprašal polkovnik. »Da, gospod. Izvolite vstopiti.« Vstopili smo; dekle je v predsobju odprlo vrata na desni in nam pokazalo noter. Soba je morala biti salon, ki ga poleti menda niso bogvekaj rabili. Na steni mi je takoj padla v oči oljnata slika temnolase, nekazne žene. Morda gospe Bakerjeve? Potiskano platno na divanu in naslanjačih je bilo novo in živo. Na marmornatem kaminu sta stali fotografiji dveh srednješolcev z okroglima, nasmejanima obrazkoma. V kotu pri oknu je bil mogočen radio, od katerega so visele razne vrvice in antenske žice. Favell je ogledoval gospejino sliko. Polkovnik je bil obstal pred kaminom. Midva z Maksimom sva gledala skozi okno. V ležalniku pod drevesom sem videla ženski tilnik. Tenišče je morala biti za vogalom. Slišalo se je vzklikanje deških glasov. Star škotski terijer se je praskal sredi steze. Tako smo čakali kakih pet minut. Bilo mi je, kakor da živim življenje druge osebe ;*bila sem gospa, ki prihaja v to hišo zaradi dobrodelne zbirke... Moje duševno stanje se ni dalo primerjati z ničimer, kar sem pomnila. Čudno lahko in odsotno mi je bilo pri duši. Urejuje Josip Zupančič — Ze Narodno tiskarno Fran Jermn — Za inseratnJ del Usta: Ljnbomir Volčič — Vsi t Ljubljani ■■na