li'ii 1 On Slomškov duh živi še danes Iztok in Azra gresta v finale l;fili]tIH: 90,6 95,1 95,9 100,3 DN INPEI IK FEK Št. 28/Leto 67/Celje, 6. april 2012/Cena !/Cena 1,30 EUR tednlE JELOVICA HIŠE I OKNA WRATA WairSîQa ©Dama i Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašič cafiè UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA; 03/713-2666^ Stiska staršev tudi na plečih dijakov Preverili smo, da je že brez predvidenih varčevalnih ukrepov marsikateri družini težko poravnati stroške prevoza in bivanja za šolajoče otroke v dijaških domovih. Kljub velikonočnemu upanju bo naposled treba priznati, da so pravi problemi naše družbe očem skriti. PETKOV INTEVJU Brezmadežne kemične industrije ni! Končno protipoplavni ukrepi na Savinji ^^^^^^ Nov zagon celjske ljudske univerze Kradel, ker je želel pomagati družini IP Sobota, 7. april, ob 10. uri Praznovanje velike noči Nastop folklorne skupine Oljka z ljudskimi godci in degustacija velikonočnih dobrot. Mercator Oo polnega vozička brez mošnjička Za VARNE in VARČNE poti 18. Avto in vzdrževanje Avtoservlsna dejavnost in avtomobilizem 8. Gospodarska vozila GospodarsI«! in dostavna vozila 10. Moto boom Motoclkllzem in oprema 9. Logotrans Logistika, transport in promet www.ce-sejem.! f Celjski sejem, 12.-15. april 2012 PRIHRANITE 1/3 VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA sprihrankipristroškihbivanja ^eod VOJNIŠKA GMAJNA, UŽITEK BIVANJA! UVODNIK BISERKA POVSE TAŠIČ Pravi problemi so očem skriti To resnico je prepoznal že junak mnogih src, Mali princ. In nekako tako živimo ta hip tudi v Sloveniji. Pa če začnem pri eni od dveh v nebo vpijočih tem; ob izpuščeni suši, ko nam kmalu ne bo več samoumevno, da voda vselej priteče iz vodovodnih pip, je to varčevanje. Vlada na eni strani deluje v smislu ciganskega konja: »Ta-man sam ga naučio, da ne jede, kad on crk'o.« (Ko sem ga končno naučil, da ne je, je poginil. op. p.) In sindikati ravnajo kot užaljene neveste po sistemu ne jemljite nam, ampak vzemite tistim drugim, ki imajo. In potem vsi v državi pričakujemo, da bomo tiste, ki še kaj imajo in so po kapitalistični logiki pač bogati, odrli, in bodo potem še vlagali v gospodarstvo in odpirali nova delovna mesta. In tukaj so še sindikalni protipredlogi vladi v duhu očitne težnje po uravnilovki, kot je manjšanje razlik med plačnimi razredi v javnem sektorju. Torej vsi enaki, vsi revni. Enkrat si bodo morali tudi sindikalisti naliti vsaj toliko čistega vina, da bodo začeli opozarjati na prave probleme tudi v svojih vrstah, kjer očitno raste tudi plevel, ne samo zrnje. Ker se nas konkretne zgodbe bolj dotaknejo, naj navedem nekaj primerov, ki terjajo nujen miselni preobrat v glavah naših politikov in tistih, ki jim škarje in platno pomagajo krojiti v dobro in slabo vseh državljanov. Prvi primer. Ni težava v tem, da naj bi policist, ki na mesec do delovnega mesta prevozi 12 tisoč kilometrov, po odbitku davka za prevoz na delo zdaj prejemal 2.160 evrov, po vladnem predlogu nadomestila v višini 5 % cene goriva pa le 831,60 evrov. Problem je, ker ni pravih sistemskih rešitev. Država ima veliko praznih stanovanj ali pa ta oddaja na pol zastonj dobro situiranim poslancem, namesto da bi sprejela ukrep: omejitev prevoza nad 500 evrov oziroma 2800 kilometrov z alternativno ponudbo službenega stanovanja in do te višine delnega povračila najemnine zanj. Se pač policist iz Maribora zaradi službe začasno (dokler si ne najde dela bližje domu) preseli v Ljubljano. Drugi primer. Soočimo se z realnimi podatki o življenju večine Slovencev. Od plače jim po plačilu položnic in obrokov za stanovanjska posojila ostane bolj malo. Že danes marsikomu manj od minimalne plače. In če se bo jemalo tem, potem do nove zmožnosti ustvarjanja družbenega bogastva in povečane potrošnje, ki edina skupaj z investicijami v velike projekte lahko zažene gospodarstvo, ne bo nič. Utrujeni državljani brez regresa, ki marsikje že dolgo ni namenjen dopustom, ampak krpanju družinskih proračunov za preživetje, pač niso potencialni kupci novih storitev, izdelkov. In namesto da dovoljujemo potope podjetij, ki imajo blagovno znamko, trge, dobre izdelke (poleg Primorja pri nas predvsem Radeče) in spravimo v stečaj rajši kakšno banko, ustvarjamo »vsestranske« invalide. Ljudi brez dela, brez možnosti preživetja, brez prihodnosti. In če so ljudje ter podjetja danes v Sloveniji brez prihodnosti, ali potem sploh lahko ima kakršenkoli proračun države kakšno svetlo prihodnost? Tretji primer. Imamo odlične zdravnike, ustvarjalne učitelje, vljudne in učinkovite javne uslužbence za okenci, ki so v nenehnem stiku s strankami. Imamo znanje in kakovost v javnem sektorju. Vsaka država poleg učinkovitega in donosnega gospodarstva potrebuje tudi nadstavbo družbe. Toda povejmo končno na glas, da zamrznjene plače z varnimi službami brez odpuščanj v javnem sektorju tam zaposlene uspavajo. Uspavajo predvsem tiste slabe, nesposobne, ki ve-drijo na račun izobraženih, tudi mladih, ki čakajo na delo in so jim vrata zaposlitve zaprta zaradi posameznikov, ki so desetletja krmarili po sistemu napredovanja po čudnih lestvicah,, ki imajo opraviti z marsičim, samo z njihovim znanjem, s storilnostjo, kakovostjo in spodbujanjem ustvarjalnosti ne. Kako naj si drugače razlagam nagrajevanje učitelja telovadbe, ki ga je ravnateljica ocenila slabo, ker grdo piše »papirnate« priprave, toda učenci in starši ga imajo radi in njegovi varovanci dosegajo dobre šolske in športne uspehe. Medtem ko se socialna stiska mnogih poglablja in je nekaterim staršem že tako hudo, da ne zmorejo plačevati svojim otrokom vozovnic in dijaških domov, bi se morali zediniti okoli bistva: zakaj, do kdaj, kako in s kakšnimi cilji bomo varčevali in kako ter kje bomo sploh še kaj ustvarjali. Samo zategovanje pasu med tistimi, ki tako že imajo iz dneva v dan manj, in jemanje tistim, ki na sončni strani Alp sploh še ustvarjajo, brez da zatresemo temelje, ki smo jih na napačni podlagi gradili dve desetletji in več, ne bo šlo. Vsi ti in podobni problemi bodo ostali tudi po velikonočnih praznikih, razen če bodo tako vlada kot sindikati naposled spregledali svoje donkihotovsko početje (za katerega je značilno tudi to, da ne ločimo stvarnosti od fantazije) in se bodo skupaj začeli boriti proti pravi, vsebinski težavi: neučinkoviti, razrasli birokraciji. Ta duši vse: državljane, gospodarstvo in javni sektor! Ko zmanjka denarja za najosnovnejše, se življenje res obrača na glavo. Slabšanje socialnega položaja slovenskih družin opažajo tudi v srednjih šolah. Kot pravi predsednik območnega odbora SVIZ za Celje Srečko Lešek, je morda najbolj hudo v srednjih strokovnih in poklicnih šolah. »Tisto, kar najbolj zaboli, je, da se zadnje tedne pojavlja vse več odjav toplih obrokov,« pravi in dodaja, da gre seveda za tiste dijake, ki toplega obroka nimajo v celoti subvencioniranega. Glede na to, da gre za podatke o socialnem položaju družine, ki so jih morali dijaki predložiti septembra in se jim je na tej osnovi določila višina doplačila, se je položaj v teh družinah tako drastično poslabšal v zadnje pol leta. Ko zmanjka Že brez zdajšnjih varčevalnih ukrepov je p» brez štipendij Neredno plačevanje položnic ROGAŠKA SLATINA - V dijaškem domu Šolskega centra Rogaška Slatina je 82 postelj. V letošnjem šolskem letu biva v domu 74 dijakinj in dijakov, izpisovanj zaradi vse večjih socialnih stisk pa zaenkrat na srečo še ne beležijo. Vodja dijaškega doma Ema Djorčev je povedala, da so imeli v letošnjem šolskem letu le en izpis iz dijaškega doma, ki pa ni bil posledica pomanjkanja denarja. Dijakinja se je namreč izpisala, ker je naredila vozniški izpit in se je odločila za vsakodnevno vožnjo v šolo. Kljub temu pa v SC Rogaška Slatina opažajo pomanjkanje denarja in stisko nekaterih družin, saj se povečujejo zaostanki plačil oskrbnine. Ta sicer mesečno stane 208 evrov. Sedem dijakov in dijakinj pa je takšnih, ki uveljavljajo pravico do subvencije oskrbnine v dijaškem domu, do katere so upravičeni zaradi sočasnega bivanja brata ali sestre v drugem dijaškem domu. Djorčeva je še poudarila, da so v njihovem dijaškem domu dijakinje in dijaki iz vse Slovenije, saj je SC Rogaška Slatina edini v državi s programoma tehnik optik in tehnik steklarstva. Kot je povedala, je financiranje bivanja v dijaškem domu resnično velik strošek za družinske proračune, a starši se po njenih besedah zavedajo, da je za dijake v domu dobro poskrbljeno. V ceno so namreč vključeni bivanje v dvoposteljnih, sodobno opremljenih sobah, trije obroki na dan, organizirano učno delo ter možnost pomoči pri učenju in vključevanja v najrazličnejše dejavnosti v domu in izven njega. Bivanje v domu je tudi precejšen prihranek časa, prav tako pa višina oskrbnine, kot je poudarila Djorčeva, že nekaj časa ostaja nespremenjena. AD Ne le državni proračun, vse več je tudi družinskih proračunov, ki ne zmorejo povezati začetka s koncem meseca. Kako in koliko bomo v Sloveniji uspeli privarčevati z ukrepi, ki jih je pripravila vlada, ob zaključku redakcije še ni bilo znano. Pogajanja s sindikati so se namreč zavlekla vse v sredin večer, včerajšnji četrtek pa je bil določen kot dan, ko naj bi vlada predlog rebalansa državnega proračuna poslala v državni zbor - ne glede na to, ali je bil dogovor dosežen. Vlada je za včeraj napovedala tudi predstavitev ukrepov, kako v Sloveniji več ustvariti in tudi tako napolniti državno blagajno. Za tokratno številko Novega tednika smo zato pogledali področje, ki je v marsikateri družinski proračun boleče zarezalo že pred napovedjo zdajšnjih varčevalnih ukrepov. Z letošnjim 1. januarjem, ko je začel veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, se namreč socialna slika posamezne družine meri z drugačnimi vatli. Zakonodajalec je pre- čistil tudi socialne transfer-je, tako da ne bi več prihajalo do podvajanj. In eden od primerov, na katerega so že v tednih pred uveljavitvijo zakona glasno opozarjali v Dijaški organizaciji Slovenije, je področje državnih štipendij in otroških dodatkov. Po starem so bili v Sloveniji dijaki in študenti upravičeni do obeh pravic, višina izplačil pa je bila odvisna od tega, koliko je znašal dohodek na družinskega člana. Po novem je zdaj meja starost 18 let - mladoletni dijaki so državne štipendije izgubili in so upravičeni le do otroškega dodatka, starejši dijaki in študenti, ki otroški dodatek izgubijo, pa lahko (tudi med šolskim letom) zaprosijo za državno štipendijo. Kot je ob uveljavitvi zakona zagotavljal takratni minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, to naj ne bi bistveno vplivalo na socialni položaj družin. Okrog 200 evrov »v minus« V Dijaški organizaciji Slovenije ugotavljajo, da se je položaj šolajoče mladine glede na v zadnjih letih I denarja _ anekod zelo hudo - Mladoletni dijaki ostali pridobljene pravice močno poslabšal. Tako so že lani nasprotovali ukinitvi brezplačne malice oziroma toplega obroka za vse dijake, konec leta pa opozarjali, da nekoliko višji otroški dodatki ne bodo nadomestili izgube državnih štipendij. »Prevozi in dijaški domovi so bistveno predragi,« je bilo še slišati opozorila. Hiter preračun izgube štipendije, a zato nekoliko povečanega otroškega dodatka je pokazal, da bodo najbolj prizadete družine z več otroki. Družina s tremi otroki - enakomerno porazdeljenimi v osnovno in srednjo šolo ter na fakulteto - je z novim letom izgubila eno državno štipendijo in en otroški dodatek. »Da je naša dijakinja brez 150 evrov štipendije, že vemo,« pravi mamica in dodaja, da o končnem preračunu, koliko bo v družinski proračun prinesel otroški dodatek, še ne more govoriti. »Še vedno namreč čakam na novo odločbo, dotlej pa prejemamo akontacijo otroških dodatkov.« Akontacijo v višini 250 evrov prejemajo za vse tri otroke, čeprav najstarej- ša, študentka, do otroškega dodatka ni več upravičena. »Ker se bodo akontativna izplačila poračunala z izdajo nove odločbe, se bojim, da nekoliko višji otroški dodatek za našo dijakinjo ne bo pokril akontacij, ki jih zdaj >neupravičeno< prejemamo za študentko, in bo treba še to vračati.« Če pri tej družini v centru za socialno delo ob izdaji nove odločbe ne bodo opazili kakšnih posebnih sprememb ob upoštevanju celotnega premoženj ske-ga stanja, lahko v bodoče računa na okrog 200 evrov otroškega dodatka. Študentka bo ohranila državno štipendijo (kolikšen bo znesek, bo znano ob izdaji odločbe), izgubila pa otroški dodatek; za dijakinjo, ki je izgubila štipendijo, bo nekoliko višji znesek otroškega dodatka, ki ga bo družina prejemala tudi za najmlajšega otroka. Skupaj pa bodo mesečno prejemali okrog 200 evrov manj, kot so znašali ti socialni trans-ferji pred uveljavitvijo novega zakona. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Izpisanih kar desetina CELJE - V največjem dijaškem domu na Celjskem je na voljo 546 postelj. Že nekaj let pa je poslopje ob Ljubljanski ulici razdeljeno v dijaški del in dve nadstropji, ki so jih posebej prilagodili za bivanje študentov. »Letos imamo vpisanih 176 dijakov, od tega je 47 dijakov zaključnih letnikov,« pravi direktorica Milena Čanžek. Od teh 47 bodo trije v dijaškem domu ostali, saj bodo nadaljevali šolanje, na marčevskem vpisnem roku pa so dobili 61 prijav novincev. V celjskem dijaškem domu biva tudi 89 študentov, lahko pa bi jih sprejeli sto. In čeprav oskrbnina z vključno tremi toplimi obroki dnevno za bivanje v 3-posteljni sobi znaša 208, v 2-posteljni pa 218 evrov, je, kot ugotavljajo v domu, to že za marsikoga preveč. »Samo v marcu in juliju smo našteli 17 izpisov. Ko smo spraševali, zakaj - je bil vselej enak odgovor. Da je bivanje v domu predrago Ker se v Celju šola tudi ogromno dijakov iz oddaljenih krajev, smo preverjali, ali je razlika med oskrbnino za bivanje v dijaškem domu in cenami dijaških mesečnih vozovnic res tako občutna. Pri Izletniku so nam povedali, da iz Luč do Celja znaša polna cena mesečne vozovnice 227 evrov, nekoliko cenejša je s Kozjanskega, kjer bi dijak odštel 216 evrov, za vožnjo z avtobusom med Hrastnikom in Celjem pa bi dijak plačal polno ceno 130 evrov. Ob tem je treba zapisati, da so dijaške vozovnice subvencionirane glede na socialni položaj družine, a najvišja subvencija znaša 30 odstotkov polne cene. IS Večjih selitev ne beležijo ŠENTJUR - V Šolskem centru Šentjur imajo na voljo 60 postelj za dijake in približno 20 za študente. V začetku šolskega leta jih je bilo zasedenih 39, do danes pa sta se izpisala dva dijaka. Kot je povedal direktor Branko Šket, je težko reči, kakšen vpliv imajo pri tem socialni status in finančne stiske. V veliki meri mladi prihajajo s kmetij. Sezonski vpliv, ko se stanovalci na poletje izpišejo, je pri njih nekaj običajnega. Že zdaj pa so zadovoljni z zanimanjem za vpis v prihodnjem šolskem letu. StO Dijaški dom poln, postelje še potrebujejo VELENJE - Dijaški in študentski dom so obnovili pred dvema letoma in že lani je bilo več povpraševanja. Dijaški in študentski del sta ločena, pri obeh pa se kriza ne pozna. Izpisov zaenkrat ni, povpraševanja za jesen pa je veliko. Jeseni naj bi z obema deloma začel upravljati Šolski center Velenje. S študentskim delom doma zaenkrat upravlja Mladinski center Velenje. Imajo 32 postelj, vse so zasedene, na čakalni listi pa je še osem študentov. Študenti imajo pogodbe za bivanje v domu do konca šolskega leta, odpovedi nimajo. Kot so nam pojasnili, je mesto v študentskem domu odpovedal le en študent, vendar ne zaradi finančnih težav, ampak zato, ker je končal študij. Študenti si večinoma sami plačujejo bivanje v domu, in sicer s štipendijami in študentskim delom. Posebnih razpisov v študentskem domu nimajo, ker jih k temu nič ne obvezuje, kot je to primer v študentskih domovih v Ljubljani in Mariboru. Ob vpisu na fakulteto študenti dobijo prijavnico za študentski dom, pri katerem pa višina dohodka v družini ni kriterij. Najpomembnejši kriterij v velenjskem študentskem domu je kriterij oddaljenosti. Cena v tem delu doma je 100 evrov na študenta oziroma 120 evrov za tiste, ki imajo apartmaje s kuhinjo. Tudi v dijaškem delu doma ne beležijo nobenih izpisov oziroma odpovedi pogodb, ki jih imajo sklenjene do konca šolskega leta. Dijaški del doma je precej majhen, imajo namreč le 14 postelj v sedmih dvoposteljnih sobah. Kot je pojasnil direktor Šolskega centra Velenje mag. Ivan Kotnik, prihodnje leto pričakujejo vsaj deset novih dijakov, čeprav je zaenkrat na novo prijavljen le en. Težava je, da praktično nihče od dijakov, ki ima trenutno mesto v domu, tega ne bo zapustil. Opažajo, da nekateri niti ob sobotah in nedeljah ne gredo domov, ker imajo doma grozne razmere. Veliko postelj potrebujejo tudi za dijake iz Valjeva, ki bodo v Velenju dokončali tretji in četrti letnik. Tako si želijo, da bi pridobili še dodatne postelje. Za te je sicer dovolj prostora, saj je občina v stavbi, kjer je dijaški dom, uredila stanovanja. Ta naj bi bila zasedena, dokler ne bi bilo po dijaških posteljah dovolj povpraševanja. Kot nam je pojasnil Kotnik, pa imajo sedaj težave, saj stanovalci teh stanovanj ne želijo zapustiti, saj je tu najemnina precej nižja. S tremi stanovanji, kolikor jih je polnih, bi sicer lahko pridobili od 58 do 60 postelj. Bivanje v velenjskem dijaškem domu stane za en mesec 213 evrov. ŠK VELIKONOČNO VOŠČILO Za novo upanje Velikonočni prazniki, ki nas spomnijo na Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje, vsako leto sovpadajo s čudovitim dogajanjem v naravi, ko se vse na novo budi, cveti in kliče k življenju in novemu začetku. To je podoba skrivnostne vsebine velike noči, ki nas vodi na duhovno področje, v osrednji dogodek naše vere in človeške zgodovine, v skrivnost dela odrešenja, ki ga je Jezus uresničil pred dva tisoč leti v Jeruzalemu, ko je zmagoslavno od mrtvih vstal in svojim učencem zaupal duhovno dogajanje, ki svet in človeštvo vodi ne v neznano, v temo, nesmisel in propad, ampak v smeri novega neba in nove Zemlje, kjer prebiva pravičnost, kakor nas uči sveto pismo. Vsi smo povabljeni, da vstopimo v to skrivnost, ki ima svoje zgodovinske temelje in razsežnosti, ki jih odkriva in spoznava človeški razum, in svoje duhovne, nadnaravne in presežne razsežnosti, ki se razodevajo, osrečujejo in bogatijo tistega, ki veruje. Obhajati veliko noč zato pomeni verovati in zaupati, da je življenje močnejše od smrti, da je dobro močnejše od zla in upanje močnejše od brezupa in žalosti. To niso sanje ali poceni tolažba. Nikakor. Jezus ne pravi, da bo že kako, bodi priden, ampak kdor hoče biti moj učenec, naj vzame vsak dan svoj križ in hodi za menoj pomeni, naj ne bo gledalec, ampak naj se pogumno sooča z nalogami življenja, pomaga, rešuje, sodeluje, se vključuje, prevzema odgovornost. Učenec Jezusa Kristusa je in mora biti luč, ki sveti, ki hodi po stopinjah svojega Gospoda, ki ni prišel, da bi se mu streglo, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje za mnoge. Ni treba posebej omenjati, kaj se dogaja v današnjem svetu, v naši družbi, v Cerkvi . povsod se soočamo s posledicami ne samo ekonomsko-socialne, ampak tudi duhovne, verske in moralne krize . »Kje je rešitev?« se sprašujejo odgovorni in z njimi vsi prizadeti, še posebej mali, ubogi in vsi, ki boleče občutijo posledice kriznega stanja. Odgovor je zahteven, mnogovrsten. Pomembno je, da poznamo pot in smer. Za kristjane so ta pot in smer Jezus Kristus, njegov evangelij, velika noč, duhovna pomlad, ki jo prinaša, oznanja in uresničuje skrivnost velikonočnega praznika. Ko vsem, ki boste brali te vrstice, voščim vesele in duhovno bogate velikonočne praznike, vam želim prav to, da bi se v teh dneh v vašem srcu prižgali nova lučka, novo upanje in duhovna pomlad, ki jo oznanja velikonočna skrivnost. To lučko podarimo svojim domačim, otrokom, mladim, sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in še posebej vsem ubogim in žalostnim, ostarelim in bolnim bratom in sestram, še posebej vsem, ki so ostali brez službe in veliko trpijo; potem bodo prazniki zares srečni in blagoslovljeni, kar si vsi želimo in vam tudi jaz želim iz vsega srca. STANISLAV LIPOVŠEK, celjski škof PETEK SOBOTA karcc ULA uilinikikliuii Pokličite nas ceneje! Ne prezrite v torkovi številki Novega tednika Tekmovanje vlečnih psov v Ločici ob Savinji je razblinilo vse predsodke »Na življenjski poti moraš poslušati sebe«, pravi mlada Celjanka Aja Zupanec, dekle, ki si je za življenjsko pot izbralo ples Vse je na termoelektrarni ŠOŠTANJ - Občinska organizacija Socialnih demokratov je pripravila okroglo mizo o trenutnih težavah in tudi prihodnosti v občini. Čeprav trenutni podatki za Šoštanj niso tako slabi kot na državni ravni, pa so udeleženci okrogle mize opozorili, da v Šoštanju ne sme biti edina možnost zaposlovanja termoelektrarna. V občini je po zadnjih podatkih 507 brezposelnih, tako da je brezposelnost v Šoštanju 12,3-odstotna. To je manj kot je slovensko povprečje, vendar analiza zaposlenosti v občini ni vzpodbudna. V 105 gospodarskih družbah je namreč zaposlenih okoli 1.100 ljudi, pri čemer jih od tega kar 500 dela v termoelektrarni. Tudi poslušalci okrogle mize so opozorili, da od Teša ne sme biti toliko odvisno. Kljub temu pa je bilo iz razprave razbrati, da v Šoštanju še vedno največ upov polagajo v gradnjo bloka 6, čeravno je Alstom že povedal, da bo večina delavcev prišla iz drugih držav. Zaposlovali bodo manjše število delavcev, ki bodo delali v pisarnah. Tudi zato pripravlja Alstom prihodnji petek, 13. aprila, za slovenske delodajalce dan odprtih vrat. Več o okrogli mizi bomo poročali v torkovi številki Novega tednika. ŠK Popravek V prispevku Domoljubna čustva niso samoumevna, objavljenem v 26. številki Novega tednika, je bil v podpisu pod fotografijo napačno zapisan priimek enega od ustanovnih članov območnega združenja za vrednote slovenske osamosvojitve - Vojku Rizmalu se za napako opravičujemo. Uredništvo V Šempetru zaključena, v še ne ŽALEC - Spodnjo Savinjsko dolino po končani primarni kanalizaciji, ki je bila skupni projekt vseh šestih občin, še vedno zaznamuje izgradnja kanalizacije, a tokrat sekundarne. Slednja se je zaključila v naselju Šempeter in začela v Drešinji vasi. Izgradnja sekundarne kanalizacije in obnova vodovoda je v delu naselja Šempeter na terenu zaključena. Občina Žalec, ki je že pridobila uporabno dovoljenje, bo omrežje v teh dneh predala v najem in upravljanje Javno komunalnemu podjetju Žalec. V skladu z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode je priključitev objektov na področju Šempetra, ki je del tega projekta, na javno kanalizacijo za gospodinjstva obvezna. V Petrovčah še dela vedno potekajo na območju Drešinje vasi, pripravljalna dela pa so se začela tudi v Arji vasi. V Dre-šinji vasi zaradi strnjenosti naselja in tesnosti gradbišča dela potekajo počasneje, zato je izvajalec nekoliko prej pričel tudi z deli v Arji vasi, ki bi po izvirnem načrtu prišla na vrsto šele aprila. Gre za pripravljalna dela, ki so zaradi »prehitevanja« roka morda nekoliko presenetila občane. ŠO s plinom in toploto m Smrekatjeval, Celje ENERGETIKA CELJE jamo podjetje) c).o.o. tel.: 03 425 33 00, e-poita: iiTfa@energetika-ce.si ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Brez velike znanosti - kar pojemo, je treba »pokuriti« Tokrat smo šteli kalorije in sestavljali uravnotežen jedilnik Tudi tokratno srečanje se je začelo z obveznim tehtanjem. V tretjem tednu akcije so naši udeleženci izgubili še dobrih 26 kilogramov, to je v povprečju poldrugi kilogram na osebo. Skupaj pa smo lažji že skoraj za 82 kilogramov. Če doslej motivacija za hujšanje še ni resno ogrožena, smo v trenutku, ko bi morali začeti šteti kalorije, v resni nevarnosti, da vržemo puško v koruzo. Tokrat smo se po šolsko spopadli s številkam in z razpredelnicami. A nas je Tatjana Škornik Tovornik potolažila. »Tega pač ne boste počeli vsak dan in za vsak obrok. Je pa dobro vsaj približno začutiti, koliko hrane pomeni 1600 kilokalorij, kolikor jih v povprečju naš metabolizem zahteva.« Celoten prehranski vnos je treba lepo porazdeliti med dnevne obroke. Za zajtrk 25 odstotkov, za kosilo 35, za večerjo 20. Za obe vmesni malici pa med 10 in 15 odstotki. Če ne malicate, mora biti zajtrk temu primerno bogatejši. Iz skupine škrobnih in ogljikohidratnih živil lahko dnevno pojeste med 10 in 16 enot. Za boljšo predstavo: enota na primer pomeni pol kosa kruha ali osem žlic kuhanega riža. Mesa priporočajo od 2 do 5 enot, približno toliko tudi mleka in mlečnih izdelkov. Zelenjave naj bo med 3 in 5 enotami, sadja pa med 2 in 4. Seveda pa se presežek v slednjih skupinah ne šteje za tako hud greh kot pri drugih živilih. Pozabite na sladke pijače, instantne jedi ter pekovske in slaščičarske izdelke. Na zdravem krožniku za kosilo na primer priporočajo 40 odstotkov zelenjave, 40 priloge in samo 20 odstotkov mesa. Ni treba biti lačen, je pa dobro izbrati manj kalorična živila. Žlička olja ali pol kosa kruha? Izbira je vaša. Za večino redilnih živil pa lahko z malo volje najdete čisto zadovoljive nadomestke. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Za naše pridružene hujšarje Na prvem vmesnem tehtanju se nam jih je pridružila polovica. Skupaj so izgubili dobrih 24 kilogramov, kar je skoraj poltre-tji kilogram na osebo. Za vzpodbudo so dobili vsak svojo majčko z napisom Imam se rad/a _ zato hujšam z Novim tednikom in Radiem Celje. Upamo, da se nam bodo v njih pridružili na teku za zdravje v soboto 14. aprila ob Šmartinskem jezeru. Z nami pa bodo šli tudi na nedeljske teke. Dobimo se vsako nedeljo ob 9. uri na celjskem bazenu. Tokratno, velikonočno, bomo preskočili. 15. aprila pa seveda lepo vabljeni. Deset nasvetov za bolj zdravo življenje Prejšnji teden smo vas opozorili na dokumentarni film Hungry for change, Lačni spremembe. Tokrat povzemamo deset pravil, na katere opozarjajo njegovi ustvarjalci. Tudi če nimamo težav s telesno težo, nam lahko veliko pripomorejo k dobremu zdravju. 1. V dnevno prehrano vključite sveže stisnjene zelenjavne sokove in smoothije. Sveže zelenjavne sokove telo z lahkoto absorbira v krvni sistem. Poskusite kombinacijo zelene, kumare, peteršilja, limone ter hruške ali jabolka. 2. Razstrupite telo z zeleno zelenjavo in želatinasto rastlinsko hrano. Vse, kar potrebujete za to čistilno akcijo, je kvalitetna zelena zelenjava, bogata s klorofilom, in veliko bivanja na svežem zraku. Želatinasta rastlinska hrana - aloe vera, morske alge, čia semena - na poti skozi črevesni trakt nase veže različne toksine. Vmešajte nekaj čia semen v vaš zelenjavni sok. 3. Zaužijte čim več peteršilja in koriandra. Peteršilj čisti celoten krvni sistem in poskrbi tudi za svež dah. Je izvrsten vir klorofila. Koriander pa nase veže celo težke kovine. 4. »Gojite« dobre bakterije. Jogurt, kislo mleko in drugi fermentirani izdelki poskrbijo za dobre probiotične bakterije, ki so nujne za dobro prebavo in trden imunski sistem. 5. Naj bo vaša kozmetika hrana na krožniku. Zdrava hrana vas bo lepšala od znotraj navzven. Namesto da se prekrivate s kemičnimi sestavinami v kozmetičnih izdelkih, poskusite pridobiti lepo kožo iz hrane, ki jo jeste. 6. Otresite se vsakodnevnega stresa. Najboljši način, da prebavite stres, je globok spanec. Prav tako dober način je telesna vadba. Že daljši sprehod lahko opravi svojo vlogo. Tudi smeh znižuje raven stresnih hormonov. 7. Uporabite moč misli. Vizualizacija je kot jezik, s katerim lahko komunicirate s svojo podzavestjo. Predstavljajte si, kako bi radi izgledali, in se začutite v tej novi koži. 8. Preobrazite svoje življenje z ljubeznijo. Da se imamo radi, je ključno bistvo vsega. Čim pogosteje ponavljajte afirmacijo »popolnoma in brezpogojno se sprejemam«. Menda traja 28 dni, da jo ponotranjimo. 9. V svoj jedilnik morate vključiti zdrave maščobe. Delno hidrogenirane rastlinske maščobe s transmaščobami so najslabše možne, uporabljajo pa se v piškotih in krekerjih. Dobre so na primer v avokadu, čia semenih, divjem lososu in podobnem. 10. Izogibajte se aspartamu (E951), mononatrijevemu glutaminatu (E621), koruznemu sirupu z večjo vrednostjo fruktoze (HFCS) in visoko predelanim dietnim živilom ter izdelkom »brez maščob«. Vsemu naštetemu se izogibajte kot kugi. Zdravstvene posledice neodvisnih raziskav namreč poročajo o izjemni škodljivosti teh kemikalij. Potrudite se in berite deklaracije. Če so te v takem mikrotisku, da je praktično neberljivo, pa se je izdelku vredno odpovedati že iz protesta. »Zdaj pa nehaj jamrat in se končno spravi v akcijo!« so me zadnjič lepo postavili pred zid. Se posipam s pepelom, ker sem doživeto poročilo iz fitnesa v resnici obljubila že vsaj teden, če ne dva nazaj. Ampak mimo gole resnice, da se v fitnes izjemno težko spravim, žal tudi tokrat ne morem. Pač nima smisla leporečiti. Je pa tista atletska Nataša iz Top-fita že takoj za prvi dober dan povedala, da brez švicanja pri njih pač ne bo šlo in da so se vsi, ki si zadnji dan akcije niso kupili karte za naslednji mesec, veselo in krepko zredili nazaj. Pa sem lepo spakirala. Sveže perilo, trenirko, su-perge, brisačo in plastenko vode. Tako se je menda treba opremiti za fitnes, sem slišala. In sem zraven mle-la, zakaj imam tak odpor do tovrstnega miganja. Kot prvo, na vseh posnetkih v vseh telovadnicah sveta se afnajo mlade, fit manekenke izklesanih teles. Ti kaj drugega kot ekspresna pot v depro skoraj ne preostane. Drugi razlog pa je genetika. Ženskam moje rodovine bi bilo povsem nepojmljivo izgubljati energijo s tekom v prazno. Moja babica bi rekla, da naj grem lepo okopavat krompir, mama pa bi priporočila vsaj pomivanje oken, če že ne kaj bolj efektivnega. Sem pogoltnila vse predsodke in se narisala v telovadnici. Jah, pa manekenke. Iste uboge reve kot jaz. Mi je takoj lažje. So me premerili, stestirali in mi napisali program. Ja pa ni da bi se človek kar nekaj v tri dni razmetaval. Za začetek ogrevanje na tekočem traku. Hitra hoja. Tek mi je šel od nekdaj na živce. Deset minut se vleče kot kurja čreva in v tem času mi pogled skozi okno popestri en sam mimoidoči. Potem sledijo vaje za mišice. Žoga, uteži, telovadne naprave. Ni hudega. Pa še kar dobro mi gre. Tole so mi pa precej na lahko zastavili, si mislim. In za konec še kardiovadba. Kurjenje maščob. Pod pol ure teka ali kakega drugega intenzivnega miganja menda nima nobenega efekta. Medtem ko tečem - konec koncev ni tako grozno, kot se spomnim iz šolskih športnih dni - opazujem trličaste srednješolske, ki posedajo naokrog in vidno zdolgočasene ubijajo minute šolske telovadbe. Medtem ko meni že počasi kaplja od vsakega lasu, bi se lahko razpočila od fovšije, ampak življenje je pač krivično. Lekcijo sem vzela že v nadaljevanju številka ena, a ne? Osredotočim se na najnovejšo telenovelo na visečem ekranu. Še dobro, da sem jih v življenju videla ravno toliko, da po treh minutah padem noter. Diego, Fernando ali kako mu je že ime je spet nasedel neki kozi, ki mu je podtaknila otroka one druge barabe, ki v istem hipu zavaja nedolžno in lepo, kakopak tudi nepredstavljivo naivno, Lucindo ali kako ji je že ime. Lej, no, lej . mašinca pod mano zapiska, odtekla sem svojih 10 kilometrov, pokurila za konkretno čokolado kalorij in za danes zaključila. Ko se osvežena, prijetno utrujena in silno zadovoljna sama s seboj spravljam domov, se počutim kot prerojena. In veste, kaj? Nobenih skomin po kakšnih pregrehi nimam. Pridem jutri spet. Ne obljubim, da ne bom spet ja-mrala, ampak tudi tako se z akcijo daleč pride, ne? P. S. Nič niso na lahko zastavili. Dan kasneje me bolijo tudi tiste mišice, ki so doslej uspešno skrivale svoj obstoj. Ampak na nek čuden način tudi to dobro dene. Še pridem. DEBELUŠKA AKCIJA ALJAŽ ČAKŠ IZTOK 270 glasov zanj in 221 glase Za nami je drugi krog glasovanja. Prešteli smo vse prejete glasovnice marčevskega glasovanja za naj maturantko in naj maturanta, ki so svoje maturantske plese odplesali februarja letos. Tudi tokrat smo upoštevali vse originalne kupone, ki ste jih oddali osebno ali po pošti do vključno 31. marca. In zmagovalca tokratnega mesečnega kroga sta Iztok Grobelnik iz 4. A Srednje ekonomske šole Celje ter Azra Alagic iz 4. F I. gimnazije v Celju. To pomeni, da se v finalni boj že podajajo štirje znani kandidati: Gregor Stolec in Iztok Grobelnik med fanti in Polona Aškerc ter Azra Alagic med dekleti. V tekmi pa so tudi tri srednje šole, iz katerih prihajajo favoriti: srednja šola za gostinstvo in turizem, I. gimnazija ter srednje ekonomska šola. Tako kot v prvem krogu se je tudi v tem drugem pokazalo, da so nekateri maturanti pravi marketinški izvedenci in so se akcije zbiranja glasovnic lotili sistematično in očitno vpeli v akcijo zbi- NAl MinURANIKA IN NAJ NUmiRANr ^ Tretji krog že poteka — za svoiega na Pravila glasovanja in soderlova^nja vp .^luciji: liiia eenem o^igjinalnem lauip onu oranžnem Ibiii-vi;? (n^ kncjf) iji) Iahlk.o glasujete 2:a enegžonaj maituranta £ili en o naj oo^aturantko. Z£i udeleižence marčevslcih maturairitslkili plesov, Ici sodelujejo v akciji NTc&RiCNaj maturaintkis, n^aj maturant, Ido glasovantjef ppio-tekalo ves; rr^esec april. \( torkovih in jpietkovih sitevOIltah Isiovega tetdniOf^ beo^ Gotijavdljen sppisek. vsehe »civeilnih« fktografij. Posstopno bomo ves; mosec objavljali tudi »»maturanitslce« fotcig;;rafije kan-didatciv, Ut ;> e potegtujejo za vestoo v l^nale. VO torelo, 8. maja, bomo ottjovili naj moturanPain n^aj maOurantko, Id iDosta sa loitenent ¡sipritskem gjIasovanju prejela ntajve-č glasoa.Oba se lnoslua uvrstila vt sklepni l^og OI,ssoe^ja, loi lio trajalo 2 Imedna. Finalnio gsla^ovtanje, v katetemboste izbirali le mk^ed 6 uvrt(:enimi dandi(eati,se boi začeloo toreekc, 8. maja, ^n kooočalo v torek., 2t2.niaja ^iO0^^. vv petltovi ;tttiviIlli Noviega tednoika, ki bo izaIa 25. majo, liomo objavili zmr^ogovali^^, toaej n.aj m^ouranto in n^j maturantko. Kupone poši]jjajte n^a Novi tednik in Radio Celje, PrešernPvra 19, 3000 Celje. Glasujem ZA naj maturanta /naj matu pod zaporedno številko: ime in priimek:.................................................... ko Podatki o osebi, ki je glasovala: ime is griimeU................................................... sokloo.......................................................................... UdstoUtsi telefos/e-goeto.................... -K- V akciji Naj maturantka, naj maturant sta se nam v aprilskem glasovanju pridružili: Gimnazija Celje - Center Srednja zdravstvena šola Celje URŠKA SEVER 4. A GCC 1 TADEJA AMON 4. B GCC GREGOR 2KOLAR 4. B GCC 3 NASTJA BREZOVŠEK 4. C GCC MATJAŽ JEVŠNIK 4. C GCC 5 NINA TOVORNIK JURGELJ 4. Č GCC 6 ALJAŽ ČAKŠ 4. Č GCC 7 ANDREJA JURHAR 4. D GCC 8 VID KARNER 4. D GCC 9 TAJA PLEVNIK 4. E GCC SIMON PODJAVERŠ 4. E GCC EVA HUŠ 4. H GCC 12 TAJDA SENIČ 4. I GCC 13 JAN BARIČ 4. I GCC 14 EVA CUGMAS 4. A SZŠ 15 KELLY KUZMAN 4. B SZŠ 17 SEBASTIAN BEC 4. B SZŠ 18 MAŠA ZAVOLOVŠEK 4. C SZŠ 19 DAVID OKANOVIČ 4. C SZŠ 20 KATJA JECL 4. E SZŠ 21 LUKA BREČKO 4. E SZŠ MARIJA BELE 4. D SZŠ 23 KLEMEN SALMIČ 4. D SZŠ 24 ALEKSANDRA POBEŽIN 4. KTA SZŠ 25 SVETLANA OBRADOVIČ 4 KTB SZŠ 26 MIHA OŽEK 3. GB SZŠ 4 10 JERNEJ JAGER .flc 4. A SZŠ 16 22 27 ALJA KOSTAJNŠEK 2. PTI SZŠ 28 IN AZRA GRESTA V FINALE! 5v zanjo ranja kuponov tudi sorodnike, prijatelje, sošolce. Statistika Iztok Grobelnik je za 34 glasov prehitel drugouvrščenega Žana Mlinarica (236 glasov), ki sta bila najbolj tesna tekmeca. Štrene jima je vztrajno, vsaj v prvi polovici glasovanja, mešal tudi Žiga Oset (zbral je 113 glasov). Azra Alagic je z večjo razliko pustila za seboj drugouvr-ščeno Mayo Flis (144 glasov), ki jima je v prvi polovici glasovanja dobro sledila Lucija Krajnc (93 glasov). Od 26 kandidatov in kandidatk so bili štirje brez glasu podpore, medtem ko so več kot 40 glasov podpore prejeli: Tomas Zupanc, Žiga Lorger, Tina Šmigoc. Vse bliže finalu Favorite, ki se bodo uvrstili v finalni izbor, torej tri kandidate za naj maturanta iz vsakega meseca glasovanja (februarsko, marčevsko, aprilsko), bomo v maju na dan začetka finalnega glasovanja, ki bo trajalo tri tedne, tudi podrobneje predstavili tako v Novem tedniku kot na Radiu Celje. Tri vprašanja bomo zastavili čisto vsem, da jih boste lahko primerjali med seboj in se tako še lažje odločili, kdo bo naj maturant, naj maturantka iz vašega maturantskega razreda. In kako naprej? Kot smo obljubili, bomo finalnim tekmovalcem za vsakih sto dobljenih glasov priznali vrednost enega dobljenega glasu nagrade. To pomeni, da so si doslej pridružili redakcijske glasove podpore že: Gregor Stolec 8 glasov, Polona Aškerc, Azra Alagic in Iztok Grobelnik pa vsak po 2 glasova. Sicer pa bodo v vsem ostalem izhodišča finalistov enaka. Po aprilskem krogu glasovanja, ki že poteka za marče-vske maturante, se bosta četverici pridružila še en naj maturant in naj maturantka zadnjega, tretjega kroga glasovanja. Bližamo se finalu! Le kako se bo odrezala »aprilska« ekipa? Glasujte v j maturanta, naj maturantko! Prava mala zakladnica šal Devetnajstletna Barbara Narat, »novorojenka« iz Šempetra v Savinjski dolini Barbara Narat se je rodila kot prva novorojenka v letu 1993. Danes je maturantka, ki z družino živi v Šempetru. Svoje domače rada zabava s številnimi šalami, ki jih dobesedno stresa iz rokava. »Po osmi šali zapored že bežimo nred njo,« razloži Barbarina mama. Če ste med tistimi, ki so se rodili na prvi dan novega leta in zato sodelovali v kateri od naših akcij ponovoletnih obiskov celjske porodnišnice, se nam javite. Zanima nas namreč, kako živijo »naši« novorojenčki. Če so ti še premajhni, ste vabljeni njihovi starši, da z nami obudite spomine na lepe trenutke. Morda bo to zametek velikega srečanja vseh »naših« novorojenčkov ali celo knjiga ob 50. akciji, v kateri bi zbrali vse zgodbe. Naš naslov je: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje (naši novorojenčki), telefon 03 4225-164 Lahko nam pišete tudi na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Sodelujete lahko tudi vsi tisti, ki ste bili kakorkoli povezani z našo akcijo obiska v porodnišnici. Vabljeni! Družina Narat iz Šempetra v Savinjski dolini se v prostem času rada odpravi v okoliške hribe in na vikend, kjer ima pravi mali eksotični sadni vrt. - Št. 28 - 6. anril 2012 Mama Lucija in oče Lojze Narat sta se v času Lucijine nosečnosti večkrat pošalila, da bo njuno prvorojenko namesto štorklje prinesel dedek Mraz, kljub temu, da so zdravniki rok določili šele deset dni po novem letu. In res. »Tisto leto smo morali silvestrovanje zaključiti prej,« pripoveduje mama Lucija, ki je bila z možem gostiteljica novoletne zabave. Prav tako se še mama vedno dobro spominja novoletnega sprejema v porodnišnici in skupine Studenček, ki je no-vopečene mamice s pesmijo Pleničke je prala spravila celo v jok. Da je bilo njihovo petje zares prijetno, so potrdile tudi majhne štručke, ki so v času njihovega nastopa vse sladko spale. Del turističnega podmladka Barbara Narat je danes dijakinja Šolskega centra Šentjur, kjer ji družbo dela dve leti mlajši brat Jan. Letošnja pomlad bo zanjo še posebej naporna, saj jo junija čaka zrelostni izpit. »Profesorji nas to šolsko še posebej priganjajo. Preizkuse pišemo vsak teden,« razloži Barbara, ki letos ne bo opravila le zaključnega izpita, ampak tudi izpit za avto. Barbara, ki živi le streljaj od Rimske nekropole, je aktivna članica Turističnega društva Šempeter. S podmladkom aktivno soustvarja turistično ponudbo Šempetra. Za cvetno nedeljo so izdelali celo dvanajst-metrsko butaro, za katero so v cerkvi prejeli nagrado. Za božične praznike je podmladek v središču Šempetra postavil posebno božično drevesce iz praznih pločevink za pivo, ki je neslavno končalo, saj so ga nepridipravi porušili. Kljub temu, da ima Barbara med prazniki najraje božič, pa je velika noč kot največji krščanski praznik takoi za niim »Pirhe« barva Barbara Naratovi velikonočne praznike preživljajo na tradicionalen krščanski način. Petek pred veliko nočjo imajo post. V soboto se dan za Barbarinega brata začne že zelo zgodaj, saj odnese blagoslovit gobo, ki jo kasneje, kot je na podeželju za mlade fante v navadi, ponese po sosednjih hišah, ki jih na ta način blagoslovi. Barbara je že od nekdaj zadolžena za barvanje jajčk. Nekoč jih je krasila celo z voščenkami, danes uporablja namenske barve in čebulne olupke. Na-ratove zajček ne obišče le v času praznikov, ampak je pri njih vse leto. Kunca Puhija s povodcem odpeljejo celo na sprehod. Ni pa ednini hišni ljubljenček, ki razveseljuje Naratove, saj imajo poleg oranžnega mačkona Garfiel-da tudi črnega lepotca Čurija in glasnega psa Kimija. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA 12 KULTURA NOVI TEDNIK ZGODBE IZ KAMRE A^amra '^.Z www.kamra.si Vincenc Gurnik: Pogled na Staro grofijo, olje na platnu, 1843, original hrani Pokrajinski muzej Celje. Narodna čitalnica v Celju (1862-1927) Celje je bilo v prvi polovici 19. stoletja podeželsko mestece, ki je le počasi preraščalo okvire srednjeveškega obzidja. Zgodnja industrializacija, ki se je konec dvajsetih let dotaknila celjske okolice, je v mesto sicer prinesla nov polet, toda resne spremembe so se začele šele z izgradnjo železnice. Leta 1843 je mesto ob Savinji premoglo 195 hiš s 1.793 prebivalci in neznani uradnik je v obrazce poročila zapisal: »Mestni prebivalci se preživljajo s komaj besede vrednim poljedelstvom in opravljajo različne meščanske obrti. Svoje izdelke prodajajo deloma someščanom, deloma tujcem iz soseščine. Trguje se z domačimi obrtniškimi izdelki, pa tudi z vinom in žitom ter raznimi artikli, ki prihajajo iz drugih krajev. Za tovrstno trgovino so v mestu lastne tr- govine in skladišča. Žito, seno in druge pridelke kupujejo v drugih krajih, če jih ne pridelajo na lastnih zemljiščih v sosednjih občinah. Na tedenskih sejmih je na prodaj vse potrebno.« Provincialno središče, ki sta mu gospodarski utrip določala trgovina in obrt, se je v letu 1845 začelo zaradi gradnje železniške povezave hitro spreminjati. Množice delavcev, ki so prišle iz »Fur-lanije, Primorja ino Českega«, so stopnjevale povpraševanje po najrazličnejšem blagu, mesto je ponujalo številne poslovne priložnosti, zato je zlasti število obrtnikov in trgovcev začelo strmo naraščati. Proga Gradec-Celje, ki so jo Celjani otvorili 2. 6. 1846 z veliko slavnostjo, je gospodarsko vlogo mesta še povečala in število prebivalstva se je v nekaj letih podvojilo. Leta 1850 so v mestu našteli že 3.421 prebivalcev. Bidermajersko vzdušje malega mesta so razburkale tudi novice, ki so marca 1848 prispele z revolucionarnega Dunaja in politika je postala pomembna tema javnega življenja. Marčna revolucija je pred meščane postavila nacionalno vprašanje, toda ideje Zedinjene Slovenije se v Celju niso hotele prijeti. Večini so bila bližja prizadevanja Društva za posredovanje med slovansko in nemško narodnostjo, ki je hotelo močno in demokratično Avstrijo, v kateri bodo vsi narodi deležni enakih pravic. Med celjskim nemškim in slovenskim prebivalstvom v tem času ni bilo zaznati še nobenih javnih nacionalnih trenj. Se nadaljuje _ JANKO GERMADNIK, Osrednja knjižnica Celje Železniška postaja v Celju okrog leta 1846, ko je pripeljal prvi vlak. (Sepp Tezak, akvarel, v: Martin Brilej: 150 let železnice Litija, 1999) Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Povzeto po: Jožica Vodeb: Narodna čitalnica v Celju (1862-1873), diplomska naloga, 1998; Branko Goropev-šek: Narodna čitalnica v Celju (1862-1927), Celje, 2003; Bruno Hartman: Prvo leto celjske Čitalnice, Celjski zbornik, 1958; Janez Cvirn: Celje - monografija; Celje, 1999; Čitalništvo, geslo v: Enciklopedija Slovenije, Ljubljana, 1988, 2. knjiga, str. 137. Veliki noči primerno Celjski godalni orkester je koncert odigral v celjski stolnici Celjski godalni orkester je svoj četrti abonmajski koncert v torek odigral v stolni cerkvi sv. Danijela v Celju, sakralnemu prostoru in času velikega tedna pa prilagodil tudi spored. Celjski godalci vsako leto v tem času odigrajo spored, primeren za ta čas, ki ima tudi v glasbeni zgodovini veliko tradicijo. Zato so izvedli Adagio iz Velikonočnega oratorija Johanna Sebastjana Bacha in uvodni del simfonije iz oratorija Mesija Georga Friedricha Handla. »Skladbi sta zelo obsežni, zato smo izvedli le dele, ki jih v času velikega tedna velikokrat slišimo, saj obravnavajo li-turgične in svetopisemske zgodbe,« pravi umetniški vodja in dirigent orkestra Nenad Firšt. Ob teh osrednjih skladbah tokratnega koncerta so godalci izvedli tudi Mozartov Koncert za čembalo in godala s solistko Ireno Kralj in Vivaldijev Concerto grosso za dve violini in violončelo, kjer so se kot solisti predstavili Marko Zupan, Alenka Firšt in Ale-ksandar Kuzmanovski. Celoten program je bil zasnovan baročno. »Mozarta sicer ne umeščamo v barok, a vendar je prav v tem koncertu uporabil gradivo iz sonate za čembalo, ki jo je napisal eden od sinov Johanna Sebastiana Bacha - Kri-stian. Prav s tem delom se je Mozart, kar je posebnost, navezal na prehodno obdobje baroka in rokokoja,« je povedal Firšt. Koncert je v prelepem in akustičnem okolju celjske stolnice izzvenel izvrstno in več kot le zadovoljil občinstvo. Orkester pa je ob dobri interpretaciji dokazal da v svojem sestavu premore odlične soliste. BRST, foto: GrupA Četrti abonmajski koncert te sezone je Celjski godalni orkester odigral v stolni cerkvi sv. Daniela. Abraham velenjskega gledališča Gledališče Velenje letos praznuje 50 let delovanja. Praznovati so začeli v petek s prvim gledališkim dnem, vrhunca bosta še dva, in sicer s še dvema gledališkima dnevoma. Najbolj slavnostno bo novembra, ko bodo podelili tudi priznanja in nagrade vsem, ki so delali v tem ljubiteljskem gledališču. Gledališče Velenje je začelo delovati leta 1962 pri DPD Svoboda Velenje. Kasneje se je preimenovalo v Amatersko gledališče Velenje, pod imenom KD Gledališče Velenje pa deluje zadnjih deset let. To ljubiteljsko gledališče je prepoznavno predvsem zaradi aktualnega in humornega repertoarja. Ves čas je bila osnova gledališča neprofesionalna, zato je moralo biti ljubiteljev dovolj. V zadnjih petdesetih letih je tako na velenjske odrske deske stopilo več kot 600 amaterskih igralcev, ki so tudi soustvarjali dramska besedila. Gledališče vsako sezono, tako je že vseh petdeset let, na oder postavi vsaj eno predstavo. V tem pogledu je letošnja sezona precej plodna, saj so imeli novembra premiero komedije Ri-charda Harrisa Enkrat na teden, ki je glavna produkcija sezone 2011/12, v petek pa so na začetku praznovanja 50-letnice odigrali še eno premiero. Na petkovem prvem gledališkem dnevu so odigrali tri predstave. Dopoldne so po dolgih letih spet na oder postavili predstavo za otroke, in sicer so premierno uprizorili predstavo Stra-hec. Zvečer pa so odigrali dve enodejanki, ki so ju že igrali, in sicer komediji 10 ter Pacienti v čakalnici. ŠK V Gledališču Velenje se lahko pohvalijo, da imajo člane, ki so delovali že ob ustanovitvi ljubiteljskega gledališča, v zadnjih treh letih pa so dobili tudi veliko novih članov. Aktivnih je okoli 20, vseh članov društva pa je približno 40. Umetnost v steklu Na Gradu Podsreda je na ogled nova razstava steklenih mojstrovin članov Društva steklarjev Slovenije. Na razstavi Ars vitraria svoja dela predstavljajo Tanja in Franci Valenčak ter Leonida Justinek. Razstava je plod odličnega večletnega sodelovanja Društva steklarjev Slovenije in Kozjanskega parka. Člani društva namreč vsako leto razstavljajo svoje umetnine na gradu Podsreda in ob razstavah izvajajo tudi steklarske delavnice. Tako ohranjajo bogato kulturno dediščino steklarstva na Kozjanskem. Tanja in Franci Valenčak, nekoč zaposlena v kozjanskem obratu Steklarne Rogaška, zdaj nadaljujeta kreativno delo kot zasebnika. Njune kristalne izdelke odlikujeta mehka linija brusa in bogastvo likovnih motivov v tradicionalni tehniki gravure na steklu. Leonida Justinek pa je oblikovalka, kiparka steklenih mas, predmetov in struktur. Že leta se ukvarja s stekleno fuzijo kremena in steklenih kristalov in raziskuje nove tehnološke možnosti. Odprtje razstave je popestrila etno skupina Nojek. BS KULTURA Kosta ni le odličen kitarist, kitare tudi sam izdeluje. Kosta na ■ v v prizorišču »zločina« Priljubljen celjski kitarist napoveduje koncert ob 30-letnici delovanja Ni naključje, da znan celjski kitarist Brane Mi-hajlovic Kosta 30-letnico svojega delovanja praznuje v Plesnem forumu Celje. Tam je namreč dolga leta kraljeval priljubljeni klub Barfly - prizorišče in shajališče tedanje celjske mladine, ki ga je ustanovil in vodil prav Kosta. Po več kot 15 letih se tako Kosta vrača na prizorišče »zločina«. »Moj zločin je bil, da sem v Barflyu organiziral več kot 400 dobrih prireditev in s tem dal prispevek temu mestu. V soboto se vračam s koncertom, ki bo nekakšen prerez mojega dela. V prvem, akustičnem delu bom predstavil svoje ustvarjanje na področju blues glasbe, zatem bo sledil nastop z mojo novo skupino Kitarzani in s še nekaterimi gosti, ki bodo presenečenje,« pravi Kosta. Kitarzani se usmerjajo v blues-rock glasbo, imajo pa kar tri kitariste. Ob Kosti še dolgoletnega prijatelja in sodelavca v večini Kostinih skupin - Mitjo Korberja in mladega Iva Peperka; bobna Jani Košir, Robi Vinko igra bas. Tridesetletnica je tudi pravi čas za obujanje spominov. »Moji so v glavnem lepi. Ko sem na odru, sem v elementu, kjer se počutim kot doma - uživam. Sicer pa mi v spominu najbolj ostajata koncerta z Radetom Šerbedžijo in s Pe-rom Lovšinom ob njegovi 50-letnici. Obakrat je bilo vzdušje v Križankah čarobno. Toda takšnih trenutkov se v 30 letih nabere veliko. Le redke med njimi daš v poseben predalček in si tu in tam rečeš: >Glej tudi tam sem bil Skrbno hranim fotografije s posebnih dogodkov, vstopnice _ in občasno >prečekiram<, če je še vse na mestu,« pravi Kosta. Kosta ni le »lokalni« heroj. Je eden redkih slovenskih kitaristov, ki obvladajo t.i. slide tehniko igranja akustične in tudi resofonične kitare. Zlasti slednja je zaradi posebnega kovinskega zvoka prava posebnost. Po še ena posebnost ga krasi. Kitare ne le igra ampak jih tudi izdeluje. Ga pred koncertom kaj stiska? »Ne, prav nič. Nimam problemov s tem, da se vračam v nekdanji Barfly, saj se z Gogo in Dušanom odlično razumem in med nami ni zamer. Me pa dostikrat vprašajo, kako da grem tja igrat. Z veseljem bom prišel, odličen klub vodita in v takšnih prostorih je vselej dobro igrati.« BRST Foto: TimE NE ZAMUDITE ^ ^ velikonočnega koncerta zasedbe Fa-Vo-Za, ki bo v nedeljo ob 17. uri v cerkvi na Rogli, v okviru cikla Hiše kulture Celje in Uniturja - Glasba z Rogle FaVoZa je fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center, v kateri prepeva 18 dijakov od 2. do 4. letnika. Mlad, a uspešen vokalni sestav bo predstavil praznično obarvan spored, sestavljen iz duhovnih in posvetnih del iz domače in tuje glasbene zakladnice, ki jih je navdihnil velikonočni čas. Po dobrih dveh letih obstoja se Fa-Vo-Repertoar zasedbe je pester in vsebuje dela skladateljev od renesanse do sodobnosti, prav tako pa številne priredbe ljudskih pesmi in popularne glasbe. V preteklem letu se lahko Fa-Vo-Za pohvali s 1. mestom na festivalu ruske glasbe Krilate gugalnice in 1. mestom ter zlato plaketo na Mednarodnem zborovskem tekmovanju na Malti. Vstopnina 6-8 EUR ^ ^ predstave Ko sem bil mrtev, ki jo bo od 6. do 14. aprila v SLG Celje kot gostujočo predstavo v letošnjem abonmaju igrala SNG Drama Ljubljana. A burleska Ernsta Lubitscha je bila lani na Dnevih komedije žlahtna komedija po izboru strokovne žirije, Diego de Brea pa žlahtni režiser. Burleska je zasnovana na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. Lubitschev junak je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in predaja veselju s šahiranjem v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo to moti njegovo taščo, ki mu lepega dne (pravzaprav sredi noči) zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem stopnišču. Naslednjega dne napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. A tašča že išče novega ženina za užaloščeno hčer _ Od Mešanega komornega pevskega zbora Celje se je na Koncertu prijateljstva poslovila dirigentka dr. Dragica Žvar (skrajno levo). Slovo na Koncertu prijateljstva V celjskem Narodnem domu so na tradicionalnem Koncertu prijateljstva, letošnji je bil že 22. po vrsti, zapeli trije pevski zbori treh dežel: Moški pevski zbor Foltej Hartman Slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Pliberka na avstrijskem Koroškem, Mešani pevski zbor Halialetum Skupnosti Italijanov iz Izole ter Mešani komorni pevski zbor Celje, ki je bil gostitelj in organizator letošnjega koncerta prijateljstva. Zamisel o skupnem druženju in koncertiranju se je rodila leta 1991 in od takrat je koncert prijateljstva vsako leto v drugem kraju, od koder so zbori. Koncert je v Narodnem domu obiskalo lepo število poslušalstva, vsak zbor pa se je predstavil s šestimi pesmimi, od klasičnih in umetnih skladb do narodne pesmi, značilne za okolje, od koder so zbori. Prijetno druženje so pevci nadaljevali še po koncertu in si obljubili, da se drugo leto zopet srečajo. Posebnost letošnjega celjska koncerta je bila, da se je Mešani komorni pevski zbor na njem poslovil od svoje dolgoletne umetniške vodje, ki je zbor vodila od leta 1998, doktorice zborovske glasbe Dragice Žvar, ki se je tako poslovila od aktivnega delovanja na zborovskem področju. BS, Foto: SHERPA Z gospeli v pomlad Odlična vokalna zasedba 4Given je tudi v soboto navdušila občinstvo na novem kulturnem galopu v Centru konjeniškega športa Celje. Večer je minil v znamenju gospel in popularne vokalne glasbe. 4Given namreč sodijo med najboljše a cappella sestave na naših tleh. V zasedbi pojejo Kristijan Korat in bratje Simon, Kristjan in Matej Virtič, vztrajajo pa pri tipični črnski duhovni izraznosti, s katero so pevci prepričljivi do te mere, da jih poznavalci postavljajo ob bok najimenitnejšim predstavnikom te glasbene zvrsti. Znanim gospel standardom so člani nadeli nove aranžmaje, v katere vnašajo elemente vocal playa, za katerega je značilno glasovno oponašanje različnih glasbil. Poleg priredb skupina ustvarja tudi povsem avtorsko glasbo. BS, foto: GrupA PodajmFiimToko dobrtfdelnf koneert ^jOMBiainiaMDiiD OD Ji 1 I MateialRajhWeri VohajS^pmf^li J^aprjl2012o^19.im Kulturni dom Šentjur g?. BarQI^MlklIclTüiik ijtfratail^Kn Iijn IC a'ígMSKjtó. flileti ijiMenijjfMdiV gmEMčinsIfa rvei WMiileJiM inliiilln^ Bezjakova mojstrovina ni zadostovala Tretji zaporedni poraz Celjanov; olajšali so jih Kranjčani! Obe prvi (torkovi) tekmi 28. kroga 1. slovenske nogometne lige sta se zaključili z zmagama gostov z 2:1, Olimpije v Areni Petrol in - na srečo Celjanov - Triglava v Lendavi. Tako so varovanci Damjana Romiha zadržali prednost sedmih točk pred Nafto, ki je predzadnja. Rudar je gostoval v Domžalah in iztržil točko v sodniškem podaljšku tekme. Boljši, a praznih rok Celjski nogometaši so doživeli drugi zaporedni poraz doma, potem ko je že v 3. minuti Močič pripravil izjemno priložnost Tadeju Kotniku, ki je ostala neizkoriščena. Nato je bil Marijo Močič sam pred vratarjem Džafičem, a je slabo ustavljal žogo. Sledilo je še nekaj domačih poskusov, nato pa so udarili »zmajčki«. Najprej je Klemen Medved odbil žogo pred golovo črto, nato pa je izvrstni Vršič našel Djermanoviča v kazenskem prostoru. Tik pred odmorom je bilo 0:2, ko je zadel Nikezic. Gostitelji so v drugem delu krenili še odločneje in zaostanek znižali po izjemnem pre-igravanju Romana Bezjaka. Po potezi Romana Bezjaka v slogu največjih mojstrov žogobrca je prvič v 1. SNL gol dosegel Benjamin Verbič. Celje (4-2-3-1): Mujči-novič - Medved, Krajcer, Centrih, Gaber - Krljano-vič, Gobec - Bezjak, Močič, Verbič - T. Kotnik. Igrali so še Žurej, Kos, Romih. Rudar (4-4-2): Savic - Dedič, Stojnič, Novako-vič, Rošer - Žinko, Tolimir, Trifkovič, Rotman - Klinar, Črnčič. Igrali so še Bizjak, Majcen, Podlogar. Na mestu je ob čelni črti dvignil žogo preko Joviča in zaposlil Benjamina Verbiča za njegov prvi gol v prvoligaški konkurenci: »Zelo sem vesel zavoljo prvenca, toda zaradi poraza seveda ostaja grenak priokus. Roman je fantastično preigraval po levi strani, me opazil in mi lepo podal. Mislim, da smo bili celo boljši v prvem polčasu, ko smo imeli štiri, pet priložnosti, ki so ostale nerealizirane. Ljubljančani so preveč kvalitetni, da tega ne bi izkoristili.« Vršič je nato s kota zatresel vratni-co, Bezjak pa na drugi strani oplazil prečko. Zapretil je še Močič, v 80. minuti pa je zadnjo priložnost za izenačenje zapravil najboljši strelec Celja Bezjak. Že kronična neučinkovitost Trener gostov Bojan Pra-šnikar je rutinirano pripeljal svoje moštvo do 14. zmage: »Osvojili smo pomembne točke. Olimpija je s tem vendarle popravila letošnje medsebojno razmerje s Celjem in se malce oddolžila za poraz v Stožicah s 3:0. Agresivnost domačih nas je držala v veliki negotovosti. V pravem trenutku smo dosegli drugi gol, v drugem polčasu pa nas je paraliziral prejeti zadetek. Celjani so si ustvarili še nekaj lepih priložnosti, a jih na našo srečo niso izkoristili.« Strateg iz Šmartnega ob Paki dolgo ni zapustil garderobe in svojim varovancem odčital glasno lekcijo. Damjan Romih je bil otožen po že osmem domačem porazu: »Olimpija je zmagala zasluženo, saj je dosegla gol več od nas. Unovčila je svoje izkušnje in širši igralski kader. Slabo smo reagirali pri dveh njenih prehodih v napad, v zaključkih naših akcij pa smo bili premalo natančni, kar se nam kar naprej ponavlja. Med odmorom smo se dogovorili, da pritisnemo in skušamo čim prej zadeti, kar nam je sicer uspelo. Žal nam je kasneje zmanjkalo kakovosti in zbranosti za izenačenje. Ni mi vseeno za mlade fante, ki pridno trenirajo. Z večino tekmecev so bili spomladi vsaj enakovredni, dostikrat pa jim je zmanjkal le kanček za uspeh.« Romih je priznal je, da je z enim ušesom spremljal razplet dvoboja Nafta - Triglav. »Zelo nam je šel na roko izid v Lendavi, toda pred nami je še osem krogov, na voljo je še 24 točk in vsekakor se še nismo izognili devetemu mestu.« Jutri se bosta v Areni Petrol pomerila soseda na lestvici. Za Domžale Romih meni, da bi si glede na kakovost moštva zaslužilo višji položaj na razpredelnici. Žinko ne, Majcen ja Velenjski nogometaši so na drugem zaporednem gostovanju od treh vknjižili še drugo točko, po Lendavi še v Domžalah. Zaostajali so že v 8. minuti po golu Osmanaja. O samem poteku akcije bi lahko še dolgo razpravljali, potem ko je pred vodilnim zadetkom 20 metrov oddaljen od gola po trku s Korunom okrvavljen obležal Rusmin Dedič, a sodnik Habjanič ni dosodil ničesar. Posledično so gostitelji, ki jih vodi novi trener Stevan Mojsilovic, prišli do vodstva. Po njem so igrali previdno, več priložnosti je imel Rudar. V drugem polčasu so Velenjčani tempo še dvignili in Leon Črnčič je zadel prečko. V 79. minuti je glavni sodnik ocenil, da je Halilovič z roko udaril Majc-na, in pokazal na belo točko. Domači so se upravičeno jezili, izkazal se je njihov vratar Vidmar, ki je obranil strel Luke Žinka. Rudarju se je pritisk znova obrestoval, ko je v 92. minuti Habjanič še drugič pokazal na belo točko, potem ko je Halilovič z očitnim prekrškom zaustavil Damjana Trifkoviča. Z bele točke je bil natančen Luka Majcen, ki je v igro prišel z rezervne klopi. »Pred drugo enajstmetrovko je bilo nekaj zmede, zato sem stopil naprej, čeprav ponavadi ne streljam z bele točke. Vratar je »skor« branil, a »skor« še ni zajca ujel _ Zdaj gremo po tri točke v Kranj.« Trener Milan Duričic je po remiju dejal: »Na žalost smo zopet zapravili veliko priložnosti, tudi enajstmetrovko. S točko moramo biti zadovoljni, a dobra igra ni bila okronana z zmago. Ne vem, ali smo se zamerili bogu ali komu. Fantje sicer vedo, kje so naredili napake in to bo treba popraviti. Pozitivno je, da nadaljujemo brez poraza, a želimo si zmagovati. Pred nami je Triglav, ki je že marsikoga presenetil. Čaka nas motiviran nasprotnik in treba bo garati za uspeh.« DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: TimE LESTVICA 1. SNL MARIBOR 28 19 6 3 61:30 63 OLIMPUA 28 14 7 7 47331 49 HITGORICA 28 12 8 8 41:29 44 MURAOS 28 13 5 10 38:38 44 LUKAKOPER 28 11 8 9 40:32 41 RUDAR 28 9 9 10 43:39 36 DOMŽAL! 28 9 6 13 3344 33 CEUE 28 8 7 13 3643 31 NAFTA 28 5 9 14 3048 24 TRIGLAV 28 5 5 18 1348 20 Prve na vasi, tretje v državi Šempetranke še nikoli boljše Odbojkarice Alianse so v 2. tekmi končnice za 3. mesto suvereno premagale Koprčanke, s katerimi so se za tretje mesto državnega prvenstva merile že lani, toda neuspešno. Letos se je tehtnica prevesila, slavile so s 3:0 (15, 20, 19). Domačinke so bile pred polno dvorano v Šempetru za razred boljše, še posebej v prvem nizu, ko so bile učinkovite v napadu, dobre v obrambi in z malo napakami pri servisu. »Pričakoval sem, da bodo tako odigrale celo tekmo, a jim je v nadaljevanju popustila koncentracija. Stvar je razumljiva, saj so bile pod vtisi iz uvodnega niza, ki so ga odigrale fenomenalno,« je igro komentiral trener Beno Božič, ki je s celotno sezono zelo zadovoljen, kljub slabi izkušnji s slovenskega po- Pred zaključkom napada že pripravljene za obrambo. Odbojkarski klub Aliansa Šempeter je z bronom v državnem prvenstvu pred 500 navijači zabeležil največji uspeh v zgodovini kluba. Na sprednjem delu majic je zapisano Prve na vasi, na hrbtnem pa Tretje v državi. kala. Edina slabo odigrana tekma jih je namreč stala uvrstitve na zaključni turnir. Z nedeljskim obračunom so neuspeh nadoknadili, saj so premagali boljšo in finančno močnejšo ekipo Kopra. Z osvojenim bronom so Šem-petranke dosegle največji uspeh v zgodovini kluba. Med odbojkaricami Ali- anse že dve leti blestita Mojca Božič in Živa Recek, a kot pravi trener Božič, so bila letos ključna za uspeh ostala dekleta, ki so naredila velik korak naprej. »Celo sezono smo si želele in trenirale za to, kar nam lani ni uspelo. Letos smo ubrale nekoliko drugačno taktiko, saj smo formo tempirale za konec, ko smo jo najbolj potrebovale,« je po tekmi povedala Mojca Božič. Cilji za prihajajočo sezono še niso povsem jasni. Zapušča jih Živa Recek, zato morajo čim prej najti ustrezno zamenjavo in še morebitno okrepitev. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Laščanom uspel redko viden preobrat Blestel 18-letni Miha Lapornik Lokalni košarkarski derbi med Ele-ktro in Zlatorogom je s 77:75 pripadel gostom iz Laškega. Šentjur je na gostovanju pri Unionu Olimpiji izgubil z 82:69. V Šoštanju so gledalci pospremili izjemno tekmo. Bila je že ena izmed ključnih v boju za uvrstitev med najboljšo četverico. Dve sekundi pred koncem Prvo četrtino so košarkarji Elektre dobili z 22:15, potem pa so Laščani udarili nazaj in ob polčasu vodili s 33:31. V tretji četrtini pa se je razigralo domače moštvo in naredilo delni rezultat kar 24:4 in se odlepilo na velikih 15 točk naskoka (52:37). »Pivovarji« so pred zadnjimi desetimi minutami zmanjšali zaostanek na šest točk. Dve minuti pred koncem tekme je na semaforju kazalo 63:54 v korist domačinov in domači gledalci so začeli prepevati ter se veseliti. Zatem je tako kot proti Šentjurju na sceno stopil mladi košarkar Miha Lapornik, ki je Zlatorog približal na 62:65. Napad so imeli igralci Elektre, ki pa so ga po minuti odmora zapravili in Nejc Strnad je s fantastično trojko slabi dve sekundi do konca izenačil na 65:65 ter izsilil podaljšek. Vse se je začelo znova. V petih minutah podaljška je še naprej blestel 18-letni Miha Lapornik, ki je bil z 18 točkami najboljši strelec, posledično pa skupaj s soigralci Zlatorog pripeljal do zelo pomembne zmage. Lepa stran košarke Znova ne moremo mimo sodniške trojke (Lovšin, Mlakar, Česen), ki se je v Šoštanju v drugem delu tekme dobesedno izgubila, ko je bila daleč od tega, da bi bila nevtralna. Sprva je stopila na stran Elektre, zatem kompenzirala na strani Zlatoroga, vendar pa na srečo vseh ljubiteljev košarke v podaljšku ni Nejc Strnad je prestregel Elektrin napad in v Šoštanju z zadetim metom za tri točke izsilil podaljšek. krojila razpleta. Nejc Strnad je o trojki za izenačenje dejal: »Verjeli smo vseh 40 minut. Ob koncu rednega dela je bila prisotna morda tudi sreča, a ta spremlja hrabre. Kdorkoli bi lahko metal to trojko, a takrat sem bil to pač sam po podaji Luke Lapornika. Sreča je bila na moji strani in upam, da bo še več takšnih tekem. V Laškem sem zato, da pomagam po najboljših močeh.« Trener Zlatoroga Ivan Sunara je pripomnil: »Moji fantje so dvakrat izgubili zbranost. V prvi četrtini smo slabo odigrali v napadu, to se nam je ponovilo v večjem delu tretje četrtine. Izgubljene žoge so nas drago stale. Mlada ekipa je potrebovala prelomen trenutek, našla ga je v sami končnici. S timskim odgovorom in veliko borbo smo prišli do podaljška, kjer so bile na naši strani velike možnosti, ki smo jih izkoristili.« Sunara je o trojki Strnada za podaljšek dodal: »Kot aktiven košarkar sem odigral veliko takšnih tekem, doživel sem jih tudi kasneje kot trener. To je lepa stran košarke. Mi smo pošteno delali, veliko tekem na podoben način izgubili, zdaj pa je prišla nagrada za nazaj. Mladost in delo sta bila nagrajena.« Neverjetne napake Laščani imajo po štirih tekmah po dve zmagi in poraza, Elektra je ostala pri eni zmagi. Domači trener Gašper Potočnik je bil razumljivo zelo razočaran, saj je imela Elektra že dobljeno tekmo: »S to zmago bi bili v igri za četrto mesto, a o tem je sedaj brezpredmetno govoriti, ko smo izgubili dobljeno tekmo. Z neverjetnimi napakami smo Zlatorogu dali priložnost, da je izsilil celo podaljšek. Fantom nimam kaj zameriti, saj so se borili po najboljših močeh. Nekateri fantje igrajo tudi z manjšimi poškodbami. Poraz prevzemam na svoja pleča. Je pa res, da takšnih napak v prihodnje ne smemo več ponavljati.« Laščani bodo jutri gostili Domžalčane, Šoštanjčani bodo gostovali pri Šentjurju, ki je v Ljubljani proti Unionu Olimpiji doživel še četrti poraz v ligi za prvaka. MITJA KNEZ Foto: SHERPA NA KRATKO Prva medalja za nov klub Sarajevo: Tekme svetovnega B pokala v prestolnici BiH so se udeležili tudi tekmovalci iz celjskega judo kluba Z'dežele Sankaku. V kategoriji do 63 kilogramov je Tina Trstenjak osvojila zlato, Nina Miloševič pa bronasto medaljo, kar je njen prvi vidnejši uspeh v novi sredini. Jelenko in Kotnikova Zreče: Najboljša športnika občine Zreče v letu 2011 sta nordijski kombinatorec Marjan Jelenko in odbojka-rica Carmen Kotnik iz Swa-tyCometa, ki ima najboljšo žensko ekipo, naj moštvo pa ni bilo proglašeno. Zmagi Brusu in Zupanu Skopje: Tekme na Kolpi so zaradi pomanjkanja vode odpadle in člani KKK Nivo Celje so se udeležili mednarodne tekme Ikas 2012 na reki Treski. Med kajakaši je prepričljivo zmagal Simon Brus pred Vidom Karnerjem, četrti je bil Nejc Konda. Martin Srabotnik je po kvalifikacijah zasedal drugo mesto, v polfinalu pa naredil veliko napako. Pri kanuistih je bil najboljši Blaž Zupan. Med dekleti je bila Janja Srabotnik druga, Tonka Kadilnik tretja. V torek v Šmarju Slovenske Konjice: Reprezentanca Medobčinske nogometne zveze Celje je v prijateljski tekmi premagala drugoligaša Dravinjo s 3:0. Strelci so bili Alen Neskič, Primož Močnik in Amel Hod-žič. V torek se bo v Šmarju ob 17.00 v sklopu kvalifikacij za UEFA pokal regij pomerila z MNZ Lendava. Prevlada mladih Celjanov Rogla: S slalomom za DP je zaključena sezona otroških tekmovanj, smučarji Uniorja Celje pa imajo najboljšo ekipo. V štirih disciplinah so osvojili trinajst medalj. V slalomu sta prvaka v kategoriji U14 Ula Podrepšek in Jakob Fonda, med U16 sta si Žiga Gajšek in Žiga Skaza delila drugo mesto. V kombinaciji superveleslalo-ma, slaloma in veleslaloma sta najboljša v Sloveniji Ula Pod-repšek in Jakob Fonda, Žiga Skaza pa je tretji. Lepa prednost Škalčank Velenje: V soboto sta bili odigrani prvi tekmi polfi-nala pokala NZS za ženske. Rudar Škale je s 6:2 ugnal Krko. Najprej je nesrečno avtogol dosegla Zala Gom-boc, potem pa so za visoko zmago zadele Polonca Govek trikrat, Anja Levačič dvakrat in Urška Žganec. Jutri hitro do gradu Celje: Prvi tek celjskih knezov se bo jutri začel ob 11. uri. »Povezal bo dve eminentni celjski lokaciji, Knežji dvor, kjer bo štart, in Stari Grad. Trasa bo vodila na Savinjsko nabrežje, kjer bodo tekači videli svoj cilj, ki pa ima za 160 metrov večjo višinsko razliko. Proga dolga štiri kilometre bo speljana ob starem mestnem obzidju, mimo vodnega stolpa na Cankarjevo ulico. Na gradu bo tekače >sprejel< celjski grof Herman II, njegovi zvesti vitezi bodo imeli turnir. Tek bo v vsakem vremenu,« je našteval predsednik AD Kladi-var Stane Rozman. (DŠ) Daneu Bezgovškovi in Božičku Zveza športnih društev Polzela je na gradu Komenda razglasila najboljše športnike v preteklem letu. Zlati plaketi sta prejela ka-rateistka Vesna Bezgovšek in atlet veteran Marko Božiček. Priznanja je dobitnikom izročil osrednji gost prireditve, košarkarska legenda Ivo Daneu. Članica Karate kluba Polzela Vesna Bezgovšek je bila peta na članskem EP v Švici in tretja na evropskem univerzitetnem prvenstvu v Sarajevu. Marko Božiček kot veteran dosega vrhunske rezultate v atletiki. V teku na 400 m z ovirami je na evropskih igrah veteranov osvojil srebrno medaljo, zmagal pa je na balkanskem prvenstvu v Domžalah. Na državnem prvenstvu je v teku na 60 m postavil državni rekord. »Z 49 leti sem tekmoval kot najstarejši v kategoriji, letos, z dopolnitvijo 50 let, sem prestopil v višjo starostno skupino, kjer bom najmlajši in bom s tem imel še več možnosti za uspeh. Bistvo vete- Zveza športnih društev Polzela je podelila zlati, srebrno, bronaste in posebno plaketo. ranskih tekmovanj je, da do-kažemo, da za aktiven šport ni nikoli prepozno,« razloži Božiček, ki je odpotoval na svetovno dvoransko prvenstvo na Finsko, kjer upa na uvrstitev v finale. Srebrno plaketo je prejel Luka De-beršek, član Karate kluba Polzela, za prvo mesto na mladinskem DP. Letos so na Polzeli prvič podelili posebno plaketo za vrhunski mednarodni dosežek, ki jo je prejel Dejan Glavnik. Pred leti se je s kolesom kot prvi Slovenec odpravil na pot okoli sveta. Kolesaril je pet let in prevozil več kot 118 tisoč kilometrov. »Januarja načrtujem podvig čez Afriko. Želim zrušiti Gu- innesov rekord, za kar moram razdaljo Cape Town-Ka-iro prekolesariti v 70 dneh,« nam je zaupal svoj glavni cilj Glavnik, ki bo v aprilu v okviru dobrodelne akcije 100 koles za socialno ogrožene otroke organiziral kolesarski vzpon na Goro Oljko. ŠPELA OŽIR Foto: TONE TAVČAR PANORAMA NOGOMET 1. SL, 28. krog: Celje - Olim-pija 1:2 (0:2); Verbič (54); Djermanovič (25), Nikezič (44), Domžale - Rudar 1:1 (1:0); Osmanaj (8), Majcen (92), Hit Gorica - Maribor 0:0, Nafta - Triglav 1:2 (0:1), Koper - Mura 3:1 (2:0). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 4. krog: Elektra - Zlatorog 75:77; Nu-hanovič 17, Bajramlič, Lelič, Julevič 13, Horvat 9, Zagorc 7, Pajevič 3; M. Lapornik 18, Strnad 17, L. Lapornik 13, Omič, Atanackovič 9, Vujasinovič, Brodnik 4, Nikolič Smrdelj 3, Union Olimpija - Šentjur 82:69; Dašič 20, Thompson 15; Nelson 18, Rembert 12, Držič 11, Pelc 9, Marič 7, Jurkovič, Ferme 6. Vrstni red: Union Olimpija 8, Helios 7, Krka, Zlatorog 6, Elektra 5, Šentjur 4. 1. SL (ž), za prvaka, 6. krog: Athlete Celje - Ilirija 87:65; Tre-bec 32, Orozovič 18, Abramo-vič 13, Klavžar 12, Jagodič 5, Gabrovšek 4, Bošnjak 2, Bri-šnik 1; Čuk 21, Bajraktarevič 10. Vrstni red: Athlete 47, Triglav 44, AJM 39, Ilirija 38, Grosuplje 36, Ježica 32. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 6. 4. MALI NOGOMET 2. SL, 22. krog: Benedikt - Velenje (20). Sobota, 7. 4. NOGOMET 1. SL, 29. krog: Celje - Domžale, Kranj: Triglav - Rudar (16). 2. SL, 20. krog: Radomlje - Dravinja, Šmartno - Aluminij (16.30). 3. SL - vzhod, 17. krog: Od-ranci - Zreče, Stojnci - Kovinar Štore (16). Štajerska liga, 17. krog: Šentjur - Ormož, Poljčane - Šmarje, Limbuš: Marles hiše - Šoštanj (16). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 5. krog, Laško: Zlatorog - Helios, Šentjur - Elektra (19.30). 1. SL, za obstanek, 6. krog, Ljubljana (Ježica): Parklji - Rogaška (18), Ljubljana (Kodeljevo): Geoplin Slovan - Hopsi (19). 1. SL (ž), za prvaka, 7. krog: Grosuplje - Athlete (17.30). 16 PETKOV INTERVJU NOVI TEDNIK Brezmadežne kemične industrije ni! Tomaž Benčina, prvi mož cinkarne, o tem, zakaj je podjetje zlatnina za Celje, o podobi cinkarne v javnosti, očitkih civilnih iniciativ _ Celjska cinkarna se, vsaj na prvi pogled, zdi še eno redkih podjetij, ki v pozitivnem smislu spominjajo na nekdanje čase velikih gigantov. »Cinkarna je šla skozi tran-zicijo brez velikih pretresov. Niti prejšnje niti sedanje vodstvo se nista povezovala z lastninjenjem, zato smo tudi relativno uspešni. Teh zgodb nimamo niti jih nismo imeli in jih tudi ne bomo, dokler jo bo vodila sedanja uprava,« je poudaril prvi mož celjskega giganta Tomaž Benčina. Seveda cinkarni z več kot tisoč zaposlenimi tudi zakon določa nekatere naloge. »Imamo organe upravljanja z delavske strani, tudi dva delujoča sindikata, s katerima mislim, da relativno korektno sodelujemo. Res je tudi, da je bila politika vodstva tenkočutna do ljudi: v vseh teh letih nismo nikogar odpustili, tudi takrat, ko rezultati niso bili bleščeči. Takrat smo z mehkimi metodami prišli do vzdržnega rezultata. Tudi lastniki so podpirali tovrstno politiko. Že dolgo gonilo podjetja ni zgolj dobiček, temveč je v ospredju tudi skrb za zaposlene oziroma sinergija z vsemi deležniki,« je izhodišča v poslovanju navedel Benčina. Verjetno bi moralo biti znano, kaj vse izdelujete v cinkarni, vendar imam občutek, da ljudje ne poznajo spektra izdelkov. Cinkarna Celje, vsaj naši izdelki, je v tem okolju manj prepoznavna, ker proizvajamo veliko izdelkov, ki niso namenjeni široki potrošnji. Strinjam se, da nas ljudje relativno malo poznajo. Slovenski trg je za nas pač manj pomemben, saj izvozimo 85 odstotkov vseh proizvedenih izdelkov. Iz pretežno metalurškega podjetja in pridelave cinka ter cinkovih izdelkov smo prešli v kemično dejavnost. Trenutno imamo šest proizvodno-poslovnih enot. Alfa in omega je titanov dioksid, ki predstavlja 70 odstotkov proizvodnje, 15 odstotkov predstavljajo cinkovi izdelki, ostali izdelki pa so slovenskemu trgu bolj znani. Recimo lepila Nive-dur, strojni ometi Omalt, zemlja Humovit, škropivo Cuprablau. Imamo tudi relativno široko paleto grafičnih izdelkov, predvsem tiskarskih plošč in barv, visokokakovostne izdelke iz teflona, v Mozirju proizvajamo »masterbatche« in praškaste lake. Tako je velik del Gorenjevih gospodinjskih aparatov pobarvanih z našimi praškastimi laki. Kakšen je vaš tržni delež v evropskem in kakšen v svetovnem merilu? Cinkarna je eno redkih slovenskih podjetij, ki ima omembe vreden tržni delež pri enem proizvodu. Titanov dioksid je namreč ena najpomembnejših industrijskih kemikalij in pri njem cinkarna dosega odstotek svetovne proizvodnje. To se morda sliši malo, vendar v Sloveniji ni veliko izdelkov oziroma podjetij, ki bi imela takšen tržni delež. Še vedno smo največje kemijsko podjetje, imamo svoje mesto v Sloveniji, naš najpomembnejši trg pa ostaja Evropa - približno 75 odstotkov izdelkov izvozimo v druge države Evropske unije. Razprte škarje dobičkonosnosti Tako rekoč ni podjetja, ki vsaj dela svojih poslovnih težav ne bi upravičevalo s sve- Cinkarna Celje je lansko leto končala z rekordnimi 46 milijoni evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) in 25,5 milijona evrov čistega dobička. Lanskoletni čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2010 skoraj potrojil in celo presegel tistega, ki so ga v družbi ustvarili med letoma 2005 in 2010 skupaj. »Negativno podobo v javnosti je najtežje spremeniti. Še prijatelji vam ne verjamejo več, soseda pa pride gledat, če gojimo solato na vrtu. Zanjo nimam časa, k sosedi pa bi z veseljem prišel ponjo.« Pogovor s Tomažem Benčino, univ. dipl. inž. metal. in univ. dipl. ekon., predsednikom uprave in generalnim direktorjem Cinkarne Celje z novinarkama Tatjano Cvirn (levo) in Urško Selišnik (desno) »Politika vodstva ni taka, da bi na zdravju Celjanov kovali dobičke, sicer bi se sam raje preselil v Salzburg in od tam vodil podjetje.« tovno krizo. Kako ste jo na svojih plečih občutili v vaši panogi? Ta je vedno nekaj posebnega. Ko so drugi v Sloveniji doživljali največji razcvet gospodarstva - žal se je izkazalo, da na napačnih temeljih - je cinkarna preživljala težka leta. Tako je bilo v letih 2008 in 2009 zelo težko, vendar smo »povlekli« nekaj pomembnih potez, ki so se izkazale za pravilne. Predvsem smo vztrajali na naših trgih in v težkih časih obdržali stranke. Že leta 2010 smo dosegli dobre rezultate, lansko leto pa je bilo rekordno. Naj povem, da za naše uspešno poslovanje ni pogoj zgolj višina prodaje, saj je velik delež prodaje vezan na borzne cene kovin, ki pogosto močno nihajo. Zaradi tega samo realizacija ne daje pravega pogleda na uspešnost poslovanja. Lahko pa rečemo, da so se zaradi rasti cen pigmenta titanovega dioksida škarje dobičkonosnosti odprle. V kriznih letih smo se odločili za nekaj potez in sklenili nekaj dobrih pogodb, ki nam zdaj prinašajo sadove. Tudi v primerjavi s konkurenco. Je za rekordno poslovanje v zadnjih dveh letih kriv propad konkurentov, ki bi za seboj pustili kakšno vrzel? Ne, saj je proizvodnjo zaprl relativno majhen delež konkurentov oziroma so nastajale druge proizvodne lokacije. Velike korporacije imajo več proizvodnih enot oziroma lokacij in so bolj kot ne samo optimizirale delo. Naš tržni delež se ni povečal. Dolga leta težkih razmer v panogi so povzročila pomanjkanje investicij in ob povečanju povpraševanja, predvsem na Daljnem vzhodu, se je to odrazilo v zviševanju cen naših izdelkov. Lanski čisti dobiček bi bil višji, če v njegovo breme ne bi všteli še za dodatnih 12 milijonov evrov ekoloških rezervacij. Poleg tega ste poplačali kar nekaj milijonov evrov posojil, tako da imate le še za dobrih 20 milijonov evrov finančnih obveznosti. Tudi skozi krizna leta je cinkarna ustvarjala soliden denarni tok. V letih 2003-2006 smo ogromno vlagali in v letu 2009 smo bili na prelomni točki, ko je bila zadolženost nevzdržno visoka. Edina logična posledica je bila, da smo se postavili na okope in začeli razdolževati, kolikor se je dalo. Danes smo zanemarljivo malo zadolženi, bolj stabilni in v primeru nove krize manj ranljivi. V gospodarstvu bo pač prihajalo do nihanj, pozitivnih ali negativnih, in novo krizo bomo pričakali močnejši. Kako kaže za letos? Po nekaterih informacijah je tudi v cinkarni mogoče opaziti ponovno ohlajanje evropskega gospodarstva. Res je, da takšnega nadaljevanja in rekordnega poslovanja ne moremo pričakovati. Takšen donos, dobiček, velik delež rezervacij _ se realno težko ponovi. Vendar računamo, da bo letošnje leto še vedno zelo solidno. Za dolgoročne napovedi lahko rečem, da so se tržne razmere tako spremenile, da bodo velik del dobička pobrali dobavitelji surovin. Tam so bila vlaganja v nove kapacitete še bolj pičla in pomanjkanje surovin občutimo vsi proizvajalci industrijskih dobrin. Po letu 2013 lahko pričakujemo bistveno večje stroške nabave materiala. Vendar ima podjetje dober položaj in pričakujem, da bomo tudi v prihodnje težave uspešno prebrodili. Ne srebrnina, zlatnina za Celje Cinkarno z njeno dolgoletno tradicijo ocenjujejo kot najbolj trdoživo med družbami, ki so še v državni lasti. Čaka vas prodaja, saj po mnenju Aukn ne sodite med državne strateške naložbe - torej niste med srebrnino. Uprava mora narediti vse, da nas lastniki obravnavajo kot družinsko srebrnino. Logično je, da je stanje slovenskega gospodarstva in finančnega sektorja takšno, da je teh strateških podjetij zelo malo. Večina je povezanih z energetiko ali infrastrukturo. »Očitajo nam, da vlagamo v družbeno odgovorne projekte in da si s tem kupujemo naklonjenost. Cinkarna kot eno redkih podjetij v Celju vlaga veliko denarja v vse to, s tem si ničesar ne kupujemo, je pa res, da potem marsičesa ne bo, če ne bomo namenjali za kulturo, šport Je pa res, da cinkarna verjetno za Slovenijo ni tako pomembna, kot je za Celje. V tem okolju ne bi rekel, da gre za srebrnino, temveč za zlatnino, saj predstavljamo enega najmočnejših gospodarskih subjektov. Ne le zaradi zaposlenih, temveč zato, ker ustvarjamo relativno visoke donose. Zaradi tega se kar nekaj davkov in prispevkov zlije v občinski proračun. Kljub temu je prodaja zelo verjetna, saj slovenski finančni sektor druge možnosti nima. Zagotovo pa bo ta proces zahteven. Že nekaj časa se lastniki dogovarjajo o prodaji deležev. Kolikšen je vpliv vodstva? Sodelujemo toliko, kolikor nas lastniki pozovejo. Kupcev za podjetje, vsaj kolikor nam je znano, se ne tare. Vodstvo lahko po formalni plati vpliva na proces prodaje, toda lastniki odločajo o načinu in »timingu«, tudi o tem, če bo do prodaje sploh prišlo. Stališče uprave je, da ko se bodo lastniki tako odločili, bomo v procesu maksimalno sodelovali. Za cinkarno bomo poskušali najti dolgoročnega strateškega partnerja, ki bo skrbel za ohranitev proizvodnje, razvoj in družbeno odgovorno ravnanje v našem okolju. Je za vas kapital brez barve ali mislite, da obstajajo prednosti domačega kapitala v primerjavi s tujim? Verjetno je iluzorno pričakovati, da bi se v Sloveniji našel investitor za tako veliko podjetje. Logično je, da bodo to tujci. Težko je napovedati, kakšen strateški partner bi bil primeren za podjetje, bomo pa naredili vse, kar je v naši moči, da bosta proizvodnja in razvoj ostala v Celju. Vemo, scenariji so zelo različni, lahko pride do dobronamernega ali sovražnega nakupa. Bi se strinjali, da cinkarna ob prevzemu verjetno ne bi bila več to, kar je zdaj? Vsak kupec, ki pride in investira, želi od podjetja dobiti povračilo za vložena sredstva. Izčrpavanje podjetij je malce zlorabljena beseda. Res je, da si vsak investitor želi vloženi kapital povrniti v doglednem času. Vendar bo brez sodelovanja z vsemi deležniki - zaposlenimi, lokalno skupnostjo in državo - težko prevzeti podjetje. Cinkarna je zapleteno in zahtevno podjetje, ne le za vodenje, in ga ne bo enostavno kupiti. Uprava, tudi sam osebno, smo imeli ponudbe, da bi se šli notranje lastninjenje oziroma izvedli menedžerski odkup. V tem nismo videli smisla. Po moje mora mene-džer zgolj voditi podjetje in dobiti plačo za opravljeno delo, lastniki pa naj upravljajo s premoženjem, kot je treba. Podjetja, kot je cinkarna, brez relativno dobrega finančnega temelja ne moreš kupiti. Torej računate na lastnike kot strateške partnerje? Cinkarna kratkoročno še lahko obstaja v sedanji obliki, ko imamo tri, štiri skupine večjih lastnikov, srednjeročno pa moramo priti do strateškega partnerja, ki bo vedel, kaj narediti s podjetjem in kako izkoristiti morebitne sinergije. Veste, da so zaposleni protestirali proti prodaji, vendar dolgoročno sedanji položaj ne bo mogel ostati nespremenjen. Res je, da cinkarna potrebuje strateškega lastnika. NOVI TEDNIK PETKOV INTERVJU 17 »Za sedanje lastnike ne bi mogel reči, da ne >igrajo< svoje vloge. Tako država kot finančni holdingi so podpirali razvoj podjetja in bilo bi nepošteno, da bi rekel, da so slabi lastniki. Podpirali so načrte prejšnje in sedanje uprave. Danes je cinkarna dobro podjetje in pri tem so sodelovali tudi lastniki.« »V Sloveniji je delovanje podjetij skrajno oteženo zaradi določenih predpisov, regulativ, nespoštovanja zakonodaje, neživljenjskih zakonov Slovenci imamo dve lastnosti: pogosto smo bolj pa-peški od papeža, poleg tega pa na nek način uživamo v tem, če drugemu gre slabo. Poveličujemo negativne plati, kar zagotovo ne vpliva dobro na delovanje gospodarskih subjektov. Od države bi pričakoval, da dosledno uveljavi tisto, kar je napisano, ter da so postopki kratki in učinkoviti.« »Cinkarna je v prednosti, ker posluje na tujih trgih. Ne rečem, da je tam vse bleščeče, vendar se mi zdi, da je poslovna morala na bistveno višji ravni. Seveda se razlikuje od države do države, vendar je precej boljše kot pri nas. Mi imamo mlado demokracijo, proces lastninjena, ki je bil v prvi fazi relativno solidno zamišljen, se je >sfižil<, vsi pa poveličujemo samo negativne informacije. Tudi novinarji imate težave, da se bolje kot pozitivne prodajajo negativne informacije.« Ekologija povezana z vsemi naložbami Cinkarna se z ekološkimi temami pogoste znajde v medijih ^ Vpetost našega podjetja v okolje je žal prepogosto zlorabljena tema. Alarmantni podatki, ki nepreverjeni in pogosto neustrezno interpretirani polnijo prostor in čas v naših medijih, vnašajo nemir, strah in povečujejo nezaupanje okoliških prebivalcev. Zato naj še enkrat poudarim, da naše podjetje deluje skladno z zahtevami okoljevarstvenega dovoljenja in okoljsko evropsko zakonodajo. Naši konkurenti v Evropi delujejo v podobnih okoljih, upoštevajo enako zakonodajo, povzročajo enak ali prej večji vpliv v okolju, a se s takšnimi težavami ne srečujejo. Koliko sploh vlagate v ekologijo letno in ali se ta delež zvišuje? Pri nas so redke naložbe, ki ne bi bile povezane tudi z ekologijo. K temu nas nenazadnje zavezujejo slovenski zakoni, evropske direktive. Letno vlagamo med 8 in 13 milijonov evrov, od tega je velik del povezan z ekologijo. Že samo vzdrževanje okoljsko skladne proizvodnje in naših odlagališč zahteva ogromne stroške in vlaganja. Zato je težko razumeti, da imajo nekateri željo po zaustavitvi podjetja. Brez delujočega podjetja bo za mesto bistveno slabše. Denar bo moral zagotoviti nekdo drug, če proizvodnje na tej lokaciji ne bo. Upam, da ne bomo zaradi medijskega linča naleteli tudi na negativno mnenje pri tistih, ki odločajo. Doslej smo namreč dobro sodelovali z lokalno skupnostjo in državnimi organi, tudi s stroko smo dobro sodelovali, posamezniki nam tega pač ne priznajo. So letos predvideni kakšni večji projekti, povezani z ekologijo? Morda v zvezi z deponijo sadre Za travnikom, ki jo zaradi prašenja nekateri ocenjujejo kot enega vaših večjih problemov? Mi smo že x-krat dokazali, da se iz deponije ne praši, nenehno merimo prašne delce PM 10 ter izvajamo protiprašne ukrepe. Težko sprejemamo trditev, da je to naš velik problem. Vsako odlagališče je poseg v okolje. V načrtu pa imamo zaprtje in sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov v Bukovžla-ku, za kar smo lani že rezervirali sredstva. Ko bomo uredili vso dokumentacijo, bomo začeli sanacijo po najnovejših strokovnih dognanjih in v skladu z uredbami. Sadro, ki je odpadni material iz proizvodnje titanovega dioksida (TiO2), tudi tržite, s čimer dokazujete, da ni problematična, medtem ko civilne iniciative (CI) opozarjajo, da so v njej težke kovine, predvsem kadmij. Povsod po Evropi in tudi v Sloveniji to počnejo. Velik del že tržimo za proizvodnjo cementa in mavčnih plošč, to je bela sadra, in imamo v načrtu širitev proizvodnje našega Cegipsa. Velik del odložene sadre se povsod v Evropi pojavlja kot material za vgradnjo v nasipe, za zapolnjevanje kamnolomov, rudniških rovov _ Če bo prevladal razum, bi lahko našo sadro koristno uporabili, npr. pri urejanju protipoplavnih nasipov reke Savinje. Povsod v Evropi je trend, da se naravne materiale v kar največji meri nadomešča z alternativnimi, ki so na voljo iz industrije. V sledovih se težke kovine pojavljajo povsod v naravi in naša sadra tu ni nič posebna v primerjavi z ostalimi naravnimi materiali. Naj navedem za primer, da je v pesku iz naših kamnolomov vsebnost kadmija dvakrat višja kot v naši sadri. V vseh primerih pa gre za komaj določljive vrednosti, v množinah manj kot en delec na milijon delcev neke snovi. Ste zaradi trženja sadre prešli z mokrega na suho odlaganje? Ne, glavni razlog je bil prilagajanje najboljšim razpoložljivim tehnikam na tem področju, torej okoljski skladnosti. Seveda to vpliva tudi na dolgoročno varnost pregradnih teles in nenazadnje tudi na čas delovanja podjetja. Kadmij in talij Zadnje raziskave, ki odmevajo v javnosti in so jih je v Kanadi naročile Civilne iniciative Celja, kažejo na prisotnost talija v sadri, kar vi s svojimi raziskavami zanikate. Podobno velja za veliko drugih očitkov, ko civilne iniciative trdijo eno, vi pa drugo. Ali to pomeni, da je problem v vzorčenju, analizi ali tolmačenju rezultatov? Ali pa se moramo sprijazniti, da strupi v vaši proizvodnji so in da gre samo za vprašanje, koliko jih je za ljudi še dovoljenih? V podjetju redno izvajamo analize vseh naših vhodnih surovin in izhodnih materialov ter monitoringe vplivov na okolje. Večji problem je, da naši nasprotniki nikoli ne naslovijo svojih dilem, da ne rečem obtožb, na nas. O njihovih dognanjih in razlagah smo vedno seznanjeni iz medijev. Na takšen način se je težko pogovarjati. Tako je težko reševati probleme. Res je, da je cinkarna kemijska industrija, da nične stopnje odpadkov ni in da ne bomo nikoli dosegli nične stopnje izpustov. Naši odpadki sodijo v večini med nenevarne, tisto malo nevarnih odpadkov pa po predpisih oddajamo pooblaščenim zbirateljem, ki poskrbijo za njihovo uničenje. Ker je proizvodnja TiO2 tako zahtevna, imamo posebne evropske uredbe in slovensko zakonodajo, ki to natančno opredeljujejo. Ko gre za kadmij in talij, smo javno predstavili rezultate treh laboratorijev, ki s potrdili izkazujejo svojo po-oblaščenost za izvajanje teh analiz. Rezultati so jasni - talij je povsod pod mejo določljivo-sti, kadmij na meji zaznavnosti. Zato trdimo, da aktualna proizvodnja v cinkarni ni vzrok onesnaženj, ki jih navajajo CI. »Smo se vsi skupaj pripravljeni vrniti stoletje nazaj? Nismo. Smo pa proti vsemu, kar potrebujemo za naš način življenja, če se to proizvaja na našem dvorišču. To preprosto ne gre.« »Plačilna nedisciplina v Sloveniji je katastrofalna. Na srečo nismo odvisni od slovenskega trga. Seveda ne rečem, da ni vpliva na poslovanje, vendar ta vpliv ni odločilen. Kupci v tujini bistveno boljše plačujejo. V Sloveniji je stanje alarmantno. Občudujem podjetja, ki delujejo samo na slovenskem trgu, da sploh še preživijo.« Cinkarna in zdravje ljudi Očitki so, da so tudi zaposleni z raznimi obolenji »žrtve« proizvodnje. Ste naročili kakšno raziskavo, ki bi potrdila ali ovrgla te govorice, ali pa gre pri vašem zanikanju za ocene strokovnjakov v podjetju? Obtožbe nekaterih članov CI mejijo na mejo verjetnega, take so obtožbe, da imamo zaposleni kromosomske spremembe, da delavci v proizvodnji dobivajo izpuščaje _Če hočeš danes uspešno voditi podjetje, ne more priti do izkoriščanja. To se je izkazalo pri naših gradbincih. Močni sindikati v podjetju bi se verjetno postavili za delavce, se vam ne zdi? Vse to so absurdne trditve, ki jih je težko komentirati, razen, da jih vedno znova lahko zavrnem. Spremljate zdravje delavcev? Spremljamo in smo lahko za vzor, saj letno pošljemo na sistematske preglede od 300 do 400 zaposlenih. Za vsako delovno mesto imamo izdelano oceno tveganja in s tem pravila, kako pogosto morajo hoditi na preglede. Posebnosti pooblaščeni zdravniki niso zaznali. Je pa naš problem v tem, da imamo precej starejših delavcev iz podeželskega okolja, ki po končani službi poskrbijo še za kopico drugih opravil, kot je npr. delo na domači kmetiji. CI so na onesnaževanje cinkarne opozarjale tudi odgovorne v Evropski uniji in Sloveniji (komisarja za okolje, varuhinjo človekovih pravic So ti od vas kdaj zahtevali kakšne podatke ali pojasnila? Vedno smo vse pokazali in dokazali, zato nas ni nihče nikoli nadlegoval. Sproženih je nekaj postopkov naših organov, se pa nobenega pregleda ne bojimo, ker delujemo v okviru standardov. Varuhinja človekovih pravic nas je obiskala in preverila zadeve. Pokazali smo ji proizvodnjo in aktivnosti, ki jih izvajamo, kakšno mnenje o podjetju si je ustvarila, pa morate vprašati njo. Kaj pa inšpekcijske službe? So pogosto pri vas? Inšpekcijske službe so zaradi pritiskov javnosti na nas še posebej pozorne. Letos smo tako že imeli dve nenapovedani kontroli meritev emisij - rezultati so bili v vseh primerih skladni z zahtevami oko-ljevarstvenega dovoljenja. Večkrat nam očitajo, da se na vse inšpektorje vedno pripravimo, da so obiski napovedani. To so absurdne trditve, podobno kot tiste, da povečujemo izpuste ponoči ali ob koncih tedna. Zanimivo in zgovorno je, da zaradi nove naložbe v pakirnico že mesec in pol delamo s polovično zmogljivostjo, kar naj bi pomenilo manj izpustov, a tega ni nihče niti opazil. Verjetno se zgodi tudi kakšen nepredviden dogodek v proizvodnji. Ali Celjani sploh izvemo zanj? Imamo natančno izdelan sistem obveščanja za takšne primere, torej koga moramo obvestiti in kako ravnati v primeru nesreče. In tega se tudi dosledno držimo. Doslej na srečo ni bilo primerov, da bi bilo treba alarmirati ljudi. Pred leti ste želeli spremembo prostorskih načrtov, a so bili Celjani proti, ker so se bali, da to pomeni širitev proizvodnje. V kateri fazi je zdaj priprava teh načrtov? Priprava odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje cinkarne je trenutno v fazi usklajevanja zahtev s področja potrebnih protipoplavnih ukrepov. Zagotavljam pa, da širitve proizvodnje TiO2 na tej lokaciji ne bo. Vendarle »čisto vino«? Se vam zdi, da imate ustrezen pristop do komuniciranja z javnostjo, ali pa je morda v tem problem, da vam ljudje ne zaupajo in da, kot sami pravite, nenehno odgovarjate na ista vprašanja? Ločiti je treba posameznike iz CI, njih je težko prepričati. Mi smo ponudili roko, naredili, kar smo lahko, povabili smo jih v podjetje, da se začnemo po možnosti konstruktivno pogovarjati. Sprašujemo se, kaj je njihov cilj. Najlažje je priti z alarmantnimi obtožbami, ki se izkažejo za netočne, podjetje in njegov ugled pa trpita. Mi smo praktično vsi Celjani, živimo tu, otroke imamo tu. Kaj bi še morali narediti, da bi prepričali javnost? Neodvisnega arbitra, o katerem se dogovarjate s CI in ki bi ocenil podatke in Celjanom nalil čistega vina, se potemtakem ne bojite ^ Ne, mi se tega ne bojimo, saj vemo, kaj počnemo. Bojimo se samo tega, da ne bomo želeli priti do rezultatov, da bi vendarle enkrat rekli, kaj so stara bremena, kaj pa nova. Smo za strokovnega arbitra, za tistega, ki s problemom ni obremenjen. Eno največjih bremen v Celju je Stara cinkarna, ki je bila včasih vaša, a ste zemljišče podarili mestu. Stara cinkarna ni bila naša ali vaša, ampak je bila last vseh nas v času družbene lastnine. Gotovo se je vedelo, da je zemljišče onesnaženo, zato je bil ta prenos vsaj z moralnega vidika problematičen. Se čutite odgovorni za to breme in ali ste pripravljeni kakorkoli prispevati za sanacijo? Ali se vi čutite odgovorni za sanacijo Ži-rovskega vrha? Verjetno ne. A ga je država sanirala, prav tako Mežiško dolino. Teh primerov je veliko. A vendar v zakonu piše, da onesnaževalec plača sanacijo ^ To je res, zato bomo vse, kar počnemo, sanirali, morda tudi kaj, kar z aktualno cinkarno nima zveze. S prevelikim obremenjevanjem pa se da podjetje uničiti. Nova cinkarna je danes podjetje, ki se bo težko soočilo s sanacijo bremen iz prejšnjega stoletja. Za to so na voljo sredstva v Evropi in Sloveniji. URŠKA SELIŠNIK TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Največji lastniki cinkarne so (v odstotkih) Modra zavarovalnica 20, Slovenska odškodninska družba 11,4, Zvon Ena (v stečaju) 20,89, NFD 16,21, skupina KD 8 ter NKBM in Banka Koper, ki imata v lasti vsak po približno 4 odstotka delnic. 18 KRONIKA NOVI TEDNIK Izza rešetk v nove priložnosti Kradel, ker je želel pomagati družini Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki nima urejene probacijske službe. Gre za skupino strokovnjakov, ki bi spremljala obsojence po prestani zaporni kazni in jim pomagala pri vključevanju v tirnice normalnega življenja. Nekateri neuradni podatki kažejo, da se kar 50 odstotkov bivših zapornikov vrne za zapahe, torej spet zapadejo na stare poti. Vendar niso vsi enaki. »Četudi bi moral živeti z enim evrom na mesec, bi raje tvegal to, kot da bi počel stvari, ki so v nasprotju z zakonom,« nam je zaupal 25-letni Celjan. Naš sogovornik, ki želi osta- narja, da bi si kupil navadno ti anonimen (njegove podatke hranimo v uredništvu), je od 13. leta bival v mladinskih domovih in zaporih. Danes bi rad zaživel kot vsi ostali, predvsem brez stigme nekdanjega zapornika, vendar je ta cilj zanj težko dosegljiv. »Službe ne morem dobiti, saj me že med pogovorom odslovijo takoj, ko izvedo, da sem prestajal zaporno kazen,« nam je pojasnil. Ni pa skrivnost, da bi mu probacijska služba morda omogočila hitrejšo resociali-zacijo, medtem ko je zdaj bolj kot ne prepuščen sam sebi. In kakšna je njegova zgodba? »Priznam, kradel sem« »In zato odsedel tudi kazen. Vendar ima vse to početje svojo zgodbo, svoje ozadje. Denarja nisem nikoli ukradel, ker bi ga porabil za drogo ali alkohol. Nikoli. Denar sem ukradel, da sem ga lahko prinesel domov k staršema, da sta nakupila hrano,« nam pojasni. Medtem ko večina preživi brezskrbno otroštvo, je bilo njegovo obdobje odraščanja zaznamovano z neprespanimi nočmi in s strahom pred materinim pitjem in očetovo hitro jezo. »Pogosto zjutraj nisem mogel v šolo, saj sem vso noč prebedel. Seveda je to s seboj prineslo probleme,« razlaga. Po posredovanju centra za socialno delo, kjer so opazili, da je v družini nekaj narobe, je takrat kot mladoletnik moral v dom za mladostnike, večkrat se je zatekel tudi v celjski krizni center. Bival je še v mladinskem domu v Mariboru in Veržeju, nekaj časa tudi v dijaškem domu v Rogaški Slatini. »Imel sem štipendijo, toda videl je nisem, saj je šel ves denar k staršema. Kako mi je bilo, ker nisem imel de- »Včasih sem verjel, da je v življenju pomemben hiter zaslužek, vendar danes ne mislim več tako,« dodaja naš sogovornik. Zaveda se, da bi lahko v preteklosti izbral drugo pot, vendar je bil takrat za to premlad, brez prave podpore tistih, ki so mladostniku najpomembnejši - staršev. Njegov navdih za boljše življenje in za trud je danes mlajši brat, za katerega nikakor ne želi, da bi šel po njegovi poti. »Zaščitil ga bom, kolikor bo v moji moči. Trenutno sem spet pri starših, rad pa bi si uredil svojo družino. Brat bo takrat odšel z menoj. Želim mu boljšo prihodnost, kot je v njegovih letih čakala mene,« še doda. majico, medtem ko so drugi imeli skoraj vse? Težko. Tega tisti, ki stigmatizirajo nekoga, ki je kradel, ne vedo, saj se ne vprašajo, ali je morda nekdo bil prisiljen v to, saj druge rešitve kot otrok ni znal poiskati,« nadaljuje svojo zgodbo. Kljub vsemu se je uspel izšolati za peka in slaščičarja. Zaradi tatvin, ki jih je storil v mladosti, je kot mladoletnik moral prestajati kazen v Prevzgojnem domu v Radečah. Od tam je večkrat tudi pobegnil in policisti so ga vsakič, ko so ga izsledili, prijeli na delovnem mestu, saj si je vedno znal najti začasno službo. Poskušal se je izviti iz kaznivih dejanj, a ni šlo. Sledila je večmesečna zaporna kazen, ki jo je prestajal v Mariboru in Celju. S centrom na pravi poti? 25-letnik je na prostosti že nekaj mesecev, v tem času se je obrnil tudi na Center za socialno delo Celje, kjer so mu ponudili bone za prehrano v javni kuhinji. Dobiva tudi socialno denarno pomoč, malo več kot 200 evrov. »Večino tega denarja dam staršem, ker je treba poplačati nekaj dolgov,« pojasni in doda, da se nekako preživlja tudi s pomočjo partnerke, ki je sicer zaposlena, vendar je plača prenizka. »Poskušam se nekako znajti z vsakodnevnimi opravili, za katere mi ponudijo nekaj denarja, nikakor pa se ne želim več vrniti na stare poti in se ukvarjati s kaznivimi dejanji,« je dejal. Po pogovoru z njim smo se odpravili na center za socialno delo in preverili, kakšne možnosti imajo njemu podobni, ko izza rešetk pridejo na prostost. Center za socialno delo je obveščen o vsaki osebi, ki začne v zaporu prestajati ka- Polovica nekdanjih obsojencev se vrne v zapor tudi zato, ker na prostosti ne najdejo boljšega življenja od tistega, ki jih je za rešetke pripeljalo že prvič. zen. »Takrat navežemo stik z zapornikom in z njegovo družino, saj je treba pomagati tudi svojcem. Pregledamo individualni načrt, ki ga za obsojence izdelajo v zaporu, skupaj vidimo, kakšne so možnosti morebitnega izobraže- obsojenec, ki je na prestajanju zaporne kazni, možnost strokovnega delavca kadarkoli poklicati, mu pisati ali zahtevati, da ga obišče v zaporu. Tri mesece pred iztekom kazni se z obsojencem strokovne službe ukvarjajo še bolj intenzivno, Obsojenec, ki pride na prostost, lahko s pomočjo centra za socialno delo izkoristi naslednje začasne rešitve svojega položaja: denarno socialno pomoč, izredno denarno pomoč (za plačilo položnic, računov bone za prehrano v javni kuhinji. Center jih usmeri tudi na Karitas ali Rdeči križ, ki lahko prav tako pomagata finančno. vanja, zaposlitve, zdravljenja, vključitve v socialno mrežo. Skupaj načrtujemo stike s svojci, obiske, dogovarjamo se o možnosti pomilostitve, o izredni denarni pomoči, če kdo potrebuje kakšna zdravila in podobno,« pojasnjuje strokovna delavka celjskega centra za socialno delo Breda Stegu. Dodaja, da ima vsak da ga pripravijo na izhod na prostost. Razume pa njihovo stisko, še posebej pri iskanju službe, saj delodajalci zahtevajo tudi potrdilo o nekaznovanosti. Meni pa, da je stigme do nekdanjih zapornikov v družbi vedno manj, in po izkušnjah, ki jih je pri svojem delu pridobila, zatrjuje, da je večina zapornikov, ki se re- dno zaposlijo, zelo uspešnih in pridnih. Delo potrebuje! Zapornik se lahko prijavi tudi na razpis za neprofitna stanovanja. Na Celjskem so posamezniki, ki ponudijo nekdanjim obsojencem začasno tudi svoja bivališča. V Kovinarski ulici v Celju je na primer posebna bivalna enota za osebe, ki so v težki stanovanjski situaciji in se lahko za šest mesecev nastanijo, bivanje je možno tudi podaljšati. Vendar v konkretnem primeru naš 25-letni sogovornik na ta način ne more rešiti svojega stanovanjskega problema. Ker ima pač starše, sistem to dojema kot okoliščino, da se lahko nastani pri njih. Sistem ga je torej avtomatsko »vrgel« nazaj v okolje, ki ga je na nek način potisnilo v kazniva dejanja. Ko smo na centru za socialno preverjali, kakšne rešitve bi lahko morda našli za Celjana, smo na predlog Stegujeve našega sogovornika napotili tudi k njej, saj bo zanj poskušala najti delo. Center sodeluje z Društvom za humanitarna dela in izmenjavo dobrih praks Vizija, ki je idejni vodja (nosilec je Mariborska razvojna agencija) projekta Resocializa-cija zapornikov: s postpenalno obravnavo na trg dela. Zato bo Stegujeva 25-letnika poskušala povezati z društvom Vizija, kar je naš sogovornik, ko smo mu to sporočili, sprejel z veseljem. Če bi v Sloveniji delovala probacijska služba, ki so jo pretekle vlade obljubljale že v letu 2009, bi bila zadeva drugačna. Naš sogovornik bi imel več možnost boljšega življenja na prostosti. Enako tudi tista polovica vseh bivših obsojencev, ki se bo v prihodnosti verjetno spet znašla za rešetkami. Pa bi lahko bilo drugače? SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA V zaporu še gre, problem je prostost Direktorica Zavoda za prestajanje kazni ženskega zapora Ig in predsednica sekcije za strokovno delo pri Penološkem društvu Slovenije mag. Danijela Mrhar Prelic poudarja, da je sodelovanje s številnimi zunanjimi inštitucijami in strokovnjaki v času, ko je posameznik v zaporu, dobro. Stvari se spremenijo po iz- za zaposlovanje nekdanjih za- pustu iz zapora: »Ocenjujem, da v Sloveniji še nismo dosegli takšnega postpenalnega sistema, v katerem bi šlo za integracijo več inštitucij istočasno. Osebi bi morali po prestani kazni strokovnjaki še vsaj nekaj časa stati ob strani, vsaj zato, da ima ta oseba občutek, da ni sama.« Omenja, da imajo nekatere države v Evropi že sistemsko rešitev pornikov. Država delodajalce s subvencijami vzpodbuja, da načrtno zaposlujejo nekdanje obsojence, kar je dobrodošlo, saj te osebe razvijajo delovne navade in ohranjajo občutek, da morajo denar za preživetje zaslužiti same. Direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje Edita Mejač: »Smo edini med članicami EU, ki nimamo ustanovljene probacijske službe. Vlada je že pred leti sprejela načrt, da bo za reso-cializacijo storilcev kaznivih dejanj ustanovila probacijsko službo leta 2009. Do danes je še ni in to praznino najbolj občutijo obsojenci, ki pridejo na prostost, ni pa neke službe, ki bi koordinirala delo z njimi. Lahko bi izvajala tudi nadzor nad pogojno odpuščenimi obsojenci, izvajala alternativne kazni in spremljala povratni-štvo. Mislim, da bo to v prihodnosti nujni zalogaj, ki se ga bo Slovenija morala lotiti.« »Ob izpustu na prostost si želi večina obsojencev dobiti službo in urediti odnose z družino. Mnogim to ne uspe, ker se te vezi razrahljajo. Kljub delu centrov za socialno delo z obsojenci ti na prostosti naletijo na začaran krog, saj nimajo nekega urejenega okolja, kamor bi se lahko zatekli. Samo s socialno podporo pa ne morejo preživeti, ker z njo ne morejo plačevali bivališča in hrano. Marsikateri obsojenec, ki bi imel možnost, da si uredi življenje in legalni zaslužek, se morda ne bi odločil za ponovno izvrševanje kaznivih de- V probacijski službi, ki je trenutno v Sloveniji še ni organizirane, bi strokovni delavci skrbeli izključno za pomoč osebam, ki prestajajo ali so prestali zaporno kazen. Pri odpustu iz zapora bi jim usmerjeno pomagali v procesu resocializacije in pri vključitvi v normalno življenje, jim pomagali poiskati tudi primerno delo. V takšno sodelovanje z nekdanjimi zaporniki bi bilo vključeno tudi svetovanje in pomoč njihovim svojcem ter tudi finančna pomoč. Zdaj za to pri nas poleg vsega ostalega dela skrbijo delavci centrov za socialno delo. Medtem ko so v Sloveniji leta 2009 finančna nadomestila za bivše obsojence ukinili in s tem še dodatno oslabili njihovo finančno in socialno stanje, pa je drugače v Avstriji, kjer probacijska služba že deluje. Na Dunaju je tudi društvo, ki skrbi za reševanje stanovanjskega problema bivših obsojencev s tem, da ima v lasti stanovanja kamor se lahko bivši obsojenci nastanijo, brez da bi bili vpadljivi in s tem stigmatizirani. janj,« meni novinarka Večera Damjana Žišt, ki je doktorirala na temo Obsojenci kot žrtve nasilja v zaporu. Je tudi avtorica knjige Utrinki iz življenja za rešetkami. Spet o tragediji v družini Na sojenju 51-letnemu Ernestu Podgoršku, ki je lani pri Lesičnem ustrelil 47-letno partnerko Matildo Biderman, so v sredo zaslišali še izvedence. Žensko je ustrelil s puško iz neposredne bližine, razlog pa naj bi bilo njegovo ljubosumje. Kot je v sredo razložila izvedenka sodne medicine Simona Šramek Zatler, je bil za žensko najhujši že prvi strel, ki je povzročil notranje poškodbe, ki so sprožile tudi hude krvavitve. Preden so te postale usodne, je Podgoršek »spustil« v 47-letnico še drugi strel. Pričal je tudi izvedenec balistične stroke Tomaž Korbar, ki je senatu predstavil svoje ugotovitve o načinu streljanja in o položaju obtoženega in žrtve v času sprožitve puške. Med zaslišanjem psihiatrinje Martine Tomori je sodnica izločila javnost, kar se ne zgodi pogosto pri tovrstnih sojenjih. V tem postopku pa naj bi šlo za zelo intimne podatke o osebnem življenju in odnosu obtoženega s pokojno. Zamaskirani po zlatnino Storilci sredinega ropa zlatarne v Radečah so še vedno na begu. Rop se je zgodil nekaj minut po deveti uri zjutraj, ko naj bi v prodajalno vstopile tri zamaskirane osebe in prodajalki zagrozile. Poškodovan ni bil nihče, roparji naj bi odnesli nekaj zlatnine, višina škode še ni znana. Na policiji o podrobnostih ne govorijo, storilci so se odpeljali z osebnim vozilom, vendar policija ne govori niti o znamki avtomobila ali smeri vožnje. Ropov zlatarn na Celjskem ni veliko, so pa lani neznanci oropali zlatarno v Celju tako, da so vanjo prišli skozi luknjo v zidu, ki so jo zvrtali v sosednji trgovini. Rop zlatarne je bil še v Šentjurju, v Velenju pa je roparjem uspelo vlomiti v prodajalno, vendar odnesli niso ničesar. Vdirali v računalnike Kriminalisti več policijskih uprav v Sloveniji so preiskali šest primerov vdorov v informacijske sisteme različnih gospodarskih družb na celotnem območju Slovenije. Storilci so z vdori vstopili v sistem elektronskega bančništva in prenakazovali denar. Na tak način naj bi ukradli več kot 200 tisoč evrov, denar pa naj bi si razdelili. V podjetjih, ki so jih okradli, so se predstavljali kot vzdrževalci računalniške opreme, da so v podjetjih lahko na računalnike namestili določene programske opreme, ki jim je olajšala vdore. Zaradi tatvine, napada na informacijski sistem ter pranja denarja so ovadili deset osumljencev iz Celja, Velenja in Šentjurja, štirim od teh so za krajši čas odvzeli prostost. Preiskava še ni končana. Kmalu sodba za MM^ačka v času nesreče je bil pijan, da je bil »absolutno nesposoben za vožnjo« V torek je pred celjsko okrožno sodnico Marjano Topolovec Dolinšek sedel vidno oslabljeni Branko Maček. Trije mladi so izgubili življenje, ena oseba je bila hudo poškodovana, ko je 2. oktobra 2009 pijan vozil v napačno smer na avtocesti in pri Arji vasi trčil v vozilo, ki mu je pripeljalo nasproti. »Kako je danes z vami?« je bilo prvo vprašanje, ki mu ga je v torek postavila sodnica. »Tu sem ji je odvrnil Maček, češ da ni ravno dobro, a vendarle je na sodišče prišel. Na zadnji obravnavi ga ni bilo, ker naj bi zaužil preveliko količino tablet. Ta teden naj bi ga na psihiatriji ponovno hospitalizirali. 24. aprila mora biti spet na sodišču, saj se sojenje že bliža koncu, če mu že takrat ne bi izrekli sodbe, naj bi to storili 10. maja. V tem času mora psihiatrični izvedenec izdelati mnenje o njegovem psihičnem stanju v času nesreče, je pa v torek jasno napisal, da je Maček sposoben spremljati sojenje. Svoje mnenje o prometni si- gnalizaciji na delu, kjer je Maček zapeljal v napačno smer avtoceste, mora dopolniti tudi prometni izvedenec. V torek je sodnica prebrala podatke izvedenke sodne medicine, ki je opravila natančno alko-holimetrično analizo. Maček je imel v času nesreče 2,2 grama alkohola na kilogram, kar pomeni, da je bil absolutno nesposoben za vožnjo. Pri tako zelo visoki stopnji alko-holiziranosti človek že doživlja tudi izgubo zavesti, ima motnje vida in sluha, ožanje vidnega polja onemogoča dojemanje prometne situacije. Tako pijan človek ima tudi daljši reakcijski čas, saj odreagira prepočasi. SŠol, foto: SHERPA AKCIJA Katica Golob z Marija Gradca pri Laškem je pred velikonočnimi nakupi v naši akciji prihranila 100,77 evra. Vsaj tisti dan njena denarnica ni bila iz »čebulnega usnja« - ob pogledu nanjo se ni razjokala. Bankovci so namreč ostali na svojem mestu, le »špajza« je bila naenkrat premajhna za vse nabrane dobrote. Med police poleteli kot golob Začetni šok je ob klicu z Radia Celje lahko kar močan, v stilu »pa saj ne morem verjeti, da je to res«. Tudi Katica Golob ni mogla verjeti svojim ušesom, ko jo je poklicala Nena Lužar. Takoj je vedela, v čem je »štos«, in Nenini zgodbi o anketiranju niti za hip ni verjela. Roka je med skoraj tri tisoč kuponi v sredo na plan potegnila ravno njen kupon. Katica prihaja iz Laškega, natančneje z Marija Gradca. Ravno dan pred našim klicem brezplačnega nakupovanja se je odpravila po nakupih in nakupila vse, kar vestna gospodinja potrebuje za velikonočne praznike. Potem je prišla sreda. In četudi ji je naš klic vzel sapo, med nakupovanjem nama s Simono ni privoščila več kot nanosekundnega počitka. Napovedi so se uresničile, velikonočne dobrote so kot po tekočem traku »letele« v voziček. In res sva med trgovskimi policami »letali« hitro in okretno kot kakšni golobi. Simpatična Katica Golob nam je pač dala dodatno energijo, naključna nakupovalka Aleksandra pa je Katici podarila jokerja. V vozičku sta se tako za povrh znašla še dva paketa jajc, ki bodo v teh dneh prišla še kako prav. Končna številka je bila okrogla. Katica Golob je z nakupom prihranila 100,77 evra. Nagrajenki in njenim najbližjim želimo krasno velikonočno pojedino, vas pa ponovno opominjamo na našo akcijo brezplačnega nakupovanja. Poslati kupon pa res ni tako zelo težaško delo. Morda se prav vam nasmehne sreča _ NINA PADER Foto: TimE Oo polnega Mozička bm mosniieka - Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje KUPON Ime in priimek: Naslov:_ Telefon: _ ra^ocelje t^kiub, Ste naročnik Novega teldnjka? ^ Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis:_ ^ poinega Kupon pošljite na naslov: NOvitednik in Radio CeljftrPrešernova 19, 3000 Celje Za dušo in telo Naslednjič v petek, 4. maja. Po krščanski tradiciji je danes veliki petek, čas strogega posta. Z veliko nočjo pa se izteka 40-dnevi postni čas. O postu je spregovoril tudi naš osrednji gost. V vsakem primeru pa so dnevi taki, da kar kličejo po soncu. Spustite ga v svojo dušo in ga sprejmite v svoje telo. Post ni čudežno zdravilo, čeprav se včasih zdi tako Marjan Videnšek iz Nove Cerkve je post za zdravje približal že kar nekaj ljudem Bil je aktiven športnik, član jugoslovanske reprezentance v karateju. Ko so ga začele pestiti zdravstvene težave, je bistveno spremenil prehrano. Danes se s programom njegovega Zavoda Preporod vsak mesec posti tudi do 50 posameznikov iz vse Slovenije in tudi tujine. Nič noče slišati o vegetarijancih, veganih in podobnih - ljudi namreč ne ločuje glede na to, kaj nosijo v usta. Kot pravi, post ni čudežno zdravilo, lahko pa da organizmu možnost, da se sam postavi na pravi tir. Če na kaj, prisega na zdravo domačo polnovredno hrano in seveda na zmernost pri vsem, kar počne. Letos je 20 let, odkar ste imeli »usodno srečanje« s presnojedstvom. Bil sem aktiven športnik. Ko se je pri zdravju zalomilo, se mi je zdelo smiselno, da spremenim prehrano kot eno od mo- žnosti, še preden se podvržem zdravniškim posegom. Ko se danes oziram dvajset let nazaj, sem hvaležen stvarstvu za milost, da sem uspel prepoznati pomembno sporočilo, ki sem ga bil takrat deležen. Lastna izkušnja z jasnimi spoznanji ob tem je globoko vplivala na moj osebnostni razvoj, na moje nadaljnje življenje. Začelo se je dolgoletno raziskovanje. Katera so tista spoznanja, ki so vas najbolj presenetila? Predvsem to, da ima naš način življenja - predvsem prehranjevanja - bistven vpliv na pojav in vzroke bolezni oziroma na kvaliteto našega življenja. Vedno so me najbolj zanimale izkušnje ljudi, ki so bili pripravljeni tudi sami kaj storiti za svoje zdravje in ne le iskati takšne ali drugačne čudežne odrešitve za svoje bolezni. Lahko rečem, da že dve desetletji opazujem vse več ljudi, ki so z Iz globalne luknje Spoznanje razsvetljenega 40-letnika: Naredite stvari enostavnejše. Poenostavite vse, kar je mogoče. Imeli boste manj nepotrebnega šuma v glavi, manj samogovora, ki vas teži. Misli se bodo sprostile in pustile prosto pot novim idejam. Opustite vse nepotrebne dejavnosti in se ustavite. Manj je več. Ne skačite iz ene mentalne aktivnosti v drugo. Ni potrebno. Ni ključno. Ustavite se in počivajte. Tukaj in zdaj. Koledarček za dušo in telo Don Boskov center, Celje: Večeri za zakonce oz. partnerske delavnice. Vodi spec. ZDT Sara Jerebic. Vsak 2. in 4. četrtek v mesecu od aprila do junija od 19. do 21. ure. Prvo srečanje 12. aprila. Večeri so brezplačni, zaradi omejitve prostih mest pa je potrebna predhodna prijava. Več informacij na www.bli-zina.si. Galicija, Center čez mavrico: Ekofejst. 14. in 15. marec. Različna predavanja na temo samopreskrbe, ekologije, zdravja in osebne rasti. Več informacij na www.ekoci.si. Magičnost gibanja: Vadba energijskih veščin. Upi, Ljudska univerza Žalec, petek, 6. april, ob 19.15 uri. Vstop prost. Boštjan Topovšek, Lep dan za spremembo: Gong joga Pristava pri Mestinju. Ob torkih 10.,17., in 24. aprila ob 20. uri. bolj ali manj dosledno usmeritvijo v zdrav življenjski slog bistveno okrepili svoje zdravje in tako z odstranitvijo vzrokov, povzročiteljev bolezni bodisi povsem pregnali ali vsaj omilili svoje zdravstvene težave. Pomembno je tudi spoznanje, da je zdravje posledica zdravega načina življenja in da se telo lahko (če ni določen organ že propadel) zdravi samo, če mu za to le omogočimo naravne okoliščine in možnosti. Tudi kirurg ne bi nikoli zarezal v čoveško telo, če ne bi verjel v samozdravilne sposobnosti organizma, ki bo vse rane zacelilo. Post je dolga leta spadal v marginalnost religioznega sveta. Danes ni več tako. Sledove oziroma zapise o postu najdemo v vseh kulturah, starih civilizacijah, vseh spisih vseh religij. Post je star, kot je staro človeštvo, in danes z njegovim odkrivanjem ne izumljamo več »tople vode«. Danes samo odkrivamo in vlečemo izpod preproge skrite modrosti prednikov. V to so nas naravnost prisilile bolezni, stiske in druge nesreče, ki jih sodoben človek pri svojem hlastanju za materialnim povzroči. Že od nekdaj pa se je človek zavedal tega učinkovitega naravnega sredstva, ki ga je stvarnik vgradil v živa bitja. Tako v človeka kot tudi v živali, ki se nagonsko postijo ob bolezni ali poškodbi. Post je od nekdaj človeku pomagal krepiti telesno in duševno zdravje in poglabljati njegovo duhovnost. Že v starem Egiptu so se faraoni in svečeniki pred pomembnimi odločitvami postili 42 dni, v grških filozofskih šolah je bilo nekajtedensko postenje obvezna preizkušnja novih učencev. Po postu, telesnem in duhovnem očiščenju, je človek sposoben prodornejšega in globljega mišljenja. V čem je pomen in prednost posta danes? Post je eno najdragocenejših daril, ki jih je Narava namenila človeku. Danes si ljudje z nezmernim načinom življenja pospešeno kvarijo zdravje. Post, ki mu sledi korenita sprememba življenjskega sloga, pa je naraven način, kako lahko učinkovito prekinemo razvoj bolezni in začnemo z dosledno usmeritvijo v zdrave življenjske navade (izogibanje strupenim snovem v okolju in hrani, zdravo prehranjevanje s pretežno živo hrano, veliko gibanja na svežem zraku in soncu, čista voda ki so nujen pogoj za vitalno življenje brez bolezni. Kaj mora človek vedeti, preden se loti posta? Posta se lotimo preudarno. Spoznati moramo njegove zakonitosti in praktično izvedbo. Bolje je, da se ne postimo, kot da se postimo narobe. Ker je postenje naravna zadeva, je post tudi dokaj preprost. Poučite se iz knjig, pogovorite se s poznavalcem posta o natančni izvedbi, seznanite se z odgovori na vsa vprašanja. Nejasnosti povzročajo strahove, ki lahko povzročijo krize, ki vas lahko tudi odvrnejo od posta. Danes je na razpolago veliko kvalitetne literature na to temo, v Sloveniji se posti tisoče ljudi, tako da tudi začetniku ni več problem pridobiti potrebnih informacij in spodbude. Pomembno je, da se kandidati pravilno psihično pripravijo na post in da se že pred začetkom temeljito prehransko razstrupi-jo in prečistijo. Da vsakodnevno izvajajo vse postopke, ki spodbujajo prečiščevanje organizma: klistiranje, jutranja telovadba, sprehodi v naravi, dovolj spanja in počitka, uživanje zadostnih količin postnih napitkov (sadni in zelenjavni sokovi, čaji, zelenjavni pre-vretki, voda, mineralna voda). Da se izogibajo pretiranim telesnim in duševnim naporom in si zagotovijo spodbudno okolje in dobro razpoloženje. Dobro je biti v stiku z nekom, ki se je že postil, da vam lahko razloži morebitne nejasnosti, ki se pojavijo med postom. Samo postenje ni nevarno, zelo pomemben pa je pravilen zaključek, posebno pri daljšem postu. Z napačnim zaključkom so lahko težave in tudi koristni učinki izničijo. Pa take in drugačen postne zaobljube - 40 dni brez mesa, brez sladkarij, brez cigarete, brez alkohola ^ Tudi post od slabih in negativnih misli lahko koristi. Kajti misel je najmočnejša sila. Vse se začne s preprosto mislijo, ki nas usmeri in popelje v določeno smer. Zato je izredno pomembno kaj mislimo. Od naših misli so odvisna naša dejanja, od naših dejanj so odvisne naše navade, od naših navad pa je odvisna naša usoda. Večini naših težav botrujejo slabe navade, ki so se rodile s preprosto mislijo. Danes se velikokrat sprenevedamo in krivimo druge, slabe gene, pa viruse in bakterije; če npr. govorimo o zdravju in bolezni. Post lahko pripomore k bolj- Zgodba dr. Cokana je Marjana Videnška spodbudila, da si je za 50. rojstni dan, po samo letu in pol resnejšega treninga, podaril železni triatlon (226 km teka, plavanja in kolesarjenja), ga uspešno končal v dobrih dvanajstih urah, v naslednjih dneh pa normalno treniral dalje. V naših programih skupinskega postenja smo priča učinkovitemu delovanju posta, ko se izboljšuje zdravstveno stanje udeležencev, simptomi bolezni izginevajo, povečuje se optimizem in veselje do življenja. Visoko povišan krvni tlak se večinoma hitro normalizira, povišan sladkor pade na normalno vrednost, odvečne maščobne obloge in v telesu nakopičena odvečna voda postopoma izginevajo, telesna gibljivost se povečuje in ljudje začutijo veliko veselje do redne jutranje telovadbe, hoje v naravo, začno teči, skratka začutijo, da so »prestavili svoje telo v višjo prestavo«. Post pa bi odsvetoval vsakomur, ki se tega boji. Tudi pod-hranjeni ter telesno in duševno izčrpani ljudje, na primer po težki bolezni ali težki operaciji; bolniki z rakavimi obolenji, pri katerih se je teža precej zmanjšala. Samostojno se ne smejo postiti duševni bolniki, če niso sposobni nadzorovati svojih dejanj, kot tudi ne ljudje, ki so pod hudim duševnim pritiskom, ker nimajo potrebnega notranjega miru in občutka varnosti. Vsem bolnikom, ki so v procesu medicinskega obravnavanja in zdravljenja, priporočam, da se pred odločitvijo za post, posvetujejo s svojim zdravnikom. šemu ozaveščanju in zavedanju, ki nam osvetlita vzroke in nas spodbudita k lastnemu ukrepanju in k potrebnim spremembam. Človek namreč že od pradavnine išče odrešenika, išče zdravilo. Verjame v zaščitniški odnos. Želi nekaj dobiti, vendar nič dati v zameno. Ko se bomo zavedli svojih lastnih moči bomo lahko stvari spreminjali na bolje. Po tem principu namreč danes človek kot obseden išče čudežna zdravila in terapije, da bi premagal bolezni, ki jih je vse več in ki prizadevajo vse mlajše ljudi. Neuspešno. Toda zakaj nočemo natančno definirati vzrokov bolezni? Tega pa res ne morem razumeti! Prisegate tudi na šport in redno fizično aktivnost. Redne in dovolj intenzivne telesne dejavnosti so nujne za krepitev naših življenjskih moči. Mnogi mislijo, da se re-kreirajo, če vsako jutro peljejo kužka do prvega drevesa, če gredo včasih na sprehod ali po gobe, če gredo nekajkrat na leto v hribe _ vse to je bolje kot ležati na kavču, a posebne koristi za zdravje pa ni. V našem društvu imamo ljudi, ki so nekoč bili bolehni in krhki, danes tečejo na krajših ali daljših progah, hodijo redno v hribe, tudi na pettisočake plezajo. Vse to po zaslugi primerne prehrane in veliko gibanja. Poglejmo slovenskega zdravnika Dr. Cokana, ki je lani dosegel drugo mesto na svetovnem prvenstvu v 226 km dolgem, t.i. ironman triatlonu, kjer plavajo 4 km, kolesarijo 180 km in tečejo marathon 42 km. Neprekinjeno, zaporedoma v enem dnevu. Pa je prvič obul tekaške copate pri 52. ih letih zaradi zdravja, spremenil prehrano in začel z redno telesno vadbo. Pa Leon Štukelj? Od polnoletnosti se ni več zredil niti za gram, zmeren v prehrani, redno telesno aktiven, itd _ Malo ljudi se zaveda, da lahko do visoke starosti ohrani daleč nadpovprečno vitalnost. Kolikor vložimo, toliko dobimo. Tako lahko vidimo osemdeset letne mladeniče in štirideset letne »starčke«. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv NOVI TEDNIK ^PISMA BRALCEV 21 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ■pis PISMA -HVALE Melodija plamena Filip je slep. Filip ne hodi. Filip je avtist. Je deček, ki je v svojem najzgodnejšem obdobju življenja spoznal, da so za drobcene uspehe potrebni neznansko veliki koraki. Zato se pogosto učim. Korakov, ljubezni, predanosti, iskrenosti, razumevanja. Prepoznati svet, v katerega je težko vstopiti. Kjer ni sprenevedanja in ni laži. Kjer sem prepoznana s tisoče »vklopljenimi tipalkami« dečka, ki že po tonu glasu ve, kdo je na široko odprl vrata njegovega doma in zakaj. Tako je vstopil Blaž Podgoršek, dijak 4. letnika 1. gimnazije v Celju. In če je mladost visoko nad oblaki, zasanjana in igriva, je njegov občutek v zaznavanju sveta vse prej kot to. Le iskrena želja pomagati, jasno izdelan načrt in pripravljenost delati, ustvarjati z lastnimi rokami, za res velik plamen, ki je osvetlil Filipovo temo. Priprave na dobrodelni koncert so stekle, ko je Filip vprašal: »Mama, kdo je Blaž?« In so zastale tiste besede v grlu, ki so v mojih odgovorih Filipu tako spontane in tako vsakdanje. Le kdo, kdo je Blaž? Nekje v srcu vem, a je ubesediti v Filipu razumljiv odgovor težko. Mali princ pravi, da če želiš videti, moraš gledati s srcem. Tako vidi Blaž. Videti je, da Filip premišljuje, si pomane oči in reče: »Tudi jaz vidim s srcem.« Zato je Blažu reči hvala premalo. Premalo vrstic, v katere bi zmogla ujeti vse misli in občutke, premalo besed, s katerimi bi opisala njegov iskren namen. Zato je Melodija plamena dogodek, ki je pričaral v najino življenje NLB Stanovanjski kredit mt • i Nekatera doživetja so nepozabna. Začnejo se v pravi banki s kreditom za nakup stanovanja - z nespremenljivo, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero. Vaša mesečna obveznost je lahko celotno obdobje odplačevanja kredita nespremenjena, če se odločite za kredit z nespremenljivo obrestno mero, ki ga lahko odplačujete tudi do 30 let. Možnosti pri najemu kredita je veliko. Posvetujte se s svetovalcem za osebne finance v NLB Poslovalnicah. nlbO www.stanovanjskikredit.si občutek sprejetosti in razumevanja. Tako bo nekje gorelo nekaj prelepih sveč. Vsaka zase in s svojim pla- Kontaktni center: 01 477 20 00 menom. Hvala vsem, ki ste jih »prižgali«, 1. gimnaziji v Celju, vsem sodelujočim, nastopajočim. Hvala Blaževi mami ali »Filipovi Nikolaji«, ki bo v Filipovem in mojem spominu ostala na prav poseben način. Blažu želiva vse lepo. Vedno se te bova spominjala. FILIP in ANDREJA PADER - JAGODIC, Laško Nova blagovna znamka Eurotherm zajema visoko kakovostne izolacijske plošče iz ekspandiranega polistirena ali krajše EPS, izvažali pa ga bodo tudi na številne tuje trge. V podjetju Jub, ki danes obsega deset odvisnih družb in posluje na več kot petindvajsetih trgih, svojo proizvodnjo pa ima v dveh državah, veljajo za okoljsko ozaveščene. Najstarejši proizvajalec zidnih barv v Sloveniji in celotni regiji skrb za okolje izkazuje z vlaganjem v razvojizjemno kakovostnih izdelkov. Ni naključje, da so v zadnjem |i času njihovi izdelki prejeli kar nekaj nagrad. Lani je podjetje Jub kot prvo v svoji panogi v Slove- Intimno in javno Ob otvoritvi novega proizvodnega obrata za izdelavo visokokakovostnih stiropornih plošč so si čestitali (od leve proti desni): Štefan Hoyer, predsednik uprave JUB-H, d. d., Petra Majdič in Sašo Kokalj, direktor poslovnega razvoja v Skupini JUB. Petra Majdič je ob tej priliki dejala: »Tako meni kot tudi Jubu ni vseeno, kaj zapuščamo in sporočamo zanamcem. Veseli me, da Jub kljub kriznim časom vlaga v razvoj in nam na ta način vliva zaupanje v slovensko gospodarstvo.« (Foto: Jaka Ješe) Na tržišču odslej tudi JuBov Eurotherm V Jubu, d. d., so konec marca slavnostno odprli nov proizvodni obrat, ki bo služil izdelavi visokokakovostnih izolacijskih plošč. Naložba v nov obrat je stala 4,5 milijona evrov. Poleg proizvodnje izolacijskih plošč iz stiropora ter sistemskih plošč Jubizol so se v Jubu odločili, da bodo stiropor odslej tržili tudi pod lastno blagovno znamko, imenovano Eurotherm. niji pridobilo pravice za uporabo znaka »okoljska marjetica« oziroma Ecolabel za svojo notranjo zidno barvo Jupol Junior. Na letošnjem sejmu Dom pa je podjetje Jub prejelo nagrado Zelena misija za izdelek Unixil G Cool, v sklopu Jubizol fasadnih sistemov. Slavnostna gostja na otvoritvi novega obrata za proizvodnjo izolacijskih plošč je bila tudi nekdanja slovenska smučarska tekačica Petra Majdič, katere sponzor je bil vrsto let prav Jub, njihovo sodelovanje pa še vedno traja. Petra je simbolično odtisnila svoje dlani na stiroporno ploščo in Jubu zaželela uspešno pot. Priznam, da malce zarde-vam še zdaj, ko tole pišem. Ob spominu na nedavni dogodek, ki sem mu bila priča. Bil je eden izmed prvih res toplih pomladnih dni in v poznem dopoldnevu, ker sem pač imela čas, sem se odločila za sprehod ob Šmar-tinskem jezeru. Najraje imam kotičke, ki so sicer lahko dostopni, ampak ne ravno »romarske poti. Tako sem jo mahala nekaj korakov od bližnjih hiš, po poti, ki vodi ob jezeru, in uživala v prečudovitem dnevu, ko je moj pogled zmotil nenavaden prizor. Na blizu resda slabo vidim, na daleč pa prav dobro, zato pomota ni bila možna, moje presenečenje pa neznansko. Na pedalinu, kot sem menda reče tistemu čolnu, ki ga je mogoče poganjati z nogami, je tičal mlad par. V ljubezenskem zanosu oziroma, če sem bolj konkretna, v pošteni akciji. Sredi belega dne in sredi civilizacije! Obstala sem kot vkopana. Mladenka, ki je imela to prednost, da me je za razliko od mladeniča, ki ga je ovirala »narava dela«, videla, me je strmo premerila, a je imela povsem ravnodušen obraz. Kot bi ju zalotila, recimo, pri kartanju. Zato pa je bilo meni pošteno nerodno. Meni, ki sem ju na javnem mestu, nič hudega sluteča, zmotila pri opravilu, ki se ga ponavadi opravlja kje drugje! V drncu sem se pognala prek gozda, naprej na sprehod. In razmišljala, ali sem res videla to, za kar sem bila prepričana, da sem videla. Po isti poti, ker drugje pač ni bilo mogoče, sem se vračala čez kake pol ure, v upanju, da sta zano-sna ljubimca opravila svoje. A sem se uštela. Še vedno sta, napol oblečena, sedela v čolnu, le da se je mlada dama zdaj veselo pogovarjala po telefonu, mladenič pa je žulil čik. Prepričana sem, da sta me spet videla, a sta, meni nič, tebi nič, nadaljevala s svojim početjem. In spet sem jo, kot gozdni skrivač, jadrno ubrala po gozdni poti. Kar je pri vsej zadevi najbolj komično, je to, da je bilo nerodno meni, nič hudega sluteči priči dogodka. Sem si kar pošteno izprašila vest in se spraševala, ali sem res taka puritanka, da me je to dejanje tako zmotilo. Bi rekla, da ne, a sem stare šole. Prepričana, da so nekatere reči intimne in niso namenjene javnosti. A očitno nekateri pač niso takega mnenja. Recimo ta mladi par. Potem sem si rekla, da sta verjetno bolj izjema kot pravilo in zadevo dala ad acta. A že naslednjega dne me je pretreslo še eno javno razkritje dogodka, za katerega sem doslej mislila, da je še bolj intimen. Moja »prijateljica«, ki je osebno niti ne poznam, je na socialnem omrežju objavila fotografijo poroda. Svojega, da ne bo pomote. Nek navdušenec je obeležil trenutek, ko je njen potomec pokukal od tam, kjer ponavadi prihajajo otroci, v beli svet. Lahko rečem, da je bil fotograf očitno profesionalen in mu ni ušel noben detajl. No, tokrat je bila na delu moja slabovidnost, ker najprej sploh nisem vedela, kaj vidim, šele ko sem poiskala očala, sem ostala brez sape. Vseh njenih 1.135 prijateljev in še njihovi prijatelji si lahko do poslednje pičice ogleda dogodek, za katerega bi starokopitna Herminca rekla, da je popolnoma zaseben. Da ne pomislim na to, kaj bo čez nekaj let doživljal otrok, ko bo to gledal. Nekako si težko predstavljam, da bi mu bilo všeč. A to sem seveda jaz, živi fosil. Po vseh teh šokih sem se morala nekomu zaupati. In seveda sem poiskala mojega Hanzija. Modro me je poslušal. »Kaj hočemo, tak je pač ta svet. Po eni strani ne moremo drug o drugem nič izvedeti, ker nam neprestano mahajo z varstvom osebnih podatkov, po drugi strani bo vsak hip na internetu objavljen posnetek vsakega spočetja!« »In kaj lahko naredim?« »Nič!« je skomignil moj dragi. »Lahko te potolažim le z dejstvom, da midva ne bova imela s takimi rečmi nič opraviti. Sva prestara!« Verjetno sem ob teh pametnih besedah prvič pomislila, da je starost lahko tudi božansko zatočišče. Pred neumnostmi sodobnega sveta! Avtorica petkove humoreske je Mateja Reba. 22 RADIO, KI GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 7. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem, 24.00 SNOP (Radio Kranj) NEDELJA, 8. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Amadej Jazbec, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PONEDELJEK, 9. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Amadej Jazbec, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 10. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 11. april Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) ČETRTEK, 12. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 13. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.25 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje) PREDSTAVLJAMO VODITELJE RADIA CELJE Zadnje druženje pred veselim dogodkom Žametni glas Maje Gorjup Zdovc ne skriva vztrajnega druženja z »vrtnarji« kulture govora. Svoje pa dodaja še dolgoletna praksa. Pred radijski mikrofon je namreč sedla pred več kot 12 leti. Na valovih Radia Celje je uspešno združevala vloge voditeljice, moderatorke, novinarke in avtorice oddaj. »Še posebej ljuba mi je bila avtorska oddaja Bonbon za boljši bonton, pri kateri sem se z bontonskimi strokovnjaki oziroma poznavalci določenega področja tedensko podajala med bontonske smernice. Skrb za prijetnejše sobivanje in dobra mera srčne kulture, to je prijaznost, ki si jo lahko vsak privošči.« V lepem spominu so ji ostale tudi številne oddaje in dogodki s terena, kramljanja z zanimivimi gosti, sodelovanje v Skupnem nočnem programu radijskih postaj Slovenije Pa seveda odlično razumevanje s sodelavkami in sodelavci, prepleteno z lepimi prijateljskimi vezmi. Maja je novinarske izkušnje šest let nabirala tudi na nacionalni televiziji. Vsa leta pa je ob tem vodila še celo vrsto prireditev in posodila glas številnim televizijskim oglasom. Vseeno pa radio ostaja njena velika ljubezen, za katero si ob koncih tedna vzame čas tudi ob novem delovnem mestu. Maja v kabinetu župana Mestne občine Velenje namreč skrbi za odnose z javnostmi in protokol. »Moji dnevi so že od nekdaj navadno zapolnjeni do zadnjega kotička, ker imam rada dinamičnost, dogajanje .« Pa pri tem sploh še nismo omenili, da je tudi priznana vizažistka iz skupine T Spot Martine Vrhov-nik. Tudi zaradi Maje so vrhunski modeli v raznih prestižnih revijah, na snemanjih in v reklamah še lepši kot sicer. Kot pravi za konec: »Veselim se vsakega novega dne, rada imam nasmejane ljudi, moj nasmeh pa vsakodnevno riše soprog Matjaž, navdušen športnik, in kmalu ga bo še nekdo .« Če še niste vedeli, jutrišnji sobotni termin je za nekaj časa Majin zadnji. Kmalu bo namreč postala mamica in mi se že zdaj veselimo z njo. StO, foto: osebni arhiv Maja Gorjup Zdovc Kaj je bistvo vere? Kaj v sodobnem času pomeni biti kristjan in ali vsi verujoči sploh vedo, kaj je bistvo vere? »Beseda >katoli-škost< se navezuje na >vesolj-nost<, kar v praksi pomeni, da nikogar ne izključujem iz božjega kraljestva,« pravi župnik, mag. Amadej Jazbec. »Če kdo, potem smo kristjani prvi dolžni delati za enakopravnost med ljudmi,« dodaja. Jazbec velja za duhovnika brez dlake na jeziku, ki pove, kar misli, in vztraja pri svoji načelnosti. Prihaja iz okolice Žalca, v zadnjih letih službuje v Trbovljah. Njegove pridige so znane po tem, da so izredno zanimive, saj zna pogosto neposredno izraziti svoje misli in mnenje. Z Amadejem Jazbecem se bomo v oddaji Znanci pred mikrofonom na velikonočno nedeljo dotaknili tudi vprašanja, kako naj vera v današnjem času, ko večina v družbi ne vidi več pravice, 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. GIVE ME ALL YOUR LUVIN - MADONNA FEAT. NICKI MINAJ & M. I. A (6) 2. WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE (3) 3. FRIENDS - AURA DIONE FT. ROCK MAFIA (2) 4. PART OF ME - KATY PERRY (5) 5. WHAT BECAME OF YOU - DODGY (1) 6. HAPPY PILLS - NORAH JONES (4) 7. LOVE ME - STOOSHE FT. TRAVIE MCCOY (2) 8. AMNESIA - IAN CAREY & RO- SETTE FT. TIMBALAND & BRASCO (6) 9. WILD ONES - FLO RIDA FEAT SIA (3) 1O. RUMOUR HAS IT - ADELE (1) DOMAČA LESTVICA 1. VERJAMEM - EVA BOTO (4) 2. MALO SREČE - EVA IN NIKA PRUSNIK (5) 3. TI IN JAZ - SARA KOBOLD (5) 4. POSLUŠAJ - AVTOMOBILI (2) 5. ROMANJE - TABU IN ANDREJ ŠIFRER (1) 6. USTAVIMO ČAS - GOGS (4) 7. NAJIN DAN - FLIRRT (3) 8. ŽELIM SI - ŽEVŽA FT. NASTY (3) 9. OKNA NA STEŽAJ - VLADO KRESLIN (2) 1O. HOLLYWOOD - SIDDHARTA & LARA-B (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO TURN UP THE MUSIC - CHRIS BROWN IT'S POSSIBLE - ROXETTE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO NOVA OKUPATORKA - ZORAN PREDIN &COVERLOVER MORDA - PANDA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 (3) (4) (2) (1) CELJSKIH 5 PLUS 1. DOBRO VSE SE VRAČA - ČAR (5) 2. BABICA, HVALA TI -MODRIJANI & ALEKS FRAS 3. SPOMIN NA NJO - STIL 4. NAŠ PODKRAJ -PODKRAJSKI FANTJE 5. MUZIKANTI - ŠPILAMO -VIKEND PREDLOG ZA LESTVICO LE K TEBI VLEČE ME - KRAJCARJI SLOVENSKIH 5 PLUS 1. LUPČKA MI JE DALA MALA -ANS. ROKA ŽLINDRE 2. STARI GRAD - IGOR IN ZLATI ZVOKI & FANTJE S PRAPROTNA 3. MOJ STARI AVTO - ANS. PETRA FINKA 4. DOBER DAN, LEP POZDRAV - ROSA 5. OBALA ŽELJA - TRIO ŠUBIC PREDLOG ZA LESTVICO RAZVAJANKA - AZALEA (7) (3) (1) (2) (4) Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani vvvvw.radiocelje.com. daje ljudem upanje in moč za boljši jutri. Mag. Amade-ja Jazbeca, ki ima doma tudi nenavadno domačo živaI, pravega pitona, bo gostiIa Simona ŠoIinič. pikamo .„N trAÎH vsako soboto ob T2.IS wWw.radtocelje.cam 95.1 idS.9 1ÙÛ.3 dÛ.Ë MHz INFORMACIJE Vsakdanje obveznosti in tempo življenja nam za kuhanje dopuščajo čedalje manj časa. To velja tadi zapolzel-skega župana Jožeta Rožnika, ki smo ga tokrat gostili v kuharski oddaji. A kuhati zna, le da takrat, ko je časa manj, pripravi kar kakšne testenine z omako in solato. Za razvajanje pa zanj velja nedeljsko kosilo, kot ga pripravi njegova žena. Naj gre tudi vam kuhanje dobro od rok, svoje želje, koga od znanih naj še gostimo v kuharski oddaji, pa nam pošljite na radio@nt-rc.sL /-\ PEČENA POLENTA S ŠPINAČO IN ČESNOM Sestavine: špinača, maslo, polenta, jajca, česen, poper Priprava: Špinačo skuhamo, spaslramo in ji dodamo kar precej masla, da je kremasta in kompaktna. Skuhamo še polento in kuhani dodamo jajce ali dve ter dobro premešamo. Polento damo v pekač, ki smo ga namazali z maslom, in pečemo 7 do 8 minut pri 220"C. Pečeno razrežemo na kose poljubne oblike in položimo na pladenj. Po vrhu sledi nadev, ki smo ga naredih iz mešanice česna (tega damo kar precej), špinače in začimb po okusu, med katerimi nikakor ne sme manjkati poper. Mešanico za lepšo teksturo stepemo s pahčnim mešalnikom. Tako obložene koščke polente damo nazaj v pečico za nekaj minut, da se zapečejo z vrha. NL GRATINIRAN KROMPIRČEK Sestavine: krompir, smetana, mleko, maslo, muškatni orešček, bazilika, sol Priprava: Krompir olupimo in narežemo na tanke rezine. Te zložimo v pekač, ki smo ga predhodno namazaU z maslom. Prelijemo z mešanico smetane in mleka, ki ji dodamo nekaj muškatne-ga oreščka, bazilike in malo posolimo. Tekočina naj krompir prekriva do dveh tretjin. Pečemo približno eno uro pri 180°C oziroma čas peke po potrebi tudi podaljšamo, da je krompir res dobro pečen in dobi zlato rumeno barvo. J verdi ^ I z z Tel.: ' ^ 03/57182nf verdi E R I A ' -t]rfže125 3302 Griže siužhu cLobre^ûu OIOA^ÛU ^osttieejn^prenog,^^ fO^ ■■ Bohorč ■■ f^ ^MlA, MAUCi, POZE, KOSIlA, AU CAW., CElEMMSi Spr^ananw nartrfila m ve^je MkButo« tfefb« flohqii Mvim Duiana Kvadra +4, 3S30 Šenčur pri Celju, T€I.! ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++386 (0)41 666 7S6 RESTAVRACIJA ETRK fIRJl d.ad,. Sulmuak. iaoD Ceiia Oe|Q,wiL£3s: FDN-PET: od Si.-iO io 22:30 SOB: od 8:00 da 23:C9 med od B:00 do 22:fiD T: 03 / 828:^[G:^1( Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a [a carte Posebna ponudba Pi2zerija, slaščice in bar Prostor za zakfjufiene družbe Veliko parkirišče Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostjlna(g)ahac.sj LI PRI/ KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA Glavobol Glavobol je bolezenski simptom, ki se kaže z bolečino v predelu glave, lasišča ali senc. Je pogost simptom, ki se lahko izrazi pri več vrstah kroničnih in akutnih bolezni. Vzrok in potek glavobola je precq zapleten. Zdravnik tradicionalne latinske medicine Han Zaoxiang tokrat predstavlja kronično obliko glavobola, ki ima ponavadi daljšo zgodovino in se večkrat ponavlja. Pojav glavobola se razlikuje glede na mesto bolečine, čas pojavljanja in naravo bolečine (ostra, topa, utripajoča, pekoča, zatekajoča bolečina). Zato se ista oblika glavobola pri različnih ljudeh lahko kaže na različne načine oziroma z različnimi znaM. Glede na to značilnost tradicionalna kitajska medicina deli tovrstne kronične, dolgotrajne in ponavljajoče se glavobole na sledeče skupine: 1. glavobol vetra in vlage; pojavi se po prekomernem stiku z vetrom in/ali vlago, ponavadi se izrazi samo na eni strani ali pa se izmenjujeta leva in desna stran, lahko boh tudi cela glava, značilna je zatekajoča, ostra aU utripajoča bolečina. 2. glavobol jetrnega janga; biopotenci^ aU življenjska energija in vpliv jeter se preveč segrevata in dvigujeta; značilni so boleči robovi glave, večinoma po eni strani, omotica, vroč obraz, človek je obkrožen s težavami in se zlahka razjezi, rdeče oči in suha usta, pogostokrat se ta glavobol pojavi zaradi živčne napetosti. 3. glavobol zaradi (pre) goste sluzi; omotica/vrtoglavica, boleč vrh glave (kot da bi nosili težak klobuk), slabost in bolj tekoče blato. 4. glavobol zaradi primanjkljaja biopotenciala v krvi; omotica in glavobol, lažja in dolgotrajna bolečina, utrujenost in pospešeno bitje srca, bleda koža, dalj časa trajajoče težave s krvjo, počitek zmanjša bolečino. 5. glavobol zaradi lene krvi; ostra bolečina, ki vztraja dolgo časa, točno določeno mesto bolečine, ki se ne spreminja, opešan vid in slabši spomin. Čeprav je zdravnik oziroma zdravilec Han Zaoxiang opisal pet vrst oziroma modelov glavobola, v klinični praksi pogosto vidimo dve vrsti aU dva modela, ki se prepletata. Glede na različne vrste/modele glavobolov je tudi način zdravljenja tradicionalne kitajske medicine oziroma izbira akupunk-turnih točk, ki jih zdravilec oziroma zdravnik tradicionalne kitajske medicine izbere, različna. Pomembno je, da zdravilci jasno diagnosticirajo pot bioenergetskega potenciala oziroma meridian, ki zaradi nepravihiega delovanja povzroča glavobol in razločijo naravo oziroma kvaliteto principa bolezni ter na tej podlagi izberejo terapijo. Akupunkturna terapija pogostokrat deluje na ta način, da tam, kjer je energetski pretok premočan. Splet: iuujtu.no9a\/ice.com E-mail: martinapinterpgmail.com MOPA ZA MOSN^JŠ^ gŽ^NŠ9 Jlr^iwa IK.IS 3000 Celje ^ odprto: Ponedeljek - petek: med 9.00-18.00 Sobota: 8.00-12.00 M.: 041 941 894; T: (03) 620 98 81 E-mail; iris.tomazin@gmail.coni INFORMACIJE Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno, A Kaj hitro se Uhko zgodi, da se nam kakSna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišliati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč. Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obtiavljati, urejali okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iSčemo pomoč, pri Center želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno. Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zatn vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo na&ih Strani Vsi naSi mojstri. Trenutno so na teb straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, Ce boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripotnngli k še boljši obvešCenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse. kar morate storiti, je, da pokličete 031 &92-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naSi okolici. Zima»je poslovila, zato vabi j eni na premontažo gu m - VElik^ izbila ^m in platišč Ter iDDirost tirambe vailK gum. -PteiMeminodvoi izrabljenih vnziL = iiffiit^ •SirtisavMDiimkevozil.__ mpopusta na prtmontai» gum, BfcBredlpiitiritey ogl^ KIA MOTORS avtd)hi£a škorjanec Marlbortla 115,Ce|Je.0?/42tO6 84,031 6<» 416 CMwd: brigltaJiuaieaišjKr awfflBuîAR^lAe 2û slreftoi^^g^ In i»ti!iie krttïie; PitMuv» www.str«ha-metalko.si ZA 1ZMER0 I» IZDELAVO PSEDRACUNA NA KtJUi POKltCltE NA5EGA STftOliOVNJAKA ZA STREHE NA GSMi 041 622 J8S. MESTNA ŠIVALNICA OttoVdliU! Natalija Cokan s.p.GSMj (H1444-ŽB!) nM,i,lri™ iivilj.l™ in ^ " " CinkaijevB uL % 3000 CeI)? VANJE PO NAROČILU: 'itiii\ii modna obialUa 'moSkt oble POPRAVILA OBLAČai 'kajUnje "oiinje "iMnjava j 'mfnjava podkj, krpanje Hwiccliflû-lSfl 12.1» ST V;lNlfffi[.j'Î(lî|ïiT..... :.:cij Îl'l)iiÊiîii!iiLÎitl LhAllitii Hiifii^j^^iii.i"! 'jïuiVÎiitÎ-O'OMVÎlÙll^^ ■:'HÏiHl6F.dlijï' " .......■ - WWl'iÎiil? . .. ; ..... ^«mnwniqifji - iiioijj.wmiii.wiisj; âtit iitieiitTi-ii'i'i hiiTÏa'Hà.VÂfA'iii id t-'ÎAi'TElNIFÏSÏELi K0«T£f[M04NSTAlACUe KahHlvanbi a, 3230 Ml «/Hf U PB Hi/iM iM, Ibb « m II n SUHO^ MONTAŽ.M ÎtlÎiTEi^f] KNAUF AR!V1 STRONG FASADE DEMIT ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU ANPREJ IVtAROT s.p,. Reka Z7a, H70 LaSlio Tel.: 041 710 857; GSM: 041 721 057 IIVSITALACIJE JEKL altHiHtfvnI liri oqimnja, ^ toplobie ^Hte, talna ogrevanja Zadobrava34/a 3211 ikofja vas GSM: 03T-329-702, ^nfall: bUskJnsta!alfL'j litI^Hl^^ clSflitflt^lfEtf' ftULEJ DEJ in Točke Čečeve 17 mulej .dej an@a loi. net SemtevàlÛ-lî 3000 Cilje (pfipfislavnisuvbtTU^a) Te) 070 754864 WW M.pdintfi xpra^l. odprsus Vieh vri t ivtomubiiskih pršili poliranje voiil, varjenje plastike, trejna odprava rje. pgprauii« po tmi, odstranjevanje bat ve in grafitov i avia LO Florata d.0.0. PEViinarijalOPUK Goiica 41,3000 Celje GSnA: 04T 757 879 pMlnfatinD jui PMDITEVimI« aknlka in pwloimffl tirajitJHiin auultuv ta vsdjdEcvuJej * nlBprsdftfB In nalnpradjijii akTJKaUi natUn In S kartico zvestobe do 7% popusta : Želite prihranitj do 50% pri stroških elektrilte? h: ilL- tlH.M JU lU -¡ïti^iieilt)« iKuiuinlkpV in;^ LSI iMmcr iT iifxafm u mU« L^ hi£i In wntc* r-Efc.ii.ifc i^offpdia»» taOnlludjvfn^ KflU USM. Stf^ RENKlé fyodn p tnantažo. pfgvo^ Nundi Fraiu i.p. DisiiniKvedri S«FiIjur e-nuji: h«nlLnunck^mii).[Em "vse za ogrevanje, vodovod, piezrač«v3nje, plin" -ideja -svîttiHnje ^lidelan ponudb praisja _ -iiNUbia -iea - toplotne ùpailii •hijekt«^ ffîtaqnma - dimniki nilUV1Lli(E LMKD TMfiRMANA h,Ur MANUALNA TERAPIJA Izva]a: Dr. A. VERSININ ortoped revmatoiog FTTEX ao jï.., Duhî^iîka 120 a. 10» LjunjAwA m.: 03 /734-57-00,031S66 Î62; sufï^ wit.mietîi; e-ioîiA: metei-lurr Izbira kosilnice za košnjo trave in manjših širin. Za večje površine pa kosilnice s pogonom ter večjih širin. Poleg tega je pri večjih površinah zaželena tudi močnejša in robustnejša konstrukcija. Najpomembnejša pri izbiri ustrezne kosilnice je površina, ki jo nameravate kosit!. Glede na velikost površine prilagajate širino, konstrukcijo in moč motorja. Za manjše površine lahko izberete kosilnice brez pogona ttóiíl^ Pri zaprtih površinah, z veliko ovirami (sadno drevje, okrasnice....) se priporoča ožje in okretnejSe kosilnice, kjer vam delo olajšata variomatik ter hidro sistem pogona (nastavitev /i Prednosti izemta so: - lahko kosite večjo in debelejšo travo, - nimate dodatnega dela z praznjenjem. Slabosti izemta so: I I I I I I I I I hitrosti). Za odprte terene so boljše širše kosilnice. Za vsakih 1000 kvadratnih metrov pokošene površine boste morali prehoditi od 2000 do 3000 m. Glede na naklon, ki ga ima vaša površina. je treba izbrati kosilnico s primer ni m motorjem in pogonom. Velika večina motorjev je primerna aa naklone do 20', nekateri pa omogočajo naklone do 35° stopinj (pri določenih pogojih tudi do 45°). Pri izbiri pogona je potrebno upoštevati dejstvo, da je prednji pogon primeren samo za odprte ravne površine, pri nekaj večjih naklonih je treba izbrati pogon na zadnja kolesa. Glede na to, kako pogosto nameravate kositi in kakšno travo želite imeti, morate izbrati ustrezen način košnje. Ce ne kosite pogosto in kosite visoko in debelejšo travo, je priporočljivo izbrati kosUnico z izmetom oziroma zbiranjem v košaro. Ce želite imeti lepo travno preprogo in kosite pogosto, vam svetujemo kosilnico z mulčenjem. - na pokošeni površini so opazne sledi pokošene trave, - pri košnji po koš eno travo razmeče po večji površini. Prednosti zbiranja v kožaro so: - pokošena površina je čista, - preprečuje preveliko namnožitev plevelov, nezaželenih trav in mahu. Slabosti zbiranja v košaro so: - med košnjo je treba pokošeno travo prazniti, - humusna plast in hranilne snovi se manjšajo. Prednosti BioCiipa (miilčenja] so: - trava postane gostejša in lepša, - hranilne snovi in voda ostajajo na trati, - ni treba dodatno delo za praznjenje, - pokošena (mulčena) trava na zelenici ni opazna. Slabost pa je, da je potrebno zračenje trave. H ii: I3ir Zelena IfeHNiKA www.zelena-tehnikB.eu Tel.: 03 491 66 00 ŽAGE •lonsered -15%!! Zangrad d.o.o. Sp^aina gmdbma, ñisaderska in sBlfOpkskarska dda Kovaču^ 7 3000 Ce^ E-mait ínñXSsingnuLsi www.zijngraclsi Telefon: 031 713 240 m CVCTUČARNA IN DARILNI BUTIK mAšfi N NaCÜa MnbErnlk t.p. Piuloviie enote: Kalobje-Sentjur-Celje Kontakt; 031-363-506 in 031'3^7 v.cvetlicar na- nata.sa.com Spletna stran: www.i DMUmaJi VBMOVŠK IZVDU VODOVODNIH INCENTU1MIH NAPaUVTaSANMUAKOWNK tnmucnt nturtu Au. Pntliub vk 34/d. iiom. ^m: h i GS2 SDT ?f\/iLjgícf reitvig FUkCA - nwrtjJa iJtJrnSlrtii fSpmiUa Tm)islítv.cííuem' t.si Za sodelovanje v oglasni rubriki VSI NAŽI MOJSTRI pokličite: EHEHISD d o m o f t n a I DOMOFIKAl IVínHOSAÍER Í-P- U L Bratov Janf^ii^v t ^ b 32J2Ví>jník GSM: 041 7S«H8 teleft5n/f»x;037Sl Í1 71 e-poiu: domolinal^-l .5Í Za V^s In Vaf dom vrilma: -teuritvo - kiovitvo - stavbno kieparstvo 'finontiioWelux ^en -Izdelava naditrejkov - izdeidva ravnih In zslenih streh PooMai^! krov« iA kriti?)«: eEBAflD,CREATOM,T10N!JACH. BRAMAC, LINDAB,HOSEKFA,TEGOLA,S-METAU ESAU - mu S11N FWWHM PHOSrmn » ETTUNKE CHrmtE . DELOVNI ČAS: delavniki od B.OHB.OO. sobota od fi.OCi-12.00 zLATAf^mrAJimK ' Kumaia Tajnšek - Komite J ■ r eai** tr 13 -04163*81» J AfiTIAl «5.0,0. 041826594 • ADAPTACUE KOPAUVK • VODOVODNE INSTALACIJE • VSA ZIDARSKA DELA I ! AftTIAL d.o.o., Aria vas 6a. 330t PetfovčG ZA AVTOMOBILISTE / MALI OGLASI MHTBRfflA VOZILA PRODAM ŠTIRIKOLESNIK ATV 250 ccm, odlično ohranjen, star 3 leta, prodam. Telefon 031 276-086. 1276 OSEBNI AVTO VW Pasat 1.8, bencin, karavan, l. 1998, prodam, celega ali po delih. Telefon 040 331-717. 1268 OPEL Corsa 1,4, letnik 1995, registriran do oktobra, prodam. Cena 350 EUR. Telefon 041 817-141. 1282 STROJI ™ILA Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Ce|ie:031508326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJ! - možnost izbire višine obrolca - možnost odloga odplačevanja ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 pRoDAM KOSILNICO Alpina, v dobrem stanju, prodam. Telefon 041 710-193. 1208 Prenovljeni renault megane Megane nekoliko spremenjen in z novimi motorji Renaultov megane je od leta 2008 našel 770 tisoč kupcev, kar pomeni, da gre za dokaj uspešno vozilo. Zadnja, torej tretja generacija, je odločen odmik od avantgarde, ki jo je po oblikovni plati ponujala druga generacija. V tokratno pomlad se megane pelje nekoliko osvežen, kar pomeni, da spremembe niso revolucionarne. Vse tri izvedenke, torej kombili-muzina, karavan in coupe, so dobile nov prednji del, drugačna so kolesna platišča, nove letve v barvi vozila ipd. V notranjosti je mogoče izbirati med tremi vrstami oblazinjenja, nov je radijski sprejemnik z infozabavnim sistemom ipd. Nova je tudi generacija motorjev z oznako energy; pomeni, da so agregati zmogljivejši, porabijo pa manj goriva in tudi izpust C02 je manjši. Pravijo, da je 1,2-litrski motor najbolj zmogljiv v svojem razredu (ima 85 kW), povprečna poraba pa naj ne bi presegla 5,3 litra oziroma je za četrtino manjša kot pri 1,6-litr-skem motorju. Pri dizelskih agregatih sta novosti dve: 1,5-litrski energy ima sedaj 81 kW in deklarirano porabo 3,5 litra, z 1,6-litrskim motorjem (96 kW) pa so nadomestili 1,9-litrski motor. Vsi novi motorji imajo 6-sto-penjski ročni menjalnik in elektroniko start/stop. V najcenejši izvedbi je prenovljeni megane naprodaj za 15.350 evrov, vendar ponujajo 2800 evrov popusta. JK Sola Vožnje —CADEJ- www.cadej.si avtosola. cadej@sioLnet Tel. 08 2052291 MM DVOREDNI pajek prodam. Telefon 031 798-815. 1227 TRAKTOR Univerzal 45, letnik 1978, v voznem stanju, prodam. Telefon 051 425-852. 1231 KOSILNICO SIP Šempeter prodam. Telefon 041 650-577. 1272 VILE za prevoz okroglih bal, nove, prodam. Telefon 041 807-853. 1258 POSEST pRoDAM Ročna A VTOPRALNICA^ ScPOURNI CENTER vozila z Tito laka vozila temeljito notraisje čiščenje vozila dezineekcgaklimatskenaprave za terminpokučite_ msedogovortte ■ 031344388 GRADBENO parcelo, 4 km oddaljeno iz Celja, velikost 1.072 m', prodam. Telefon 031 763-390 ali 031 805-441. 669 NA mirni lokaciji, 17 km iz Celja prodamo starejšo hišo. Telefon 031 609-533. 1150 POLANA pri Jurkloštru. Prodamo staro kmečko hišo, skupno zemljišča 2.000 m'. Cena po dogovoru. Telefon 051 339-058, po 16. uri. 1177 NA lepi, sončni legi prodamo takoj vseljiv bivalni vikend s 17 ari zemljišča, 4 km od izvoza avtoceste Dramlje. Cena po dogovoru. Telefon 031 585-803. 1197 LISCA, Polana. Posest, 700 m', z manjšo hišo, vsi priključki razen centralne, idealno za upokojence, prodam. Telefon 041 498-561. 1214 ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo z zemljiščem, skupna površina 22.595 m', od tega 17.962 m' gozda, prodamo. Hiša stoji ob cesti 2 km iz Rimskih Toplic, v bližini Rimskih term, na lepi, mirni in sončni lokaciji, z urejenim asfaltiranim dostopom, vredno ogleda. Telefon 031 519-146. 1192 NA lepi, sončni legi v okolici Šmarja prodam zidanico z vinogradom. Telefon 041 526-988. 1212 IN ODKUPI POSOJIL 004.000 EUR i DoSGnesecwnaosnoiiiODipokojiiiie | PE CEUE, UL XIV. dhtalle 14, 3 03/4257000 ^ PE MARIBOR. Parliiamlia M, g 02/2341000 ^ PG MURSKA SOBOTA, o Stanrta Boimana 16.02/521-3000 | BONAFINPLUSfl.o.o. | Sloiienska27,1000ljuliljaiia i CELJE. Prodam ali oddam bistro v Novi vasi, 55 m', opremljen. Telefon 041 720-579. 1229 OSTROŽNO. Nedokončano vrstno hišo prodam. V račun vzamemo manjše stanovanje ali vozilo. Cena 120.000 EUR. Telefon 041 389-238. 1230 V BLIŽINI Šmarja pri Jelšah prodam posestvo na sončni legi, 5 ha, v enem kosu, gospodarsko poslopje in novejša hiša, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 145.000 EUR. Telefon 041 283-778, (03) 5740-546. 1236 š 34 PARCELO z gradbenim dovoljenjem za vikend, Bovše pri Celju, prodam. Telefon 041 709-684. 1263 DVOSTANOVANJSKO hišo v bližini Žalca ugodno prodam. V račun vzamem tudi manjše stanovanje. Telefon 041 463048. p TRISTANOVANJSKO hišo v bližini Šentjurja prodam. Telefon 01 723 068 775. 1262 CELJE, Opekarniška. Prodam polovico stanovanjske hiše z dvoriščem neto tlorisne površine 237,80 m', zemljišče pod stavbo 138,00 m' zgrajene leta 1986, z dvoriščem 312 m', elektrika, voda, telefon, kabelska TV, samostojna greznica, možna priključitev na javno kanalizacijo, ogrevanje s kurilnim oljem, za 95.000,00 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠENTJUR, Dramlje, prodava zidanico v gradnji v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče cca 42 m', 3416 m' zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n BREZPLAČNA ŠTEVILKA 0801081 RENAULT SCENIC KOLEKCIJA 2012 ŽE OD 14.390 € 4e| S^i^K iliSi "HmH^" RenaultP40»!!.SIS LEVEC R.S.L. D.0.0. LEVEC, LEVEC 56 C, 3301 PETROVČE TEL.: 03 425 45 14,03 425 45 16, WWW.RSL.SI ODPRTO OD PONEDEUKA DO PETKA od 08.00 do 17.00, SOBOTA od 08.00 do 12.00 MALI OGLASI / INFORMACIJE AGM NEMEC, d. o. o., Sedraž 3, 3270 Laško ZAposLi kuharja in reševalca iz vode z izpitom za reševanje. Za informacije pokličite: 103 56 48 841, 041 322 8891 VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku z lesenim objektom, z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m^, travnik 331 m^, vpisano v zemljiško knjigo, prodam 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ^jsm ^asirologinja 'jasnovidnost iBIOTERAPIJE liSNII4H04!)35 V Migojnicah pri Grižah prodam gradbeno parcelo, 900 m^, z montažno hišo, do III. gr. faze. Vsa infrastruktura je na parceli. Telefon 041 463-048. p ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas, prodam gradbeno parcelo 965 m^ z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 24.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m', dvorišče 388 m^, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 85.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m', z gospodarskima poslopjema 50 m' in 23 m' uporabne površine, 873 m' dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m' pašnika, 26.464 m' gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n r NUMENOd.0.0. Rasten očala za dober vid do pozne starosti, učinkovita in kvaiitetna. Vision fix očala stimulirajo očesne mišice, ki postajajo vse močnejše, vid bolj oster, poveča se cirkulacija krvi v očeh, oči so manj utrujene. Očala nadomeščajo vaje za oči. So edina kvalitetna očala na trgu z 12-mesečno garancijo. Priporočajo se pri kratkovidnosti, daljnovidnosti, starostni slabovidnosti, astigmatizmu, glavobolu zaradi prenaprezanja oči, zlasti pri delu z računalnikom in kot preventiva. V vseh trgovinah Sanolabor. Stoma center, Lekarni Cizej Laško, nekaterih ostalih iekarnah in po maiiu I e-malL numenopamis.net splet: uuiuuu.numeno.si [pmmmukmmMm EMMN® DUŠAN LAH s.p. Cesta Kozjanskega odreda 29a, 3230 Šentjur, tel. delavnica: 03 749 20 10 Fax: 03 574 17 41, GSM: 031-612-692; e-mail: betonarna.lah@siol.net Proizvajamo betonske zidake 20, 25, 30. Nudimo tudi betonske protipotresnike 20, 25, 30; betonske votlake 20, 25, 30, betonsko opeko 15, 121 POSEBNOST radialni zidak za izdelavo silosov, bazenov, gnojnih jam! NUDIMO DODATNE POPUSTE NA VEČJO KOLIČINO! mmm lastroioglnlai 0906430 VOJNIK, center. Stanovanjsko hišo, 154 m' površine (klet + nadstropje + mansarda) z garažo 16 m' in gospodarskim poslopjem 9 m', zgrajeno 1957, obnovljeno med 1996 in 2005 (streha, okna, kurilnica, instalacije), dvorišče 146 m', njiva 113 m', centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, pripravljen priključek za plin, prodam za 105.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n BLIZU centra Dramelj prodam po zelo ugodni ceni nedokončano stanovanjsko hišo, zgrajeno leta 1985 in gradbeno parcelo. Nahajata se na sončni legi ob asfaltni cesti. Hiša je od avtoceste oddaljena le 2 kilometra. Telefon 051 301-560. 1284 KUPIM BIVALNI vikend ali manjšo hišo z vrtom, v ožji okolici Celja, kupim. Do 50.000 EUR. Telefon (03) 5774-169. 1248 STANOVANJE PRODAM m matjaž matjaž, d.o.o. Petrovče 115/b, 3301 PETROVČE Ustvarjamo pozdrave Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji Matjaž, d.o.o. je z novimi povezavami, pristopi in kadri perspektivno podjetje, ki bodočnost gradi na večletni tradiciji ter trdni gospodarski rasti in zbira ambiciozen, zagnan in firmi predan kader za utrjevanje tradicije, dvig kakovosti in povečevanje obsega poslovanja. Dejavnost podjetja je svetovanje, prodaja, montaža oziroma vgradnja in servis različnih vrst vrat za individualne in industrijske objekte. Posebno pozornost posvečamo zaposlovanju, saj smo prepričani, da so ljudje najdragocenejši vir podjetja. Če so vam sorodne vrednote kot je zaupanje, odgovornost ter želja po uspehu, potem se nam pridružite kot SERVISER m/ž Delo je prava priložnost za vse, ki izpolnjujete naslednje pogoje: - končana vsaj IV. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri, - vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju servisiranja (zaželeno garažnih vrat), - pasivno znanje tujega jezika (nemščina in/ali angleščina), - vozniški izpit B kategorije, - natančnost, sposobnost timskega dela, komunikativnost, urejenost, inovativnost, delovna vztrajnost. Izbrani kandidat bo predvsem zadolžen za servisna dela iz programa delodajalca, opravljanje diagno-sticiranja, nastavljanja, vzdrževanja in odpravljanja napak na delih in sklopih ter celotnem sistemu, vodenje dokumentacije o servisnih storitvah in intervencijah (delovni nalogi, poraba materiala in opravljene delovne ure) ipd. Ocenjujete da ste poleg navedenega še iznajdljivi, vestni in inovativni? Potem ste zagotovo kandidat, ki ga iščemo. Nudimo: - takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za določen čas enega leta s dvomesečnim poskusnim delom ter možnostjo podaljšanja delovnega razmerja, - razgibano delo v urejenem okolju in prijetnem ozračju, stimulativno plačilo za opravljeno delo, - možnost napredovanja ter osebnega in strokovnega razvoja. Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, se prijavite oz. zahtevajte dodatne informacije; pošljite vlogo za zaposlitev z življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj do vključno 13. 4. 2012 na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska c. 13/b, 3320 Velenje s pripisom »za serviserja« ali na e-mail: zaposlitev@trgotur.si. Vaše prijave bodo obravnavane zaupno. ENOSOBNO stanovanje, renovirano leta 2005, opremljeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 314-910. 974 DVOSOBNO stanovanje, 62 m', v centru Šentjurja, na mirni lokaciji, prodam. Telefon 031 204-551. 1157 STANOVANJE v Novi vasi, 43 m', z balkonom, prodam. Telefon 031 314-570. 1207 ENOSOBNO stanovanje, 47 m', v Šmar-tnem ob Paki, letnik 1983, 3. nadstropje, prodam. Cena 51.000 EUR. Telefon 030 925-748. 1243 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m', zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Okrogarjeva, 2,5 sobno stanovanje, v IV nadstropju večstanovanjske stavbe, 72, 19 m', prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 71.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m', zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu po telefonu 041 708-198. ODDAM V CELJU (Hudinja) oddam prenovljeno trisobno stanovanje, velikost 75 m'. Dejan Mauer, telefon 041 620-904; dejan.mauer@gmail.com. 1114 OPREMLJENO garsonjero v Celju (Lava - Pucova ulica) oddam v najem. Telefon 040 544-166. 1220 PARU oddam opremljeno stanovanje, 42 m'. Telefon 041 650-737. 1269 MANJŠO sobo, s samostojnim vhodom, oddam. Telefon 041 650-737. 1269 2 SOBI v Novi vasi, Šentjur, oddam. Telefon 041 769-578. 1262 OPREMA PRODAM SESALEC Kirby in masažni stol Dream ugodno prodam. Telefon 070 243-762. 1273 AKUSTIKA PRODAM SOBE oddam v najem: TV, kuhinja, kopalnica, pralni stroj, že od 100 EUR na mesec. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041-763800. p KLAVIRSKO harmoniko Melodija Mengeš, 96-basna, 9 registrov + 3 na basih - 4 glasni dl. t., odlično ohranjeno, malo rabljeno, prodam. Telefon 070 269302. 1271 ZIVALI PRODAM PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. n NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača krma, dostava, ugodno prodamo. Kupujemo od 1 do 10 dni stare bikce simentalce, mesnati tip. Telefon 031 311-476. 1110Š17 PUJSKE, od 25 do 80 kg, cena ugodna, možna dostava, prodam. Telefon 041 655-528. 1117 BIKCA simentalca, težkega 300 kg, prodam. Telefon 041 734-078. 1209 DVE telički, stari pet in šest mesecev, starejša je simentalka, mlajša belgijska plava, prodam. Telefon 041 332-267. Š 33 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, 3. teleta, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5794-316. 1237 DVA burska kozla in dve burski koziki prodam. Telefon 031 431-140.1238 TELIČKO simentalko, težko 210 kg, prodam za 490 EUR. Telefon 051 209649. 1268 SLIKOPLESKARSIVO PARKETARSTVO TALNE OBLOGE 3 MLADE pašne krave s teleti, 2 visoko breji telici in 2 bika, 300 kg, prodam ali manjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 031 575-059. 1280 2 TELICI simentalki, težki, približno 160 kg, prodam. Telefon 041 525-464. 1279 PRAŠIČE krško-poljske pasme, težke od 40 do 60 kg, prodam. Telefon 041 892601. 12 7 7 TELICE simentalke, 350 kg, po izbiri, prodam. Telefon 041 967-691. 1267 TELIČKO sim/cha, 150 kg, prodam za 450 EUR in bikca sim/BBP, 170 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 616154. 1259 PONI žrebička, rdeče-bele barve, prodam. Telefon 041 264-132. l 73 TELIČKO, odstavljeno, prodam. Telefon 070 364-056. l 72 TELICO simentalko, 320 kg in bika, prodam ali menjam za kravo ali telico za zakol. Telefon 041 794-301. 1257 KUPIM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 56 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. Š 575 KRAVE in telice za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 947 JALOVO kravo kupim. Telefon (03) 5743695, 031 434-714. 1211 TELIČKO, težko od 200 do 300 kg, kupim. Telefon 031 559-820. l 69 BIKCA, starega 10 dni, 150 kg, mesni tip, kupim. Telefon 051 629-605. 1216 PRODAM VRHUNSKA kraška vina po ugodnih cenah. Vinska klet Furlan, Šolska ulica 54, Šempeter. 1204 VINO, belo, laški rizling ali chardonnay, z dostavo na dom, ugodno prodam. Telefon 041 609-320. p KAKOVOSTNO belo in rdeče vino, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 382-735. p SENO, otavo, štirioglate bale sladkega sena, ročno sušenje, prodam. Telefon 041 903-680. 1228 CIPRESE smaragd in navadne ter pušpan za žive meje, prodam. Telefon 041 573-863. 1245 JABOLČNIK, vino, belo in črnino ter žganje, tudi 70 °/o, vse naravno, izredne kvalitete, poceni prodam. Telefon 041 920-949. 1281 SENO, razsuto, v okolici Laškega, prodam. Telefon 031 276-086. 1276 smmCi, VRUNČEVA2 3000 CELJE f GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150 MALI OGLASI / INFORMACIJE ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka ALOJZA OBLAKA iz Prekorja (17. 6. 1940 - 27. 3. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, delegatom Društva izgnancev iz Radeč in njegovim sošolcem iz Svibnega. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče in nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebej hvala za vso pomoč sosedom Žnider, Kocjančič, Arlič in gospe Karli. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni pogreb, pevcem za lepo petje in pogrebni službi Veking za organizacijo pogrebnih storitev. Iskrena hvala prav vsem. Vsi njegovi najdražji Brez tebe prazni so dnevi, potihnili so krikov dnevi, po licih nam solze polze, vse zgrajeno sesulo se je. V SPOMIN JURETU ARHANIČU z Obrtne ceste 24, Trnovlje pri Celju 8. aprila 2012 bo minilo leto žalosti, odkar mirno in spokojno si zaspal in v večni sen od nas odpotoval. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu, mu prižigate sveče, ga ohranjate v svojem srcu in lepem spominu. Vsi njegovi najdražji, ki ga zelo pogrešamo. Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho odšel. Srce je omagalo in dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Življenjsko pot je zaključil dragi oče, stari oče, pradedek in brat STANKO ČEPIN iz Gubnega 25 (7. 5. 1920 - 16. 3. 2012) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in svete maše. Hvala pevcem, trobentaču, gospodu Andreju in govorniku za poslovilne besede ob grobu, hvala gospodu župniku in pogrebni službi Guzej. Najlepša hvala sosedu Vidu Percu za pomoč v času, ko so očetu že pešale moči. Hvala Jožici za zvonjenje in vsem, ki ste v teh težkih dneh kakorkoli pomagali. Žalujoči: otroka z družinama, vnuka z družinama in sestri OTAVO in seno v kockah, prodam. Telefon 070 758-739. 1256 I GOSTiLNA FRANCL išče I novo sodelavko za delo v kuhinji Pisne vloge na naslov: ZAGRAD 77, 3000 CELJE. Peter Zaveršek s.p. OSTALO PRODAM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info. p PRAŠIČE, od 30 do 100 kg in slamo v okroglih balah, prodam. Telefon 031 839-090. Š 14 MLADO kravo, štiri leta, za zakol, prodam. Cena po dogovoru. Prodam šrotar kros metal z motorjem, dobro ohranjen, za 200 EUR in dva koluta pocinkanega valjanca za 100 EUR. Telefon 041 529287. 12 1 3 KORUZO v zrnju in zemljo za urejanje vrtov in okolice, prodam. Lokacija Babno pri Celju. Telefon 041 741-028. 1224 NOVO harmoniko Melodija, Bes, As, ugodno in nakladalno Sip 17, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041 514-722. 1226 OBOGATENE kletke in gnezda za nesnice, nerjavne pasti - lovke, dim. 25 ^ 30 cm, dolžine 80 in 100 cm (žival ostane nepoškodovana), prodam. Telefon 041 642-184. p ŽELEZNIŠKE tirnice ( »traverze«), 12 col, enobrazdni traktorski plug, skoraj nov in klavirsko harmoniko, 80-basno, 3 registri, ugodno prodam. Telefon (03) 5771-157. 1242 CEPANE kostanjeve kole za vinograd L 220, 530 kosov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 332-267. š 33 VINOGRAD z bivalnim vikendom, opremljen, nekaj sadja in nekaj površine za povrtnino, lokacija Dramlje - Jazbine, prodam. Kupnina po dogovoru. Prodam tudi rezkalni stroj za kovino, še nerabljen. Telefon 051 307-639. š 29 ČEBELE prodam in deske: bukev, javor, rdeči bor ter hrast, debeline 20, 25 in 50 mm. Telefon 041 870-574. 1278 ZEPTER posodo, še originalno zapakirano, 18-delno, pohištvo za kopalnico, marmorne okenske police, keramične plošče in razne obleke in čevlje št. 40, ugodno prodam. Telefon (03) 7814106, 041 277-420. 1253 40-LETNI fant želi spoznati dekle za resno vezo. Telefon 031 504-807. 1239 SIMPATIČNA 50-letna poštena ženska iz okolica Celja želi prijatelja do 66 let. Telefon 041 248-647, Agencija Alan Celje. 1274 NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico nom^nik ugodnih nakupov. Novi tednil( izliaja dvaicrat na teden ob toridli in petkili. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH - IZ VAŠEGAIKRJEiOB PETKIH - ZGODBE S CELJ|K€GA NAROCILNICA I NAROCILNICM NAROCILNICA U IME IN PRIIMEK: ULICA: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev PODPIS: ' NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Tvoje delovne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in drag spomin nate. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in sestre MARIJE ŽEKAR iz Loke pri Žusmu 72 (27. 7. 1922 - 21. 3. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sosedom iz Prijateljeve ulice, ki ste nam ob njenem odhodu stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino, govorniku Darku Bezenšku in osebju ZD Šentjur. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: mož Ernest, hči Trauda z družino, sinova Milan in Nesti z družinama ter šest vnukov in sedem pravnukov 65-LETNI vdovec želi spoznati žensko za skupno prijateljstvo, iz okolice Celja. Telefon 040 778-479. 1283 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: varstvo otrok vseh starosti. Telefon 041 266-513. 1219 IŠČEM delo: pomoč starejšim in nepokre-tnim osebam ter varstvo otrok. Sem strokovno usposobljena. Telefon (03) 5412-946. 1251 KVALITETNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, Telefon 041 771-104. 1265 PREMOG - znižana cena, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187, Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Pizzerija Bonita v Žalcu Ženitna posredovalnica zaupanje za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold zaposli picopeka ali kuharja (1 osebo) Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas z rednim plačilom. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPD, d. o. o., Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije na tel. št.: 051/630-925 aliinfo@spd.si IZDELUJEMO strojne omete, tlake in fasade. Telefon 031 598-355. Omes gradbeništvo, Ledina 40, Sevnica. 1113 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n Laško Poročila sta se: Irena MLAKAR s Ptuja in Tomaž ŽUŽEK iz Zadobrove. Celje Umrli so: Marija KUMAR iz Paške vasi, 84 let, Hasib MUHEDINOVIC iz Kasaz, 74 let, Jožef JESENEK iz Marija Dobja, 78 let, Janez BITENC iz Spodnjega Pobrežja, 76 let, Anton BREZNIK iz Podveže, 63 let, Vincenc KRAŠEK iz Vrh, 78 let, Edvard Slavoljub SAMEC iz Zagrada, 72 let, Peter SAJOVIC iz Celja, 80 let, Jožica FARTELJ iz Celja, IŠČEM prostor in osebo za prodajo vina v privatni hiši ali zasebni trgovini. Telefon 041 885-266. p GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je_5 let. Aplenc Tone, Prekorje 19 a, Škofja vas. Telefon 5415-011, 041 531-976. 1264 UGODNO vam nudimo selitve, kombi prevoze po celi Sloveniji in tujini. Hitro in zanesljivo. Telefon 031 732-381. Pa-skal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, 3261 Lesično. p 54 let, Ivan PUNCER iz Trno-velj pri Celju, 67 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jakob TEPEŽ iz Babne Gore, 85 let, Ana CVERLIN iz Javorja, 88 let, Henrik JUREČIČ iz Mestinje, 77 let, Alojz GOBEC iz Kozja, 70 let. Žalec Umrli so: Marija DOBRAJC iz Ljubljane, 80 let, Milena ŠPITALER iz Ljubljane, 78 let, Janez VIDMAR iz Tabora, 73 let, Marija OCVIRK iz Lo-čice ob Savinji, 82 let, Nada JUHART iz Pondorja, 79 let, Antonija KRT iz Šempetra, 76 let, Alojz COKAN iz Stu-denc, 74 let, Vinko STRAH iz Orove vasi, 83 let, Silvestra PUR s Polzele, 92 let. L 70 n Z AZ NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga mama, spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in tašča ANA SANCA iz Rifengozda pri Laškem (20. 3. 1931 - 17. 3. 2012) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Zahvala pogrebni službi Komunale Laško, župniku Roku Metličarju za opravljen cerkveni obred, Laški godbi za odigrano pesem, pevcem in ge. Ropotarjevi za govor. Posebna zahvala sodelavcem Tehnike, d. o. o., Pivovarne, d. d., Cinkarne Celje in Občine Laško. Iskrena zahvala patronažni sestri Stanki iz Zdravstvenega doma Laško za izredno skrb ter medicinskemu osebju Bolnišnice Topolšica za njihov trud. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter jo boste ohranjali v lepem spominu. Žalujoči: mož Dolfi, hčerke Jožica, Dragica, Cvetka in Zalika z družinami ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi našega dragega MIHE PRISLANA iz Celja bi se iz vsega srca želeli zahvaliti vsem vam, ki ste nam ob tistih žalostnih trenutkih stali ob strani, za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople objeme, za vsako iskreno besedo v tolažbo. Hvala tudi tistim, ki ste njemu v spomin prinesli svečke in darovali cvetje. Iskrena hvala tudi vsem vam, ki ste se udeležili zadnje slovesnosti in delili z nami nepopisno bolečino ob izgubi tako dragega nam Mihe. Hvala duhovnikoma za opravljen poslednji obred in pevcem za odpete pesmi v slovo. In navsezadnje en velik HVALA tudi tebi MIHA za vsak trenutek, ki si ga deUl z nami. Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli tako radi. 1250 Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela. Odšel si tja kjer ni gorja in ne solza. Med nami več te ni, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Zapustil nas je dragi VINKO BOBNAR iz Celja, Obrtna cesta 27 (30. 6. 2939 - 29. 3. 2012) Ob boleči izgubi se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja ter za vsak stisk roke. Iskrena hvala g. župniku, pevskemu zboru, gospe govornici za lepe besede slovesa in trobentaču za odigrano žalostinko. Hvala pogrebni službi Primožič za spoštljivo opravljeno storitev. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Roman z družino in snaha Marija z Rokom Laško Umrli so: Martin STOR iz Osence, 85 let, Marija LESEK iz Velikega Sirja, 78 let, Gabrijela BROD iz Laškega, 53 let. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre in tete Stefke RUPNIK iz Lokrovca 51 pri Celju (22. 1. 1950 - 25. 3. 2012) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter izrekli ustno sožalje. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred ter trobentačem za odigrane žalostinke. Hvala pogrebni službi Primožič in g. Tadeju Primožiču. Hvala sosedom iz Lokrovca, nečakom Bačovnikovim iz Belih Vod ter nečaku Alešu iz Florjana. Žalujoči: sin Janez, hčerka Anita, sestri Fanika in Tilka, brat Lojze z družinami ter ostali sorodniki Prižiga se luč spomina, v srcu ostala tiha bolečina. V SPOMIN Mineva dve leti, kar ni več med nami marjan ogrizek (10. 12. 1964 - 6. 4. 2010) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga spominjate z lepimi mislimi. Pogreša te tvoja mami. Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi brat in stric JOŽE JESENEK iz Marija Dobja 32, Dramlje (2. 5. 1933 - 23. 3. 2012) V ponedeljek, 26. marca 2012 smo se od njega poslovili na drameljskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, izraze sožalja, svete maše, sveče, darove za cerkev in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za odpete pesmi ter pogrebni službi Žalujka. Iskrena zahvala g. dr. Siljegu iz Zdravstvenega doma Sentjur ter zdravnikom in zdravstvenemu osebju Intenzivnega in kardiološkega oddelka bolnišnice Celje in Maribor za trud v času njegove bolezni. Posebna zahvala g. župniku Strmšku in g. župniku Kačičniku za opravljen obred in iskren nagovor v slovo. Žalujoča brata in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo 1270 Velenje Umrli so: Djordje PIANO iz Velenja, 78 let, Antonija Ljudmila TROP s Ptuja, 83 let, Frančišek RAKOVEC iz Radelj ob Dravi, 62 let, Mi- roslav GANTAR iz Medvod, 83 let, Ivan PODVRATNIK iz Mozirja, 81 let, Stanislava VAJDL iz Velenja, 83 let, Alojz TRAP iz Soštanja, 57 let, Alojz AJDNIK iz Sevnice, 72 let, Ljudmila GREGL iz Smarja pri Jelšah, 91 let, Ana KOLENC iz Gornjega Grada, 90 let, Edvard SREDENSEK iz Soštanja, 88 let. t POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ 24 UR OBISK NA DOMU PEVOJNIK PECEUE Življenje teče dalje, čeprav tebe več med nami ni. A v srcu ostala je praznina, ki nihče je ne nadomesti. ZAHVALA Minilo je pet let, kar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata ANTON BELEJ iz Vezovja (23. 12. 1939 - 6. 4. 2007) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče. Vsi njegovi Š 27 Ni res, da je odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, sestre in svakinje ANE PAJ iz Zagrada 114 (25. 5. 1940 - 25. 3. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Ginekološkega oddelka bolnišnice Celje za njihovo pomoč in razumevanje v času zdravljenja, hvala osebni zdravnici dr. Mariji Junež in patronažni službi - sestri Tini. Hvala ge. Nadi Rehar za vso skrb, pomoč in obiske v vsem času njene bolezni. Iskrena hvala družini Pernat za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih in Cvetki Korošec. Zahvaljujemo se vokalni skupini Lipa Store za odpete pesmi, članom pihalne godbe Sentjur za poslovilne melodije, govornici ge. Zinki Jazbec in g. patru Marjanu za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: mož Friderik-Mirko, sin Mirko ter hčerki Damjana in Polona z družinama Tvoja zvezda bo večno žarela in nam pokazala, kje si. In v naših srcih boš vedno naprej živela. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljube mame in naše prijateljice MARIJE KOLAR rojene Podplatan (4. 10. 1931 - 9. 3. 2012) se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter mi pisno in ustno izrazili sožalje. Posebej hvala govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter gospodu župniku Vinku Čon-ču za lepo opravljen cerkveni obred in dostojanstven pogreb. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov Zimzelen v Topolšici in osebju Oddelka Interni D, Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za vso skrb in pomoč v njenih zadnjih urah življenja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča hčerka Mojca Froba, rojena Mastnak, z možem Robertom in vsi njeni L 75 n KINO ][ PRIREDITVE ][ RAZSTAVE ] PLANET TUS Spored od 6. 4. do 9. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Hudič v nas - grozljivka vsak dan: 21.15 petek, sobota, nedelja: 23.15 Kupili smo živalski vrt - družinska komedija vsak dan: 16.35 ponedeljek in sobota: 13.40 Odklop - komedija vsak dan: 21.10 petek, sobota, nedelja: 23.20 Masaker - komedija vsak dan: 19.20 Igre lakote: Arena smrti - akcijsko znanstveno-fantastična drama vsak dan: 17.20, 20.30 petek, sobota in nedelja: 23.30 ponedeljek in sobota: 12.00 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 3D vsak dan: 16.05, 17.30, 18.00 ponedeljek, petek, sobota: 15.30 ponedeljek in sobota: 11.55, 12.50 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. vsak dan: 17.10, 19.10 ponedeljek, petek, sobota: 15.10 ponedeljek in sobota: 11.00, 13.00 Bes Titanov - avanturistični spektakel, 3D vsak dan: 20.10 petek, sobota, nedelja: 22.20 ponedeljek in sobota: 13.55 Bes Titanov - avanturistični spektakel vsak dan: 17.15, 19.25, 21.30 ponedeljek, petek in sobota: 15.00 petek, sobota, nedelja: 23.40 ponedeljek: 12.30 Ameriška pita: Obletnica - komedija vsak dan: 16.20, 17.40, 18.40, 20.00, 21.00 petek, sobota in ponedeljek: 15.20 petek, sobota in nedelja: 22.20, 23.20 ponedeljek in sobota: 10.45, 11.40, 13.05, 14.00 Titanik - romantična drama, 3D vsak dan: 19.30 iiicTroilol PETEK 18.00 Če želim žvižgati, žvižgam - drama 20.00 Archeo - eksperimentalna drama SOBOTA 18.00 Archeo - eksperimentalna drama 20.00 Če želim žvižgati, žvižgam - drama NEDELJA 18.00 Če želim žvižgati, žvižgam - drama 20.00 Archeo - eksperimentalna drama PETEK 18.00 Marčeve ide - drama 18.30 Večer filmov študentov AGRFT -1. del - kratki dokumentarni filmi študentov 2. letnika 20.00 To je vojna - akcijska romantična komedija 20.30 Večer filmov študentov AGRFT -2. del - kratki igrani filmi študentov 3. in 4. letnika SOBOTA 18.00 Obuti maček - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 To je vojna - akcijska romantična komedija 20.00 Parada - komična drama 21.00 Marčeve ide - drama NEDELJA 16.00 Obuti maček - animirana pusto-povščina, sinh. 18.00 To je vojna - akcijska romantična komedija 19.00 Parada - komična drama 20.00 Marčeve ide - drama PONEDELJEK 17.30 Parada - komična drama 20.00 Aurora - kriminalna srhljivka PETEK, 6. 4. 16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 18.00 Kvartirna hiša Celje Skulpture malih dimenzij odprtje razstave akademskega kiparja Vasilija Četkovica - Vaska 18.00 Glasbena šola Velenje Divertissement iz baleta Hrestač baletna produkcija 19.19 Knjižnica Velenje Humanistični večer z dr. Renato Salecl pogovor bo vodila Andreja Ažber 19.30 SLG Celje E. Lubitsch: Ko sem bil mrtev abonma Premiera in izven 20.00 Celjski mladinski center Rock'n'roll za žejo nastopata zasedbi Grozdje in Brez očal 20.00 Dom kulture Svoboda Griže Kavarniški večer gostja Lidija Brezavšček 21.00 eMCe plac Velenje_ Natečaj Botečaj finalni koncert v okviru natečaja mladih neuveljavljenih skupin SOBOTA, 7. 4. 10.00 Mercator center Celje Nastop folklorne skupne Oljka 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodenje po razstavi 19.30 SLG Celje_ E. Lubitsch: Ko sem bil mrtev abonma Sobota in izven 21.00 Plesni forum Celje Kosta in Kitarzani koncert ob 30-letnici delovanja 21.00 eMCe plac Velenje_ Rammstein večer 22.00 MC Patriot slovenske Konjice Študentski žur NEDELJA,. 8. 4. 17.00 Cerkev na Rogli Fa-Vo-Za velikonočni koncert zasedbe Gimnazije Celje - Center Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru); razstava Svetišča paleolitskih lovcev avtorja dr. Boštjana Odarja, do 12. 6. Osrednja knjižnica Celje: razstava gradiva ob 150-letnici Narodne čitalnice v Celju, do 31. 3.; V. razstava literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev v okviru Roševih dnevov, do 30. 4. Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica Galerija sodobne umetnosti Celje in Likovni salon Celje: razstava Duba Sambolec, Poročilo stanja št. 2, do 26. 4. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Postni ciklus Jane Vizjak, do 8. 4. Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava del Slavice Tesovnik z Ljubnega ob Savinji, do 7. 4. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 4. Galerija zavoda za zdravstveno varstvo Celje: razstava olj in akvarelov Matica Kosa, do 30. 4. Galerija železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Toskana, Irska in London v objektivu Draga Ce-rovška, do 8. 5. Galerija Mercator center Celje: razstava del Neje Likar, do 17. 4. Savinov likovni salon Žalec: razstava slikarjev iz Kruševca - Nevenke, Zorana in Matije Rajkovic, do 4. 5. Avla Premogovnika Velenje: razstava Jožeta Svetine, do 18. 5. Galerija Velenje: bienalna razstava Pogled 6 - Slovenija: Jaz, tukaj, zdaj, do 22. 4. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademskega slikarja Vinka Železnikarja iz Mengša, do 30. 4. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Milana Rastislava Štefanika, do 15. 4. Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: razstava Svarog in staroselke slikarke Barbare Zupanc in kiparja Franja Funklja, do 15. 4. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Retro, akademskega slikarja Alojza Konca, do 6. 5. Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria, članov Društva steklarjev Slovenije, do 1. 7. SOBOTA, 7. 4. 8.00 do 12.00 Gotovlje Kmečka tržnica s sejmom pod lipami 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 10.30 Gasilski dom Drešinja vas Razstava velikonočnih dobrot v organizaciji Turističnega društva Petrovče SOBOTA, 7. 4. 8.00 do 18.30 Citycenter Celje Dobrodelna velikonočna stojnica v organizaciji Leo kluba Mavrica Celje bodo zbirali potrebščine za pomoč ljudem v stiski in oblačila za delavce Ve-grada 8.00 do 13.00 Središče Celja Dobrodelna stojnica v organizaciji Lions kluba Celje Mozaik; denar, ki ga bodo zbrali, bo namenjen Društvu gluhih in naglušnih za nakup in montažo indukcijske zanke Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti GROFICA Opereta E. Kálmána Dom IL slovenskega tabora Žalec 13. april ob 19.30 15. april ob 17.00 Vstopnice: TIC Žalec, 03 71 00 434, in kop irnica TOMI, Celje, 03 49 30 tednik Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški po- DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 staji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, tax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZITEDRILO Nagradna križanka NAJVEČJI NARODNI PARK V KENIJI SINTETIČNI MATERIAL ZAaORNJISLOJ TENIŠKIH IGRiSČ v ZAPRTIH PROSTORIH ANGLEŠKA IGRALKA HURLEY OSEBA IZ FILMA KEKEC uudstvo vslono- obau PnCASČRNO-BEUM PERJEM TAJVANSKI FILMSKI REŽISER (ANG) LAILAAU SUMERSKI BOG ZRAKA OBJAVA TISKANEGA DELA, IZDAJA KRATICA ZA ITALUANSKO RTV ŠVICARSKI SMUČAR ( FILIPPO mZAGHI vozilo ženim sedežem BLOKADA PRI KARATEJU MUSU-MANK alpski cbeat) 10 26 17 12 GRADBENI DELAVEC KL^ATA ROMUNSKA ATLEHNJA MANOUU PRITOK SAr VE V BOS« SKANDINAVSKI DROBIŽ UMETNA PLASnČNA SNOV ZA IZDELOVANJE NOGAVIC IN PERILA GLISTA LASNICA IN^I^t TELO OSMEREC VNGI-EŠKI REZßER ani rl russell 23 AMERIŠKI DŽEZOV-SKI GLASBENIK (JIMMY) 15 24 NAŠA IGRALKA (UERKA) 27 DESNI PRI-TOKVBLE GLAVNA REKA V PALESTINI 30 KEMUSKI ELEMENT (Pb) NAŠ BULDOŽER HALUAN. P15ATEU (UMBERTO) INDIJANSKI ČOLN JAPONSKI FIZIK (LED) 18 otok ob zah-obau irske JOHN OSBORNE 14 AMERIŠKI SATIRIK BUCHWALD ANGLEŠKI ŠAHIST (NIGEL) GLAVNO MESTO GANE KLADA ZA SEKANJE DRV OBDOBJE, ERA 20 BOUŠI KOZAREC Z VISOKIM PODSTAVKOM IZRAELSKI PARLAMENT BEOTUEC EKLIPSA SKLA-DATEU COPLAND PRIJETEN VONJ FINSKI SMUČAR. SKAKALEC AHONEN AFRIŠKA STEPSKA ULUEVKA MLADEN EST 11 JEZERO NA FINSKEM DALMATINSKO ŽENSKO IME najvišje gorovje v evropi MOČNO RAZPO-TEGNJEN MORSKI ZALIV SRB. IGRAL-KA(EVA) nenasičeni ogljikovodik krau živau ARJEN ROBBEN PA^K KI VJUŽNEM ČILU 25 29 EMIL TAHIROVIČ ITALUAN. IGRALKA (GIOVANNA) 21 13 19 KRMNA RASTUNA 22 16 ŠPANSKA AVTOMOBILSKA TOVARNA 31 AMERIŠKI SKLAr DATEU (CHARLES) 32 Nagradni razpis 1. nagrada: antistresna polurna tajska masaža v salonu Lai Thai v Celju 2. nagrada: darilni bon za gostišče Miran v Dramljah 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje in savno na Rogaški rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 12. aprila. Rešitev nagradne križanke iz št. 26 Vodoravno: PRŠIČ, ADAMI, NEMEN, OČA, RINEŽ, AN, MI, JAMARICA, GAMA, ORANŽADA, STANA, ADA, NADEV, LATERAN, TRIREMA, IM, ROVTE, JE, NIL, KANU, TIL, AGA, TA, AREST, LIK, IRMA, RAPSODIJA, REA, P, AERO, AMBA, ŠAR, BILL, LP, ARMADA, UN, LOBI, TRDE, AF, ŠČI, SNAGA, OSAMA, KURATIVEC, TAPIR, ANAN, KALAN, ROČA. Geslo: Na isti dan umrli legendarni igralki. Izid žrebanja 1. nagrado, antistresna polurna tajska masaža v salonu Lai Thai v Celju, prejme: Slavica Kobilšek, Vegova 6, Celje. 2. nagrado, darilni bon za gostišče Miran v Dramljah, prejme: Irena Smukavec, Hrastje 19a, Loka pri Žusmu. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Ime in priimek: Naslov: Ona; Nikar ne zadržujte svojih čustev v sebi, ampak izpovejte ljubezen prijatelju, ki vam že kar nekaj časa ne gre iz misli. S tem boste naredili uslugo tako sebi kot tudi njemu, ki na nek način samo čaka na vašo potezo. On; Poslovno se boste dokazali na najboljši možen način, kar pa vam bo nepričakovano prineslo tudi precejšnje koristi in pridobitve na ljubezenskem področju. Nikar ne čakajte, ampak si privoščite to, kar vam pripada. Ona; Do izraza bo prišla vaša vroča narava, tako da boste v pravem trenutku zasijali v svoji najboljši izdaji. Nič ni večno, zato izkoristite trenutek, ko so vaše možnosti nekoliko boljše kot običajno. In to je zdaj! On; Namesto da se hvalite z svojimi odlikami, raje poskrbite, da jih bo še več, saj gredo te stvari hitro v pozabo. Prijateljica vam bo naredila precejšnjo uslugo v ljubezni, kar vam bo omogočilo precej novih alternativ. TEHTNICA ^ Ona; Pogovorili se boste s svojim partnerjem in s tem bosta kljub težavam, ki vaju pestijo, uspela najti skupno pot v prihodnost. Je že tako, da je vajina prava moč ravno v tem, da znata premagati vse težave, ki se pojavijo. On; Načrtov sicer ne boste uspeli uresničiti do popolnosti, vendar pa bodo rezultati vseeno izredno zadovoljivi. Pred vami je obdobje, ko vam bo marsikatera zadeva šla kot po maslu. Ona; S tarnanjem ne boste dosegli tistega, kar bi radi. Ljudem se boste zamerili in vas bodo zaradi tega še manj upoštevali. Ne ukvarjajte se s tako banalnimi stvarmi, ampak se posvetite konkretnim zadevam. On; Če boste zatiskali oči pred resnico, boste spoznali, da boste tem škodili le sami sebi. Nekaj vas bo sicer hudo mamilo, vendar pa se ne boste mogli pravilno odločiti. Torej bo še vedno vse le v zraku ^ DVOJČKA I STRELEC ^ Ona; Slišali boste marsikaj zanimivega, kar vam lahko dodobra osvetli trenutno situacijo. Videli boste, da ni vse tako črno, kot pa si predstavljate. Potrebno je le malce optimizma in vse skupaj zasije v povsem drugi luči. On; V vaše življenje bo posijal žarek ljubezni, ki pa se lahko kaj kmalu razvije v še veliko več, če se boste le malo potrudili. Imate odlično možnost, da si uredite duševno življenje, torej jo skušajte izkoristiti! Ona; O marsičem ste imeli prav, toda zdaj pač ni čas, da bi opozarjali na svojo nezmotljivost. Za neko stvar vam bo kasneje še žal, vendar ne kaže postaviti vsega na kocko le zato, da bi dobili nekaj, kar vam pozneje mogoče sploh ne bo všeč. On; Dela ponovno ne bo na pretek, tako da si boste lahko spet privoščili izdaten počitek, ki vam ga tudi drugače ne manjka. Vaše trenutno načelo je; le zakaj bi se utrujal, če pa lahko v miru počivam. Ona; Sprejeli boste pomembno odločitev na poslovnem področju, ki vam bo sčasoma odprla prenekatera vrata, ki so vam bila do sedaj zaprta. Vztrajajte na tej poti in videli boste, da se bodo uspehi kar vrstili. On; Poskusili boste nadoknaditi tisto, kar ste pred kratkim po neumnem izpustili iz rok in to vam bo v veliki meri tudi uspelo. Tokrat pa le vztrajajte do konca, saj se vam bo to tudi pošteno izplačalo. KOZOROG jSi Ona; Partner bo prišel na dan z zanimivo idejo, ki jo že dalj časa pričakujete. Nikar ga ne razočarajte, ampak sprejmite ponudbo, ki vama bo prinesla obilico prijetnih doživetij, mogoče pa tudi materialno korist. On; Nenadoma se vam bo zazdelo, da vam gre vse narobe. Še sreča, da ne bo trajalo dolgo. Proti koncu tedna se vam obeta prijeten pomenek ob pijači, ki se bo zavlekel bolj, kot boste pričakovali. POMOČ: ALEKSANDRINKA-slovenska dekla v Aleksandriji, OSORNO-ognjenik v Čilu, TENISIT-material za teniška igrišča, VAKERO-kijunata žaba 3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejmejo: Ana Simončič, Ob strugi 22, Šempeter, Frenk Tkavc, Lesarska 43, Nazarje in Maja Zupančič, Pod Knapovko 1, Radeče. Nagrajencem čestitamo, nagrade bomo poslali po pošti. Ona; Dela imate počasi že dovolj, zato si boste ta teden privoščili malo razvedrila, ki ga že pogrešate. Spoznali boste kopico novih prijateljev, ki bodo v prihodnje igrali kar precej pomembno vlogo v vašem življenju. On; Še vedno trmasto vztrajate in si ne daste dopovedati, da bi stvar tekla tudi brez vas. Pojdite raje na potovanje, saj vas tam čaka zelo prijetna avantura. In poskrbite malo za svoje zdravje, ki nikakor ni idealno! DEVICA ^ Ona; Ne igrajte užaljenosti zaradi preteklih dogodkov, ampak se sprijaznite z novonastalo situacijo na poslovnem področju. Je že res, da ste sposobni, vendar pa priznajte tudi drugim njihove zasluge. On; Privoščili si boste sproščen klepet v družbi prijateljev in tako izvedeli marsikatero informacijo, ki jo boste lahko s pridom uporabili v svojem poslovnem življenju. Po drugi strani pa pazite na svoj jezik. VODNAR Ona; Uspel vam bo kar precejšen poslovni podvig, ki bo povsem presenetil vaše tekmece. Čim prej izkoristite prednost, ki jo imate, ker ne boste zlepa imeli takšne priložnosti. Saj veste, vsak je sam svoje sreče kovač! On; Prišlo bo do navzkrižja interesov, vendar pa se bo na koncu izkazalo, da ste imeli prav vi, ne pa nasprotna stran. To vam bo precej dvignilo samozavest, poleg tega pa si boste pridobili tudi nekaj novih prijateljev. Ona; Ne razmišljajte toliko o globini in pomenu nekega prijateljstva, ampak živite raje tako, kot vam narekuje vaše srce. Na tak način boste uspeli tudi v tistem, za kar ste mislili, da niste sposobni uresničiti. On; Partnerka vas sicer ljubi, toda vaše muhasto obnašanje lahko kljub temu pokoplje tisto, kar sta tako dolgo skupaj gradila. Zato se nikar ne igrajte s svojo srečo in ji pokažite, da jo imate tudi vi radi. VEDEŽEVANJE Kapri,s.p, Plinarniška4,Celje 090 4208 RUMENA STRAN Najboljšega niti obdavčiti ne morejo Samo ugibamo lahko, s čim sta nekdanji šentjurski podžupan Jože Artnak (levo) in starosta tamkajšnjega planinstva Ivan Straže (na sredini) tako navdušila Franca Zupanca, sicer bolj znanega po imenu Akvonij. Morda so prišli do kakšne pametne rešitve, ki bi pospešila gradnjo Stolpa ljubezni na Žusmu. Konec koncev so zdaj taki časi, da nam jih bodo lepšali samo še peš hoja na bližnje hribe, druženje na svežem zraku in veliko ljubezni, se razume. Sami zapriseženi planinci in rekreativci pa že od nekdaj vedo, da se s hribov dlje in lepše vidi. OS, foto: GrupA Srečko kot fotoreporter Pričujoči posnetek je dokaz, da je sindikalist Srečko Čater živi multipraktik. Če že ne uraduje v t. i. rdeči hiši, torej v prostorih sindikata v Celju, glasno brani kmetijsko in živilsko dejavnost na republiški ravni. In če mu kdaj zmanjka štrene, pač vzame v roke še fotoaparat. Predpostavljamo, da je ob tej priložnosti z največjim navdušenjem pritisnil na sprožilec takrat, kadar je pred objektivom stala nova mlečna kraljica. Foto: SHERPA Zajčkove dobrote pod spomenikom Velikonočni zajček je včeraj, na veliki četrtek, v radijski igri naše medijske hiše skril darila trgovin in butikov z Glavnega trga v Celju v cvetoče grme, pod mize, klopi, za cvetlična korita, da so jih iskali obiskovalci na prizorišču in prek radijskih valov. Veseli so bili majhnih pozornosti, ki jim bodo polepšale praznične dni, predvsem pa, kot je bilo slišati, vzdušja, ki smo ga iz studia Radia Celje prenesli v mestno jedro, za katerega zlasti trgovci pravijo, da je vse prevečkrat pusto in prazno. Velikonočne košarice, obložene z dobrotami, pa obiskovalci dolgo niso našli. Le kam jo je podtaknil ta zajček, so tarnali. Potem pa je prišel, videl in se na široko nasmejal mladi očka Matic Breznik iz Celja z dvoinpolmesečnim sinkom Kosto v vozičku. Bila sta na sprehodu in medtem ko je otročiček sanjal o steklenički, so se iz košarice svetile dobrote za očka in mamico. »To bo lepa in nepozabna velika noč!« smo si voščili v slovo. MATEJA PODJED, foto: SHERPA Eno od manjših nagrad je Urška Jenko iz Vile Maline izročila tudi poslušalcu Branetu. Mateja Podjed (desno) pa je poskrbela, da so dogajanje lahko spremljali tudi poslušalci radia. Barbara Parfant - njen mož Janko je direktor Kapitola in v vodstvu Ženskega košarkarskega kluba Athlete Celje - je oblekla pletenine Bernarde Polutnik, katere mož Matej je direktor kluba Athlete. Nani Poljanec alias Don Cor-leone se je tokrat opremil le s kozarčkom rujnega, ki pa je tudi lepe barve. Za barvno podlago celotne fotografije pa je poskrbela slikarka Špela Cvetko. Preplet barv Dogodek v barvah je bila petkova družabna prireditev v veličastni Vili Savinja nad Celjem, ki jo družba Kapitol nepremičnine skuša oživiti. Tokrat so prepletli barve pletenin in slik, prepletene pa so tudi vezi med sodelujočimi in povabljenimi. NC, foto: SHERPA Med obiskovalci ni smel manjkati Uroš Krajnc, saj skrbi za odnose z javnostjo pri celjskih košarkaricah, sicer pa je odgovorni urednik TV Celje. Glede na novo podobo, ki je odraz zdravega športnega življenja, gotovo razmišlja tudi o novi kolekciji. Med pleteninami tokrat ni mogel najti nič zase, mogoče pa je dobil idejo za kakšno darilo ^ Po kraljico Trojane Mlekarna Celeia je razglasila in okronala novo mlečno kraljico. Lansko Vesno Čre-pinšek iz Šempetra v Savinjski dolini (desno) je zamenjala Vodičanka Eva Keržič. Študentka mednarodnih odnosov je vodilne v Arji vasi prepričala s svojim znanjem, vendar ne mednarodnih odnosov, ampak o kmetijstvu in mlekarstvu. To področje ji ni tuje, saj doma na kmetiji pridelujejo svoj sir, jogurt in skuto. Kdo ve, ali bodo to počeli tudi v bodoče ali pa bodo v hladilniku Keržičevih vsaj to leto, ko bo Eva mlečna kraljica, kraljevali izdelki Mlekarne Celeia? ŠK, foto: SHERPA iiiiiiiiw.radioceljex^^