GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO FBfMOR«JE Leto IH . Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din TRST sobota, 11. oktobra 1947 'TEDEN OENIHTIČNECA TISKU STB-la' Ponovno opozarjamo vse naše čitatelje na natečaj za dve črtici, en spominski zppis, eno novelo iz partizanskih borb in eno pesem s poljubno vsebino, ki ga je razpisal Prireditveni odbor za «Te :ien demokratičnega tiska STO-ja», ki bo od 1. do 9. novembra t. I. — Rokopise na naslov: Uprava revije »Donne« — ul. Machiavelli 13 — Trst — najkasneje do 25. oktobra t. 1. Poštnina plačana v gotovini Sp^djzlon^nabboopostaie^ Stev. 717 V času ko vlada v svetu glad in revščina 9 ZDA UNIČUJEJO ŽIVILA zato da obdržijo visoke cene in izkoriščajo delovno ljudstvo Pittsburg, 10. — List »Narodni Sovjetski delegat je še pripomnil, piše v uvodniku o un;če- ] da je takšna politika škodljiva go- živil v ZDA in pravi, da pri-“a.ajo vedno nove vesti o uničenju *e količine živil, ki so ga iz- ameriški monopolistični kro- zato da obdržijo visoke cene Ve'!£5Žetka’ p^e 1-st’ &mo bili O0‘ sčeni o uničevanju krompirja, ki ™ 8a pohval; z bencmom in zaži- Nato smo izvedeli o veliki ko- vatf* Sad^a’ 8a v nekaterih drža- jj, . niso pobrali, ker «se to ni iz- /aca;°». Sedaj poročajo iz več dr- Č;v 0 uničevanju zelenjave, in sicer Jr®51"* solate, fižola itd. Doč m . c?ne stročnic y mestu zelo viso- irih kupijo pridelovalci v urno- rr* krajih ZDA pri prodaji niti to- da bi krili stroške. V mestih hen mali trgovci samo maj- ? odstotek. Blago kupujejo na tu™ Vellk! trgovci, ki ga zopet jdkjajo z ogromnimi dobički. hieevanje živil v času, ko je v ' taka revščina in tak glad, ®eni zločinsko izkoriščanje. taJ51 f’ravi dalje, da vodi Truma- . a politika znova do Hooverjeve- tjn« ertUl’ *n to Slede notranje in ^“■nje politike. To gotoyo ne gre Pred St am€ržkega ljudstva in ^'dvsem ne delavcev in kmetov, kakor vedno v vsak; gospo-Lis k"121 najbolj prizadeti, tiskih nat° 0 Poizkusih ame-Žv»r r€akclonarjev, da b; se yme-1,7 v POtranje zadeve držav no-* demokr; ioto“‘v*rac:* *n 86 13110 Pola-stili V a nad notranjim življenjem. Jugoslaviji, CSR, Bolgariji, Polj-^ Piše l'st, hodijo delavci iz me-8etvjV vasl pomagat kmetom pri -- •n pobiranju pridelkov, da, ^ n.č ne izgubi. Tak sistem de-’ Pravijo ameriški kap'tal:sti, ne •Uij ni{' Te držav€ morajo opu-^ svoje načrte za obnovo in za tako *v0j gospodarstva ter so- Jttj, 1 y Pr*d »Marshallovega na- t, Todq, načrti vzhodnih držav C,. ®orejo dovesti do krize ln tudi 00 gladu, ' V j7” sumu, kakor se to dogaja Ittjjj^dnlh državah, kjer živila fkjejo. ,*Da v zadregi oratlj komisije zaBaihan izvoi»f® Succe&s, 10- — Odklonitev kan in °d strani Sovjetske zveze slovanskih držav je sprati A v neprijeten položaj b****« so se Iz tudi ZDA od-tf- 77i€ izvolitvi v to komisijo ter k- , *7užUe predlogu Ko.umb.je, %7eva. da smejo bit, člani po-tta;Q: "Opais: j<; za Balkan samo ne-V wc“ani Varnostnega sveta, fjovj^toodarski komisiji OZN je Margu 1 delegat Arufumjan glede 8kpja all°vega načrta izjavil, da di-ž^ a®er.ški kapital izvajati na bi g kupadne Evrope pritisk, da tstani>omofJ0 Franclje in Anglije 5orn* pr drvel- britanski voja-• * s Puškami, z bajoneti , oJhicami ter Jih napadli. It sta ^ l>tkaT'w.V0^'*la dva organa FSS 7 Dri of-cirjev. Br tansk: ške. Kakor po navadi, so bile preiskave negativne. Zveza slovenskih učiteljev se je obrnila na britanski stanovanjski urad v Celovcu in zahtevala povrnitev Slovencem poslopja družbe Sv. Mohorja, da b. tam odprli slovensko gimnazijo. Med vojno je namreč poslopje zaplenila gestapo, pozneje pa britanska okupacijska vojska. Britanske oblasti so to zahtevo Odbile. . tern vojaki nesramno govorili pro- ti V°0«te ,®°Viefi?m nov<> Jugoslavije, pro- bn “Vjetav-I uu&uomvijc, 1‘i 3'hi nM. zvez- *n demokratični ■ 1 k-,, slti vojaki ta ^ kot in 1 vojuki so lzsire-bSn nabojev. Pri tem bru-1 50 hSPM« ie sodelovalo več v “titanskih vojakov. °m mladinske br'ga- b«2S!g: potne bate, vojaki pa m St?ie!,epaU 6 puškinim: ^'ktideJaU težje ali lažje '^ije .skoraj vsem članom de- 111 mladinske brigade. ju . airT poltr^Jinskega odbora k m.. .‘“vensko Koroško Je pr; - —.a v Celovcu za-u°8odkov ostro protcstl- eiviin« Koroško je t,1 teh uprave v Celovcu dogodkov ostro prot ^SiaaC®,Jav^aJ°. da je glavna *bi "a tir^ n^ih delovnih bri- ^ pro<,, uc.uvu u UI»- ? v Irtic- “amac-SaraJevo po-kto daj . u 52 000 mladincev ki ^.'tadzoifttn‘adlnskl progi, pro-«1 v.*»racii , .nl komisiji na Du-VS. ^vai : dogodkov. Mladlu- . ■ ro8o kazen za napa- Strah pred infilacijo v Angliji London, 10. — Minister za gospodarstvo Crlpps je v svojemu govoru, ki ga Je imel *ia sestanku ravnateljev. mi uprav.tei.ev industrij, izjavil, da bo Anglija tist. dan, ko bo izčrpala svoje denarne zaloge, prisiljena stradati in beračiti. Cr'pps je še pripomnil, da je Anglija komaj še v stanju najeti nova posojila in da je načela svoje omejene zaloge živeža. V londonskem okraju Hatton Gardan, ki Je znan kot svetovno središče trgovine z dragulji, kupujejo anglešk; špekulanti iz stiahu pred inflacijo za vsako ceno diamante, dragulje, b sere m zlato. To je znamenje gospodarske nestanovitnosti Anglije. Petletka v ČSR Praga, 10. — Vladni predsednik Klement Gottvvald je poveril centralni komisiji za načrtno gospodarstvo nalogo, naj izdela petletni gospodarski plan, in sicer za dobo od 1. 1949 do 1953. Včjl 'la v, or°žn:štvo Je a name-br*b,^**ličn0 er°rlzlralo slovensko Konferenca poljedelskih strokovnjakov * č*5lablh<;il vei Preiskav na do- Preb valstvo, izvedlo 1 *‘°vensk;h antifaš.stov ^'h Slovenske Koro- Beograd, 10. — V Beogradu se nadaljuje delo na konferenci po-1 jed lskih strokovnjakov Jugoslavije, CSR, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije. opolnomočenca ministra iz Cileja, jo jugoslovanski poslanik v Buenos Airesu, ki ga čilska vlada nesramno obtožuje, da vodi vohunsko in sabotažno delovanje, je odločno zanikal te vesti in izjavil, da lioče imati vpogled v dokumente, k; jih navajajo. Komunistični list «La Haras> obtožuje ameriški imperializem, da je napihnil vso zadevo in obtožuje predsednika Videlo ne samo, da je napravil sovražno .dejanje proti Jugoslaviji, pač pa da hoče vsiliti enako politiko Argentini. Prve posledice te gonje so se pokazale danes v Santiago, ko so «ne-zra«ici» s strojnico streljali proti poslopju tamkajšnjega sovjetskega poslaništva. Sovjitski poslanik je pri vladi odločno protestiral. 0 tržaškem guvernerju še vedno razpravljajo Lake Success, 10. — Medtem ko razne komisije glavne skupščine OZN nadaljujejo z delom, javljajo iz zanesljivih virov, da so med f rancosko, britansko, sovjetsko in ameriško delegacijo v teku razgovori za rešitev vprašanja o imenovanju tržaškega guvernerja. Maršal Tito sprejel poslanika ZSSR in ČSR Beograd, 10. — Maršal Tito je danes sprejel češkoslovaškega poslanika v Beogradu dr. Jožeta Kor-beia. Popoldne pa je maršala Tita obiskal sovjetski poslanik v Beogradu Anatol Josifovič Lavrentijev. Žito iz ZSSR za Francijo SOFIJA. — Člani predsedstva vseslovanskega odbora in organizacijskega odbora za slovanski kongres, ki bo v decembru v Moskvi, so se sestali v Sofiji. Pariz, 10. — Sovjetska vlada je odgovorila francoskemu poslaniku v Moskvi, da je pripravljena dati žito v zameno za tovarniške opreme. Kakor je znano, je Francija zaprosila Sovjetsko zvezo za 1 milijon 500.000 ton ž'ta. Francija je pripravljena plačati žito v gotovini in zaradi pomanjkanja blaga za izvoz tudi v dolarjih. Se o žigosanju osebnih izkaznic Protesti našega ljudstva so zalegli V prošnjah za žigosanje se ne zahteva več navedba narodnosti, temveč državljanstvo prosilca - Treba še vedno paziti, kaj podpišete - Zahtevamo dvojezično uradovanje Protesti našega' ljudst va in na- žavljaM Svobodnega tržaškega o- zemlja ali pa smo še vedno formalno italijanskega državljanstva. šega tiska zaradi falzificiranja in pretvarjanja slovenske narodnosti v italijansko so končno zalegla. Zdi se, da je Vojaška uprava uradom za žigosanje osebnih izkaznio izdala nalog, da 'v Obrazcih za prošnje za žigosanje besede: «nazionaUtd» m «narodnost», prečrtajo in nad njimi zapišejo: «cittadinanza» in «državljanstvo». To brisanje omenjenih besed v obrazcih za prošnje se vrši, v kolikor smo se mogli informirati sami na licu mesta, u uradih za žigosanje v ul. Kolonja, na Istrski cesti in v ul. Hermet. KAJ PRAVI MIROVNA POGODBA Mirovna pogodba s Italijo je stopila v veljavo dne 15. septembra 191/7. Poglejmo, kaj pravijo določbe te pogodbe, ki govorijo o državljan-stvu STO-ja in sicer člen 6. priloge VI., ki je stalni statut STO-ja. C len 6. stalnega statuta se glasi: «DržavIjani Svobodnega tržaškega ozemlja bodo postali in uživali popolne državljanske in Iz tega torel sledi, da v ome- ..,.v . ...... .. njenih prošnjah ni treba sploh! P0™1®6 ?™lce ™ >tohjanski navajati, kakšne narodnosti je J™*"* V" dn.e. 1 rojeni po tem dnevu. S tem venci ali Italijani. Ali smo že dr- da postanejo državljani Svobodnega ozemlja, bodo izgubili svo- V FLRJ živilo Italijani v bratstvu z jugoslovanskimi narodi Izjave elanov italijanske sindikalne de- legacije, ki je na obisku v Jugoslaviji je italijansko državljanstvo«. Ostali trije odstavki tega člena govorijo o pravici opcije, o izselitvi tistih, kj bodo optirali za Italijo, in o pogojih za pridobitev državljanstva onih oseb, ki ne postanejo avtomatično državljani, katere pogoje bo dr.ločila ustavodajna skupščina STO-ia in jih vnesla v ustavo. Toda člen 58 stalnega statuta odreja, da bo stalni statut stopil v veljavo na dan, ki ga bo določil Varnostni svet Združenih narodov. sedila marodnosth u «državljani-stvo», in da ne pošiljajo ljudi po nepotrebnem od Poncija do Pilata. Dovolj je po našem mnenju, da izpolnijo nove popravljene obrazce, v katerih ni več govora o narodnosti, ampak samo o državljanstvu. Ker pa je nabrežinski okraj skoraj 100% slovenski, zahtevamo, da Vojaška uprava postavi v uradu takoj slovensko uradništvo. SPREMEMBO TREBA RAZGLASITI JAVNO Sicer nam pa še vedno ni jasno, kakšni nagibi so navedli Vojaško upravo in jo še vodijo, da izvaja to dolgovezno in nad• ležno žigosanje osebnih izkaznic. Prepričani pa smo, da ti nagibi niso dobronamerni, posebno če upoštevamo, da vrši žigosanje policija s pomočjo italijanskih šovinističnih uradnikov in da ni nobenega uradnika Slovenca pri tem poslovanju. Zato ponovno zahtevamo, da se uvede v vseh uradih dvojez-nično uradovanje in da se nastavijo poleg italijanskih tudi slovenski uradniki. Končno Vojaški upravi pa postavljamo sledeče vprašanje: Zakaj spremembe ni objavila j preko radia in krajevnega časo- Teden za našega dijaka V dnevih od 18. do 56. oktobra bo na vsem področju Svobodnega tržaškega ozemlja teden dijaka. V tem tednu priredijo dijaki vrsto manifestacij, na katerih bodo prišla do Izraza vsa vprašanja, ki se tičejo našega, dijaštva. Med drugim bo izvedena tudi na široko razpletena nabiraliia akcija, katere donos bo šel v korist našega dijaštva. V ta namen'se ie sestal koordinacijski odbor, v katerem sodelujejo polog Zveze dijakov Trsta in ozemlja še cMovlmento repubblialmo per l’indipcndcnza> in vse druge naše množične organizacije, katerim je pri srcu vprašanje našega naraščaja. V tem koordinacijskem odboru sodeluje tudi naša dijaška podporna ustanova da T. M .114-..% 1— • AA Tm-4A/i L 4 V7/t. 1 ,t mA /llTn /ln« ««aAa1a a 4nn« V.. . - zahtevajo od službujočega uradnika dvoje: banditov, ki so kričali proti parla- je že dva dni vedelo o tem faši mentu, vzklikali Mussoliniju in kra- stičnem zborovanju. Hotel bi vitju ter prepevali fašistične pesmi, deti, je dejal, kako bi ravnala Vest o manifestaciji je v dvorano j vlada, če bi šlo za nedovoljeno prinesel poslanec Pajetta, ki je iz- !J—A «««j«. j.,— javil, da je velika sramota, da vlada dovoli kaj takega. Policija je manifestante ščitila tn napadla s pendreki tiste, ki so se uprli nesramni manifestaciji. V parlamentu je nastala velika zmeda in poslanci so kričali vse vprek. De G-asperi je skušal zmanjšati resnost zade-ue in izjavil, da manifestacija ni bila dovoljena in da jo je policija razgnala. Poslanec Laconi je poudaril, da je stvar zelo resna, ker je bila taka fašistična manifestacija sploh mogoča. Izjavil je, da bi morali osi \ih tudi isti, ki iz strankarskih ozirov solidarizirajo s sedanjo vlado, slednjo pozvati, na) ne dovoli, da M se še kdaj kaj takega zgodilo. Poslaneo Lussu je izjavil, da ni nobenega dvoma, da je šlo za fašistično manifestacijo, in zahteval, da se pojasni, ledo jo je dovolil tn kalešne ukrepe bodo podvzeli proti tistim, ki so v Rimu s pesmimi zopet poveličevali, ono blaznost, fci je privedla italijansko" ljudstvo v pogubo. manifestacijo tovarniških delavcev in kmetov. Razprava v Bratislavi proti slovaškim izdaia>cem Praga, 10. — Agencija CTK poroča, da se je pred bratislavskim sodiščem začela razprava proti glavnim članom predvojnega slovaškega avtonomističnega gibanja. Med obtoženci so bivši slovaški minister v Vatikanu Sidor, o katerem menijo, da je še vedno v Vatikanu, bivši predsednik slovaškega parlamenta Martin Sokol in drugi. uspem ljudske voiske v Mandžuriji London, 10. — «New China News Agency» poroča, da je bilo v teku ofenzive kitajske ljudske vojske, ki traja že 26 dmi, Izločenih iz boja 24.000 kuomintangovih vojakov. Vojaki generala Cen Kenda so od 13. svgrusta do 17. septembra na fronti Bonana izločili iz boja 5800 kuomintangovih vojakov in ujeli 19.500 sovražnikov. Pri tem so zaplenili veliko količino orožja in streliva ter osvobodili devet mest, ki štejejo skupno 2.500.000 prebivalcev. Ista agencija poroča, da je Cang-kajšek po porazu vladnih čet v Mandžuriji zamenjal komandanta Mandžurije in poslal večja ojačenja v ta preddl, da si zagotovi obratovanje železnice Peklng-Mukden, ki je glavna proga za zvezo med severno Kitajsko in Mandžurijo. Kljub temu pa so bile divizije, ki pripadajo novjm ojačenjem, uničene na meji pokrajine Jehol. Sedem tisoč kuomintangovih vojakov je bilo u-bitih ali zajetih. Avsiriia in Benetke Benetke, 10. — Avstrijska delegacija, sestavljena iz 60 oseb, med njimi strokovnjakov in finančnih Izvedencev, bo ob koncu t. m. uradno obiskala Benetke. Njen namen je proučiti možnosti za usmeritev avstrijskega prometa skozi beneško luko. Dunajski list sVerkehr Wlens» piše, da je za Avstrijo bolj prikladno, če se poslužuje prlst-nlšča v Benetkah kakor pa drugih pristanišč na Jadranu Iz Grčije pošiljajo saboterje v Bolgarijo Sofija, 10. — Notranje ministrstvo porcča, da so aretirali skup!no saboterjev, ki eo 5. septembra prišli čez mejo iz Grčije, kjer so dobil! navodila za delovanje. Pri njih so našli tudi orožje in strelivo. 1) Ali, da jim ob besedi narodnost napiše »slovenska«. 2. Ali pa, da jim besedo narodnost prečrta in namesto nje napiše državljanstvo, in poleg te besede šele lahko napišejo »italijansko«. Ko bo službujoči uradnik napra vil prvo ali drugo, potem lahko prošnjo podpišejo. Končno poudarjamo, da je našemu ljudstvu uspelo razčistiti pojme narodnosti in državljanstva, in oblasti prisililo, da morajo računati z ljudsko voljo. Dokazali smo tudi to pot ponovno, da nas ne more nihče nikoli več prisiliti, da nismo slovenske narodnosti in da znamo dobro razlikovati, kaj je narodnost in kaj državljanstvo. Kaj je s črkama Čin Č? Včeraj fuoo že poudarili, da zahtevamo, da se upešte vajo Slovanski priimki, ki se začenjajo a črkama C ali C, ki prideta v obccidl na vrsto pred črko D (kar je znano vsakemu šolarčku, le Vojaški upravi v Trstu menda n«). Do danes zjutraj (ob 3. uri) še vedno nismo prejeli tozadevnega obvestila. Ali Vojaška uprava noče slovenščine in hrvaščine upoštevati, (najbrž so zato podpisali mirovno pogodbo z določili o enakopravnosti obeh jezikov), ali pa so ljudje z gotovimi priimki izvzeti od žigosanja legitimacij? Zdi se, da bo prvi vzrok po sredi... Da, tudi na slovensko in hrvatsko abecedo s 2 bo treba v Trstu privaditi! ZMEDA V URADU V NABREŽINI Nabrežine nam javljajo ste- Iz drče: Vsi oni, katerim so prvi dan uradovanja na zahtevo napisali, da so slovenske narodnosti in jim žigosali izkaznice, so bili včeraj povabljeni, da so morajo zglasiti v uradu in prinesti s seboj osebne iz-ImzMco, češ da je bila pomotoma žigosana. V uradu so jim odvzeli ARABCI ŽUGAJO z vojaškimi akcijami v Požestini Jeruzalem, 10. — Izjava Anglije, da se bo umaknila iz Palestine, in verjetnost, da bo glavna skupščina OZN sprejela poročilo izredne komisije za Palestino, na podlagi katerega je pričakovati, da bo ustanovljena nova arabsko-žjdovska mešana palestinska država, je povzročila, da so postali Arabci in Židje nervozni in vsak od njih zatrjuje, da je ogrožen in da bo branil pravice svojega lastnega ljudstva. Arabska liga je 'podala uradno izjavo, v kateri prav;, da bodo njeni člani glede, na odločitev angleške vlade, da bo umaknila svoje čete in upravo iz Palestine, !n glede arabskim državam, da uporabljajo Hitlerjevo taktiko, ko postavljajo na čelo svojega gibanja bivšega muftija, znanega nacističnega so- : delavca. izkaznice tn jim izročili listek, s . , . ... , , .. . . . ..... j na obstoj c;čnist:čne vo.skc in nje- kdterim naj gredo v občinski urad, , . _ _ . . tv h tprnr st. nori- V kratkem razprava proti Maniuju Beograd, 10. — V zvezi z bližnjo razpravo proti Maniuju in drugim voditeljem romunske kmečke narodne strar.ke je predstavnik tiska romunskega poslaništva v Beogradu na tiskovni konferenci prikazal protidržavno delovanje Mamu-ja in ostalih v zadnj; svetovni vojni in v času med obema vojnama. Manlujeva politika do delavcev ir. kmetov kakor tudi zadržanje kmečke narodne strank’ sta bila v korist tujega kapitala in sta Imela nainen vzpostaviti fašizem. Madžarski socialdemokrati odobravajo varšavsko izjavo Budimpešta, 10. — Glavni odbor madžarske socialdemokratietie stranke je objavil resolucijo, v kateri izjavlja, da stranka priznava, da je varšavska Izjava posledica politične, gospodarske in diploma-tične kampanje, mednarodnih Imperialističnih sil proti demokraciji in v prvi vrsti proti miroljubni politiki Sovj .tske zveze. Resolucija poudarja tudi, da bo madžarska socialdfmokratičns stranka še nadalje tesno sodelovala s komunistično stranko proti vojni, za mir, proti Imperialistični reakciji in za dobrobit narodov. kjer jim bodo izdali duplikat, ker, so se izjavili, da so Slovenci (to je jugoslovanski državljani — po njih pameti). Iz tega se vidi. da v nalrrežin-skem uradu vlada popolna zmeda. Potrebno je torej, da Vojaška uprava tudi temu uradu izda potrebna navodila za spremembo bt- n;h terorističnih organ.zacij, pod' vzeli na palestinski meji vojaške ukrepe. L.ga poziva Arabce, naj po magajo palestinskim Arabcem materialno in moralno. Zidovska agencija cd svoje strani izjavlja, da bodo Zid; nudili največji odpor, če bodo Arabci posegli po sili. Zidovska agencija očita Kratke vesti Beograd, 10. — Državna banka FLRJ Je danes dala v promet nove stodinarske bankovce. Bankovci po 100 dinarjev, ki so sedaj v prometu, bodo vzeti c Patrik, John Bratton, Freddie Dawson, Frankie Moore, John Thomas. Peresna kategorija: prvak W!lUe Pep, Mlquel AceVerdo, Carlos Cha-yez, Charles Rtley, Phil Terranova Bantam: .prvak Manuel Ort'z, Harold Dade, Kuitl Kong Yong, Peter Kane, Louis Galvani. Mušja kategorija: prvak Jackie Paterson, Dado Marino, R:nty Mo-naghan, Maurice Sandeyfon, Joe Curran. Prve včerajšnje razbremenilne priče so potrdile, da 16. septembra zjutraj, ko so delavske mase zapustile ladjedelnice in šle na pogreb Milke Vrabčeve, nista ne Polil ne Luca zmerjala stavkokaza Privilegija, čeprav so na tega leteli vzkliki, toda od skupin delavcev, za njimi. Ferluga Bazilij je pričal o incidentu z dr. Guardianijan. Videl je pač doktorja, kako je zaničljivo zamahnil proti tov. Polliju. Toda o tem, kar je trdil Guardiani, da bi Polli pljunil za njim, priča ni vedel ničesar povedati. Cač Josip je 16. septembra, takoj ko je prišel v ladjedelnice opazil Privtleg-gija, kako je korakal proti oblačii-nici, za njim pa skupno delavcev. V tem je zapazil tov. Albertinija, ki je svetoval stavkokazu Luciniju, naj se umakne iz ladjedelnic, kajti iskala ga je večja skupina delavcev. Med skupino teh delavcev ni priča spoznal nobenega od obtožencev. Ker je tožilec kapitan Moore na vsak način vztrajal, da je priča v skupini opazil tudi obtožene tovariše, je Cač povedal, da dela že štiri leta v ladjedelnici. V njegovi delavnici Je bilo tedaj od 40 do 50 delavcev, sedaj na 200 do 250, zato je nemogoče, da bi med njimi koga spoznal. Soave Danilo je potrdil, da je tov. Bonetti 16. septembra v svoji delavnici miril delavce, ki so prišli iskat stavkokaza Guido. Povabil pa je stavkokaza, naj se za ves dan odstrani iz ladjedelnic, kajti preveliko je razburjenje med delavstvom zaradi dogodkov prejšnjega dne. Prav tako Je Germani Karel opisal, kako je Bonetti mirno svetoval stavkokazu Binettiju, naj zapusti delavnico, ki pa se je tanu protiviL O grožnjah, kakor trdijo obtožilne priče, ni bilo ne duha ne sluha. Gorup Roman Je opisal Jutro 16. septembra v ladjedelnicah, kako je Antoniutti, član DZ, prilil s Ferra-resom v urad ES in začel vpiti, da bo ovadil tovariše ES, češ da so krivi izgredov v ladjedelnicah. Za tem pa Je prišel v urad tov. Luc-ca, ki je sporočil da ga je inženir Carl;ni začasno odpustil iz službe zaradi Incidenta s Ferraresom. Takoj na ta sta šla priča in tov. Tur-ccvich k inž. Carlinu in intervenirala za Luco. Po daljšem pomenku so se sporazumeli in inženir je preklical svoj odlok. Tako se je ta incident, ki je bil čisto osebnega značaja, rešil v ladjedelnicah; tedaj pa so skočili mešetarji DZ, ki Jim je tovarniški odbor tm v očeh. in s pomočjo oblasti privlekli to zadevo pred sodišče. Ob svojem povratku na sedež tovarniškega odbora je pa opazil skupino delavcev, med Ameriška boksarska zveza je lz- _ , „ .. , ..(h.,,,,, L», I katerimi je bil znani Gardmi, član dala tablico naJbo.Jšm profeslonal- -r„ to nh boksarjev na svetu, ki jo objav- ljamo zgoraj. V zadnjem času Je prišlo do številnih izprememb: za prvaka sveta v srednji kategoriji je bil postavljen Rockey Grazlano, za prvaka v lahki kategorij pa Je bil končno priznan črnopolti Američan Ike Will:ams, k‘ je knockouti-ral svojega velikega nasprotn ka Boba Montgomeryja. Nejasen je položaj v mušji kategoriji, v kateri Anglež Jackie Paterson n; mogel nastopiti proti Ha-wajcu Dadou Marinou, ker ni imel potrebne teže. Zaradi tega bo prišlo do dvoboja med HatvaJcem in enim od evropskih boksarjev. Angleži predlagajo Rlntyja Monagha-ma, Francozi pa Mauricea Sandey-rona. V težki kategoriji svetovni prvak Joe Louis ne bo branil svojega naslova, ampak se bo samo srečal v prijateljskem dvoboju s črnopol-tlm Joejem Wallcotom, dočtm se bo tretji kandidat Joe Bakši sestal baje z Louisom drugo k>ta V poltežki kategoriji Je postal svetovni prvak Gus Lesnevich. ki Je ruskega porekla, in katerega najnevarnejši nasprotnik je trenutno Ezzard Charles. Od evropskih boksarjev ni v 1'sti najboljši niti angleški prvak Freddie Mills, ki ga Je lani v Londonu premagal Lesnevich. V srednji kategoriji bo prišlo do dvoboja Graziano-Zala. Do tega dvoboja bo prišlo verjetno šele v januarju, toda v Ameriko se odpravlja francoski boksar Marcel Cerdan, ki se mora sestati tam v odločlnem dvoboju z Zalejem ali z La Motta V welter kategoriji je ostal prvak črnopolti Ray Robinson, ki Je ohranil naslov prvaka proti Doy-leju v tragičnih okornostih: Doyle se po knock-out n! več k zavedel in Je umrl. V lahki kategoriji je bilo vprašanje najboljšega boksarja rešeno s knock-out zmago WUHama nad MontgomeryJem. V ostalih kategorijah ni velikih izprememb. notranje komisije DZ. Ta Je začel očitati Turcovichu, da ES sabori- Poviški plač v Kopru Predvidene poviške plač bodo lahko določili izključno Enotni Sindikati. Ker se Je v nekaj primerih dogodilo, da so nekatera podjetja kar na lastno iniciativo zvišala plače uslužbencem, se pojasnjuje, da je to v nasprotju z določbami okrožnega odbora ES. Okrožni odbor ES za Istrsko okrožje v Kopru sporoča vsem podjetjem in delodajalcem Istrskega okrožja, da se bodo vsi poviški plač uravnavali izključno DOtom ES. Kakršna koli druga oblika povišanja od strani posameznikov je v nasprotju s sindikalnimi določbami in dogovori sklenjenimi od strani sindikatov s krajevnimi oblastmi. BERTOKI Sindikalni sestanek. V ponedeljek se je v naši vasi vršil važen sindikalni sestanek, katerega se je udeležilo veliko število ljudstvo. Tajnik mestnega odbora iz Kopra je govoril o važnosti in pomenu ES. Predlagana je bila reorganizacija naše podružnice. Zlva Je želja, da bi poslalo v našo vas strokovnega predavatelja, ki naj bi predaval o naprednem kmetijstvu, kjer bj posebno naša mladina lahko veliko pridobila. Dalje so nekateri člani izrazili željo po električni napeljavi v Sermin ln Prade. Govorili so tudi o nabavi drv za zimo, o semenski pšenici ln drugih vprašanjih. Na vsa vprašanja Je dajal tov. tajnik izčrpna pojasnila. Za delegata na konferenco KS v Trstu Je bil izvoljen tov. Novel Karel. rajo sindikalno združitev. Priča je tudi povedal, da mu Je Turcovich na to odgovoril: «Gardini, prav ti, sl najmanj upravičen, da govoriš o sindikalni združitvi)). Priča je s tem popravil zveriženo izjavo, ki jo je Gardlni dal na sodišču, češ da Je Turcovich tedaj izrazil: «Nikar ne govorimo o sindikalni združitvi*. Incidenti so nastali v ladjedelnicah zaradi tega, ker so se čutili delavci užaljene. Stavkokazi so jih namreč celo žalili, ker so prejšnjega dne ES proglasili protestno stavko, kateri se je celo pridružila velika večina članov DZ. Ker je tenkočutni kap. Moore hotel pojasnil glede incidenta med Ferraresom in Lucco, je priča povedal, da je najprej Fer-rarese potegnil iz žepa nož, šele nato ga je Luoca udaril s pestjo. Nastopili sta še dve priči, k! sta zavračali proti Bonettiju. S tem je obramba zaslišala vse razbremenilne priče. Takoj nato se Je dvignil dr. Tončič in izročil predsedniku tržaške dnevnike, ki pišejo o nemirih v Trstu 15. septembra, tako da bi se sodišče s časopisjem različnih političnih tendenc prepričalo, da so bili v Trstu tedaj mrtvi ln ranjeni. Vendar pa Je predsednik sodišča vljudno pripomnil, da časopisi pač poročajo po svoje ln se razEkujeJo od policijskih zap snikov. Odvetnik dr. Tončič pa je še enkrat pripomnil, da sl mrtve in ranjene niso izmislili časopisi, kajti to so dejstva, o katerih ima tudi policija zapiske. Odvetnik je še omenil, da bo obramba še nekaj pripomnila o pričanju troperesne deteljice v četrtek, na- Razpravi proti gradbenikom Pri zavezniškem vojaškem sodišču pod predsedstvom majorja Leaninga se je včeraj zjutraj nar daljevala razprava proti prvi skupini gradbenikov. Kot priča Je nastopila gdč. Hilda Giovanelli, urad-n'ca na uradu za javna dela Sodišču je dala nekaj izjav o obtožencu Sonnblicherju. Nato je p*-*-čal lastnik trgovine Radlonaut.ca na trgu Largo dl Borgo g. Ferruc-cio Capitanio. Priča je izjavil, da je spoznal Sonnbllcherja kot klienta, ki Je kupoval v njegovi trgovini in kateremu se je priča priporočil za dodelitev del. Letošnjega leta spomladi Je bil lastnik trgovine vabljen k licitaciji za izvršitev električne napeljave v Devinu, toda na vse zadnje se Je izkazalo, da tvrdka Radionaurica sploh ni bila vpisana v seznam podjetnikov. Lastnik podjetja Navarra pa Je povedal, da mu je urad ododelii ta dela proti podkupnin: 300 tisoč lir. Na popoldanski razpravi je sodišče nadaljevalo z zaslišanjem prič m je razpravo odgodilo na ponedeljek zjutraj. V drugi dvorani pa se je istočasno za krajši čas nadaljevala razprava proti drugi skupini gradbenikov. Namesto da b; najavljena obremenilna priča govorila o obtoženki Lenassi, Je sodišče odredilo čitanje izjav, ki jih je dala obtoženka na zaslišanju. Ta zapisnik je kaj zanimiv. V njem je Lenašsljeva priznala, da je bila kot tajnica uslužbena pri podjetju Pavan-Giungt. Izjavila je, da je bil v pogodbah o dodelitvi del, ki jih Je ZVU sklepala s I>5d-jetniki, pristavek, s katerim so se gradbeniki obvezali kupovati gradbeni material s posredovanem ZVU. Ko je nekoč mg. Glungi Jel h kapitanu Squireu, ker je potreboval opeko, je Sgulre zahteval za vsak kos opeke eno liro. Tako je gradbenik Izplačal za material 200 risoč lir, k; jih je nesla Lenassijeva kar je predsednik sodišča odgodil j osebno častniku. Ta se Je vljudno razpravo do ponedeljka zjutraj, ko zahvalil z besedico: «Okay I*. Sobo začela govoriti obramba. Prvi bo dišče Je nato razpravo odgodilo na govoril dr. Tončič. I ponedeljek zjutraj. Celjsko gledališče v osvobojeni Primorski Vremensko poročilo z dne 10. t. m. ob 20. uri. Zračni Celjsko gledališče se je v Bovcu prvič predstavilo primorskemu ljudstvu s Kreftovimi eCeljskimi gr oj in. Sto in stoglavo občinstvo je tu prvič po osvoboditvi in prav gotovo sploh prvič v svoji zgodovini navdušeno ajjlavdiralo pravdačevim obtožbam grofovskih rabljev. To navdušenje, ki so mu bili priče celjski igralci, je bil ponoven dokaz iskrenosti zagotovila Bovčanov predsedniku Marinku, češ «da tudi v borbi za petletni plan ne bodo odnehali kot niso odnehali v narodnoosvobodilni borb i..» Na povratku so se celjski igralci ustavili 23. septembra v Tolminu, 2i. septembra do l. oktobra zaporedoma v St. Petru na Krasu, v Sežani, v Ilirski Bistrici, v Postojni in končno v Ajdovščini. Povsod sta bili odigrani po dve predstavi, popoldne prvenstveno šolski mladini namenjena «Gospa ministrica», ki si jo je ogledalo skupno isso mladih gledalcev, zvečer pa eCeljski grofje», ki si jih je ogledalo sroo ljudi. Primerjava povprečnega obiska, ki znaša pri mladinskih predstavah 265, pri večernih pa 528, s kapaciteto posameznih dvoran, ki se je večkrat gibala med 150-350 sedežev, dokazuje, da so bile vse predstave, zlasti pa večerne, več kot razprodane. S ponosom in veseljem so prifHi-jali celjski gledališčniki iz kraja v kraj in nastopali med zavednim in poštenim ljudstvom, ki mu je že z Obraza sijalo poroštvo, da bodo s svojim delom resnično in z vso ljubeznijo podprli našo nadaljnjo borbo za to, da bodo odpadle še zadnje meje med nami in brati od Čedada da Gorice in Trsta. To je potrdil idrijski prosvetar, ki je pozdravil celjsko gledališče in opozoril, da estoji prav pred prosvetnimi delavci v tem oziru velika naloga, t. j. odprava stare miselnosti ter vzgoja novega človeka, tistega, ki je stopil iz naroda hlapcev v narod junakov». To je nadalje potrdila večerna predstava v Sežani, ki je izzvenela V pravcati miting manifestantov in borcev za združitev z brati ob tržaški obali, kar je posebej poudarila še ženica fe sosednega Tomaja, ki zidove, ki so bil med nami/z; ali pa navdušenje 650 gledalcev v Postojni, ki so do zadnjega kotička napolnili svojo gledališko dvorano, za katero je bil italijanski fašistični okupator ob svojem terorju zatrdno prepričan, da nikdar ne bo sprejela takšnega števila Postojnčanov, ki bi se navduševali nad slovensko progresivna gledališko predstavo. Na vse) poti od Bovca do Ajdovščine je osvobojeno primorsko ljudstvo moglo spoznati naš ljudsko-prosvetni delovni zanos, a celjski gledališčniki prepričanje Primorcev, ki je napisano na slednjem zidu njihovih naselij v pozivu: sNaša bodočnost je v Titovi Jugoslavijij* Za dvig kulture V nedeljo bodo pričeli prodajati v knjigarnah «LI-PE» v Kopru, Izoli, Piranu, Umagu, Portorožu, Bujah in Novem gradu nove italijanske ln slovenske napredne knji ge. Izbira knjig bo zelo velika in za vse okuse. Med drugimi bodo na razpolago dela najboljših svetovnih socialističnih pisateljev, med katerimi tudi dela velikega Lenina, Vse knjige bedo za 20% cenejše kot v Trotu. Važno za dvolastnike Končno se je obojestransko pričelo reševati vprašanje dvolastni-itva, ki je v našem obmejnem pasu tako pereče in važno. Znano je, da do danes niso oblasti izdajale dovoljenj za prehod meje niti kmetom, ki imajo njive in travnike ali drugo lastnino na drugi strani začasne državne meje. Koliko je takih, ki niso mogli pobrati jesenskih pridelkov in jih spraviti pod strehot Zaradi tega je bilo v slovenskih vaseh na obeh straneh meje velikb nezadovoljstvo in nestrpno so pričakovali, da se čim prej uredi vprašanje dvolastništva in se prepreči škoda gospodarstvu. Višje oblasti so že prve dni po razmejitvi pristopile k ureditvi tega stanja in včeraj so pričeli deliti upravičencem prehodne dovolilnice. Goriška kvestura jih Izdaja ose- __ _____________________________ ... bam, ki lahko dokažejo, da so last- je navdušena nad prepričevalno j niki bodisi zemlje bodisi gozdov ali igrd, kakor v bojni klic zoper ostanke sodobnih grofov Hermanov, vz-kliknila: *Dol s Hermanom Iz; nadalje priča to gromki aplavz v Ilirski Bistrici, ki ga je jprejO. pravdač za besede: edanes k sreči ne glc- tlak 787.1, toplota 18.3 do 21.0, brez. dam0 ^6 tako zviška drug na dru-vetra, nebo 4/10 oblačno, morje mir- \Wa- kot 1e to bn° v Prejšnjih sto-no, toplota morja 19.8. \letjih. Cas je s svojo brzlno o krušil imovlne na jugoslovanski druge strani. Ljudski odbori t) Jugoslaviji pa 1th izdajajo osebam, ki imajo zemljo v Italiji Dvolastniki goriškega področja, ki Imajo zemljo onstran meje. naj sl predhodno preskrbijo izpis iz zemljiške knjige. Fašizem je vedel, da nam mora vzeti svobodo duha, ako nas hoče trajno zasužnjiti. Tudi mi smo to vedsli, trpeli smo in vztrajali. Sedaj je prišla svoboda na prag Trsta. Ze onstran Opčin in Bazovice se začenja svobodna Slovenija, ki se naglo razvija ne samo gospodarsko, ampak tudi kulturno. Ali bomo držali roke križem ln sedeli na kulturnih razvalinah, ki nam jih je pustil fašizem? Slovensko - hrvatska prosvetna zveza bo tudi letos organizirala večerne tečaje za slovenščino po Trstu in po spodnji okolici. Na podlagi lanskih izkušenj bodo organizirali začetne in nadaljevalne tečaje. Pouk v začetnih tečajih, ki se bodo vršili verjetno po dve uri in dvakrat tedensko, bo razdeljen na razgovore o stvareh vsakdanjega življenja, prosto pripovedovanje, spoznavanje pravega pomena besed, vaje v spisju, nekaj slovnice in spoznavanje naših glavnih pesnikov in pisateljev, njihovega življenja in dela. Poskrbljeno bo, da pouk ne bo niti težaven niti dolgočasen, bolj podobfn zabavnemu pogovoru med prijatelji kot pa suhoparnim predavanjem. Tečajnike bodo včasih obiskali tudi naši gledališki umetniki ter jim z recitacijami pokazali lepoto slovenskega jezika in bogastvo slovenske kulture. Uspehi teh tečajev, ki se bodo pričeli že prihodnji teden, bodo odvisni seveda v prvi vrsti od številne udeležbe in dobre volje učencev, pa naj si bo to mladina ali pa starejši ljudje. Po tržaškem štatutu bo slovenski jezik enakopraven a italijanskim. Prišel bo v urade, na eod-nijo, v trgovino in sploh v vse javno življenje. Z vsem ogromnim zaledjem od Sežane dalje bomo občevali v slovenščini. Zato je potrebno, da dijaki in uradniki izpopolnijo svoje jezikovno znanje. Pa tudi kmet Jn delavec aa morata naučiti svojega jtzika, da bomo še bolj povezani z našimi brati v svobodi in da bomo skupaj z njimi korakali po poti kulture in napredka. Sindikalno delo v koprskem okraju KOLEDAR Sobota 11. oktobra j Filonida, Samo Sonce vzhaja ob 6.15, zahaJ* ob 17.25. Dolžina dneva U-l°- Jutri 12. oktobra Maksimilijan, Aljoša žici. Spominski dnevi J Odločba 10U je I. bataljon Tomšičeve 6rf-| Na podlagriPravilnika « cesta«« gade uničil cestni most pri Me-, redu^^ž^julijaj^ (^ ^ Socializem ni izmišljotina sanjačev (utopistov), marveč nujna posledica razvoja sodobne kapitalistične družbe. Preskrba Prodaja petroleja. Od danes je v prodaji petrolej; na rumene nakaznice po 2 litra, na modre 1.50 litra. Cena je 56 lir za liter. Delitev fižola. Po pol kg fižola delijo od 11. do 31. t m. vsem potrošnikom v mestu in podeželju na odrezke XXV in kupone 49 in 50. Cena 48 lir za kg. Delitev masti za brezposelne, upokojence in reveže se prične 11. t. m, in bo trajala do 31. t. m. po 50 gr na c se bo na kupone «38 c» posebne nakaznice. Zaključitev razdeljevanja. Danes se zaključi razdeljevanje sladkanega kondenziranega mleka za potrošnike v mestu od 9. do 19. leta. Isto velja tudi za razdeljevanje sladkanega mleka v prahu za potrošnike v mestu in podeželju od 9. do 19. leta. Oddaja odrezkov za vpis. Danes morajo vsi ogljarji oddati te odrezke prehranjevalnemu uradu v ul. del Rettori 2. Prosta prodaja oglja. Občina javlja, da Je v prodajalnah v ul. Colo-gni 16 in ul. Parini (šola) v predaji oglje po 33 lir za kg. Izleti Planin«ta) društvo priredi v nedeljo 12. t. č-vec» in 500 lir za Zvezo aatlITer*!» nc mladine sta darovali Draga in Nedog Amalija. Železničarji Člani SIAU so vabljeni na sestanek, kj bo v nedeljo 12. t. m. ob 9.30 v ul Trento 2. S svojo veliko udeležbo na sindikalnih sestankih je istrsko ljudstvo pokazalo, da se zaveda velike važnosti sindikalne organizacije. Skoro po vseh vaseh so že postavljene sindikalne podružnice. Do sedaj je v vsem okraju vpisanih 5628 članov. Mestni odbor Enotnih sindikatov si je zadal nalogo, zvišati tc število v teku meseca za tisoč novih članov in postaviti podružnice v tistih krajih, kjer jih še nima-jo. Organizirana bo tudi mladinska sindikalna komisija. Zaradi večje povezave na kulturnem polju bo en član mestnega sindikata vključen v mestni kulturni krožek. 2e do sedaj je v nekaterih vaseh vpisanih v ES več kot polovica prebivalcev, tako v Bertokih, kjer Je na 809 prebivalcev 400 članov ES. V Marezi-gnh-Bablčih pa je od 916 prebivalcev 538 članov ES. Zavest enotnosti in moči te organizacije v našem ljudstvu raste in »e krepi. Dramski in godbeni odsek iz Doline javlja, da nedeljska prireditev v Skednju odpade iz tehničnih vzrokov. Sindikalni sestanek v Ankaranu Pred dnev, smo imeli važen sindikalni sestanek, na katerem je podal tajnik mestnega odbora ES za Kaper obširno poročilo o današnjih nalogah sindikatov. Povedal je, kako skuša svetovna reakcija izrabljati narodno zavest delavstva v STO-ju, da bi zasejala razdor med raznimi nacionalnimi skupinami, ki živijo tu. Toda zaman je vse nje-no prizadevanje, ker se Je ljudstvo v borbi proti okupatorju osamosvojilo ln ne bo nikdar dovolilo, da se bodo delavske množice razdvojile. Odločili smo, da bomo v tednu sindikatov zvišali število članov, ki je že sedaj v našem kraju v razmerju s prebivalstvom veliko. Opozarjamo na nedeljsko radijsko oddajo «Iz Skednja v Portorož«, ki bo v okviru vesele ure ob 21.30 do 22.10 12. t, m. Izvajajo člani SNG. Koncert na Proseku Pretekli mesec smo imeli v dvorani prosvetnega doma «Ivan Vojko« lep glasbeni večer. Nastopili so pri klavirju naši najmlajši glasbeniki. Ta nastop je vodila tov. Fassinijeva, ki je s svojim trudom privedla svoje gojence do prav lepih uspehov. V nabito polni dvorani je občinstvo z navdušenjem odobravalo ta zelo uspeli koncert. One kvasu Komisija za cene sporoča, da je ZVU odobrila ceno kvasu 270 lir za kg. Natečaji za profesorje Rok za vlaganje proženj in dokumentov za natečaje učnih me»t v srednjih šolah, ki eo bili razpisani z ministrskim dekretom z dne 4.7.2947, je bil podaljšan do 20. okt. 1947. Uradne nre v nllci Parini podaljšane Obveščevalni urad ZVU sporoča: Poslovne ure v uradu za izdajanje novih izkaznic namesto raztrganih v šolski telovadnici v ulici Parini v Trstu so vsak dan od 8. do 20. ure. Rojstva, smrti ln Dne 10. oktobra 1947. a®? f diio 6 otrok, umrlo je 11 u rok pa je bilo 12, CERKVENE POROKE: neb*' jo- tW.\. V AiZAV EJ JTV/iVv _ jv nlk Karel Tiberio In la t->/A a nolicist landa Cernecca, policist Clavi in zasebnica Ver cestni pometač Jurij Ker!frtd»: Doatlanoll. til ;. delavka Marija BaMlanon, Glancarlo Cavallari in Viktorija Biuiani, uradnik Polacco in uradnica Lauza jp. odistka,: eiektr^fv šofer Jože Turco in mi rijana Martorana, e^lpnica } Vittoriano Zorzet in zaseO"*); ta Caputi, pek Anton Mani zasebnica Stella Fasciano, Nino Indrigo in bolničarka Aj., ;n Vlsintin, šofer Leander ” Jgj' zasebnica Amalija Micati, r0,vir-y Alojz Roze in bolničarka ^lic-Gustinčič, tiskar Silvan in zasebnica Vlncenza Rom®«: UMRLI: 9 mesec stara ra Cole, 60-letna Terezija -Gobbo, 74-lftni Ivan Casaptrin^ letni Mat ija_ Stoka, 77-letna Vis«0 Massa vd. Poggiollni, M->e™ rC6<: V-ktor J«| 5S*1€t*;': cis Penso, 17-letni Viktor -o) ti. 70-letna Antonija ž5-°^c Lm ' Dublnič, 57-Karel Volpi. oS^Lgf van Bet, 51-letni Anion Scara* red Radijski spol v soboto 11. oktobra TRST II jjO> 11.30. Dopoldanski koncert f Predavanje. 12.10. Partizan5.*« sv smi. 12.30. Lahka glasba. ^ poved časa in poročila. 13-t~,rl[^ri' glasba. 13.30. Salonski 13.50. Zdravniška ura. glasba« 14.15. Zgwlovina 19. rf. 14.28. Citanje popoldansReg ^ti Koncert slovenske pesmi Opozarjamo na jutrišnji koncert pevskega zbora «Zvon» na Opčinah. Frosvetui dom ob 19.30. Tudi podnajemniki niso več varni Po seznamu tržaških tatov so sedaj prišli na vrsto obiski tudi pri raznih malih podnajemnikih, ki niso vedno mali in tudi ne vedno ubogi. Tako so prejšnjo noč vlomili v sobo 27-letne Marije Delle Fave, ki stanuje kot podnajemnica pri Olgi Suban v ul. Nicoič 4. Odneslt eo JI en dežni plašč, čevlje, nalivno pero in moško obleko, ki so bili last njenega zaročenca, in 53 tisoč lir v gotovini. Ker so imeli dovolj časa, so tatovi mimogrede obiskali tudi sosednjo sobo, ki jo Ima v podnajemu 34-letn! Ponzoni Alcibiade. Tudi njemu so odnesli dežni plašč, eno zapestno in eno srebrno žepno uro ter 63 t:8oč lir. Ves plen Je vreden preko 300 tisoč lir. Tatv‘no so sicer prijavili policiji, ki pa doslej ni našla tatov. Sv. Antona so ukradli Prejšnjo noč nekaj pred 1. uro j« pol'clJa srečala v ul. Bonomo čudno procesijo. Dva moška sta nosila na ramah neki kip. Ko se Jima je policija približala, sta spustila kip, ki se je razletel na drobne koščke in začela bežati. No, pa so ju kmalu ujeli in aretirali, izkazalo se je, da Sta bila ta čudna vernika 32-letni Marijo Sossl iz m. Damiano Chiesa 27 in Jožef Vatta iz Loujfrske ceste 27. v bližnji cerkvi Sv. Frančiška sta ukradla k‘p Sv. Antona in ga hotela prenesti neznano kam. Policija je oba tatova spravila v zapor v ul. Tigor. umoru 45-letncga Franca Macarola !z Utovelj pri Sežani. Macarol Je bil umorjen 8. decembra 1945. Zdi se, da sta bila pri tem umoru glavna krivca Peter Roze m Peter Antončič, ki sta vrgla Macarola po naročilu Zidarja v neko brezno. Zidar se Je namreč bal Macarola, ki se je ravno tista dni vrnil iz Jugoslovanske vojske, ker ga je svoje-časno ovadil fašističnim oblastem, ki so ga internirale v Južno Italijo. Tako R<»e kallbr Antončič Peter se še skrivata in Je za njima Izdana tiralica. Kontrola oddajalcev sob Prejšnji dan Je policija izvedla pregled pri 11 oddajalcih sob v ul. Udtne, deglt Stella, Miramare in S. Spiridione. Obenem so kontrolirali tudi 8 tržaških hotelov. Lov na ženske Prejšnji dan so na nravstvenem oddelku civilne policije pregledali 50 žensk-pocestnlc. Od teh so j;h 10 pridržali, 1 odpeljali y bolnico reda. 17.30. Plesna g‘Ia3%aSV: Tedenski pregled. 18.15. fantazija. 18.45. Kulturne vosti. 19.00. Pester spored paskih pesmi. 19.10. Salisofo0’ jj.c’ Srečko — prenos iz Ljublja“ P Vesele melodije. 19.45. NaP . M-' sa ln poročila. 20.00. Naro*"j<$ 20.15. Pestra glasba. 20.45- * nje. 21.00. Opera: Giordano- f Chenier. 23.00. Napoved c»«a izročila. 23.15. Nadaljevanj® KINOPREDSTAVEj ROSSETTI. 16.00: »Tiso« • ,j. ( «ioč», M. Monter, John »ripj SUPERCINEMA 14.30: Riu», Aliče Faye. 1 IMPERO. 15.00: »SejkcV »l dolfo Valentino. .po-' KINO OB MORJU. 16-00- y ob zvokih valčka». ... ", FILODRAM MATICO. 15.«-^ čas za šale», James St R. Ruaoel. ,k>, N 1TALLA. 16.00: «Silen mo1* , Lad, Loretta Young- ,niovF ALABARDA. 16.00: < Pt>st° . na planinah«. . ^ JOP MASSTMO. 16.00: «M®* aco&th Betty Ficld in Zacharf » prJ GARIBALDI. 15.30: BHte Davis In Boga‘£ t W.,, ARMONIA. 16.00: «40 tlTlfSTsv cev», Betty Bryant, Ur£* 0J*-ODEON: 16.00: cSkrinja , viana Romance. ^ SAVONA. 15.00: «Prepo*£r, ,. Bette Davis ln O. IDEALE. 16.00: »Vražja b KINO V NABREŽINI soboto, nedeljo in 'P°ri film: «Evgenija Grandero^ Odg. urednik DUŠAN KP Tisk Stabilimento Ti P- 1 - rnomi iiieti v m® Tržaški potovalni uradi P sledeče skupre izlete: . V NEDELJO 19. t. P1' -iriJU v LJUBLJANO inOPf* med 25. ln 29. t. m- P*, fl Z A 6 ® ,1; Potuje so s kolektlvn,,T1*(1vtd,,pf Podrobna pojasnila. ®.ftjih ^ na'zdravljenje in'l areUrali. Are: j Frana je Angela Cerkvenik, ker Je ' Aad«UA^XPRESS, imela v svoji hiši tajno shajališče j 5 (tel 29 2431. za moške m ženske. Globoko užaloičenl naznanjamo vsem prijetelK ^t, znancem ,da nos J« za vedno zapustil naš predobn stric in svak Josip Verbič trgoveo v Ilirski Bistrici. .( n* Pogreb nepozabnega pokojnika bo iz hiše ž4l“5