Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 2*— Vi leta K 4*— celo leto K 8*— za inozemstvo:	„	„ 2*50	„	„ 5'—	*	„lO*—		Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 17.
Velikanska katastrofa na morju.
Ladja „Titanic“ trci ob ledeno goro. L Kapitan Smith in telegrafist Phillips. II. „Titanic“ v ladjedelnici (po fotogr.)
Listje.;
SpisalJF ran Maž urani c.
1.	Doma.
Staro mojejmesto, kako^te ljubimi ,Ti si mi s svojo burjo, s svojim morjem in svojim kamenjem k srcu priraslo ! — Pod vsakim kamnom leži kak mili spomin — ker moji najmilejši spomini leže tudi pod kamnom ! . . .
Ti si moja prva ljubezen.
Ljubim te — zato si mi tako lepo! Ljubim te, — zato mi tudi vselej odleže v tvojem naročju.
Kadar se spustim na morje, kadar grem čez polja, kadar sedim pred hišo — pozdravljajo me vesele slike mojega de-tinstva !
Te slike skačejo okolo mene, se vrte in smejejo — dokler se tudi jaz ne zavihtim v njihovem plesu .. . Počasi, počasi ! Odvadil sem se plesa, veselja in sreče. ..
čoln in pustil valovom, naj me po svoji volji zibljejo . . .
Nad menoj milijoni zvezdic in okrog mene skrivnostno morje.
Gledam in poslušam.
Gledam nebo in trepetanje zvezd ter čutim, kako narava diše.
Poslušam šumenje morja in čujem, kako narava govori. Vsaka beseda mi odmeva v duši :
Glovek, človek, prevzeten črv ! Samo en šelest vetra, samo en val — in nad teboj se zapre prepad smrti — a radi tega ne zatrepeče nobena zvezda !“
Strah me objemlje, ko gledam v nebeške višave in se vprašujem :
„Kaj sem? Kaj je človek sam proti temu svetu ? A kaj je naša zemlja proti vsemiru? !“
Mesec se vrti okoli zemlje, a zemlja in mesec okrog sobica. Solnca pa — uče zvezdoznanci — giblje se s celim svojim sistemom okrog še večjega solnca. A okoli česa se vrti tisto drugo solnce z milijoni
Slike z razstave ilustracij Sienkiewiczevih romanov: St. Batovski: Vitezi vržejo bulave izdajice knezu Radziwillu pod noge. (Sienkiewiczev roman „Potop“,)
Nedelja je. Ljudje gredo v cerkev. Spredaj krdelo veselih, lepo oblečenih otrok.
Kako se mi zde znani !
Kakor da bi se včeraj skupaj igrali!
Bil sem najbolj trdoglav . . .
Tisti mali je gotovo Petrov. — Tista ponosna pavica je pa Milkina.
Otroci me radovedno gledajo vprašujoč se: kdo sem?
Njihovi starši so me spoznali, pozdravljajo me in vprašujejo za zdravje. Čudno se njim zdi, da sem tako visok in — miren. Ej, vkrotili so me! . . .
Sedem. Nasproti mi plazi detece po vseh štirih. Moglo bi že hoditi, toda plezanje se mu zdi bolj primerno. Smehlja se !
Moj Bog, kakšen smeh je to! In te črne, vesele oči sem že nekoč videl. Katero dete je to? Vprašam ga;
„Mali, kako se zoveš?“
„Mene mama jove.“
„A kako te mama jove?“
„Obi sem!“
Poljubil bi ga!
. . . Zakaj ne more ta idila večno trajati?!
2.	Vsemir.
Vrh solnca sije solncev cela ceda.
Prešeren.
Za krasnih letnih večerov sem se rad vozil po morski površini. Legel sem v
svojih planetov ? — — — Tukaj jenjava veda, tukaj se začenja vera.
V	tej neizmernosti se človek izgublja. —
Kaj smo mi ? Kaj je ta svet ?!--------
3.	Oče in sin.
V	hiši je veliko veselje. Z vseh strani prihajajo gostje, da častitajo srečnemu domačinu.
On je srečen in presrečen, pa ni opazil, da sina nikjer ni.
Kje je?
Glejte ga v njegovi sobici. Leži v naslonjaču. Lice je z rokami zakril. Bridke solze mu teko po bledem licu.
A zakaj plače ta mladenič, ko so vsi veseli ? Danes je dobil njegov oče križ zaradi izrednih zaslug v deželnem zboru !...
4.	Lastovke.
Ko so se s pomladi leta 1883 vrnile lastovke v Celovec, so našle na posojilni-škem poslopju v svojem gnezdu — vrabca. Vsiljivec se nikakor ni dal pregnati iz gnezda.
Lastovke so odletele. V kratkem se jih vrnila cela jata in vsaka je nesla v kljunu kos blata. V očigled množice ljudi zazidale so vrabca v oropanem gnezdu.
------------Videl sem to gnezdo v celovškem muzeju. Vrabcu gleda iz gnezda samo kljun, — hotel je v smrtni borbi prekljuvati gnezdo.
— — — Tako delajo lastovke na Slovenskem, — sem pomislil gledajoč gnezdo, — a kaj delajo bratje Slovenci, kadar se njim kdo v hišo vrine ? — — Ravno to kar mi Hrvatje: vsiljivcu prinesejo še sveženj slame, da leži na mehkem.
(Konec prih.)
Pismo, ki je dolgo 27 metrov. Oskrbnik Kaspar v Hatvanu na Ogrskem, je pismeno vprašal svojega sorodnika Lukiča na Dunaju, zakaj da mu tako dolgo nič ne piše. Lukič je takoj ustregel želji svojega radovednega ogrskega sorodnika in mu je napisal pismo, ki ni bilo nič manj dolgo kakor 27 rretrov ter mu je isto poslal priporočeno. Prijatelji Lukičevi so napisali na pismo vsakojake svoje dogodbe. Kaspar je lahko vskliknil: „Ena se želja je meni spolnila“.
Velika avtomobilska nesreča na Dunajski cesti v Ljubljani. V nedeljo ob 11. uri zvečer se je na Dunajski cesti pred artiljerijsko vojašnico zgodila velika avtomobilska katastrofa, ki je uničila mlado življenje in ki je nevarno poškodovala tri osebe.
Zvečer okoli 10. je napravila družba, obstoječaviz g. Janeza Rojine, kleparja iz Spodnje Šiške in njegove soproge, vkrojaškega mojstra g. Josipa Rojine, g. Čamer-nika in 14 letne edinice gostilničarke gospe Keršičeve v Spodnji Šiški, gdč. Mici Keršičeve, avtomobilski izlet na Posavje.
Družba se je kratek čas ustavila v Aleševi gostilni na Ježici in se na to vrnila v Ljubljano. Pri zadnjem oddelku artilerijske vojašnice^ je prišel avtomobilu, ki ga je vodil g. Čamernik, nasproti voz, ki ni imel luči, kakor predpisuje cestno-policijski red. Šofer g. Čamernik je voz zapazil v daljavi 15 metrov in se ni mogel več izogniti. Avtomobil je s tako silo zadel ob voz, da sta zadnji dve kolesi odleteli na desni hodnik za pešce. Vsled silnega karambola je gospodična Keršičeva odletela z avtomobila na konfin.
Gdč. Keršičeva je padla tako nesrečno, da je udarila z glavo ob cestni kamen. Spodnja čelust je bila razcepljena, na desni strani ji, je počila lobanja in si je zlomila nogo. Še živo so jo prinesli topničarji v marodno sobo, kjer jim je umrla na rokah. Prenesli so jo vv mrtvašnico k sv. Krištofu.
G. Karel Čamernik in g, Josip Rojina sta si tako močno pretresla živce, da jima je odpovedal glas in ni mogla policijska komisija, ki je došla na lice mesta, iz njiju spraviti niti besedice.
Voznik je po nezgodi pobegnil. Vojaška patrulja, ki ga je šla iskat, je našla polomljeni voz kakih 400 korakov od top-ničarske vojašnice, voznika pa ni bilo nikjer: pobegnil je s konjem domov.
Takoj po nesreči se je neki izvošček odpeljal v Špodnjo Šiško, da sporoči nesrečni materi, gospej Keršičevi, z vso obzirnostjo udarec, ki jo je zadel. Mati je takoj zaslutila nesrečo in se je odpeljala v spremstvu dveh gospodov na kraj nesreče. Prosili so jo, da naj se potolaži in vrne domov. Dejala je, da vse ve in da hoče videti hčerko. Nezavestna se je zgrudila in so jo odpeljali domov, toda čez nekaj minut se je zopet vrnila, na kar ji je policijska komisija dovolila vstop k mrtvi hčerki. Ko jo je ugledala je zaihtela in omedlela in so jo nezavestno odpeljali domov. Z nesrečno materjo, ki jo je zadel tako krut udarec, sožaluje vse prebivalstvo.
Slike z razstave ilustracij Sienkie-wiczevih romanov. Pretekle tri tedne je bila v „Mestnem domu“ razstava originalnih ilustracij Sienkiewiczevih romanov, kakor smo to v našem listu že poročali. Da tudi naše čitatelje, ki si razstave niso mogli ogledati vsaj nekoliko seznanimo s temi slikami, prinašamo danes nekaj slik s te razstave.
1.	St. Batowski: „Slava v Kiejdanih, ko so vitezi vrgli bulave pod noge kneza Radziwillu, ki je izdal Poljsko Švedom. Plemstvo se je s studom obrnilo od njega in onih, ki so še ostali vkljub temu njegovi prijatelji.
2.	Ta slika je od istega umetnika kot prejšnja in predstavlja „Prihod Tartarov v Lvov“, ki so prišli na pomoč poljski vojski. Na malih konjih prihaja ta besna, divja in nebrzdana tolpa med Poljake.
3.	„Dvoboj Volodijevskega, imenovanega tudi „mali vitez“, s Kmiticem, junakom romana „Potop“, naslikal Czes. Jan-kowski. Pred skupino plemičem in služinčadi se borita dva vrla bojevnika, Volo-dijevski, zvest materi Poljski in Kmitic, zvest knezu Radziwillu, kateri ni verjel v njegovo izdajo. Ko se junaka borita, je
* ■ .e--,	—
V. i «*>
Slike z razstave ilustracij Sienkiewiczevih romanov:i Št. 3. Cz. Jankowski: Dvoboj Volodijevskega s" Kmiticem. (Sienkiewiczev roman : „Potop“.) j-
vse mirno, ker si je vsaka stranka zvesta zmage. Vendar se opaža na obrazih gledalcev skrb in napetost.
4.	„Beg Boguslawskega“ iz čopiča S. Batowskega, nam kaže ljuto borbo dveh konjenikov, od katerih je oni na desno Boguslawski s svojimi stražniki. Po ukazu Volodijevskega bi ga morali čuvati, a jim je ušel.
Kdor je citai triologija Sienkiewiczevih romanov: „Z ognjem in mečem“, „Potop“, „Mali vitez“, potem romane : „Križarji“, „Quo vadiš“ itd. se bo spominjal teh prizorov v romanu „Potop“. V prihodnji številki prinesemo še nekatere slike.
Velikanska nesreča na morju. Potopil se je največji parnik sveta „Titanic“. Potopil se je na svoji prvi poti iz Angleške v Novi Jork. Potopil se je ponoči 15. t. m. ob 2 uri 20 min. zjutraj.
E i Kakor plava po zimi po naših rekah led in srež, tako plavajo na spomlad po Atlantskem morju velikanske gruče ledu, ki se je odtrgal od ledenega morja na severu ter pluje proti jugu dokler se ne raztali. Ker so pa te gruče ledu dosti-
Slike z razstave ilustracij Sienkiewiczevih romanov: Št. 2. St. Batowski: Prihod Tartarjev v Lvov. (Sienkiewiczev roman : „Potop“.)
krat velikanske, tolike kot največje naše gore, priplujejo take ledene gore, čestokrat daleč dol na jug, kjer so velika nevarnost za ladje. In ob tako velikansko ledeno goro, ki je bila nad 100 km široka, je trčil z vso silo parnik „Titanic“, ki mu je oster leden rob kar prerezal steno da je vdrla voda v spodnje prostore ladje. Parnik je bil dolg 267 m, širok 28 m, visok 19 in pol m. Tonelat 45.000; moči strojev je bilo 46.000 HP.
Parnik „Titanic“, last paroplovne družbe „Withe Star“ v Novem Jorku, je največji salonski parnik na svetu. Stroški gradnje so znašali 56 milijonov kron.
Ponesrečenemu parniku „Titanic“ so odpluli na pomoč parniki „Carpatia“, „Vir-ginian“ in „Parisian“, ki so pa prišli na kraj katastrofe prepozno, kajti „Titanic“ je bil že na dnu morja.
Na krovu potopljenega parnika je vladala velikanska zmedenost. Potniki, ki so jih ti parniki rešili, pripovedujejo, da se je vršil na krovu potapljajočega se parnika pravifpravcati boj za mesto v rešilnih

c
Slike z razstave ilustracij Sienkiewiczevih romanov: Št. 4. St. Batowski: Beg Boguslavskega (Sienkiewiczev roman; „Potop“.)
<U
C
a
ž
<u
O)

bjo
<u
i
o
G.
cd
N
<U
X5
.•= O.
•= = O •-« O) ti"4 o-cd
£ o
|-'S E
-o _
>s
.$
:Г'?
S E S 55
Cd
5-s
•>2^
тз
jd Д « cd
«Š
2Л-
Sl
:^*d
§••-
II
c Q.
0
J5 ^ ES
cd
U
E
<i>
^bJD
*o
•n
o
CL
-u
I
4>
jd
N
0>
o.
a
čolnih. Ko se je „Titanic“ J pogreznil, so nastali daleč naokrog visoki kolobarji. Za pogreznjenim parnikom nastali vrtinec pa je požrl s seboj tudi več čolnov s potniki vred. Našli so vsi smrt li v vrtincu. Med potniki prvega razreda, ki so bili po večini ameriški multi - milijonarji, je nastal pravi boj za življenje in smrt. Nad 1700 potnikov, na pol oblečenih, je v temi letalo semintja po krovu, grozno ihteč in proseč Boga za pomoč. Tupatam je bilo pravo ruvanje za sedež v rešilnem čolnu. Zlasti ameriški milijonarji in milijarderji so v trepetu za svoje življenje ponujali sprva stotake, potem tisočake, desettisočake in milijone za to, da bi jih rešili grozne smrti na morju. Nastala je prava licitacija. Toda nič ni pomagalo.
Morali so vsi v hladni grob.
Parnik „Titanic“ je vozil hitro ; ko je zadel v led, se je vdal sprednji del kot jajčja lupina. Potnikeje zbudil iz spanja sunek. Štiri ure je trajalo, da se je popolnoma potopil „Titanic“. Konstruktorji so trdili, da je parnik tako močan, da se mu ne more nič zgoditi, vendar se je potopil. Škode je 540 milijonov kron.
Iz Londona poročajo, da je imel „Titanic“ diamantov in drugih kamenov za 100 milijonov mark na krovu. ‘ Efekti potnikov so istotako vredni več milijonov. Vse to leži sedaj na dnu oceana. Na ladji je bilo 3418 poštnih vreč, ki so bržkone vse izgubljene. Med potniki so bili tudi holandski trgovci, ki so imeli s seboj dragocenosti za pet milijonov frankov. Parnik „Titanic“ je večkrat zavarovan in sicer za 25'milijonov mark, za polovično vsoto, ki jo je veljal.
Rešenih je : izmed 325 potnikov I. razreda 202, izmed 285 potnikov II. razreda 114, izmed potnikov III. razreda je rešenih 572, bi bilo skupaj 868. Vsi, ki so se rešili so se nahajali na krovu ladje „Car-pathia“. Potopilo pa se jih je 1682.
Na „ Titanico “ so bili tudi sledeči Slovenci : Franc in Ana Karun iz Kranja, Janez Mrkun iz Bele in neki Janko. Ali so rešeni ali so se potopili, ni znano, gotovo je, da se ime Karun nahaja na listi rešenih !
Od vseh rešenih je samo 79 mož, vse drugo so ženske in otroci. Potopilo se je tudi 7 milijonov pisem.
„Titanic“ je bil, kakor že povedano, največji morski kolos na svetu. Imel je svoje gledišče, športni prostor za tennis, kopališče, v katerem se je lahko plavalo, turško kopel, nočno kavarno z varietejem, sijajne dvorane in cela stanovanja, veliko promenado, igrišče za otroke, jedilno dvorano, v kateri je imelo prostora 600 oseb, posebno uredništvo in rotacijski stroj za ladijin list.
Kapitan Smith in telegrafist Phillipps sta tudi utonila. Po poročilih rešenih sta hrabro ostala na svojih mestih do zadnjega. Telegrafist je potom brezžičnega brzojava prosil na vse strani za pomoč in tako so izvedele na morju se nahajajoče druge ladje za nesrečo ter hitele na pomoč. Zal pa da vsled prevelike oddaljenosti od kraja nesreče niso mogle priti pravočasno.
Vzrok nesreče je, da je vozil „Titanic“ z veliko hitrostjo, da bi dosegel rekord. Predsednika parobrodne družbe Ismaya, ki je zapovedal tako hitrost vožnje, so zaprli ter je amerikansko sodišče uvedlo veliko preiskavo, da strogo kaznuje krivce.
Priobčujemo slike o nesrečni ladji, ki je bila največja in najlepše opremljena kar jih je sploh na svetu. In ko je nastopila prvo svojo vožnjo, se je pogreznila [na dnu morja.	ji
Ker leži 3000 m pod vodo, je pač ne bo mogoče dvigniti in tudi ne potapljačem priti do nje, ker je pritisk vode v takih globočinah prevelik. Tam, kjer se je pogreznil „Titanic“, je eno najglobokejših mest Atlantskega oceana.
Ker bo naše čitatelje gotovo zanimalo,
kako vzdigujejo potopljene ladje, priobčimo prihodnjič tako sliko in opis.
f Dr. Jakob Šket. Umrl je mož . . . Zopet je legel v grob steber korotanski. V četrtek, 11. aprila, je zatisnil oči znamenit slovenski znanstvenik in pisatelj, vzor — Slovenec. Z njim je legel v grob eden izmed starih buditeljev Slovencev.
Rodil se je dr: Šket leta 1852 na Sladki gori na Štajerskem. Od leta 1878 je bil profesor na celovški gimnaziji. Eden njegovih sorodnikov je umrl kot nadučitelj v Podsrei, drugi je župnik v Loki pri Zidanem mostu. Dr. Šket se je trudil nadomestiti na Koroškem mnogo prerano umrlega An-
t Dr. Jakob Šket.
tona Janežiča. Eno glavnih del dr. Šketa je izdaja in prireditev slovenskih čitank za vse razrede srednjih šol. Poleg tega je oskrboval tudi Janežičevi slovnici, ki je še vedno učna knjiga v naših šolah, razne izdaje. Lansko leto je dosegla knjiga že deseto izdajo.
Druga stran dr. Sketovega delovanja je bila posvečena poljudni literaturi in tudi beletristiki. Tako na primer je spisal za „Kres“ leta 1882 daljši spis o Andreju Einspielerju,^za koledar Mohorjeve družbe ' leta 1890^„Črtice iz^Dav. Trstenjakovega
življenja“, za Mohorjeve večernice leta 1883 „Pravne razmere med sosedi“ itd. Izmed beletrističnih spisov je najznamenitejše najpopularnejše delo povest iz turških bojev: „Miklova Zala“, ki jo ljudstvo vedno še zelo rado čita. Od leta 1880 do 1886 je bil urednik „Kresa“.
Leta 1877. je zašumelo na Balkanu. Mladi dr. Šket, tedaj še suplent kot naslednik Antona Janežiča, je moral pustiti šole in se kot poročnik celo leto bojevati v avstrijski vojski za svobodo bosanskih rojakov.
V zadnjem času se je dr. Šket bolj brigal za Mohorjevo družbo, katere ravnatelj je bil dolgo vrsto let. Bil je tudi vladni svetnik.
Po škofu A. M. Slomšku dolgo ni bilo znamenitejšega štajerskega Slovenca, ki bi bil deloval na Koroškem. Zadnja desetletja sta prišla dva taka moža; profesorja Josipa Lendovšeka, probuditelja gornje Koroške, ki je umrl leta 1895 in dr. Jakob Šket. Malo jih je, ki se spominjajo narodne svoje dol-
se je udeležila velika množica celovških Slovencev in odposlancev iz vseh krajev zemlje. Bil je priljubljen pa tudi med Nemci, kar so posvedočili s tem, da so se udeležili v velikem številu njegovega pogreba. Bodi vrlemu vzor — možu lahka zemlja, katero je ljubil tako vroče, za katero jje delal in trpel.
Strahovlada na Hrvaškem. Ker mad-žaronom nobeno nasilje in nobena korupcija ni mogla pripomoči do zmage pri volitvah, so segli sedaj po zadnjem in najostrejšem orožju — sistirali so ustavo na Hrvaškem in ban Čuvaj je postavljen za kraljevega komisarja.
Če se kak občinski zastop pregreši ali če ne opravlja svojih poslov tako, kot hoče vlada, ga razpusti in imenuje gerenta ali vladnega komisarja, ki opravlja potem v vladnem imenu posle občinskega sveta. Kar je gerent ali vladni komisar za občino, to je kraljevi komisar za celo deželo. Za deželo sklepajo postave deželni poslanci, na Hrvaškem pa ima sedaj iste pravice in
Abadie — kotiček.
Zakaj govorite, česar ne ra-==- zumete? ■■—.................=
riJRROLBATO
f s si/. Jurijem)
isto ceno.
Slike z ladje „Titanic“: 1. Sprehajališče na krovu (na desni so rešilni čolni, v katerih so rešili nekaj potnikov). 2. Stopnjišče iz nadstropija v nadstropje. 3. Spalna soba 1. razreda. 4. Obednica II. razreda. — Iz teh slik se razvidi, kako fine, velike prostore je imel „Titanic“ in kako razkošno je bil opremljen. Če primerjamo te slike s celicami, ki se razločujejo na sliki „Prerez ladje“ (str. 4), si lahko vsaj nekoliko predstavimo, kako velikanska in dragocena ladja je to bila. In vse to velikansko delo človeškega uma je uničila kepa plavajočega leda in leži sedaj uničeno na dnu morja.
žnosti s tem, da prihajajo na pomoč bodisi gmotno, bodisi duševno koroškim Slovencem, še redkejše pa so sejani slovenski olikanci, ki bi posvetili vse svoje sile in vse svoje življenje krasni, starodavni domovini Slovencev, mični Koroški.
Dr. Jakob Šket je ljubil to zemljo, kar priča, da se je spominjal te stare domovine slovenske še v zadnji uri. V svoji oporoki se je spomnil „Podpornega društva za slovenske dijake Koroške“, „Učiteljskega doma“ v Celovcu, „Društva „Drava“ v „Beljaku“, slov. akad. tehn. društva „Triglav“, katerega ustanovitelj je bil in dijaškega podpornega društva na celovški gimnaziji. Pogreba, ki je se vršil v soboto 13. t. m.
isto moč ena edina oseba, t. j. kraljevi komisar Čuvaj. In pokazalo se je takoj, zakaj so odvzeli to moč poslancem ter jo poverili banu Čuvaju.
Kraljevi komisar Čuvaj je takoj odpravil določbe glede zborovanj in shodov ter glede časopisja. Nikdo ne sme prirejati kakih političnih shodov, politična društva nobenih zborovanj in časopisi so podvrženi cenzuri ne le državnega pravdnika temveč celo policije, ki sme poljubno pleniti, kar hoče. Časopisi ne smejo ničesar pisati zoper madžarone, ničesar zoper nasilja komisarja Čuvaja, sicer jih zapleni policija. In ne le to, časopisi po zaplembi ne smejo druge izdaje izdati z označbo,
da so bili zaplenjeni, temveč morajo prirediti popolnoma novo izdajo ter zaplenjena mesta izpolniti z drugimi noticami, da občinstvo ne spozna, da je bil časopis zaplenjen. Izdajatelji časopisov morajo vladi položiti visoke vsote varščine — do 5000 K — od katere jim vlada, kar odtegne globe, ki jim jih naloži.
Časopisi ne smejo torej ničesar pisati zoper nasilja, se ne smejo zavzemati za svete narodove pravice. Voditelji ljudstva ne smejo prirejati shodov, da bi ljudstvo obsodilo svoje zatiralce. Pač pa smejo neovirano pisati madžaronski časopisi, kar hočejo, ter slepiti ljudstvo. — Na ta način upa mažarska vlada, da zatre zavednost
ako	hripavi, zaslezeni in če težko dihate, Kellerjev fluid z znamko „Elsa fluid“. Mi smo se sami
/jCl V Zilj prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajsterica za poskušnjo K 5‘—, 2 tucata K 8'60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Keller v Stubici štev. 280 (Hrvatsko),
Hrvatov in ko bo mislila, da je zmaga gotova, bo razpisala volitve in upa, da bodo vsepovsod izvoljeni poslanci vladni mameluki, ki bodo v hrvaškem saboru sklepali postave, kakršne bo hotela madžaronska vlada.	Dalje prih.
vsaka gospodinja, ki Kolinsko kavno primes rabi. Kolinska kavna primes se je zaradi svojih odličnih lastnosti in zato, ker je domače blago, razširila že prav povsod. Rada jo ima preprosta ženica in mestna gospa enako.
ženir Mhattews skozi aerofon povsem mirno govoril. — Sedaj hoče Mhattews poiskusiti svoj izum še v rudokopih, kako učinkuje pod zemljo^ in sicer tako, da se bo pri Leedsu v rudokopu pogovarjal s tovarišem, ki bo v sosednjem rudokopu. Angleška vlada se zelo zanima za novo iznajdbo ter je imenovala že posebno komisijo, ki jo naj preskuša.
Smola bogate skopuhinje. Stara pariška vojvodinja pl. G. je znana vsled svoje skoposti, dasi je zelo bogata in stanuje v lepi stari hiši. Kadar je prisiljena kaj darovati, prebrska vse svoje zaboje in daruje kako staro malovredno stvar. Ko se je te dni omožila hči znanega pariškega bankirja z nekim mladim grofom, je zopet vse prebrskala in končno poslala nek star kip, ki ni imel po njeni sodbi nikake vrednosti. Nevesta se ji je takoj drugi dan zahvalila pismeno radi „predragega“ darila. Siva vojvodinja se je nekoliko sramovala, ker je sodila, da so jo pregledali in da se iz nje norčujejo. Pošteno se je razjezila, ko je dobila še bolj navdušeno ženinovo pismo, v katerem je pisal, da bi se pravzaprav tako dragoceno darilo moralo odkloniti. Dasi je bila jezna, se je vojvodinja peljala čestitat nevesti. Na mizi, ki je bila preobložena z najdragocenejšimi darili, se je nahajal pod steklom na svileni blazini kip, ki ga je poslala. Ženin in nevesta sta se ji strašno zahvaljevala, dama je vse to s kislim obrazom poslušala, dokler ji niso predstavili nekega francoskega zgodovinarja umetnosti, ki spada med prve može svoje stroke, ki je osupli vojvodinji povedal : „Že 60 let iščemo to kamejo iz časov Trajana, ki predstavlja eno najdragocenejših del rimske umetnosti. Razpisali smo 100.000 frankov tistemu, ki zopet prinese izgubljeno delo.,, Ko'je vojvodinja to čula, je omedlela.
Današnja številka je zadnja, ki jo pošljemo tistim, ki za II. četrtletje še niso obnovili naročnine.
Velika avtomobilska nesreča pri Ljubljani : 1. Mati vdova Keršič. 2. f ponesrečena hčerka Mici Keršič in njena teta, botra L. Noč. 3. Janez Roj ina, kleparski mojster. 4. Josip Rojina, krojaški mojster. 5. K. Čamernik, šofer. (Slike o pogrebu ponesrečene Mici Keršičeve v prihodnji številki.
Popravek. Po pomoti je zadnjič izostalo, da je fotografiral dijake, ki so hodili s prof. dr. Cerkom na Stol in katerih sliko smo priobčili, g. Krema, fotograf v Ljubljani na Franc Jožefovi cesti.
Na istem mestu, kakor „Titanic“ je zadel 20. t. m. v ledeno goro parnik „Niagara“. Ker je pa plul počasi in ne tako brzo kot „Titanic“, se mu ni nič hudega zgodilo ; le potniki so vsled silnega sunka, ker so bili ravno pri kosilu, popadali s stolov na tla.
Šoštanj. Šaleška Čitalnica v Šoštanju vabi na igro : „Deseti brat“, katero priredi v nedeljo 28. t. m. točno ob 3. uri pop. v gledališki dvorani hotela Avstrije v Šoštanju. Opozarjamo na ugodno zvezo z vlaki !
Slovensko gledališče v Mariboru. V soboto 27., nedeljo 28. in torek 30. aprila 1.1. gostujejo na našem odru člani ljubljanskega gledališča pod vodstvom obče znanega režiserja gospoda Hinka Nučiča. Uprizori se v soboto 27. aprila „Reka“, drama v treh dejanjih ; v nedeljo „Nebesa na zemlji“, burka v treh dejanjih in v torek „Tekma“, drama v 3 dejanjih. Začetek vselej točno ob osmi uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri g. Weixl-nu trgovcu v Zgornji gosposki ulici.
Podpirati domačo industrijo je dolžnost vsakega zavednega Slovenca in vsake narodne Slovenke. Posebno slovenske gospodinje imajo prilike dovolj, da vrše to narodno dolžnost, saj ravno one oskrbujejo nakupovanje blaga, ki se rabi pri hiši in v kuhinji, in v njih rokah je, ali kupujejo domače blago ali ne. Kar se tiče kavnega pridatka, izbira za slovenske gospodinje res ne more biti težka. Imamo namreč Kolinsko kavno primes. Kolinska kavna primes je predvsem pristno domače blago, obenem pa najboljši kavni pridatek, o čemur se je lahko prepričala
Gospodarstvo. Najpraktičneji in najmoderniji način varčevanja se doseže z življen-skim zavarovanjem. Ž malimi vlogami mogoče si je prihraniti lep kapital, ki se o pogojeni dobi gotovo izplača, zagotovi si pa vsakdor z življensko polico poleg tega tudi blagostanje v svoji družini, znebi se morečih skrbi za prihodnjost. Z narodnogospodarske strani je življensko zavarovanje najtopleje priporočati ter želeti, da bi našlo med Slovenci kar največje zanimanje.
Glede zavarovalnice se je treba držati gesla: „Svoji k svojim“. Naroden greh je podpirati tuja društva, kajti naravno je, da si s tem sami kopljemo narodni grob.
Kot slovanska in strogo narodna zavarovalnica je posebno priporočljiva banka „Slavija“, na katero naj se vsakdor za morebitna pojasnila obrne.
Opozarjamo vse na inserat Nutrigen podjetja, ki pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto za poskušnjo nekoliko Nutrigena, ki je izborno idealno redilno sredstvo (živilo).
Aerofon se imenuje novi izum mladega angleškega inženirja Grindew Mhattewsa. Temu izumu prorokujejo sijajno bodočnost. Podlaga mu je brzojav brez žice. Kakor se more s tem brez žice brzojaviti na veliko oddaljo, tako se more z aerofonom telefonirati na daljavo in *>rez žice. Poskusi so pokazali, da se more z aerofonom telefonirati ne samo skoz zrak temveč tudi skoz bregove, hiše, zidovje in ladje. Pred par dnevi je napravil velezanimiv poskus, da bi poskusil kako visoko v zrak se sliši govor z aerofonom. Angleški zrakoplovec Hucks si je del na glavo aerofonov aparat za sprejemanje glasov ter se je vzdignil z zrakoplovom visoko v zrak. Vkljub temu, da je nastal veter in dež, je zrakoplovec v višini 250 m razločno slišal vse kar mu je na zemlji in-
NEST«
-JEVA
moka za otroke
Popolne h repe se dojenčke, otroke in bolnike na želodcu.
Vsebuje ppavo planinsko mleko.
Škatjja K L80 v vsaki lekarni in drogeriji.
Modni salon Ozmec Pepina
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
Bogata zaloga vsakovrstnih damskih in otro- |* ških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi. I
1
UČITELJSKA
TISKARNA
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica št. 8.
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
« o
Litografija. : Stereotipija. : Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna, točna postrežba, e n
IVAN JAX IN SIN
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles in pisalnih strojev.
Brezplačen pouk v vezenju.
Tovarna v Linču usta-novlj. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
Izprašani optik FR. p. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 9.	::
priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod
očala, ščipalce, daljnoglede, to-plomerje i. t. d.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej, tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih od K 2-50 naprej. — Cenik brezplačno.
ANTON ČERNE
gTaver in ledelovatelj kavčukevlfc Stampllij
Ljubljana, Stari trg 20
Ceniki franke.
Stare dobro ohranjene in nove
SODE
v vsaki množini in vsake velikosti po najnižji ceni
priporoča I. Buggenig, SOd,"mkii,te.
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico.
Postrežba točna in solidna.
Skrivalnica.
Kje je dolgočasnež?
Sklicujte se pri nakupovanju na Slovenski Ilustrovani Tednik!
MINKA HORVAT
.\ modistinja. л Pozor!
Naznanjam cenj. damam tu in na deželi, da prodajam do 8 maja vse blago nahajajoče se v moji trgovini in sicer slamnike, otroške kapice, športne kape, kakor tudi vse potrebščine za modistke
zaradi preselitve po globoko znižani ceni.
Opozarjam obenem cenj dame, da bodem svoj salon znatno povečala in se bode isti nahajal od 8. maja nadalje na Starem trgu.
Minka Horvat,
modistinja
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 21.
= Obnovite naročnino! =
B
Izdelki solidni.	»
	Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
ee	Fr. Kapus, Lubljana
	Marije Terezije cesta štev. 11.	Kolizej.
	Velika izbira vsakovrstnega pokštva za spalne, je-
[ i жжжи ..•-у'-' '9Г	dilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice,
|ј|Ш!Ш	modroce iz morske trave, zmednice na peresih,
i P-v X	:::	podobe, zrcala, otročje vozičke Itd.	:::
	jjj ■■■ Sprejemajo se tudi	gr—m ■	opreme hotelov.
Zmerne cene.	
Tvrdka Bilina & Kasch nasi.
M. Schubert
Ljubljana, Ždovska ul. 5
Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, ročna dela, kakor tudi vse kirurgične potreščine kilne pasove — ravnodržalec itd. po najnižiih cenah. Snaženje vseh vrst rokavic. Moderna predtiskarija Postrežba točna in ::	solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. ::
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte le vrha, pošta, O-o.
Tolstovrško slatino
ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda in se naroča v Tolstem suj, železriišlsa, postaja. Spodnji nDra,"vog"ra,d_, üCoroälco. Tu se nahaja tudi dobra gostilna in prenočišče.
Zastopstvo le prvovrstnih tovaren in priznano najboljših koles KINTA modeli 1912
v
Karel Camernik&Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9-12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli.
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. — Zaloga pnevmatikov za avtomobile, motorje in kolesa.
Popravila pnevmatikov potom vulkaniziranja. Bencin in olje za vse vporabe.
Izposojevalnica koles.	<
Šola za vožnje z vsemi vozili.
Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
Angleško skladišče oblek O. BRRNATOVIČ Naivecja zaloga oblek
za gospode in dečke, ter konfekcije
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.	::	Cene zelo nizke. ::	Postrežba točna. - za dame in deklice. -
Nova trgovina „pri Dolenjki“
■ Ljubljana, Stari trg 26 ------------
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih čevljev za dame, gospode in otroke domačega in tovarniškega izdelka, telovadne čevlje, gumijaste pod-petnike, vezila, zaponke in čistilo (krema).
— "■■■■■■ 1 ■ Popravila se tudi sprejemajo. -.
Nizke cene ! Postrežba točna ! Nizke cene !
TTnfpl Tratnik Zlata kaplja v Ljubljani X L <& UlllV Sv. Petra cesta štev. 27.
Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene.	Dobra postrežba.
(A
Velika zaloga dvokoles, šiv. in kmet. strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. .Kolesarjem v korist! Kdor hoče. staro dvokolo obnoviti, naj ga pošlje takoj emajlirat, ki stane 6 K, v različnih barvah 8 K pri
BATJEL-U
Gorica, Stolna ulica št. 2—4.
Prodaja na obroke. Ceniki franke. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
= Teodor Kom s
poprej
Henrik Korn
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriljem, ; asbest, cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cemenfno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska-kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt nine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava
IVANKA PRAZNIK
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom Ljubljana, Stari trg štev. 24.
priporoča vedno v veliki izberi najnovejše razglednice in druge, raznovrsten pisemski papir, pisalne in risalne potrebščine, mašne knjige, umetne cvetlice ter šopke in vence za neveste. — Solidne cene, postrežba točna
ШШ	-
:: TVORNICA CEMENTNIH IZDELKOV
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini T ZX Cl	T TTIT Ä jT> iiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ŠT. 67 izdeluje stopnice, cevi, plošče in vsa v$to'stroko m.................ni spädäjocä dela. ..............miiiiiii»imiiii

Micin echter Balsam
мм iw Schutzingsl-AfitMiuc
A-Thierry in Pregrada
kei Mlittuk-SBuirbPWML
Lekarnarja A. THIERRY-jev BALZAM.
Edino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. Vsaka potvoritev, ponarejanje in vsak prekup drugega balzama s prevarljivimi znamkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje, Ta balzam je dobrega učinka pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, bljuvanju, hripavosti, katarju v žrelu, bolečinah v prsih, boleznih na pljučih, posebno pri influenci, želodčnih boleznih, vnetju jeter in vranice, slabi prebavi, telesnemu zoporu, zobobolu in ustnih boleznih, trganju udov, opeklinah, pri izpuščajih itd. itd. 12/2 ali 6/1 ali ena velika .posebna steklenica K 5.60
Lekarnarja THIERRY-jevo edino pristno mazilo iz vrtnice
je zanesljivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poškodbe, vnetja, abscese, odstrani vse nečiste v telo vrinile se reči in stori, da so bolestne operacije nepotrebne. Zdravi tudi pri zastarelih ranah itd. Dve škatli staneta K 360.
Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu,
Adolf Thierry v Pregradu pri Rogatcu.
Dobi se skoro v vseh lekarnah. Na debelo pa v medicinalnih mirodilnicah.
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto.	::
Tovarna ur

Št. 5.	Št. 6.	Št. 7.	Št. 8.
Z lepimi opali ali belimi 14 karatno zlato, z Z lepimi kamni, zla- Zlato nasreb. K 1’80 kamni, zlato na' srebro K 2. lepimi opal-kamni to na srebro K ISO manjši . . „ 1 50
-- "	...............-............... 3-80
W Ж	Ж	14 kar. zlato K 6 50.	K 7.—	14 kar. zlato „ 4'50 14 kar. zlato „ 3'80
ile bU 1 1JNLK Ljubljana 5, Mestni trg 25.
Nikelnasta cilind.-rem. K 5-—
enaka iz pravega srebra K 7-80
z dvojnatim pokrovom K 9-75
Prava srebrna cil.-rem. z lepim rožastim kazalnikom trpežno kolesje K 91— enaka majhna za ženske K 9-50
Kovin, posrebr. anker-remont. z dvoj. pokrovom K 7-50
iz pravega sreb.
K 10-75
Nikelnasta cil.-rem. tula z dvojnim pokr. K 9-50 enaka iz pravega srebra fino anker-kolesje, z različnimi v zlato vloženimi podobami K 18-—
Prva največja eksportna tvrdka ur, zlatnine in
::	srebrnine. ::

Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka
„I K O“.
I
Prva avstrijska zavarovalnica proti tatinskemu vlomu v Ljubljani, Wolf o va ulica št. 6.
Vodja: gospod Albert Pečevnik. — Delniška glavnica 1,000.000 kron. — Garancija Monakovske povratne zavarovalne družbe 220,000.000 kron.
Spre;ema oglasila in zavaruje po najnižjih cenah zoper : tatinski vlom in tatvino, poneverbo uslužbencev, kavcijsko zavarovanje, nezgode, nesrečo z avtomobili, poškodovanja poslopij pro-vzročenega po vodovodih in dosmrtno zavarovanje zoper nezgode z enoletnim vplačilom. Življensko zavarovanje po najprihladnejših kombinacijah ! Vsa pojašnila brezplačno in pošt. prosto.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Pesek.
Natisnila „Učiteljska tiskarna“ v Ljubljani.