Stev. 50. POLITIČEN LISTIH SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. r UredniStvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2 (vhod tez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govorit! le od 10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ^ Uredniškega telefona štev. 74. v V lijubljani, v sredo, 2. marca 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: ia celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. .X Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije — InseratI se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za ved kot trikral 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 b. — Fri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravnlškega telefona štev. 188. »Liberalni" ropof. Velik ropot je nastal. To poka in se kadi, kakor bi bilo kaj eksplodiralo v častitljivih liberalnih glavah. Od Severnega morja do sinje Adrije se čuje jok in stok liberalnih borivcev. Kaj se jo zgodilo ? So že zopet „klerikalci" krivi vse nesreče! Pruski učni minister S (i it je med drugimi zastarelimi prepovedmi odpravil tudi prepoved „Marijinih družb« na pruskih 8o-lab. To je seveda za „svobodomi8elne« liberalce nekaj groznega, česar vkljub vsemu »svobodnemu znanstvenemu raz^sovanju" ne morejo umeti. In vendar je to nekaj čisto naravnega. Ako je država res liberalna", zakaj naj bi pa vezala versko družbo s sponami, bi niso prav nič »liberalne", ampak nazadnjaško in prefosovske? V Prusiji so bili dovoljeni pro testanto\skim dijakom takozvani „Bibel-kranzehen«. Zakaj ne bi bilo katoliškim dijakom potem dovoljene »Marijine družbe«, ki niso nič drugega, nego verske bratovščine ? Avstrijski liberalci zdihujejo še slasti zato, ker je zdaj edino le Avstrija še tako nazadnjaška, da vzdržuje to prepoved. V Italiji n. pr. so „Marijine družba" dijakom proste, in nobenemu profesorju ne pade na misel, da bi videl v tem kaj nevarnega. Ako prepuščajo judom in protestantom, da samostojno urejajo svoje bogoslužje in svojo nravno vigojo, zakaj bi morali tiransko ti ščati ravno katoličane ? Ča govorile o svobodi, dajte tudi svobodo ! Živinorejci, pozor! (Spisal posl. Povše.) (Konec.) Ne tajim, da so cene osobito za pra šiče dokaj visoke, tudi za govedo so precejšne; dejstvo pa je, da le pri takih, ali vsaj ne mnego nižjih cenah je živinoreja LISTEK. Pisma s pota. Poljski napisal H. S i e n k i e w i c z. Posl. Podravski. (Dalje.) V deželi dehorjev. Bilo je še v Jovi, toda že na njenem zapadnem robu, in ponoči. Dospeli smo v okolico dehorjev, in bodisi da je vlak katerega izmed njih povozil, bodisi da se jih je nahajala množica v bližini, dovolj, ako povem, da je takšen smrad napolnil vagone, da je bilo skoro nemogočo dihati. Zamašili smo si nosove z robci, toda čutili smo ta grdi smrad calo v ustih. Poizkušal sem odpreti okno, pa bilo je še huje. Nato sem si hotel nagraditi zopernost s pogledom na te živali, toda skozi okno sem videl samo stepe?, obraslo z vresjem in osvetljeno s svetlobo lune, Bicer pa ni bilo videti nikjer živega bitja. Francoz mi je pravil, da jih gotovo imajo na bližnji pestaji živo ali natlačene, da mi jih bo torej mogoče videti. Nito sva so jela razgovarjati o teh živalih. Dehor, tudi ameriški „Bmrdet" imenovan, jc precej vo- z uspehom megeča, da se sploh splača. Davki cd leta do leti naraščajo, treba le imeti pogled v občinske doklade, ki so postale potrebne za pokritje od leta do leta naraščajočih občinskih potrebščin. Delavce je splob težavno dobiti, tudi dragi so, in smelo rečemo, da so narasli stroški za ob delovanje zemlje, za oskrbovanje živine za sto odstotkov. M eko ima pa vedio isto ceno, kakor pred dvajsetimi leti, ko je po sel dobival pol manj plače od sedanje. Zato je jasno, da ne more kmetijstvo izrejati živine po stari ceni, ako hoče sploh, da najde V reji vsaj primeren zaslužek. Sedaj pa nastane vprašanje, ali je zmožno avstrijsko-ogersko k oetiistvo oskrbeti do mači trg z mesem v popolnem obsegu ? Na to naj odgovore sledečo uradne statistične številke: V I. 1902. izpeljalo s« je iz naše države v inozemstvr, največ v Nemčijo 259 525 glav govede v vred. 93 mil. kron 169 035 » ovac in koz . 3'/» » » 11.223 » prašičev . . . IV, » » 439.783 glav 98 mil. kron S tem je dokazano, da naše kmetijstvo ni le smožno oskrbovati ves domači mesni trg, ampak da preostaje še za okroglo sto milijonov kron mesa za izvoz iz države v inozemstvo. Urede naj v to poklicane oblasti tržno razmere in ljudstvo bo moglo imeti meso po primerni ceni. Absolutno je torej neutemeljena zahteva velikih mesarjev dunajskih po tujem mesu in živini. Dunajčani naj se privadijo, kakor drugi — pohajati živinske sejme tudi po raznih deželah in videli bodo, da bodo našli po primerni ceni govedo. Si cer pa naj Dunajčani se privadijo uživati goveje meso od manj p tanih volov, ker sedaj se na Dunaju skoro povsod zahteva le »prima« blago pitanih volov. Ugovarjati moram tudi nazorom neka terih prijateljev, ki so mi ta dni rekli: Kaj našo kranjske živinorejce briga, ali dobe Du rjajčani iz tujine doposlano meso ali ne. Čudno, saj je vendar jasno, da Be ravnajo cene živini in mesu več ali manj po največjem mesnem trgu, in ta je v naši državi dunajski. Dunaj zakladajo s klavno živino največ Ogri, Niže Avstrijci ter Moravci; s Češkega pa pošiljajo tovarne in graščine, ki pitajo vole, v Nemčijo, kjer jim bolje pla- lika, skoro čevelj dolga ropna žival, pripadajoča plemenu kun. Hrani se s tiči in jajci; obenem pa ugonablja množico podgan, hrčkov, pozemeljskih veveric, marmotic, ali step-nih psičkov; in v tem oziru je celo koristen, kajti te živali delajo vdiko škodo na polju. Nekatere vrste, in sicer tako imenovani črni dehor, dajejo precej drago in lepo kožuho-virio, ki jo dobro znana v Varšavi. Toda de-horji v Jovi so belo in črno pnžasti, ali pa imajo bele proge po hrbtu; po trebuhu in prsih pa so popolnoma beli. Hadi te prižanosti so njih kože za nič, zato jih tudi nihče ne lovi, in zaraditega se množijo, kakor ugaja njim samim. Med ži-valimi nimajo posebnih sovražnikov, imajo celo izborno brarobo zoper najstrašnejše, in to je oni grozni smrad in lahkota, s katero zastrupijo njim ozračje. Francoz, ki jo dobro poznal indijansko običaje — prebil je namreč med rdečekožci precej časa — mi je zagotavljal, da jih Indijani jedo z veliko slastjo. Iz početka temu nisem hotel verjeti, sedaj pa sem se sam prepričal, da Indijanci kakor Kitajci jedo vse, kar je le dovolj mehko, da so da pregristi. Po pol ure trajajoči vožnji smo končno čajo vole. kak"r na Dunaju. Vzlic transportnim stroškom ni cer>a mesa v Nemčijo višja, od ono na Dunaju. Z*dovoljiti se mora mesar 7, dostojnim dobičkom, in to je nemali vzrok draginje mesa na Dunaju! Najedel sem, koliko žnaša izvoz naše živine v inozemstvo. '.Oglejmo si pa tudi uvoz živine n Ogrske v Avstrjjo. V letu 1902 došlo je k nam iz Ogrske: •307.358 glav govede v vrednosti 99,335 00(1 kron; 601.500 glav prašičev v vrednosti 74 445 000 kron; 4 567 376 glav razne kuretine v vrednosti 4,900.000 kron; 88 837 met. stotov zaklane kuretine v vrednosti 10 300.000 kron; 120.920 met. stetov razneera mesa, slanine, klobas v vrednosti 14,754.617 kron. Te številke nam jasno kažejo, kolik dobiček pač ima Ogrska od Avstrije, kateri na leto za približno nad 200 milijonov kron živine in mesa proda! In potem se upajo Ogri trditi, da nimajo interesa, biti z nami v zvezi ! Naj ne pozabijo, da more Avstrija biti povsem neodvisna od Ogrske. Oe namreč osredotoči oddajo spitanih živali 1« As domače mesne trge, more osobito a pripomočjo živine iz Srbije shajati. Pri celem vprašanju pa je gotovo to, da bode iz zdravstvenega ozira sleherna za zdravje svojih državljanov skrbna vlada morala gledati na to, da ji piihaja živa živina, katero morejo pregledati zdravniki, in da je dobava mesa iz prekomorskih neznanih pokrajin vedno nevarna za zdravje državljanov. Nemčija je tudi nekaj časa dopustila dobavo mesa iz Amerike, a kmalu ustavila dovoljenje, ker so se le prepogostoma pokazali zli nasledki takega mesa. Istotako pa morem tudi na vprtš»nje. aii jo pa sploh kmetijstvo v naši državi zmožno zadostiti tudi pomnoženi potrebi mesa v državi — povsem ugodno odgovoriti in to z neovrgljivo izjavo, da moremo še podvojiti število živine v naši državi. L9 še preveč se naši kmetovalci ukvarjajo s pridelovanjem žita, katero ima tako niiko ceno, da se računajočemu gospodarju pač ne splača njega pridelovanje. Z deteljo ali s travno zmesjo posajane njive bi gotovo boljše dohodko dajale ; s tem pa bi se živinoreja izdatno zboljšala in pomnožila. dospeli iz okužene okolice dehorjev. Skozi okna je dihalo v vagon čisto, hladno, stepno ozračje. Pa tudi noč je že jela bledeti. Na vzhodnem robu neba se je pojavil beli pas jutranje zarje. Ni bil sicer še leskeč, niti zlat ali rdeč, vsekako pa se ti je zdelo, da je že govoril stepi na nebu : »fiat lux!« — Stopil sem na platformo vagona. Dolg, otožen železniški tir, gineč v daljavi v vrsto brsojavnih stebrov v podobi križev, so je čimdaije bolj pojavljal iz sence. Sicer pa trga svita tukaj niso pozdravljali glasovi ti-čic, niti šum listja, leskečoga se od jutranje rose. Okolica je gluha, mrtva, prazna, brez drevja, brez vode. Tišino je pratrgovalo le vročinsko dihanje lokomotive, katera je požirala nepregledno ravnino z neko razjarje-nostjo in jezo. Dolgo in temeljito sem si še ogledoval tir, ko 89 je pojavil iz mraka. Nič ni tako otožnega, kakor takšen železniški tir na stepi. N* teh grafične stebre pribijajo precej visoke poprečne drege za zvončke, kar jim daja podobo križev. Če tc rej pogledaš naprej, vidiš samo Bivo neskončno ravan, ob-rado z vresjem, zasuto ponekje s snegom ; a na tej ravnini, kakor daleč oko stga, križi Či govorim le o ožji naši domovini, vs'dikniti moram: Rojaki, vedno tarnamo, da nam gre trdi, ne ganemo pa se, da bi zboljšali naše travnike, da bi jih namakali in močnirne osušili. Da bi travniku privoščili gnoja, to na pride na um in vendar je sed^j ža jasno dokazano, da z uporabo umetnih gnojil ne Ie pomnožimo pridelek, ampak dobimo tudi boljšeg», tečneišega sena, s katerim se naša živina da bolje izrediti. Na stotine, tisoJe oralov naših travnikov leži brez slehernega oskrbovanja ; koliko tisoč stotov sena bi se dilo več dobiti. Kako velikansk bo pridelek krme na ljubljanskem barju, ko se isto osuši po uravnavi Ljubljanice. Rojaki, glejmo tudi malce v bodočnost. Sedaj je na krmilu države vlada, ki upošteva težki stan kmetijstva. Zato moramo vsi živinorejci skrbeti z vso s;lr> in resnostjo, da zboljšamo našo živinorejo. Žalost me prešine, ko berem v deželnem odboru poročila okrajnih oblastev, da morajo siliti obč ne, da si nabavijo po zakonu za povzdigo govedoreje predDisat.o potrebno Stavilo plemenskih bikov. To je znak maloskrbnosti za najdražje imetje naše, to je. za živinoreio, ki naše kmetijstvo ša vzdržuje. ZAo skrbimo za zbol|šanje pasem in za pridelovanje obilne dobre krme ter za resnično umno rejo živine. Če bomo tako vsi v državi skrbeli za povzdgo in pomnožitav živinoreje naše, po-tam bomo mogli dokazati, da smo povsem zmožni oskrbovati ves mesni trg v državi z našo živino in tudi po primerni ceni, tako, da ne bo nam nikdar bati se, da bi kaka vlada privolila v uvoz živine in mesa iz tujine. Ogrsko. Včeraj se je državni zbor zopet sešel. Predsednik je predlagal, naj bi se zopet nadaljevala razprava o rekrutni predlogi. — Poslanec P o I o n y i pa je priporočal, naj bi zbornica najprej razpravljala o poročilu parlamentarne komisije glede znane podkupovalne afere, ko so dolžili grofa Khuena, da je vanjo zapleten. Predsednik je bil zoper to, ravno tako grof Tisza, ki je rekel, da je Khuen od temena do podplatov posten mož. Zbornica je glasovala za nada- in križi, oela vrsta križev, in ničesar drugega, razen teh nagrobnih križev, ki Btoje ob tiru, držečem v krajino smrti, ali na-grobki na grobovih popotnikov. In res so to nagrobni spomeniki. Stoje na gomilah prvotnih otrok te dežele. Kjerkoli so oojavi takšen križ, ondi ginejo ljudje, lesovi, bizoni; gine praznota zemlje, in dosedanja tišina se izpremeni v hrup trgujo-čih, kupujočih, goljufajočih in ogoljufanih. Na grobovih Indijanov učeni profesor razlaga pravo narodov; v lisičjem brlogu si otvori pisarno odvetnik; tam, kjer je prebival volk, pase duhovnik svoje ovce, in prične se ona gonja za vsem, kar se dozdeva človeku sreča, gonja, tako uspešna, kakor delo psa lovečega lastni rep. A predno so mi vse te Sopenhaverjeve in Ilartmanove misli spreletele po glavi, se je ža skoro popolnoma zdanilo. Luč v vagonih je čedalje bolj bledela, dokler ni končno popolnoma omedlela. Roparska lica klativitezov so ee mi zdela bleda in utrujena, medtem pa je vlak obstal. Dospeli smo v Retchum, malo postajo, Iožečo na koncu Jove, ne daleč od Omahe. (Dalje prih.) Ijevanje rekrutne predloge. Saja je bila zi kiju tona. Po seji je bilo kratko posvetovanje med predsednikom U^ronove stranke in grclom Tiazo, ki pa )e čakalo brez uspeha, bzeder-kenyi je samo naznanit, da stranka ne misli premeniti svoje taktike. — V liberalni ■ t r a n k i menijo, da bi vsled predloga ta premembo opravilnega reda prav lahko prišlo do razdora v KoSutovi stranki, ter da se en del priklopi obstrukoniniatom. Liberalna ■tranka razpolaga še z 277 poslanci, ki so popolnoma zanesljivi Ostale stranke štejejo 170 mož, Včerai ie tudi bil« pri Košutu, ki je še vedno bolan, konferenca megove stranke; sklenilo se je, da bo neodvisna stranka nastopala zoper obstrukcijo. K položaju. Vsi politiki prerokujejo prihodnjemu za sedanju državnega zbora skorajšen in ža losten konec, in sicer zato, ker so vsi posredovalni poskusi, da se zboljšajo parlamentarne razmere, ostali brez uspeha Ven dar pa se je položaj po mnenju nekega konservativnega politika precej spremenil. Pred vsem je jasno, da obstrukcija ne more škcditi nagodbi in trgovinskim pogodbam, ker vlada razpolaga s § 14. Obst-ukcija bi tcrej imela samo to posledico, da bi vlada lahko sklepala brez parlamentarnega nad zorstva, in češka taktika bi se dala razlagati na ta način, da imajo Mladočehi do vlade popolno zaupanje in ]i puščaio popolno slobodo pri sklepanju ogrske nagodbe in trgovinskih pogodb. Čehi pa nikakor ne zaupajo Korberjevemu ministrstvu, in prav verjetno je, da industrijelni in agraren krogi ne bedo dovolili poslancem te taktne. Razmere so sa torej spremenile in Mladočehi bodo morali premišljati o tem, kako stališče naj zavzamejo napram vladi. Tudi zunanji politični položaj mora vplivati na avstrijske notranje razmere, v prvi vrsti rusko-japonska vojska. Nuben avstrijski narod pa nima več jega interesi, da ostane v monarhiji v bodočnosti močan, kake r češki. Resoi časi morda čakajo našo monaihijo, in Čehi morajo mi sliti na tc, da ohranijo parlamentu oni vpliv na razvoj zgodovine, ki mu pristoja. Pogled v bodočnost je temen, a češni narod more procvitati le v Avstriji, ki je močna; vsled tega se bodo morale češke stranke postaviti na drugo stališče. Kako Mažari vzdržujejo Hrvate. Iz Zagreba, 29. f br. Med vsemi mažarskimi časopisi je do zdaj priznal edini »Budap. Hirlap«, da so Mažari krivi, če vlada na Hrvatskem toliko nezadovoljstvo proti njim. Za uzrok je navedel omenjeni list preziranje Hrvatske po sebno v gmotnem pogledu. Po trditvi »Bud. 11 rlapa« je Hrvatska prikračena pa le pri užitninskem davku in pri investicijah. A to ni vse, kar Hrvatska gubi vsako leto. Ma žari računajo hrvatske dohodke m letnih 48 milijonov kron, od katerih dobiva Hr vatska pa samo 20 mili|ono?. Hrvatski dohodki znašajo brez vsakega dvoma do 70 milijonov kron. Seveda se natančno ne morejo določiti ti dohodki, ker v mažarske račune ni dovoljeno pogledati niti samemu banu. Letos ne bi bila mogla dežela več uplačevati svojih izdatkov, da jej niso Mažari dovolili za letos 3 milijone kron. In vendar je natan3no dokazano, di gubi Hrvatska vsako leto 10 milijonov kron pri užitninskem davku in 7 milijonov kron pri dohodkih na železnicah. Tedaj simo pri teh dveh podjetjih je izgube celih 17 milijonov. Dalje ne dobiva Hrvatska od dohodkov na Reki nobenega deleža, da si je Reka vsaj „condominium« vkljub poznati krpici na nagodbi. Reka nosi Ogrski na leto čistih 20 milijonov kron, pa bi morala dobivati tudi Hrvatska svoj del. Do zdaj je zgubila tukaj Hrvatska najmanje 50 milijonov kron. Pravijo, da je bila pri verskem in šolskem zakladu Hrvatska prikračena za 30 milijonov kron. Kaj pa obresti za državni dolg? Hrvatska plnča v to ime na leto 18 milijonov kron, a zadnjih 15 let se ni na Hrvatskem nič investiralo, obresti mora Hrvatska pa vendar le plačevati ter je do zdaj plačala v to ime že čez 500 milijonov kron. Tako gospodarstvo mora vsako zemljo ugonobiti. Tudi od zadnjega velikega peso-jila od 500 miljonov kron ne dobi Hrvatska niti vinarja. Koliko ie Hrvatska izgubila vsled nepravičnih tarilov na železnici, se ne da proračunati, če se pomisli, da je plača od centa moke iz Zjgreba v Varaždin več nego iz Reke v Argentino. Mažari so na ta način ubili hrvatsko trgovino. In zidanje samih železn e ? Če ni železnica na korist Ogrske, se ne sme izvesti. Mažari ne dado zvezati Zagreba po železnici niti z Dalmacijo niti z Bcsio. Vsak čas zabranijo Mažari uvoz živine na Ogrsko ali če z Ogroko, češ, da veterinarstvo ni dobro urejeno. To pa ni res Sara bivši ban Khuen so je radi te zaprtije pritožil pri ogrski vladi. Iz sosedne Srbije pa moreš dobiti živino le is Pešte in ne di rektno iz Z^muna. Vsa večja podjetja, po sebno za zidanje novih železnic in tovarn, podeljuje ogrska vlada koncesijo le s pogo jem, da je glavna uprava takega podjetja v Budimpešti, kjet se potem plača tudi davek, itd. itd. / Balkana. Iz Soluna pnročaio, da postaja po ložaj vedno resnejši. Makedonski odbor deli med prebivalstvo orožje, in je znano, da je že mnogo pušk razdeljenih, in da je ljud stvo sp( razumljeno z vstaši. Na vzhodno-rumeljski meji se število vstašev množi. Prišlo je že trikrat do spopadov med vstaši in turškimi vojaki. Pri Kočkisarju je prišlo do resne bitke; padli so trije Turki in se dem vstašev. Pri S^robiču je bilo več spo padov, in je bilo na obeh straneh nekaj ubitih. V okraju Bičevo je bil boj med če tami in Arnavti; zadnji so zbežali in Turki so se maščevali nad kristjani. V kosturskem okraju imajo vstaši tri čete; turška gosposka zapira prebivalstvo, da bi ne podpiralo vstašev. V vasi Godjak so vjeli Turki 12 vstašev in jih na mestu ustrelili. Arnavti so se uprli izvedbi reform in imajo oelo lastno artilerijo. Italija in trtzveza. V Rimu vlada mnenje, da se trozveza vedno bolj utrjuje; avstrijski in italijanski zunanji minister hočeta živeti v prijateljst u. Nemški kancelar pa pride spomladi v Benetke, kjer ga bo obiskal italijanski zunanji minister. — Govori se, da pride v trozvezi do dogovora glede Balkana ter se bode to vprašanje uredilo na način, da nobpna tro-zveznib držav ne bo oškodovana na Balkanu. V interesu Italije je, da se vedno tesneje naslanja na trozveze, od katere ima mnogo koristi. \z brzojavk. Berolin. Letišnji mednarodni socialistični shod bo v Amsterdamu od 14. do 20. avgusta. Berolin. Predsednik komisije za zgradbo panamskega prekopa je javil, da «e je delo za prekop začelo. Pri delu je 40 000 ljudi; dodelan b> čez osem let. Dunaj. C-jsar je potrdil sklepe delegacije glede proračuna o Bkupnih izdatkih in prejemkih avstro ogrske monarhije za leto 1904 Dunaj. Naučni minister H a r t e 1 je praznoval včeraj štiridesetletni doktorski jubilej. Praga. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je izrekel predsedniku dr. S k a r d i popolno zaupanje. Govorice o njegovem odstopu so izmišliene. Pariz. Govori se, da v kratkem mi nistrstvo odstopi. Beigrad. Ministrstvo bode po rešitvi proračuna odstopilo. Paši6 sestavi zmerno-radikalni kabinet. Berolin. Dogovor med Bol garijo in Turčijo je v besedilu dogotovljen in čaka sultanovega potrdila. Rusko-japonska vojska. Ruska vojska na bojiiču. Cir je doslej ruske čete, namenjene za vojsko v vzhodni Aziji, sestavil v treh korih. Ker se bodo v teku vojske zlasti imena poveljnikov večkrat čitala, podajemo tu sestav teh korov: Vrhovni poveljnik vseh treh korov: Ge nerallaitnant L i n e v i c I vojni kor: Poveljnik generallajtnant S a h a r o v ; načelnik štaba generalmajor Ivanov; 1. vzhodno-sibirska strelska bri gada, generalmajor Gerngross (polki 2 3 4); II. vzhodno-sibirska strelska brigada, generalmajor A n i s i m o v (polki 6, 7, 8); VI. vzhodno sibirska strelska briorada, ga neralmajor T r u s o v (polki 21. 22, 23, 24); I. vzhodno sibirska topniška brigada, general major biškovski; I. vzhodno sibirski leteči topniški polk; vzhodno-sibirski mož narski topniški polk ; I. vzhodno-sibirski sa-ptrski bataljon, primorski dragonski polk; oddelek usurakih kozakov. Topniška brigida ima 7 baterij po 8 topov, vmes eno gorsko baterijo. II. vojni kor: Poveljnik generallajtnant S a s u 1 i č ; načelnik štaba generalmajor Papengut. V. vzhodno-sibiraka brigada, generalmajor Aleksejev (polki 17 18 19, 20j Amurski kozaški polk (3 stotniie) in I. argunski kozaški polk (G atotnij) ter 2 za bajkalaka kozaška baterija a 6 topovi K temu spadajo še I. strelski polk v Mukdenu 5 polk, katerega del je v Niučvar.gu in I. Nerčinski kozaški polk v Mukdenu ter gorska baterija v Kirinu III vojni kor : Poveljnik generallajtnant S t o e s a e 1 ; načelnik štaba generalmajor Rasnatovski. III, vzhodno sibirska bri gada, generalmajor Fock (polki 13, 14, 15, 16); IX, vzhodno sibirska brigada: polki 33, 34, 35 36; zubajkalaka kozaška brigada, generalmajor M i š o n k o ; 1. Čitaiski kozaški polk, I Veršnevdinski kozaški polk, I zabajkaleka kozaška baterija s 6 topovi; II. vzhodno sibirska topniška brigada, general major Sevaatjanov (4 bateriie), vzhod, sibirski strelski topniški oddelek (3 baterije); zabajkalski topniški oddelek (2 bateriji). B»-terije imajo po 8 topov. III. vzhodno sibirski saperski bataljon. V trdnjavah ostane 24 bataljonov, in sicer v Port Arturu 12, v Viadivostoku 10 in v Blagoveščenku 2 bataljona. Vojska na suhem. Niučvang, 1. maroa. Tu zbirajo Rusi vedno vrč vojaštva. Ruski pionirski oddelki delajo noč in dan, da bi izliv reke Liao-ho zaprli z minami. Zadnja proklamacija generala Stoesselna Be tu tol mači tako, da nameravajo Rusi v kratkem veliko akcijo na suhem in na mnriu. Petrograd, 1. marca. (R brz. ag) Japonci so se nekoliko ustavili. Ko so lliojan v Koreji zasedli, so začeli popravljati mestno zidovje. Ruski oddelek Btoji blizu I*iojana. Korejci Rusom le nersdi povedč kaj o g binju Japoncev. Kitajci pomnožujejo svoje fete v Liacše. 1000 mož pod generalom Juan Sikaj stoji pi Junpingu, 1500 pod generalom Ma pri Viču. V provincijo Čili ae pomikajo nove čete. Petrograd, 1. marca. R a s i j a smatra Korejo še za neodvisno in popolnoma ignorira vse, kar je storila pod japonskim pritiskom. Z*to ruska vlada še nadalje občuje s korejskim poslanikom, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Da je Koreja priznala japonsko nadoblast, se pripisuje le slabosti korejskega cesarja. Kolin, 1. marca. Dopisnik »Ko n. Zsitung« poroča, da se morajo ruski vojaki ria Bajkalskem jezeru boriti z nepopisnimi težavami. Mraza je nad 40°, sneženi zameti taki, da si jih E?ropejec niti predstavljati ne more. Več krat zaradi viharjev po več dni ne morejo naprej. Dcslej je čez tiBOČ mož že nesposobnih za hoi, ker so jim udje zmrznili. Vsled tega so morali naBajkalskem jezeru posta viti bolnišnico iz barak. Tudi živež in oblačilo vojakov ne zadostujeta tolikemu mrazu. V ledu nastajajo večkrat ne nadoma nevarne razpoke. I r k u t s k , 1. marca. Včeraj ob 11. uri dopoludne se je vozil čez Bajkalsko jezero vpričo železniškega ministra Hiikova prvi železniški vlak, obstoječ iz petindvajset vozov. London, 1. nnrea. Iz Sibirije se poroča, da so nastale koze, ki so ae razširile že na Mongolsko in zahtevajo stra hovito mnogo žrtev. Cule vasi ao baje že izmrle. Epidemijo razširjajo dalje potujoči vojaki. Na morju. London, 1. marca. Japonci ee čutijo na morju že tsko varne, da ao iznova uvedli redni poštni promet med Smghajem m Japonsko. Poštni parniki ae vozijo brez vojaške eskorte. Pariz, 1. marca. Prevozni ptrnik »Nedoh« gre 13 t. m. v Siigon, da odpelje iz Bakala v S»igon prepeljano moštvo potopljenega ruskega parnika „Varjaga" v Rusijo. Drugi del moštva prepelje italijanska avizna ladja »Eiba« v H mežnar ni nikogar brcnil, zraven je bil. Saj tudi ljudem tolmači, kaki so liberalci, to je golažarji. Oni nič druzega nočejo, kakor pravico, kakor da se duhovnom vza mejo dohodki, pa da se to premoženje deva v »u b o ž n o k a b o«. In pa to, da bi duhovni ne imeli večje oblasti, kakor »kome sija«. Tako je. Ta presneti mežuar! Šel je vesel v ječo. Hvali se, da uživa tudi notri najboljšo — vedno gostijo, čisto mirno vest — V Medvodah je v nedeljo popoludne priredilo kat. delavsko društvo preda vanje. Predaval je Jos. Gostinčar o delavskem varstvu. Predavanje je bilo dobro obiskano, ter so navzoči pazno sledili predavanju. Dru štvo se lepo razvija in bodo mesečna predavanja rodila gotovo dober sad. Prihodnji mesec bode zopet predavanje — Iredenta v Trstu. V Trstu se je sestavil odbor, ki pozivlje ljudstvo na bojkot vojaške godbe. Pred kratkim so razdelili člani tega odbora na tisoče lističev s sledečim pozivom: »Someščani! Italijani ste, Ita-lijance se imenujete in vendar se ne sramujete, poslušati ob nedeljah vojaške koncerte in ploskati? So se li vaši bratje v Lombardiji in Benetkah tako vedli, ko so stokali pod avstrijskim jarmom? Dočim se v Inomostu strelja na naše brate, dočim se po vsej Italiji od Vidma do Katanije prote-stuje proti zatiranju naših pravic, ploskate vi v Trstu Haynauvim in Radeckyjevim potomcem ? Skrbite torej, da to sramotenje našega slavnega mesta poneha. Zato svetujemo in zapovedujemo vsem domorodnim someščanom, naj takoj zapuste one prostore, kjer se vrše vojaški koncerti." Ta poziv se seveda končuje z »Evviva 1' Italia!« — Iz Košane: ^Slovenski Narod« z dne 23. febr. napada in sramoti duhovščino v košanski dolini, posebe imenuje župnika. Ker sem jaz edini župnik v košanski dolini, si moram misliti, da je dopis proti meni naperjen, dasi jiz ne pišem nobenih poročil v politične liste. »Narcdov« dopisnik je jako srdit; govori o „podrepnikih« in „velikih dobrotnikih«. Da, „podrepniki« so nekdaj lazili okoli »dobrotnikov«, a časi so se premenili. Sicer pa »dobrot« od dotičnikov ne uživata ne cerkev ne občina. Da, milejše zvezde bodo sijale, a pravim sloven. narodnjakom, a ne onim, ki so Be zvezali z našimi narodnimi nasprotniki. Glede župnih zadev pa je odgo voren povsod župnik in ključarji, a ne isti, ki nima dekreta. Glede Blažkove „loke" poj dite gledat v zemljiško knjigo v Postojni; sicer pa se je ta prodaja izvršla, ko mene še ni bilo v Košani. Starešina M. z Ost. Brda je imel zasebno lastnino, kravo, na ponudbo za 60 K, pa je ni hotel vzeti. Primoran je oče Nadoh vzel kravo ter jo čez nekaj mesecev prodal za 80 K. Kdo ga more zavidati ? 1000 K pa zastavim, čo mi »Narodov" dopisnik dokaže, da se prepiram po beznicjh ali zahajam v gostilno i. t d. Peto leto sem župnik v Košani in vsa župnija mi more pričati, da je ^Narodov« dopisnik o meni naj ostudnejše lagal. Na dan z imenom, da vem, s kakim poštenjakom imam opraviti. — Ivan Hladnik, župnik. — Nesreča. Na Vestfalskem se je nedavno v rudniku ponesrečil 40letni Alojzij Verbajs, doma od Litije. — Stavkajo izvoščki v Pulju, ker jim je glavarstvo določilo nova stališča, ne oziraje se na njih želje. — Hrvaške novice. Hrvatski dnevnik v Sarajevu. Javljajo iz Sarajeva, da bo list »Sarajevoer Tagblatt« kmalu nehal izhajati, a mesto njega bodo Hrvatje začeli izdajati svoj dnevnik.— Maše za padle Ruse so se brale zadnja d\a tedna že po več katoliških cerkvah po Hrvatskem. Po maši je bila molitev za zmago ruskega orožja. — Vinski sejem v Ja9trebarskem blizu Jaške se je vršil te dni. Bilo je izleženih vzorcev za blizu 10.000 hi. vina. Prodalo se ja preko poldrugi tisoč hektolitrov vina. Ljubljanske novice. 0 živčnih silah; kako se obrabijo, kako pridobe? V nedeljo oopoldne je predaval g. dr. Baumgarten iz Wofishd'na o živčnih silah, kako se obrabijo in kako zopet pridobe, oedaj pozimi e število zdravljencev v Wonshofiiu majhno, zato je treba malo reklame. Gosp. drju. Baumgartenu pa smo hvaležni za njegovo predavan;e, saj je predaval o r i g i n e 1 n o , zabavno in poučno. Priča temu je 3ila burna pohvala od strani mnogebroj-nega občinstva. Kratka vsebina predavanja: V boju za obstanek se družimo v organizacije, da pe maksimi »vsi za jodnega, je den i;a vso« lažje dosežemo svoje smotre in svoje koristi. A delati mora posameznik sam, njegovih sil mu ne nadomesti nihče, in iz-gublien bi bil oni, ki ne bi izrabil svojih sil. Kaj je sila? Poznamo nebroj sil (n. pr. mehanično silo, električno silo, parno silo itd.), a bistva sil ne poznamo, poznamo pa poBledice sil, njih učinke. Kaj so živčne sile? Tudi bistva teh sil ne poznamo. Za domačo uporabo pa je dobra ta le definicija : Živčna sila je zmožnost živčevja, da izvršuje to, kar se zahteva od odraslega živčevja. Vsled teh sil ima človek sposobnost, da dela, da vrši čine, da misli in trpi. Brez živčnih Bil ni življenja, in brez življenja ni teh sil. — Živčne sile so tvorne in tudi trpežne. — Mogočno razvite tvorne živčne Bile priganjajo moža, da krepko deluje, da vrši veliko čine, da daje k vsemu in po*sod injicijativo. Tak mož vsa doseže, kar mu drago, vodi armado od zmage do zmage, pomaga strankam do sijajnih uspehov: to so slavni vojskovodje, voditelji političnih strank itd. itd. Trpežne sile so potrpežljivost, up in nada, strah in bojazen, radovednost itd. A največja trpežna sila je — bolezen. Mirno prenašati najhujšo bolezen, je isto, če ne več, kot nositi fizično najtežje breme: Povsod sile, a vselej drugače izražene. Dalje ločimo fizične sile od duševnih sil. Občudujemo atlete, ki nam kažejo čudovito telesno moč. Nabrali so si teh moči le z vztrajno vajo. Z ziste-matično vajo se telesu sile neverjetno po-množe. Duševna stran telesnih sil je učenje, izvrševanje svojega poklica itd. Z učenjem sa rojeni talenti nenavadno razvijejo. Seveda je prvi pogoj, da imamo dobre učitelje. Učitelj pa mora biti tak, da ima res zmožnost in veselje do svojega poklica. Tak učitelj je neprecenljiv. D.kler se bode človeštvo naučilo dobro pisati in računati, toliko časa se nam ni bati, da pade duševni nivo človeške družbe. Duševne sile so individuelno različne. Niti dveh oseb ne dtbimo, ki bi si bili popolnoma jednaki. Saj bi bilo pač dolgočasno, ako bi bil človek podoben človeku, kakor groš grošu. Govorimo o različnih živčnih silah. Povda-riti je pa treba, da je vselej sila jedna in ista, različen in drugačen je le izraz sil. Otrokova radovednost, kaj vse lepega pri-nese Miklavž, je ravno tista sila, kakor radovednost učenjakova, ki je našel klinopis, pa ga skuša razrešiti. Tako vidimo, da postane radovednost najlepša čednost človeka. Najvišja centrala, krona vseh živčnih sil je — prosta volja človekova. Volja naredi človeka šele kot takega. Volja je, ki združuje vso živčne sile, duševne in telesne, v jedno celcto. živčna sila ni navezana na telesno velikost. Poznamo telesne velikane, ki so veliki duševni siromaki, a poznamo vele-ume, ki so pritiikave rasti. Živčne sile so podedljive, bolj telesne, kot duševne. Izmej duševnih se včasih podeduje nadarjenost, skoro nikdar pa ženijainost. Zakaj? Posamezen človek doseže le neko stopnjo v duševnem razvoju, talenti prekoračijo to mejo, ženiji pa imajo daleč čez normalo razvito živčne silo. Potomci ženijev nimajo torej ničesar podedovati, ker so očetje vse sile porabili zase. In res je, da ne vemo ničesar o Goethejevih, Mozartovih in Beethovenovih potomcih. Mnogovrstni bo vzroki, da se ob rabijo živčne sile. Neredno in nenravno življenje, dušni in telesni napori ob pomanjkanju zadostnega počitka, alkohol, razne dišave, ki se pridevajo jedčm, kava, čaj, spolni ir^redi, ponočevanje — to sc vzroki, vsled katerih izgubi človek svoje zdravje. — Da ostane človek zdrav, naj živi redno, uživa hrano in pijače imerno, po vsakem truda-polnem dnevu pošteno počiva. Če je pa obolel, če je obrabil svoje moči, potem, — no, potem naj se pa »knajpa« I Vsesokolska slavnost se vrši letos v Ljubljani v dneh 16., 17. in 18. julija. Del slavnosti vršil se bo tudi v »Zvezdi". V teh dneh je pričakovati v Ljubljano okolu 400 Č.hov in 200 Hrvatov. X. občni zbor delavskega konsumnega društva je Dil v nedeljo dne 21. f br. t. 1. v društvenih prostorih. Predsednik Val. Ba har pozdravi navzoče člane in otvori zborovanje. Tajnik Otorepec poroča, da je imel odbor 14 sej, da se je društvo udeležilo blagoslovljena »Kamniškega doma« ter po greba umrle matere č. g. dr. Kreka. Isto tako je imelo društvo na Rožniku sv. m&šo; ter je priredilo Miklavžev večer in božičnico. Iz bbgajnikovega poročila je razvidno, da je bilo koncem leta 308 članov in da je imelo društvo denarnega prometa 96 852 K 53 v. Č sti dobiček v znesku 2837 K 52 v. se razdeli med člane kot dividenda od upla-čanih deležev in od kupljenega blaga. Iz odbora so izstopili sledeči: Joe. Zaje, Alojzij Zijc, Ivan Verbič in zaradi bolebnosti Ign. Jug. Voljeni pa so biii iz nova v odbor Jos. Zijc, Alojzij Zaje, Ivan Verbič in Ivan Pliberšek. Kot namestniki pa: Franc Labič, Alojzij Čatar in Ignacij Jug. V nadzorovalni odbor jo bil izvoljen Ivan Tome za dobo treh let, kot namestniki za dobo jednega leta pa: Ivan Jakopič, Matija Katern in Juraj Franc. Ljud. Kotnik vpraša občni zbor, ali naj društvo zasnuje tudi mesnico. Po živahni debati se sklene naročiti odboru, da o tem razmišlja in pritegne k posvetovanju tudi veščaka. Moškerc je nasvetoval nekaj pri. mernih stvari za notranje poslovanje društva. Preds. Bahar pojasni, da se je o tem vže razmišljevalo in da se ukrene vse potrebno. Odboru in nadziralnemu odseku se izreče scglasna zahvala za njega delovanje Odbor se je sestavil sledeče: Valentin Ba har, predsednik; Josip Gostinčar, podpred sednik; Ivan Pliberšek. tajnik; Anton Oto-repeo, namestnik; Jos Ztjc, blagajnik; Ivan Verbič, namestnik; Alojzij Zajo, akladiščar; Ivan Tomažič, kletar ifi Jernej Podbevšek, ekonom. Predsednik Bahar je z živijo- in slava klici papežu in cesarju zaključil občni zbor. Poročati je še, da je od novega leta do sedaj pristopilo brez agitacije društvu 325 članov, tako da šteje društvo sedaj 543 članov. Na parceliranem Dell Cottovom svetu ob Elizabetm ctsti ae bode zgradilo letoa dvoje vil. Novoimenovane ulice in ceste dob£ v kratkem svoje nove table, istotako hiše, zgrajene ob njih. Društvena godba priredi jutri zvečer v prostorih hotela » L 1 o y d « društveni koncert. Začetek ob 8. uri zvečer. Člani so proati, nečlani plačajo 40 v. Izgubil je Andrej FeBsi, posestnik pa norame v Lattermannovem drevoredu, neznano kje v mestu zlat poročen prstan. V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 6 Slovencev, 60 Hrvatov in 20 Makedoncev. Iz Amerike je došlo včeraj v Ljubljano 66 oseb. Tujci v Ljubljani. Meseca februarja t. 1. je došlo v Ljubljano 2326 tujcev (59 več kot prejšnji mesec). Od teh se jih je nastanilo v hotelu pri »Slonu« 756, pri „Maliču" 385, pri „Lloydu" 265, pri „Južnem kolodvoru" 153, pri »Štruklju" 93, pri »Avstrij skem cesarju" 72, pri »Grajzarju« 50, pri »Bavarekem dvoru« 44, v ostalih gostilnah in prenočiščih 508. Mej temi je bilo tujcev iz vnanjih držav 54. Novice iz kočevskega okraja. ? Javno vprašanje na deželni odbor kranjski, oziroma na dr. Tavčarja kot poročevalca v občinskih zadevah. Zakaj se letos toliko časa ne rešijo proračuni »kleri kalnih« županstev ? Druga leta so bili rešeni v 8 dneh in vrnjeni. ? Resnici na ljubo. Z ozirom na no tieo »Dvojno predavanje«, »Slovenec« št. 45, odgovarjamo sledeče: Omenjena notica je povsem neopravičena. Oiločno moramo ugovarjati, da bi se bil gosp. ravnatelj Pire pri predavanju kaj spuščal v politiko. Govoril je o rešitvi kmečkega stanu, naglašal samopomoč, o nedostatkih našega kmetovanja, o vzgoji in pouku kmetijstva. Predavanje je bilo zanimivo, kar priča živahna pohvala od strani poslušalcev. Društvo je gospodu ravnatelju lahko hvuležno, ker se je takoj odzval poyabilu. V Jakšetovi gostilni pa ni bilo nikakega predavanja, ampak zgolj medsebojen pogovor treh oseb. J. S. Izpred sodišča. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Nepošten poštni hlapec Marka Flo rijančič od Marije na Gorici na Hrvaškem je bil komaj leto dni poštni voznik v Ljubljani ter je vozil vsak drugi ali tretji večer pošto na tukajšnji kolodvor. Seznanil se je med tem časom s kuharico Terezijo Golob, katero je mislil v zakon vzeti. Ker pa m imel zato potrebnih sredstev, rodila se mu je nesrečna misel, da se prilasti denarja iz poštnsh vreč. Ugodna prilika se mu je ponudila v noči 13. novembra m. 1. Ob pol 12. uri ponoči je poštni sluga prejemal pri vlaku poštne pošiljatve in jih skladal v voz. Neko denarno vrečo je položil spredaj v voz in se na to odstranil. Florijančič misleč, da je v nji denar, si je to vrečo prilastil, a mesto zaželjenega denarja je našel srebrno uro v vrednosti 26 K; poštni sluga je šele doma vrečo pogrešil. Dne 10. decembra ob 10. uri zvečer je zopet z dvema poštnima slugama peljal poštni voz na kolodvor. E Jen od nju je obesil denarno vrečo na vrata, tako da jo je Flurijančič lahko dosegel, med tem je pa poštne pošiljatve s tovarišem v voz skladal. Obtoženec je čutil, da je denar v vreči. Sel je z voza, pobral neki papir, ka terega je skupaj zganil, nato je vrečo prereza! ter uzel iz nje dve pismi, zganjeni papir pa je vtaknil skozi prerezo v vrečo. Denarja, katerega je doma preštel je bilo tri tisoč 900 K. S svojo izvoljenko sta se domenila, da bodeta šla vsak na svoj dom po potrebne listine za poroko. Najel si je stanovanje na svetega Jakoba trgu, odpovedal službo, nakupil si je nekaj perila in tudi svoji nevesti je podaril 24 K za obleko. Za hrano in stanovanje je potrosil 15 K in tudi ob nedeljah jo s svojo znanko nekaj denarja po gostilnah zapravil. Pri hišni preiskavi Be je našlo pri njem še 3700 K. Florijandič je svojo krivdo v celem obsegu odkrito priznal, porotno sodifiče ga je obsodilo na 3 leta težke ječe. Mlad ubijalec. Zvečer dne 8. decembra m. 1. so prišli fantje Nace Grohar, Gaš- per Cuhljati in Lojze Kos od St. Gotharda, oziroma Blodnika v Orehovico kropit umrlo vdovo Marijo Vozel. Kakor običajno, je sedelo pri mrliču več domačih fantov, med njimi tudi obtoženec 18 let stari Jožef Leveč, premogar iz Loga, in Cene PetelinSek, posestnikov sin iz Prhavca. Petelinšek je bil jezen, ker mu je Kos rekel »smrkovec«, vendar ni prišlo v sobi do nadal|nega prepira. Okoli 2 ure zjutraj so odšli fantje iz Št. Gotharda domu, in komaj da so se vrata zaprla, je že Petelinšek vstal in rekel: »Fantje, pojdimo za njimi, dajmo jih«. Naprej sta šla s kolom oboroženi Leveč in Petelinšek, ki je imel sekiro v roki. Pred hišo je nekdo zakričal: »St. Gothardčani ali bodete leteli ?« Na odgovor, da niso nič naredili in da ne bodo tekli, rekel je Petelinšek, kateri je sekiro nad Nacetom Grobarjem drža), Levcu: »Udari ga!« In res ga je Leveč tako močno po glavi s kolom udaril, da se je fant takoj nezavesten zgrudil na tla in je čez tri dni umrl. Na to je še Petelinšek za Kosem ste kel in ga s sekiro pod rebra udaril, a ga je le lahko poškodoval. Leveč svoje dejanje priznava, nasprotno pa Petelinšek trdovratno taji, da bi bil on Lovca k temu dejanju zapeljal. Sodišče je obsodilo Lovca na 2 in pol leta, Petelinška pa na 4 leta težke ječe, po-ojstrene z 1 postom na mesec in 8 decembra vsacega kazenskega leta pri obeh s tem nico, s postom in trdim ležiščem še kazen poojstrilo. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Radi motenja vere in varnosti življenja so bili toženi Janez Žumer in Janez Lesar s Krškega, Jan. Okrošček in M. Skarja. Ker so priče potrdile dejanje, bil je Janez Zu mer obsojen na 14 dni, Janez Lesar na tri tedne ostrega zapora. Janez Okrošček je odšel samovoljno v Ameriko. Domev prišedši oglasil se je sam pri oblastvu. Kazen: sedem dni zapora. Isto tako bil je obsojen Martin Skarja iz St. Ruperta, tudi Amerikanec. Sel je v Ameriko, tam si ni nič prislužil; vrnil se je domu in se oglasil sam. Ker je bil že poprej kaznovan, dobil je 8 dni zapora, en post in 10 kron povračila. — Posestvo Matije Divjaka je bilo hudo zadolženo. Zato jo je pred naborom popihal v Ameriko. Iz c stal je tam tri leta, si prislužil toliko, da je poplačal svoj dolg. Tudi ta je obsojen na 7 dni. Isto tako obsojen je bil Anton Jev-nikar iz Kostanjevice. Domu prišedši se je sicer oglasil, a ne pravočasno. Dobil je deset dni zapora. — Vincencija Svigelj je bila zaprta v Begunjah. Kaznovana je bila radi detomora. Izpuščena izdala ee je kot svakinja gospoda oskrbnika. Pisala je narekovaje Ceciliji Vrček, svoji teti Tereziji Zore v Trebnje, da pride k njej nečakinja gospoda oskrbnika. Prosi jo, da naj tej 20 kron povrne, ki jih je dobila od nje posojene. Na ta način izvabila je omenjeni 20 K. Imenitno je bilo pismo : »Ljuba teta, meni je hudo, gospodična, ki k Vam pride, je moja največja dobrotnica«. Ker je bila toženka radi goljufi,e in tatvine že opetovano kazno vana, obsodi! jo je sodni dvor na 4 mesece težke ječe in po prestani kazni pod policijsko nadzorstvo. — Radi motenja vere obsojeni so bili Ivan Komačan, Fran Predanič, Jožef Salvič, Jožef Tolar na 1 mesec ječe z dvema postoma. Ti so kleli in se pretepali na božični večer v cerkvi. Kazen je bila tako mala, ker se je dokazalo, da so bili fantje vinjeni. Književnost in umetnost, * Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek, se poje tretjič komična opera »Cigan baron« Iv. S t r a u s s a. * Slovensko gledališče Pri včerajšnji reprizi »Vstajenja« jo bila gdč. R u okovi iz kroga njenih častilcev poklonjena velika kita cvetja za njeno fino igranje. G. Čonskij je v vlogi Nehljudo^a malo preBentimentalen; bolj izrazito bi moral pokazati, da hoče knez poročiti Katjušo ne iz ljubezni, temveč, ker to smatra za svojo dolžnost. Vsled tega postane ideja dela skoro nejasna. * Kratka zgodovina kat. cerkve za šole. Spisal katehet Al. Stroj. Natisnila in založila družba sv. Mohorja. — Strani v oamerki 148, podob 28. Cina knjigi v lični vezavi 1 K 40 v. Ni dvoma, da bo ta dobto premišljena knjiga jako vstrezala slovenskim šolam; le najvišjim razredom srednjih šol, za katere tudi ni namenjena, ne bo zadostovala. Toda kdor bo pisal zgodovino za osmi gimn. razred, naj vsekako zida na Strojevo. Našel bo tukaj podatkov, kakršnih tuje knjige ne morejo in ne marajo imeti: o razvoju ka toliške cerkve po slovenskih deže-1 a h. Knjiga se ne prepira z raznimi krivimi nazori, temveč mirno slika zgodovinske res niče in tako nadomeatuje obširno apologet i k o, V posebno vrlino pa štejem, da to delce v mali obsežnosti podaja razločno in lepo sliko božje cerkve. V ta namen začenja s »pripravo na Jezusovo cerkev", in nato slika v krepkih potezah zgodovinsko podobo Jezusa Kristusa, čigar delo pa tudi podoba je katoliška cerkev. Po enotni misli, vzeti iz razodetja božjega, se vrstč nato raznovrstna zgodovinska dejstva ter se združujejo v mogočen harmoničen vtis: katoliška oerkev je delo božje. Kar pisatelj piše o početku katakomb, bo treba v drugi izdaji jasneje izraziti; v seda nji obliki bodo čitatelji besede tako ume-vali, da so katakombe Rimljani kopali zavoljo staviva. Resnica pa je, da so podzemeljske hodnike, v katerih bo vdolbeni kršč. grobovi, kopali kristjanje zavoljo grobov, kar nam neoporečno priča oblika hodnikov. Dr. P. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. Dunaj. V drž zboru čaka še 138 nujnih predlogov rešitve; med temi jih je 78 od češke in jugoslovanske strani, 60 pa so jih vložili Neme. Čujejo se govorice o razpustu drž. zbora. Hamburg. 7 trgovskih ladij se je pri Egersundu radi razgrajajočega viharja potopilo. Valovi so zmetali mnogo trupel in delov razbitih ladij na suho. London. Lord Roberta je zapustil poslopje vojnega ministrstva za vedno, potem ko je bil prav nelično odslovljen. Caso pisi mu izražajo hvalo, ker je pomagal re Sevati angleško bojno slavo v južni Afriki. Vstopil je pred 52 leti v armado in se bojeval v 50 bitkah. London. Vojni proračun za 1. 1904. 1905 se računa na 28,900 000 funtov šter lingov; zmanjšal se je za 5,600.000 funtov šterlingov. stalna posadka v Afriki znaša 21.500 mož. Češki Plzenj. Občinski zastop je sklenil soglasno, da odstrani dvojezične cestne tablice in jih nadomesti s samo češkimi. Strašen mraz vlada v Parizu. Zmrznilo je že več revežev. Italijanske torpedovke v avstrijskem pristanišču Iz Trsta sa poroča, da sa nedavno priplule tri italijanske torpedovke, češ, da jih je huda nevihta prisilila v pristanišče Lošinj. Ker Adrijansko morje ni bilo zelo razburjeno in torej Italijani niso imeli nobenega pravega povoda k temu činu, se to zelo različno razlaga. R i m. Zbornioa je dne 1. marca vspre-jela postavni načrt, s katerim je dovoljeno onim ženskam, ki so si pridobile pravo slovno diplomo, vBtop v razne službe, kjer se zahtevajo pravoslovne znanosti. Telefonska in brzojavna poročila. Japonsko-ruska vojska. Dunaj, 2. marca. (Kor. urad.) Iz Londona („Daily Telegraph"): Iz Tokia se poroča, da je japonsko vojno mini strstvo objavilo poročilo, da so Japonci zagnali v beg ruske kozake pri Andžu in Pjongjangu. Petrograd, 2. marca. Profesorji rimsko • katoliške duhovne akademije v Petrogradu so sklenili, da od februarja dalje darujejo 2 odstotka svojih dohodkov za „Ruski rdeči križ". Tokio, 2. marca. Volitve za japonski državni zbor so se izvršile mirno; izid ni premenil razmerja strank. Parlament bode v posebni seji še dovolil za vojsko 100 milijonov jenov, to je okroglo 500 mil. kron. London, 2. marca. Po poročilih se japonsko brodovje že od nedelje ni prikazalo pred Port Arturom. Tokio, 2. marca. Vsled bitke dne 28. febr. v Pjong jangu na Koreji je zbežalo vse prebivalstvo iz mesta, ki je kakor izumrlo. Petrograd, 2. marca. „Birž. Ve-dornosti" pišejo: Ukaz poveljnika Stossla v Port Arturju se je raznesel kakor bli-sek po Eusiji. Položaj Port Arturja je resen, a še ne zgubljen. Japonce bodo Rusi resno ukrotili. — Oarinja je pisala admiralu Skridlovu: Mornarica v Ornem morju naj se spominja ruskih junakov pri Sinopu in Sebastopolu. London, 2. marca. Neki japonski list trdi, da velesile ne bodo posredovale. Japonci ne ustavijo vojske, dokler Rusi ne plačajo vojne odškodnine in ne zagotove, da bodo imeli v vzh. Aziji le določeno število vojakov. Petrograd, 2. marca. (Nov. Vr.) Nekaj angleških in ameriških podjetnikov je ponudilo Rusom roparske ladje, s katerimi bi napadli japonske prevozne ladje. Rusija je ponudbo odbila. Pariz, 2. marca. („Havas" iz Soula): Med japonskimi vojaki se je pojavila dizenterija in legar. V pristaniščih blizu Pjong-janga se izkrcava oddelek pešcev. Generalni štab japonski odpotuje na Korejo in se izkrca v Oemulpu. Petrograd, 2. marca. V Koreji in na Japonskem se več od začetka vojske ne sprejemajo papirnati rublji. Rusija bo vsled tega najela posojilo srebra za 200 mil. rubljev. Petrograd, 2. marca. »Ruski Invalid" poroča: General Suhotin je iz Tomska sporočil vojnemu ministru, da opazuje ruske čete, ki hite na bojišče. Vojaki so dobro preskrbljeni z obleko. London, 2. marca. Vsa poročila trdijo, da je bila pri Pjongjangu in Andžu večja bitka. V nedeljo so ruske čete prišle 100 metrov blizu Pjong-janga ; dva Rusa sta bila mrtva, katera pa so vzeli seboj. Japonci so močno utrdili Pjongjang ter hite graditi železnico od Soula. Rusi so VjOli načelnika mesta Andžu. Petrograd, 2. marca. Ker pišejo angleški listi, da utegne pasti Port Artur, zagotavljajo „Novosti", da je Port Artur danes najmočnejša trdnjava na svetu. London, 2. marca. 5000 kozakov se je utaborilo pred Pjongjangom v severni Koreji. Pariz, 2. marca. „Parisien" piše: Odločilni boj za Ruse ni še prišel, dokler nimajo zbranih dovolj vojakov. Ruski car sicer ljubi mir, toda sedaj ne more odnehati, dokler ne dobi zadoščenja vsled zavratnega japonskega napada. Suez, 2. marca. Ruska križarica „Dmitri Donskoj" je prosila, da bi smela tukaj ostati petnajst dni, da se popravi. London, 2. marca. Angleški list iz Sang-haja poroča, da bodo Kitajci v kratkem zapleteni v vojsko. Po delavnicah hite z delom. Na severni meji se zbirajo kitajske čete. Berolin, 2. marca. Iz Gifu se poroča, da je snežni vihar pred dnevi pretrgal zvezo s Port Arturom. London, 2. marca. Iz Harbina se poroča, da je v petek bilo 9 japonskih ladij dve uri pred Vladivostokom. Frankobrod, 2. marca. Določeno je" že besedilo bolgarsko - turške pogodbe. Dunaj, 2. marca. Iz Skoplja: črna gora ponuja 20.000 mož na pomoč albanskim vstašem. Društva. (Društvo »Vesna«) priredi svoj I. redni občni zbor 5, III. 1904 v restavraciji Richter, Dunaj III Rennvvtg 1. Deevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Odborovo poročilo. 3. Poročilo preglednikov. 4. Poročilo odsekov. 5 Vo litve. 6 Slučajnosti. — Slovanski gostje dobrodošli! Umrli so: 23. februarja. Marija Delakorda, poslovodjema žena, 62 let. Dunajska cesta št. 93, pljučna tuberkuloza. — Rudolf Umberger, komptoirist, 27 let, Židovske ulice 5, spridenje leter. 24 febr. Ana Pajsar, hiSna posestnica, 66 let, Ko'ezijske ulice 22, vsled raka v želodcu — Dominik Pancera, zasebnik, 64 let, Zaloška cesta 11. 25. febr. Marija Preskar, gostija, 82 let, Sredina 12, pljučnica. — Ema Mar. Kauth, usmiljonka, 49 let, Poljanska cesta 28, Gangraema. — Ana Wirth, Šivilja, 26 let, sv. Petra cesta 40, Sarcoma mandib. rec. 26. febr. Marija Brolih, kuharica, 86 let, Pred škofijo 14, ostarelost. 28. febr. Neža Endlicher, okrajn. tajnika žena, 80 let, Gradaške ulice 8, ostarelost. — Marija Stein-bauer, zidarjeva hči, 10 mes., Sv. Petra nasip 57, Bronchitis. V bolnišnici: 22. febr. Peter Benedičič, pekovski pomočnik, 30 let, jetika. 24. febr. Julija Peretton, delavčeva žena, 21 let, Ule puerp., Endometr septina. — Ludovik Westner, zasebni uradnik, 67 let, Psychosis epilept. — Franja Gorjanc, delavčeva hči, 1 '/, leta, Scarlatina. 26. febr. Fran Hribar, črevljar, 27 let, jetika. MeteorologiSno porodilo. ViSina nad morjem 3062 m, srednji zračni tlak 736-0 mra I Cm opa-zoranja Sta.j« barometra, f mm. Temp*« ratnra , f Celilju Vetrori. Nelio \H » 1 J iVUM. » oktober..............» 860 Rž za april.................» 6-93 Oves za april.......» 5 80 » 5 82 Koruza za maj 1904 .....> 5 55 » 5-66 „ > juti.......„ 5.66 » 5.67 (Efektiv). Dunajski trg. Plenica banaSka.......K — do — Rž jutne železnice.......— ■ — ..............7-10 » 7 33 Ječmen , » .......6 50 „ 7 60 ob Tisi ....., 6 50 » 7-25 Koruza ogrska stara............6 05 , 6 20 , , nova.......— » — Cinkvant stari........— „ — novi................„ 7 25 Oves srednji........, 610 » 6 35 Fižol ..........»'<"•-» 12-— 1372 1—1 Zahvala. Dvojno žalost čuti, kdor v žalosti je sam. Pri nas ni bilo tako! Povodom smrti nepozabnega nam brata, oziroma svaka in strica, č. g. /\lbina Schwinger duhovnika nem. vit. reda, župnega upravitelja pri sv. Miklavžu blizu Ormoža, se nas je spomnilo toliko prijateljev in znancev in nam poslalo pisma sožalja, da jim moremo le tem potom izreči svojo naj iskre-nejšo zahvalo. Posebno hvalo smo dolžni preS. gospodu Antonu Hajšek, kanoniku stovenjebistriškemu, da je vodil sprevod, preč. gosp. monsignore Franc Jančar, kot zastopniku reda, vsem došlim veleč, duhovnim sobratom, nadalje gospodu dež Sol. svetniku Ranner, okrvšol. nadzorniku Dreflak, gosp. nadučitelju Šalamun, kakor tudi vsem prijateljem, znancem in znankam, ki so ga spremili k zadnjemu počitku! Posebno srčni: Bog plati! pa izrekamo fč. usmiljenim bratom v Gradcu za nj h skrajno ljubeznjivo in požrtvovalno postrežbo! j Še enkrat: srčni Bog plati! j Spominjajte se dragega rajnega v svojih; molitvah! Obitelji Schvvinger - Zencovich. Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, kateri so nam izkazali povodom prerane smrti naše nepozabne ranjke, gospe Neže Endlicher svoje sočutje, osobito darovalcem vencev in onim, ki so ji izkazali zadnjo čast na potu k počitku, izrekamo tem potom prisrčno, iskreno zahvalo. Bog jim plačaj obilo, da so nam s sočutjem olajšali težke in grenke ure. 375 i-i Obifelj Endlicher. 1393 Medicinalni konjak-" garantirano pristni vinski destilat pod stalna kemično kontrolo. Destilerija Camfs & Sfock Trst-Barkovlje. '/, steklenice K 5 — >/, „ „ 2 60. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Odvetnik dr. Josip Karlovšck naznanja s tem da je otvoril dne 23. svečana 1904. svojo odvetniško pisarno v Celji Rotovška ulica št. 12, v hiši tik nemške cerkve. V Celji, dne 25. februarja 1904. 334 2-2 374 1—1 Mestna lii*n.iifluilon Ijubljaiinka razpisuje javno pismeno ponudbeno razpravo za ključavničarska, steklarska, slikarska in pleskarska (lela ter inštalacijo vodovoda na dan 12. marca 1.1, ob 5. popoludne. Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v tajništvu mestne hranilnice ob navadnih uradnih urah vsakomur na vpogled. Ponudbe, v katerih je posamezne cene, kakor tudi proračunjene zneske s številkami in besedami navesti, vložiti je v določenem času zapečatene in opremljene s 5°/0 vadijem, ki ga je določiti na podlagi prera-čunjenih svot, v uradu mestne hranilnice ljubljanske. V ponudbah je tudi navesti, da se ponudnik vsem stavljenim pogojem popolnoma podvrže. Na ponudbe, katere ne bodo vsem razpisnim pogojem ustrezale, in na take, katere bi se pogojno glasile ali se prekasno vložile, se ne bo oziralo. V Ljubljani, 1. marca 1904. Mestna hranilnica ljubljanska. Pozor! Na prodaj je iz proste roke pritlična liiia z vrtom in pritiklinami v obližju Ljubljane, po nizki ceni. 350 2 Kje, pove upravništvo »Slovenca«. Zemljišče na prodaj. Pet stavbenih parcel je na prodaj po nizki ceni pri Koleziji. Podrobna pojasnila daje L Kotnik, Jeranove u ice st. 12. 351 2 © i Naznanilo otvoritve. Usoiam h s tem uljudno naznaniti, da sem 8 1. marcem otvoril v LJubljani. Sv. Petra cesta št. 2 specialno trgovino barv, firnežev, lakov, čopicev ter sploh vseh predmetov, ki spadajo v to stroko. Velecenjeno p. n. občinstvo prosim, da dobrohotno podpira moje podjetje ter se priporočam s posebnim spoštovanjem 371 3-1 Henrik Wibbe. i 7drnvf\ v P° ^S prodajamo in raz= LU1 dVU pošiljamo s povzetjem po KIV- laneno SCIHC Pri večjih naročilih primeren popust. A. Janekovič & Turcič Sisek (Hrvaško) 325 4_3 Trgovina z žitom in zemeljskimi pridelki vsake vrste •m « Preselitev .Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da scin sc preselil s Sv. Petra nasipa na Dunajsko cesto štev. 18 v hišo »Kmetske posojilnice«. Zahvaljujem sc tem potom, /.a dosedaj mi naklonjeno zaupanje ter se priporočam zlasti preč. duhovščini v izdelovanje duhovniške obleke in talarjev. Izdelujem vsakovrstno obleko po najmodernejšem kroju ter po zmernih cenah. 304 4—3 Ravnokar so izšli zemljevid šli 1 !L=J rusko-japonskega Za mnogobrojna naročila sc priporočam z vsem spoštovanjem j. N. Potočnik, krojač Jjjubljaua, Duuujsltu cesta li-*. v zalogi tiskarne J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Cena 20 vinarjev za komad, po pošti 26 vin. Dobivajo se v tiskarni ter vseh knjigarnah. fc 306 7 Krojaškega pomočnika sprejme takoj Fr. Widmar, krojač == v Železnikih. 1 3«4 3-1 Meblovana mesečna soba se odda takoj v Predilni ulici it. 10 v 11. n^dat^up u N.ttnčneje se poizu' istotam. 370 1 — 1 Mesečna soba s pos bnim vhcd>m meblovana, zn en^ga aii dva gt spe d*, h« odda takoj evmtuclno tudi s hram. — N^sov |n»e uo'»®ni£t»o »Slovenca«. 369 3—1 Odda se v najem prodajalna v vpflji vasi na Notranjskem, k»t*ra že obstoji nad 30 b-t Z"av. n prodajalne je prostorno skladišče, aoba za stannvanie in kuhinja 373 3-1 Naslov po'č upravništvo »Slovenca«. pozor! Za trgovce ali letoviSfarje se odda v najem prostorna II s prodajalno, kletjo, hlevom in skladiščem, poleg katere je velik vrt, vse ob zdravi mimotekoii vodi ob cesti, na kateri je velik promet. Hiša stoji blizu Ljubljane in se odd;i proti letni najemSčini 250 gld. Evenluelno se ludi proda. — Ponudbe na upravn štvo »Slovenca". 339 3—2 Ciril-Metodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši. vNaročila sprejemi družen ziložaik S H. Škerl, Sv. Ivan pri Trstu. Poskusite pristni rastlinski liker ,Florian' Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Edmund Kavčič v Vzorci se. rado voljno dajejo brezplačno. 1741 41 Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo z znamko 149 104—99 sta najbolj koristni O za hišno rabo. dobivate jih po špecerijskih ftacunahf Pavel Seemann izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sv«0i v Ljubljani. M. ŽARGI Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 2 a Velika izbera za krojače in ši-I vilje raznega lišpa, dalje naj-I večja izber kravat, ovratnikov, I srajc, klobukov, modercev itd., 1 vsakovrstnega moškega in žen- Služba organista ae razpisuje do 10. marca 1.1. in se lahko takoj nastopi v Dobrepoljah. Letno plačilo okoti 500 K brez stanovanja. Župni urad Dobrepolje. 322 3-2 Najboljše čistih 10 sredstvo je svetovno znani Globus čistilni Izvleček za vse kovine, kakor zlalo, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta za zrcala in okna. Dobva se pri tvrdki BRATA EBERIi v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. ±>24 6 12 — 5 Cioiporiiciie katere se želijo izobraziti v bivanju za domačo porabo in v krojnem risanhi po najnovejšem sistemu sprejema K. .1 i : SIH Ljubljana. Stari trg št. ? it. 17. £ —<9 Službo išče 35 letna vdova, vešča v vseh strokah gospodinjstva, ki je lahko vodi tudi popolno samostojno. Gre lahko tudi na deželo. Naslov: M. P. poste restante. Zalog ob j. žel. 312 2-2 Večja, dobro idoca gostilna IS v sredini mesta Ljubljane se takoj odda po' pošiljajo na upravništvo »Slovenca« pod št 50. 271 6—6 Sprejmem takoj dobro izurjenega in vestnega specerisfa v svojo trgovino. Vendelin I. J. Stare Ribnica 335 3-2 1 registrovana zadruga z neom^jonim poroštvom lastni mi * Ljubljani ŠTlUtlililii na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104-17 41 01 2 10 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. i v V Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravnp premoženje kmetske 17 i a i 0 nr\(\t>n posojilnice znaša " 4»y4"'/y*' staviJ„eg hran- K4,703.762-02. 'promet K 20^6 712K 77 979*34- Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 > fligieniena novost! patentovano v vseh kulturnih državah! Klozetni podložni papir. Največja snažnost. Varstvo proti infekciji pri porabi klozeta. " F Zdravniško vsestransko priporočano. =gVzorci in cenik na razpolago. ===== J? I?r Gospodje hotelirji, restavraterji in kavarnarji imajo pri porabi naših patentiranih avtomatov velik materijalni dobiček. Na tozadevna vprašanja daje radovoljno pojasnila tvrdka Bell-mond & Co., PunaJ V., Schonbrunnerstrasse 66, in F. NUČIČ,! Ljubljana, Privoz 3, Prule I. kranjsko pocjefje /a razširjanje oznanil in prodaja patentovanega klosetncga papirja potom avtomatov. Klozetni avtomati .so na nastopnih krajih v rabi: V I, j ubij an i: Hotel pri Južnem kolodvoru, hotel pri L!oydu, hotel pri Slonu, hotel Strukel. Restavracije: Kenda (Narodni dom), Vospernik 11'untigamska pivnica), Rasberger (G. Auer), pri Roži, Židovske ulice, Avguštin Zajec, Krnska cesta 24. Kavarne: Avstrija, Evropa, Kasino, Narodna kavarna, Valvasor. Na deželi: Kočevje: hotel pri Pošti. Ribnica: hotel Arko. Sava - Jesenice: v kantini industrijske družbe. 335 3—2 r. m V -. C3 t=n ca CTJ Ne prezreti! Kdor želi hiti postrežea z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi cenami, obrne naj se na že dolgo obstnj čo, slehernemu znano tvrdko V Franc Čuden, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe prvih tovarn „Union"-ur v Ženevi in Gielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina s kolesi in šivalnimi stroji Ljubljana, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana, Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža. Posebno priporoma pristne prave, osebno v Švici nakupljene žepne ure, dalie vsako-vrs'ne stenske (pendel) ure z donečim bitjem v irasuo izrezanih omaricah. Največja zaloga brlljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja glede izbere, ker so v zalogi oil 25 gld do čez tisoč goldinarjev, v.delani v različnih oblikah (fazonah;, torej lahfco izvolite kaj ugodnega. fle pretirane cenel Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali china srebru namizno opravo (Bestecki, garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz china srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah Jako primerna in porabljlva splošna darila. Ceniki zastonj in poštnine prosti. 265 3 . 1357 97 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 16 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstno duhovnlžke oblek« iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = Izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov *****i Fino, dobro in poceni jesti in piti se more edinole pri Rasberger-ju, restavracija pri belem konjičku Wolfove ulice št, 12, (Auer-jeva pivarna.) Najfinejši golaž za zajtrek 7 samo 6 krajcarjev Sredina mesta. Iz proste roke prodam takoj pod zelo ugodnimi pogoji 1 • v * • v lično hišo v Jenkovih ulicah ir> snonadstropnu mizarsko delavnico, katera «e lahko priredi za stanovanj«. Zraven, je m» hen vrt in dvorile. 321 5—3 Nitaričneje se poi-#.ve pri lastniku Simonu Praprotniku, mizsrsUpn.u mojstru v L u iliani, Jenkoie ul ca et. 7. "Vsak | _J Vsak postni postni dan! | S dan! ' * ezu polenovka se dobi pri Val. Šiftarju v Ljubljini Kolodvorske ul. 3 Vsnl f postni dan! 232 9-5 "Vsak postni dan! Pobro ohranjen harmonij se proda ^ 3-3 pod ugodnimi pogoji. Več se poizve v upravništvu „Slovenca". 0 ]\TMi*ocajte isbomo Ijmfelj^&pfeo delaisilko pi^r© "J 706 ioi-82 p1V0yarne v Žalcu in LiiHiceiii trgu. \J |a» ■■ ■ iS »a^arjiiL*«. -v „HL»Jwt/R»JI JJL, RlodiL« ulloe