ODSEVANJA Koroška, jesen- 135 zima 2025 136 Or e v i j aD z a l eSp o sEl o v j eV i n kAu l t u rNo JA 136 8 EUR 135 NA PLATNICAH Naslovnica: Boštjan Temniker, Osnutek za dobo preloma, 2024, patiniran les, 49 x 31 x 7 cm Boštjan Temniker, Ko-eksistenca for-me, 2019, patiniran les, 63 x 53 x 12 cm Kazalo Zuhra Horvat MI SMO ZA MIR, jaz sem za mir! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 ZLAE PMOISRLOVJE Maksimilijan Večko SVOBODI IN MIRU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Bernarda Vrečko TAM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Draga Puc PALESTINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Janez Križan AFORIZMI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 AFORIZMI Bernarda Vrečko SPOZNANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 POEZIJA Nina Stopar IZGUBILA SEM SVOJO SREČO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Lucija Fortin VELIKO KOLO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Jan Penec STATI JE SAMOTNO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Zala Špoljar Slivnik ZA TABO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Lucija Mirkac Fortin ZARANA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 PROZA Marko Kristan HENRIJEVE OČI – Predator . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Tim Verdinek UČENČEVA DOMISLICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Rajka Medunc RETUŠA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Mery Lipuš ODLOČITVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 DRAMATIKA Karla Zajc Berzelak Gusti Stridsberg in HARTENŠTAJN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 ESEJISTIKA Helena Merkač PRI TRBOVELJSKI ZALOŽBI 5KA KNJIGI KAR DVEH KOROŠCEV Tomaž Mihelič: 33 (To ni še ena knjiga o Caminu) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 KNJIŽNE Iva Hancman – Ravenska gimnazijka z nagrajenim romanom . . . . . . . . . . . . . 39 OCENE Helena Merkač NOVA KNJIGA NIKA R . KOLARJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Mira Razdevšek KO VODA IN VAL PREOBLAČITA DNI NOETOVE NOČI Lucije Mirkac . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 Adi Smolar KAKO GRE ČAS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 FILM Marko Košan LES KOT METAFORA ŽIVLJENJA V LIKOVNA KIPARSKEM DELU BOŠTJANA TEMNIKERJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 PRILOGA Boštjan Temniker KIPARJEV CREDO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Uroš Zavodnik S H O T S Jubilejna deseta izvedba filmskega festivala . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 KULTURA Uroš Zavodnik ZEBRA Festivalski animirani svet v Slovenj Gradcu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Nika Hölcl Festival mlade literature Urška: VEDNO JE VSE V REDU ALI PA NIKOLI NIČ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Andrej Makuc ZLATKO VERZELAK / FRANC VEZELA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 IN MEMORIAM O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 3 Zuhra Horvat MI SMO ZA MIR, jaz sem za mir! LEPOSLOVJE Podpiram vojne in podpiram, da ima vsaka da ima vsaka država svojo vojsko. država svojo vojsko. Vse to pod enim samim In tako to gre … če na novo odkrivamo samo- pogojem – da naj bo zgodovina res najboljša oskrbo, se predajamo ekologiji, bežimo k tradici- učiteljica življenja. Že od mladih nog ponavljam, onalni medicini, iščemo alternative marsičemu, da je zgodovina za človeštvo najslabša učiteljica potem se potrudimo, da se vrnemo na bojišča, ki in da človeštvo vsako napako ponovi v še hujši so omejena, ekološko manj oporečna in name- obliki. To nam dokazuje ‘razvoj’ vojn in ‘razvoj’ njena samo moškim, ki se odločijo, da so vojaki strategij in taktik bojevanja. Vsakič je huje, vsa- in da so pripravljeni ubijati in klati enako misle- kič je prizadetih več ljudi. če na drugi strani. Omejimo vojne na točno dolo- No, pa nehajmo se mantrati, kako bogi so lju- čene prostore in naj bodo napovedane, z drugimi dje in otroci, ki umirajo vsak dan. Kjerkoli na besedami: naj bosta čas in prostor znana in ome- svetu. Na vse to smo postali imuni oziroma smo jena, kakor je to bilo včasih. No, tudi ženskam razvili mehanizme, ki ščitijo našo dušo in naše naj bo vse to dostopno, če želijo. Toda, ljube življenje pred tem, da se nam ne bi popolno- duše, pustimo ostale živeti v miru, ker večina ma zmešalo. Prepričana sem, da v nas, vsakem nas je ZA mir in ne poznam otrok in družin, ki izmed nas, ždi klavec, ki se prebudi, če življenje bi si želeli bojevanja, lakote, ropota, smrti, poha- pritisne na pravo tipko. bljenosti, invalidnosti, tako fizične kot psihične. Ko sem prvič rodila, je v sobo stopil gine- Pa še to … naj crknejo vse investicije, ki so kolog in dejal: »Pa smo dobili še enega vojaka.« namenjene uničevanju, in se preusmerijo v inve- Najraje bi mu … ne želite si vedeti … sticije, ki so namenjene izobraževanju na člove- In danes, ko je od tega minilo že 34 let in ko ku pomembnih področjih. In če nam to uspe, se spomnim, da sem mojega ljubega dojenčka s sem prepričana, da nam bo uspelo živeti v miru strahom nosila v sosedovo klet, ko je v Sloveniji in da ne bo več prevladoval jezik psihopatov, ki potekala vojna za osamosvojitev, si upam napisa- nam odrejajo ‘sodobni, krasni novi Svet’. ti in izreči, da podpiram vojne in da podpiram, 4 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Maksimilijan Večko SVOBODI IN MIRU Leto 2025 je zagotovo čas, ko se v svetu Batičev spomenik je osrednji del parka, ki spominjamo 80. obletnice konca druge svetov- smo ga zasnovali leta 1985. Zanimive so bile raz- LEPOSLOVJE ne vojne; v Evropi je čas spomina mesec maj, v prave, kako poimenovati park. Iskre so se kresale vzhodni Aziji tri mesece pozneje. predvsem med dvema predlogoma: Park zmage Letošnje praznovanje ima nekaj značilnosti, in miru in Park svobodi in miru. Zagovornike ki jih moramo, bolj kot kadarkoli prej, posebej enega in drugega predloga je bilo možno gene- izpostaviti. Že nekaj let opažamo, da konec racijsko opredeliti; parku svobodi in miru so bili vojne praznujejo skupaj nekdanji nasprotniki in naklonjeni predvsem mlajši sodelavci organiza- ločeno od nekdanjih zaveznikov ga praznujejo cijskega odbora. Vesel sem, da je na koncu obve- nekdanji sobojevniki. Očitno se oblikujejo nove ljalo poimenovanje svobodi in miru; kazalo je, alianse, ki z izkušnjami izpred 80 let nimajo da je naziv bolj obrnjen proti bodočnosti. Tako mnogo skupnega. Ta trend je dosegel svoj višek poimenovanje parka je navsezadnje tudi bolj v ob praznovanju 80-letnice druge svetovne mori- skladu s sporočilom Batičeve umetnine: iz akti- je. virane bombe letijo golobi, ptice miru. Tudi na slovenskih tleh smo na več načinov Eden od dogodkov na Koroškem, v sklopu obeležili okroglo obletnico konca druge sve- spominjanja na okroglo obletnico konca 2. sve- tovne vojne. To velja tudi za naše kraje, kar je tovne vojne, je bil tudi obisk ministrice za kul- razumljivo; ravno pri nas so se vojaške operacije turo, ki sta ga organizirala Zavod Zadrugar in potegnile cel teden čez uradno podpisano kapi- Združenje borcev za vrednote NOB Mežiške tulacijo (8. maj 1945) nacistične Nemčije. Na doline 5. junija 2025. V tem okviru je potekal Poljani so puške utihnile 15. maja. razgovor v ravenskem muzeju, kjer smo v podi- Osebno sem s spominjanjem konca vojne ju sedeli in se pogovarjali: mag. Petra Lesjak na Poljani tesno povezan. Na slovesnostih sem Tušek (povezovalka razgovora), Iva Hancman, sodeloval že kot osnovnošolec, pozneje, leta mlada pisateljica, dijakinja Gimnazije Ravne, 1985, sem sodeloval kot predsednik organizacij- dr. Dejan Meh Savić, okoljevarstvenik in filo- skega odbora slovesnosti. Vmes in po letu 1985 zof, Iva Potočnik, profesorica slovenskega jezika sem bil vključen na različne načine, včasih tudi in književnosti, dr. Asta Vrečko, ministrica, in zelo aktivno. Leta 1985 smo na Poljani zasnovali vesel sem, da sem bil v to družbo povabljen tudi nov koncept parka miru, postavili smo tudi nov jaz. Pogovor je tekel o dojemanju druge svetovne spomenik koncu vojne; Batičevo skulpturo, ki vojne osemdeset let po njenem končanju. Nekaj uprizarja razpočeno ročno bombo, iz nje pa leti- svojih misli iz razgovora povzemam tudi v tem jo golobi, ptice miru. Stojan Batič je bil partizan, članku. tudi udeleženec zaključnih bojev leta 1945. Zato ni čudno, da je svojo umetnino za postavitev *** na Poljani ponudil brezplačno. Organizacijski odbor je prevzel samo obveznost, da pokrije Usmeritev svetovnega razpoloženja je bila stroške materiala in delo livarja. Za pokritje teh leta 1985 definitivno usmerjena v smer miru in stroškov smo v Mežiški dolini organizirali zbi- svobode. Sveta brez konfliktov v resnici nikoli ralno akcijo. Zbrali smo okoli 1300 kg bakra, ni bilo, a čemur smo priča danes, vseeno ni bilo medenine in brona, kar je zadostovalo za 620 kg podobno. težko skulpturo in honorar livarja. Na nastajanje Si vis pacem para bellum je bil stavek, ki sem skulpture imam še en spomin. Skupaj s kiparjem se ga naučil v nižji gimnaziji na Ravnah, ko so Batičem sva med nastajanjem skulpture obiskala nas še učili latinsko in tudi v antično zgodovi- livarja. Na predavanjih iz livarstva, kot študent no smo se bolj poglabljali, kot se učenci danes. metalurgije, nisem nikoli slišal, kako poteka Če hočeš mir, se pripravljaj na vojno! je stavek, formanje za litje umetniških izdelkov, zato sem ki ga pripisujejo rimskemu vojaškemu pisatelju z zanimanjem opazoval livarja pri delu in na Publiju Vegeciju Renatu. Ne verjamem v celo- koncu tudi sam začel nanašali toplo zmes kolofo- ti, da je omenjeni avtor te misli; bolj verjetno nije in čebeljega voska na površino modela. Tako je, da je samo zapisal splošno razširjeno misel je tudi kakšen kvadratni decimeter ali dva spo- antičnega časa. Vsebino te misli najdemo že v menika na Poljani delo mojih dveh palcev! Platonovem poznem delu Zakoni. O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 5 V nasprotju temu nagovarjanju za vojne pri- Bernarda Vrečko prave je v človeški biti vedno prisotna tudi misel o stalnem miru. O tem so razmišljali največji človeški duhovi, misel pa je vsajena v osnove Tam vseh verstev. Če se omejim samo na tri religi- je, ki izhajajo iz nam bližnjega okolja, najdemo LEPOSLOVJE podobne cilje pri vseh treh. Začnemo lahko Tam, pri hebrejskem Salom alejchem, kar dobesedno kjer umirajo otroci, pomeni Mir z vami. Judje pa ga uporabljajo tudi sanje izgubijo domovino. v pomenu za naš dober dan (tudi dobro jutro, Kot sirote begajo med ruševinami svojih dober večer ali lahko noč). Šele ko nekaj več domov časa živiš v njihovem okolju, se zaveš, koliko je in v prahu izginjajo v noč. misel Mir z vami prisotna v kontaktih z drugimi Tam, ljudmi. Arabska inačica tega pozdrava je Es sela- kjer umirajo otroci, mu alejkum. Prevod pozdrava je Želim vam božji se iskrice veselja spremenijo v solze, mir in pomoč. Po Koranu je ta pozdrav prvi upo- rabil Alah kmalu potem, ko je ustvaril Adama ki v nevihtni ihti in ga naučil tega pozdrava. Ni potrebno biti lin- dežujejo na brezdomne sanje. gvist, da opaziš jezikovno podobnost med judov- Tam, skim šalom alejkum in arabskim selamu alejkum. kjer umirajo otroci, Oboji so namreč po izvoru semiti, po Svetem se čez mnogo let v spremstvu nemih duš pismu (ali če hočete po judovski Tori) otroci sprehajajo samotni starci, Abrahama (pri Arabcih Ibrahima). Imel je dva ovešeni z medaljami vojnih junakov. sinova, starejšega Ismaila, praočeta Arabcev, in mlajšega Izaka, praočeta Judov. Močne genske povezave med enimi in drugimi potrjujejo tudi raziskave, opravljene po letu 2000, ko je znanost o arheogenetiki že močno napredovala. Vzrok prepira med njimi je dediščina; Judje so prepri- čani, da Samarija, Galileja in Judeja (tri zgodo- vinske pokrajine), ki ležijo v današnji Palestini oz. Izraelu, pripadajo sinovom Izaka, Arabci pa verjamejo, da so do tega prostora upravičeni tudi sinovi Ismaila. Tudi v krščanskih evangelijih se beseda mir pogosto pojavlja, celo v varianti salom oz. sela- mu. To navsezadnje ni čudno, saj tudi krščan- ska vera izvira iz istega prostora: Palestina oz. Samarija, Galileja, Judeja. Za podkrepitev pa navajam dva navedka iz Lukovega evangelija: »Jezusov pozdrav svojim učencem, ko je »stopil mednje in jim rekel: Mir vam bodi!« (Lk 24,36)« in naročilo Jezusa, ki je še v času javnega delovanja svojim učencem naročal: »V katero koli hišo pri- dete, recite najprej: Mir tej hiši!« (Lk 10,5). Zakaj torej vojna, če si vsi želijo miru!? Po mojem je edini pravi odgovor želja po prerazde- litvi bogastva. Prej sem v prispodobi zapisal, da je današnji genocid, ki poteka na Bližnjem vzho- du, ‘bitka za dediščino med otroki Abrahama’. V svetu pa ta konflikt ni osamljen, ustvarjajo se novi konflikti, nove zahteve po prerazporeditvi bogastva. Navsezadnje, kaj pomeni ‘America First’? Evropa se ne umika samo na drugo mesto, vse bolj postaja tretja, četrta ali celo peta. To nas bi moralo skrbeti! 6 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 LEPOSLOVJE O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 7 Draga Puc Palestina Janez Križan Aforizmi AFORIZMI • Vsemogoča oblika, naš ponos in dika. • Ne oporečnež, nevaren je povprečnež. • Človek, zgrožena vrsta. • Boljša nevednost kot lažna naprednost. • Strah človekov je ideološkega duha. • Človeka z okvaro prisluha je treba zdraviti. • Koliko je slepih ljudi, ko vidijo. • Fizično hitijo, duhovno kasnijo. • Male stvari, velike reči. • Grešnost in požrešnost trajata najdlje. • Vredno je upati, nevredno obupati. • Resnica je, da resnice ni. • In beseda je mobitel postala. • Tako so se na vrhu priljubili, da ne morejo brez obljub. • Veliko teorij, malo življenjskosti. • Prej so bile osebnosti, zdaj le osebni interesi. • Politiki in trgovci so lažnivi, mali ljudje pa vsega krivi. • Če si nevednež, še nisi zagotovo tudi zagovednež. Boštjan Temniker, Osnutek za mesto preloma (detajl), 2023, patiniran les, 49 x 31 x 6 cm 8 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Bernarda Vrečko Spoznanje Cilj Spoznanje LEPOSLOVJE vedno krajše so poti Vrata se tihoma zaprejo. in vedno tišje Mrak razgrne svoj prt po prostoru. ob njih izginja blišč Sredi dneva. in upanje Glasovi potihnejo. sovraštvo in ljubezen Votla praznina. nema pustinja Obsedim in name pada prah. ničesar na obzorju razen majhne črne pike na koncu poti Psalm Nihče nas ne bo ponovno zgnetel iz gline in zemlje. Nihče. Tudi ti ne. Ta zadnja Nič smo bili, Ko gremo na to pot, nič smo, odvržemo vsa oblačila, tvoje ničeve cvetice. iz rok izpustimo vse zemeljsko, Tebi na ljubo zapustimo utrujeno telo cvetimo in in se zlijemo z božanskim, tebi naproti poganjamo. iz katerega smo prišli, Izginemo v tebi kjer sta rojstvo in smrt prepletena, in zgnijemo v želji, skupna točka v neskončnosti. da bi te počastili. Opomin, O, ti, da nisi sam in ne zaman. ki pozabiš na nas. In zate že poganjajo novi rodovi ničevih cvetic. O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 9 Nina Stopar Izgubila sem svojo srečo LEPOSLOVJE Izgubila sem svojo srečo *** pregnala sem njeno žalost da sem se upala spustiti po Na polju poljubov sedim in strugi spoznanja čakam na tvojo senco nocoj koder so tulile hijene da me odnese in koder je lajalo krdelo in koder je veter izgubljal svojo pesem v pekel skušnjave s kragulji legam preteklih na tvojo žerjavico noči da me ožge teža je topila vesolje in dvigam boke k nebu teža je topila radost da poljubim teža je obnemela pričakovanja oblake v strah napite tvoje ki ni mogel plesati slane strasti in moje roke so postale stare in moje oči so postale suhe za jok sreče ker ni bilo tvoje bližine ker spet si domaPrimeš me za roko ki me kot vodnjak in me odpelješ na goro napaja kjer nabereva drva za ogenj z življenjem v dvoje in ki barvi daje greva drugam vrednost greva drugam kot metuljeva krila soncu Primeš me za obleko in me slečeš do popka *** kjer se ustaviš in piješ mojo roso Potiho božam svojo rano greva drugam še tiše skrivam svojo malost greva drugam da je temne noči ne bi ponesle po beli cesti Vzameš posodo spoznanja in odvržeš samoto po kateri prihajajo novi koraki za nov plašč novi plesni gibi in novi ritmi bobna greva drugam greva drugam ki se pozibavajo v bokih in se prepogibajo v pasu in Zapoješ mi svojo pesem z divjim ognjem sreče izjočeš solze strahu zasajenim sredi podplatov v daljavi poprimeš za dlan teptajo na mater zemljo semena novih sanj greva drugam greva drugam 10 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 *** *** In znova so se prebudile ptice Za vselej sem si zapela ki so priletele v naše kraje pesem tvojega vesolja In znova se je nasmehnila luna za vedno sem si zapomnila hotenja zvezdam ki so od mrtvih vstale nemega srca kot pesem v tvojem srcu ki niso zmogla govoriti pesmim LEPOSLOVJE se je iskrila gladina in ki niso znala plesati pticam spokojne silhuete med kot veter na licih nežnega pogleda valovi temne trave in želja pod obličjem krošnje razbolela na belem pročelju obraza tiho so brstela upanja kot na izmučeni gladini reke iskre v kovaški peči na pozabljeni cesti hotenja ki kujejo železna srca je sreča z jutrom vstala za ljubezen ki ne bo umrla pod premočnim soncem In branjevke so stegnile roke In ptice so zvalile mladiče plamtele so vihrave geste In teloh je pordečil obraze izkoreninile bolestne so poti ko je mati z jutrom dajala in grintavcu dovolile vzkliti na novo ljubezen kot sladka misel na zlatem otroku sreče jesenskem soncu In je oče povlekel cigaro za angele moja naga strast za kotom stoječe In napevi so prebudili oblake in je ritem zapeljal roko ko je obzorje omehčalo telo da je zaplesalo v večnost tvojega vetra s poljubom tvoje pesmi Boštjan Temniker, Osnutek za mesto preloma (detajl), 2023, patiniran les, 49 x 31 x 6 cm O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 11 Lucija Fortin Jan Penec Veliko kolo Stati je samotno LEPOSLOVJE Si Stati je samotno Ne upam verjeti, da bi se lahko dotaknila Postoj z menoj. nebesne steze, Za trenutek ali dva. ki se je spletla med nama kot prosojni mehurček. Saj nisva družbeni stroj, Ne upam si seči po zvezdah, ki se bleščijo ta, ki se v svetu dela spozna. v daljavi. Po zvezdah, ki so tvoje oči, Postoj z menoj in tvoje oči so hladne. in zri. So stena. Pusti hrupa poln človeški roj in ostani – le jaz in ti. Si stena, ob katero vedno znova zadanem, si topa bolečina, Stojiš z menoj, ko spoznam, da nama je namenjen hlad. šumeči dihi vetrov z juga, Mraz za iskrami. toplota in hlad bijeta boj, Si bolezen, ki se mi zažira v kožo kot ne ganeva se, ko naju vitri zračna struga. pesek pod podplati. In si vnetje – kot beli izpuščaji Stojiš z menoj, opeklin. pustiva vse v zaledju in glejva pred seboj, kar je v ospredju. Veliko kolo Stal si z menoj, a čas te pobira, Ne maram brenčanja koles, kot listje nocoj, napetosti in vrenja. ki ga veter odira. Kaj bom zagledala, ko se ustavi veliko kolo, ki se kar vrti in vrti? Stal bom sam, Zamolklo se sliši udarjanje sekire čakal nate, in pesek se siplje po cesti tam, in kolo se pogreza. kjer se odcepiš od človeške jate. Ne maram renčanja kolesa, ki se trudi obstati. 12 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Zala Špoljar Slivnik Lucija Mirkac Fortin Za tabo Zarana Za tabo Dajati LEPOSLOVJE iz sebe in svojih sanj, sredico sredic, Kako naj zajamem to, kar me požira? kakor se daje igralec, Nebo je preširno za en par oči, ki klovnovskih lic oranžni oblaki pretežki le zame, zares na odru umre igraje. sovražim lepoto, zdaj ko te ni. – Tone Pavček: Še enkrat glagoli Hlipa pozabljena vrba, ujetnica daljnih, preraščenih dni. Solze pekoče brazdajo obraze I. za tabo ostalih ljudi. »Gospa, ste vi kaj pili?« Kako zveni cvetje, ko pade v jamo? Z lučko prečesava sprednje sedeže, čudno jo Upam, da slišiš, kako zadoni. gleda, kot bi bilo kaj nenavadnega na tem, da se In upam, da plavaš kje daleč v vesolju na zadnje minute karnevalske noči na cesti pogo- varja s tujko, ki sicer deluje kot domačinka, in ter čakaš, da svet se ponovno rodi. vendar … »Nič.« Tiha, tiha je voda nad tabo, Čisto preprosto, nepremično ga gleda. čutiš, da sonce še zmeraj žari. Utrujeno. Gospa, ste vi kaj pili? Najraje bi rekla, Prišla bom za tabo, ne zmorem prenesti, da ne, da ne pije, ampak to bi bilo čudno, najbrž pustiti, da v morje odideš le ti. kar preveč in potem bi morala res stopiti iz avta. In vendar. Deset kilometrov od doma se že tri ure in pol vozi v krogu, v kraju, ki bi ga morala poznati kot lasten žep … »Samo … samo povejte mi, prosim, kje moram zaviti za glavno cesto.« Nekaj trenutkov jo še nepremično gleda, potem stopi korak nazaj in z roko počasi nakaže smer. Ničesar ne reče. Tema okrog nje se zgošča, a le še trenutek, dva, potem se sprosti. Zadiha. »Hvala.« Pokima. »Srečno vožnjo.« II. Morala je oditi pred polnočjo. Že ko je v zgodnjevečernih urah odhajala od doma, se ji je pogled ustavljal na kazalcih, upo- časnjenih in čudno lenobnih pod težo vlažnega popoldneva, ki je drsel v večer. Ko si je razčesa- vala lase, je ogledalu obračala hrbet, le za hip se je obrnila, ko je z vajeno kretnjo zarisala prečko, morda malo drugače …? Ali pa tudi ne. Ničesar se ni nadejala – prišla bo, sedla za mizo, v ključnih trenutkih zaprla oči, morda s kom na kratko pokramljala, iz vljudnosti pač, nato pa se bo nekaj minut pred polnočjo, ravno O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 13 prav hitro, da se še uspe izmuzniti mimo gruče oddrsela skozi poltemo. Podobe karnevala se pri vhodu, opravičila ljudem za mizo in neopa- bodo vrtinčile pred njenimi očmi, si tisto, kar zno izginila v noč, še vedeli ne bodo, kdaj. je in kar ni in ne bo, spirale ljudi, ki s široko Srce ji je utripalo, ko je čakala v vrsti pri vra- odprtimi rokami prestrezajo svet, se bodo ovi- tih, kot bi ji trkljalo ob rebrni lok in se vsakič jale okrog nje kot srobot in ona se bo ugriznila znova zvalilo nazaj na prepono, se odbilo, in v ustnico in se izmuznila v noč, mučno zatika- LEPOSLOVJE nato še enkrat in še enkrat, hladen utrip noči in joče se rojstvo, carnem levare, dvigniti meso in noge, ki zmrzujejo na asfaltu. Glasba iz notra- ga ubiti. Petnajst do polnoči bo zdrsnila mimo njosti je v njej ustvarjala zmedo, najraje bi se njih, neslišno in neopazno se bo izmuznila skozi pognala v beg, tekla bi vse do reke, vse do mostu vrata in pohitela čez dvorišče, čimprej do avta in bi tekla in tam bi se morda ustavila. Dvomila je, domov. Ne bo se ustavljala in ne bo se ozirala; da bi jo tam kdo iskal. In vendar … zadržala jo če bi jo videli, bi jo morda spraševali in to bi bilo je tista čudna hromeča misel, ne da ne more – nevarno – karneval pomeni stopanje po robu in da ne sme. Da je morda edina resnica res samo histerija burkaškega smeha se vedno razstekle- tisto, kar jo je vso noč držalo pokonci – bi mu še niči v jok. lahko pogledala v oči? Tri ure in pol se bo nato zarana vozila po Konec koncev pa … nocoj je vse drugače, kraju, ki bi ga morala poznati kot lasten žep … nocoj je karneval; dokler traja, je realnost, način In šele popoln tujec bo zaustavil blaznost nje- življenja, dokler traja, je dovoljeno vse. Stala je nih krožečih korakov in jo utiril nazaj tja, kjer v vrsti in čutila, kako se vse okrog nje premika, bi morala biti. carnem levare, dvigniti meso in ga spustiti, utri- pajoče življenje pred obličjem smrti, figurice se priklanjajo, korak v levo, korak v desno, prome- III. nada parov, gaudeamus igitur … Sedela je čisto v kotu dvorane, skrita pred Noč je in vozi po cesti, ki vse bolj spominja pogledi in varna pred lastnimi očmi. Nekje tam na glavno. daleč za gmoto teles je moral biti, surov in nena- Odbija četrt na štiri, morda nekje zunaj, šemljen, morda ni verjel, da ji bo uspelo, morda morda le v njeni glavi. Misli na lučko, s katero ni verjel, da bo zmogla, a ona ne bo spustila je prečesaval avto, in na to, kako nenavadno maske, ne, ne danes. miren in zbranje lahko človek v takih trenutkih. Pravzaprav je mislila, da bo težje … in lažje Zdaj v kosteh čuti utrujenost, kapljica za kaplji- obenem. Prav prijetno so se pomenkovali, mora- co se kopiči, carnem levare, dvigniti meso in ga la je priznati, da tega ni pričakovala. Tudi ko ubiti, veke postajajo vse težje, mirna je, kot že se je razlegla glasba, je ni povleklo samo vase dolgo ne, osvobajajoča ranljivost pred popolnim kot vedno poprej, čisto mirno je sedela za mizo tujcem je zamašila vse drobne pore in praznine in s krožnika strgala ostanke riža. Edino ko so zadnje karnevalske noči. na mizo prinesli salso in jo je posrkal tok udar- Mogoče je v resnici kaj popila, nocoj je bil jajočih stopal, jo je zaščemelo, da bi zapustila karneval; dokler je trajal, je bil realnost, način dvorano, a se je zadržala. To noč je bila nekdo življenja, dokler je trajal, je bilo dovoljeno vse. drug, bila je sredi velikega karnevala, kjer se Vse – – –? lahko zgodi vse ali nič, ko ritem teles postaja vse Misli na tisto drobno rumeno lučko in se močnejši, red, ki vdira v strast, in strast, ki vdira nasmehne, cesta se širi, vse tišje je in vse manj v red, in ko se zbudi – – –? ljudi. Bi mu še lahko pogledala v oči? Ko se je pre- Vse – – –? bijala čez plesišče in so se okrog nje vrtinčile Doma ne bo povedala ničesar. Zjutraj bo spirale ljudi, se ni upala ozirati. Maska morda zarana zvonila budilka in bo tako, kot da se skrije obraz, morda ga obleka za hip preslepi, ni zgodilo nič od tega, kar se je zgodilo, in niti ravno toliko, da lahko švigne mimo, ne da bi se sama ne bo podvomila, morda kvečjemu za tre- zares zavedal njene prisotnosti. Občutek, da v nutek ali dva, potem pa bo življenje teklo dalje. resnici ne bi smela biti tam, je bil z vsakim tre- Vse do trenutka, ko bo nekega večera spet zazvo- nutkom približevanja močnejši. nil telefon. Morala je oditi pred polnočjo. Dokler traja, je karneval nova realnost, način življenja, dokler traja, je dovoljeno vse. Ob polnoči se urok razbli- ni in karneval se konča. Po tistem ni smela ostati niti minute dlje. Petnajst do polnoči bo tiho vstala in neslišno 14 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Marko Kristan so zveri, ki jim je lovski nagon mnogo bolj pri- maren kakor sodobnemu človeku. Vsekakor pa je mačkov lov dosti bolj naraven, kakor je daljno- Henrijeve oči gled na vaši puški in sintetična elastika na moji harpuni. Henri lovi samo s talentom, kremplji in Predator zobmi. Midva pa za lov potrebujeva pomagala. V očeh matere narave sva prava lovska kripla, LEPOSLOVJE skratka manj upravičena na lov kakor so zveri.« Utrujen od dnevne doze kapitalizma se v »Madoooona, na to pa nisem pomislil,« se svetlobi cestne razsvetljave vlečem od avta proti majavi končno dvigne na intelektualni nivo bloku. Stara poškodba kolena, ki se občasno homo sapiensa v obdobju kognitivne revolucije. oglasi, mi lomi ritem korakov. »Lahko noč.« »Kss, kss,« pokličem mačka na najin, sikajoč način. Henka nikjer. Upam, da ne bo zopet pre- Končno domača kljuka. Kljuka, ki se pod spal v skladišču MKC kafiča. Nocoj ga rabim. težo dlani povesi v spodnjo točko, se skupaj z Rabim ga, da mi pozdravi koleno, umiri misli vrati pomakne v notranjost stanovanja in v tej in zgladi čustva. Ko končno dosežem stopnice v točki ostane tako dolgo, da se po presenečenju blok, mi v hrbet udari težka sapa. Sapa bitja, ki zopet zberem. hodi po dveh, gradi mostove, mesta, laboratorije »Pa daj, Heeenk. Ne že spet, nooo.« ..., se množi, si barva lase, črpa nafto, si briše Na notranjem predpražniku golobje krilo. rit, laže, strelja leve v Afriki samo zato, da bi na Kratek hodnik, kakor tudi kuhinja prekrita nekoga napravil vtis ... Zaslutim pogovor, ki sem s preprogo, stkano iz finega ptičjega perja. se ga naveličal še preden se je začel. Pogumno stopim v dnevno sobo. Ostanki ptičje »Dober večer, sosed.« agonije. Golobji drek na klubski mizici, na sede- Zaslutim, da bo zoprn. Nadenem si fris fajn žni dva. Sredi okna krvav madež. Perje povsod. si, mudi se mi ter se obrnem. Pred mano stoji Grozoviteža nikjer. Nič. Najbolje, da počistim. pojava, ki se maje proti vsem stranem sveta Če se prav spomnim, sem sesalec včeraj pustil kakor kakšen nestabilni homo erectus, ki se je v spalnici. prenažrl fermentiranega sadja. Če je bil motiv zločina pojasnjen že na sto- »Dober večer tudi vam in lahko noč.« Pri pnicah pred blokom, sta se v spalnici našla še poskusu bliskovitega pobega me ovira boleče zločinec in truplo. Na blazini golobja glava, koleno. sredi postelje polovica trupelca, notranji organi »Eeeee, a je tisti črni maček vaš?« ter še neprebavljena koruza po celi postelji. Ob »Ne. Ni moj. Samo sobivava ter skrbiva eden vznožju postelje leži majhna črna gmota. za drugega.« »Prase,« rečem skoraj nežno, saj iz te gmote »?????« svetita vame dve rumeni lučki s tistim ponosom, »Ja. Moj je,« se prilagodim v upanju, da se ki ga premore mladoletnik, ko pred svojo mamo bo pogovor hitro zaključil s kakšno muci, muci, položi polovico svoje prve plače z besedami: to buci, buci traparijo. je za skupno gospodinjstvo, pa kupi si kaj. Vedno »A veste, da lovi ptice?« mi pusti polovico plena, četudi vem, da bi lahko »Ja, vem. Včasih si kakšno še na pol živo pri- sam zmazal goloba in pol. nese domov.« Nadaljujem z prijaznim glasom: »Poslušaj »Pa se vam to zdi prav? A nimate radi ptic?« me zdaj, zmešana mačka. Jaz golobov ne jem. Nadenem si fris no, ja, če že siliš, se pa dajva. Niti s polento. Enkrat še! Enkrat še, pa ti bom »Seveda jih imam rad. Vse živali imam odgriznil rep in ušesa, ti požgal brke ter te odpe- enako rad. Na Henkov plen gledam pač kot na ljal na sredino Dobrave, pa najdi nazaj brez predatorjev ulov. Vzelo mi je kar nekaj časa, da anten, če zmoreš,« zraven sem ga nežno čohljal sem sprejel pravila te krute igre narave, a druge za ušesom. Tam, kjer ima najraje. Oba sva bila možnosti sploh ne vidim. Pravzaprav mu v šali zadovoljna. On, ki je dojel pozitivno energijo vedno čestitam lovski blagor, ker sem pač vesel mojega jamranja, in jaz, ki sem z grobo vsebi- za njegov osebni uspeh. Saj ste tudi vi lovec, a no povedanega zadovoljil svoj racionalni in bolj ne?« strogi del osebnosti. »Jaa, ravno zato sem mislil ...« No, tudi jaz sem lovec. Sicer podvodni, pa še Jebi ga. Kdor nikoli zavestno ne napravi to zadnje čase bolj poredko, a dovolj, da razumem kakšne neumnosti, si je sam kriv za dolgočasno lovski nagon, ki me sili v prastar način prežive- življenje. tja, četudi bi ribe lahko kupil v ribarnici. Mačke O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 15 Tim Verdinek Učenčeva domislica (odlomek) LEPOSLOVJE Ob mestnih pločnikih so cestne svetilke jo, gospe s svojimi gospodi – pogosti obiskovalci nameščene s senzorjem, ko se dovolj stemni. Pri tega predela – se med budnim opazovanjem spra- glavni cesti stari, visoki, sivkasti drogi, lestvene šujejo, kdo je ta mož. Lučkar v razširjajoči gruči boke pa krasijo še starejše, nižje, s črno pobar- ob poltovornjaku ne prepozna nobenega znanca, vanim železom, plesalke s širokim krilom, vitko zato se brž loti dela. Najprej si ob svetilki razširi postavo, lučjo v stekleni kvadrasti glavi, na eni na ramah nošeno lestev. Gruči se pridružujejo ploskvi z majhnimi vratci, ter isto-črno pričesko. mlajši, starejši, v lučkarju zaznajo glavno atrak- Sprehajalcu se med hojo povsem ob robu raz- cijo. Ko spleza na vrh lestve, ga občudujejo, da je stavlja hribovita pokrajina z gozdovi, kandelab- zmožen brez napora zlesti tako visoko. Ko odpre rov estetika mu prikaže nekam čaren del mesta, majhna steklena vratca, so navdušeni, kako hitro odsekan od tistega pri glavni cesti le ulico stran. jih je našel. Ko z roko seže po žarnici, so pre- Skrb za osvetljavo robnih delov mesta je davno strašeni, da ga strese tok elektrike. Ko mu spo- že prevzel domačin, odgovornost za izobliko drsne in z močnim sunkom prileti na trda tla, so pločnikov, luč, potrebno retuširanje črne barve prepričani, kako mu tehnike pobiranja še zdaleč na svetilkah; lučkarja od nekdaj fascinira vtis, ki niso tuje. ga na potkah med stavbami in travniki ponoči Po sekundi dramatične pavze, da bi se lučkar ustvarijo. Na ta obrobja je večina meščanstva premaknil, se v gruči razleže vreščanje različnih vezana z lepimi spomini razburkanih popivanj, odzivov. romantičnih snidenj, posrečenih spoznavanj. »Ubogi lučkar.« Tudi lučkarju se nasmiha ob misli, da je to delo, »Preklete lučke!« skrivnost mesta, nekaj čisto posebnega. »Pametnejše lučke rabimo!« Možakar, vesel po srcu, že vse življenje spra- »A je vse v redu?« vlja ljudi v boljšo voljo. Maskota mesta, vzgled »Lučk tukaj sploh ne rabimo.« obupancem, kako se z vztrajanjem pri strasteh »Kaj se tu dogaja?« da premagati naveličanost nad njimi. Suhljat, »Si videla tiste majčke?« zdaj plešast, na zatilju z daljšimi svetlimi kodri, S strani v pomoč priteče mož v karirasti spredaj z modrimi očmi in temno krožno brado, srajci, množica se zgrne pred nezavestnim luč- nikomur nikdar ne pride v napoto, česar tudi karjem, najprej potisne moža vstran. Zaznati nikoli namerno ne poskuša, ne priti namreč. je paniko, mladostniki odhajajo, otroci kričijo, Ljudje so zaljubljeni v lučkarjevo pristnost, najsi starejši jočejo, iščejo telefone, bentijo, kličejo zaradi lastne vneme najsi truda za vse njih. Ko, rešilca. Nihče se ga ne dotakne, zato so v šoku sicer poredko, zapleše svoj delovni ples z nebe- nemirno razporejeni pred njim. Najbolj vznemir- žečimi plesalkami, se mimoidoči kdaj ustavijo, jeni si prižigajo cigarete, nekateri se razburjajo da navežejo stik z njim. Ženske povpraša, če jim nad tegobami doživetih pripetljajev. je všeč podoba ulic, kako bi jih lahko še olepša- S približujočim tuljenjem sirene rešilca, se v li, moškim razloži, kdo je postavil svetilke, kako ulici slučajno pojavi Erazem v pohodniški opra- so včasih skrbeli zanje, z otroki se pa rad pošali, vi. Zagleda moža v karirasti srajci, s prekriža- najraje z zgodbico, da v svetilki živi sijoče bitje nimi rokami opazujočega hrupno množico čez in ga mora na vsake toliko mesecev nahraniti. cesto. Plešast mož, s škarjami v polobroču pri- Zgodbica se je prijela v mestu, ker jo starši s striženih kratkih sivih las, podobne sive brade, spodbujanjem razmišljanja svojih otrok še danes v stari zbledeli rdečemodri karirasti srajci s pra- nadgrajujejo v več različicah. Postala je znana znim žepom na srčni strani, s črnim pasom pre- kot lučkarjeva pravljica. pasanih svetlomodrih kavbojkah s hlačnicami Iz navade, da k vsem pregledom svetilke pri- komaj do belih jezikov superg – ne zgane se z stopi s svojo lestvijo, se z njo naloženo na polto- ustavitvijo rešilca pred svojim nosom. Množica vornjaku pripelje v kotni del mesta, kjer parkira se razkropi na dva dela, da reševalca lažje dospe- na ovinku pred butikom, cvetličarno in lekarno. ta do lučkarja. V hipu ga položita na nosilo, pri- Na vrh sivih ob glavni cesti se dvigne z dviga- neseta v rešilec, odpeljeta v zdravstveni dom, a lom, vtem ko do ravno dovolj nizkih plesalk rad se nemir v množici vseeno ne poleže. Erazem, pristopi bolj osebno. Ker ga v trgovinah poznajo, prihajajoč z zmedenimi občutki, ni bil navzoč se nad začasnim predparkiranjem ne pritožuje- predhodnemu zapletu. Ne svita se mu nič, kar 16 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 bi lahko bilo hudo narobe. Najprej se mu zazdi, sobo vstopati mladeniča. Prešine ga misel, da je da je množica sprta z možem v karirasti srajci, a v sobi sam in da v bistvu ni nikjer nikogar. Ni mu kmalu spozna, da se gospe med jokom, gospod- jasno, kaj počne mladenič v sobi. Bočno se obrne je med tolaženjem sploh ne brigajo zanj. Da bi k njemu, da ga ne bi vrat zabôlel. Če bi ga srečal izvedel, kaj se je zgodilo z dobrim lučkarjem, se na cesti, ga ne bi poznal, a zapomnil bi si ga po približa osamelemu možu. Ko se ta še vedno ne nedoločljivi lastnosti. Fant zapre vrata, se ustavi zgane, ga Erazem prepozna. Spomni se na škr- pred njimi. Lučkar se ga ne zboji, fantove mirne LEPOSLOVJE bastega človeka, zadnjič obrekovanega v baru, drže, osorno zazrte vanj. Opazuje ga ležernega, z nevidenega že od osnovne šole. Odmakne se za rokami v hlačnih žepih, če bo kmalu dojel, da je korak, saj po govorici telesa razbere, da bi ga raz- zašel v napačno sobo, a si fant ne premisli. Zelo jezil z vprašanjem o lučkarju. počasi ga starec vendarle prepozna, med bulje- »Kaj tam govorijo ljudje?« njem, ko si iz škatle cigaret v žepu eno prižge »Mesto govori, ne ljudje,« mu presenetlji- in začne kaditi. Starec dojame, kdo koga čaka vo hitro, brez najmanjšega premika odvrne spregovoriti. mož. Odgovor ga samo še bolj zmede, prepri- »Malo se bom razgledal,« izreče s prestraše- ča Erazma, naj se raje pridruži odhajajočim iz nim glasom. gruče. »Izvoli, vzemi si čas,« ga mladenič neobzirno »Velika je ironija, da veseli nikdar ne razu- kar tika. S kimanjem ga spodbuja, mu pritrjuje, mejo neveselih,« nadaljuje mož, zdaj s pogledom naj se obrne in razgleda. Lučkar se, s tratenjem na Erazma, preden bi začel prestopati cesto. časa z očmi na prazni steni, trmasto zasuče, da Njegovi krti se mu osamijo po glavi, v presko- bi dal védeti, kako ni upošteval fantovega spod- ku zaupanja ju povežejo grenko priznanje, da bujanja. Še pred kratkim zaskrbljen od zadržkov spadata med nevesele, in zračne uteži, ki jih ne stopi naprej, odpre okno nad sprevodom prija- izustita. teljic po pločniku, njihovim plesnim rajanjem. »Neveseli se še med sabo ne razumejo.« V sobi zdravstvenega doma, postavljenega ob »Veselje ti zamegli spomin.« prostranem bregu na vrhu z drevesi, se spominja, Erazmovi krti se ob zaznambi ogroženosti kolikokrat je z višav nagovarjal mesto, mu sij luči razrijejo globlje, kjer trčijo, brez usmiljenja pra- v nočeh bodril domišljijo, kako je v mestu preži- skajo drug po drugem. Prisilijo ga, da obstane vel nekaj dragocenih let. brez besede, namenjene možu v karirasti sraj- »Boš en čik?« ci, ideje sporočiti množici, fantaziji ovekovečiti Ko se obrne, vidi fanta z odprto škatlo ciga- Linino lepoto. Po razburkanem dnevu se izčrpa, ret, kako se je tiho približal ob oknu. osvežilno zehanje ga le spomni na spanec, da »Daj. Kje pa si, smrkavec, dobil cigarete?« bi se mu ob velikem kozarcu mrzle vode najbolj »Kupil sem jih na bencinski črpalki. Lahko, prilegel. Ko se gruča razkadi, uvidi, da je sam da so zanič, ne bi védel.« na pločniku. Od razburljivega incidenta ostaneta »Kako pa lahko ti kupiš –« pred trgovinami ugasnjen poltovornjak in ob sve- Lučkar utihne, vzame ponujeno cigareto in tilki razširjena lestev. vžigalnik, da si jo prižge. Med kajenjem se skozi okno sprehodi po vzpetinah. Pod učinkom raz- Zjutraj se lučkar prebudi na trdo podvihani vlečenega časa ga po dlakah na golenih pobožajo rjuhi edine postelje v prostorni, snažni samo- konice travnih listov, sprehajajočemu se v spo- stojni sobi. Po svetlobi skozi okna ugotovi o dnjicah, ko jih v naglem pobiranju rumenih regra- zgodnosti dneva. Ko na steni zagleda ogledalo, tovih cvetov preleti vse po bregu. Nepričakovano umivalnik, gel za razkuževanje, se zave, da je v se mu zasolzi, trdo pridrži cigareto med prsti, da zdravstvenem (?) domu. Z občutkom, da si bo mu ne pade na tla, z drugo dlanjo se pritisne po kmalu opomogel, zaradi česarkoli je že tam, se licih. Na oster ukaz mladeničevega zavzdiha luč- previdno valja po postelji, razsodi, da si ni poško- kar še drugič odgovori z obmolkom, med globo- doval telesa, raztegne svoji nogi proti oknom, ju kim vdihom se spet zagleda skozi okno. sprosti, upadajoče-bingljajoča uvela rožna lista »A čik je dober?« ga mladenič klepetavo vpra- v lahnem vetru brez podpore. Sedeč na ležišču, ša. počasi vstane. Z naravnavanjem ogromne libe- »Zanič je,« prizna lučkar, spravi oba v smeh. le, z rokami ohranja ravnotežje, se s počasnimi Mladenič stisne nasmejane ustnice, skuša prikri- od-pêt-do-prstov koraki stopnjujoče hitro razho- ti svojo nerodnost. di po sobi. Na polovici lahkotnega sprehajanja »Pardon,« z dvignjeno roko razmiga prste v od umivalnika do oken, ko se mu že začenja opravičilo, kako res ni nameraval. smejati, zasliši hipno škripljánje vratne kljuke. »Za to priložnost je dovolj dober,« ostane luč- Ne da bi se cel obrnil, z zasukom glave opazi v kar priseben, da se mladenič spet zasmeje. O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 17 Rajka Medunc Retuša LEPOSLOVJE Pri cerkvi ali pa pred matičnim uradom, poročni šopek, sebe pa še najbolj po brkih. čisto mogoče bi bilo tudi pred gostilno Dom, Edino s tem dvojim je bil retušer zadovoljen saj z belega ozadja, to je stene, pred katero in se ju ni dotaknil. Vse ostalo je s kakšno sta se postavila ali bila napotena, objekta ni popravo preuredil. mogoče z gotovostjo prepoznati, ju je med Dogovoril sta se, da bo uokvirjeno foto- poročnim obredjem slikal potujoči fotograf. grafijo odnesel domov in če bo žena po ogle- Nenaročen. Vse brez kakršnihkoli obligacij. du prikimala, bo poravnal kupnino. Naj kar Bodoče slike, ki se šele bo sčarala na belem stopi z njim. papirju v njegovi temnici, mladoporočen- Seveda je bil mamin odgovor ja – k odlo- cema ni bilo treba zaarati. Dovolj je bilo čitvi je pripomoglo dejstvo, da je bila to le vandrajočemu pazi, ptička na licu mesta edina fotografija s popotnega dela njunega posredovati svoj naslov, ki ga je baretkar z poročnega obreda, se pravi s poti do matič- Minolto zapisal v notes iz njegovega gornje- nega urada in kasnejšega obreda v cerkvi. ga suknjičevega žepka. Če stranka tega ne Predvsem pa: na njej sta bila sama. Vse želi, jo bo pa našel tudi brez te zaupnosti. ostale fotografije so zamrznile dogajanje In to je bilo vse. Zaenkrat. Potem je potu- z ohceti, ki je bila na nevestinem domu. In joči v domačem studiu fotografijo razvil, na njih so bili svati deležni večje pozornosti povečal, tudi retuširal, če je bilo potrebno. kot onadva. Saj – fotografija je bila draga in In za olepšanje se vedno kaj najde. Ujetim nanjo je bilo treba strpati čim več ljudi. In o na celuloidnem traku in pozneje fiksiranim slehernem izmed njih so se v maniri bajanja na fotopapir kakšna ozaljšava ni bila nikoli iz roda v rod napletale najlepše zgodbe. v škodo. Pridobljeno poročno dvojino sta obesila Čez dneve ali celo tedne je takšen potu- na steno v spalnici. In sta jo, če ne večkrat, joči fotograf poiskal modele in jim izdelek vsaj za hipec ošvrknila vsak dan. Tudi leže na ponudil v odkup. In se jih niso otepali. Sploh hrbtu in z nazaj zvitima glavama sta se lahko ko jim jih je na ogled dostavil uokvirjene. pogledala na steni za njima. Pravzaprav sta Kakšen mesec dni po zgornjem spro- s stene nad sabo pazila sama nase. In jima žilčevem eksponiranju, ki je postal edina je dobro delo, da sta že v dremežu zapira- zanesljiva slika o prelomnem dvojinskem la čas s kakšno besedo več kot čez dan. Sta življenjskem dogodku mojih staršev, to je o nemalokrat ošinila sama sebe iz hvaležnosti, poročnem dnevu, je avtor fotografije našel da še vedno sta, a se ni zgodilo samo enkrat, očeta za šankom v mestnem hotelu Gol. Iz da sta se tudi s hudobijo v očeh, ko je bil za torbe je potegnil povečavo mladoporočencev njima velik kreg, v spanje odselila obrnjena in jo pred sabo drže kot na živem štafelaju s hrbtoma drug proti drugemu in stran od postavil na ogled. Ata, tako o tem mno- slike. A glej čudo – ne samo enkrat ju je prav gokrat citirani familiarni spomin, je najprej ta njuna dodelana podoba z dneva zakra- pomislil, da je prineseno pomota ali pa da je mentne zakonske zaobljube zbogala za nada- popil kakšen špricer čez mero, zakaj z ženo ljevanje poti do novega okljuka. se ju je uokvirjena komaj spoznal, tako sta Potem se je zgodilo, kot se je moralo: bila spedenana in deležna številnih elepše- vedno pogosteje si nista več mogla priklicati valnih dodatkov. Je mogoče, da se je v tem v spomin nespedenane podobe drug drugega kratkem zakonskem stanu tako postaral? Ali s poročnega dne, saj je njun spomin prekri- pa sta bila na poročni dan tako srečna. In la mojstrova olepotena povečava, ki je, glej sreča se na obrazu vedno naloži v podobi čudo božje, z leti postajala resnica sama. Če miline in lepote. bi se po čudežu zgodilo, da bi bilo mogoče iz Pravzaprav je na fotografiji ženo z zane- preteklosti priklicati njun pravi, neokrancl- sljivostjo prepoznal po prstih, ki so oklepali jan, neolepšan, neretuširan dvojinski portret 18 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 s poročnega dne, bi zdaj, ko je za njima že LEPOSLOVJE biserna poroka, prisegala, da je njuna resnič- na podoba ta s spalnične stene in ne ona v spominu zakopana. A tam, se zdi, za vedno izgubljena. Pa po dolgih letih tudi ni bilo nobene potrebe več, da bi sploh še bila od tam v resničnost priklicana. Z retušo biti je bilo lažje. In lepše. Retuša je vedno bolj postajala dokument, krpala je krhkost spomina in nadomeščala njegovo nezanesljivost. Tako je dvojina s stene v spalnici postala verodostojen mimesis. In bolj ko je bil spo- min oddaljen od trenutka, ko je zanj škljocnil fotoaparat, da ga je ohranil, bolj je postajala slika dejstvo. Postala je ena in edina, brezpri- zivna resnica. Dokument. Za vse tiste, ki na dogodku niso bili prisotni pa sploh. In če bi restavrator uspel s slike odstraniti vse v foto- grafovem studiu dodano, bi tako vzpostavl- jen fakt za njuno mladež pomenil hudobno distopijo preteklosti, resničnosti pravzaprav. Izruvanje podobe rodbinskih korenin. Pogosteje kot je mama v drži fetusa pole- žavala pod sliko nad glavo, redkeje se je ozi- rala nanjo. Se je zgodilo, da se na fotografiji ni več prepoznala, kakšen utrinek s svoje poroke pa je še znala priklicati. Iz luknji- čavega spomina je zmogla izbrskati tudi kakšno svojo resnično podobo iz takrat še. To je bila posebna milost še znosne starosti: tako to gre – vse zdajšnje je precenjene vre- dnosti, vse minulo je draguljaste cene. Edino za to gre v našem nehanju: tako krmariti svojo pot, da se jo da še takrat, ko je že skoraj do konca odvita, še vredno sprehoditi po kakšnem njenem davno že odhojenem kosu. Boštjan Temniker, Prostor preloma, 2016, patiniran les, 35 x 10 x 8 cm O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 19 Mery Lipuš ODLOČITVE DRAMATIKA (Igra o plebiscitu ’90 in vojni ’91 v Podvelki) Besedilo govori o dveh dogodkih: večeru pred plebiscitom in plebiscitarnem jutru (torej o 22. in 23. decembru 1990, dejanji I. in II.) ter o vojni za Slovenijo – dnevi po 25. juniju 1991, ko je bila raz- glašena državnost, a se je začela 10-dnevna vojna. Prvi dve dejanji se dogajata še pod jugoslovansko državno zastavo, naslednjih sedem pod slovensko. Osebe JOŽE – Anin mož, tih, trmast, doma v hiški v hribu nad Podvelko ANA – Jožetova žena, gospodinja, odločna, “trdna k’ skala” MARIJA – delavka v fabriki, Jožetova soseda MARKO – šef izmene v fabriki, “stare šole” TONE – varnostnik v firmi in “radijec”, vedno z malim tranzistorjem STANKO – sosed, teritorialec, “srce na pravem mestu” PETRA – soseda, medicinska sestra, umirjena, strokovna LUKA – mlad fant, komaj polnoleten, poln poguma in nemira MIHEC – dojenček DEJANJE I Večer pred plebiscitom (22. december 1990) ANA: Jože, jaz ti moram nekaj priznati. JOŽE: Kar povej. ANA: Mene je tako skrbi za jutri, bojim se, strah me je … saj veš, volitve pa vse … JOŽE: Oh, moja Ana, česa te je strah? Kaj pa lahko gre narobe? Glasovali bomo za našo domovino. Vse bo v redu, ti rečem. ANA: Ja, saj vem, ampak kaj če se katera država ne strinja? Vse se lahko obrne. JOŽE: Ana, hej! Ne govori tako, ti povem, da se nimaš česa bati. Jutri je zelo pomemben dan. Glasovat gremo za svojo državo. Pomisli na najinega Mihca, ki bo živel v Republiki Sloveniji. Bo lahko rekel: zdaj sem pa ta pravi Sloven’c. ANA: Kako bo to dobro slišati. Najinega Miheca. (Zasliši se trkanje (trkata Stanko in Petra).) STANKO: Dober dan, sosedje! Kaj pa tako žalostno sedita tu? Danes se je treba veseliti! Jutri bo velik dan. Jutri se bo spremenilo vse! Postali bomo SLOVENCI! JOŽE: Ja ja, seveda, samo malo nas vendarle skrbi za vse, kako se bo odvijalo, saj razumeš. PETRA: (Malo bolj hinavsko.) E, vidiš! Nisem edina, ki jo skrbi! STANKO: Saj bo, brez skrbi! DEJANJE II Plebiscit (jutro 23. decembra 1991) (Prihajajo v vrsto pred odrom, stojijo vsi in čakajo, da volijo, tam so že Ana, Petra, Stanko … ostali vstopijo ob repliki.) ANA: Mene takoooo zeeeebe! PETRA: Nisi edina! Tudi jaz bom zmrznila! 20 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 STANKO: Ah, ženske, tako občutljive, hahaha. Meni je čisto v redu. Komaj čakam, da pridem v sobo in da bom lahko na debelo obkrožil DA! JOŽE: Ja, jaz tudi. Komaj čakam, da se ta stres konča! ANA: Gremo, ljudje, na vrsti bomo, jaz že grem not! PETRA: SREČNO! Kako je lahko vesela, prišla je na toplo, mene pa še vedno zebe. (Stanko in Jože se spogledata.) STANKO: Ah, ženske. EDSREAJMISATIKA JOŽE: Hahaha. DEJANJE III Stara fabrika – Tovarna oken v Podvelki, zgodaj zjutraj (Tovarniška sirena ravno odtuli. Na odru dve delovni mizi/stoli, par škatel.) MARKO: Ajde, ajde, ljudje, gremo, čez 10 min morajo ven nova vrata in kasli. Delamo! MARIJA: Marko, roke se mi tresejo. Si ču? Proti Radljam so šli tanki. Cela kolona. TONE: Pst. Tišina malo … Po radiu so novice! … ‘Napetost … premiki enot …’ Eh, šumi. Tu v dolini je antena vedno boga. JOŽE: Na mostu čez Dravo že stojijo naši vojaki. O bog se jih usmili, da bi tanki obstali pred njimi. MARIJA: Mene je strah, Jože. Če se začne … kaj bo z nami? MARKO: Ne bomo zdaj v jok padali. Delo je delo. Plače se ne napišejo same. TONE: Psst! Zdaj, zdaj! … ‘Napadli so … JLA …’ – Slišite? LUKA: (Prileti v kader.) Prihajajo navodila: postavimo barikade in držimo linijo tukaj. STANKO: Jaz grem k mostu, kdo si upa, pa naj gre z mano. To ni več hec. JOŽE: Ana je doma z malim. Moram gor, domov, da povem novice. Ko to naredim, pridem nazaj dol pomagat. MARIJA: Pojdi, Jože. Mi bomo ostali tukaj, varovali, kar še imamo. MARKO: Pojdi. Družina je prva. Samo pridi nazaj, ko urediš. TONE: Vzemi radio, za vse informacije. Baterije bodo še nekaj časa držale. (Ropot tankov, kratka tema.) DEJANJE IV Hiša, opoldne (Dvorišče: štrik s perilom, vedro, stara miza, zibelka. Ana obeša rjuhe; Mihec v zibelki.) ANA: Eh, rjuhe so spet težke. Pravijo, da bo dež. Samo da Jože pride zdrav s šihta. JOŽE: Ana! ANA: Jezusmarija, kak sem se ustrašila! Kaj pa je? JOŽE: Na cesti so tanki. Po radiu pravi, da se je začelo. Naši pri mostu že pripravljajo barikade in okope z vrečami s peskom. Doma pa morava pripraviti vodo v lonce, sveče, dokumente, kak kos sla- nine, moko, malo soli. ANA: Ti nalij vodo. Jaz spravim malega, pa plenice, brisače, odejo. Malo cukra za čaj, če bo jokal. PETRA: (Prileti.) Prihajajo! Prinesla sem malo gaze, obližev, razkužilo. Človek nikoli ne ve. ANA: Hvala, Petra. Na vse misliš. PETRA: Tak čas je, da ne smemo drugače. ANA: Polne roke dela imam. PETRA: Je že v redu. Moram naprej, še h komu. JOŽE: Vodo sem nalil v škafe. Radio bom prižgal, ampak bom dal na tiho, da mali ne bo jokal. (Radio: rahla šuma.) RADIO (izven odra): ‘… kolona vozil … barikade … držimo …’ ANA: Ko smo šli lani na plebiscit, sem rekla: naj bo, samo da smo na svojem. Danes nihče ne ve, koliko nas bo to stalo. JOŽE: Saj bomo zmogli. Skupaj ... STANKO: Prišel sem po Jožeta. Rabimo roke. Pri vrečah, pri cesti. ANA: Pojdi. Če bo hudo, beži v graben. In če bo glasno, si zatakni vato v ušesa. O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 21 JOŽE: Saj nisem več mulc, Ana. PETRA: V redu, no. Samo še to – če koga zagrabi strah, naj diha počasi in šteje korake: ena, dva, tri … STANKO: (Smeje.) Prav. Greva? JOŽE: Bom napisal, kam grem. Če bo kdo vprašal. ANA: Ni treba. Povedala bom, da si ‘tam, kjer je treba’. DRAMATIKA (Jože in Stanko odideta. Ana zre za njima.) DEJANJE V Pri mostu čez Dravo (barikada, večer) (Na odru vreče ‘peska’, lopata, tabla ‘OBVOZ’. Daleč mrmranje motorjev.) MARKO: Ajde, vreče bližje. Tu imate motorke! Zdaj pa podirat drevesa, za ovire na cestah! Naj se vsakega voznika ustavi in vpraša. Gremo! LUKA: Srce se mi trese. In nisem nič jedel od jutra. MARIJA: Tu imaš, Luka. Kruh in zaseka, pa jabolko. Da ja ne boš omedlel, ko bo treba bit frajer. LUKA: Hvala, Marija. STANKO: Zadaj smo postavili pregrado iz brun. Mi bomo v zaklonu za vrečami. Če bodo rinili, ne bodo šli kar tako naprej. TONE: Ej! Poslušajte – naši jih dol držijo. Tudi pri Rušah so barikade. Če bodo Jugoslovani pame- tni, se bodo pogajali. MARKO: Ne vem, kaj bo jutri, danes pa stojimo. (Zvok kolone v daljavi. Vsi gledajo v isto smer.) JOŽE: Ne sekirajte se za ropot. Tudi strah gre naprej, če ga ne držiš za rep. MARIJA: Jože, govoriš kot stara mama. LUKA: Jože … a te je strah? JOŽE: Ata je rekel: ‘Strah pride prej ko pamet. Če ostane, je problem.’ Zato ga stisnem v žep in delam naprej. PETRA: Je vse v redu? A koga boli glava, še koga stiska v želodcu? MARKO: V redu smo. Samo noč je dolga. TONE: Hej! Spomnimo se, zakaj delamo vse to. Za nas ... ZA SLOVENIJO! DEJANJE VI Ob vrečah peska (Ista barikada, jutranja svetloba. Utrujeni, a lažji.) LUKA: Celo noč nisem spal. Ampak jutri … Verjamem, da … STANKO: Jaz tudi. Da potihne hrup, odide strah … vsega je preveč. TONE: Še držimo, fantje! Samo čakamo, da rečejo: mir. PETRA: Ne pozabiti pit. Telo ni iz železa. MARIJA: Jože, pojdi domov pogledat Ano in malega. Jaz te zamenjam eno uro. JOŽE: Hvala, Marija. Bom koj nazaj. DEJANJE VII Anin in Jožetov dom (Doma, na odru samo Ana.) Ko mali spi, pa je v hiši kar naenkrat preveč tišine. Pa vendar slišim vse: kako se v daljavi premika noč, kako ljudem bije srce. Če zaprem oči, vidim Jožeta tam pri barikadi. Jaz pa tukaj grejem čaj in držim hišo skupaj. Rada bi jim pomagala, ampak kaj naj? Lahko sem samo doma in pazim na Miheca. 22 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Rekli smo “ja”, ko je bilo treba, in zdaj držimo, vsak na svojem koncu. Strah pride prej kot pamet – tako je rekel moj oče –. Zato na glas rečem: “Za naše ljudi, za našo vas, za naš narod.” Včasih me stisne v prsih, ko pomislim, kaj vse se dogaja; takrat si tiho zapojem. Naj bo, kar bo, samo da ostanemo svoji. Zdaj pa grejem ta čaj in pošiljam dobro misel čez gozd do barikade, da vas malo ogreje. Držite se, fantje moji – doma vas čakamo, z lučko na oknu. EDSREAJMISATIKA Danes so dovoljene sanje; jaz jih bom držala budne, dokler ne pride jutro. (Rahlo pritisne dlan na zibelko.) Jutri bo nov dan. In mi bomo še vedno tu. DEJANJE VIII Hiša v gozdu, dopoldne (Ana meša čaj. Zagleda Jožeta.) ANA: No? JOŽE: Mislim, da bo. Ni še konec, ampak ni več tako črno. (Sede oz. skoraj vrže se na stol.) ANA: Barikade in … In ti tam … Jaz tu z malim … Pela sem mu staro pesem, da je lahko zaspal. (Zajoče.) JOŽE: Lej, vse bo v redu, ko vsak stori, kar je treba. RADIO (izven odra): ‘… naši vojaki še držijo … Slovenija se NE DA!!!’ ANA: Hvala. Pojdi nazaj, tako sem ponosna nate. Na vse! Kar povej jim. JOŽE: Bom. Jaz te imam … jaz vaju imam rad. Moj mali, adijo! (Poljubi dojenčka, odide.) DEJANJE IX Mirno popoldne (Podvelka, nekaj tednov kasneje) (Pred firmo. Na mizi lončnica, skodelica s svinčniki. Zastava na palici.) MARKO: No, če smo že prišli do sem … Ana, a boš ti? Imaš jasen glas. ANA: Jaz? Joj, ne znam po velikem. Ampak bom. Lepi moji. Lani smo rekli ‘ja’ in letos smo stali, kakor smo znali. Eni pri mostu, eni ob otroku, eni s povojem, eni z lopato, eni z radiem, eni z molkom in stisnjeno roko. Vse to je naše. Za otroke. Da bojo rekli: ‘Tisti v Podvelki so držali.’ TONE: Pa še tisto, kar smo slišali en večer: ‘Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.’ No, sanjali smo … zdaj pa gremo v naš jutri. LUKA: Hvala vam, stari in mladi. Da sem imel koga držat, ko me je ujel strah. PETRA: Če bo kdo rabil … še vedno imam obliže. STANKO: Pa lopate tudi. Za vrt, ne več za vreče. JOŽE: Ajde, gremo delat. Ampak zdaj po naše in na svojem. (Kratek tih napev; zastava se rahlo zatrese.) Uredniško pojasnilo. Besedilo podpisuje Mery Lipuš, devetošolka OŠ Brezno - Podvelka. O plebiscitu in vojni v Podvelki je največ izvedela doma: od očeta in 20 let starejšega brata pa mame, sosedov, nekaj tudi v šoli. Zastavila si je cilj: o teh dogodkih napisati igro. Toda kako se tega lotiti, narediti? Za uslugo je zadolžila UI. Tako je bilo sproducirano dramsko besedilo (ostaja arhivirano), ki pa pri njeni učiteljici slovenščine Nini Vožič Makuc »ni pilo vode«, kot se reče. Bilo je papirnato, neprepričljivo, plehko – z lahkoto prepoznan strojni izdelek. Na pobudo N. V. M. se je pisanja lotila sama, iz prve roke (izha- jajoč iz slišanega o dogajanju pred tridesetimi leti in še kakšnim več ter ob očetovih sugestijah) in nastale so Odločitve. Le še kakšen uredniški poseg za tukajšnjo objavo je bil potreben. Ko je besedilo natisnjeno, mu ni več usojeno izgubiti se v spletnem vesolju, kvečjemu na knjižni polici. O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 23 Karla Zajc Berzelak Gusti Stridsberg in HARTENŠTAJN ESEJISTIKA Kot smo lahko videli iz do sedaj objavlje- ni banka prevzela gradu. Na Hartenstein je nih zapisov v Odsevanjih, je življenje Gusti zahajalo mnogo tujcev, pisatelji in umetniki Stridsberg kljub mnogim znanim zgodbam in so bili vsakdanji gosti. Radi so tja zahaja- epizodam še vedno le njena nikoli razkrita skriv- li tudi aristokrati, kot grofica Herberstein, nost. Z življenjem človeka navsezadnje ne more grof Oršič in drugi. Tudi židje so bili tam- biti drugače. Z njenim pa sploh ne. kajšnji gostje pogostoma. Gospodarstvo na Hartensteinu je pa šlo rakovo pot. Mlada Vse pa kaže, da je podobno tudi s posestjo Jirku sta imela celo krdelo hlapcev in dekel. in dvorcem Hartenštajn. Spomini nanju bi se V hlevu je bilo do trideset krav, več konj itd. zabrisali, kot so utonile v pozabo podobe življe- Delala sta razne poskuse, iz knjig zajemala nja na drugih izginulih gosposkih posestih v bli- učenost o dobrem in plodonosnem kmetova- žini Slovenj Gradca – na Gradišču, Galenhofnu, nju in – zapravila posestvo. Legnu1 – če jih v svojih literarnih delih ne bi Zakonca Jirku sta imela hčerko Marjeto. V vedno znova oživljala nekdanja lastnica Gusti osnovno šolo ni hodila, šolski upravitelj g. Jirku, kasneje Stridsberg. V romanu Mojih pet Franc Kavčič, sedaj ravnatelj nižje gimnazije življenj je Hartenštajnu namenila célo poglavje v Limbušu pri Mariboru, je hodil deklico na in ga uvrstila med pet najpomembnejših postaj dom učit. Na koncu leta je deklica delala izpit svojega življenja – Dunaj, Hartenštajn, Moskva, na osnovni šoli v Šmartnem pri Slov. Gradcu. Španija, Stockholm. Po osnovni šoli je študirala Marjeta v Švici, univerzo pa končala v Beogradu. Leta 1942 je O tem, kako se je njeno življenje zapisalo v odpotovala v Ameriko, kjer je že več let pro- spomin zaposlenih na Hartenštajnu, sem sprego- fesorica zoologije na univerzi v Berkeleyu v vorila že v prejšnji številki. Tokrat za izhodišče Kaliforniji. ponujam zapis slovenjgraškega župnika Jakoba Že leta 1919 sta se Jirku sodno ločila in Sokliča.2 Bernard je končal medicino na Dunaju. Kot zdravnik je deloval najprej v Ljutomeru, nato v Strigovi in končno v Karlovcu, kjer je 1949 Gusti Jirku umrl. Po narodnosti je bil Čeh. Gusti Jirku je kasneje postala žurnalistka in je dunajska židinja, krščena. Njen oče je bil kot taka živela nekaj časa v Avstriji, nato na bogat lastnik dunajske banke, Mayer. Ob Češkem in pozneje v Nemčiji in se slednjič inflaciji je doživel finančni polom in je napra- preselila na Švedsko.3 Tam se je spet poro- vil samomor (?). Gusti je od mladosti doži- čila in postala gospa Stridsberg. Tam na vljala prvovrstno vzgojo. Njena guvernanta Švedskem je že precej let in zavzema važen je poleg nemščine in francoščine obvladala položaj šefa odseka za kulturne zveze z ino- tudi angleščino in tako je mlada Gusti še pred zemstvom pri zunanjem ministrstvu. Pod šolsko dobo obvladala tri jezike. Na Dunaju imenom Stridsberg je popularna pisateljica in je absolvirala licej, nato pa je bila več let v je napisala več romanov v švedščini. Še vedno Parizu in Londonu, kjer je študirala in prejela ljubi Cankarja »mite dem gleichem Wärme«, diplomo za pouk angleščine in francoščine na kot se je izrazila v pismu, ki ga je pred par srednjih šolah. V tujini je ostala do prve sve- meseci pisala g. rav. Kavčiču. tovne vojne. Med vojno je živela na Dunaju, Jirku in Cankar! Da je do prestav Cankarjevih kjer je spoznala sanitetnega praporščaka del prišlo, je glavni pobuditelj g. rav. Kavčič. Bernarda Jirku in se z njim poročila. Takrat Ko je Jirku prišla v Slov. Gradec na grad ji je njen oče kupil grad Hartenstein pri Slov. Hartenstein, se je hotela naučiti slovenščine. Gradcu. Tu sta živela mlada zakonca, dokler Ker je šolski upravitelj Fran Kavčič že učil njeno hčerko, se je pri njem učila še sama in 1 Med pisanjem tega besedila sem po naključju odkrila spomine se slovenščine dobro naučila. G. Kavčič ji je vnuka posestnikov z Zavlarja – Feldenhofna. Več o tem mogoče v naslednjih Odsevanjih. 2 Pismo je nastalo v letu 1951 na prošnjo Viktorja Smoleja, literar- nega zgodovinarja, kritika, prevajalca in urednika. Shranjeno je 3 Ti podatki so zelo pomanjkljivi, saj najbrž ni vedel za njene poti v NUK-u. in izkušnje v Sovjetski zvezi in Španiji. 24 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 bral večkrat iz Cankarja, ki ji je prirastel k Zapis gospoda Sokliča vsebuje kar nekaj srcu. Začela je najprej prestavljati male črtice napak: Hartenštajn naj bi kupil Gustijin oče4 in njeni prevodi so bili tako dovršeni, da jih je – dejansko ga je kupila sama; posest naj bi pre- Prager Tagblatt rad priobčil. Ko je začela pre- vzele banke – posest je bila res zelo zadolžena, a stavljati Hlapca Jerneja, je povabila k sebi na lastnica je do zadnjega ostala Gusti Jirku; hčerka Hartenstein nemškega esejista Reinhardta, Marjeta naj bi bila profesorica zoologije – bila je ki ji je stal ob strani pri delu in ji poiskal strokovnjakinja za mikrobiologijo, imunologijo ESEJISTIKA tudi založnika. Zanimivo je, da je ravnatelj in medicinsko parazitologijo; bivši mož Bernard ravenske gimnazije g. dr. Sušnik prišel s tem Jirku naj bi nazadnje delal v Karlovcu – v resnici pisateljem skupaj v Dachauu. Oba sta imela se je po drugi svetovni vojni vrnil v Ozalj; njeni pegavico. Dr. Sušnik je ozdravel, Reinhardt literarni rokopisi niso nastajali v švedščini, tem- pa je umrl in šel skozi krematorij. R. je bil več v nemščini in so bili v švedščino le prevede- tudi judovskega pokolenja. R. je dosegel, da je ni; Stridsbergova naj bi ob nastanku tega pisma ista založba izdala obe knjigi – prevoda Der bila stara 56 let – če velja, da se je rodila leta Knecht Jernej in Das Haus zur barmherzigen 1892, je bila leta 1951, ko je pismo nastalo, že v Mutter Gottes. Tako je ta slovenski učitelj pri- 59. letu. pomogel do teh lepih izdaj Cankarja v nem- ščini. – G. Jirku je stara 56 let in je še vedno Teh pomanjkljivosti gospodu Sokliču seveda agilna pisateljica. ne moremo zameriti, njegove besede pa dokazu- Govoril sem tudi z uslužbenci z gradu jejo, kako izmuzljiv je spomin in s kakšno lahko- Hartenstein, ki pisateljice niso radi imeli. to kdaj prevzamemo neresnico. Zahtevala je, da so ji poljubljali roko in jo devotno pozdravljali. Z gosti se je zabavala V nadaljevanju bom poskusila predstaviti pozno v noč. Za gospodinjstvo ni imela smi- Hartenštajn, kot ga razkrivajo dokumenti in obja- sla, ravno tako Jirku za gospodarstvo ne. vljena literatura. Tako kot o Stridsbergovi se je Upraviteljica Hartensteina je bila nato g. Reli namreč tudi o njem ustalilo nekaj napačnih dej- Kukovec, ki je sedaj v Sarajevu pri radiu. stev, ki se iz desetletja v desetletje pojavljajo celo Pozneje so se na grad pred Hitlerjem zate- v strokovnih besedilih: Gusti Stridsberg naj bi kali Judje in posebno mladina. Bilo je tam dvorec in posest podedovala; posest naj bi obse- nekako letovišče, še prav posebej za judovsko gala okoli tristo hektarjev in naj bi jo nazadnje deco. Včasih je bilo tam do 40 otrok. Zahajali prevzele banke; zadnja lastnica dvorca in posesti pa so tja tudi drugi gostje, ne prav izbrana Hartenštajn naj bi bila družina Streuer/Streuner; družba. Literati in slikarji so bili med njimi. partizani so dvorec požgali, ker naj bi bila v njem Iz Maribora je zahajal tja slikar prof. Karel nemška postojanka. Dokumenti vsega tega ne Jirak. Sam sem bil samo enkrat, a me je druž- potrjujejo. ba odbijala – kot marsikoga, ki je bil izner- vljen, ko je zašel na Hartenstein. Baje je 1945 Jirku prišla spet na Hartenstein, Poimenovanje dvorca in posesti a je samo pogledala žalostno pogorišče in takoj odšla. Grad je namreč med vojno pogo- Podeželski dvorec in posest v Dobravi se naj- rel. Sedaj je narodna last in spada k drž. pose- večkrat omenjata kot »Hartenstein«, v slovenskih stvu Marenberg. besedilih tudi kot Hartenštajn ali Dobrovski Grad Hartenstein leži pol ure hoda od grad.5 Šmartna pri Slov. Gr. Poleg gradu je jako lep ribnik. Izraz »dobrova« (dobrava) je slovanskega izvora in naj bi zaznamoval »prostor, kjer je Sestavil na pobudo prof. Smoleja Viktorja, listnat, hrastov gozd«. Poimenovanje Hartenstein ki je rabil te podatke za neko svoje delo. pa izhaja iz nemškega prevoda, saj so Nemci slo- vensko ime Dobrava pogosto prevajali z nemškim Soklič imenom Hart ali Hard, kar je v srednji visoki nemščini pomenilo (močvirnat) gozd.6 Pri neka- terih avtorjih se ob imenu Hartenštajn pojavlja 4 Njen oče je umrl že nekaj let pred poroko. 5 V deželni deski Štajerske sta naslovljena kot Gut Hartenstein, v posestnem listu kot Hartenstein. 6 Jezikovna svetovalnica – Urška Vranjek Ošlak, Silvo Torkar (marec 2022) https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5724/sklanja- nje-imena-twiordy-kamen O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 25 še (neupravičeno?) poimenovanje Štreuerjeva, Kolikor sem lahko odkrila, se podatek, da so Štreunerjeva ali Štrenarjeva graščina. zadnji lastniki Hartenštajna bili Streuerji (kar je zagotovo napačna trditev), pojavi že v Leksikonu Med drugo svetovno vojno so nemške obla- Dravske banovine, ki je izšel leta 1937. sti ime »Hartenstein« pripisale kraju Šmartno Sz. od Dobrove stoji Štreuerjeva graščina pri Slovenj Gradcu in Občini Šmartno, posest (Hartenstein). Njeni prvi znani lastniki so ESEJISTIKA in dvorec pa so v svojih dokumentih poimeno- bili gospodje Galli, pozneje grofje Attemsi vali z izrazom Gut Schloss Hartenstein ali samo in Jöchlinger. L. 1878 je družba Hüttenberger Schloss Hartenstein. V posestnem listu je kot Eisenwerk Gesellschaft začela tu žgati oglje. zadnje zapisano tudi ime Dobrovski grad. Dobro ohranjen grad ima obliko lovskega dvorca ter hrani mnoge starinske znameni- tosti; ribnik in konjsko dirkališče. Grad zelo Lastništvo dvorca in posesti obiskujejo letoviščarji. Sedaj ga poseduje rod- bina Streuer.11 Gospoščina Hartenštajn je v letih od 1713 do 1895 obsegala več kot petdeset kmetij,7 sama Podobno se je leta 1980 zapisalo tudi avtorju dvorec in posest pa sta v vseh stoletjih pogosto prispevka o Mislinjski Dobravi v Krajevnem leksi- menjavala lastnike. Zgodbe o tem, kako sta pri- konu Slovenije dr. Ivanu Gamsu. šla v roke Gusti Stridsberg (takrat še Jirku), so nemalokrat romantizirane, k čemur je veliko pri- Dobrovski grad ali Hartenstein, imenovan spevala tudi sama z zapisom v romanu Mojih pet po zadnjem lastniku tudi Štrenerjeva grašči- življenj, toda dejstvo je, da ga je kupila sama. na, je med zadnjo vojno uničil požar. Prvi lastniki so bili Galli, pozneje grofje Attemsi Zgodovina Hartenštajna se je začela na pre- in Jöchlingerji, nato Kulmerji. Le-ti so v 18. lomu iz 16. v 17. stoletje. Prvi lastnik Bernhard stol. poslopje prezidali v lovski dvor, ki je bil Gall z Vodriža ga je prepustil sinu, ta pa ga je že bogato opremljen.12 leta 1630 prodal. O tem, kdo so bili lastniki in kako pogosto so se menjavali, podrobneje govori- Zapleta se torej pri identiteti zadnjega lastni- ta Hans Pirchegger8 in Ivan Stopar9. Prvi je zgod- ka, čeprav ohranjeni uradni dokumenti (pose- bo o dvorcu zaključil z ugotovitvijo, da sta bila stni list gospoščine Hartenštajn, deželni deski zadnja lastnika Marko Benedik (od leta 1912 do Štajerske in Kranjske, zemljiška knjiga, nemški 1918) in Auguste Jirku (od leta 1918), pri drugem popis posesti iz leta 1941 in razlastitvena odloč- pa se je zapletlo. Skoraj povsem enaki kronolo- ba iz leta 1947) Streuerjevih ne omenjajo nikjer.13 giji lastništva je Stopar namreč na koncu dodal: Med zadnjimi posestniki, vpisanimi v pose- »Po svojih zadnjih lastnikih Streunerjih je grašči- stnem listu, so Karl Rauchfuss, Fritz Bullmann, na dobila tudi novejše domače ime Štreunerjeva Mathias in Maria Perko, Peter Zanon iz Zagreba, graščina.«10 Po kom je povzel ta podatek, ni nave- od koder je bil tudi naslednji lastnik Marko del. Zame pa je bilo to nekaj povsem novega, Benedik, kot zadnja lastnica dvorca in posesti pa in ker za Štreunerjevo graščino niso slišali niti je navedena Avgusta Jirku, rojena Mayer, kasneje domačini, sem začela brskati. Zapisi domnevnih znana kot Gusti Stridsberg.14 Dvorec in posest je »zadnjih lastnikov« in posesti se od avtorja do od Marka Benedika kupila leta 1918. avtorja celo razlikujejo. Na vprašanje, od kod takšen zaplet, ne znam odgovoriti.15 V prodajni listini iz 17. stoletja se Hartenštajn omenja kot »Hartenstein«: 7 Zahvaljujem se dr. Vinku Skitku iz Pokrajinskega arhiva Maribor, 11 Krajevni leksikon Dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, Enote za Koroško, da mi je skrajšal pot do posestnega lista in topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodar- mnogih listin, ki sem jih iskala. https://vac.sjas.gov.si/vac/se- skimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev Dravske banovine. arch/details?id=1079056&refCode=SI_PAM/1802/001/051/0000 Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine, Ljubljana 1937, 1&type=&subId=&subLink= str. 553. 8 Hans Pirchegger: Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer 12 Krajevni leksikon Slovenije. IV. knjiga. Podravje in Pomurje. Držav- Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. R. Oldenbourg, na založba Slovenije, Ljubljana 1980, str. 508. München 1962. 13 Ne omenja ga niti Jakob Soklič v svojem pismu, ki je nastalo le 9 Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 4, Med nekaj let po uničenju dvorca, ne pozna ga Jože Koletnik, ki mi je Solčavskim in Kobanskim: občine Mozirje, Velenje, Slovenj Gradec, pripovedoval o stanju posesti po drugi svetovni vojni. Ravne, Dravograd, Radlje, Maribor - Ruše. Viharnik, Ljubljana 14 Posestni list hrani Pokrajinski arhiv Maribor, Enota za Koroško. 1993, str. 39–41. (V nadaljevanju Ivan Stopar: Grajske stavbe v 15 Je mogoče povezano z Gozdnim penzionom Strenn, ki je pred vzhodni Sloveniji.) drugo svetovno vojno deloval v okolici Starega trga, tako kot 10 Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, str. 41. Penzion grada Hartenštajn? 26 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 ESEJISTIKA Katastrska mapa iz 19. stoletja Presenetljivo pa je prevzemanje poimenova- nja »Štrenarjeva graščina« tudi v novejših raziska- vah. Pojavlja se tako v objavah Arhiva Republike Slovenije21 kot tudi v publikaciji Šaleški gradovi viteza Gadolle, ki je izšla leta 2015.22 Čeprav je v originalnem zapisu viteza Gadolle navedeno samo poimenovanje »Hartenstein« (Inhaber des Gutes Gutenhard, und der bergrechtlich robidi- schen Gilt Hartenstein23), so se avtorji odločili v Naslovnica posestnega lista (Pokrajinski arhiv Maribor, Enota za Koroško) prevodu besedila ime dvorca »Hartenstein« sino- nimno zamenjevati s poimenovanjem Štrenarjeva graščina, za kar pa – kot dokazujejo dokumenti H a r t e n s t e i n “ b. W.-Graz. – vsaj v novejšem času ni nobenega razloga. 1637 verkauft Dominik Jöchlinger, Frh. zu Pfannberg, seinen „Edlmanssitz Hartenstein L[eta] 1777 se je podpisoval tedanji lastnik in Windischgräzer Poden« an Gg. Sigmund Andrej Sigmund Jugolič »lastnik pose- Haller zu der Alben und Hallerstein.16 stva Gutenhard in rudarskega Robidovega imenja Štrenarjeva graščina [Hartenstein, Res pa je, da sta bila dvorec in posest od leta Streuer]«.24 1730 do 1736 v lasti F. J. Sternerja, kar mogo- če spominja na Štrenerja ... Res je tudi, da je na Zadnja lastnica Hartenštajna pa je kljub vojaškem zemljevidu, ki prikazuje Mislinjsko vsem zapisom bila Gusti Stridsberg – takrat še dolino v 18. stoletju, del gozda v Dobravi, ki Avgusta Jirku. V romanu Mojih pet življenj sicer se razprostira proti Podgorju, poimenovan kot navaja, da je posest podedovala po materi25, toda Strenar Wald,17 toda ob dvorcu Hartenštajn je listine dokazujejo, da je posest in dvorec kupi- zapisano ime EH Hartenstein,18 na katastrskem la 14. aprila 1918, in sicer za 350.000 kron, kot zemljevidu iz 19. stoletja pa je tudi prostrani nova lastnica pa je bila 20. aprila 1918 vpisana v gozd že Hartensteiner Wald. zemljiško knjigo. Zanimivo je, da je poimenovanje »Strenerjeva graščina« uporabil tudi Jože Curk v prispevku O cestnem omrežju na slovenskem Štajerskem v 17. stoletju19, ki pa posest že v naslednji objavi o tej temi imenuje samo še Hartenštajn. 20 16 Steirische Miscellen: zur- Orts und Culturgeschichte der Steiermark, Herausgegeben J. v. Zahn. U. Moser, Graz 1899, str. 70. 17 Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Karte, 5. zvezek. Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Arhiv Republike Slovenije, 21 https://vac.sjas.gov.si/vac/search/ Ljubljana 1999. details?id=1043696&refCode=SI_ 18 Edelhoff – podeželsko posestvo plemiča. PAM/1875&type=&subId=&subLink= 19 Jože Curk: O cestnem omrežju na slovenskem Štajerskem v 17. 22 Šaleški gradovi viteza Gadolle [avtorji besedil Boris Golec ... [et stoletju. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1. in 2. zvezek, al.]; uredil Tone Ravnikar. Knjižnica, Ustanova Velenjska knjižna Ljubljana 1986, str. 7–15. fundacija, Velenje 2015. (V nadaljevanju Gadolla.) 20 Jože Curk: Prometne razmere med 11. in 20. stoletjem na širšem 23 Gadolla, str. 99. območju Mislinjske doline. Slovenj Gradec in Mislinjska dolina II. 24 Gadolla, str. 100. Mestna občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja, Slovenj Gradec 25 Gusti Stridsberg: Mojih pet življenj, str. 85. Pojavljajo pa se tudi 1999, str. 155. druge variante. O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 27 ESEJISTIKA Prva stran kupne pogodbe Vpis v zemljiško knjigo (Steiermärkische Landesarchiv v Gradcu) (Steiermärkische Landesarchiv v Gradcu) Istega dne kot Hartenštajn je Avgusta Jirku vajena, je propadlo več njunih agrarnih posku- za 50.000 kron kupila tudi sosednjo posest sov. Pogosti vpisi v zemljiški knjigi razkrivajo, Lampretovo, ki pa ga je že leta 1923 prodala. kako sta se mlada zakonca zadolževala in bila včasih prisiljena prodati del zemljišča. Zakaj sta se noseča Avgusta, vajena sveto- vljanskega Dunaja, in njen mož tik pred koncem V poletnih mesecih so se posestniki zadolže- prve svetovne vojne odločila preseliti na sloven- vali. Človek ni živel nič manj prijetno, popo- sko podeželje, lahko samo ugibamo. Sama v toval je, bil na večdnevnih obiskih pri sose- romanu pravi, da sta se z možem odločila oditi dih, gostil v velikem slogu, vendar vse to na na podeželje zaradi njegove bolezni, diabetesa, ki menični dolg v pričakovanju žetve. Banke v ga takrat še niso mogli zdraviti z zdravili; inzulin Mariboru in Celju so nas imele, nas posestni- so izumili šele leta 1922. ke, brez dvoma, za prismojene. Baron X je jamčil grofu Y in grof Y za barona X. V prvih Zagotovo so vojna in s tem podrejanje življe- treh letih sva ‘podpisala’ za nekaj sosedov, ne nja dogajanju na fronti, pomanjkanje, lakota da bi bila terjala običajno vrnitev.28 in visoka inflacija povsem spremenili življenje v avstro-ogrski prestolnici. »Vsak dan se je na Čeprav je posest, ki je bila že obremenjena, stotine tisoč ljudi (policijska poročila navajajo kupila 14. aprila 1918, se je že čez dober mesec število od 300.000 do 500.000) v grozljivih raz- pri Okrajni hranilnici Slovenj Gradec za 120.000 merah postavilo v vrsto, da bi dobili svoj obrok kron zadolžila tudi sama. kruha, kos mesa ali nekaj jajc. Tisti, ki tega niso storili, so tvegali, da ne bodo prejeli ničesar.«26 Leta 1924 je bil spisek dolgov v zemljiški Hartenštajn pa je ponujal vse kaj drugega: »V knjigi že kar obsežen: maja 1918 – 120.000 kron, veži so se mešali različni prijetni vonji: dišalo februarja 1919 – 20.000 kron, marca 1919 – je po sveže pečenem kruhu iz preproste peči na 60.000 kron, marca 1920 – 40.000 kron, decem- skrajnem robu veže; močan duh po jabolkih iz bra 1920 – 200.000 kron. Tako je v začetku velike shrambe; po kolačih iz male shrambe in novembra okoliškim posestnikoma že prodala opojen duh jabolčnika iz kleti.«27 Navidezna idila njivo in pašnik ter del gozda. se ji je hitro krhala, saj je ob pogledu na otroke poslov s Hartenštajna kmalu začutila, v kakšnem Če je izposojeni denar najprej prihajal iz pomanjkanju živijo mali ljudje tudi takrat, kadar Okrajne hranilnice v Slovenj Gradcu, se je kasne- ni vojne. je iskal drugod: pri Hranilnici mestne občine v Celju; Trgovski banki, podružnici Slovenj V Mislinjski dolini se je zanju začelo novo Gradec; veleposestniku Arturju Pergerju iz življenje. Navezala sta stike s plemiškimi druži- Mislinje, Kreditnem in hranilnem društvu za nami iz sosednjih krajev in se navzela bonvivan- Maribor in okolico; Obrtni banki Ljubljana, skih navad umirajočega podeželskega plemstva. podružnici v Ljutomeru, ter pri Hranilnici in A ker vloge zemljiških posestnikov nista bila posojilnici Št. Ilj pod Turjakom. Nekaj dolgov je bilo vrnjenih, a so nastajali novi. Ko je odpoto- 26 https://www.geschichtewiki.wien.gv.at/Erster_Weltkrieg 27 Gusti Stridsberg: Mojih pet življenj, str. 87. 28 Gusti Stridsberg: Mojih pet življenj. 28 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 s Hartenštajnom. Kot odposlanka humanitarne odprave je poskrbela za prevoz cepiv iz Švedske v Jugoslavijo, v Beograd, kar je bila primerna krinka tudi za načrte sovjetskih obveščevalcev, s katerimi je sodelovala med drugo svetovno vojno in ki so želeli, da bi svoje delo nadalje- vala v Jugoslaviji. Izprosila si je dodatno pot v ESEJISTIKA Slovenijo. Njeno ganljivo srečanje z ruševinami nekdanjega doma je predstavljeno v Odsevanjih št. 121/122 in 127/128. Hartenštajn so namreč leta 1943 požgali. Ruševine dvorca in posest Hartenštajn je Prva zadolžnica nova oblast leta 1947 nacionalizirala. Odločba, (Pokrajinski arhiv Maribor, Enota za Koroško) ki jo je 31. maja 1947 izdala Okrajna komisija za agrarno reformo na Prevaljah, se nanaša na lastni- vala in jo je naprej odneslo v Moskvo ter kasne- co »Jyrko Avgusto«. je v Španijo in v Skandinavijo, očitno niso bili poravnani tudi dolgovi do države, zato je bila kar […] smatra se za razlaščeno v korist zemljiške- dvakrat uvedena prisilna uprava. Del terjatev je ga sklada po 14. členu tega zakona v celoti in leta 1940 in 1943 prevzel Artur Perger.29 brez odškodnine za vsa zemljiška posestva na območju Ljudske republike Slovenije, z vsemi Avgusta Jirku se je s Hartenštajna odselila zgradbami, z vsem živim in mrtvim kmetij- med letoma 1930 in 1931. O tem, ali se je vračala skim in gozdnim inventarjem ter vsemi posto- na posest, nisem našla podatkov, zagotovo pa se ječimi pridelki in zalogami lesa, ki so last je v naših krajih morala oglasiti, saj se je v banki Jyrko Avguste, Dobrava pri Slovenj Gradcu. v Ljutomeru zadolžila leta 1932 ter poravnala enega od manjših dolgov v Turiški vasi, leta 1933 […] Obrazložitev: Po dosedanjih uradnih ugo- pa je podpisala še zadnjo zadolžnico, in sicer v tovitvah imajo vsa zemljiška posestva nave- Hranilnici in posojilnici Št. Ilj pod Turjakom. denega lastnika nad 45 ha skupne površine – Stike z življenjem na Hartenštajnu je zagotovo nad 25 ha obdelovalne zemlje in jih lastnik ne ohranjal tudi njen bivši mož, saj se je še leta 1939 obdeluje sam s svojo družino. Zato spadajo pri profesorju Franju Bašu zanimal, ali je še pri- ta zemljiška posestva v smislu 1. odstavka 7. pravljen kupiti »dva mozaika s Hartensteina«. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji pod agrarno reformo kot velepose- Med drugo svetovno vojno so dvorec in stva in jih je smatrati za razlaščena v celoti, posest zasegli Nemci. Policijski komisar je že 15. brez pravice do odškodnine. […]32 maja 1941 imenoval novega upravnika30. Iz nji- hovega temeljitega popisa lahko razberemo, da Oblast je z odlokom in več sklepi preklicala v sta posest in dvorec pred vojno bila v zakupu in zemljiški knjigi vpisane zastavne pravice in ter- da so ju odvzeli lastnici Augusti Jirku. V popi- jatve ter 19. januarja 1953 na podlagi razlastitve- snih obrazcih in poročilih je lastnica zapisana ne odločbe posest razglasila kot del »splošnega kot Jirku Augusta, Jirko Auguste, Jirko Augusta, ljudskega premoženja«. Tudi v posestnem listu, ki roj. Mayer, Jirko Gusti. Opravili so podroben ga je izdala Geodetska uprava Ljudske republike popis parcel, ovrednotili posest in dodali ročno Slovenije, je v rubriki »lastnik« vpisano: Splošno narisan načrt dvorca ter natančno skico parcel.31 ljudsko premoženje Dobrava. Posest so podržavili in nadaljevali z agrarno dejavnostjo. Nadaljevanje zgodbe bi ob usodah posame- znih parcel lahko zasledovali v zemljiški knjigi. Kmalu po koncu vojne leta 1945 se je Gusti, Natančna analiza in interpretacija, žal, presegata tokrat že Stridsberg, zadnjič neposredno srečala namen mojega pisanja. Dejstvo je, da je posest z nekdanjo oznako »splošno ljudsko premoženje« 29 Zemljiška knjiga. Okrajno sodišče Slovenj Gradec. po uspešni dolgoletni zgodbi z letališčem spet v 30 To je bil upokojeni orožnik Tomaž Ovčar. različnih bolj ali manj skrbnih zasebnih rokah. 31 Vse gradivo je shranjeno v Koroškem pokrajinskem muzeju, Enoti Slovenj Gradec. Zahvaljujem se Brigiti Rajšter, Valeriji Grabner Velik del zemljišča z letališko stezo životari, in še posebej dr. Marjanu Linasiju, ki me je opozoril na gradivo in mi prijazno nakazal še kakšno podrobnost, da je zgodba o Gusti Stridsberg in Hartenštajnu lahko natančnejša. 32 Pokrajinski arhiv Maribor, Enota za Koroško. O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 29 nekdanjih hlev sta nova lastnika Jožica in Milan sti strehi kakor dva stebra. Dvakrat na leto so Merzdovnik zgledno obnovila, na parceli, kjer se majali ob sleherni sapici težki bledo modri je bil dvorec, potekajo sobotni sejmi, obnovljen grozdi. Med glicinijami si stopil v dolgo got- je tudi po vojni zgrajen kozolec, velika poslov- sko obokano vežo z njenimi zidnimi vdolbi- na stavba, ki stoji na mestu po vojni zgrajenega nami za madono in svetnike. […] novega hleva, nenehno menjava lastnike, na pre- Široke kamnite stopnice so vodile v prvo nad- ESEJISTIKA težno degradiranem delu pa je zrasel regijski cen- stropje. Tudi tu je ležala vzdolž vse hiše dolga ter za ravnanje z odpadki Kocerod. obokana veža – s tremi okni na prezidku in z oknom na dvorišče. Med vrati, ki so vodi- Opis dvorca in posesti la v sobe, so stale baročne skrinje in stojala za puške in med visokimi svetilniki iz lesa Prva znana upodobitev dvorca Hartenštajn izrezljani svetniki, na stenah so visele lovske je bakrorez iz okoli leta 1681 v Vischerjevi trofeje zraven starih bakrorezov in preproste Topografiji Štajerske. Žal je na njem napisano kmečke madone. Iz tega sprednjega prostora napačno ime Forchstenstein. so vodile ozke stopnice v stolpno sobo s tremi majhnimi okni, skozi katera so v tihih jesen- skih dneh kukali mladi sokoli. Kot kulise za to samosvojo hišo so se vrstili travniki in pašniki, za njimi brezov gozdič, za njim temen smrekov gozd in čisto v ozad- ju Peca – težka gorska gmota. V Peci je spal kralj Matjaž, slovenski Barbarosa, svoje tisoč- letno spanje.33 Kratek opis Hartenštajna se pojavlja tudi v vojaških zemljevidih (v tim. jožefinskih zemlje- Upodobitev Hartenštajna v 17. stoletju vidih ali jožefinski izmeri), ki so nastajali v letih (Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, 1763–1787 in poleg zemljevidov vsebujejo opise str. 39) krajev. V geslu »Dobrovska vas« lahko med drugim preberemo: »Plemiški dvorec Hartenstein je pro- storna in trdna stavba«; v geslu »Vas Presika« pa: S primerjavo Vischerjeve podobe in odlom- »Oddaljena od plemiškega dvorca Hartenstein ka iz romana Mojih pet življenj lahko ugotovimo, 1/3 ure. […] Gozd Strehnar je vseskozi visok in kako močno je lovski dvorec ohranil svojo prvo- gost, ob dobrem vremenu bi ga lahko konjenica tno podobo še na začetku 20. stoletja. povsod prešla, sicer pa so tla mehka.«34 Podrobneje pa sta dvorec in posest opisana Tisoč jablan je obdajalo v štirih redeh v širo- v topografskem leksikonu za Štajersko, ki ga je v kem polkrogu staro hišo in v dvojnih vrstah 19. stoletju uredil Josef Janisch. obrobljalo drevored, ki je vodil navzdol k deželni cesti. HARTENSTEIN Grad in posestvo v občini Hiša je imela debele zidove iz velikih, neobde- Dobrova, okrožje Slovenj Gradec, pol ure lanih kamnov. Med režami in razpokami so južno od Slovenj Gradca. Grad je prostorna rasle trave in drobne zeli. V osrednjem delu stavba brez arhitekturnih posebnosti, nedav- je naprej pomaknjeni stolp presegal stran- no preurejena v lovsko kočo na razvodju ski krili za nadstropje. Levemu stranskemu med Mislinjo in Podgorskim potokom, sredi krilu je bila prizidana kapela. Dve stopnici gozda, komaj pol ure vožnje od okrožne sta vodili v velik obokan prostor, ki je dobi- ceste, ki vodi v Celje. V njem živi gozdar val svetlobo skozi zamrežena gotska okna. barona Dickmanna35, pripada pa železarski Znotraj si prišel po oglatih, ozkih stopnicah v eno izmed sob za tujce v prvem nadstropju. 33 Gusti Stridsberg: Mojih pet življenj, str. 87–88. Drugo stransko krilo je stalo s svoji širino 34 Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Opisi, 5. zvezek, sek- vzdolž »zelenjavnega vrta«. Na nepravilni in cija 148. Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana 1999, str. 9. težki zgradbi je bila skodlasta streha, kakor 35 Baron Eugen von Dickmann-Secherau (1793–1863), najpomemb- lahek klobuk na glavi velikana. Sredi stolpu nejši lastnik plavžev na Koroškem. Po angleškem vzoru je v Hüttenbergu uvedel novo tehnologijo vpihovanja toplega zraka podobne sprednje zgradbe so bile zbledele v plavže. Da bi skrajšal pot za dovoz oglja, je zgradil cesto čez hrastove duri, uokvirjene z gosto sprepleteni- prelaz Klipitztörl, ki še danes povezuje okrožji Wolfsberg in Šentvid ob Glini. Leta 1844 je postal polovični lastnik železarne ma glicinijama, ki sta štrleli navzgor k skodla- Prevalje. 30 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 družbi Hüttenberg, ki tu proizvaja oglje in ga Ob neproduktivnem zemljišču je zapisano, da je izvaža na Prevalje. tam tolmun. Skoraj povsem enak zapis se pojavi v sklepu, ki je bil izdan 14. oktobra 1924. Z njim Prejšnji lastniki so bili Galli, Attemsi in so popis zemljišč z deželne deske Kranjske pre- Jöchlingerji. Leta 1730 je lastnik posesti postal nesli v zemljiško knjigo.38 Franz Josef Sterner. 20. avgusta 1736 jo je kupil Georg Josef Schröckinger von Neuenberg. Leta O tem, kaj se je z dvorcem in posestjo doga- ESEJISTIKA 1750 je bila v lasti Julijane, baronice von Kulmer, jalo v tridesetih letih, ko sta oba z bivšim možem leta 1798 pa Johanna Nepomuka, barona von odšla, so znani samo drobci. Koliko časa je Kulmerja. Pred sedanjim lastnikom je pripadala posest upravljala Reli Kukovec39, ki jo ome- dedičem Jožefa Pahernika.36 nja Jakob Soklič v svojem pismu, nisem mogla ugotoviti. Zagotovo pa je bila posest oddana v V nadaljevanju je predstavljena velikost posa- zakup, nekaj let je v dvorcu deloval celo penzion. meznih zemljišč. Celoten kompleks posesti je Oglaševali so ga v brošuri iz leta 1937, ki je pred- obsegal 151,410 ha. Največ je bilo gozda in njiv, stavljala turizem v Slovenj Gradcu in okolici. Od sledijo pašniki in travniki, brez navedene veliko- kdaj do kdaj je deloval penzion in kdo ga je vodil, sti sta v popis vključeni še stavbno in nerodovi- je zame še vedno uganka. tno zemljišče. Naslednji zanesljiv podatek o obsegu posesti PENZION GRADA HARTENSTEIN je shranjen v popisu veleposestev na Štajerskem Pošta Slovenj Gradec, 20 minut od železni- iz leta 1901. ške postaje Turiška vas, 560 m nad morjem. Gorsko podnebje. Odlična oskrba in dobra Gospostvo Hartenstein (988), Občina Sv. pitna voda. Bazen za kopanje. Travniki. Jelovi Martin pri Slovenj Gradcu gozdovi. Priljubljeno sončno bivališče pole- Pošta in telegraf: Slovenj Gradec, železniška ti in pozimi. Zimski sport. Sprejema deco v postaja: Dravograd, popolno nadzorstvo in oskrbo.40 polit. in sodni okraj: Slovenj Gradec. Katastrska občina: Sv. Martin, Dobrova. Ko so 14. 5. 1941 posest zasegli Nemci, so Obseg v hektarjih: stavbno zemljišče 0,5754; na podlagi popisnih obrazcev opravili temeljit vrt 2,8773; njive 14,4865; opis, ki ga v nadaljevanju povzemam. Dobrava travniki 14,4865; gozdovi 126,6027; nepro- je zapisana kot Dobrowa, Dobrova, Fritzkogel ali duktivno 0,5754. Skupaj: 159,6038 ha. Dobrava. Ocenjena vrednost: K 192.000, zemljiški davek: K 400, čisti katastrski dohodek: K Posest obsega 126,6207 ha in je v zelo slabem 1000. stanju. Grad z gospodarskim poslopjem leži Lastnik: Karl Rauchfuss, pozimi in poleti na skoraj na sredi posesti, na planoti, približno Hartensteinu. 50 metrov dvignjeni nad dolino. Okrog gradu Proizvodnja: 1 opekarna (letno okoli 500.000 so zapuščeni sadovnjaki, polja in travniki, kosov)37 obdani z gozdom. Tudi ta bi bil potreben oži- vitve, saj je bil v zadnjih letih močno opusto- Opisu posesti lahko sledimo tudi v uradnih šen. dokumentih. 1. junija 1920 je Deželno sodišče v Ljubljani izdalo sklep o prenosu zemljišča Dvorec je zapuščen, skoraj vsa poslopja so Avguste Jirku, rojene Mayer, veleposestnice na v nezavidljivem stanju. Grajska bivalna hiša Hartenštajnu, z deželne deske Štajerske na dežel- ima nadstropja in je glede na način gradnje no desko Kranjske. V njem so navedene številke zelo stara. Že leta se z njo ni dogajalo ničesar. parcel in namembnost zemljišč – vrtovi, travniki, Streha je skodlasta in potrebna nujne preno- njive, pašniki in gozd. Tri parcele pa so bile stavb- ve. Tudi notranjost je močno zapuščena. ne – na eni sta bila lovska koča in hlev, na drugi grad in gospodarsko poslopje, na tretji opekarna. Hlev ima obokan strop. Preden bi ga spet upo- rabljali za rejo živine, bi ga bilo treba temelji- 36 Josef Andreas Janisch: Topographisch-statistisches Lexikon von to prenoviti. Velikost posesti omogoča večjo Steiermark. Leykam-Josefstahl, Graz 1878–1885, str. 538. Prevedla avtorica. https://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-QQOVG1BG 37 Schematismus des landtäflichen und Grossgrund-Besitzes von Ste- 38 Sklepe hrani Območna geodetska uprava Slovenj Gradec. iermark. Nach amtlichen Quellen und direkten Angaben bearbeitet. 39 O Avreliji Kukovec (Radulovič) mi je uspelo pridobiti le nekaj bi- Buchhandlung Leopold Weiss, Wien 1901. str. 100. ografskih podatkov, ki za zgodbo o Hartenštajnu niso relevantni. Prevedla avtorica. https://www.dlib.si/details/ 40 Slovenj Gradec in okolica: Slovenija, Jugoslavija. Tujskoprometni URN:NBN:SI:DOC-33WC0MBG?&language=eng odbor Mestne občine Slovenj Gradec, Ljubljana 1937. O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 31 čredo živine. Nad hlevom je gumno, tudi to je Vrt obsega 350 m2. Sadna drevesa: 470 jablan, pokrito s skodlami. Svinjak je v delu pod gra- 35 hrušk, 4 češnje, 25 marelic, 5 sliv. dom. K posesti spadata še dve hiši za delavce; obe sta potrebni popravila. Celotna površina gradu je 480 m2; zgrajen je Ohranjeni so plug, brana, trije kmečki vozovi, iz opeke in kamna ter potreben prenove. Je en kultivator, dvojne sani, ena slamoreznica, delno podkleten in ima dve manjši kleti za ESEJISTIKA preša, mlin za mletje sadja, sedem velikih približno 30.000 kg sadja. sodov, ena decimalna tehtnica, stiskalnica V stavbi so ena kuhinja, enajst sob in dva za seno. Zalog in poslovnih knjig ni, tudi ne stranska prostora. Preskrba z vodo je slaba, popisa osebja. električnega priključka ni. S posestjo je intenzivno gospodaril zakupnik, Hlev ima prostor za govedo – 150 m2, 46 m2 a jo je grobo izkoriščal. Živine ni imel. Živel za konje in 52 m2 za prašiče, kar omogoča rejo je od prodaje pridelkov, travnikov, sadnih dre- 28 govedi, 6 konj in 12 prašičev. Prostor za ves in nekaj polj. konje in govedo je zidan, obokan in v dobrem stanju, pokrit z opeko; prostor za prašiče je Grad Hartenštajn bi bil zaradi svoje lege ide- ob stanovanjski stavbi, je v slabem stanju in alno posestvo. Polja in travniki so primerni pokrit s skodlami. za obdelavo s stroji, ugodna je tudi lega goz- dov. Obnova zgradb in posesti bi zahtevala Uporabna površina skednja je 126 m2. Je veliko sredstev. Delitev posesti na manjše, lesen, pokrit s skodlami, streha bi morala biti okoli 30 ha, bi bila vprašljiva. prekrita. Leseni sta tudi lopa za vozove (144 m2) in preša (80 m2). Grad je menjaval lastnike in ni opremljen. Od Slovenj Gradca je oddaljen uro in pol in Nepremičnina je bila dana v najem in je okoli 5 minut od ceste proti Mislinji. Lega je dotrajana.42 klimatsko ugodna in primerna za sadjarstvo. Do železniške postaje Turiška vas je okoli 30 Po prevzemu je okupacijska oblast nadaljevala minut. Pošta je v Slovenj Gradcu, kjer so tudi delo na posesti, ki so jo razglasili za »Gaugut des večje trgovine.41 Reichsgaues Steiermark«43, zato je bil Hartenštajn večkrat tarča napadov, o čemer pričajo poroči- Ohranjena sta še dva popisa okupacijskih la žandarmerijske postaje v Šmartnem. Žal sem oblasti. Prvega so opravili 1. januarja 1942. Avtor v Arhivu Republike Slovenije uspela najti samo ponovno poudarja slabo stanje posesti, veliki poročila iz leta 1943 in prve polovice 1944. 126,6207 hektarja. Povprečna starost gozda je bila ocenjena na 35 let, prevladovali so iglavci. Junija 1943 okoli polnoči se je v poslopju poja- Med sadnimi drevesi je bilo 218 jablan in hrušk, vilo deset oboroženih partizanov. Presenetili 172 češenj in višenj ter 10 sliv. V hlevu so že bili so spečega upravnika Fritza Langmanna in 4 konji, 20 govedi, 12 prašičev, 40 glav perutnine. nekaj delavcev ter preiskali prostore. S sabo En skedenj je menda zadoščal za vse. so odnesli odeje, večje količine prekajenega mesa in svinjske masti, jajca, jabolka, mošt Drugi popis, ki je malo daljši, je nastal 17. in nekaj žganja ter škornje, gojzarje, zemlje- februarja 1942. Obsega vse posesti lastnice vid in 600 mark. Iskali so tudi orožje. Osebje Auguste Jirku, ne samo Hartenštajna, zato se so povprašali, kako upravnik ravna z njimi. velikost razlikuje od prejšnjega popisa – 135 ha, Oblečeni so bili v civilna oblačila, stari med 14 arov, 13 m2. Tudi ta popis samo povzemam. sedemnajst in trideset let. Med njimi je bilo tudi dekle s svetlimi lasmi. Dvorec so zapu- Grad Hartenštajn, hišna številka Dobrova 19, stili po približno dveh urah in zahtevali, da lastnica: Jirko Augusta, narodnost: Judinja, z njimi odide tudi sedemnajstletna Gertrude. državljanstvo: Hrvaška, poklic: veleposestni- Odšli so proti Šmiklavžu. Eden od zaposle- ca. 42 Oba popisa sta shranjena v Koroškem pokrajinskem muzeju, Enoti Slovenj Gradec. 43 Izraz »Gau« označuje okupacijsko enoto, torej je Hartenštajn 41 Za pomoč pri prevodu se zahvaljujem Majdi Klemenšek. postal državna last. 32 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 nih je iz nadstropnega prostora videl okoli sto Stanovalcem, ki so že skoraj spali, so ukaza- partizanov, ki so se na dvorišču formirali v li, naj dvorec zapustijo v petnajstih minutah, štiri kolone.44 saj ga bodo požgali. Ljudje so imeli le toliko časa, da so poskušali spraviti na varno svoje Septembra 1943 ob osmih zvečer so v dvorec stvari, zato o napadalcih niso mogli podati vstopili štirje partizani in od oskrbnika zahte- nobenih natančnejših informacij. Hkrati z vali, da jim izroči orožje, gotovino, dokumen- dvorcem je pogorelo tudi gospodarsko poslo- ESEJISTIKA te, zemljevide, oblačila in hrano. Prisvojili so pje. Pri tem so bile uničene večje količine si tri moške plašče, dvojne hlače, pet srajc, koruze, ajde, slame, sena, dve preši za sadje štiri spodnje hlače in tri hlebce kruha, milo, ter nekaj orodja. Živali (kokoši, štiri teleta, nahrbtnik, torbo, brivski pribor, nekaj svinj- dva vola, tri konje, osem prašičev in 34 ovc) ske masti, masla in sladkorja. Od oskrbnika so so umaknili na varno. v nemščini zahtevali, da v osmih dneh zapu- sti območje Spodnje Štajerske, sicer ga bodo Dvorec je bil obdan z gozdom, kar naj bi par- ob naslednjem srečanju ustrelili. Partizani so tizanom olajšalo delo, tudi dostop do posesti. bili stari od 20 do 28 let. Na delih oblačil in V dvorec so vstopili samo štirje, ostali naj bi kapah so imeli prišite rdeče zvezde. Po sobah skrbeli za varnost. Večina je bila oblečena so iskali orožje in po približno eni uri odšli. v civilna oblačila, le dva sta nosila neznano Ker je bila prijava na policijski postaji vlože- uniformo. Nekateri so si spodnji del obraza na šele naslednji dan, so bili zoper prijavitelja zamaskirali z robcem. V dvorcu so se zadržali sprejeti ustrezni ukrepi. okoli dvajset minut, potem pa so se umaknili proti Šmiklavžu. Oktobra istega leta se je življenje dvorca dokončno končalo. V noči na 31. oktober 1943 so Poročilo o požigu je okoli enajstih podal ga v sklopu uničevanja okupatorjevih prometnih ekonom, ki je bil priča napada. Po prijavi zvez in pomembnih objektov zažgali partizani. so na kraj dogodka prišle gasilske brigade 26. oktobra so razstrelili rudnik v Starem trgu, v iz Šmartna, Slovenj Gradca in Turiške vasi. naslednjih dneh pa močno poškodovali ali uničili Ognja zaradi pomanjkanja vode ni bilo mogo- železniške postaje v Otiškem Vrhu, Turiški vasi, če pogasiti, lahko so le preprečili širjenje Dovžah in Gornjem Doliču.45 Požig Hartenštajna požara na senik, ki je bil v bližini gospodar- je opisan v poročilu orožniške postaje Šmartno skega poslopja. pri Slovenj Gradcu, ki so ga Nemci preimenovali v Hartenstein46. Tudi zato se najbrž v večini bese- Upravnik posesti je bil ob požigu doma v dil, ki omenjajo požar na Hartenštajnu, pojavlja Starem trgu, zato poročilo še ni dopolnjeno trditev, da so partizani dvorec požgali zato, ker je s škodo, ki jo je požar povzročil na inventar- bila tam nemška postojanka. To seveda ne drži. ju.48 Na posesti so še naprej gojili živino in pridelovali hrano, le pod upravo okupacijskih oblasti, oro- Partizanskih napadov na Hartenštajn je bilo žniška postaja pa je bila v Šmartnem, preimeno- še več. Tudi po požigu osrednjega poslopja se je vanem v »Hartenstein«. delo na posesti nadaljevalo. Marca 1944 malo pred polnočjo ga je obiskala večja oborožena sku- Poročilo o požigu je nastalo 1. novembra pina. S sabo so odpeljali dva vola, dve kravi, tri 1943 in ga v nadaljevanju povzemam. konje z opremo in vozom ter dva prašiča. Poleg tega je moralo z njimi tudi pet moških.49 31. 10. 1943 okoli devetih zvečer se je v dvor- cu pojavila skupina dvajsetih partizanov47. Kot sem že zapisala, je po vojni nova jugo- slovanska oblast po določilih agrarne reforme Avgusto Jirku oziroma Gusti Stridsberg leta 44 Ocena o številu partizanov je seveda pretirana. Tudi Mirko Fajdiga v knjigi Pohorski partizani 1943 na strani 98 o istem 1947 razlastninila. Posest je namreč obsegala dogodku piše malo drugače: »Skupina desetih partizanov s par- 135 hektarjev, torej več kot 45 hektarjev, od tega tizanko se je zgodaj zjutraj 25. junija 1943 pojavila v Zgornjih Dovžah, proti polnoči pa so partizani odšli v grad Hartenštajn več kot 25 hektarjev obdelovalne površine, ki je (Dobrovski grad) v Mislinjski dolini. Tu so preiskali vse prostore lastnik ni obdeloval sam s svojo družino. Čeprav in odnesli veliko živeža, oblačil in drugega ter 5000 do 6000 RM gotovine.« je bil dvorec požgan in gozd izropan, so sadna 45 Mirko Fajdiga: Pohorski partizani 1943. Založba Obzorja, Maribor drevesa, njive in travniki omogočali nadaljevanje 1985, str. 232–233. 46 Podobno so ponemčili ali preimenovali tudi druge kraje: Dobrava – Fritzkogel, Golavabuka – Kropfbuch, Brde – Bergen, Turiška vas – Türkendorf … 48 Poročilo hrani Arhiv Republike Slovenije. SI AS2173, enota 51. 47 Imenujejo jih banditi. 49 Poročilo hrani Arhiv Republike Slovenije. SI AS2173, enoti 27, 28. O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 33 kmetijske dejavnosti, zato so ustanovili kmetij- Gospod Koletnik je nehote ohranil košček sko zadrugo. nekdanje gospoščine – lesena stenska ura in jedilna miza sta narejeni iz oreha, ki je lahko O dogajanju mi je pripovedoval gospod Jože več desetletij spremljal zgodbo danes skoraj Koletnik, ki je bil tam zaposlen kot skladiščnik. pozabljenega lovskega dvorca sredi Dobrave – Hartenštajna in od blizu opazoval življenje Gusti ESEJISTIKA Zaposlil sem se leta 1959. Skrbel sem za pri- Jirku. delke, semena, gnojila, škropiva … Naslednje leto so posest Dobrovski grad, Zadrugo Šmartno, Mestno ekonomijo Slovenj Gradec in Hartenštajn v romanih in Zadrugo Stari trg združili v Kmetijsko gospo- spominih Gusti Stridsberg darstvo Slovenj Gradec, leta 1961 pa je z zdru- žitvijo nastalo Kmetijsko-gozdno gospodarstvo. Harteštajn je stalnica romanov in spominov Gusti Stridsberg. Posest in dvorec omenja že Zemljišče je bilo obdano z gozdom. Cesta je v svojem prvem romanu Zwischen den Zeiten – bila speljana samo do dvorca, povezave naprej Med obdobji (1931). Sicer ga ne poimenuje, lahko ni bilo. Obdajal jo je drevored sadnih dreves. pa ga prepoznamo s pomočjo opisa in omenjenih Od stavbe ni ostalo skoraj nič. Delno so se zemljepisnih imen: večstoletni dvorec z debelimi še ohranile stene, tako da je bil viden obris zidovi, ki gospoduje sredi travnikov, na ravnini, poslopja. Kamne smo uporabili za ureditev dvignjeni nad dolino, nad vhodom razkošna gli- shrambe. Ohranila pa sta se preša, s katero cinija, kolovozna pot do deželne ceste in žele- smo še naprej lahko prešali mošt, in na drugi zniška postaja v bližini, v ozadju temnozeleni strani ceste štepih za vodo, od katerega je bil hribi, v bližini sta ribnik in potok »Janina«51. speljan vodovod. Omenjeni sta »Urska gora« in Peca. Ko je roman več kot trideset let kasneje izšel v švedščini (leta Za hlevom, ki je bil skoraj enak, kot je danes, 1965), ga je naslovila Slottet vid gränsen – Dvorec je bil sadovnjak. Jabolka smo najprej preša- ob meji, na naslovnici pa je narisana podoba li, potem pa smo jih prodajali tako, da jih Hartenštajna. je lahko vsak nabral sam. Tudi zase smo jih lahko nabrali. V uvodu, ki ga je podpisala kot G. F. Stridsberg-Jirku, je med drugim zapisala: V podaljšku hleva, v katerem je bilo okrog trideset glav govedi, smo uredili prostor za Rosno mlada ženska sedi ob ognju, v starem pitance, kasneje pa so prizidali stanovanja. dvorcu. Sneg se zdi kot zid okoli gradu. V tej Nov hlev je bil zgrajen tam, kjer je danes deželi je zima ostra. Zajci, ptice in celo lisice poslovna stavba. Kozolec je bil postavljen po iščejo zavetje. Misli mlade ženske so zaposle- drugi svetovni vojni. ne z usodami njenih sosedov, s spanjem še vedno speče lepotice. […] Začne pisati – in Gozd proti Sredmam smo krčili in uredili besede začnejo živeti in nenadoma – na njeno sadno drevesnico, ki pa so jo kasneje ukinili. veliko presenečenje – nastane knjiga. To svojo Jo je pa za lokalne potrebe še naprej vzdrže- prvo knjigo sem napisala leta 1931.52 val zasebnik, in ko je iz intervjuja lokalnega novinarja za to izvedel Kmetijski zavod, so jo V drugem romanu Skuggspel i Jugoslavien – dokončno zaprli. Igre senc v Jugoslaviji (1946) dvorec že dobi ime. Pisateljica je izbrala nemški zapis (poetičnega) Bajer, ki je nekoč očitno bil velik ribnik, je ruskega prevoda imena Hartenštajn53, in sicer bil zapuščen; Slovenjgradčani so v njem lovi- Twiordy-Kamen. Posamezni dogodki so poveza- li žabe. Opekarna je bila pozabljena. Tudi ni z okoliškimi kraji »Turiska Vas, S:t Martin in Čehovi50 kanali, s katerimi je poskušal izsuše- Huda Lukna«. vati zemljišče, so bili zaraščeni. O nekdanjih prebivalcih so še krožile govo- rice. Hčerka je bila menda živahen otrok, 51 Jenina, desni pritok Suhodolnice. lastnica pa je bila velika gospa. 52 Gusti Stridsberg-Jirku: Slottet vid gränsen. Rabén & Sjögren, Stockholm 1965, str. 5. 53 Jezikovna svetovalnica – Urška Vranjek Ošlak, Silvo Torkar (marec 2022) 50 Poimenovanje se nanaša na prvega moža Gusti Stridsberg https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5724/sklanjanje-imena- Bernarda Jirkuja, ki se je rodil na Moravskem. -twiordy-kamen 34 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 zadnjo knjigo, roman Vår stund med varandra – Ko smo drug z drugim (1968). Z dvema odlomkoma bom poskušala pona- zoriti, kako tesno je bila povezana s prosto- rom, kjer je začela svoje zaresno življenje. Prvi ponazarja njeno prvo srečanje s Hartenštajnom ESEJISTIKA in Mislinjsko dolino v letu 1918, drugi, njeno zadnje leta 1945. Ko sem se v začetku junija 1918 prvič pelja- la po jablanovem drevoredu, ki se odcepi od deželne ceste in se polagoma vzpenja k plano- ti, sem bila docela obupana. Tu, v tej samoti in tišini, ki jo je včasih pretrgal le sokolji krik, naj spravim čez šest tednov otroka na svet. /…/ Hiši se je poznalo, da je pogrešala desetle- tja, mogoče stoletja ljubezni in prijateljstva. Samo svetu odtujena norčka, kakor sva bila Naslovnica romana Slottet vid gränsen z jasno Bernhard in jaz, sva mogla zbrati toliko lah- podobo Hartenštajna komiselnosti, da sva iz temeljev začela novo (Avtor: Gunnar Brusewitz) življenje, in to v trenutku, ko se je že začel razpad Avstrije.54 V tretjem romanu Menschen, Mächte und ich – Ljudje, sile in jaz (1961), ki je edini preveden v Šla sem naprej in uzrla bele zidove med goli- slovenščino, in sicer kot Mojih pet življenj (1971, mi vejami. Mogoče pa le ni res? In potem 1983), sta literarni in realni dogajalni prostor sem zagledala. Okostje. Znotraj zidov je vse izenačena. Osrednje dogajanje drugega poglavja izginilo. Kot bi odpihnilo streho. Namesto tega avtobiografskega romana se namreč odvija oken samo velike črne luknje, za njimi kupi na posesti in v dvorcu Hartenštajn. odpadlega ometa, kamenja, zoglenelega lesa. Nesrečna zelena vrata so še vedno ohlapno V naslednjem romanu Målat på glas – visela pod vhodnim obokom, toda velika Naslikano na steklo (1964) je pisateljica pode- glicinija na obeh straneh je bila požgana in želsko posest, kjer avstrijska plemiška družina uničena. »Dvorec s sto let staro glicinijo« so preživlja poletja, spet preoblekla, tokrat v ime ljudje pogosto imenovali Twiordy-Kamen. Hartenfest. Posest in dvorec sta postavljena v Stopila sem v vhodni prostor. Stopnice v deželo, kjer so »Türkendorf – Turkiska Vas« (od drugo nadstropje so plavale v zraku, spodnja koder vozi vlak proti Celju), »Urska gora« in zvo- polovica pa je ležala zdrobljena na kupu na novi v cerkvi sv. Martina. tleh. Nisem mogla razumeti. Stopnice so bile tako trdne, tako varne – dvanajst kamnitih Literarizirani in dokumentarni spomini Tänk stopnic in že si bil doma. inte med hjärtat – Ne misli s srcem (1966) pri- Šla sem ven in poskušala v sobe pogleda- našajo njeno zadnje srečanje z Mislinjsko dolino ti skozi okenske odprtine. Toda sob ni bilo. in Hartenštajnom. Hkrati je to tudi slovo – leta Tam, kjer je bila knjižnica, je ostal samo še 1945, ko ga je zadnjič obiskala, je lovski dvorec, kos zidu, moja soba je bila praznina med zru- nekdaj njen dom, samo še ruševina. šenimi stenami. Sedla sem na travo in nisem občutila ničesar. Drobcem s Hartenštajna pa se ni odrekla niti Bila sem samo presenečena, da se je stavba, v naslednji knjigi, zbirki kratkih zgodb Hjärtats ki je petsto let nudila zavetje generacijam äventyr – Pustolovščina srca (1967), saj se posest in generacijam, ki je petdeset desetletij bila kot dogajalni prostor pojavlja kar v dveh. Sicer priča rojstvu in smrti mnogih ljudi, ki je bila ni poimenovana, a jo lahko na podlagi zapisov v tako trdna kot planine tam čez – da je ta trdni njenih prejšnjih besedilih z lahkoto prepoznamo. dvorec umrl kot šibko človeško bitje.55 Brez nostalgičnih reminiscenc ali pripovedi o dogajanju na Hartenštajnu je pri svojih šest- 54 Gusti Stridsberg: Mojih pet življenj, str. 85–86. 55 Gusti Stridsberg: Skuggspel i Jugoslavien. Albert Bonier Förlag, insedemdesetih letih tako zakorakala le v svojo Stockholm 1946, str. 12, 13. O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 35 ESEJISTIKA Hartenštajn (Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja, Muzej Slovenj Gradec) Odgovor na to, zakaj sta se Hartenštajn in »Bilo je cvetoče in dišeče poletje, na vrhu Mislinjska dolina tako globoko zasidrala v spo- Urške gore se je lesketal sneg, z grmovja so min Gusti Stridsberg, najbrž ni daleč od spozna- padale prezrele kosmulje in maline, lastovke nja, da sta mlada človeka na Hartenštajnu kljub so se že zdavnaj vrnile in sokoli so preizku- vojni našla mir in zatočišče pred pomanjkanjem. šali svoja krila. Zakaj bi se tukaj počutili kot Da se jima je tu rodila hčerka in s tem njen edini tujci? Zemlja, gozd, jablane – vse je tukaj pri- otrok. Da sta lahko navidezno vsaj še nekaj časa jazno do nas.«56 živela statusno in družinsko iluzijo – mogoče tudi dóma, ki človeka nikoli ne pričaka prazen, Ker pa so šele izkušnje tiste, ki izklešejo člo- ne glede na to, od kod in zakaj se vrača. Da je na veka, jim je Avgusta Jirku šla naproti in doživela Hartenštajnu vstopila v svet slovenske literature več, kot se lahko strne v pet človeških življenj. in postala prevajalka. Da je tu napisala svoj prvi Zemlja, gozd, jablane pa so še vedno tu in s pravo roman. Da ji je svet režimske in skorumpirane zgodbo o Hartenštajnu ter z mnogimi srečanji z Kraljevine Jugoslavije odprl oči in mogoče tudi njo in njeno literaturo v Odsevanjih zadnjih let pot do politične nedolžnosti. In ne nazadnje – da tudi hommage Gusti Stridsberg. je človek lahko tujec samo med ljudmi. V »travi pod orehom«, ob »cvetoči gliciniji«, ob pogle- du na okoliške hribe tik pred dežjem, ob vonju »jesenskega listja in razmehčane zemlje«, ob 56 Gusti Stridsberg: Målat på glas. Raben & Sjögren, »zaspanih marjeticah« – nikoli. Stockholm 1964, str. 113. 36 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Pri trboveljski Založbi 5KA knjigi kar dveh Korošcev Tomaž Mihelič: 33 čmokici, rozeti, sifončku, roru, deponiji, skrat- KNJIŽNE OCENE ka zadnjični odprtini, sem nudil dovolj udob- (To ni še ena knjiga o Caminu) ja, da ni imela pretiranih razlogov za knjigo pritožb« (str. 83) in s tem povezanih pojavov Če gre na Camino »potujoča spovednica (»In se čudil lastnemu zadahu. Honorarno bi in erotični radio« lahko z njim obujal mrliče. Raje sem držal varnostno razdaljo, dokler si nisem skrtačil Knjigo sem brala z velikim zanimanjem, gobčka« (str. 71), seveda tudi o mišično-ske- saj je bil Tomaž Mihelič, slovenska medijska letnih in kožnih težavah, npr. žuljih. zvezda, dijak naše Zdravstvene šole Slovenj Že teh nekaj navedkov iz knjige pa vseeno Gradec. Omenja, da si je ob neki neumnos- nakazuje, da to res ni še eno delo o Caminu, ti s sošolci razbil nos in bil zaradi krivega preprosto zato, ker je izpod peresa enega in potem zakompleksan ter tudi znanje in vešči- edinega Tomaža Miheliča (Marlenne, »kral- ne, ki jih je dobil na šoli. Omenja tudi rodne jice preobleke«), za katero so jezične Sestre Radlje, starše (mater, »precej cankarjansko rekle: »Naša grešnica gre iskat Boga in prosit figuro«; str. 11), dedka, ki je umrl na isti dan, odpuščanja« (str. 11), sama pa tudi, da se bo kot je njega na Evroviziji pesem Sester Lahko »…s pohodnimi čevlji in srcem, polnim bleš�- ti podarim samo ljubezen izstrelila med zvez- čičkaste nagajivosti, sprehodila pod Mlečno de, kolege in prijatelje (Salome, Magnifica, cesto, čez hrbet Španije« (str. 15). S. Makarovič …), sam pa se Judi, popotniku, Sam vzroka za odhod na Camino nepo- s katerim se je na Caminu najbolj povezal, sredno ne navede, čeprav zapiše: »V folkloro opiše: »Jaz sem stara kuzla. Preživel sem Jakobovega romanja sodi vprašanje, zakaj si polnih triinštirideset pomladi. Prava galapaš- sploh tu« (str. 23), še prej pa: »Po statističnih ka želva z dvajsetletno kariero rokenrola pod podatkih se namreč iz verskih vzgibov na pazduho. Pozna se, da nisem eksperimentiral Camino odpravi tretjina vseh popotnikov. In z drogami. Moja edina pregreha je trava, pa tudi če bi šel v imenu križa, je to moja osebna še te sem se odvadil. Tu in tam kakšen dim- izbira« (str. 11). ček, to je to.« (str. 24). Vsaj približno predstavo o tem, kateri sta Temu Tomažu Miheliču, sicer tudi novi- drugi dve tretjini popotnikov, dobimo, ko se s narju, 33, ki je izšla v letu 2024 pri Založbi Tomažem in njegovo »novo družino« (Juda, 5KA, ni ne prva ne edina knjiga, pač pa še Brenda, Barbara, Daniel, Gloria, Kris …), ki ena, a, kot jo sam podnaslovi, ne »še ena o se je ob njem, tudi na tem romanju nesporni Caminu«, tej sloviti španski romarski poti, »zvezdi«, »junaku dneva«, »srčku«, nabrala dolgi okoli 800 km, ki pešcem vzame najmanj na poti, podamo po španskem Caminu. Nič tri tedne, avtor pa jo je prehodil v 33 dneh. skromno avtor ne poudarja (sploh na poslo- Seveda je 33 (tudi) še ena knjiga o vilni večerji v Finisterreju), da so ga obču- Caminu, saj je v njej beseda o tistem, o čemer dovali zaradi njegove pojave (visok, vitek so pisali že avtorjevi številni »predhodniki«, …), humorja, nasvetov, moralnih pogledov, začenši s predstavitvijo opreme, npr. nahrbt- simpatije, dovzetnosti za probleme drugih nika (»Kuhinjo, kopalnico, stranišče, špajzo, in njihovega reševanja. Sam se poimenuje za dnevno sobo in spalnico sem združil v en romarskega detektiva (vsakega je kar hitro klinčev ruzak« – str. 38), v nadaljevanju pa »prebral« in ugotovil, kaj je z njim »naro- zadovoljevanja vsakdanjih potreb (»Prebava be«, zakaj je prišel na to očiščevalno pot) in z njo povezane aktivnosti so na poti ključ- in moralnega razsodnika (s svojega aspek- nega pomena in ti lahko povzročijo veliko ta; razsoja o istospolno usmerjenih duhov- preglavic. A kljub neznanski frekvenci ljudi nikih, denarju kot sveta vladarju, spolnem so stranišča presenetljivo čista. Svoji roziki, zlorabljanju …). Zapiše: »Prijatelji vedo, da O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 37 o seksu govorim popolnoma brez zadržkov. so jih popotniki prinesli od doma. Pomisli Tudi moji romarski izbranci so spoznali, da celo, da na takšno pot sam ne sodi, češ da nisem samo potujoča spovednica, ampak je njej »preveč bolnikov«, a je vseeno vesel, tudi premični erotični radio. Pussy j uice je ko avtor v 32. poglavju z naslovom In kaj bila besedna zveza, ki je največkrat priletela potem? navede, kako je njegovim romar- iz mojih nagajivih ust. Vsi so se je navzeli jem pot spremenila življenje, nedvomno tudi KNJIŽNE OCENE in postala je naša interna mantra« (str. 252), zaradi odkritih pogovorov s Tomažem (da se a poudari tudi: »Edini ultimat, ki sem si ga tega zaveda, zapiše v zadnjem, 33. poglavju, postavil pred odhodom na Camino, je bila ki je v obliki pisma, brez podpisa). popolna seksualna abstinenca«; in še: »Da Čeprav se človek med branjem sprašuje, ne bi podlegel skušnjavam, sem zaklenil ali ni smisel Camina vendarle drugje – ne svojo štacuno. S pripisom – od pasu navzdol v druženju, zabavi, »žuranju«, skupini na do nadaljnjega ne obratujemo« (str. 251). telefonu, snemanju glasu (menda je bila tako Že teh nekaj navedkov kaže tipičnega cela knjiga »napisana« že med hojo), mora na Miheliča še v nečem: v nadvse slikovitem koncu vendarle reči: lepo, če so udeleženci po pisanju, celo v knjižnem jeziku, a z mnogimi vsem tem nemiru na romanju našli svoj mir, neženiranimi izrazi, predvsem iz sveta spol- ki je nedvomno cilj vsake Jakobove poti. nosti. 33 je pač knjiga »o ateističnem Caminu«, Nedvomno je 33 zelo zanimivo branje, a z močno sporočilno noto iz pesmi Lahko čeprav je človek proti koncu, kot romar- ti podarim samo ljubezen v najširšem smislu. ji na dolgi poti, že malo ‘utrujen’ od težkih fizičnih, predvsem pa psihičnih bremen, ki Helena Merkač Naslovnica 33 Tomaža Miheliča Naslovnica knjige Ive Hancman 38 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Iva Hancman Ravenska gimnazijka z nagrajenim romanom Knjiga je zmagala na natečaju Mladi pisa- la). Predvsem je zelo posebna skladnja; npr.: KNJIŽNE OCENE telj Založbe 5KA 2024, izšla pa leto kasneje. »Papirje je položil pred Theodora in čeznje Pravi izbor! udaril s pestjo, členki beli (str. 66). »Členki Na zavihku knjige je avtorica, v letu 2024 beli« so kot neka elipsa, saj bi bila popolnje- še dijakinja ravenske gimnazije, zapisala: na poved »Členki so bili beli«. Opazna je tudi »Neskončno sem hvaležna sebi v preteklosti, zahtevna metonimija, npr. »Minil je mesec, za čas, ki sem ga ob knjigah preživela več kar je Gorono zamenjala Sena« (str. 59). Mar kot kjerkoli drugje, saj sem takrat sama sebi to ne razkriva izvirnega pisateljskega peresa? podarila besede in z njimi ljubezen do pisa- Mogoče je proti koncu knjige malo manj nja.« Velika naložba! te ‘umetniškosti’ v slogu, a vsaj en primer še Zanimiva zgodba! Študent Theodore velja omeniti: »Stopil je iz domače postelje (Teo), ki se z imenom pojavi šele v drugem in noge komajda prepričal v nošnjo svoje delu romana, se iz rodnega Bordeauxa v teže« (str. 60). Ali kot pravi uvodna poved v Franciji odpravi v Pariz. Stanovanje si najde delo: »Ritmični škripi usnjenega kovčka, ki v gostišču brata Gerauda in sestre Joseline se ga je oklepal preteklih nekaj dni, so naz- Vaotour, s katerima se spoprijatelji. Začne nanjali pisateljev prihod« (str. 5). Se motim, pisati ‘kolumne’ za neki časopis, urednik če v takšnih zapisih vidim stil Rudija Šeliga? Visage ga sprva zavrača, nato pa mu z mla- Izredno zanimivo bi bilo prešteti, koli- dim avtorjem uspe dvigniti naklado v višave. kokrat je avtorica v delu zapisala frazo »pri- Uspevati začne takrat, ko mu navdih postane vzdigniti obrv«, obrv kar kot edninski, ne deklica Thalie (ne vemo, ali je resnična ali množinski samostalnik, kar sicer po pravilu samo privid). Teova prva bralka je Joseline, je, npr. »Visage je privzdignil obrv in zdaj sta ki je zato, da je po očetovi smrti (ta bila skriv- vanj zrli dve črni zrkli« (str. 67). Se motim, če nostna, zamolčana) prevzela gostilno, obesila v takšnih zapisih vidim avtoričino strinjan- šolanje na klin. Brat, lep, pameten, a vaga- je z rahljanjem togih pravopisnih pravil slo- bund, se na koncu utopi. Pisatelj se vrne v venskega jezika, kar kaže uporaba tudi čisto rodni kraj, slaven, s svojim pisalnim strojem edninskega »starš« namesto množinskega v kovčku – kot je prišel v Pariz. samostalnika »starši«? Delo je pisano v maniri francoskih roma- Gotovo pa se ne motim, da je tudi dile- nov 19. stoletja, npr. kot Balzacov Oče Goriot ma v romanu Mozaik podobna kot v kakšnem (ko sem brala Ivina francoska imena, npr. romanu francoskih realistov, namreč: Ali Geraud, mi je ves čas hodilo po glavi ime more uspeti mladi nadobudnež (talentiran, Vautrin iz Balzacovega romana Oče Goriot) očitno pa tudi iskren, pošten in priden) v … Avtorica je morala veliko brati francoske okolju, večjem od svojega domačega kraja? realiste, da je svoj prvenec postavila v njihovo Seveda! Iva Hancman v svojem prvencu okolje. Ali tudi v njihov čas, nisem prepriča- nedvoumno sporoča vsem mladim: sanje se na; da pa ga tudi v sodobni čas ni umestila, lahko uresničijo! dokazuje npr. dobri stari pisalni stroj, na Velja tudi zate, Iva! Ne nehaj ustvarja- katerega piše Teo. ti, naj bo navdih tvoj stalni spremljevalec! Tudi besedišče nikakor ni sodobno. Človek Da njegovo bistvo dobro poznaš, pove tvoja se čudi, kako je možno, da se 19-letnici 21. poved na str. 122 v Mozaikih: »Ni je imel časa stoletja v knjigi ne zapišeta noben slengizem pogrešati (deklice Thalie kot navdiha, op. a.), in nobena posebna tujka, pač pa jezik in slog kajti bila je črnilo, ko je pisal, in bila je sanje, prav dišita po Parizu nekega preteklega časa. ko je spal.« Jezik nikakor ni preprost, razcefran, pač pa Delo, vsekakor vredno nagrade, branja in visok, dokaj zahteven (nekatere povedi sem zapisa v Odsevanjih! morala prebrati večkrat, da sem jih razume- Helena Merkač O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 39 NOVA KNJIGA NIKA R. KOLARJA KNJIŽNE OCENE Zaradi izjemne razsežnosti v vseh pogle- bolnišnice Slovenj Gradec (od 2013 do dih je knjiga predstavljena v več jezikovnih 2023), Zavoda za varstvo naravne in kultur- zvrsteh. ne dediščine Maribor, Pokrajinskega arhiva Maribor, Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec ... Bil je soustanovitelj in podpornik NOVICA (o izidu knjige več ustanov in društev (Narava Pohorja in Nevsakdanje komunikacije) Regijski park Pohorje) ter soorganizator mnogih dejavnosti (Likovne komunikacije Slovenj Gradec, 30. julija 2025 Brda od 2002 do 2008, prireditve Turistično- Izšla je 2. knjiga Nika R. Kolarja z naslo- športnega društva Vedrin Turiška vas in vom Nevsakdanje komunikacije. Kot prvo Kulturnega društva Jože Tisnikar Mislinja. iz leta 2020 Vsakdanje komunikacije je Šest mandatov (do leta 2022) je bil občinski tudi to izdala Založba Roman iz Miklavža svetnik Mestne občine Slovenj Gradec, med na Dravskem polju, katere direktor Roman letoma 2005 in 2024 član stranke DeSUS. Kaučič je tudi obe knjigi uredil. Prva pred- Založniško in uredniško aktiven je bil pri stavitev Nevsakdanjih komunikacij bo v revijah Dialogi, Odsevi, Odsevanja, Prepih, četrtek, 18. septembra, v Kulturnem domu pri Literarnem klubu Slovenj Gradec, Slovenj Gradec, nato pa bosta predstavitvi ČZP Voranc Ravne, pri Slovenski matici še 2. oktobra v Klubu Korošcev v Ljubljani Ljubljana kot soavtor Slovenjegraške knjige in 16. oktobra v Koroški osrednji knjižnici (2014) ter pri mnogih drugih publikacijah in na Ravnah. leposlovnih knjigah. Je tudi pesnik in nove- ŽIVLJENJEPIS (avtorja Nika R. list (objave poezije v Tribuni, Sodobnosti …) Kolarja) ter izdajatelj dveh svojih obsežnih biografij Nikolaj Rudolf Kolar se je rodil 6. decem- (Vsakdanje in Nevsakdanje komunikacije, bra 1945 v Slovenj Gradcu, očetu Rudolfu 2020, 2025). Slivniku, vrtnarju, in materi Ljudmili Kolar, Vojaški rok je služil v letu 1969/70 v delavki. Po očetu je imel polbrata in ima pol- Aleksincu v Srbiji. sestro, po materini strani ima še tri polsestre Njegovi hobiji so nogomet, tenis in šah, v in polbrata. katerem si je pridobil naslov šahista I. kate- Osnovno šolo je obiskoval na Prevaljah. gorije. Leta 1963 je končal poklicno kovinarsko Je poročen. šolo v Mariboru, leta 1968 pa absolviral na Za svoje delo je prejel Bernekerjevo Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani, a nagrado (1985) in nagrado Mestne obči- se leta 1971 kot tehnični vodja zaposlil v ne Slovenj Gradec (2007) ter vrsto drugih Umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu. nagrad in priznanj. Od leta 1974 do 1984 je opravljal naloge taj- nika Kulturne skupnosti Slovenj Gradec ter bil od leta 1998 do 2008 direktor zasebne PREDSTAVITEV OSEBE Galerije Kolar v Slovenj Gradcu, v kateri (avtorja Nika R . Kolarja) je organiziral več kot 50 razstav. Upokojil se je leta 2008. Ob profesionalnem delu je Prej nižje kot visoke rasti, čvrste postave, opravljal še mnoge neprofesionalne funkci- z močnejšimi lasmi, da je v mladih letih spo- je. Bil je član Kulturne skupnosti Slovenije minjal na Beatlesa, z brado ali brez, a tisti, ki (dva mandata) ter upravitelj ukrepa družbe- »se vedno smuka tam okoli« in se med vsemi nega varstva, direktor in urednik Koroškega edini zdi gospod. Vedno v kravati in neredko radia (v 80. letih prejšnjega stol.). Bil je na se sliši: »Glej, glej, kako je Kolar pošlihtan!« čelu svetov zavodov ali njihov član: Splošne Sliši pa se tudi: »Preveč govori …« A njegova 40 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 beseda ima vseeno pravo težo. Je pomemben Gnamuš) levo zgoraj in štirih iz Mislinjske glas v naši družbi. Deluje po načelu argu- doline (Jurij Bocak, Vinko Cajnko, Janez mentov, z izjemno retoriko in splošno raz- Komljanec, Franček Lasbaher) levo spodaj, gledanostjo zna utemeljiti svoja prepričanja. z odlomkoma iz zapisov Laure Kumprej in Zato njegova mnenja štejejo. Zna prisluhniti Janeza Pušnika o Niku R. Kolarju v knji- tudi drugim in še pomembneje – vidi. Vidi gi, fotografijama Batičevega spomenika na širšo sliko, prepoznava tisto, kar mnogi spre- Poljani in Tršarjevega Združeni v Galeriji na KNJIŽNE OCENE gledajo. Spoštuje tudi drugačne poglede in prostem v Slovenj Gradcu ter dvema odlom- vizije. Njegov pristop je vedno konstrukti- koma Kolarjeve poezije. Na veznih listih ven, nikoli usmerjen zgolj v kritiko, ampak knjige je grafika mag. Katje Felle. Delo obenem v iskanje rešitev. Nevsakdanje komunikacije ima 525 strani Je zravnana osebnost, po kateri in ob finega papirja in tehta dobra dva kilograma. kateri ljudje nehote uravnavajo svoje kora- Izdajatelj je ZALOŽBA ROMAN, Iryna ke in smer hoje, saj je oseba, ki predstavlja Kaučič, iz Miklavža na Dravskem polju, stabilnost, odločnost in vizijo. Je kulturnik urednik je Roman Kaučič, fotografije je pri- od pet do glave oziroma najbolj zagnan spevalo 12 posameznikov in dve ustanovi, kulturnik na Koroškem, družbenopolitični lektorirali sta Maja Martinc in Urška Novak akter, ki ve, da za uresničitev ciljev potrebu- Lešnik, oblikoval Sans, tiskal Eurografis je dobre organizacijske time, ki zna tehtno Maribor v 800 izvodih po 49,90 €. sodelovati pri odločitvah in snovanju načr- Vsebina knjige je razdeljena na 18 pogla- tov za realizacijo programov in projektov. S vij. Uvod je napisala Iva Potočnik. V njem svojo koroško trmo, vztrajnostjo in tekmo- poudari, da Kolar s to knjigo »poravnava valnostjo predstavlja neustrašnega borca, ki dolg sebi, prijateljem in soprogi« in da »nas- se ne preda do zadnjega diha. Je športnik, lov Nevsakdanje komunikacije napeljuje na ki izraža znanje in nepopustljivost, po tekmi misel, da se bomo srečali z nepričakovanimi pa s stiskom rok kaže dostojanstvo in spo- dogodki, stiki in poglavji« (str. 7). V nadal- štovanje. Je človek, ki se nenehno razvija in jevanju so pod naslovom Literarni ustvar- raste. Z mnogimi ljudmi je mimobežen, a jalec Niko R. Kolar objavljeni trije njegovi tudi magneten, in trenutki z njim so drago- zapisi ter Belo-modri refleksiji o pesniku ceni. Martu Ognu in slikarju Miliću od Mačve. (Oznake so pretežno vzete iz knjige Pod naslovom Poezija, publicistični zapisi Nevsakdanje komunikacije iz poglavja in medkulturnost slovenske književnosti Izjave in zapisi o Nikolaju Rudolfu Kolarju.) v Avstriji predstavi avtor tri teme: njemu najljubšo poezijo s Koroškega (stvaritve 13 avtorjev: Cvetka Bevc, Gašper Bivšek, PREDSTAVITEV PREDMETA Milena Cigler, Anja Zag Golob, Kristina (knjige Nevsakdanje komunikacije) Kočan, Andrej Kokot, Cvetka Lipuš, Vinko Ošlak, Matjaž Pikalo, Blaž Prapótnik, Knjiga s trdimi platnicami formata A4 ima Marjan Pungartnik, Barbara Simoniti in na črni naslovnici belo osenčen celostranski Herman Vogel)), osebno izbrane koroške stranski portret avtorja (iz objektiva Toma publicistične zapise (o 15 ustvarjalcih pišejo Jeseničnika) z imenom in priimkom avtorja drugi: Rudi Mlinar o Prežihovem Vorancu, NIKO R. KOLAR v belih krepkih verzalkah dr. Ivan Lah o Francu Ksaverju Mešku, ter temno turkiznih (teal) NEVSAKDANJE Simona Šuler Pandev o Blažu Mavrelu, in belih KOMUNIKACIJE. Na hrbtišču Brigita Rajšter o Ljubi Prenner, Karla Zajc knjige v turkiznem se napisi ponovijo, a z Berzelak o Gusti Stridsberg, Greta Jukič o avtorjevim podpisom (v črnem) in navedbo Leopoldu Suhodolčanu, Mitja Šipek o dr. založbe z logotipom (v belem), v barvi teal Francu Sušniku, Peter Vodopivec o Igorju pa je tudi zadnja stran s črno-belimi por- Šentjurcu, Andreja Čibron Kodrin o Janezu tretnimi fotografijami štirih ustvarjalcev Mrdavšiču, Igor Gregori o Ivanki Hergold, iz Mežiške doline (Herman Vogel, Marija Špela Šipek o Mitju Šipku, Benjamin Hlastan Suhodolčan Dolenc, Marjan Kolar, Gustav o Vinku Ošlaku, Helena Merkač o Andreju O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 41 Makucu, dr. Dragica Haramija o Primožu Lebič, Marko Letonja, Vivijana Rogina) in Suhodolčanu in Tanja Salecl o Renati Salecl) Film (Tomo Novosel, Sonja Prosenc, dr. ter svoj izbor književnikov, predstavnikov Uroš Zavodnik, Barbara Zemljič). medkulturnosti v Avstriji (o Maji Haderlap Naslednje poglavje se spet bolj nanaša na in Florjanu Lipušu piše dr. Silvija Borovnik, avtorja knjige. Pod naslovom Izbor osebnih o Petru Handkeju Helena Koder, o Janku doživetij in organizacija prireditev (o gostih KNJIŽNE OCENE Messnerju Andraž Gombač, o Valentinu na prireditvah v Turiški vasi, praznovanjih Polanšku Tone Partljič, o Gustavu Janušu osebnih obletnic ter o svojem delu v organih Bojan Wakounig). V Recenzijah, poglav- Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in stran- ju, ki sledi, so ocene štirih koroških knjig ki DeSUS). (pišejo Mitja Mejak, Milan Vogel, Miroslav V nadaljevanju so pod naslovom Osojnik in Kolar sam). Promocija knjige Vsakdanjih komunikacij Sledi slikovni kolaž iz Kolarjevega sveta navedene predstavitve prve Kolarjeve knjige založništva z naslovom Založništvo s kratki- v sedmih krajih (z vabili, gosti …), Intervjuji mi komentarji in navedki avtorjeve funkcije z Nikom R. Kolarjem v obdobju pandemije pri zbornikih, revijah, literarnih knjigah …, covida-19, ki so jih opravili Tomaž Ranc, na koncu pa je še njegova predstavitev dosež- Elvira Miše Miklavčič in Mateja Kotnik, 2. kov Mestne občine Slovenj Gradec, h kate- sklop fotografskega mozaika pod naslovom rim je pripomogel tudi sam. Iz vsakdanjosti v nevsakdanjosti II., tokrat V nadaljevanju je še eno poglavje kot z županjama in župani, sorodniki, prijatelji fotografski mozaik (Iz vsakdanjosti v in z znanci (po istem principu kot v prvem, nevsakdanjost I. – z umetniki, umetnostni- le z več skupinskimi fotografijami), Koroška mi zgodovinarji, športnimi in družbenopo- športna odsevanja, v katerih najdemo pred- litičnimi funkcionarji; na štirih straneh je stavitve sedmih koroških športnikov (Tina na 40 fotografijah avtor s posamezniki iz Maze, Andrej Gradišnik, Andrej Jež, Tine navedenih svetov, vmes pa je osem fotografij Urnaut, Janja Garnbret, Jernej Špalir, Ivo stavb, spomenikov …). Samostojno poglavje Beliš) ter zapise o rokometu, ženskem in je nato intervju N. R. Kolarja z Marjanom moškem nogometu ter tenisu. Pungartnikom pod naslovom Literatura V predzadnjem poglavju Nevsakdanjih pripada vsem, nato pa se na osmih straneh komunikacij so Spominski zapisi 13 avtor- »odvrti filmski življenjepis« Niko. R. Kolar, jev o 15 pomembnih Korošcih (Milan Brdjan iz Slovenj Gradca, ki ga je pripravil Januška piše o Juriju Bocaku, Miran B. Prapótnik. Kodrin o Hermanu Voglu, Marjan Linasi o Na strani 229 se Nevsakdanje komuni- Bogdanu Žolnirju, Natalija Cajnko Vitezič kacije prevesijo na likovno področje. Pod o Vinku Cajnku, Silvester Čuk o Janezu naslovom Likovna pričevanja so v sliki in s Gradišniku, Jernej Kožar o Andreju Grošlju kratkimi komentarji predstavljeni zborniki, in Bogdanu Borčiću, Dušan Stojanovič katalogi … 11 avtorjev oz. ustanov ter trije o Janezu Komljancu, Meta Boštjan o zapisi in govori s tega področja – o galeri- Mariji Suhodolčan Dolenc, Patrik Kolar jah Kolar v Slovenj Gradcu (Tone Turičnik) o Marjanu Kolarju, Draga Ropič o Janezu in Fori v Velenju ter o koroškem pečatu Žmavcu, Niko R. Kolar o Jožetu Potočniku Mirsada Begića, oboje izpod peresa Nika R. in Frančku Lasbaherju, prim. doc. dr. Kolarja. Nado Vodopija o prim. Dragu Plešivčniku, Sledi obsežno poglavje Koroška sodobna dr. medicine, in Marko Košan o Gustavu umetnostna sporočila z razdelki Fotografija Gnamušu), 12 avtorjev (Bojan Borovnik, (predstavljeni Nika Hölcl, Alojz Krivograd Irena Fasfald, Aleksandra Gradišnik, - Futy, Primož Lavre, Maja Šivec, Voranc Matjaž Jež, Benedikt Kopmajer, Judita Vogel), Oblikovanje (Stanka Blatnik, Borut Krivec Dragan, Laura Kumprej, dr. Peter Bončina, Katja in Jure Bricman, Harald Pungartnik, Janez Pušnik, Almira Rogina, Draušbaher), Ilustracija (Ciril Horjak, Mira Strmčnik Gulič, Matjaž Zanoškar) pa Jernej Kovač Mynt, Gašper Krajnc), Glasba je podpisanih pri poglavju Izjave in zapisi o (Stanko Arnold, Jure Gradišnik, Lojze Nikolaju Rudolfu Kolarju. Knjigo zaključuje 42 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 avtorjeva Zahvala. objavo, da so avtorizirali zapisano (nekatera V Nevsakdanjih komunikacijah je ome- besedila so nastala še pomladi letos in bila njenih več kot 200 oseb: ali so predstavljena pisana posebej za Komunikacije) … Čestitke njihova dela, ali so predstavljeni oni sami, in v imenu vseh, ki s(mo) v knjigi, tudi hvala, ali pa avtorji, ki so pisali o njih. Število foto- z upanjem, da tistih, ki so zaradi neomem- grafij v knjigi je 567. be razočarani, ni veliko. V tolažbo jim naj bo, da zna ob avtorjevi kondiciji in bogastvu KNJIŽNE OCENE materiala, ki ga menda še premore, luč sveta OCENA zagledati tudi tretja knjiga. (knjige Nevsakdanje komunikacije) Kolikor človek Nika in ljudi v knjigi pozna, pa mora »Za veliko reči, da so mere knjigo je treba izbora najbrž veliko tem,« je kar prave, a tudi, rečeno. Knjiga da začuti neka Nika R. Kolarja ‘ne s o r a z mer j a ’ N e v s a k d a n j e med izbranci v komunikacije je knjigi, seveda z nedvomno ‘veli- zavedanjem, da ka’ knjiga, najbrž gre za Nikova ena ‘največjih’ na osebna tehtanja. Koroškem (ob še Zelo izstopata kakšni monografi- poglavji Koroška ji), z veliko tema- športna odseva- mi. Vse so vzete nja in Koroška iz Kolarjevega sodobna umetno- 80-letnega življe- stna sporočila, ki nja in vse se lepo skupaj naneseta prelivajo k drugim skoraj 150 strani (sto in več!) življe- in imata tudi zelo njem, povezanih z veliko fotografij. avtorjem in ome- Nesorazmerje je njenih v knjigi, mogoče zazna- njemu dragih ali, ti tudi v kazalu gledano s širšega Na naslovnici avtor Niko R. Kolar (Vsebina), ki je pri družbenega vidi- nekaterih poglav- ka, ki Kolarju tudi jih zelo razdela- ni nepomemben, no, pri drugih v njegovi ‘veliki’ knjigi omembe vrednih. pa manj. Tu so mogoče nekoliko zatajile Nekateri so samo navedeni, drugi so samo Kolarjeve ‘desne roke’, ki so z njim soustvar- na fotografijah, tretji širše predstavljeni, jale knjigo, čeprav je treba vsem izraziti spo- v slikah in besedah … Čestitke avtorju, da štovanje za opravljeno delo pri tako megalo- mu je uspelo zaobjeti tako velik ‘bazen’ ljudi manskem projektu. Treba je pohvaliti npr. za svojo knjigo, tudi v posrečenih kombina- odlično zamisel z večstranskima slikovnima cijah, kot sta npr. mami, ki pišeta o svojih kolažema, ki poskrbita, da se med branjem otrocih (A. Goltnik Urnaut in A. Rogina), zapisanega ‘oko spočije’ na fotografijah (a v otroci o očetu (P. Kolar, Š. Šipek, N. Cajnko isti sapi povedati, da se pri besedi nevsakda- Vitezič), nečakinja, ki piše o teti (M. Boštjan nje na naslovnici pa zelo namuči, saj je sko- o M. Suhodolčan Dolenc), sestra, ki piše o raj ne vidi), opozoriti pa na kakšen droben sestri (T. in R. Salecl) … S koliko ljudmi je spodrsljaj, kot je npr. covid-9. moral avtor komunicirati, da jih je nagovoril Na koncu je treba nedvomno poudariti, za sodelovanje, dobil njihovo privolitev za da ne le da Kolar izdaja ‘velike’ knjige, pač O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 43 pa da je ‘velik’ človek tudi sam. Kaj nam je »težko pri srcu«, da v njegovi knjigi niso pove razmerje, da je v Nevsakdanjih komu- našli mesta še nekateri slikarji (npr. Štefan nikacijah le 24 % besedila vezanega strogo Marflak) in gledališčniki (npr. Ivo Ban), nanj (15 % ga je napisal sam, 9 % pa ga govo- je pa zelo ponosen, da so ga našli nekate- ri o njem), tri četrtine zapisanega pa je o ri »fenomeni«, kot so Igor Šentjurc (v tujini drugih? izdal čez 20 romanov v večmilijonski nakla- KNJIŽNE OCENE Ta podatek nam pove, da avtor ni pisal di), Gusti Stridsberg (vohunka, pisateljica), o drugih zaradi sebe, pač pa o sebi zaradi Milić od Mačve (grafik evropskega forma- drugih. To pa zmorejo le »veliki«. ta), Harald Draušbaher (oblikovalec za Gorenje, Krko), ilustrator Gašper Krajnc, »vaš sosed z Brdinj, a ljudje tega ne vejo« … REPORTAŽA Kako mu jih je uspelo pridobiti za knjigo, je (s predstavitve Nevsakdanjih komunikacij ilustriral na primeru Petra Handkeja: »Lani v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah) jeseni je Helena Koder izdala knjigo esejev Krošnja z neznanimi sadeži, tudi z esejem Ko so na stežaj odprta vrata v razstavi- o Handkeju. Ko sem to prebral, sem avtori- šče Koroške osrednje knjižnice dr. Franca co direktno poklical, ona pa me je vpraša- Sušnika na Ravnah tistega 16. oktobra malo la, kdo ste. Povedal sem ji in ji takoj poslal pred šesto zvečer vabila na predstavitev svoje Vsakdanje komunikacije. V nekaj dneh knjige Nevsakdanje komunikacije Nika R. mi je dala soglasje za ponatis omenjene- Kolarja, je sonce izza Pece obsevalo le še ga eseja in uredila avtorstvo z Mladinsko najvišje vzhodne lege nad Ravnami. knjigo …« To se je lahko zgodilo, saj je bil Dobre štiri ducate nas je bilo zbranih, Kolar »vedno v odnosih, ki so gradili«, kot ko so se vrata zaprla, predvsem tistih iz lite- je poudarila moderatorka, na koncu pa ob rarnih, likovnih, oblikovalskih in športnih kozarčku tudi Vojko Močnik: »Ko smo drugi krogov blizu Kolarju, ki smo dobili svoje že skoraj obupali, je Niko vztrajal. Le tako mesto v knjigi in zato bili tudi povabljenci. smo lahko napisali uspešne zgodbe založbe Pozdravni govor je imela Simona Pandev Voranc in Prepiha.« Urica in pol klepeta ob Šuler, glasbene točke je izvajal violinist Kolarjevih Nevsakdanjih komunikacijah je Aleksander Rogina iz Slovenj Gradca, minila kot tren, tudi zaradi nekaterih avtor- izbor fotografij, s poudarkom na ustvarjal- jevih hudomušnih dodatkov, npr. o tem, cih iz Mežiške doline, je na PP pripravil dr. kako na fakulteti ni mogel poslušati prof. Uroš Zavodnik, pogovor z avtorjem pa je Kmecla, »saj je padel z drevesa in bil v bol- vodila Iva Potočnik, ki je napisala tudi Uvod niški«, kako so ga zbadali, da ga »spremlja v druge Kolarjeve Komunikacije. Poudarila Pečkov sindrom« … Res, je poudaril, a se je, da so »lepo branje, ki prinaša lepa sporo- vseeno s hvaležnostjo spomnil vseh, ki so čila, presežek za dolino in Slovenijo«. Potem sooblikovali njega, in vseh, ki so soobliko- je ob šmuglcu, kot se je izrazila, počasi lista- vali njegove Nevsakdanje komunikacije, z la knjigo od poglavja do poglavja, Kolar pa dodatkom, da o novih zaenkrat ne razmišlja je komentiral njene iztočnice. Izpostavil je in da te priporoča v branje »zdaj, ko prihaja izviren pristop, zasnovan že v 1. knjigi, a zimski čas«. tokrat z načelom, da se izogne ponovitvam, Ko sem tistega večera zapuščala raven- kar mu je, kot meni, uspelo. Uspelo pa mu ski grad skozi nenavadno tih ravenski park, je najti tudi predstavljene v knjigi v vlogah, sem doumela, da je škoda vsake strani, ki ki jih javnost ne pozna; npr. Vinka Ošlaka v Nevsakdanjih komunikacijah Nika R. kot sonetista (za ilustracijo prebrali njegov Kolarja ostane nepregledana ali neprebrana. sonet, ki je nastal ob obletnici Tisnikarjeve smrti), Marjana Pungartnika »kot edine- ga Korošca, ki je z razdalje nad Koroško Helena Merkač razočaran«, Primoža Suhodolčana, ki ga Dragica Haramija kot ena redkih predstavi »nesmešno« … Kot je poudaril avtor, pa mu 44 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Ko voda in val preoblačita dni Noetove noči Lucije Mirkac Avtorica Lucija Mirkac je pronicljiva V libretu za kantato, tudi glasbeno izjem- KNJIŽNE OCENE opazovalka sveta v Mežiški dolini po najbolj no nadarjene avtorice, je skrito svarilo, uničujočih poplavah v zgodovini Republike kako hitro nas lahko narava spet preizku- Slovenije. Avgusta 2023 je deroča voda v si. In čeprav je »siva voda, ki čuva zemljino krajih, v katerih živi, prestopila bregove in skrivnost« med uničujočimi poplavami poka- z neopisljivo silo potoke spreminjala v uni- zala svoje zobe, so Mežiški dolini najbližji čujoče hudournike, podirala mostove, golta- nesebični sosedje in prostovoljci iz celotne la kleti in požirala celo hiše. Varna, udobna Slovenije in tujine z izjemno solidarnostjo, in samoumevna jutra so žalostno plavala po neznansko pomočjo in empatijo spet vrnili vodi. Ker pa je Lucija tudi ena izmed najbolj nasmeh in upanje. Morda pa je bila v nesre- tenkočutnih, razmišljujočih in občutljivih či izjemno povezana skupnost prispodoba mladih posameznic, ki jih poznam, je usodo za novodobno barko, plavajočo med čermi svojega kraja in ljudi odtisnila v struktur- vsakdana, ko skorajda nimamo več časa drug no domišljen in dovršen libreto za kantato. za drugega. Ko je voda odtekla, so se naši Starodavne Noetove noči so postale sinonim kraji zbudili v kolektivno Noetovo jutro. za sodobne, poplavljene noči z veliko strahu Potem ko je Noe po neprekinjenem dežev- in neznankami. ju, ki je trajalo štirideset dni in štirideset Čeprav je Bog v krščanski tradiciji po noči, s svojo barko po božjih navodilih rešil kataklizmičnem potopu enkrat že sklenil družino in živali, se je golob z gore Ararat v zavezo z Noetom, da sveta ne bo več uničil znak sprave vrnil z oljčno vejico, Bog pa je z vodno stihijo, je v časih, ko sami preizku- človeštvo z obljubo, da do usodnih potopov šamo robove in nemogoče zmožnosti narave, ne bo več prihajalo, nagradil z mavrico. težko računati na zavezo, ki naj bi jo sim- Tudi Lucija je v Noetovih nočeh pustila bolizirala mavrica. Vsa sivina potrošnega nepozaben odtis. V večplastni literarno-glas- človeštva v tehnološko nenadkriljivi dobi se beni mojstrovini, ki jo počasi stopnjuje, nas velikokrat zgosti prav v vodi: v morjih, oce- lahko med drugim sipko opominja o moči anih plastike, neprepoznavnih, nerazgradlji- narave in vlogi človeka, vtkanega v zaslonski vih odplak. Zato mogoče narava na koncu svet digitalnih podob. Mogoče pa se mora- ne prizanaša niti Mežiški dolini, dolini, str- mo večkrat zaupati nebu in prisluhniti tol- jeni med idilične in z mogočnimi smrekami munu, da bomo spet razumeli vse tisto, kar posute kraje pod Peco, kjer s svojo vojsko nas v resnici obdaja. še vedno spi znameniti Kralj Matjaž. Ptice se lahko kjerkoli »ujamejo v vihar« in reke Mira Razdevšek lahko povsod »grmijo čez strme brežine«, ko »voda in val preoblačita dni«. Vprašanje je, kako nadaljevati, ko se voda umakne. Mogoče je odgovor v nenehnem prislu- škovanju. Kljub izjemni civilizacijski zmo- žnosti ima narava še vedno svoje tihe zako- nitosti. Na Zemlji nismo sami. Ko govorimo o raznoliki flori in favni, bi morali govoriti o zaščitenih naravnih lepotah. Naravne nesre- če nas opozarjajo, da bo prav narava tista, ki bo zadnja odrinila človeka, če bo človek predtem preveč agresivno zarezal v njen skrajni rob. Naslovnica, likovna oprema Andrej Jemec O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 45 Kako gre čas ... Rodil sem se 25. 3.1959 v Slovenj Gradcu. Mama Zinka Klemenčič je dobila službo na Muti kot vzgoji- teljica v vrtcu. Sicer je bila iz Stanetincev (Prlekija). Izhajala je iz kmečke družine kot ena izmed osmih otrok. Ata Adi je bil zaposlen v livarni v Vuzenici kot ključavničar. Izhajal je iz kmečke družine v Trbonjah, kjer je bilo pet bratov. Bil je tudi muzikant. Igral je tro- bento pri godbi na pihala in pri ansamblu Fantje treh dolin. Prišlo mu je na uho, da je na Muti lepa dolgola- ska in jo je šel osvajat. Dobro, da mu je to uspelo. »Že čez nekaj tednov sta se vzela, kmalu dva otroka sta imela, eden izmed njiju sem tud’ jaz. Po njej pode- doval sem vso lepoto in po njem vso moško sem kraso- to, a po obeh svoj božanski glas ...« (Božanski glas) Terezija (Zinka) Klemenčič, roj. 11. 9. 1936, in Adolf (Adi) Smolar, roj. 6. 2. 1932 (Oba sta že pokojna, a pustimo ju živeti do zaključ- ka tega mojega življenjepisa.) Živeli smo v bloku na Muti. Tri leta. Name je včasih popazila soseda Vida. Ko sem že znal malo govoriti, sem se razburil, ko je po radiju zazvenela pesem Pa se sliš’, pa se sliš’, od svet’ga Vida zvon, od svet’ga Vida zvon ... in govoril: ne od teta Vida zvon, Adi zvon, Adi zvon ... »Ko otroka sta dobila, sta ljubila se še bolj, sta vzga- jala ga in učila, da že malo je dovolj ...« (Na travniku) Prva fotografija mene kot dojenčka Leto in pol kasneje, 18. 9. 1960, sem dobil sestro Diano. Po enem letu smo se preselili v večje stanovanje v bloku v Vuzenici. Imeli smo se radi, živeli skromno, mama nama je velikokrat pela. Ko sva bila večja, smo peli vsi, troglasno, mama in sestra prvi glas, jaz dru- gega, ata bas. Ker so bile pogosto redukcije toka, smo se ob večerih ob prižgani petrolejki pogovarjali, oba starša sta rada govorila o svojem otroštvu, ata pa si je izmišljeval pravljice o srnici z belo tačko. Lepo sta naju vzgajala. »Glej, ta naš svet tako je lep kot lepe sanje, življenje imej za prekrasno potovanje, grde stvari naj ti te rado- sti ne vzamejo, srečni so le, ki srečo res dojamejo.« (Na travniku) Na sprehodu v Vuzenici Fotoaparata nismo imeli. Ko smo kaj praznovali, smo prosili soseda, da nas je prišel fotografirat, naj- večkrat ob praznovanju rojstnega dne. Ker je torta že bila na mizi in na njej svečke za moj rojstni dan, so po fotografiranju mene starši odstranili eno svečko in postavili ob torto še sestro, ki je sicer praznovala pol leta kasneje. »Če niste dob’li nič nikdar, posluš’te, kar vam pravi Smolar: sreče ne prinese d’nar, le radi se imejte …« (Radi se imejte) Moj peti rojstni dan 46 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Ata je hitro ugotovil, da imam zelo dober posluh, zato sem leta 1965 od dedka Mraza dobil harmoni- ko ter začel obiskovati glasbeno šolo. Zelo hitro sem napredoval. Brati sem že znal, pisati pa še ne, zato so mi v zvezek ob pouku teorije povedano zapisali drugi učenci. Vso osnovno šolo sem s harmoniko veliko nastopal ob raznih prireditvah in proslavah, večkrat sem na njo igral tudi popevke in zraven pel, tudi pesem Iva Mojzerja Koledar ljubezni, o fantu, ki se eno leto trudi, da bi osvojil dekle, a mu ne uspe. Ko sem mu to pred leti povedal, je bil ponosen. »Jaz sem izvisu, prijel’ me je, da bi se v reko zabri- su, naj vame kar takoj udari strela, žensk je kot plevela, jaz pa sam ...« (Jaz sem izvisu) Mama, sestra in jaz s harmoniko Za pusta sva se s sestro rada našemila. Brskala sva po omarah in med oblačili našla kaj primernega. Ona je bila kraljična, jaz pastir ali muzikant. Brke in brado mi je ata narisal z ogorkom vžigalice. Je pa bil v Vuzenici vsako leto pustni karneval, kjer so bile dobre maske nagrajene. V njem smo sodelovali tudi otroci iz našega bloka. Sosedov Marko je bil rabelj z veliko lese- no sekiro, Nino je hodil spredaj, oblečen v župnika, jaz sem se opotekal za njim z zvezanimi rokami kot ujeti tat, sestra je vsa razcapana z ruto na glavi tekala okrog nas in vekala. Dosegli smo drugo mesto, dobili ogro- mno vrečko bonbonov in si jo pravično razdelili. »Je moja b’la edina hiba, da sem bil premajhna riba, ne šraufe, je tovarne treba krast!« (Nič nisi vreden) Sestra in jaz, našemljena Leta 1966 sem začel obiskovati prvi razred Osnovne šole Vuzenica. Ker so starši hodili v službo, tudi mama je takrat delala v livarni, so zjutraj odšli pred šesto in naju pustili doma kar sama. Zvečer je mama pripravi- la dva kupčka z oblačili, po vrstnem redu, kakor jih je pač bilo treba obleči, da sem oblekel sebe in nato še sestro. Prav tako sta me naučila, koliko kaže ura. Budilka nama je zazvonila ob sedmih. Od doma sva šla ob pol osmih. Sestro sem peljal v vrtec, šel v šolo in jo po končanem pouku spet šel iskat. Vedno sva se trdno držala za roke. »Če bi živeli v pradavnini, oblečeni bili bi mini, šole sploh ne bi poznali, vse dneve bi se le igrali …« (V pradavnini) Prvi razred OŠ Vuzenica, l. 1966, razredničarka Zora Pušnik Vse razrede osnovne šole sem končal z odličnim uspehom, hkrati pa sem bil član skoraj vseh krožkov. Na proslavah sem recitiral, igral harmoniko, pel v pev- skem zboru, pel v duetu s sošolko Roziko, pel v dekli- škem pevskem zboru, ki se je ob mojem prihodu prei- menoval v Zbor sedemnajstih, bil tudi igralec. Ogromno sem bral. V Veseli šoli, sem v 7. in 8. razredu postal občinski prvak, ekipno pa tudi 2-krat občinski prvak v šahu. Bil sem prijazen, resen, razgledan, zelo odgovo- ren in skrben otrok. Nikoli nisem česa ušpičil. Sem bil dosti pametnejši od tistega fantiča v pesmi: »Jaz ne grem v šolo, ne, ne grem v šolo, jaz bom kar počitnice imel.« (Jaz ne grem v šolo) Zbor sedemnajstih v Osnovni šoli Vuzenica O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 47 V bloku, kjer smo živeli, se je otrokom dobro godi- lo. Bili smo približno iste starosti, skupaj smo se igrali in skupaj praznovali. Dneve smo preživljali pred blo- kom ali na bližnjem travniku, večkrat pa šli tudi v gozd. Čeprav smo izhajali iz različnih družin, starši so se razlikovali po izobrazbi in statusu, od ključavničarja do učiteljic, ravnatelja in zdravnika, med nami ni bilo razlik. Ob bloku je vsaka družina imela svoj vrt, tako da smo se naučili tudi vrtnariti. »Živele razlike, vsakdo vedet’ mora, da za vse raz- lične je zadost’ prostora …« (Živele razlike) Praznovanje mojega 12. rojstnega dne, jaz na sredini, sestra skrajno desno Med šolskimi počitnicami, leta 1973, smo se pre- selili v našo novo hišo na Muti. Gradili smo jo šest let. Za naju s sestro je bila to velika sprememba. Prej sva imela do šole nekaj sto metrov, sedaj pa več kot dva kilometra. Morala sva vsak dan pešačiti, jaz v osmi, ona v sedmi razred. Izgubila sva stike s prijatelji. Bila sva žalostna. Da bi naju potolažili, so starši kupili dva kužka, jazbečarja. Oče je bil lovec, a nista bila kaj prida uporabna za lov, smo ju preveč razvajali in crkljali. Moj je bil Čedo, sestrin pa Hero. Lahko sta spala pri naju v postelji. »Adi in pojoča psa, to bo šlo v d’nar, Evropa evo mene, evo mene celi svet, sem s temi mislimi zaspal, naj bom preklet ...« (Pasji dnevi) Hero in Čedo, nista pela, zgolj lajala. Po končani osnovni šoli sem se vpisal na Gimnazijo Ravne na Koroškem. Dodelili so me v razred 1. Č. Naš razrednik je bil profesor Danijel Vevar, od katerega sem dobil pri matematiki prvi cvek v življenju. Imel sem težave pri matematiki in fiziki, ostale predmete sem kar dobro zvozil. V razredu smo se med sabo lepo razumeli, v ničemer nisem izstopal. Nekajkrat smo si organizirali piknik, rad pa sem se udeleževal tudi šolskih izletov. Sicer sem bil po pouku v glavnem kar doma, v svoji sobi, in sanjaril. »Prav’jo mi, če boš sanjaril, si življenje boš pokva- ril, jaz pa pravim, ne, jaz drugače bom živel, bom gle- dal zarjo in ponoči zvezde štel …« (Drugače bom živel) Pohod po poteh okupirane Ljubljane Vsa štiri leta sem pel v gimnazijskem pevskem zboru, prvi dve leti tenor. Po velikosti sem bil predza- dnji med fanti. Med počitnicami pred tretjim letnikom sem na veliko olajšanje staršev končno zrasel in muti- ral. Sošolci so me komaj spoznali, jaz pa sem se tudi čudil njim, kako so se zmanjšali. Ob začetku šolskega leta me je zborovodja prestavil med basiste. »Na smrt sem se prestrašil, ko prvič sem spo- znal, da dolga suha prekla iz otroka sem nastal …« (Kompleksomanija) Naš razred z razrednikom, moja glava se vidi levo v ozadju, leto prej se ne bi. 48 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Sestra je prišla na gimnazijo leto dni za mano. Odločila se je za pedagoško smer. V tretjem letniku so ji starši kupili kitaro, ki jo je potrebovala za pouk. Naučil sem se jo uglasiti za sestro s pomočjo stavka: EAD(i) G(o)BE, nekaj malega sem nanjo tudi brenkal. Nisem niti malo slutil, da bo kitara nekoč pomem- ben del mojega življenja. Dve leti zapored smo šli na maturantski ples. Bili smo zelo urejeni. Na mojem, v Kavarni na Čečovju, so igrali Fantje treh dolin. Ata se je odrekel honorarju. »Klinc gleda d’narje, glavno, da je glava cela, glav- no, da srce še dela …« (Glavno, da je glava cela) Jaz maturant, ata, mama in sestra Zelo rad sem risal. Za Vresje (glasilo maturantov) sem narisal naslovnice in še štiri ilustracije. Po gim- naziji sem želel iti na pedagoško akademijo, likovni pouk, a so bili starši zelo proti. Sklenil sem, da grem v tem primeru študirat predmet, pri katerem bom dobil prvo petko. Dobil sem jo pri slovenščini. Vpisal sem se torej na študij slavistike in primerjalne književnosti. Odločitev je bila neumna. »Jaz sem nor, jaz sem ubogi, ‘bogi, ‘bogi, ‘bogi, ‘bogi stvor …« (Jaz sem nor) Med počitnicami sem v gimnaziji dvakrat šel v mladinsko delovno brigado, ta odločitev je bila pa dobra. Dve leti sem redno hodil na predavanja in opravljal izpite, a z vse večjim odporom. Študij me ni veselil. Veselilo me je igranje kitare. Ob prihodu v Ljubljano sem si od cimra sposodil kitaro in se nanjo naučil igra- ti. To je postalo moja strast. Igranje kitare in pisanje pesmi. Predtem nikoli nisem imel želje pisati pesmi, spise ja, poezije pa ne. Začel sem jih peti na študent- skih zabavah. Poslušalci so bili nad njimi navdušeni. Kako je bilo s tem v našem podnajemniškem sta- novanju, sem odpel v pesmi Mi smo pa špilali. Če koga to zanima. Študentska zabava v našem stanovanju Najdlje časa sem stanoval na Ilirski 17. V trosob- nem stanovanju nas je bilo pet študentov. Opremili smo ga s pohištvom, nabranim na odpadu, ki smo ga popravili in prebarvali. Pri nas so se vrstile zabave, obi- skovalci so želeli, da igram svoje pesmi. Nekateri so me na zabavah posneli, in tako se je moja glasba širila med študenti. Sodeloval sem na toliko brucovanjih, da nihče ni vedel, kaj pravzaprav študiram. Zelo radi so me imeli npr. etnologi. Tam sem jim igral tudi na harmoniko. »Saj se nikamor ne mudi, časa je še dovolj, zakaj bi s tem delal si skrbi, le enkrat se živi …« (Saj se nikamor ne mudi) S kitaro na brucovanju etnologov O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 49 Igral sem na različnih zabavah, na otvoritvah likovnih razstav, na literarnih večerih, po mladinskih klubih, leta 1981 so mi prijatelji organizirali koncert v Cerknici, na katerega so prvič vabili plakati z mojim imenom. Štejem ga za svoj prvi uradni koncert. Pesmi sem imel že za več kot dvourni program. Poslušalci so jih radi peli z mano, me spodbujali, da kaj posnamem, vendar nisem imel denarja. Doma so bili name hudi, kitaro so starši krivili za moj neuspeh pri študiju. »Pogojev vseh nisem naredil, ker sem prema- lo se učil, in za kazen takoj so vzeli jo, štipendijo.« (Štipendija) Spim ob kupu študijskega gradiva, zraven pa kitara. Preživljal sem se s priložnostnimi deli, med osta- lim sem mimoidočim na ulici prodajal časopis Tribuna. Leta 1982 sem se ob delu vpisal na pedagoško akade- mijo, na oddelek slovenščina - knjižničarstvo. Prvi letnik sem izdelal s prav dobrim uspehom, v drugem sem opravil enajst izpitov od skupaj šestnajstih, nakar sem dobil poziv za služenje vojaškega roka na Vrhniki. Naborna komisija, ki me je pred tem dvakrat zavrnila, ker sem bil presuh, je tokrat zapisala: omejeno sposo- ben. Ko me je oficir, ki nas je pričakal, zagledal dol- golasega in suhega, je zavpil: »Jao, vidi, došao nam narkoman!« »Ob petih bom vstaju in telovadu, strelal bom s puško in čistu skret …« (K soldatom) Naša četa, stojim četrti z leve. Na ramo sem dobil 12-kilogramski ročni mino- metalec, opravil petmesečno usposabljanje in bil raz- porejen v vojaški klub. Glede na izobrazbo in pevske izkušnje sem postal zborovodja, nato še član okteta, na avdiciji za pevca v vojaškem ansamblu sem z Bajagino pesmijo Zažmuri navdušil in bil sprejet, obenem sem preuredil in vodil knjižnico ter postal urednik biltena Čelična – jeklena pest. Na matrice za tisk sem moral tip- kati prispevke in v tem kmalu postal zelo hiter. Dobil sem značko dobrega vojaka in medaljo odličnega strel- ca. 12. 2. 1986 sem bil izpuščen. Ko smo korakali, sem se domisli refrena: »Taga daga daga da, taga daga da …« (Tagada) Pojem v kvartetu in igram kitaro. Po končanju vojaškega roka sem bil nekaj dni doma, nato pa smo s starši sklenili, da si najdem služ- bo v Ljubljani. Dobil sem jo v VVO Ciciban, v kadro- vskem oddelku. Nadomeščanje delavke na porodniški. Zelo prav mi je prišlo, da sem se v vojski naučil tipka- ti. Sodelavke so me imele rade. Otroci tudi. Kuharice najbolj. Pri kosilu sem dobival dvojno porcijo. Da bi se zredil. Ni jim uspelo. Tam sem delal deset mesecev. Na pedagoški akademiji sem se sicer pozanimal, kdaj so izpitni roki, a z glavo nisem več bil pri študiju, spet sem začel z nastopi. Prijateljev iz študentskih let ni bilo več v Ljubljani. Bil sem osamljen. »Pozen večer, vse je tiho in posluša, le moj korak, kar tako, nikamor …« (Iskra, čas in mraz) Pasaža Maximarketa, prvi nastop po vojaščini. 50 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Pred končanjem zaposlitve v vrtcu sem v časopisu zasledil oglas za delo v uredništvu revije Ljubljanske banke. Poslal sem jim prijavo in bil povabljen na razgo- vor. Kandidatov je bilo trinajst. Po pogovorih s kadro- vsko službo in glavno urednico so se odločili zame. Bil sem zelo vesel. Kot tajnik urednice sem imel svojo pisarno in zelo veliko telefoniral ter tipkal. Delo je bilo raznovrstno in zanimivo, a bilo ga je ogromno. V sklo- pu revije smo izdajali tudi brošure umetnikov, ki so raz- stavljali v prostorih banke. »Po službi rad grem na pir, da imam vsaj malo mir … potem pa znova sem Sloven’c pošten’ga kova.« (Po službi) V pisarni uredništva revije Ljubljanska banka Ob vikendih sem nastopal. Še z dvema kantavtor- jema, Petrom Andrejem in Bojanom Sedmakom, smo imeli turnejo po vsej Sloveniji, prvega v Hrastovcu pri Mariboru, zadnjega v Cankarjevem domu, kamor nas je povabil Jani Kovačič. Med poslušalci je bil tudi Bojan Adamič, ki je po nastopu prišel v zaodrje in nas zelo pohvalil. Povabil nas je na Slovenski šanson v Gornjo Radgono, vendar so ga kmalu po tem ukinili. Za nas bi bila to velika priložnost, da se predstavimo širši javno- sti, a smo jo žal izgubili. »Sem zgubu že denarnico, zgubu sem dekle, zgubu sem prijat’le in frnikole … zgubu sem že čisto vse, a volje do življenja ne …« (Zgubu, zgubu) Jaz, Jani (malo se vidi), gospod Adamič, Bojan in Peter Stanoval sem v samskem domu, v Štepanjskem naselju. Stanovanje je merilo 22 kvadratnih metrov. Spoznal sem odličnega kitarista Petra Lagudina. Pri meni sva imela vaje. Zaigral je z mano na snemanju moje prve kasete, ki sem jo po dolgoletnem prigovar- janju mojih prijateljev in znancev končno le posnel v Studiu Činč v Ljubljani in jo izdal v samozaložbi. Pri snemanju mi je zelo pomagal tudi pevec skupine Tantadruj, Aleš Hadalin. Pisalo se je leto 1991. Naslovil sem jo Naš svet se pa vrti 1. »Naš svet se pa vrti, če si al’ pa te ni, vedno eni zgo- raj so in drugi pod zemljo …« (Naš svet se pa vrti) Velika mojstra vadita v majhnem stanovanju. V začetku leta 1993 so revijo ukinili. Urednica je šla v pokoj, jaz pa na zavod za zaposlovanje. V tem času sem končno natipkal svoja besedila. Pisatelj in prijatelj Tomo Rebolj (Aaron Kronski) je pri založbi Miof načr- toval izdajo svojega romana, uredil je, da so hkrati nati- snili in izdali tudi moje songe. »Zavod za zaposlovanje, to je kraj, kjer se konča- jo sanje, da delal bom, mirno živel, da bom denarja nekaj imel, da kupil bom star avto in pa stroj za pra- nje. Zavod za zaposlovanje, to je kraj, kjer se končajo sanje, da bom še kdaj šel na dopust, nikol’ več trgal si od ust, da bom otroke delal in tud’ skrbu zanje.« (Zavod za zaposlovanje) Promocija izida treh knjig, tudi moje O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 51 Ko mi na zavodu kar niso uspeli najti službe, me je svetovalka vprašala, kaj še sicer počnem. Dejal sem, da že 12 let nastopam kot kantavtor. »Poskusite s tem, nimate kaj izgubiti!« Njene besede so me opogumile. S kaseto, časopisnimi članki o svojih nastopih, z življe- njepisom in z nekaj priporočili (tukaj se moram pred- vsem zahvaliti Ladu Leskovarju in Perotu Lovšinu) sem šel na ministrstvo za kulturo in čez čas so mi odo- brili status samostojnega kulturnega delavca, glasbeni- ka in pesnika. 21. 3. 1994 sem postal profesionalec. »Zdaj medijsko sem znan gospod, sem čist slučajno padu not, v šoubiznis, kot se temu prav’, do smrti pel bom in igral …« (Premau) Z Mišo Molk v oddaji Res je Če sem želel imeti več igranj, sem moral postati bolj znan. Odpravil sem se na ZKP RTV Ljubljana in se ponudil, da pri njih izdam kakšno kaseto. Ker so že imeli Šifrerja in Mlakarja, so me zavrnili. S kitaro sem se podal do Založbe Helidon. Niso še slišali zame, zato sem jim zaigral nekaj svojih pesmi. Bili so navdušeni. Čez 14 dni so posneli dva moja koncerta in izdali kase- to ter zgoščenko No ja, pa kaj (1993). Postala je uspe- šnica. Podpisali smo večletno pogodbo in s prijatelji Letečimi potepuhi sem se odpravil v Studio Činč posnet novo ploščo. »Ljubezen, pesem in pijača, fant moj, živet se spla- ča in pa pozabit nikdar ne smeš na smeh …« (Ljubezen, pesem in pijača) No ja, pa kaj, naslovnica Plošča Neprilagojen (1994) je bila še uspešnejša. Pesem 20 ljubic je ponarodela, Daleč je za naju pomlad je ljudi ganila. Tudi druge pesmi so pritegnile ljudi. In medije. Opravil sem veliko intervjujev za revije, bil gost na radijskih postajah, vabili so me v TV-oddaje. Življenje se mi je povsem spremenilo. Sledila je plošča Bognedaj, da bi crknu televizor (1995), pa plošča Saj te prime - pa te mine (1996), nato še Jaz sem nor (1997) in Od A do S (1998). Plošče so bile velike prodajne uspe- šnice. Imel sem vse več nastopov, tudi dobrodelnih. »Je treba delat’, na svetu je pač tako, je treba delat’, z lufta padlo nič ne bo …« (Je treba delat’) Pri Borutu Činču v studiu, vsega skupaj sem tam preživel vsaj eno leto življenja. Leta 1999 sem pri založbi Nika Records izdal plo- ščo Je treba delat’, sledili sta Ne se bat’ in Koncert v živo (2002). Jaz ne grem v šolo, Vse je krasno in Brez dlake na jeziku sem izdal v samozaložbi, Se počasi daleč pride (2011) ter Prav zdaj (2018) pa v sodelovanju z založbo Gong records. Leta 2019 so pri Helidonu izdali vinilno ploščo Pasji dnevi za kantavtorje in tako počastili mojo obletnico nastopanja. V tem času sem se leta 1995 poročil, se z ženo Lidijo iz Ljubljane preselil na Ravne, nato smo z dvema sinovoma, Juretom in Janijem, živeli v Šmartnem vse do leta 2009, ko sva se ločila, a ostala v lepih odnosih. »Daleč so trenutki, ko ves sem se predal, minilo je življenje, kot sem ga poznal …« (Je mimo čas ljubezni) Jure je oktobra 2023 z odliko diplomiral na fakulteti za matematiko; ponosni ata, brat Jani in mama. 52 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Po ločitvi sem se posvetil tudi izdajanju knjig za otroke. Predtem sem izdal zgolj eno: Pujsa in Andrej Migec. Pujsa je bila moj morski prašiček. Z mano je živela v samskem domu. Ko je umrla, sem ji posvetil nekaj zgodb, da ne bi šla v pozabo. Na prošnjo ilustra- torja Boža Kosa, ki je izdajal mladinsko revijo Petka, sem jih napisal še trideset. Vse so izšle v štirih knji- gah. V časopisu Firbec sem na predlog Dese Muck objavljal Zgode in Prigode Tečka Sitnobe in prvi del že izdal, drugi je v pripravi. Izšle so še Jezikovni kotliček, Radovedna Putka, Domišljava žaba, Jaz ne grem v šolo in Zgodba o rolici papirja. V pripravi je tudi slikanica Objemi drevo. »… kajne Pujsa, ti vražiček moj mali.« Pujsa se je nasmehnila in zvito dejala: »Andrej Migec, jaz nisem tvoj vražiček, kajne? Jaz sem tvoj angelček!« Pujsa v mojih dlaneh Ob prejemu Bernekerjevega priznanja MO SG Kot kantavtor nastopam že 44 let. Za mano je okrog štiri tisoč nastopov, vsaj tisoč dobrodelnih. Za svoje delo in ustvarjanje sem prejel razne nagrade tako popularnosti kot priznanja strokovne javnosti. Nekatere od njih so: Založbi Helidon in Nica Records sta mi podelili vsega skupaj 18 zlatih, nekaj platinastih in diamantnih plošč. Nagrade popularnosti predstavljajo dva viktorja (1996, 1998) in dva gonga popularnosti (2007, 2008), leta 1998 in 1999 sem bil tretji na lestvici najpopular- nejših Slovencev, hkrati sem bil dvakrat razglašen za Korošca leta. Leta 2006 sem prejel naziv častni občan Mute. Bralci revije Readers Digest so me leta 2013 izbra- li za najbolj zaupanja vredno osebnost. Nagrade stroke so predstavljali zlati petelini, med letoma 1996 in 2001 sem jih prejel osem, Slovenski trienale satire in humor- ja me je leta 2001 razglasil za najboljšega slovenskega satirično-humorističnega kantavtorja, leta 2008 mi je RTV Slovenija podelila nagrado Frana Milčinskega - Ježka, leta 2017 sem s strani Mestne občine Slovenj Gradec prejel Bernekerjevo plaketo. Za dobrodelnost, kamor spadajo prireditve, kjer so se zbirala finančna sredstva za ljudi v stiski pa živali, gasilce, kulturna društva, šole, igranja za bolnike in delavce v bolnišnicah, igranja v zavodih za telesno in duševno prizadete, starostnike in še bi lahko našteval, sem prejel tudi: Leta 1999 zahvalo za dobroto, plemeni- tost in človekoljubno delo (Naša žena), 2001 priznanje za spodbujanje kakovostnega življenja otrok, mladine in dru- žin (Zveza prijateljev mladine Slovenije), 2013 priznanje za podporo humanitarnim organizacijam in sodelovanje v dobrodelnih akcijah (Upravni odbor nacionalnega foru- ma humanitarnih organizacij Slovenije), 2019 priznanje za poseben prispevek h kakovosti in varni obravnavi otrok in mladostnikov na pediatrični kliniki (UKC Ljubljana). »Svojo srečo kuje, kdor druge osrečuje, in tisto, kar ima, deli …« (Treba je pomagati) Pokroviteljica akcije Naše žene, Štefka Kučan, starši in jaz O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 53 Že 15 let se ob mojem rojstnem dnevu fotografira- mo. Vedno sedem na isti stol, v naročje vzamem Megi, ki sem jo posvojil iz zavetišča, sinova se postavita vsak na eno stran. Te fotografije mi krasijo steno v dnevni sobi. Jure dela magisterij na fakulteti za matematiko, živi z dekletom v Ljubljani, Jani študira filozofijo in knjižničarstvo. (Takrat, ko ne nastopa kot bobnar z bendom Bibliban). Lepo je videti, kako odraščata. »… v sinova svoja se zazrem in v trenutku vedno znova se zavem: Vse je v redu, vse je lepo in prav, tud’ če bi vnaprej vse vedu, enako bi ravnal …« (Vse je v redu) S sinovoma in psičko Megi Sestra mi zelo veliko pomeni. Z družino živi v Goriških brdih. Z možem Markom se ukvarjata s pride- lavo grozdja, z vinarstvom in sadjarstvom. Vino REJA je na Primorskem znana in cenjena znamka. Nečakinja Maja počasi prevzema dejavnost, nečak Miha je doštu- diral filmsko animacijo in je že prejemnik nagrad za svoje filme, najstarejša nečakinja Sanija je uspešna modna oblikovalka, kreacije je predstavila na več modnih revijah. Kadar le moremo, se srečamo, slišimo. Zelo se imamo radi. V mojih očeh je Diana še vedno moja mala sestrica. Vsakič ji povem, da jo imam rad in da se lahko vedno zanese na svojega starejšega brata. »Povej najdražjim in pokaži jim, da imaš jih rad. Ne odlašaj, saj morda bo kmalu zadnjikrat.« (Kdor me videl bo umirat’) Jaz, Maja, sestra Diana, Miha, Marko, Sanija 54 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Moja starša sta bila skromna, dobra in prijazna člo- veka. Rada sta se smejala in zaplesala. Bila sta in bi bila še sedaj zelo ponosna na vse nas. Ata je umrl 19. 12. 2002, mama 7. 8. 2016. KAKO GRE ČAS Zinka in Adi Moje pesmi ljudi zabavajo, jih nasmejijo, spod- bujajo k dobremu, jih opogumljajo in tolažijo. Ljudje jim radi prisluhnejo. Nastopam že 44 let, a prošnjam za igranja ni konca, še vedno jih imam kakšnih deset na mesec. Na koncertih vlada zelo sproščeno vzdušje. Dvorana je osvetljena, da lahko ob pogledu na priso- tne presodim, katere pesmi bom zapel in v kakšnem vrstnem redu. Vedno se odločam sproti. Povezujem jih z anekdotami in svojimi razmišljanji o odnosih in vsakdanjem življenju. Običajno igram vsaj dve uri. Po koncertu se z obiskovalci še malo družimo, da pokra- mljamo in se fotografiramo. Jaz med publiko EPILOG Kdo ve, katera pesem zadnja bo, ki jo bom odpel. Enkrat se bo pač zgodilo, da moj glas bo onemel. Zato povem vam zdaj za vsak slučaj, če blizu je ta dan, kar itak že veste: Slovenci moji, res vas rad imam! »Se počasi daleč pride, se prav počasi spletejo vezi, dokler mi sonce ne zaide, iskal poti bom do ljudi!« (Se počasi daleč pride) Verzi iz mojih pesmi, okrašeni z otroškimi risba- mi, se mnogokrat znajdejo tudi na panojih v šolah, kamor me vabijo na kulturne ali dobrodelne prireditve, na podelitve nagrad, na praznovanja ali pa kar tako. Večkrat me pričaka razstava risbic mojih literarnih junakov, portretov mene in mojega kužka pa tudi kopi- ca domiselnih izdelkov iz tulcev toaletnega papirja, ki jih naslovijo: »Pa mi je prav prišla rolica papirja!«. Lepo je videti, da se sporočila mojih pesmi dotaknejo tudi najmlajših in da bodo zvenela med ljudmi še dolgo, tudi takrat, ko me več ne bo. »A na koncu bi dodal še prošnjo za vse zbrane: naj vam vsak dan bo tistih žal, ki nimajo nič hrane.« (Pesem o rolici papirja) Adi Smolar O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 55 Les kot metafora življenja v kiparskem delu BOŠTJANA TEMNIKERJA LIKOVNA Slovenijo, zeleno oazo v osrčju Evrope, stisniti ter zgostiti v čiste forme, s katerimi je zaznamujejo gozdovi, ki pokrivajo skoraj šest- nemalokrat tudi zaobšel njegov organski značaj, deset odstotkov njenega ozemlja. Les je bil tukaj ki je na prvi pogled odmeval le še v taktilnosti prisoten v vsakdanjem življenju od nekdaj, tudi robustne obdelave. Čeprav skulpture nakazujejo ali še zlasti v našem koroškem kotu, kjer si, vsaj geometrijske forme (denimo v reliefni zasnovi načelno, zelo prizadevamo za ohranitev narav- Singularnost ob koncu iz leta 2019), so mnoge nega ravnovesja značilne krajinske podobe ter vendarle navdahnjene z oblikami iz narave ter s tem tudi tradicionalnih veščin obvladovanja silhuetami in površinami samih dreves (v seri- tega žlahtnega materiala in njegove rabe na jah Raz-Dvojen-Ost in Prostor preloma z grobo gospodarskem in kulturnem področju v najšir- izdolbenimi in žganimi partijami drevesnega šem pomenu besede, torej tudi v (likovni) ume- ‘korpusa’), kot bi se Temniker zavedal, da sta tnosti … od najstarejših časov dalje. V številnih pravzaprav vsak poseg v drevo in vsako kipar- znamenjih in kapelicah, ki so na gosto posejane jenje v lesu v prvi vrsti nasilje nad živo materi- po koroški krajini, ter celo na oltarjih pode- jo – neke vrste žrtvovanje, ki se ves čas odvija želskih cerkva praviloma srečujemo svetniške tudi v naravi. Drevo je treba najprej podreti, da podobe, ki so zlasti v baroku delo domačih ljud- ga lahko obdelujemo, in čeprav je drevo mrtvo, skih rezbarjev, tradicija pa se je ohranjala tudi v je les po prenehanju svojega vitalnega obsto- novejšem času in odmeva še danes v delu sodob- ja še vedno živ material, ki se spreminja, suši, nih avtorjev, med katerimi se lesu na posebno poka, gnije in počasi ter neizbežno propada. Te tenkočuten način posveča Boštjan Temniker. procese je Temniker skušal zakriti tako, da je V nedrih Pohorja so nekoč kopali železo- leseni material tako rekoč obrtniško prefabrici- vo rudo, za pogon plavžev v fužinah so prido- ral v lamele, ki so postale gradniki, s katerimi bivali oglje iz obsežnih bukovih gozdov, ki so je oblikoval raskave abstraktne reliefe, ali celo, jih izsekavali tako intenzivno, da je v gozdnem kot že prej v mavcu (cikel Integrali, 2008–2014) podmladku mogočne listavce skozi stoletja vse ‘gnetel’ silhuetne figure, ujete v obnemelo struk- bolj nadomeščala dosti hitreje rastoča smre- turno mrežo, iz katere se zgolj nakazujejo obri- ka. Ta nudi zavetje hudourniškim potokom, ki si teles in obrazov. Sugestivnejše se zato zdijo se s kop hribovja zlivajo v dolino, in osmišlja rešitve z nepravilno, informelsko teksturo, za življenje višinskih kmetov, saj jim les slejkoprej katero je značilna spontana, gestualna obrav- daje kruh, ki je zaradi propada nekdaj mogoč- nava, pogosto ustvarjena z nekonvencionalnimi ne lesne industrije v treh koroških dolinah tudi ustvarjalnimi postopki in načini ter z močnim trpek. Boštjan Temniker je otrok teh gozdov, v poudarkom na snovnosti in čutnem izrazu, ki ozki globači slovenjgraškega Pohorja je preživel je takšen že sam po sebi, brez dejanskega name- svoje otroštvo, odmaknjen od mestnega hrupa na, da bi hotel izraziti kakršnakoli neposredna pa tam živi in ustvarja še danes, ko z diploma- čustva. In prav tekstura je tista, ki odigra ključ- ma arhitekta in akademskega kiparja oblikuje no vlogo v Temnikerjevih artefaktih, saj neneh- gradivo, s katerim in ob katerem je odraščal. no preizkuša, kako lahko ekspresivno obdelana Z raziskovanjem lesa kot materiala, njego- površina delom doda globino in tridimenzional- ve strukture in fakture, odzivanja na različne nost ter gledalce pritegne na več čutnih ravneh. tehnološke postopke, z iskanjem praoblik, ki Tudi portreti bližnjih, prijateljev, sosedov, reference nemalokrat iščejo celo v ljudski ume- ki jih je zmodeliral v glini, mavcu in različnih tnosti rezbarjenja, se zdi, da skuša nezavedno umetnih masah, dobijo svoj popolni odsev in poudariti, da je tudi kultura, ki jo ustvarja člo- prvinski alter ego v razbrazdani maski odtisa na vek, neizbežno zgrajena iz naravnih materialov lesenem ‘zrcalu’ iz recikliranih lesenih ostruž- in danosti … da vsak, še tako umetelen princip kov in nazadnje še v siloviti tridimenzionalni in snov pravzaprav temeljita na naravnih virih. ekspresivni glavi slehernika (Gulag, 2019) – V les in njegove lastnosti se je začel poglablja- upodobitvi ogolele eksistence same na sebi, s ti že v poklicni in srednji lesarski šoli, ko ga je katero nas opominja na občutenje minevanja skušal razumeti na kar najbolj temeljni ravni časa, ki se spreminja glede na naše stanje duha. njegovih snovnih posebnosti in živosti, kot Njena razdrobljena faktura pa nas lahko opomi- umetnik pa ga je nato skušal ‘obrzdati’ in ga nja še na nekaj: na medsebojno povezanost vseh 56 O DSE VA NJ A 1 3 3/1 34 stvari, od najmanjših celičnih struktur do neiz- mernega in neznanega vesolja. Nepravilne kon- ture in grobo modeliranje so ob tem lahko tudi metafora za našo lastno človečnost, saj zareze in ‘rane’ premišljeno pripovedujejo zgodbo o minljivi in nepredvidljivi naravi življenja. Ko v obrisu obraza manjka delček, celoto pa ani- PRILOGA mirajo sence, ki se zalezejo v številne reže raz- brazdane površine, to odraža vrzeli in prelome, ki jih vsi doživljamo – tiste trenutke ranljivosti in sprememb, ki nas oblikujejo, kakršni smo, z vsemi vrlinami in pomanjkljivostmi. Boštjan Temniker svoja umetniška dela načrtuje, sestavlja, oblikuje, pri čemer se disci- plina in doslednost dopolnjujeta z bežnimi tre- nutki navdiha. Kipar pogosto obenem deluje kot oblikovalec in obrtnik, vendar sta ta dva vidika kiparstva običajno ločena, toda Boštjan Temniker ju zavestno prakticira vzporedno – ali kot je že v svoji diplomski nalogi zapisal sam: »Ne gre mi toliko za likovno delo, kot mi gre za akt ustvarjanja. Proces spreminjanja likovne materije mi predstavlja glavno draž in smisel kiparske likovne prakse. Podobno kot otrok ne ljubi sankanja zaradi snega, zime ali Boštjan Temniker, Osnutek za mesto preloma, sank, ampak zaradi sankanja samega, jaz ljubim 2023, patiniran les, 49 x 31 x 6 cm likovno ‘igranje’ zaradi gibanja dleta ali čopi- ča in ne zaradi artefakta samega. Likovna dela Boštjan Temniker (Slovenj Gradec, 1978) se raje ustvarjam, kot gledam in preučujem. Izbira je po končani Poklicni mizarski šoli v Slovenj lesa kot enega glavnih materialov, s katerim Gradcu in Srednji lesarski šoli v Škofji Loki delam znotraj svoje kiparske likovne prakse, je leta 1998 vpisal na Fakulteto za arhitekturo bila posledična nuja in hkrati velika želja, ki je v Ljubljani (FA), kjer je leta 2006 diplomiral. izhajala iz moje življenjske poti po osnovni šoli. Že med študijem arhitekture je redno obisko- Poklicna mizarska šola, srednja lesarska šola in val ateljeje na Akademiji za likovno umetnost nazadnje fakulteta za arhitekturo so bile ustano- in oblikovanje v Ljubljani (ALUO), kamor se ve, ki so vsaka na svoj način prispevale k izgra- je vzporedno vpisal leta 2002 in pričel s študi- dnji moje konstitucijske zavesti v ključnih letih jem kiparstva pri prof. Dušanu Tršarju in prof. mojega osebnostnega razvoja. To so bila leta, ko Matjažu Počivavšku. V času dodiplomskega štu- sem poleg možganske aktivacije vzljubil fizično dija so nanj pomemben pedagoški ter umetniško- aktivacijo svojih rok. Spoznal sem, da podobno -vzgojni vpliv imeli še profesorji Franc Novinc, kot pismenost verbalnega jezika za svojo rast Emerik Bernard, Tomaž Brejc in Jožef Muhovič. potrebuje vajo, vajo potrebuje tudi pismenost Pri slednjem in prof. Matjažu Počivavšku je leta naših rok. Obe obliki aktivacije sta se v meni 2016 diplomiral z diplomskim delom Fenomen odlično dopolnjevali. Ko so bili izpred pisalne kiparskega prostora. Med letoma 2004 in 2008 mize ali računalnika utrujeni možgani, so si se je obštudijsko izpopolnjeval v ateljeju akad. delovnega napora in haptičnega dotika zaželele kiparja Stojana Batiča v Rožni dolini. Leta 2007 roke, ko pa so le-te postale od trdote fizičnega je na ALOU pričel s podiplomskim študijem sli- materiala neubogljive in utrujene, jih je zopet karstva pri prof. Francu Novincu in magistriral zamenjal ratio. Misel je zamenjala snov, snov je leta 2016 pri prof. dr. Jožefu Muhoviču z magi- zamenjala misel. Ta ritem mi je zlezel pod kožo strskim delom Načrtovalski vidiki likovne pra- in ga živim še danes.« kse. Imel je nekaj samostojnih razstav ter sode- loval na več skupinskih razstavah. Zaposlen je kot arhitekt v lastnem arhitekturnem biroju in kot pedagog na Šolskem centru Slovenj Gradec (ŠC SG). Živi in ustvarja na Legnu pri Slovenj Gradcu. Marko Košan O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 57 LIKOVNA Boštjan Temniker, Raz-potegnjen-ost, 2016, patiniran les, 164 x 20 x 20 cm Boštjan Temniker, Raz-dvojen-ost III, 2016, patiniran les, 103 x 21 x 21 cm 58 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 PRILOGA Boštjan Temniker, Raz-dvojen-ost IV, 2016, patiniran les, 127 x 30 x 20 cm Boštjan Temniker, Dvojna raz-dvojen-ost, 2019, patiniran les, 107 x 23 x 23 cm O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 59 LIKOVNA Boštjan Temniker, Raz-dvojen-ost II, 2015, patiniran les, 89 x 89 x 15 cm 60 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 PRILOGA Boštjan Temniker, Prostor preloma II, 2016, patiniran les, 94 x 25 x 16 cm, O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 61 LIKOVNA Boštjan Temniker, Raz-dvojen-ost, 2012, patiniran les, 130 x 45 x 45 cm 62 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 PRILOGA Boštjan Temniker, Integral VII, 2014 patiniran mavec, 60 x 38 x 20 cm O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 63 KIPARJEV CREDO LIKOVNA Čeprav vemo, da časovna in prostorska dis- jati lastno ustvarjalno poetiko, mora neizogib- tanca bistveno prispevata k večanju pomena no skozi proces samospoznavanja in samore- diverzifikacije zazna(v)nega, je dejstvo, da do fleksije. Gre za procese selekcije, omejevanja, različnih nazorov, življenjskih vodil in pristo- nukleacije in odločanja, ki so bistveno pogoje- pov do vseh področij, s katerimi se človeštvo ni s kiparjevo konstitucijsko zavestjo – ta se je ukvarja, ne prihaja izključno zaradi različnih izgradila v preteklosti in se izgrajuje v sedanjo- časovnih in prostorskih okvirjev, ampak tudi sti. Dasiravno smo generacijsko vpeti v enake znotraj prostorsko in časovno enotnih period. politične, ekonomske, izobraževalne in ostale V likovni umetnosti je slednje še prav posebno splošne družbene podsisteme, sta individualnost vidno. Na eni strani v razlikah med kolektivni- in unikatnost slehernega izmed nas pogojeni mi likovnimi jeziki različnih slogovnih obdobij in zagotovljeni z množico dejavnikov, ki se jih in na drugi strani v razlikah med individualnimi niti ne zavedamo, a so kljub temu trdno zasidra- likovnimi govori posameznih avtorjev. Mimo ni v nas. Med poglavitne prav gotovo spadajo obeh vrst razlik razvijajoči se likovni umetnik mikroprostor našega bivanja, prostor družine ne more brez posledic, čeprav je mnogim izmed in vzgoja, socialni stiki z okolico in prijatelji ter njih linearni tok časa tuj in deklarativno zavra- predvsem poteze in lastnosti naše osebnosti, ki čajo sistematičnost zgodovinskega razvrščanja, jih določa genetika – naš dedni material. Preplet slogovnega ‘predalčkanja’ in končnega poenote- vsega tega vpliva na izoblikovanje kiparjevega nja likovnih premis generacije. življenjskega creda (načel, nazorov, prepričanj), Kaj je tisto poglavitno, kar dela kiparje raz- ki določa njegov odnos do sveta, ki določa tisto, lične, kar dela njihova kiparska dela, če že ne v kar verjame, kar počne in katera kiparska originalna, pa vsaj nova, različna in avtorsko izrazna sredstva si bo za to, kar počne, izbral prepoznavna? Ko prične kipar zavestno razvi- za svoje pojmovanje in orisovanje stvarnosti. Boštjan Temniker, Integral V, 2008–2014 Boštjan Temniker, Integral VI, 2014 patiniran mavec, 60 x 38 x 20 cm patiniran mavec, 60 x 38 x 20 cm 64 O DSE VA NJ A 1 3 3/1 34 PRILOGA Boštjan Temniker, Jevšnik II, 2012, Boštjan Temniker, Jevšnik IV – legenski kapitel, patiniran mavec, 38 x 18 x 16 cm 2012, patinirana umetna masa, 36 x 18 x 19 cm Konstitucija kiparjeve zavesti ni nikoli zaklju- ri so pogojene s številnimi objektivnimi (čas, čen ali končan proces, saj se kipar v svojem delo- prostor, družbene silnice ...) in subjektivnimi vanju in mišljenju, v svojem praktičnem delu in danostmi, ki, kot je bilo rečeno, predstavlja- teoretičnem spoznanju, v svojih izkušnjah in jo jedro kiparjeve konstitucijske zavesti. Poleg verjetju neprestano utrjuje, izpopolnjuje in uči. vsega prej naštetega pod kiparjeve subjektivne Šele operativna konstitucijska zavest lahko dvi- danosti in lastnosti uvrščamo še kiparjeve razvi- gne kiparjevo mišljenje znotraj kiparske prakse jajoče se psihofizične lastnosti in vse tiste kipar- na nivo, kjer se lahko ‘vklopi’ tako imenovana jeve lastnosti in odločitve, ki so rezultat njegove konstrukcijska zavest kiparja ter prične ustvarja- osebne likovne strategije. Vloga likovne strategi- ti nova spoznanja in originalne kiparske forme, je v kiparski praksi je v nekakšni vrhovni koor- kar je želja in cilj vsakega kiparja. Razlike v dinatorki, ki naj vse sestavine poveže in požene izpovedni moči, prefinjenosti in polnokrvnosti proti zastavljenemu cilju. Z likovno strategijo si kiparskih stvaritev torej v prvi prsti določata kipar da odgovore na vprašanja kaj, s čim, kako kiparjevi neponovljivi zavesti, kot sta konstitu- in kam. S tega stališča so za likovno strategijo cijska in konstrukcijska zavest, ki predstavljata bistvenega pomena uporabljeni likovni izrazni temelj njegovega življenjskega creda. Iz zapisa- načini (likovne tehnike), likovna izrazna sred- nega lahko izpeljemo, da vsakodnevno iskreno stva (likovne prvine), likovna sintaksa (likovno odločanje kiparja za uporabljeno vrsto kiparske sestavljanje) in neposredno likovno artikuliranje materije, izraznega sredstva, sintakse kiparske- (delovni likovni pristop). Slednji je odvisen od ga prostora, kompozicije in morfologije ni tako umetnikovega značaja, izkušenj, znanja, telesnih svobodno in brezvzročno, kot bi lahko (po)kazal oziroma motoričnih predispozicij, likovne moti- prvi pogled na likovno delo. vacije in podobno. Vsak kipar mora sam zase Kot pri vseh likovnikih je tudi kiparjev ugotoviti, kakšen način dela mu ustreza. Ali kot temeljni namen, da bi s svojim izraznim načinom pravi znan angleški postmodernistični kipar sir ustvaril nov likovni slog. Vendar pa se najpogo- Anthony Cragg: »Po tridesetih letih dela razvije- steje zgodi, da kipar na svojstven način poosebi te določene strategije do materiala.« in predela že znano likovno smer. Razlike med Veliko umetnikov preteklih obdobij se je pri likovnimi smermi in avtorskimi likovnimi govo- opisovanju lastnih pristopov in likovnih stra- O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 65 LIKOVNA Boštjan Temniker, Jevšnik V, 2013, Boštjan Temniker, Gulag, 2019, patinirana umetna masa, 36 x 18 x 29 cm patiniran les, 45 x 34 x 34 cm tegij pogosto razpisovalo o pozitivnih vidikih izpred pisalne mize ali računalnika utrujeni otroškega pristopa do likovnega ustvarjanja. možgani, so si delovnega napora in haptičnega Sam čutim podobno. Ne gre mi toliko za likovno dotika zaželele roke, ko pa so le�te postale od delo, kot mi gre za akt ustvarjanja. Proces spre- trdote fizičnega materiala neubogljive in utruje- minjanja likovne materije mi predstavlja glavno ne, jih je zopet zamenjal ratio. Misel je zamenja- draž in smisel kiparske likovne prakse. Podobno la snov, snov je zamenjala misel. Ta ritem mi je kot otrok ne ljubi sankanja zaradi snega, zime ali zlezel pod kožo in ga po tridesetih letih živim še sank, ampak zaradi sankanja samega (se pravi danes, ko dnevno prehajam med domačim ate- gibanja po zasneženih travnikih in cestah), jaz ljejem, šolsko predavalnico, mizarsko delavnico ljubim likovno ‘igranje’ zaradi gibanja dleta ali in arhitekturnim birojem. čopiča in ne zaradi artefakta samega. Likovna dela raje ustvarjam, kot gledam in preučujem. Ker so moje roke najraje delale z lesom, Izbira lesa kot enega glavnih materialov, s kate- ni naključje, da sta bili moji prvi kiparski deli rim delam znotraj svoje kiparske likovne pra- narejeni iz lesa. Šlo je za afriško masko iz lipo- kse, je bila posledična nuja in hkrati velika želja, vine, ki sem jo izgotovil v srednji šoli v okviru ki je izhajala iz moje življenjske poti po osnovni izbirnih vsebin, in za relief pečata domačega šoli. Poklicna mizarska šola, srednja lesarska mesta Slovenj Gradec, ki sem ga iz hrastove šola, fakulteta za arhitekturo in nazadnje aka- deske izdelal malo zatem. Ker sprva nisem imel demija za likovno umetnost in oblikovanje so denarja za prava rezbarska dleta, sem pričel rez- bile ustanove, ki so vsaka na svoj način prispe- bariti kar z mizarskimi dleti. Ker so ta bila samo vale k izgradnji moje konstitucijske zavesti v treh velikosti, se spomnim, da sem na očetovo ključnih letih mojega osebnostnega razvoja. To veliko nejevoljo zbrusil in naostril kar set njego- so bila leta, ko sem poleg možganske aktivacije vih najljubših izvijačev, ki so mi dobro služili za vzljubil fizično aktivacijo svojih rok. Spoznal obdelavo finejših detajlov. Tudi v času študija na sem, da podobno kot pismenost verbalnega jezi- akademiji sem poleg dela s klasičnimi materiali, ka za svojo rast potrebuje vajo, vajo potrebuje kot so glina, mavec, kamen in bron, nadaljeval tudi pismenost naših rok. Obe obliki aktivacije z delom v lesu. Najdlje sem se ukvarjal z repe- sta se v meni odlično dopolnjevali. Ko so bili ticijskim zlaganjem pravokotnih lesenih letev, s 66 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 PRILOGA Boštjan Temniker, Tija II, 2013 Boštjan Temniker, Moški akt, 2015 patinirana umetna masa, 47 x 22 x 20 cm patinirana umetna masa, 67 x 20 x 30 cm katerimi sem skušal v ciklu Integrali priti blizu ideji torza in človeške figure. Nasploh izum pra- vega kota zame predstavlja prvinsko kulturno manifestacijo, ki je s pretežno ortogonalno obli- kovanim kulturnim prostorom postala alternati- va organsko raščenemu naravnemu okolju. Pot umetnosti od organskega naturalizma in vita- lizma do skrajno možne redukcije v abstrakten blok kaže ravno to evolucijsko težnjo k pravemu kotu. Ker je v naravi večina oblik sestavljenih iz konveksno-konkavnih prehodov, sem lokal- no ortogonalnost in trdoto lesenih letev doda- tno zmehčal z igro negativnega in pozitivnega prostora. Na koncu sem zaradi dolgega postopka izdelovanja, ki je terjal veliko mero natančno- sti in potrpežljivosti, poizkusil podobno formo razviti še z modeliranjem v glini. Spoznanje, kako nov kiparski material terja drugačen pri- stop k novemu likovnemu izraznemu načinu, novi gramatiki kiparskega prostora in posledič- no k novemu kiparskemu mišljenju, predstavlja pomembno izkušnjo in prelomnico v mojem kiparstvu. Ta spoznanja in razmišljanje sem pre- nesel tudi v kiparski cikel, ki sem ga poimeno- val ‘prostor preloma’ in s katerim se ukvarjam zadnjo dekado. Boštjan Temniker, Singularnost ob koncu, Boštjan Temniker 2019, patiniran les, 144 x 97 x 8 cm O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 67 LIKOVNA Boštjan Temniker, Doba preloma, 2018, patiniran les, 53 x 102 x 20 cm 68 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 S H O T S Jubilejna deseta izvedba filmskega festivala Če je bilo pred desetimi leti v zraku še Kakšna zmota. nezaupanje, ko se je ‘umeščal’ v festivalski pros- Sledil je tekmovalni program, ki je zaobjel KULTURA tor, danes ni več dvoma, da je pred njim svetla šestnajst izbranih filmov različnih žanrov. prihodnost – SHOTS, filmski festival kratkega Prvi je bil Dom, ki je nastal v režiji Sifan filma, praznuje deseto obletnico s slovenjg- Alison Wu iz ZDA. Boleče soočenje mame z raškim občinstvom in tistim od drugod ter film- brezdomstvom svoje hčere, a zgodi se optimisti- skimi ustvarjalci iz vsega sveta, ki so doslej prišli čen preobrat, ki ju združi. Francoski film Prva v Slovenj Gradec s svojimi filmi. Vsi so ga vzeli sreda v mesecu, ki ga je režiral režijski dvojček za svojega. Mèlodie Adda in Adrien Rozè, nas preseneti s Da so ga pred dvema letoma po prvem dnevu svojo lahkotnostjo in glavnim protagonistom, ki ‘odnesle’ poplave, ob deseti obletnici ni bilo je otrok. Ta v svoji šarmantni otroški percepciji spregledano, saj je jubilejni festival odprl prav sveta združi svojega očeta z njegovo nekdanjo film, ki takrat ni uspel biti prikazan. 21… indij- ljubeznijo. Ko ta v zaključni sekvenci, ko odha- skega režiserja Hitesha Liye, ki je bil v letošnji ja, iz svoje torbice vzame žogasto kroglo, ki jo žiriji festivala in katerega pogled na kratki film tja namenoma položil sin njenega nekdanjega smo lahko spoznali še pred začetkom filmskih fanta, se vprašamo, zakaj se prepuščamo spo- projekcij na njegovem predavanju (masterclas- nam vsakdana, jim dovoljujemo, da nas omeju- su) o filmu. Njegov film nas na svojski, avtor- jejo celo v naših odnosih. Temna noč španskega ski ravni z izjemno pretanjeno komponiranimi režiserja Antonia Cueste [nagrada shots za naj- filmskimi kadri (avtor v Indiji ne le predava o boljšo zgodbo] nas sooči s kruto realnostjo, ki se filmu, je tudi izjemen direktor fotografije) sooči lahko pripeti v zdravstvu, kjer medicinsko oseb- s pandemijo koronavirusa v Indiji in po svetu, je trpi pod jarmom večurnih dežurstev, kar vse ne da bi se skozi en sam kader sprehodil človek. vodi v preobremenjenost, izmučenost, utrujenost Veliko se jih je verjetno vprašalo, kaj smo ljudje … posledično do banalnih usodnih napak. Poti sposobni narediti sami s sabo in svojimi življenji, nazaj pa tu več ni, saj imamo v medicini opra- kako hitro lahko ‘ukinemo’ sami sebi svobodo, viti s človeškimi življenji, zato avtor premeteno za katero se zdi, da je le še iluzija. Svet okoli nas, ‘kolidira/sooči’ obe strani skozi nas, gledalce, ki ki ga skozi bolj ali manj udomačene živali avtor zato lahko poosebimo obe strani in se vprašamo, vkomponira v svojo pripoved, ima očitno več ko in če, kako bi ravnali. Preseneti nas z nadvse svobode kot mi sami, četudi se nam dozdeva, da čutnim odgovorom. Belgijski animator Nicolas smo mi tisti, ki jim jo odmerjamo in nadziramo. Gemoets nas v svoji animaciji Mistermuskolo: O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 69 podivjani metalec pravzaprav sooči z absurd- ‘življenje’ prisoli klofuto skozi spoznanje, da sta nim človeškim vedènjem, da ko gre kaj narobe, tako ali drugače na svetu sami. Filmski ‘blok’ je čakamo, da nas bo rešil nekdo drug, nek naš ali zaključil slovenski dokumentarec Babiščina slo- vseh nas ‘superjunak’, s čimer zatiramo védenje, venske režiserke Lucije Rosc [dve nagradi shots: da smo mi tisti, ki smo prvi odgovorni za svoje za najboljši dokumentarec in nagrada občin- življenje ter za življenja vseh ostalih. Slovensko- stva], kjer je marsikateri gledalec lahko začutil KULTURA indijska koprodukcija režiserja Rajata Sharme svoj odnos z lastno babico, saj je režiserka dopu- Kje bomo pa jutri spali? nas sooči s kruto realnost- stila, da je na platno »necenzurirano v montaži« jo vsakdana, kaj kapital, z osredotočenostjo na prenesla njun pristen odnos. Ljubljano, počne z našim skupnim okoljem ter Tretji, zaključni tekmovalni dan se je začel z bivalnim prostorom, bivalnimi enotami, ki posta- grenlandskim okoljevarstvenim dokumentarnim jajo enote za naložbe in pasivni dohodek že tako filmom režiserja Inuka Jèrgensena Entropija, ki bogate ‘elite’. Prvi festivalski dan je zaključil film nas je soočil s posledicami globalnega segrevan- Terorist norveške režiserke Meene Rathor, ki nas ja, s tem povezanim taljenjem mogočnih ledeni- je v nadvse komični zgodbi popeljala v svet naših kov ter negativnimi učinki na življenje Inuitov prepričanj in zablod o predstavah o samem sebi – podobe narave so ‘kričale’ in nas spraševale, in drugih, o naših vlogah v družbi zgolj zaradi kdaj bomo prenehali z uničevanjem našega pla- našega izgleda … Komu se krohotamo, junakom neta. Film Kos mesa madžarskega režiserja Petra na platnu ali nam samim? Občinstvo je bilo ob Goretica nas sooči s težkim odnosom med oče- ogledu filma navdušeno kljub pozni projekcijski tom in njunima sinovoma, ki v trenutku boja v uri. ringu, oče si zase in za sinova služi kruh s svo- Drugi tekmovalni festivalski dan je odprl jimi pestmi, zrase do te mere, da ni več pomem- litovski kratki igrani film Vse bo minilo avtorja bno, ali bo zmagal ali zgubil, za njuna sinova bo Dovydasa Drakšasa [dve nagradi shots: za naj- tako ali drugače vselej veliki junak, zmagova- boljši študentski film ter za najboljšo fotografi- lec. Plac, irsko-slovenska koprodukcija, v režiji jo]. Bridka izpoved o odnosu očeta in hčerke, ki Calluma Cunninghama nas v pogledu, ki nam je podrejen njunemu preživetju. Zato vprašanje več ali manj prikriva podobe protagonistov, ne samo kdo, ampak tudi ‘kaj’ dejansko upravlja sooči s kolektivno družbeno idejo o zasedanju z našimi življenji in družino. Igrani film Mentor javnega prostora za dobrobit skupnosti, ki ga slovenske režiserke Tinkare Klipšteter [nagrada koristi, namesto da bi bili objekti prepuščeni shots za najboljšo žensko vlogo igralki Suzani propadanju. Dvanajst nemške režiserke Hannah Krevh] je njen zaključni diplomski film na Katharine Weissenborn [dve nagradi shots: za AGRFT, ki tematizira dogodek, ki naj bi se tam najboljšo moško vlogo in nagrada za najboljši film zgodil: v tenziji doumeti igralski poklic, še pose- festivala] je trpka drama o brezdomstvu, ko osta- bej, ko gre za tako imenovano igralsko metodo, neš brez vsega, na skrajnem robu družbe, ko si ki jo je v Ameriki po Stanislavskem razvil Lee brez sleherne vrednosti, živiš, vendar ne obsta- Strasberg, lahko kot igralec prestopiš celo mejo jaš, neviden si. To skrajno brezizhodnost človeka ‘dopustnega’ v vlogi lika, če te lik skozi lastne v boju s sistemom je odlično odigral nagrajeni izkušnje in emocije, ki jih impliciraš nanj, do glavni igralec Mathieu Lourdel. Festival je zakl- obisti prevzame. V njenem filmu to doživimo, jučil avstrijski film Zadnja stava v režiji Meike še posebej pa nas preseneti preobrat, ko igralka Wüstenberg, ki je briljantna komedija starajoče- – študentka, ki jo interpretira nagrajena Suzana ga se para, ki pravzaprav odslikava nečimrnost Krevh, ki prihaja iz domačega Slovenj Gradca, starajoče se avstrijske družbe, v katero so bili ko vstopi v to igro po metodi, nadigra samega ljudje vpeti v precej zapete norme, ki jih starost mentorja – to so momenti v filmu, ki nas vse- začne treti, in zato postajajo vse bolj človeški, lej prevzamejo, ko na platnu začutimo življenje, sicer šele v izteku svojega življenja, pa vendarle, v vedoč ali nevedoč, da je film ‘bojišče emocij’. opozorilo družbi, ne le avstrijski, tudi naši, širši, Francoski film S stilom v režiji Rèmi Mardini evropski, kaj je pravzaprav življenje in kako bi ga izpostavi starajoči se par, ki naj bi se odločil, da morali živeti v vsej svoji svobodi dan za dnem. konča svoje življenje skupaj, kar pripelje do nad- Čestitke celotni ekipi festivala s Tomom vse absurdnih in komičnih trenutkov. Madžarski Novoselom na čelu za izjemno izvedbo film, podpisuje ga Flora Chilton, Proti vetru nas jubilejnega Shotsa, ki nas je na koncu presenetila sooči z dvema sestrama v rejništvu, v njunih še z dokumentarnim pogledom nazaj, kako se je najstniških letih, ko iščeta svojo identiteto, ki festival razvijal, oblikoval, kako je postal ‘naš’, jo skušata najti v svoji mami, zato pobegneta od zato ni bojazni, da ne bi v prihodnosti slavil še rejnikov k njej. Tik pred soočenjem z njo, še pre- več okroglih obletnic. den bi ji lahko pogledali v oči in jo objeli, jima Uroš Zavodnik 70 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 ZEBRA Festivalski animirani svet v Slovenj Gradcu Poletno sobotno opoldne, dežne kaplje, ki so mestne ulice tu in tam spremenile v sebi lastno KULTURA zrcalno podobo, v le-to prenehajo vnašati svoje akcente. V njih se še v istem trenutku izrišejo barve, v katere je odeta animirana podoba, ki se enkrat letno, letos je to že osmič zapovrstjo, spre- hodi Z E B R A. Mestno jedro je znova zavoje- val festival animiranega filma. V pravem pomenu besede. Otroci si nadenejo ‘maske’: našminkani obrazi in pobarvani lasje. Veselo se družijo in se skupaj s starši ali sami sprehodijo po projek- cijskih prizoriščih, kjer se predajo zapeljivim animiranim likom, ustvarjenim v različnih ani- Animirani filmi so nas eden za drugim macijskih tehnikah, avtorjev iz različnih krajev nagovarjali, da je svet, v katerem živimo, lahko našega planeta – prikazanih je bilo trideset ani- še zabaven, če si ga dovolimo pogledati malce miranih filmov iz dvaindvajsetih držav. Konec drugače. V zaključni projekciji se je tako odvr- druženja z animiranimi liki, vpetimi v različ- tel francoski animirani film z naslovom Pogoltnil ne domišljijske svetove in zgodbe, je tudi letos sem gosenico avtorja Basileja Khatirja, ki nas je zaključila projekcija več kratkih animiranih fil- uvodoma na nadvse igriv način popeljal v nadre- mov pod zvezdami, ki so si jo obiskovalci festiva- alistični svet, kjer smo še sami čutili, da imamo la ogledali dobesedno skupaj z zebro, slovenjgra- v sebi zapredek, iz katerega se bo zdaj zdaj razvil škim konjem, odetim v zebrino ogrinjalo. metulj v vsej svoji lepoti, ki jo na koncu, še zme- Izjemno. Koliko domišljije je v glavah anima- raj znotraj nas, odslika animacija. Animirani torjev, ki svoje like, ki jim podelijo animacijsko film je bil zelo filmski, hkrati zelo metaforičen, podobo, tako ali drugače vpnejo v domišljijske da smo se lahko vprašali, kje je vsa lepota nas zgodbe, znotraj katerih tako otroci kot odras- samih, zakaj jo skrivamo, ali smo pozabili nanjo, li najdejo sebi lastne zgodbe in interpretacije, zakaj v vsej tej lepoti ne zažarimo in jo podelimo s katerimi dopolnjujejo avtorjevo. Subverzija z drugimi. Tukaj in zdaj, v tem našem trenutku, domišljije nima meja, saj si znotraj izrisanih kolikor traja naše življenje na tem našem planetu. domišljijskih svetov lahko privoščimo vse. Mednarodna žirija, ki so jo sestavljali Martin Otroci to še kako dobro vedo: uživajo v animaci- Draksler in Maruša Kuret, oba iz Slovenije, jah in jim napeto sledijo. Malce starejši smo na David Fidalgo Omil iz Španije ter Hitesh Liya to že malo pozabili, zato pa je tu festival animi- iz Indije, je podelila tri enakovredne nagrade: ranega filma, ki nas znova opomni, da v sebi še francoskemu animiranemu filmu Pogoltnil sem vedno nosimo domišljijo, kot smo jo kot otroci, gosenico režiserja Basileja Khatirja, britanskemu samo pustiti ji moramo, da nas zapelje, kot nas je animiranemu filmu Loch Ness režiserja Joshue v času našega otroštva. Animatorji, ki ustvarjajo Chawnerja ter še enemu francoskemu animi- animirane svetove, to še kako dobro vedo in se ji ranemu filmu Samo papir (Onlypaper) režiserja v svojih animacijah prepuščajo. Maxima Vouillona. Nagrada občinstva je pri- padala madžarskemu animiranemu filmu Kaos sveta (A World in Chaos) režiserja Davida Crispa. Slovenj Gradec je že v pričakovanju nasle- dnje edicije animirane Z E B R E, tako je občin- stvo – tisto najmlajše, otroci vseh starosti, pa tudi mi, malo starejši – sprejelo letošnje animi- rane filme, zato to sporočamo njeni angažirani ekipi, ki jo med drugim sestavljata Maša Flogie, Jernej Kovač Myint, naj se Z E B R A leto za letom vrača v slovenjgraško mestno jedro. Uroš Zavodnik O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 71 Festival mlade literature Urška VEDNO JE VSE V REDU ALI PA NIKOLI NIČ KULTURA Štiriindvajsetič smo se zbrali podporniki in ljubitelji literarnih vencev, tokrat v TV-studiu, ki prenaša v živo – prenaša in se z umetnostjo upira vsem tegobam in nesmislom trenutnosti . Ko so naši pevci zavihteli pisane zborovske tra- kove, so pod stropom koroške galerije zaplapolali samoglasniki iz feferona in dirigentkin poziv pojte z nami . Mismomi – svet ne sme več pristati na mi in vi razmerja . Bodimo skupaj, saj moramo biti . Biti bitko . Kljub temu da smo uspavani do predaleč, da bi (fotografija – dijakinja Ajda Hovnik Krivec) začutili in si zamislili rešitev . Praznina, ki zeva med močjo in nemočjo, je naš sveti prostor zgovornega . 72 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 FEFERON Ni Ga bilo v jaslicah Prezebal je HELENA PILIH: ROSA pod milim nebom sredi eksplozij Prazniki jokal je z drugimi novorojenčki Njegova mati KULTURA Nekje daleč je drhtela od strahu so padale bombe sredi drugih porodnic Predaleč da bi videli soj požarov Jožef V zimski temi je padel smo prižigali nešteto lučk s prestreljeno glavo in ognjemetov ko se je sklanjal in širil roke Nekje daleč nad nebogljenimi so leteli v nebo kriki Predaleč Nikjer nobenih angelov da bi jih slišali pojočih glorijo da bi se zgrozili Peli smo Jingle Bells Nikjer pastirjev uročenih od nežnosti Nekje daleč so v širna polja Nikjer modrih z Vzhoda sejali kri Predaleč Bilo je daleč da bi razmišljali predaleč kaj lahko zraste iz setve Sejali smo božično žito Peli smo uspavanke znamenje Življenja znamenje Novorojenega ANTONINA PALISANO Včasih se mi zdi, da nimam srca – ... Čeprav se vsako jutro zbudim, kar je v danih okoliščinah malo verjetno ... Bi bilo važno, kaj hoče srce? V spremenjenih okoliščinah bi srce bílo važno in bi čutilo, rokavica bi dala toploto, kava bi bila ravno prav sladka, in bilo bi . . . vedno vse v redu . Srebrno jubilejno priznanje Alenki Rainer O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 73 KULTURA ALJA PUŠIČ – URŠLJANKA 2025 VI. iz kock sem znala postaviti neko dekle je nekoč reklo vse hiše, ne znam graditi, ampak enkrat sem sanjala, ki sem jih obiskala. da bom arhitektka. potem sem zaprla oči ... in jih obiskala še enkrat. II. ločevati poškodbe zaradi padcev VII. od kazni – doma slednje so se prostor odmerja obstojnejše od mene. z intervali molka, menda zaradi modric ki treska ob stene. na naših telesih če bi imeli večja okna, stoji hiša. bi bile še ptice ... votle. V. VIII. postelji sva imela med vožnjo ob morju postavljeni eno ob drugo, do hiške v železničarskem naselju kar pomeni, vprašam, da je lahko bila če bo še dolgo. pošast pod njima menda moramo, da pridemo zelo velika. na drug polotok, če bi smela graditi iti vzdolž obale – v višino, vsenaokoli. bi na tleh ostalo zakaj potem dovolj prostora jaz vidim za igrače. most. ... X. ko smo prispeli v velika mesta, sem se ob širokih cestah in bogatih fasadnih pasovih rada počutila neotesano in majhno. 74 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 XI. med molčanjem sem na skrivaj veliko razmišljala. za božič si zaželim mačka in majhno hiško, ki se odpira na vrt. KULTURA so pesmi o pesmih so pesmi o pesmih (wisława szymborska) nekdo ugotavlja da je dim razpadla pokrajina ujeta v vdih in z izdihom SANDRO ČEH prostrane nekdo se boji posluh temnih Veter med vejami sledi senc plastičnih smrek, ki se včasih umazana tišina. popolnoma Mucki v nočeh prekrijejo se samo še nekdo je cel tiho muckajo in nikoli kot rokavice klošarja ne želi napisati na božično noč. pesmi Pijan od praznine niti na pol prepeva v večglasju niti cele s svojim mačkom. ne potrebuje Potem me zagleda, nekdo zre ko se ravno nameravam v delto reke obrniti proč. in se razveja Gospod, a imate kaj posluha? da bi se Pa rečem: nekje Nimam posluha. v daljavi In grem naprej. dotaknil morja so pesmi o pesmih v bistvu so vse pesmi o pesmih Na igrišču zadihani otroci in vedno prisoten sodnik . Že od otroštva naprej ne vidimo razlike med pošastjo in igračo, na skrivaj razmišljamo, medtem ko se nam piska in se nas čuva ter ujčka in . . . graja . In potem, ko odrasteš, rečeš rada sem se počutila majhno . In tudi ti v novem domu odmerjaš prostor z intervali molka . . . in ne vidiš več tistega mostu . O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 75 KULTURA pisoarji Pisoarji si niso bili še nikoli tako blizu. Tudi midva si nisva bila MIRJAM JURŠA še nikoli tako blizu. Še nikoli nisva strmela armageddon FILM v isto keramično ploščico. Poslušala prhutanja Prva raketa, ki jo je razneslo nad mestom, je bila od daleč videti kot zvezdni utrinek. Opis se sosednjih WC-račk. je zdel s pripovednega vidika patetično sol- Se delala, da se ne poznava, zav in cinična plat njegovega značaja ga je od čeprav se sploh ne bi rabila delati, njega odvračala zgolj zaradi klišejske dra- da se ne poznava. matičnosti, ki jo je prinesel s sabo, a bolj emocionalen del je bil dodobra prepričan, da Lahko bi se samo prijela. boljše oznake ne bi moglo biti. Podoba se mu je V zadregi. vžgala v notranjo stran vek. Vsakič, ko je zaprl Za zadrgi. oči in poskušal ujeti uro in pol spanca, ki mu In se zadrgnila. je bil namenjen vsako noč, je pred seboj zagle- dal izbruh vulkana na sivem nočnem nebu in v nosnicah začutil vonj po osmojeni opeki in betonu. Če se zadrgneš, se zavežeš, tesno in trdno se Klet, v kateri je bil nastanjen zadnjih nekaj dni namestiš . skupaj z ostalimi prebivalci nižjih nadstropij Okoli česa? stanovanjske stavbe, ki jih kamikaze enain- Okoli sramežljive bližine, ki hlepi po skladnih dvajsetega stoletja v nekaj sekundah groze niso permanentno izbrisale iz obstoja, je smrdela po prhutanjih in skupnih osredotočenjih . vlagi, starem krompirju in urinu. Okna, ki so Točno tam, kjer se človeku ni treba pretvarja- se dvigala nad nivo pločnika in nudila razgled ti, kjer le strmi in se ne zmeni za umazane tišine na podplate in gležnje obiskovalcev lokala v in ljudi brez posluha, posluha za ljudi . pritličju, so bila prekrita s kartonom in črvivi- mi deskami. Pod njimi so se na tleh v svetlobi petrolejk svetlikali koščki razbitega stekla, spominki preleta nadzvočnih letal prejšnjega večera. Ali pa večera prej, ali še prej, morda celo jutra na dan pred včerajšnjim, je pomislil. Sedeč v kotu je v roki stiskal ročaj svoje aktovke in obraz naslanjal na svojo ramo. Njegov ovratnik je smrdel po znoju in obupu. S seboj je imel le eno srajco in na sebi jo je imel že od začetka zračnih napadov. Kristus, koliko dni smo preži- veli tukaj? Čas teče drugače, o tem ni nobenega dvoma. Brez pogleda na jasno, sinje nebo nad stol- 76 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 pnicami poslovne četrti in razdrobljenih ostankov vojnega letalstva, ki so se nad oblaki zbirali v formacijo za let proti vzhodu, se mu je porodilo vprašanje, ali je večer pojem, ki brez prizna- vanja absolutnega toka časovno-prostorskega kontinuuma nosi kakršenkoli pomen. Večer se lahko nanaša zgolj na specifičen trenu- KULTURA tek na točno določenem kraju, skupno izkušnjo nesrečnikov, ki so se na šahovnici Boga, Usode ali naključne razporeditve kvarkov v njem znašli, ga zavestno doživljali in poimeno- vali v skladu z zbirko izkušenj iz svojega poprejšnjega življenja. poglavja in med zobmi vrtel radirko na vrhu Nekajkrat je pomežiknil, si misel ogledal svinčnika. Ko je raketa zadela sosednjo stav- s treh različnih zornih kotov in pustil, da je bo, se je okno nad njegovo mizo raztreščilo in z odplavala stran. Pred tremi leti je doktoriral iz rokami si je obraz komaj zaščitil pred drobci filozofije in od takrat naprej se je preživljal s stekla in slepečo svetlobo eksplozije in požara, pisanjem za obskurne revije, ki so na dober ki je izbruhnil takoj za njo. dan mejile na format nadrealističnih kronik. Nebeška svetloba, je bila njegova prva misel, Izobrazba in delo sta izmaličila logične toko- skoraj enako patetična in neuporabna kot oznaka ve njegovih razumskih sklepanj. Ali pa je – ta padajoče rakete z metaforo zvezdnega utrinka. možnost se mu je zdela vsak trenutek Preden bo napisal knjigo, se bo moral spomniti nevarno bližje – popolnoma izgubil glavo. nečesa boljšega. Še vedno si ni mogel natančno raz- Sedemletna deklica, ki se je naslanjala na zid jasniti, kaj se je v tistih trenutkih dogajalo v njegovih nedaleč stran od njega, je predirljivo zajokala. mislih. Medlo, v presledkih in izsekih, se je spo- Utrujeno je dvignil glavo in se s pogledom sre- minjal svoje roke, ki je pograbila aktovko z čal z njo. Njen obraz je bil spačen v krču in rokopisom serije člankov za Zrcalo, skrb- zaripel. Pod nosom se je proti kotičku njenih no hranjeno pod njegovo mizo, sirene, ki se je ust vil smrkelj. Starka – prestara, da bi bila oglasila nekaj trenutkov po padcu rakete, mama, in preveč zagrenjena, da bi bila babica, nekaj trenutkov prepozno za speče prebivalce ki je izbrala nesrečen dan, da bi čuvala vnučka sosednjega bloka, in svojega teka po stopni- – je poskočila, stopila do nje in jo vzela v naro- cah proti kleti. Od takrat naprej je bil čas čje. Zveriženi, zgubani prsti so se sprehodili prepognjen in zložen kot ladjica iz časo- skozi njene lase in telesce se je zazibalo v pisnega papirja, in vsi dnevi so bili enaki. pomirjujočem ritmu. Vreščanje je potihnilo in Znova se je ozrl proti deklici v naročju starke zamenjalo ga je tiho hlipanje. in nato pogledal aktovko v svoji roki, prvo in Tudi sam je hotel jokati, čeprav so se njegovi edino stvar, ki jo je rešil iz svojega stanovanja, zmedeni možgani zaman trudili, da bi izolirali ter se prvič po globinski obravnavi absurdizma razlog. Dvomil je, da bi ga prijazen sosed vzel in nihilizma, ki ga je v drugem letu na univerzi v naročje in ga poskušal potolažiti. Nekaj ur za skoraj tri mesece pognala v norost, zagledal nazaj – nekaj ur, nekaj dni, nekaj let, čas teče globoko v vlažno in smrdečo praznino svojega drugače – je bil priča nečemu, kar bi, če bi bil življenja. V daljavi se je zaslišalo grmenje. Kljub podpornik Freudove teorije, označil za prvovr- blagi vrtoglavici je dvignil glavo in se instinktivno sten histerični napad. Predstavo je produciral ozrl proti oknu, prekritem s tremi plastmi lepenke. razuzdan džanki iz drugega nadstropja, in zanj »Znova prihajajo,« je dejala starka. Zatisnila je se ni nihče zmenil, dokler se ni tako izmučil, oči in gube okoli njih so se ji zarezale globoko da je zaspal z glavo na škatli konzerv z rokom v obraz. Bila je Nemka in njen naglas je bil trd in strog. uporabe, ki je segal v naslednje desetletje. Pogledal je na uro na svojem zapestju. Prvo rake- Pogled mu je odtaval proti ročaju aktovke, ki to je razneslo ob sedem minut čez tri zjutraj. ga je držal v roki. Ko se je na nebu zasvetil prvi Tega si v spominu ni ohranil zaradi pretirane utrinek, je sedel za svojo pisalno mizo. V knji- sentimentalnosti, niti zaradi beleženja natančnih gi o lastni izkušnji preživete vojne, ki jo je v informacij za knjigo, ki jo je načrtoval. Ko se svojem času v zaklonišču tiho načrtoval, bi naj- je v paniki vrgel pod mizo, je z uro udaril ob brž zapisal, da je delal na svojem romanu, a njen vogal. Steklo je bilo razbito in kazalci so se resnica je bila, da je roman obstajal samo v nje- ustavili v trenutku eksplozije. Čas teče drugače. govi glavi in da se je zgolj brezdelno sklanjal Grmenje se je okrepilo in skozi razbita okna je nad nekoherenten rokopis triindvajsetega zavel mrzel veter. O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 77 »Bog odpusti,« je zašepetala starka. Trdneje je objela deklico. Ko se je razlegel pok, je lepenko in deske odneslo z oken. Njegove oči so bile široko odprte in zrle so v epicenter eksplozije. Tik preden ga je odneslo v steno za njegovim hrbtom, se mu je še enkrat utrnila misel. KULTURA Nebeška svetloba. »Bog odpusti, slišijo drobne prestrašene deklice iz ust odraslih, ki so jim še pred kratkim veselo kaza- li s prstom proti nebu – Glej ognjemet (vsaka lučka prinaša upanje svetu in tebi pravljico), glej zvezdni utrinek (hitro – zaželi si nekaj lepega in tega ne povej na glas), tako lepo je, kot da smo del večne, nebeške svet- lobe.« NAJA Nikoli več potolažena deklica sliši le še mrmra- Upam, da bom lahko še zadnjič sodelovala pri tvo- nje, ki ga preglasi s svojim hlipanjem – jem pisanju. Ugotovila sem odpusti tistemu, ki objestno meče ogenj, zdaj, namreč, da je življenje z vso lepoto in krutostjo ko čas teče drugače. umetniško delo, smrt je preprosto In sčasoma si zaželi nekaj lepšega in to povej podpis, obred, ki je star kot sam čas. Ne objokujte na glas! moje smrti, kot bi bila tragedija in jaz njena žrtev. (uleže se na UMINO stegno in strmi v strop) Sem kot listje, ki ga je PIA JOVANOVIČ jesen mogla odvreči, saj ve, da je odpadanje potrebno za obnovitev pomladi. ABSCIZIJA odpadanje listov, cvetov, plodov Na ta način, moj odhod ni nič drugega kot začetek z rastline zaradi nastanka ločitvenega letošnje zime. tkiva, ki ga sproža staranje, stres ali zrelost . Ritem narave je neizogiben, kot je vedno bil, kot vedno bo. Veš, življenje ni ravna Želim, da se ljudje ne bi bali smrti. črta, je krog, smrten pa je le lok, ki nas pripelje na začetek. Ni razloga za žalost ali Želim, da ne bi razmišljali o koncu tekaške proge, obžalovanje, samo sprejemanje. Moja duša je sedaj ker je pot v resnici brezmejna in bi drugje, a bistvo tega življenja, se tudi sami morali nehati omejevati. deli mene, ki si jih imela rada, bodo ostali s tabo, vtkani v tkivo tvojih spominov. Želim poiskati smisel v utripanju in pregorelih Pomisli name, ko hodiš po gozdu in listje pada ter žarnicah. propada, samo da hrani zemljo, torej to, kar še prihaja. Naj ti bo moja smrt ogleda- Želim živeti ob Soncu, ker tudi Luna še ne zna lo, ki odseva tvojo krhko smrtnost, svetiti sama. a ne boj se je. Ta svet sem zapustila z enakim občutkom začudenja, s katerim sem Želim si veliko stvari, ampak preden sem kozmični vanj vstopila. V njem sem našla lepoto in mir. sanjač, sem le navaden človek. (usede se) Zdaj pa te prosim, da ostalim pomagaš najti njihovega. Smisel marsika- Jem in čakam, da bom pojedena. terega tvojega verza, Naja. ... Vedno je vse v redu ali pa nikoli nič. Čar življenja je v odločanju. (tišina) 78 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 V prehajalnici (kjer se odvija prehajanje in čaka- nje) se krši (vrši) tabu – umrli je srečen, miren in odločen. Pripomore h krogotoku bivanja, je koristen in ne potrebuje aplavza množice ali žalovanja, še manj obžalovanja (»Obžalovanje je najmanj koristno čustvo, če vprašate mene.«) KULTURA V tkivo vtkan, nikoli ni nihče nič. AMADEJA REK omizje Vsak božični večer sva ugotavljali, kako sta si obrisa najinih dlani različna nedeljsko kosilo in da se najina koraka Nedelje so zadnje platnice pesniških zbirk, daljšata drugače. popisane z najbolj odmevnim verzom, Ko so naju pri večerji posedli skupaj, da si želiš iti znova na začetek. sva sklenili roke, Mame v kuhinjah začnejo pripravljati kosila, da sem se jaz naučila jesti z desno, vsaka pozna svojo različico goveje juhe, ti pa z levo. kakor jaz poznam samo njeno različico gub Ko so bile zime toplejše, na obrazu, predolgo izpostavljenemu sončnim žar- smo si lahko sneli rokavice, kom. da so proste dlani Danes ga gledam, kako me ziblje in mi prepeva, objemale sneg in ga proste kazale soncu, medtem ata v dnevni gleda poročila: da se je talil po njih. »več kot 140 mrtvih v eksploziji cisterne z gorivom Takrat jih dolgo nisem čutila. v Nigeriji« »Scholz Izraelu obljubil nadaljnje dobave orožja« Doma so nas okarali, »Zelenski predstavil načrt za zmago«! če je dosti snega, Otrok ne sprejema porazov, se ga dosti tali, važno je sodelovati, hudourniki narastejo ne, pozabi, in po nas padajo še bolj silovito, važno je zmagati da nam počasi gladijo zgibe na telesu, in zgraditi največje in najvišje, da me počasi spet gradijo važno je poznati zaporedja imen ulic, v manjšega človeka ki si jih zgradil, in ti se več ne želiš igrati ki so jih zgradili tvoji predniki, z manjšimi od sebe, četudi nikoli ne poznaš njihove točno določene ker si za njih že preodrasla različice gub na obrazu. in pri večerjah me puščaš samo pri mizi za otroke. Hiše ni tako preprosto porušiti, potrebuješ poseben stroj Potem stiskam le še svoje dlani, in veliko silo, ker ugotavljam, da jih še jaz ne poznam več, večjo od človeške, da mi stisk rok ne more izmoliti in če jo imaš, samo brcneš starih. in kocke popadajo. Otroku hitro porušiš hišo. O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 79 KULTURA Moj obraz piše pesem Hotel si me razpreti kot nedeljski časopis, da bi ti povedala vse ... FRANC VEZELA – MOJE PESMI testament ... po belem svetu bodo šle, razbila bi ... ogledalo preberi vse, saj t e b i so napisane. če bi vedela da bom potem kaj manj jaz in kaj več ti Tako je po tem belem in malo manj belem pa je v resnici samo svetu šel Franc Vezela, tu in tam smo se ustavili – vedno več mene radi smo ga srečali in poslušali . Ne le, ko je pisal in pel (le v sklopu festivala Potem stiskamo le še svoje dlani, Urška je uglasbil 50 pesnikov in pesnic), ampak ko drugi odidejo, se spremenijo, in ko skupni tudi, ko je posedal po mestu in opazoval . In nago- koraki narišejo le še nerazpoznavne sence . varjal ljudi, da razmišljajo o sebi . Slednje naj bi Potem niti molitev ne pomaga, da se ne bi poču- po njegovem mnenju bilo srhljivo in ganljivo . tili, da rastemo v svoje gube in pišemo drugačne Vedel je, da provocira k razmisleku, in tudi recepte za goveje juhe . zato – poklon! Je spoštovanje in pohvala, zanj uglasbena A doma ni tako preprosto zrušiti . pesem naših glasbenikov . Najbrž bi ob pojmu Tudi ogledala razbiti ne . ‘poklon’ zamahnil z roko, a pred to gesto dijakov ne . Glasba je glasba, njej se ne bi nikoli posmeh- nil . (fotografija – dijakinja Ajda Hovnik Krivec) 80 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Kolofon Festival mlade literature Urška, petek, 17. oktober, ob 19. uri, Koroška galerija likovnih umetnosti, Glavni trg 24, Slovenj Gradec VEDNO JE VSE V REDU ALI PA NIKOLI NIČ Osrednja prireditev z razglasitvijo uršljana ali KULTURA uršljanke 2025 Državna selektorica: Ana Pepelnik Nagrada Tomaža Šalamuna za najboljši chapbook: Antonina Šalisano: for H (za H) Razglasitev uršljanke leta: Mihael Šuler, Feferon 2025: Helena Pirih Rosa Mojca Jan Zoran in Alja Pušič, uršljanka Besede plešejo »Midva sva družina, a ne?« me vpraša otrok, Amadeja Rek: Omizje ki ga nisem rodila, a mu odgovorim z brezkompro- Plesalke: Urša Dvornik, Lena Čulk, Žana Topolak, misnim seveda. Sofija Ermakova, Tara Ema Žnidar Koreografija: Ana Cvelfar Kot nisem napisala vseh teh pesmi, pa so tako ‘moje’, ‘tvoje’ in ‘naše’ . Alja Pušič: Zmeraj mora pasti »Preberi vse, saj tebi so napisane .« Koreografija in ples: Klara Klun Da lažje preživimo temno jutro in večer (in Uglasbljene uršljanske: vseh tisoč slabih novic vmes) . Francu Vezeli v spomin: Moje pesmi (Simon Jenko) Plesna skupina Vzgib SPUNK Gimnazije Slovenj Da smo lahko v začasnem tako frdamano Gradec, plesalka: Kaja Grum večni . Koreografija: Kaja Ramšak Da nas druži (družino) draž globine, razveja- Sandro Čeh: Vrat ne, a jasno postavljene misli . Alja Pušič: So pesmi o pesmih Da nimamo preveč ali premalo let za biti dober Amadeja Rek: Testament človek . Matija Kac in Ištvan Valič: Pisoarji Da še znamo kot otrok vprašati osnovno in želeti čimprejšnji odgovor, da lahko gremo kar se Uglasbitev, aranžma in izvedba: dijaki Gimnazije da hitro na naslednjega, v neskončnem nizu vpra- Slovenj Gradec šanj . Sodelujoči glasbeniki: Eva Klug, Žiga Sukič, Gal Da smo lahko pevci, tenisači, kuharji in ple- Govek, Tevž Miheljak, Matevž Oder, Matija Kac, Ištvan Valič, Arne Tkalec, Bor Vončina salci pa reporterji, bobnarji, poslušalci, umirajoči in preživeli . Interpreti uršljanskih: Tinka Ivartnik, Ana Filip Da lahko ponosno vsi nosimo zeleni venec in Plazl, Naja Pavlič, Džejlan Sakić, Indi Krušič, Julija ne nehamo šiliti svinčnikov . Pikl, Vita Stres Ovnič, Žana Kraker, Lana Košak, Zala Javornik »Mi smo družina, a ne?« vprašam jaz, ki Povezovalki prireditve: Alina Šipek, Eva Kovše imam rada vašo pesem in pokvarjene ure . Scenografija: dijaki Gimnazije Slovenj Gradec Tehnična podpora: AGB Viamedia Nika Hölcl Koordinacija dijakov in strokovna pomoč: Katja Kotnik, prof. Asistent režije: Oskar Gnamuš Pomoč pri pripravi prizorišča: Klemen Štifter, Taj Temniker, Deni Čilić Vizionar prizorišča: Tilen Breznik Idejna zasnova, priprava interpretov in režija: Tomo Novosel Naslov prireditve po izseku iz besedila Abscizija Pie Jovanovič (fotografija – dijakinja Ajda Hovnik Krivec) O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 81 Zlatko Verzelak / Franc Vezela KULTURA Zlatko Verzelak se je rodil leta 1958. Po kon- čani osnovni šoli v domačem kraju – Slovenski Bistrici – in opravljeni gimnazijski maturi je na Pedagoški akademiji v Mariboru začel študirati angleščino in nemščino, pozneje pa presedlal na katedro za glasbeno vzgojo. Učiteljeval in zboro- vodil je v domačem kraju, v Makolah, v Mislinji. Ko je bil odložen na trg iskalcev dela je prvi kvar- tal prvega stoletja tretjega tisočletja redno neza- poslen kot prišlek preživel v naši dolini, največ v Slovenj Gradcu. Bil je drugačen, a je svoj vek častno odgaral: pesnik, pisatelj, glasbenik, kan- Zlatko Verzelak / Franc Vezela (1958–2025) tavtor, performer, mentor, anarhist. 25 let je sooblikoval ritem kulturne sov- 2017) zdržnosti v Mestu: brez njega bi bilo v knjižni 9 . Zbiralec kritik, brez kolofona (p. MA, 6022; produkciji, Spunku (kultuno društvo Gimnazije Slovenj Gradec), Odsevanjih, glasbeni ustvar- najbrž 2018) jalnosti, splošnem kulturnem utripu marsičesa 40 dni, brez kolofona (p. MA, 6022; najbrž 2018) manj, sploh pa bilo manj vseh nas, ki smo ga 10 . Božanska tragedija, Slovenj Gradec, 6022 (p. brali, poslušali, skušali razumeti. MA, 6022; najbrž 2018) Prišel je kot Zlatko Verzelak – odšel pa Franc Vezela. Zadnjo tostransko ciljno črto je presto- RADIJSKA IGRA pil 31. julija 2025. Obvezno letovanje, 1993, Radio Slovenija Mož – Janez Hočevar, Žena – Maja Boh, Receptor – Bojan Emeršič, Natakar – Robert PROZA Waltl, Šef – Pavle Ravnohrib, Lift boy – Jernej Šugman, Mehanik – N. N., Čolnar –Ivan Rupnik, 1 . Tenorist, Slovenj Gradec: Cerdonis, 2007 Reševalec – Zvone Hribar, Policaj – Karli Brišnik Sodobna guvernanta, Slovenj Gradec: Cerdonis, Režija Aleš Jan, tonska mojstrica Metka Rojc, 2008 besedilo prevedeno tudi v angleščino. /dve knjigi v eni: vsaka z enega knjižnega hrbta/ 2 . Pes ki fuka ni lačen (političen triler) (Mojih DRAMATIKA pet minut je danes, Nekaj gnilega je v deželi tej, Sodnica & skladatelj, Politični triler), samozalož- PITA ba, 2011, naklada 22 izvodov Pita je bila prvič objavljena v Odsevanjih št. 3 . Jaz tebe ti mene (Zombi, Prevara tisočletja, 91/92, leto 2013. 13 . junij), Slovenj Gradec: Društvo eksperimen- Groteska Franca Vezele, mednarodna koproduk- talne umetnosti Slovenija, 2013, 100 izvodov cija (slov.-hrv.-nem.) 4 . Dada, brez kolofona Kaj če je BOG v komi?, brez kolofona Igralska zasedba: Gojmir Lešnjak – Gojc /dve knjigi v eni: vsaka z enega knjižnega hrbta/ (Martin Kojc), Milena Zupančič (Mica), Sylvia (posvetilo MA, 2016) Barth (Marlene Dietrich), Boris Svrtan (Rudolf 5. Umetnica (Saga o strasti), Župnik (Saga o stra- Steiner) sti); brez kolofona (p. MA, 2016) Režija Samo Strelec 6 . igramo se igramo se veselo drkamo (Uvod, Stol Uprizoritve: Ptuj, grad Turnišče (Slovenija): svetega Petra, Klavir, Kak si spal, Blok), brez 21. junij 2014, premiera; Varaždin (Hrvaška): kolofona (p. MA, 2016) 4. september 2014 v koncertni dvorani HNK; 7 . Dol s šolo, Založila Nova pot dobrote, Slovenj Burghausen (Nemčija): 5. oktober 2014 Gradec 2017, 40 izvodov KDO SE BOJI IVANA KRAMBERGERJA 8 . Popek, brez kolofona (p. MA, 6021; najbrž 82 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 Verzelak/Vezela v Odsevanjih Prva objava: Grapa, Hans in Helena, št. 51/52, jesen 2003 Zadnja objava: Zbiralec kritik, št. 105/106, pomlad 2018 Skupaj objavil v 25 številkah (+ intervju Plunki 55-letnega anarhista, št. 91/92, KULTURA jesen 2013, avtorica Draga Ropič) Verzekak/Vezela v Viharniku V reviji sodeloval od leta 2003 do 2013: objavljal kot prozaist, križankar, prevajalec (sanjska knji- ga, horoskop, iz hrvaščine), ljubiteljski satirični etimolog osebnih lastnih imen, memoarist, knji- žni ocenjevalec. Tovrstnih enot je 31, sicer pa so v publikaciji objavljana tudi vrednotenja njegove- ga dela ali del (film) o njem. (Povzeto po uredni- ci Idi Robnik.) ZGOŠČENKE 1 . Vaje brez sloga, CD, Spukverzeli in Zlatovčice, 2003 2 . Pod odejo sva skrita, 2004 Matalaja, 2011 3 . Pesmi na sledi, uglasbena evropska in svetovna poezija, Spunk Bend A, 2006 4 . Ni perfektno – je pa špica, uglasbena poezija, ga, sodelovanje Benjamin Pirnat, Matalaja, 2012 Franc & Roses, 2009 7 . Jugo 45, prevedeno in odpeto v slovenščini, 5 . Uršljanske (2002 – 2011), Verzelak/Vezela + Matalaja 2013 Mori/Ofak, 2011 8 . Tu se piše življenje, filmska glasba, 2013 6 . Le včasih tiho vzdigne se zavesa z zenic, uglas- 9 . Med , nož , ja … avtorska glasba in izvedba, bena evropska poezija, Mentorjeva zvočna knji- zadnji projekt, leto ? ZA SPUNK IN JSKD - UGLASBITVE Pika Nogavička, gledališka predstava, 2000 NLP (P), gledališka predstava, 2001 Urška 2002 Urška 2003 Hrošč, gledališka predstava, 2003 Urška 2004 Osvobajanje svobode, performans, priprava zbora, 2005 Vaje brez sloga, gledališka predstava, muzikal, 2002 Pesmi na sledi, muzikal, 2005 Urška 2006 (+ A. Ofak in B. Prapotnik) Obujenke – vokalno-inštrumentalni projekt, 2008 Poletna muzejska noč poelikov, performans, 2008 Urška 2008 EKO MD KULT, koncertni del, performans, 2009 Urška 2009 Zlatko Verzelak / Franc Vezela, nastop v kavarni Urška 2010 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 83 Yugo 45 Jože Hribernik V naši ulici leži mrtev Yugo 45 Tatjana Lapuh – V Braillovi pisavi bi te brala Lana Mihelič – Bog je obupal nad nami KULTURA Borut Mihurko – Zdaj, ko jug ni več jug Maja Visinski – Pod mizo Patricija Logar – Apokalipsa Barbara Žvirc – Malo in še malo bolj Suzana Grau – Romarjevo srce Franc&Roses Barbara Žvirc – Sem tvoj najsvetlejši otrok Urška Pribor – Šarplaninec Henry Anja Zamolo – Zmečkana rosa Urška 2011 Maja Turković – Drevo kot si ti Matalajska Jugoslavija (Sarajevo, Skopje, Bitola), Nina Bizjak – Najlepša so jutra koncertna turneja, julij 2013 Neža Prah – Igra na srečo Zadnje sodelovanje s Spunkom: Kletka (Nika Lebarja) v Dravogradu, kantavtorski nastop, 13. december 2016 Uglasbeni avtorji Gimnazijci (Slovenj Gradec) Nina Bricman – Okušanje vesolja Andrej Jus – Ne glej u luft Primož Tušnik – Tako zelo sem zmatran Uršljanske Špela Brecelj – Bila sem v zlatih sobah Rok Komel – Negiben dan Veronika Gradišek – Kakšen je ta drobni svet Petra Jordan – Pojdiva vztrajno enkrat Franc Vezela, predstavitev Odsevanj, 2016 tedensko Klavdij Jöbstl – Najbolj navaden dan Slovenski kanon Tatjana Lapuh – Vzel si Anton Aškerc – Mejnik Borut Mihurko – Zdaj, ko jug ni več jug Frane Milčinski Ježek – N. N. in črna pega Simon Javornik – Pod odejo sva skrita Kajetan Kovič – Južni otok Tatjana lapuh – V Braillovi pisavi bi te brala Gregor Strniča – Večerna pravljica Barbara Žvirc – Spuščen do zemlje Oton Župančič – Breza in hrast Lana Mihelič – Bog je obupal nad nami Simon Jenko – Namen mojih pesmi Jože Hribernik – V naši ulici leži mrtev Tone Pavček – Potepuhu Ciril Zlobec – Pobeglo otroštvo Janez Menart – Coprnica Ifigenija Simonović – Starka -- - Milena Cigler Gregorin – Mačje oči Petra Bauman – Razprodaja Drugojezikovni kanon Fernando Pessoa – O pastor amoroso (Ljubeči pastir) Francesco Petrarca – Solo et pensoso i più deser- ti campi (Zgubljeno, sam in ves pogreznjen vase) Sigbjörn Obstfelder – Jeg ser (Gledam) /+ Lara Sedar/ Vezela in BP, spontani jam v kavarni, Urška 2006 84 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 KULTURA Franc Vezela – Tebi želim Franc Vezela – U boj Franc Vezela – Zaradi njenih oči Franc Vezela – Blišč in beda (šanson) Franc Vezela – Lepotička G. G. N. Lord Byron – When we Two Parted (Ko zadnjič sva stala) Gledališke uglasbitve Lars Gustafsson – Öknen vid Rio Grande Pika, 2000 (Puščava ob Riu Grande) Kralj otoka Berolt Brecht – Morski pes Žur žur žur – Erinnerung an die Marie A. (Spomin na Marijo Zdaj pa spat A.) Vaje brez sloga, 2002 – Hvalnica sekretu Nina Bricman – Okušanje vesolja Endre Ady – Szent Margit legendája (Legenda o Andrej Jus – Ne glej u luft sveti Margareti) Primož Tušnik – Tako zelo sem zmatran Rainer Maria Rilke – Der Panther (Panter) Charles Baudelaire – Obsession (Obsedenost) Hrošč, 2003 (uglasbitve Zlatko Verzelak, Bolgarska ljudska: Moma se nepĕva sa slavej vokal Irena Tretjak) (Mladenka tekmuje s slavčkom) /+ Lara Mama je umrla pred dvema letoma Sedar/ Danes ponoči se je nekaj zgodil’ Ted Hughes – Vran Najprej sem se navduševala za balet Biblija – Visoka pesem Čakaš, da boš videl enega, ki ga imaš rad (Lepota je težka, neznosna) Vezelarice Zajebal sem, stari. Hudo. Franc Vezela – Pojoča travica Če pomislim, mi je Kocke žal Franc Vezela – Kakor detelja diši Franc Vezela – Kapljica čez rob Andrej Makuc Franc Vezela – Pagat ultimo (izbor fotografij: Blaž Prapótnik, foto: SPUNK, Odsevanja, Zuhra Horvat) O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 85 LEIMPOPSRLEOSVUJME Mestna občina Slovenj Gradec OBMOČNA IZPOSTAVA SLOVENJ GRADEC Francetova 5, 2380 Slovenj Gradec tel.: +386 (0)2 881 24 60 / fax: +386 (0)2 881 24 61 e-pošta: oi.slovenj.gradec@slkd.si Vsebinam ur e jamo ob l iko GRAFIČNO OBLIKOVANJE UREDNIŠTVO PRODUKCIJA TISKOVIN 041 512 758 info@epigraf.si www.epigraf.si www.jazzravne.si ODSEVA NJ A – revija z a leposlovje in kulturo Izdajatelja in založnika: Kulturno društvo Odsevanja Slovenj Gradec in Zveza kulturnih društev Slovenj Gradec, revija izhaja s finančno pomočjo Mestne občine Slovenj Gradec in JSKD Uredniški odbor: Andrej Makuc (glavni in odgovorni urednik), Blaž Prapótnik (izvršni in tehnični urednik), Marko Košan (likovna umetnost), Maja Martinc in Tatjana Knapp Izdajateljski svet: Andrej Makuc, Niko R. Kolar, Blaž Prapótnik, Jani Rifel, Martina Šisernik in Ivan Karner; nadzorni odbor: Franjo Murko (predsednik), članici Andreja Gologranc in Draga Ropič Častno razsodišče: Niko R. Kolar, Ivan Karner in Marijana Vončina Lektoriranje: Urška Stani, Jezikovna popravljalnica Naslov: Kulturno društvo Odsevanja Slovenj Gradec, Ronkova 4 (knjižnica), 2380 Slovenj Gradec Fotografije: Nika Hölcl, Tomo Jeseničnik, Primož Podjavoršek, stalni sodelavci in arhiv Odsevanj Grafično oblikovanje: Epigraf, Blaž Prapótnik, s. p. Distribucija: Cerdonis, d. o. o., Stari trg 278, Slovenj Gradec, tel.: 059 010 576, info@cerdonis.si Naklada: 400 izvodov, december 2025 Cena: 8 EUR Odsevanja na dLib: 86 O DSE VA NJ A 1 3 5/1 36 NA PLATNICAH Zadnja stran: Boštjan Temniker, Mesto preloma, 2019, patiniran les, 152 x 102 x 20 cm Boštjan Temniker, Ko-eksistenca for-me II, 2019, patiniran les, 63 x 53 x 13 cm Matthaeus Cerdonis de Windischgretz – Matevž Cerdonis iz Slovenj Gradca je prvi dokumentirani tiskar iz slovenskih krajev. Študiral je na Dunaju, postal baccalaureus in magister ter predaval na univerzi. V letih od 1482 do 1487 je imel svojo tiskarno v Padovi kot zadnji samostojni tiskar inkunabul. Izdal je okoli 60 poljudnoznanstvenih knjig, predvsem za potrebe tamkajšnje univerze, med njimi nekaj izrazito humanističnih. Cerdonis je tiskal le z eno vrsto črk – z malo gotico – in namesto listov paginiral le polovične tiskovne pole. V NUK hranijo nekaj njegovih originalnih tiskov. ODSEVANJA Koroška, jesen- 135 zima 2025 136 Or e v i j aD z a l eSp o sEl o v j eV i n kAu l t u rNo JA 136 8 EUR 135