St 132 Ust Uhaja vsak dan S ir csece L 22.—, pol L 6i0 več. — Posun v Čire kosti 1 kolone (72 mm ,mrtnic«, LJUBLJANA (Mi iMtfttttfitMKtfl V Trstu, v ntdtllo, 27. Juvtlla 1f26. Posamem stevtm 25 stot. LttVniK 1.1 Naročnina L TO.—, r ino — Oglasnim trgovske in obrtne 75 rtoi, za zahvale, poštena, vabila L 1.20, oglcat denacmh »rodov L i— Mali oglasi: 30 stot za besedo, najmanj L a UrednflKvo in npmvniitvo« Trst (3), ulica S. Francsaco d'Assid 20. Ta-lefon 11-37. Đopial na} s« poiil^o uktfnčno uredništvu, oglasi, r«Wa, ■actia b dan ar pa upravniStvu. Rokopisi a« na vračajo. N«frankirana pisma s« nt sprejemajo. — Last, založba in tisk TIskarne n Edinost-PodusadniStvo ▼ Gorici: ulica Giocut Carducci it 7, I. n. — Telet it 827 Glavni in odgovorni urednik: prof. JfHp Peric. Mladinsko vprašanje Poziv za obnovitev počitniškega potovanja dijakov, ki ga je objavila pred nekoliko dnevi «Edinost», je sprožil javno razpravo o našem dijaškem vpra^-šanju. V prispevkih, ki jih je objavil g. I. Volk, je prihajala do jasnega izraza tudi tožba, da se posveča našemu dijaštvu v političnem časopisju le predalo prostora. Beseda je bila prav zapisana in «Edinost» jo je objavila brez vsakega pomisleka. Sedaj jo je le še treba prav tolmačiti. Naj prvi pogled bi se morda zdelo, da gre le za običajno frazo, ki jo je rodilo mlado navdušenje, katero je pograbilo za svoje zunanje utelešenje prvo obliko, ki mu jo je nudila živa, bujna mlada fantasija. Toda temu ni tako, dasi moramo naglasiti, da se ni nikdar prezirala važnost tega vprašanja. Tudi zanimanje zanje je bilo, dasi se v javnosti ni o njem pogostema razpravljalo, odkar je bila ustanovljena Dijaška matica. Kakor na drugih poljih, tako namreč napreduje tudi na tem naša splošna organizacija, ki je postala po vojni ena glavnih nalog vsega našega udejstvo-vanja, le polagoma. Obseg te naloge je tako ogromen, na drugi strani pa so naziranja o večji ali manjši nujnosti tega ali onega vprašanja tako različna, razpoložljive moči so se tako skrčile in končno so se dogodki razvijali s tako naglico, da. je bilo ^zapostavljanje«, t. j. nekaka razporeditev različnih vprašani po «večji ali manjši nujnosti« neizogibno. Spričo nervozne skrbi za celotno skupnost so torej trpeli posamezni deli te skupnosti. In vse kaže, da ni bilo mogoče drugače. Zdi se mi, da je v tej prvi dobi našega obnovitvenega dela, ako se smem sploh tako izraziti, vendar največ trpela ravno ona stran našega splošnega življenja, ki jo predstavlja dijaštvo srednjih in višjih šol, ter v malo širšem pomenu besede naš mlajši naraščaj sploh. Dokler so padali novi zakoni drug za drugim ter od tedna do tedna spreminjali naš položaj, dokler se niti nismo mogli zavedati v tem morju nove zakonodaje, kakšen je pravzaprav naš resnični položaj, vse dotlej je bilo nekako naravno, da so se posamezni deli našega narodnega organizma skrivali v ozadju, rekel bi v ozadju narodne discipline, ki je slej ko prej ena izmed najtemeljnejših in najneobhodnejših vrlin, brez katere je izključeno tudi vsako nadaljnje delo. In priznati je treba, da so posamezni podorganizmi našega naroda, ako izvzamemo par temnih točk odpadništva, napravili svojo dolžnost v polni meri. Dovolj o tej prvi dobi našega novega življenja. Začenja se za nas sedaj druga brez dvoma še mnogo težja, na vsak način pa mnogo važnejša doba, nego je bila dosedanja doba polomov, umikov, izgub. Sedaj že nekako vemo, pri čem smo, začeli smo se orijentirati, pred nas stopa spoznanje, grozno, a resnično. Nove razmere, na katere se moramo o-zirati in z njimi računati, ako nočemo obviseti v nekakih metafizičnih metodah, so nas uokvirile v nov položaj, ki se popolnoma razlikuje od razmer, v kakršnih smo bili vajeni živeti in delati vsaj vsi oni, kar nas je zavestno sodo-življalo prejšnje dobe. Zavedati se moramo, da nismo več v ničemer podobni onemu brezskrbnemu gospodarju, ki ima nad svojo glavo trdno novo hišo, kjer je na varnem pred vsakim slabim vremenom in pred vsemi nevarnostmi. Naša narodna zgradba je marveč preživela silen potres, ki je zasekal vanjo nevarne razpok^ na vseh koncih in krajih. Podobni smo vojnemu oškodovancu, ki mu je ost: lo od njegove nekdanje hiše le še nekoliko zidin. Kakor on, moramo tudi mi vsi kot skupnost misliti v prvi vrsti na dozidavo, na popravo in na vzpostavitev vsaj onih najbistvenejših delov, brez katerih bi se morala vsa stavba neizogibno zrušiti v prah in pepel. 7ak je naš položaj, položaj, v katerem moramo torej posvečati svojo glavno skrb in pozornost v prvi vrsti — ne več celoti naše stavbe, ki je omajana in oškodovana, temveč predvsem njenim posameznim delom. Posamezne zidove, posamezne stebre, vogale moramo reševati, da se odvrne popolno razsulo, da ne postanemo le kup navadne brezoblične groblje. Ta zavest, t. j. zavest, da moramo misliti spričo gori opisanega položaja na novo orijentacijo vsega našega delovanja, prešinja v sedanjem hipu vse naše vrste. Vrednost posameznih delov naše narodne skupnosti stopa bolj in bolj v ospredje ter nas stavi pred nove naloge. Klici iz javnosti, kakor smo jih objavili te dni, so neizpodbiten dokaz, da je temu tako. Obenem pa so tudi naravna posledica razvoja dogodkov, proti katerim reagira celotni narodni organizem z nekako matematično natančnostjo ravno v oni smeri, kakor pač zahtevajo najnujnejše potrebe, na- rekovane od morda podzavestnih, toda realnih življenjskih nagonov. Med najsestavnejšimi in najbistvenejšimi podorganizmi naše narodne skupnosti je brez vsakega dvomil nada mladina vseh stanov. Dijaštvo tvori njeno duševno-kulturno jedro, okoli katerega klije vse ostalo mlado življenje, in zato je povsem naravno, da se pojavljajo slični klici ravno v zvezi z dijaškim vprašanjem. Dasi tvori le en del celotnega mladinskega vprašanja, je vendar že samo jia sebi tako obsežno, da se zavemo njega vsebine v polni meri le tedaj, če ga promatramo v zvezi s celotnim našim položajem, kakor smo ga zgoraj orisali. Pa mari se ni storilo dovolj za dijaštvo s tem, da se je ustanovila Dijaška matica, ki izdatno in uspešno podpira vse naše potrebne dijake? In zopet je treba postaviti vprašanje na gornjo širšo podlago, ako hočemo najti pravilen odgovor. Tedaj pa se bo moral glasiti odgovor: ne I Nihče sicer ne bo dvomil, da je materijalno podpiranje našega dijaštva velikanskega pomena, toda vendar je jasno, da potrebuje to dijaštvo mnogo več — da potrebuje ne samo materijalne, temveč tudi moralne podpore. Ako se hočemo o tem prepričati, nam ni treba drugega, nego da tudi le površno pregledamo dijaško glasilo «Naš glas». Razni sestavki več ali manj filozofske narave pričajo neizpodbitno, kako ta mladina šele išče svojo življenjsko filozofijo, katere bi se mogla s sigurnostjo okleniti, kako tava v nekaki mučni neizvestnosti, hrepeneč po spoznanju in odkritju idealnega tipa novega povojnega človeka. Obenem pa nam stopi pri tem pred oči tudi vsa grozota ogromne nevarnosti, v kateri se nahaja naša učeča se mladina. Isti članki in sestavki nam namreč ravno ta francoski monopol v očitnem nasprotju z neodvisnostjo Abesinije. In ravno Itaiija in Anglija hočeta razbiti ta monopol in skušata pripomoči Etiopiji do popolne neodvisnosti. Italija nima prav mkakega namena, da bi kršila teritorijalno integriteto Abesinije in to je dokazala s svojim postopanjem, ko se je potegovala, da se sprejme Etiopija kot članica v Družbo narodov. Pravico pa ima Italija, da se povsod poteguje za svoje nacijonalne in gospodarske interese in tega ji ne sme odrekati niti Francija. Seja Aega fašistoma sueta Razprava o sindikalnem pravilniku RIM, 26. Seja velikega fašistovskega sveta se je nadaljevala včeraj ob 22. in je trajala do treh danes zjutraj. Svet je razpravljal o posameznih členih pravilnika za izvajanje sindakalnega zakona. O tem predmetu bo trajala razprava še več dnL Veliki fašistovski svet se zopet sestane danes ob 21. uri. Oborotftev fašftstovsk« milice s kara-binkaml RIM, 26. « Tribuna* poroča, da bodo na podlagi dogovora med državnim podtajnikom za vojsko generalom Ca-vallerom in poveljnikom fašistovske milice generalom Gonzago vse legije milice v teku avgusta meseca opremljene s karabinkami. jBgostsftnsKa n&e&ifl skupščina edoMia Mrefske feommHe Radikali in radičevci glasovali kompaktno za konvencije — Opozicija v znak protesta zapustila dvorano BEOGRAD, 26. (Izv.) Po splošni pozornosti vse javnosti je narodna skup- o 1 esejem Je obsežno aranžiran in so se vsi gostje o njem pohvalno izrazili. Ža prihodnje dni se pričakujejo i* vseh krajev države in iz inozemstva posetniki. Ako bo vreme naklonjeno, bo imel ta velesejem največji uspeh. Akcija novega francoskega ministrstva proti finančni krizi. PARIZ, 26. Včeraj popoldne so se sestali ministri ln državni podtajniki. Sklenjeno je bilo, da prične komisija za omejitve znova delovati. Notranji minister je bil pooblaščen, da predloži zakonski načrt za odstavitev prefekturnih svetnikov. — Listi pišejo, da bo Francoski nemogoče sprejeti pogodbo Mellon-Đerenger in zahtevajo, naj se pošlje nov izredni zastopnik v Washington in London, na pr. Clemen-ceau. — K seji min. sveta poročajo do-(HUno, da bo vlada nastopila s svojim finančnim načrtom 6. julija. Caillaux je izjavil, da ima Francoska dovolj finančnih sredstev za izpolnitev svojih obveznosti. Ministrski svet je proučil tudi znižanje staleža maroških čet. kažejo, kako butajo obnjo in vanjo raz-! ščina danes nadaljevala razpravo beograjskih konvencijah piredpoldne in popoldne in zvečer ratificirala te konvencije. Na predpoldanski seji je ostro govoiil proti konvencijam *dr. Trumbić, kateremu je odgovarjal zunanji minister dr. Ninčić. Med obema je prišlo do živahnih kontroverz. Koje Ninčić ponovno omenjal, da ulica ne sme dajati tona zunanji politiki, je v zbornici nastal velikanski namir. RaL. tega je pod-: predsednik nar. skupščine dr. Subotić med splošnim hru££sm in truščem zaključil dopoldansko sejo Debata se je nadaljevala popoldne ob 5. uri in je kot glavni govornik opozicije nastopil samostojni demokrat dr, Grisogono. Njegova vsestransko doku-mentirujoža izvajanja so napravila najgloblji vtis. Vsa zbornica ga je poslušala z napeto pozornostjo in tu in tam so padli kaki medklici. Njegov govor je trajal dve uri in četrt. Z njegovim govorom je bila debata zaključena ter so zastopniki demokratov, SLS in muslimanov prečitali svoje izjave, s katerimi so se izjavili solidarne z izvajanji posl. dr. Grisogona ter so izjavili, da bodo glasovali proti beograjskim konvencijam. Pri glasovanju je v znak protesta vsa opozicija zapustila dvorano. Veliko ogorčenje je vzbudilo pri opoziciji zadržanje vladne večine, ker so njeni poslanci med govorom dr. Grisogona bili v svojih klubih in so šele po njegovem govoru prišli v dvorano, da glasujejo. Za konvencije so glasovali kompaktno radikali in radičevci. ni filozofični in socijalni sistemi, od nizkega materijalizma do najfantasti-čnejšega idealizma. Kako naj se odločijo? Brez moči in neodločni ^sto j i jo ti mladi ljudje na razpotju. Temeljni socijo-loški problemi so jim seveda še pretežki, a materijalno podpiranje naj bo še tako izdatno, je tu brez moči. Treba je priskočiti mladini na pomoč tudi z duševnimi silami. Tu je ves problem, ako ga promatramo z najvišjih vidikov naših celokupnih interesov. Našo dijaško in ostalo mladino moramo rešiti iz njene povojne idejne negotovosti in neodločnosti, moramo jo pa predvsem rešiti iz nevarnosti, da bi v tej splošni povojni neizvestnosti zapadla materi-jalističnemu mortizmu. če bi se to zgodilo, bi bil ta temeljni kamen vse naše stavbe izgubljen in z njim bi se moralo zrušiti tudi vse ostalo... Mladinsko vprašanje postavlja tako pred nas z neodklonjivo silo že naš sedanji položaj. In z neodklonljivo silo se nam narinjajo nove tozadevne naloge, katerim moramo biti kos, ker gre tu v pravem pomenu besede za usodne življenjske naloge. K vprašanju se še povrnemo. F. P. Italija In Dru2ba narodov Abesinsko vprašanje — Italijansko -francoski spori RIM, 26. Že včeraj smo poročali, da so vesti inozemskih listov, ki pišejo o nameravanem izstopu Italije iz Družbe narodov, neutemeljene. S tem pa ni še nikakor rečeno, tako pravi agencija Radio Nazionale, da ne traja kriza Družbe narodov še nadalje. Z izstopom Brazilije, kateri bo najbrž sledila tudi Španija in morda celo Poljska, bo Družba narodov izgubila ne le na ugledu in prestižu, marveč se bo nahajala tudi v finančnih težkočah, ker se bodo njeni dohodki precej znižali in se bodo v kratkem pričela pripravljalna dela za zgradbo nove zborovalne palače, ki bo stala nekaj milijonov zlatih frankov. Torej Družbe narodov ne izpostavlja nevarnosti Italija, ki je v načelu naklonjena tej ustanovi, pač pa izvira nevarnost za Družbo narodov iz dejstva, da skuša neka velesila, ki je njena članica, izvojevati vsepovsod nadvladje. V tej zvezi piše «11 Resto del Carlino»: Dokler bo skušala ena ali druga velesila potom Družbe narodov uveljavljati lastno hegemonijo na kopnem in v Sredozemskem morju, bo ženevska institucija ustvarjala nezadovoljneže, mesto solidarnosti evropskih držav. Ponovno naglašeno: -Ne Italija, ki brani svojo nacijonalno avtonomijo, temveč diplomatski sistemi drugih držav ogrožajo obstoj Družbe narodov. Več dokazov imamo — nadaljuje bo-lonjski list —, da skuša ravno francoska diplomacija in francoski tisk v Ženevi sejati razdor radi abesinskega vprašanja, ker se ravnokar Italija in Anglija pogajata, da dvignete gospodarstvo in trgovino v AbesinijL To stremljenje imenuje Francija atentat na abesinsko neodvisnost. Francoska vlada se namreč boji za svoj monopol, ki izvaja potom edine železnice v Abesiniji nad etiopsko trgovino. Sedaj lahko vidi vsakdo, da je Pailt zopet bolan Vznemirjanje v radikalnih krogih BEOGRAD, 26. (Izv.) V radikalnih krogih so vzbucftle precej vznemirjenja vesti, da se je zdravstveno stanje Nikole Pašiča v Karlovih Varyh poslabšalo. Po svojom obisku pri prezid entu Masaryku se je Pašić vlegel v posteljo in lijegova temperatura se je povišala na 39 stopinj. V Karlovih Varyh se mudi kurijer Radomir Simić, ki prinaša Pašiću poročila od vodstva radikalne stranke. Dosedaj ga Pašić še ni sprejel, iz česar se da sklepati, da je njegovo zdravstveno stanje precej slabo. V par dneh pride v Karlove Vary njegov sin Rade in se tudi ta vest pripisuje slabemu stanju njegovega očeta. Otvoritev QL ljubljanskega velesejma LJUBLJANA, 26. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne je bil v Ljubljani otvorjen VI. Ljubljanski velesejem ob izredno veliki udeležbi odličnih gostov iz vse države. Ministra trgovine je zastopal poljedelski minister Pucelj, narodno skupščino dr. Basarić. Nadalje so bili prisotni velika župana Baltič in Pirkma-jer, zastopnik vojnega ministra general Živković, poljski poslanik Okenski, ljubljanski konzularni zbor in še nekateri konzularni zastopniki tujih držav iz Zagreba in Beograda. Visoke goste je pozdravil predsednik velesejma Bonač, nakar je poljedelski minister Ivan Pucelj otvoril velesejem. Po otvoritvenem govoru se je pričel obhod po navili onih. Tudi letošnji ve- Hrau v cnsle&sin parlamentu LONDON, 26. Spodnja zbornica je razpravljala včeraj o ruski propagandi in o ruskih denarnih pošiljkah za angleško splošno stavko. Poslanec Locker Lamtson je protestiral proti proti vmešavanju Moskve v britanske zadeve. Nato je govoril Chamberlain, ki je izjavil, da angleška vlada graja delovanje sovjet, vlade, vendar bi ne bilo na korist svetovnega miru, če bi se ukinili diplomatski odnošaji. Med njegovim govorom je nastal hrup, da se je morala seja zaključiti. K zsrsti rs Španskem MADRID, 26. Agencija Havas sporoča, da je bila ponesrečena zarota organizirana bolj po komunistih nego liberalcih. Vojaške osebnosti, ki so soudeležene, ne pripadajo aktivnim kadrom. Predsedstvo ministrskega sveta, je objavilo noto, v kateri pravi med ostalim, da so zarotniki že več tednov organizirali svojo akcijo pod pretvezo, da na Špajiskem ni svobode in ustavne vladavine. Toda ljudstvo da je s sedanjo vlado zadovoljno in zahteva za krivce strogo kazen, ki jo bo tudi vlada izjemoma zahtevala Ob pravem času hoče objaviti u pravno-discipl in ame ukrepe, ki si jih je zamislila proti zarotnikom, neodvisno od sodnih ukrepov. Ti ukrepi bodo čisto individualni in se ne raztegnejo na splošnost, ker vlada v ljudstvo zaupa. — Aretiranih je bilo okrog 200 oseb. PARIZ, 26. «Matin» pojasnjuje udeležbo vojaških osebnosti pri zaroti na ta način, da so visoki vojaški krogi nasprotni Riverovemu odloku, s katerim se ukinja napredovanje po službenih letih in se uvaja napredovanje po izberi. Španski kralj na potovanja MADRID, 26. Vladarja sta včeraj odpotovala v Pariz. Od tam se podasta v Lon don, in bo imel kralj Alfonz na oxford-skem vseučilišču predavanje o svoji dinastiji in o umetnosti na Španskem. Ob tej priliki mu podelijo častni doktorat. NemŠko-francoska pogodba za zračni promet BERLIN, 26. Državni zbor je sprejel včeraj nemško-francosko zrakoplovno pogodbo. _ IZ POLJSKE VARŠAVA, 26. Sejm je izvolil včeraj s 176 glasovi Matijo Rataja ponovno za svojega predsednika, ki je to izvolitev končno tudi sprejel. Njegov protikandidat Stani slav Glombinski je dobil 128 glasov. VARŠAVA, 20. Radikalna stranka se je izrazila za spremembo ustave, vendar je nasprotna uvedbi novega volilnega zakona z zakonsko naredbo in predsednikovi pravici, da bi smel razpustiti državni zbor. KršČansko-demokratska stranka odobrava večino vladnih predlogov za spremembo ustave in zahteva osnovanje ustavnega sodišča, ki bi naj proučil ustavo v razmerju do zakonov. VARŠAVA, 26. Po sprejetju začasnega proračuna za julij, avgust in september je zbornica odgodila seje do 1. julija. t Prva seja novega romanskega narla-menta BUKAREŠT, 26. Na včerajšnji otvoritveni seji državnega zbora je imel kralj govor, v katerem je med drugim izrazil svoje zadovoljstvo, da se je stvo-ril prvi parlament na temelju enakega volilnega reda za vso državo. Novi zbor mora nadaljevati organizacijsko delo v državi v smislu nove ustave. Sedanje zasedanje se bo bavilo samo z izvolitvijo različnih parlamentarnih prouče-valnih odborov. Polom Parmske banko številne aretacije upravnih svetnikov PARMA, 26. Radi poloma zavoda Banca Agricola Pcpolare di Parma je kvestura danes izvedla več aretacij. V Florenci je bil aretiran v nekem hotelu prof. Lusigno-li. Bil je danes popoldne priveden v Parmo. Drugi člani upravnega sveta navedene banke so bili prijeti v Cremoni in Pia-cenzi. V Parmi je policija aretirala prof. Ghibellinija, geom. Bocchija in Fainerdija. Odvedeni so bili v zapore San Francesco. V Cremoni je bil aretiran komendator prof. Alessandro Groppali v trenutku, ko je izstopil iz vlaka. Vest o teh aretacijah je napravila velik utis v vsefe krogih. Aretiranci so sokrivi poloma parmske banke. ZfraSaf promet na Romanskem BUKAREŠT, 26. Včeraj se je otvoril poštni zrakoplovni promet med Buka-reštom, Galacem, Jasijem in Kišind-vom. _ Avstrija pred notranjim pomirjanjem DUNAJ, 26. Državni zbor je izvolil včera) Rintelena za naučnega ministra. Socijalisti so se glasovanja vzdržali. Vlada je izjavila, da hoče v zadevi šolskega zakona najti kompromisno rešitev, da omogoči redno parlamentarno delovanje. Socijalisti kažejo, da bi bili pripravljeni za pogajanja. _ Velika povoden] v Mehiki MEHIKO, 26. Reka Gamez je razdrla jezove in poplavila mesto Leon v državi Guanajuato, ko je večina prebivalcev spala. Mrtvih je kakšnih 1000 oseb, gmotno škodo cenijo na 4 milijone pezov. Stotine družin so ostalo brez vsakih žf ljenjskih sredstev. Čete in reševalni oddelki hitijo mestu na pomoč. Pismo iz lugoslarae LJUBLJANA, dne 25. 6. V ospredju vsega političnega zanimanja so nettunske in beograjske konvencije. Morale bi biti sprejete že v sredo, pridejo pa komaj danes na dnevni red skupščine in zaenkrat samo beograjske, dočim bodo ratificirane nettunske šele prihodnji mesec. Odpor proti sprejemu teh konvencij je v pre-čanskih krogih zelo velik, zlasti pa v Dalmaciji, ki je na teh konvencijah najbolj interesirana. Govorilo so je tudi, da bodo radičevci pod vplivom javnosti glasovali proti tem konvencijam, ali se vsaj glasovanja) vzdržali. Toda to se ne bo zgodilo in radičevci bodo sklenjeno glasovali za konvencije, kakor to jasno sledi iz izjave poslanca HSS, ki je dejal, da ni nobenega vzroka, da ne bi klub HSS glasoval za konvencije. Te konvencije so sklenili demokrati in radikali in zato ni greh HSS, Če je skupščina danes moralno obvezana, da jih odobri. Če bi glasovala HSS pro'ti ali se glasovanja vzdržala, potem bi to povzročilo padec vlade, čo~ saj* pa HSS noče, ker gg. Pribičević in Davidović že komaj čakata, da vstopita v vlado. Sedaj ni čas za krizo vlade, ker ta ne bi bila niti v strankarskih in niti v narodnih interesih. Če se bo izkazalo, da je parlament nesposoben za delo, potem se bo naravno šlo na volitve, toda ne brez Hrvatov, še manj ,pa proti Hrvatom. Po tej izjavi odličnega člana IfSS je jasno, da bodo radičevci glasovali za konvencije in da je njih sprejem zasi-guran. Poleg boja za nettunske in beograjske konvencije vlada zlasti veliko zanimanje za razmere v radikalni stranki. Posebno značilen je bil v tem pogledu članek uglednega radikala v «Politiki». V tem Članku sr? zlasti ostro napadata ministra dr. Ninčić in Boža Maksimović, ki da delata proti Pašiću. V članku se naravnost zahteva, da morata biti oba ministra izključena iz radikalne stranke. Ta Članek je dobil še poseben pomen radi boja za občinske volitve v Beogradu, kjer je odkrito nastopil proti oficijelnomu kandidatu N. Pašića in sedanjemu podpredsedniku občine g. Bobiću, notranji minister Maksimović. Resnost nasprotstev, ki so se pojavila v radikalni stranki, se vidi tudi iz tega, da je prišel v Beograd stari radikalni prvak Aca Stanojević, da posreduje med obema skupinama. Če bo imelo njegovo posredovanje tudi uspeh, je zaenkrat še zelo malo verjetno, ker je ozadje vseh teh bojev v prvi vrsti osebnega značaja in je snor zavzel že take oblike, da bo le težko najti primerno formulo za kompromis. Splošno pa se pričakuje, da pride še tekom julija do razčiščenja in da se potem odloči, če bo vzdržala vlada gospoda Uzunovića atake, ki se vrše vodno pogosteje tako s strani opozicije kot tudi desnega krila radi k a ji ne stranke. Važnejša kot vsa ta vprašanja naše notranje in vseskozi samo strankarske politike pa je delo, ki se je v zadnjom času pričelo za izboljšanje našega gospodarstva Tu treba predvsem omeniti delo finančnega ministra dr. Perića. Prvo veliko delo, ki ga je izvršil doktor Ninko Perić, je bilo, da je predložil skupščini zakonski načrt o izenačenju davkov. Pomembnost tega koraka sem že obširno popisal v prejšnjih pismih. Drugo, vsega priznanja vredno delo novega finančnega ministra, je bilo, da e odpravil zaupni fond v svojem ministrstvu. V kakšne svrhe se je uporabljal ta fond, koliko je iznašal, o tem ni nič pozitivnega znano. Gotovo pa je o, da je bil ta fond silno nepopularen in da čisto sigurno ni bil v korist državnim financam. Z vsem priznanjem treba omeniti nudi prizadevanje g. dr. Perića, da se urede dolgovi Jugoslavije. Tako se poroča iz Beograda, da bodo v najkrajšem času po zaslugi dr. Perića urejeni dolgovi Jugoslavije v Angliji. Naš poslanik v Londonu g. Gjurić je že dosegel, da se bo v najkrajšem času pri- IL «£0INOST» v Trstu, une 2V. junija 1921». čelo z definitivno ureditvijo dolgov in finančni minister bo Še ta mesec v ta namen odpotoval v Anglijo. Upati je, da bo njegova pot tudi v vsakem oziru uspešna, razven seveda, če bi kaka nepričakovana vladna kriza onemogočila pot dr. Perttu v London. Po ureditvi angleških dolgov, se bo skušalo urediti tudi dolgove v Franciji, za. kar je sedaj zlasti primeren Čas. Nato pa bi se najelo veliko zunanje posojilo v zlati valuti in se ta denar uporabil za zboljšanje našega gospodarstva. Tako pomoč potrebuje naše gospodarstvo zelo nujno. Treba je zgraditi nove železnice, urediti naša pristanišča, zboljšati ceste, spopolniti telefonsko omrežje in zlasti dvigniti našo agrarno produkcijo. Ta je pri nas še čisto negativna. Do-čim se pridela na hektar v Franciji 15, v Angliji 22, v Belgiji 25 in v Holandiji 27 metrskih stotov, se jih pridela v Jugoslaviji samo 9. Ni treba še posebej naglašati, kako bogastvo bi nastak), če bi se posrečilo, da bi se kmetijska produkcija dvignila v Jugoslaviji vsaj za polovico. In kmetijska produkcija je v agrarni državi, kakor je ^Jugoslavija^ temelj vsega gospodarstva. Nad vse razveseljivo je, da raste stalno zanimanje za gospodarska vprašanja. Prav poseben .pokret bo v tem oziru kongres vseh zbornic Jugoslavije, ki se ravnokar vrši v Ljubljani. Vsi ti kongresi zbornic — ljubljanski |je peti — so imeli za naše gospodarstvo velikanski pomen in tako je bil zadnji največje važnosti za naš izvoz in našo trgovinsko bilanco. IZasluga kongresa zbornic v Skoplju je bila, da je pričela vlada posvečati posebno pažnjo izvozu in da je postala potem naša trgovinska bilanca aktivna, s čimer je bila omogočena stabilizacija dinarja. Sedanji ljubljanski kongres je posvečen našemu pomorstvu- Nobenega dvoma ni, da bodo njegovi temeljiti referati in dobro preudarjeni zaključni temelj nase bodoče pomorske politike. Nujna posledica tega bo, da bo naš izvoz še nara-stel, kar bo zopet dvignilo našo produkcijo. Slika naše notranje strankarske politike ni razveseljiva, tem bolj pa so razveseljivi rezultati dela naših gospodarskih krogov in v tem je tudi najmočnejše jamstvo za napredek naše države. R- S. (Op. ur.: Glej tudi današnje telefonsko poročilo iz Jugoslavije). DMEVNE VESTI Priziuna obravn&ua proti Fr. Bevka Prizivno sodišče potrdilo prvo razsodbo France Bevk, znani slovenski pisatelj in novinar, čigar bridka neprilika, ki ga je doletela pri izvrševanju njegovega težavnega poklica, je vzbudila med našim ljudstvom tako globok odmev sočustvovanja, ni našel milosti niti pri tržaških sodnikih. Ves narod v Julijski Krajini je upal, da bo priljubljenemu pisatelju omiljena težka kazen, ki so mu jo prisodili goriški sodniki radi nekega šaljivega dopisa, pri-občenega v humorističnem listu «Čuk na pal'ci», kateremu je bil odgovorni urednik. Naše ljudstvo je upalo, da bo tržaško prizivno sodišče, na katero je Bevk vložil pritožbo proti obsodbi, upoštevalo pisateljevo fizično šibkost in bolezen, ki tare njegovo družino, predvsem pa dejstvo, da je bila objavljena ona inkriminirana vojaška šala tako-rekoč preko volje g. Bevka. Prizivna razprava pa ni prinesla Bevku zlate prostosti, ni ga vrnila obupani družini. Razprava se je pričela točno ob 11. uri. Bevk je prišel v sodno dvorano vklenjen in v spremstvu dveh orožnikov; bil je bled in shujšan. Na upadlem obrazu se mu je poznalo, da je v dveh mesecih zapora mnogo pretrpel, zlasti duševno. Na predsednikovo vprašanje je pisatelj pojasnil, kako je prišel inkriminirani dopis, ki ga je prejel od slovenskih vojakov, v list; dejal je, da je bil tisti dan zelo izmučen od napornega dela, zato da ni dopisa, ki je bil sestavljen v obliki 10 šaljivih zapovedi za vojaka, prečital do konca. Nato je povzel besedo državni pravd-nik cav. uff. Nicol6 Martino, ki je na-gl&šal, da vsebuje ves dopis, ki ga je objavil Bevk, žaljive izraze za armado; potemtakem Bevkov izgovor ne drži. Dalje je poudarjal, da je bil Bevk že prej posvarjen radi sličnih objav. Zato meni, da je bila kazen pravično odmerjena ter predlaga, naj se prva obsodba potrdi. Zagovornik odv. Vinci iz Gorice je poudarjal Bevkovo mirno nrav, radi kartere je znan v Gorici kot zelo zmeren človek v vseh svojih nastopih, zlasti pa v novinarskih. Naglašal je dalje, da je bil Bevk preobložen z delom, zato se mu je zgodilo, da je proti svoji volji prezrl pravi smisel inkriminiranega dopisa. Končno je govornik orisal težke družinske neprilike g. Bevka, nagla-šajoč, da je moralno že davno prestal kazen za ta prestopek. Na podlagi teh izvajanj je predlagal, naj sodni dvor spremeni kazen v pogojno in da se izpusti na svobodo. Po kratkem posvetovanju je sodni dvor zavrnil braniteljev predlog in potrdil prvo razsodbo. Na podlagi tega sklepa bo moral g. Bevk poravnati tudi sodne stroške, ki so nastali radi priliva. _ Pol mSfsjcna knjig je že izdala Goriška Matica v sedmih letih med svoje člane. Ni je slovenske hiše, ki bi ne imela po par njenih knjig. Naj ne bo tudi zanaprej slovenske hiše, ki bi ne bila naročena na knjige Goriške Matice. Potekajo zadnji dnevi na-ročitve. Društva, poverjeniki, ali ste storili svojo dolžnost in nabrali pri vseh hišah elane za Matico? • * » Sedemstoletnico sv. Frančiška Asi-škega praznujemo i mi Slovenci in sicer na jako dostojen način s tem, da izdamo ved knjig o tem najčudovitejšem Izmed svetnikov. Kot se more predvideti, bo najbrže izšlo letos kar troje knjig o sv. Frančišku. V kolikor se more predvideti, najlepša ona, ki jo sestavlja za Goriško Matico v svojem težkem položaju France Bevk. Goriška tatica bo izdala knjigo o sv. Frančišku K£ct sazna in jo bodo dobili njeni dlani za bi ra 2 lili- Gotovo se boš vsaj v zadnjih dnevih priglasil kot član Goriške Kaoce icr s tem naročil na letošnje kijosko kiijiiie, ki stanejo samo 5 lir. VABILO na prvi redni občni zbor «Zveze društev upravičenih posestnikov* v Trstu, kateri se bo vršil dne 27. t. m. ob 10. uri zjutraj v prostorih «Edinosti» via S. Fr^ncesco št. 20, I. s 9leUečim dnevnim redom: 1) Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2) Poročilo odbora. 3) Odobrietv pravil. 4) Volitev novega odbora. 5) Slučajnosti. Opozarjamo vas, da se v smislu pravil vrši po preteku pol ure občni zbor ne glede na število navzočnih, ako je bil občni zbor nesklepčen ob določeni uri. — Z o žirom na gospodarsko važnost omenjene zveee pričakujemo z gotovostjo obilne udeležbe. __Odbor. Himen. Gosp. Kobau Angelj, dolgoletni član in | baritonist pevskega društva «Ilirije« pri Sv. Jakobu, se je poročil včeraj z gospodično Rozo BremČevo. Novoporočencema želi celokupno članstvo obilo sreče. Promocije Na rimski univerzi je položil te dni inženirski izpit g. Ditmar Oton iz Gorice, za doktorja prava sta bila promovirana gg. Rus i nič Slavko iz Gorice (v Paviji) In Stanič Josip iz Komna (v Padovi). G. Gar-čkii Evgen iz Pazina je bil promoviran ca doktorja medicine v Padovi. Novi bankovci po 1M lir Banca dTtalia je pooblaščena izdati nove bankovce po 100 lir. Ti bankovci, ki pa bodo le začasni, bodo podobni sedanjim, toda papir bo drugačen in ravnotako tisk in filigrani. Sedanji bankovci po 100 lir ostanejo nadalje v prometu ter bodo veljali kot plačilno sredstvo obenem z novimi bankovci. ■ Pozneje pa bodo obojni stotaki nadomeščeni z novimi, ki se pripravljajo. Slovenci v zdiivIHift Rbano In „Edinest" Iz Abano nam pišejo: Tukaj imamo zelo krasno in lepo vrecue ter je na vso moč toplo. Zal le, da je voda 1 tukaj zelo slaba, tako da se mora vino piti, ki pa ni zelo drago. Sploh pa je res vse bolj po ceni tukaj kot pa pri nas. Ljudi je že vse polno iz vseh krajev, a največ jih je iz raznih pokrajin Italije. Mi Slovenci smo razdeljeni po raznih hotelih, ali dobivamo se na promenadi, v drevoredih, kinu in sploh na sprehajališčih. Kraji so lepi in zelo rodovitni, a največ se pečajo kmetje z vinogradništvom, ki letos kaže bogato trgatev. Pšenica zori in jo večinoma žanjejo. Zelo bogato je obrodila. Krompirja je tudi še precej in ni drag; sadja dobiš vse vrste, črešnje, hruške, breskve itd. Žal nam j«, ker nimamo slovenskih časopisov. Sploh se vai drugi dobijo, a naših ni. Jaz sem vprašal pri tukajšnjem razprodajalcu časopisov, zakaj jie naroči tudi «Edinosti» iz Trsta; odgovoril mi je, da saj ima «Piccolo», saj je tržaški dnevnik. Jaz sem mu pa rekel, da ni vseeno, ker «Piccolo» ni sloven. list, in da «Edinost» lahko naroči, saj nas je tukaj več kot sto Slovencev, ki ostanemo čez celo sezono. Potem mi je rekel, da bo še premislil, ali se mu bo izplačalo. Okolica je zelo divna: lepi majhni in visoki griči obraščeni s trtami. Vinogradi ne zaostajajo za našimi v Brdih in v vipavski dolini.. Nam Slovencem se tu zelo dopada, ali Škoda, da bo treba iti kmalu proč, ker finančni minister zelo hitro prazni moš-njičke slehernemu. Obiskali smo nekateri razstavo v Padovi. Tu smo videli reči, ki jih sploh še nismo videli, čeravno smo mnogi prehodili že nekaj sveta. Na žalost slovenskega paviljona ni bilo videti. ! V domovino se povrnemo nekateri Čez Videm, drugi pa čez Portogruaro v Trst. , Tako mi odpotujemo in drugi prihajajo. To je vsak dan skozi celo leto. Za sedaj nam ne preostaja nič več, kot da pozdravimo preko naše «Edinosti» v imenu tukajšnjih Slovencev vse naše prijatelje v domovini. Ostalo povemo pa ust-meno, ko se povrnemo. F. H. CANKARJEV VEČER Kot že javljeno, priredi danes ob 8. uij „zvečer v prostorih otroškega vrtca tukajšnje M. d. «Sv. Ivan» v proslavo 50-letnice rojstva velikega pisatelja, Cankarjev večer je sledečim sporedom: 1) Otvoritev; 2) Predavanje prof. Kosovela o Cankarju in nje-! govem delovanju; 3) Deklamacija (tov. Meula); 4) Recitacije iz Cankarjevih spisov (tov. Fišer); 6) Zaključek. — Med odmori igra društveni mandotintetični odsek, i Ker naj večer predvsem seznani naše občinstvo s Cankarjem kot mislecem, se vabi občinstvo in vsi prijatelji društva k obilni udeležbi. — Odbor. ALI JE PRHELINJEVANJE TUDI V SLOVENSKEM JEZIKU KAŽNJIVO? sodnife, tako mm. pr. ona v Čedadu, so ie obsodile par pseklfnajevaleev na ob-tatne kazni zapora ln pa na par sto lir ^narne globe. -Ker žalibog tudi ▼ naših ajih, posebno v ustih mlečnozobe ml a-, din« ter »furmanov«, cvetejo razni pore a m-_ in porco d.., ni Izključeno, da bomo t pri nas čuli o raznih obsodbah. Ker pa mi Slovenci uloh nimamo razen raznih hudičev pristnih sodnih kletvic, nI verjetno, da bi pre klin jevanje v slovenščini zadele sodnijske kaznL Ta vest bo pomirila i natega humorista Damira Feigla, ki je spisal za Goriško Matico roman, kateri nosi kot naslov domačo kletvico .Pasja Dlaka*. Pa tudi vsi tisti, ki se sedaj v zadnjih dnevih nar oče na Goriško Matico, ne bodo radi čitanja »Pasje dlake* kaznovani z zaporom, ampak ravno obratno s par prav veselimi uricami čitanja. SPORT Magdalena-Tonuuico Sledeči igralci Magdalene naj bodo danes točno ob eni uri popoldne na igrišču Obzora: Golob, Kanobel, Kobec I., Kobec II., Macarol, Mahor, Krpan, Uršič, Pongračič, Kocjančič, Vekjet L, Vek je t II., Cah, Jerič, Čok, Kobec III., Stepančič. — Načelnik. Tommueo-Magdalena Kljub temu, da naša športna javnost osredočuje svoje zanimanje predvsem na tekme L divizije, vzbuja ta tekma vendar občo pozornost. Obe moštvi vsebujeta nekaj elementov, ki jih lahko štejemo med naše boljše igralce, obe moštvi gojita kavaHrski sport ter bazirata svojo igro na smiselno in skupno vezanje. Razen tega odvisi od današnjega rezultata končna klasifikacija v prvenstveni tabeli II. divizije. Sklepajoč po zadnjem, sicer razveljavljenem srečanju obeh čet, bi imela Magdalena ugodnejše izglede na uspeh. Iz vsega sledi, da bo boj vsekakor zelo zanimiv. M. D. Roool Počivam vse igralce prvega moštva, da se zberejo točno ob 15.30 na igrišču Adrije. Prinesite opremo s seboj! II. četa igra ob 11. uri dopoldan prijateljsko tekmo s četo M. D. Sv. Ivan na igrišču Obzora. — Športni vodja. Vesti z Goriškega Iz triaikega življenja Tragikomičen samomorilen poskus. Samomor je nekaj zelo žalostnega in gotovo ne gre zasmehovati nesrečnika, ki ga izvrši. Vendar pa se tudi samomorilni poskusi včasih zgodijo, ob okolščinah, ki dajejo takim Žalostnim dejanjem skoro komičen ton. Med slednje spada hrezdvom-no samomorilen poskus, ki ga je izvršila 19-letna prodajalka Bruna Possega, star nujoča v ul. Ponziana. Deklica je bila zaljubljena v nekega mladeniča, ki pa ji je vračal lji^bozni milo za drago. Radi teca se je čutila tako nesrečno, da je sklenila dati slovo življenju. Včasih so si nesrečno zaljubljene dČklice hodile hladit srčne rane v samostan, toda dandanes je ta običaj ie zastarel; moderne deklice si zdravijo srčne bolečine na čisto drugačen način: s strupom, revolverjem, s skokom v morje ah pod vlak itd. Possegova si je Izbrala v ta namen pttn. Včeraj popoJdne, ko je ostala sama v slaščičarni Frana Franceechini-ja. v ulici Settefonfcane št. 2, kjer je zaposlena, je sklenil^, da izvrši svoj mračni naklep. Zaklenila je vrata slaščičarne, nato je vsela s police steklenico sladkega l&erja ter si začela točiti kozarček za kozarčkom. Ko je bila v «roS-cah» in se je čutila dovolj okrepčano za pot na oni svet, se je podala v ozadje slaščičarne, odprla pfc>o pUnove napeljave in čakala* da jo pKn zaziMje v smrtni sen. Toda kn^alu potem le prifilarmeka aruga prodajalka, ki je, v sluteni, da •« J« pripetilo nekaj nenavadnega, poklicala vratarja iz bližnje vete in z njagovo pomočjo s silo odprla vrata. Kaj se je potem zgodilo, se da povedali v par besedah. Na lice mesta je prihitel zdravnik refilne postaje, ki je dal prepeljati Poseegovo v mestno bolnišnico, kjer je dobila potrebno pomoč. Ker je deklica jedva ovohala plin, si je kmalu toliko opomogla, da so jo lahko prepustili domači oskrbi. Smrtno nevaren padec otroka. Sinoči okoli 22. ure se ie pripetila v Ko-lonji - Monte Flascone tragična nesreča, katere je bil žrtev 6-4etni Bruno Feriug^. stanujoč v hiši št. 205. Dečko se je nahajal na dvoriSču pri svoji stari materi in se igral z žogo. Ko je tekal za žogo, se je spotaknil ln padel tako nesrečno, da je udaril s čelom ob koničast kamen. Revček se je takoj dvignil, a komaj je parkrat prestopil, se je zopet zgradil in obležal nezavesten. Teta, ki je to videla, mu je za silo obveiala rano na čelu ter ga nato prenesla v mestno bolnišnico ,kjer je zdravnik ugotovil, da ima nesrečni otrok hudo pretresene možgane in počeno črepinjo. Sprejeli so ga v zelo nevarnem stanju v kirur-gični oddelek. Zlikovci prevrtali dve blagajni ln ugrabili sata lir. Predpreteklo noč, najbrž v prvih jutranjih urah, so neznani zlikovci izvršili drzen vlom, ki se jim je dobro obnesel in izplačal. To pot so vzeli na-muho skladišče kave tvrdke H. Hausbrandt vulici C. Rittmejer št. 12. S pomočjo ponarejenih ključev so se vtihotapili v skladišče, kjer so z mojstrsko spretnostjo prevrtali dve blagajni. V eni niso našli ničesar, v drugi pa so naSli plačilo za naporno delo: znesek 5000 lir v gotovini. Predno so jo zlikovci odkurili, so bili še tako previdni, da so izbrisali vse odtise prstov na blagajnah. — Tatvina, ki so jo odkrili včeraj zjutraj uslužbenci tvrdke, je bila prijavljena na kvesturi. Borzna porodi«. Tre t, 26 junija. Amsterdam 11.90, Belgija 78.50, Francija 79.50, London 183.80, New York 27*40, Španija 440, Švica 530, Atene 34, Berlin 650, BukareŠt 11.25, Praga 810», Ogrska rabinerji, obveščeni o tem dogodku, so ce takoj lotili zasledovanja, saj so se še sledovi dobro poznali, toda na deželni cesti so se slednjič tudi ti sledovi porazgubili-in konj je izginil, kakor bi mu bile perua zrastle. VRTOJBA Mučeniki dela. Komaj dober mesec je delal Vogrič Alojs pri tvrdki Celeste. Doma v Vrtojbi je imel premalo zemljišča, da bi mogel preživeti svojo družino s petero nedoraslimi otroci. V petek dopoldne je vlagal v stroj skriv-ljene plošče (bandone) pobrane iz strelski!* jarkov. Nesreča je hotela, da so se mu pri tem ujeli prsti v stiskalnico ter mu povlekli i celo roko v stroj. Ko so na njegov, krik bolečine ustavili stroj, se je nudil okoli stoječim strašen pogled na razmeč-kano roko. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici so mu morali odrezati roko. Vogrič vdano prenaša svojo nesrečo, samo ena težka skrb ga mori: kako bo odslej naprej preskrboval svojo nedoraslo družino? FOJANA V BRDIH Na dan sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. vei v Fojano k veliki javni prireditvi s sledečim sporedom: 1) «11 povero solitaiio« (Leopardi) - deklamacija; 2) «Knezov zct» -poje pevski zbor iz Fojane; 3) «Ples kralja Matjaža« - poje zbor iz Fojane; 4) «Vojact na poti» - poje pevski zbor iz Neblega; 5) «Miklova Zala» - Sket-Bajukova drama v petih dejanjih; — Med odmori svira «< od* beni krožek* iz Gorice. Po uprizoritvi prosta zabava pri mizah, kjer bo sviral goak tudi njegove dihalne sposobnosti, tako da odpade drevju naposled listje. In preteči mora mnogo let, da se drevje zopet popravi. Uničevanje uiL Z uničevanjem tega mrčesa moramo za- žini državne Blančah). postaje, Gorica, Barriera 45 (na 996 moramo kasneje še enkrat ali dvakrat po- MODISTKA se priporoča cenjenim damam v me-.T J stu in okolici. Praktično za okolicanke, ker v bh- noviti. Biesk vina plesen. Manj znana od kodre je breskvina plesen (Sphaeroteca pannosa). Tudi ta bolezen se razmnožuje potom trosov. Zapazimo jo na ta način, da so listi in tudi zeleni sadovi prevlečeni z neko belo (Dalje na IV. strani) ZAHVALA Globoko ginjeni po izrednih dokazih prijateljstva in sočutja ob priliki nenadomestljive izgube svoje ljubljene ___ MATERE izražamo svojo največjo hvaležnost vsem blagim osebam, ki so s spremstvom k večnemu počitku ali na katerikoli način izkazali zadnjo čast blagi pokojnici. . Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. pevcem in darovateljem cvetja. 1727) V OZELJANU, 24. junija 1926. DRUŽINA ŠPACAPAN. MALI OGLASI je vsem onim, ki so na ta ali oni način,četi že po zimi, da ga takorekoč že v kali pripomogli k dobremu uspehu «Užitkarjev» 7>atremo. Meseca decembra in januarja -..... • * škropimo proti tem listnim ušem breskev z v vodi na 7% razredčenim dendrinom (ali ___________ drevesnim karbolinejem; na en liter kar- iio discipliniranemu občinstvu, ki nas je j bolineja pride približno 15 1 vode.) BERLITZ-SCH30L ^vldT v Hr TOČENJE VINA IN LIKERJEV (žganja) z dovoljenjem se takoj odda v najem v Gorici pod ugodnimi pogoji. Informacije Via Formi t; a-. 1, pritličje. 997 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. 5 {prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisaln^a i. t. d., papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 503 KUHINJO, luksuzno, solidno in poročno sobo novo proda mizar, Via Solitario 2, vrata 9. 1001 Županstvo Trnovo pri Gorici (Prebivalcev 1488) Do 20. julija 1926. je razpisana služba tajnika z letno plačo L 7200 vštevši postav, ne odbitke. — Zahteva se tajniški diplom. Dokumenti običajni. Pripustitvena taksa L 50. Trnovo, dne 20. junija 1926. Tajnik: Zorko Leban Župan: J os. Rijavec Darove za birmo po ugodni ceni dobite v zlatarni ALBERT POVH Trst, Vin G. Hozzlnl 46 Lmii rnli 693 Radič cukerin, domač, zelen kupuje 727 Sever & Comp. Trst — via Machiavelli 20. GERŽELJ ANTON, krojaški mojster, Via Con- cordia 28 (Sv. Jakob) izdeluje obleke pa men, obrača in popravlja obnošene obleke. Cene po dogovoru.____1C DOBROZNANA mirodilnica, via Caprin št. 10, proda'a vse vrste barv in po jako nizkih cenah. Za obilen obisk se priporoča udani Franc Pregei), via Caprin št. 10.___1012 v Črnem vrhu. Zlasti topla zahvala črno-vrškim fantom in dekletom, onim namreč, ki so nam pomagali, kakor tudi res vzor- posetilo. Ne smemo požal iti gasilcev, ki so nam blagohotno prepustili v uporabo oder in dvorano. Naznanjamo ob enem, da mislimo v kratkem posetiti tudi Cerkno in Vojsko. Zato pa upamo, da nam ostane občinstvo ob strani. Na svidenje torej! ČRNI VRH NAD IDRIJO V nedeljo dne 20. t. m. je gostovalo pri nas izobraževalno društvo iz Idrije s kmet-sko žaloigro «l'žitkarji». Ne bomo se spuščali v posameznosti, zlasti ne mi, ki nekaj takega ne moremo in ne znamo. Zato pa se omejimo samo na dvoje točk: Zahvaljujemo se izobraževalnemu društvu za njegovo požrtvovalnost z vsem srcem. Spoznavamo i mi, da nam je potreba takega dela, medsebojnega sporazuma med? mestom in deželo. "To dvoje je, kar nas veže, to dvoje, kar gojimo medsebojno. Gostovanj do danes pri nas nismo bili vajeni. S tem korakom stopamo v krog ostalih vasi in krajev po Goriškem, započeli smo z dobrim delom. Kdor ne ve, koliko težav je, predno se nekaj takega izvede, kdor poieg tega ne ve, koliko vsakdo, ki se na tako pot podaja, gmotno riskira, ne zna ceniti tega. Tudi naši vaščani niso znali ceniti, ko se niso udeležili predstave v onem obsegu, kot bi to bilo treba. Kat. prosv. društvo je šlo na izlet na Javornik, nekateri sojo mahnili na Gol, drugi zopet v Sp. Idrijo. Kar pa je ostalo prebivalcev cloma, kar je bilo udeležencev pri predstavi, so bili vzorni. Tudi gostje so nas pohvalili. li koncu naj samo omenim, da gotovo ni to prvo gostovanje pri nas in da nas bodo Idrijčani še posetili. Hvaležni jim bomo, kot smo jim danes. GORE NAD IDRIJO Danes ponovijo naši diletanti še enkrat igrano kmečko žaloigro «Užitkarji». — Upamo, da ne bo nikogar, ki bi morda pozabil priti pogledat. Že zadnjič so se izkazali naši igralci, danes ne bodo odnehali. 12 VIŠNJEVIKA. V četrtek, dne 24. t. m. je umrl v naši va.k končal in se nadaljeval v .aevernovzhodno smer, objemajoč del Zver-nega potoka, so se mogli razgledati po vsej južni obali. V razdalji dvajsetpet milj se je obrežje končalo s Krempljastim rtom, ki _ - . - . so tra komaj saznali skozi tanko jutranjo ' sih zadostuje nekaj dni, da izgine v tpesku enakomerne, ravne obale, ki jo je zadaj omejeval gozd; naprej pa je bil breg precej raztrgan. Na mnogih mestih so Štrlele od njega ostre skale v morje. Se naprej je bilo skalovje neredno porazmetano. Te temne kamenite gmote so tvorile oddaljeni Krempljasti rt. To je bila slika tega dela otoka, ki so jo naši raziskovalci prvič zdaj videli. «Ladja, ki bi hotela na tej strani pristati, je izjavil Pencroff, bi bila brezpogojno izgubljena. Tu se razprostirajo pločene sipine daleč v morje, a tam Strle nevarne kleči. Nevarna voda je tu! — Od ladje pa bi morali biti kaki ostanki tu, je pripomnil poročevalec. — Na klečeh bi mogli najti kose letfi* je rekel mornar, na pesku pa nič. — Kako to? - — Ker so te peftčene sipine v splošnem veliko nevarnejše sovražnice, kakor je skalovje. One v»e požro, kar pride nanje. Vča- meglo. Po čudnem odsevnem pojavu se je zdelo, da visi rt med nebom in zemljo. Od mesta, kjer so se naseljenci zdaj nahajali, pa do tja, kjer se je široki zatok najglobo- ladja več tisoč to ne lat. — Torej bi ne bilo nič čudnega, je vprašal inženir, če bi ne našli nobenega sledu o ladji, ki se je morda tu ponesrečila? začnemo likvidacijo vse zaloge sezije in sicer in Kljub temu, da se nahajamo še v polnem poletju, začnemo prodajati takrat že sedaj z velikimi popusti IsdeHci za OBLEKE, votle, bombažacte, moderne in trpežne barve . . L 17— OBLEKE, voile, bembaiaste, fantazija, najmodernejše . . » 25.— OBLEKE, iz po svilenega blaga, jako elegantne...... 34.— OBLEC^ Iz Shantunjja, najrazličnejše barve....... 70.— OBLEKE, svilene (fresco), risbe črtana fantazija . . . . „ 70.— OBLEKE - Jnmper, iz same volne...............n ICO.— ŠALI beneški, moderne šerpe ..........- • » GILET, volneni In svileni, elegantni .......... 42.— PLAŠČI iz saase volne, izbrane barve.......... 145.- PLA&&I Iz ottesnana, svileni, velikanska izbera ..... M 179.— OBLEKE Crepe de CMne, risbe fantazija........ 160.— BLUZE iz belega stamina k tailleurjn......... 36*— SOLNČNIKI eretonne, rožnati...................f> 35.— KLOBUKI slamMti, krinasti, moderni......... 48.— zraven teh izdelkov, ki predstavljajo pravo priliko, dajemo velike popuste na vseh izdelkih za gospe, vključno s pariškimi vzorci Izdatki za otroke: BAJACI iz eretona in panama, z risbami, različne barve, Izbrani vzorci..........od L 15.— naprej BAJACI, iz pletenine, debela svila, Izbrane barve, edina cena L 9.50 OBLE&ICB panama, hlače in blouson, vezeni, beli In barvani, najnovejši vzorci.......od L 31.50 naprej HLAČKE za dečke, belo platno in eeru ,...„„ 9.50 naprej OBLEČICE mornarske, belo platno, eeru, črtane, hlače dolge ali kratka, edina cena ..............L 29.— IzdeSBci za deklice: OBLEČICE, pletene, debela svila, izbrane mere, edina cena L 9.50 OBLEČICE etamln, bele, modre ali roca, okrašene s čipkami Valcnciennes.........od L 11.50 naprej OBLEČICE organdis, bele, modre in roza, z volants ................ n — na^frej OBLEČICE opale blnette, Jako fine, reklamni vzorec : : : . ............„,, 17. naprej OBLEČICE mornarske, platnene, bele in, eeru, črtane, krilo z gubami, edina cena ........• • ■ ■ ■ L Velika Izbera predpasnikov eretonne, v vseh barvah vezenui, različnih vzorcev od L 5-— naprej. Klobučki svileni, Izbrani od L 10-— naprej. Velikanska izbera nogavic ki majic za otroke vsake velikosti. ■ a Corso vitt. Eman. IU9 16_ OHLER IV. I£D1NOST» C rfrstn, one 27. junija im prevlako. Tako napadeno listje začne odpadati, drevo pa zgubi kakor pri drugih zgoraj omenjenih boleznih svoje dihalne organe. Dobro sredstvo proti tej bolezni je žve-planje, ki ga rabimo na ta način, kakor |iri vinski trti. Kakor pri vinski trti mo-trarno tudi tu že prej žveplati, nego se bole- fcen pojavi. ' Slednjič omenimo še smoliko. S m olika. Te bolezni ne povzročujejo kake nalezljive glivice, ampak je le neko motenje jprebave. Ako namreč vsrkajo korenike več »hrane, kot jo more drevo prebaviti, tedaj fse izloči preobilna snov kot neka smolLpo-tiobna tvarina, ki prodira skozi razne rane Jin razpoke ter ima za posledico, da se rtudi ona snov, ki je bila namenjena za fsadje, sprevrže in porabi za to smolo. Da preprečimo tudi to zlo, moramo gledati, da ne gnojimo preveč enostransko, zlasti moramo paziti, da ima zemlja dovolj apna, kalija in fosforne kisline. Tudi obrezovati moramo drevo pravilno jin o pravem času in gledati, da ne povzročimo drevesu nepotrebnih škodljivih ran. Opomba ur.: Ako opazijo naši kmetje še kako bolezen na breskvah, kateri ne vedo odpomoči, naj sporoče Gos>p. Vestniku v .Gorici da dobe potrebna navodila. Tudi mi jih bomo radevolje priobčili. Zbirka je po vsebini bogata, pestra, po obliki brez hibe, po zunanji opremi (tisk, vezava, velikost), zelo lična in prav pripravna. Cena (16 odnosno 20 Din. za vezan izvod) je mogoča le ob perspektivi na številen odkup. Zato je opomba na 2. strani, ki prepoveduje prepis not, zelo umestna. Zbirka se dobi v knjigarni Stoka v Trstu. TRŽAŠ5A KMET. DRUŽBA V TRSTU ulica Raffineria 7 in Torre bianca 19, ima v zalogi: Kmetijsko orodje: kose znamke »Merkur« od 70 cm, znamke «Hymalaia» od G0 in f>5 '-m, ter raznih drugih znamkr železne obročke za kose (birje), kosišča javorjeva .in bukova, oselnike, lesene grablje in brusilne kamne. Kmetijske stroje: slamoreznice, orala raznih znamk, brane, škropilnice znamke «Vermorel» in dr. znamk, žveplalnike in razne pospmezne dele. Za razne kmetijske stroje, katerih nimamo v zalogi, naročimo po želji od najboljših tu- in inozemskih tvrdk. Na zahtevo pošljemo cene in podatke vsakega zaželienega gospodarskega stroja. Modro galico angleško in žveplo ventilirano. «Azol», apneni arzenik, sredstvo za po-končavanje rastlinskih škodljivcev, ki žro listie in cvetje. Priporoča se posebno preti grozilnemu molja (karjolu) s tem, da se jškronijo trte s Vt % raztopino tega sredstva. Oljnate tropine, klajno apno, laneno seme. Semena: Razna semena za jesensko setev. Književnost in umetnost — Nagrobnice. Uredil (v 3. izdaji) Fr. Marolt. V Ljubljani 1926. Prvi izdaji omenjene zbirke je sledil v 1. 1909. drugi ponatis, ki je pa tudi hitro pošel. Društva, pevski zbori so stare pesmarice že pozgu-bili in obdelali tako, da so bile že malo porabne. Razmere so kričale po novem ponatisu. Med tem je izšla v Devovi harmonizaciji ponarodela: Vigred, ki še ni dognala svojega očeta. Eni jo pripisujejo Vavknu, drugi pa dokazujejo, da je Škr-binčeva, kar je tudi sam javno povedal. Tretja izdaja je premenjena. Po obsegu je menda ostala ista, po vsebini je pa pestrejša. Nekaj neporabne robe je zamenjane s pravo dobrimi novimi žalostin-kami. (Adamič, Premrl i. dr.) Za pogrebe se vrše vaje, če se sploh vrše, šele v zadnjem hipu, ko je treba nastopiti. Zato pojo zbori vedno eno in isto. Tudi dejstvo, da nastopajo zbori težko vedno polnošte-vilni. sili k temu, da pomaga pevcem zdaj ta, zdaj oni, slučajno navzočni pevec. Večkrat je petje sploh improvizirano. To sili zbore, da pojo vedno ene in iste, splošno znane nagrobnice. Storjeni so bili poskusi z novimi, a ni šlo. S težavo, le od slučaja do slučaja. Zbori naj bi se strnili v lepi misli, pa bi se določili, če drugače ne gre, primerne nove nagrobnice, ki bi se jih naučili. Težava je sedaj odstranjena. Imamo zbirko, po ceni, pripravno, in kar je glavno, vsebinsko bogato. Cemu rjavi lepa Vilharjeva, ki ima osnutek skoroda turobne koračnice? Zakaj se zbori ne lotijo Ferjanči-čeve Z Bogom, ki ji ne najdem para? Cemu Je popolnoma pozabljena Riharjeva Jamica, ki je tako prisrčno nežna? Kako iskren je dialog v Foersterjevi Ob smrti otroka? In cela kopa drugih po vrsti. Nekatere so prikladne tudi za petje v cerkvi, eventuelno med sv. mašo, na pr. Usliši nas (Jalen), Večna luč naj mrtvim sveti (Adamič), O Gospod (Foerster) in Beati mortui (Mendelssohn). Koncem zbirke so natisnjeni še odgovori pri pogrebnem obredu in psalm Miserere v znani koralni melodiji, postavljeni za moški zbor. DAROVI Ob priliki poslovitve g. Angelja Kobau iz ledig-stanu se je nabralo v veseli družbi L 70 za Šolsko društvo, podružnico pri Sv. Jakobu. Denar hrani upravništvo »Preporoda«. Šolskemu društvu daruje U. iz Herpelj L 40, z iskreno zahvalo vsem za dokaze naklonjenosti. Na pobudo peka g. Cirila Tomšiča se je nabralo L 198.20 za vdovo ponesrečenega Lovrenčiča Angela. Blagim darovalcem j za njihove človekoljubne darove najprisrč-nejša hvala 1 Za spomenik Tempesta—Del Fiume so darovali po župnem uradu - Postojna sledeči darovalci iz Št. Petra na Krasu: Hranilnica in posojilnica, Franc Rebec po L 25; Franc Sever, Lovro Bratoš, An. Mlakar. Alojz Rebec ko L 20; Anton Petelin L 15; G. Vouk, An. Habjan, Vlad. Geržina, Matija Zafred, An. Siega, Ign. Vidic, An. Avčin, Justin. Rep, Ign. Bergoč po L 10; Ivan Žele, Marija Geržina, Marica Smerdel, Jakob Dekleva po L 5; Gaspar Strle, Ivana Knafelc po L 3; Križmančič L 2. — Skupaj L 263. Možu-značaju, blagopokojnemu Arturju Lokarju, mesto cvetja ob zadnji poti daruje Vence Žnideršič L 50.— »Šolskemu društvu.« Srčna hvala! Laurent Puccetti (Villa Mana) Bilje-Gorica (prej ▼ Parizu 39 Rae Pascal) GLUHOST Brez operacije in bolečin zaroorejo GLUŠCL, ki so poskušali vsa brezuspešna sredstva, zopet pridobiti slnk, po učinkovitem načinu: ttiesna proteza, ki je uspeh dolgoletnih in trudapofaih znanstvenih raziskovanj proti ginhosti, šibkemu sluhu in brenčanju. Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za ušesno protezo, Laurenta Puccetti, ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal ta novi način. Brezplačne konzultacije od 9 do 17 v: TRST, nedelja 27., pondeljek 28., torek 29. in sreda 30. junija Hotel Vanoli, Piazza Unitš. VIDEM (Udine) četrtek 1. julija Hotel Nazionale. Centrifugalne sesalke za vsako tekočine, motne m vsako daliavo za zalivanje vrtov, za dobavo vode v hiše, vile, občine itd. Proračuni in ogledi na licu mesta brezplačno. Spe cital »Irena tovorna sesalk fOCEL, Trst Via Battisti 20. Tel. 33-04. 728 LUIGI GREGORKH TRST — VIA GINNASTICA ŠT. i5 šivalni stroji najboljših tu- ln inozemskih tovarn po najnižjih cenah. Popolno jamstva 551 Poak vezenja brezplačen. Speci jelen Up s predale m. s pokrovom in košaro L £60.—. CtRVELLKNI VIA O. MURATTI ŠTEV. 4 (Kinematograf Excelsior) Za nakup obuvala obrnite se na dobroznano čevljarnico vodopivec Trst, Via Rlbergo 29 Trsi, Via Rlborgo 29 kjer najdete bogato izbero moškege, Ženskega in deškega obuvala, navadnega in flnejšega po najugodnejših cenab. Velika izbera za blrmance Sprejemajo se tudi naročila po meri in popravila. (636) Mu 21 549 plačuje ALOJZU POOH, Piazza GaribaldI Z prvo nadstropje Pazit* na naslovi Pazit« na naslovi Ali ste že narošili „ knjige „Goriške Matice" 1 M Zobozdravnik Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Via N. R. Imbriani 16,1. (raiVlaS. fiioraaai) od 9-12 in od 5-7 <^4 asa: . a j Skladišče /12 Pohištva dunajskega in lastnega izdelka po konkurenčnih cenah s prodajo na drobno in debelo Semolich & C. Via Cecilia De Rittmeyar št. 1 (Palača Rittmeyer) vogal via C. Ghega št. 12 688 m Dobroznana prodajalna manufaktur ROMEO CIPRIANI Trst, Piazza Goldonil2 nudi cenj. odjemalcem vse novosti sezije: Nogavice moške .... Nogavice ženska .... Nogavice ženske svilene • Nogavice otroške .... Maje poletne moške . . . Maje volne moške . . . Maje ženske .... Maje otroške . . . Zaloga črnih in barvanih moških srajc od L 19.— naprej. Bogata izbera perila na drobno in debelo. Madapolan.......od L 3.25 naprej Platno Madonna I .... „ „ 3*50 » Platno za rjuhe, visoko 150 cm „ „ 7.— „ od L 1.50 naprej n r? 2.50 n n n 6.S0 n n n 1.30 u n n 6.- n n n 16.- it n » 4.- n n f> 4.- n Zolosa sisate pa ZOBOZDRAVNIK Dr. Lojz Kraighi I specijalist za zobe in usta | sprejema od 9-1 in od 3-7 ob nedeljah in praznikih od 9-12 v Gorici na Travniku it, 20 j „Edinosti" Chantung japonski od L 3.50 naprej Zaloga tiskanega blaga iz bombaževine, lana in volne od L H.SO naprej. Izbera blaga za ženfcke obleke v vseh modernih barvah od L naprej Pop^I^a izbera drobnsrine Kopalne potrebščine Hlačke, obleke za gospe, otroke in moške. Brisače iz gobastaga blaga na kg. EO CIP Piazza GoJdonl 12 Trst — Corso Vitt. Z ozirom na uspehe, ki so prekoračili vsako naše pričakovanje in z ozirom na nepričakovano števiio zavednih kupcev v prvih štirih dneh naše prodaje v preteklem tednu smo se odločili, da založimo naša skladišča z najboljšimi svileninaml volneninam I: in da odpremo še za malo časa i. s. za 10 dni počenši z jutrišnjim dnevom 28. t. m. Brezpomembno bi bilo ponavljanje, da gre za izredne prodaje. Vsakdo, ki je že kupil pri nas, Vam bo lahko potrdil, da so naše cene in blago nekaj posebnega. Na željo gg. uradnikov se spremeni urnik -naše prodaje kakor sledi : od 10 do 13 in od 16 do 19. gfl n i - ! ! TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA v TRSTU i registrovana zadruga z neomejenim jamstvom | VIA PISRLUIGI DA PALESTRINA 4, pritličje I i Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1926 oo 5°/o 486 i t Vetje v3ege, vezane na odpoved, po dogovoril. Davek na obresti plačuje zavod sam. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. Sprejema tudi vloge no tekoči račun v Dinarjih ter in obrestuje ndogolneJie. Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. Uradne ure od 9-1 in od 3'/2-5 xh pop. Poštno-hran. rata $t 11/1327. Telefon 16-04. !■ »it—ii—11—li 11MIIHMII i j i tlanka ti nam Otaijn U.909JC0- TcMni 6—1* 22-98 3. 3 PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI GMC2 Id mm Dissriev 63.003.033"- Teleron: 5—18, 22—'JJ 473 Obrestne vloge na vložnih knjižicah po 4 7*> na tekočih računih po 4%% ii vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, cernomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor HajprlKlnđneja zueza z Jmoslaollo Blagajna je odprta od 97,-127, in od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, «::::: Sarajevo, Split :::::::