jutri, v nedeljo 14. t-m. ob 15 vsi na Opčine na proslavo PinkaTomažiča ! List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degiii Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. L DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Rešimo smrti Ethelo in Juliusa Rosenberga! Obnovljena izdaja leto iv, štev. 215 TRST, SOBOTA 13. DECEMBRA 1952. CENA 20 LIR Zakleti sovražniki wu in socializma 'ri leta so minula od objave iluzije I. U. «Komunistična tija Jugoslavije v rokah rilcev in špijonov». Ta re-l-eija, .kot ona, ki jo- je ju-i 1948 odobrila konferenca J., je nudila neprecenljivo toč vsemu mednarodnemu oliucionarnemu in delavske-gibanju. Ti zgodovinski ipi I. U. so vsebovali glo-:o marksistično analizo1 o lju v Jugoslaviji. Ti »klelo strgali krinko kliki Tita-ikoviča - Kardelja; pred rn svetom so bili -fašistični rilci in špijoni postavljeni sramotni oder. esolucija I. U. «KPJ v ro-i morilcev in špijonov» je krinkala Titovo kliko kot slabšega .sovražnika d emocije in socializma, kot neredne agente ameriškega torializma in kot sokrivce lih netilcev. Vsled -kootra-clucionarne akcije, ki jo je ršila tol-pa titovskih izdajalki se je pola-stila države Ua rti je, je bil v Jugoslaviji to vi j en kapitalistični režim Uveljavljena policijska drža-fašističnaga tipa. Po ukazu lovih gospodarjev — impe-llstičn-ih napadalcev — so Voi spremenili Beograd v j išče ameriške špi-jonaže in ^komunistične propagande, deželo v vojaško oporišče ti Sovjetski: zvezi in deže-lj-udske demokracije, 'ogodki- zadnjih treh let so to-lno-ma potrdili globoko Vilnost sklepov I. U., ki je šalil pravo- bistvo tereristi-diiktature beograjskih fa-ov. Kot Grčija- in Turčija je Vska Jugoslavija danes ko-ialna dežela. Tu gospodu-rn a gnati dolarskega, c e s arto Škorenj ameriških kolo-Horjev je poteptal neodvis-t jugoslovanskih narodov, imazal vse, k-ar je bilo tem odo-m drago. Jugoslavija ni liikoli poznala take reakcije. samovoljnosti in- -ta-kiJi tih časov. Podružnica imperializma itov.ski špijc-ni imperializma ijo vse, d'a bi si zaslužili vaio in naklonjenost kolo-i-torjev. S pomočjo tito-fa-ične klike izkoriščajo sme-napadalci v svojem nem interesu strateške suine Jugoslavije, njena vojn oporišča, njeno i-ndu-io. njena prevozna sred-1 in njeno kmetijstvo. Pretorski- trgovci s sužnji in lovi titovski hlapci s-ma- 0 jugoslova-nske delovne li- -kioit sužnje in ket ceneno c-vsko meso, d očim mn-o-ži- brezposelnos-t, strahovita a in stalna nevarnost 'ti zaradi lakote služijo za Večje zatiranje jugoslovan- 1 narodov. Itovski izmečki človeške žb-e -še vedno vreščijo o ioslovanske-m socializmu», 'tek z rsizuzds-no deimago-in lažnivimi iznajdbami ti Vo-kato-rji ne morejo več :va-ti svojih pravih -ciljev in Ve situa-cije, v kateri se 'a j a dežela. Sedanja Jugo-rija jie dežela, vklenjena v 'Ve suženj,s-tv-a, dežela ječ in feentr.a-cijskih taborišč, mula- in vešal. sak korak, vsaka pobuda tisi? e so-drge na mednarodni -polju jo,- razkrinkuje kot v-užnico Washi-ragtona. Titi se besno zo-per-stavljajo toitvi pakta miru me,d peti-Velesiilamgi- Da bi napravili igo napadalnim krogom V zahtevajo odpravo nače-toglasnosti med velesilami Wi.ru VS OZN. Veselijo -se tot -brez primera, ki jih iz-tje ameriška militaristična [a v Koreji. V veliki nagli-trpucajo balkansko podru-:o severno- - atlantskega rosnega bloka; triko-tnik Beo-3 - 'Atene - Ankara. Agen-dajalskih desnih socialistov togliji. Franciji. Zah. Nem-Belgiji, Norveški, Indiji in Sod so n asili v osebah ti-:ev svoje zveste prijatelje v Jih poskusih za sabotiranje 'narodnega rev-olucionar-a gibanja. Tito in Slansky lič čudnega, ako je na u proti zarotniškemu . ki se je vršil na Če-vaš-kem. prišla do izraza la sorodnost v duhu in ;ki-h akcijah med dvema iranima izdajalcema. Ti-. 'Slanskym. Trockistično-:i, ci-onistični in buržoa-nacionalistični izdajalci 'rožniki če-škcislo-vaškeg-’ ra so v službi ameriških ali.s-to-v skušali o-slabit-' 5R in dežel ljudske de-zije pahniti deželo na ot, -ki ji sledi titovska ivija. likvidirati ljudsko-ratični režim, obnovit' iizem in spremeniti Ce-raško v kolonijo ZDA. ki proces je jasno doka. 0 so tls-tl, ki se skrivajo >tom špijonov in diver-, morilcev in provoka- iki- so bili pcisla,ni de ljudske demokracije. y in njegovi privrženci agenti vojaških špijon-luižfo ZDA, tako- -ko-t sta ti njegova tolpa- in kot 1 K-astov, Rajk, D-žo-dže. špijonske organizacije. lelovalai v poljski vojski, ipijon-skih skupin in ,sre-ki so bili razkrinkani iški, DR in v LR Kitaj-it vseh zločinskih zarc-h špijonskih gne-zd, ki so d-krita in likvidirana- v h socialističnega tabora, -V) brlog ameriško-angle- -ških na-pa-dalcev: v Washington ini L Dindon. Po- II, svetovni vojni So ZDA postale središče mednarodne reakcije, s strani- katerega prihaja največja -nevarnost za mir, svobodo in neodvisnost narodov. Vsi, ki so-vražijo -delavski razred in mrzijo demokracijo in socializem — hitlerjevska sodrga, trockisti, cio-n, isti, buržoazni nacionalisti, izdajalski desni socialisti, poklicni provokatorji, diverzanti, špijoni. in morilci — ližejo pete ameriškim voj-nim netilcem. To so šakali, ki sestavljajo i-sto čredo in si tešijo- lakoto, požirajoč mrhovino, ki jim jo izročajo washingtonski kolovodje. Porazi vojnih netilcev Dejstvo, da ameriški vojni netilci in njih agenti, dodeljeni špijonaži in diverzanstvu v deželah ljudske demokracije, doživljajo poraz -za porazom, potrjuje neizmerno silo ljudsko - -demokratičnega režima. Kakorkoli se ameriški -najemniki za-krinkujejo, kakršna koli je Ik-oža, -s katero se odevaj-o sovražniki socializma, delovni ljudje dežel ljudske demokracije pod vodstvom komunističnih in delavskih partij odločno razkrinkujejo in. neusmiljeno kaznuiejo -tiste, ki strežejo: po njihovih -velikanskih pridobitvah. Zgodovina človeštva ni še -nikoli poznala take velike ustvarjalne sile, kot je tista, s katero razpolaga tabor miroljubnih dežel. Komunistične im delavske partije — silne zaradi marksistično - leninistične- znanosti, ki- jo je tov. Stalin obogatil z novimi tezami in zaključki in jo je dvignil na višjo .stopnjo vodijo s sigurnostjo napredovanje ljudskih množic, uničujoč s svoje poti vse sovražnike, raznobarvno- sodrgo imperialističnih hlapcev. Jugoslovansko ljudstvo dviga vedno višie in z vedno večjo silo zastavo osvobodilne borbe. Raizumelo je verolomnost in podlo-st ti-to-fašistične klike. Delavci, kmetje in izobraženci Jugoslavije se vedno bolj odkrito borijo proti krvavemu režimu. V zelo težkih pogojih, v ognju ogorčene protifašistične borbe se kuje nova, resnična in revolucionarna Komunistična partija Jugoslavije, ki branj interese delavskega razreda in vsega ljudstva in ki je do kraja zvesta zastavi proletarskega interna-cionalizma. V svoji junaški borbi proti tolpi titovskih inkvizitorjev se demokratične in napredne sile jugoslovanskega ljudstva zdru-žulejo v «Zvezo jugoslovanskih domoljubov za osvoboditev narodov Jugoslavije izpod fašističnega jarma klike Tita-Rankoviča in imperialističnega suženjstva». Prišla bo ura. ko bodo izdajalci poskusili na svoji koži strahotno silo ljudskega srda in sovraštva! Izkoreninili nesnaqo Zgodovina med-na,rodnega komunističnega gibanja- uči, da- so- imperialisti -viedno skušali vriniti .svoje agente- -v vrste delavskega razreda in njegovih partij. To dokazujejo Tir tovo izdajs-tvo, procesi proti Rajku, Kostovu, Slanskemu in proti -drugim zaničevanja vrednim- lakajem- imperializma. Izkušnje komunističnih ini delavskih partij, predvsem KP Sovjetske zveze najboljše dokazujejo -kako se je -treba boriti, .kako je treba razkrinkati im izkoreniniti to nesnago. Komunistične in. delavske oartije .v-seh dežel se ved-no bolj zavedajo, da -se ne more -uspešno boriti ,za mir, demokracijo in socializem, ak-o se me mor-ejo- -razkrinkati a-genti imperializma in jim onemogočiti, da bi -škodovali, pod kakršno koli krinko, ako ne o-bstaja vztrajna revolucionarna bud-nclst. a-ko se ne razvija smela- -načelna- kritika in samokritika, Čimbolj postaja situacija sovražnika brez izhoda, tembolj se poslužuje skrajnih sredstev, kot edinega orožja obsojencev, ki se borijo za ovekovečenje njihove dobe, t. j. dobe imperialističnega suženjstva, ki mu je že odklenkalo. Razkrinkanje titofašistične klike v Jugoslaviji in procesi nroti izdajalcem in imperialističnim špiionom v deželah 'jutiske demokracije ponovno opozarjajo komunistične in delavske partije, da ne glede na to, ali so na oblasti ali pa de-'ajo pod jarmom drakonskih buržoaznih zakonov, ne smejo nikoli pozabiti na zločinske spletke osvražnika in moralo na vsak način povečati svojo budnost. Zgodovinski^ s-klepi I. U. ,so velikanske važnosti, so naravnost pomenili rešitev za vse dežele ljudske demokracije. Zahvaljujoč se veliki revolucionarni budnosti komunističnih in delavskih partij in delovnih ljudi dežel ljudske demokracije, ne bo ameriško-an-gleški reakciji nikoli uspelo odcepiti nobene od teh dežel od socialističnega tabora! Visoko vihteč zastavo proletarskega internacionalizma, zastavo zvestobe taboru miru. demokracije in socializma, pod vodstvom Sovjetske zveze, komunistične in delavske partije vseh dežel trdno korakajo naprej, osvetljujoč svojo pot z zmagoslavnim naukom Mark-sa, Engelsa, Lenina, Stalina. (Uvodnik iiz li-sta «Za1 trajen mir» - 28. XI. 1952) IZ SFORZOVIH ZAPISKOV 0 NJEGOVIH RAZGOVORIH Z BEOGRADOM Titov pooblaščenec je že lani prepuščal cono A Italiji Julija 1951 so se med Sforzo in beograjskim pooblaščencem Y. vodili razgovori o razdelitvi STO med Italijo in Jugoslavijo - Skupna podlaga: likvidacija STO, popravki v korist Jugoslavije v coni A in v korist Italije v coni B - Sedanje sumljive mahinacije - Važnost predloga tov. Vidalija Rimski tednik «Giovedì» je v svoji številki od 4. t. m. objavil štiri zapiske pokojnega i talijanskega zunanjega ministra grofa Sforze. Vsi štirje zapisniki obravnavajo snov razgovorov, ki jih je Sforza julija 1951. imel v zvezi s tržaškim vprašanjem z nekim tifo vskim vladnim pooblaščencem. Graf Sforza piše. da- .so se ti- razgovori, o katerih je bila obveščena- italijanska vlada i-n o katerih je bila stalno na tekočem tudi titovska vlada, ki: je iz Bleda dajala navodila svojemu pooblaščencu, vršili 18., 19.. 25. in 30. julija 1951. Vsak razgovor je t Bajal o-d ene do dveh ur. Gro-f Sforza j.e -pisal, da ,sta on 'i,n' Y„ ikot imenuje titovskega pooblaščenca, v prvem ra-zgovoru iprišla do zaključka, da- naj jima služi kot podlaga za razgovor ugotovitev, da «bodisi Italija k-ot- Jugoslavija želita likvidacijo STO». Oba sta si -nato postavila vprašanje, «kako hi lahko prišlo- -do lik- SLAVA Tomažiču! 15. decembra 1941 je razbesnela fašistična zver, ki so ji bile ure že štete, umorila na openskem strelišču pet mladih ljudi: Finka Tomažiča, Vadnala, Ivančiča, Kosa in Bobeka. Vest tega zločina je pretresla našo pokrajino, Italijo, Jugoslavtjo. Ta umor je še podžgal borbo antifašističnih sil proti Mussolinijevemu in Hitlerjevemu barbarstvu, ki je v tistem trenutku preplavljalo s krvjo ves svet. 15. decembra 1941: bili so težki časi, a so se že kazali znaki na-cifašističnega poloma. Pod Moskvo so naclfašistične zveri doživele prvi poraz, ki je razblinil pred svetom bajko o nepremagljivosti Hitlerjevega rajha. Sovjetski narodi pod vodstvom tov. Stalina so v tistem težkem času pokazali vsem zasužnjenim narodom pot časti in zmage, pot borbe in upora. In Finko Tomažič je vedel, da je stvar ljudstva in socializma, stvar Sovjetske zveze in vseh narodov nepremagljiva, da si bosta Hitler In Mussolini razbila črepinjo proti trdnjavi novega sveta. Zato je smelo stopil v smrt, kot je smelo živel. Zato je do zadnjega trenutka bodril svoje tovariše v nesreči, jim vlival poguma, Jim dokazal, da ne bodo umrli zaman, ker za njimi stopajo milijoni drugih ljudi. In Pinko Tomažič ta naš pristni ljudski junak je umrl z Internacionalo na ustih, z vzklikom Sovjetski zvezi in Stalinu. Pinko Tomažič je naš mučenik, je komunistični mučenik, je lik komunista in novega človeka. On ni klonil pred smrtjo. Njegov duh živi v naših ljudeh, v naših borbah in uspehih, v naših načrtih in perspektivah. Zato so ga -titolici sovražili, kot sovražijo vsakega komunista, vsakega poštenjaka. Zato je Krajgher izjavil tik pred njegovo ustrelitvijo, da «CE FASISTI NE BODO USTRELILI TOMAŽIČA, GA BOMO MORALI USTRELITI MI». In danes, ko se borimo za mir, proti imperializmu, proti titofa-šistični zveri, se spominjamo Tomažiča, kot našega duševnega voditelja, kot našega velikana, ki ga ne morejo oskruniti pljunki titofašistov. Ob obletnici njegove junaške, komunistične smrti mu kličemo: Slava, Pinko Tomažič, slava Tvojemu delu, slava Tvoji zapuščini, ki se je mi dosledno držimo! Slava Tvojim tovarišem, Pinko Tomažič! vidaeije». «Kvečjemu bi lahko Jugoslavija -pristala na odrekanje come A (razen kakšnega detajlnega popravka -v njeno -korist n-a severu) in na priključitev cone B (razen kakšnega detajlnega .popravka v našo- .kari,sit (v italijansko korist, op. ur.) na meji- med conama A io B)». V drugem razgovoru je titovski pooblaščenec Y. pokazal zemljevid, ina katerem je bil naznačen popravek v korist Jug-o-slavije v coni- A. Nova -meja bi- morala teči o-d neke tačke med Medjo-vasjo in železnico v ra-v-rai črti do- Zgonika j-ni -potem zaviti pri Repen-■tabru proti sedanji meji med STO in Jugoslavijo. Na ta način bi Jugoslavija po mnenju •tit ovc a prejela kakih 6-7 ti-soč iSl-o-veiracev. Italija- pa bi v coni -B dobila nekaj ozemlja okrog -Sv. Nikolaja. Sforza pravi v svojih zapiskih, da je iz tega razgovora odnesel prepričanje, da bi bila titovska vlada pripravljena na odstop Kopra V tem raag-o-voiru je tito-v-ski predstavnik poudarjal Sforzi -notranje težave, ki jih ima Tito zaradi naraščajočega, «ko-miraformiis t i č n eg a» odpora v Jugoslaviji. Zato lahko pristane «le» na prepustitev večjega dela cone A: s Trstom Italiji, V tretjem razgovoru sta Sforza in Y. govorila o tem, da je Tito pripravljen nuditi obalnemu delu co-ne B regionalno avtonomijo. Tito-vec Y. je dejal da bi bila m j ega: vlada pripravljena začeti pogajanja na- tej podlagi-: 1. Trst in cona A (razen omenjenih popravkov) Italiji; 2. corno- B (razen omenjenih popravkov) Jugoslaviji; 3. .sporazum za upo-rabo -tržaške luke; 4. drugi sporazumi trgovskega in- gospodarskega značaja. V -četrtem razgovoru je -Sforza zahteval, naj bli ibila titovska vlada pripravljena na ne- kaj večjih popravkov, -na kar je titovec Y, odgovoril, da -bi italijanska vlada morala resno misliti na notranje posledice •ki- bi jih taka- zahteva .povzročila v Jugoslaviji. Na koncu svojih zapiskov je -Sforza- -naznačil, da je De Ga-sp-eri začel reševati vprašanje :po drugi poti, ki je privedla do znanega londonskega sporazuma, ki- postavlja vprašanje priključitve vse cone A -ki Italiji- (z nadalje-v-anjem a-ngl-o-ameriške okupacije) in v-se cone B k Jugoslaviji. Mislimo, da- vse, kar smo zgoraj objavili in na kar se borno prihodnjič obširneje povrnili, ne potrebuje komentar rja. Tito-vci so pripravljeni na vse samo, da bi mogli rešiti tržaško vprašanje na škodo našega življa in v -ko-rist atlantskih interesov. Nihče od njih ne bo več mogel trditi, da Tito -ne prodaja ali da ni že dejansko prodal Tista in ■cone A Italiji. -Sedanji .najnevejši manevri okrog našega vprašanja: zahteva Paccia-rdija naj se vpra-' sanje -STO reši na podlagi etnične ra-zdelitve, vest, da bodo na seji atlantskega sveta v Parizu razpravljali tudi o tržaškem: vprašanju, čudno sprehajanje gen. Wintertona po postojnski- jami (sedaj v zimskem času!!!), obisk ameriškega senatorja Kennedy j a v Trstu itd., ,so .dejstva, ki jih ne moremo prezreti in ki dokazujejo, da se mahinacije stopnjujejo. Zato je potrebno ustaviti rolko mešeta-rjevi. Predlog tov. Vidalija je podlaga za: konkretno, enotno akcijo po tem vprašanju. GORIŠKI SLOVENCI BODO VOLILI kandidate ljudskega bloka Obnove Opozicijski poslanci predložili parlamentu zahtevo po diskusiji in pravni uzakonitvi slovenske šole na Goriškem GORICA — Jutri v nedeljo 14. decembra dobo občinske volitve na Goriškem. Tudi Slovenci, ki žive v nekaterih občinah te pokrajine, so poklicani, da si izvolijo svoje predstavnike v bodoče občinske svete. Volili bodo ljudi, za katere so gotovi, da bodo branili pravice naše manjšine bodisi na narodnostnem, kulturnem, političnem, socialnem ali gospodarskem področju. Več političnih skupin v Gorici pričakuje glasove Slovencev. Poleg demokratične skupine «Rinascita», ki jo sestavljajo komunisti, socialisti in neodvisni demokrati računajo na slovenske glasove titovci, ki se odevajo v plašč Demokratične fronte Slovencev, Slovenska demokratska zveza, katere vodstvo sestavljajo slovenski nacionalisti ter Democrazia Cristiana, ki računa zlasti na glasove naivnih vernikov. V ostalih občinah v goriški pokrajini pa sta na razpolago slovenskim volivcem samo naša demokratična lista «Rinascita», v Dolenjah neodvisna lista, in dc. Voliti titovce (DFS) bi pomenilo voliti skupino, ki je dejanska zaveznica demokristjanov, ljudi, ki še nikoli niso konkretno braniti pravic Slovencev in ki so emvsarji vlade, ki danes svojevoljno gospodari v Jugoslaviji, katero tira v pogubo ter je zato sovražnica Jugoslovanov in Slovencev. Ta vlada se ni še nikoli zavzela za pravice goriških Slovencev in je kriva, da se ti še danes nahajajo v takem položaju, da so zapostavljam od italijanskih vladnih in drugih oblasti, da niso spoštovane manjšinske pravice in da niso še uzakonjene slovenske šole. Zato ne volite titovske DFS! Voliti SDZ t. j. lipo, bi pomenilo skoraj isto kot če bi volili DFS, saj je ta skupina prav tako dejanska zaveznica demokristjanov. Spominjamo se še vedno zločina, ki so ga njeni voditelji zagrešili že leta 1948, ko so pozivali goriške Slovence, naj volijo demokristjane, odkrite sovražnike Slovencev. Tudi letos vabijo Slovence drugih občin na Goriškem, naj volijo iste sovražnike našega naroda. Prav tako kot titovska DFS ni ta politična skupina prav nič naredila za to, da bi se dokončno uredil položaj Slovencev na Goriškem. O VOLITVE, KI NIMAJO NOBENE PRAVNE VELJAVE Titovski "plebiscit,, v coni B ne izraža volje prebivalsfva Že ob štirih zjutraj so titovske škvadre budile volivce - Povorke ,,navdušenih“ volivcev ob spremljavi oboroženih vojaških oddelkov - Beltram izjavlja : ,,Plebiscit za Jugoslavijo" Kat jo bilo prrtakovati, so titofašisti v «popolnem redu» izvedli -v coni B svoje «plebiscitarne volitve». Po njihovih poročilih je v koprskem okraju volilo 95,9% in v bujskem okra-ju 98,7 odst. volilnih upravičencev. Po izjavah titovskega gauleiterja Beltrama- se niso vzdržali n iti 3 odst. volivcev, dočirn sta bila. «le» kaka 2 odst. neveljavnih glasovnic. Po. poročilih, ki ne prihajajo iz titovskega vira, so ti-tofa-šilsti zadnje dni, začeli groziti ljudem, da se morajo udeležit; volitev, ako nočejo ostati brez osebne izkaznice. Nekaterim nezanesljivim elementom niso v zadnjem času izdali izkaznic, kar je povzročilo upravičeno skrb prizadetih. V soboto večer so titov-ski škivadris-ti’ šli po hi-šah i-n pozvali ljudi, naj rano- vstanejo in- naj či-mprej gredo na volišča. Na dan volitev v zgodnjih jutranjih urah so začeli poklicni pretepači in provokatorji krožiti po vaseh im mestecih ter budili ljudi in jih gnali na volišča. Pri tem poslu so jim pomagale godbe na pihala, ki so jih nalašč organizirali. Po nekaterih vaseh so bili -titovski aktivisti tako «dosledni1», da -so. začeli trkati poi vratih in oknih hiš že ob štirih zjutraj. To .se je zgodilo predvsem pu vaseh notranjosti, prav ip-osebno pa v bujskem okraju. Ko je prišla ura, -so titovski kolovodje s svojimi oprič-niki začeli- krožiti po vasi. Ljudje so jim morali slediti i-n se v povorki, ki so jo- za-st raž ili vojaki, podati na volišča. Zaradi tega se je zgodilo. da so v neki. vasi zaključili volitve ob 7,15 zjutraj, t. j. četrt ure po otvoritvi volilnega sedeža! Drugače pa .so titovci -v večini: cone B zaključili volitve že v jutranjih urah. V conio B niso titoifašMi pustili nobenega novinarja razen svojih plačancev iz Trsta. KONGRES NARODOV ZA MIR se je začel včeraj na Dunaju V “Konzerthallu* je prisotnih 1500 delegatov iz vsega sveta DUNAJ — Včeraj zjutraj se je začel v Konzerthallu na Dunaju «Kongres narodov za mir», na katerem je prisotnih 1500 delegatov iz vseh dežel sveta. Kongres narodov za mir je največji zgodovinski dogodek tega leta in ‘brez dvoma najbolj reprezentativen kongres miru, ki se je do sedaj vršil. 1 Delegati, ki so prišli na Dunaj in prisostvujejo kongresu, so prinesli s seboj svoje predloge za rešitev najbolj perečih vprašanj sedanjega mednarodnega položaja: kako odpraviti hladno vojno, kako končati vojne, ki so v teku, in kako zago- toviti razorožitev in varnost narodov. Velikansko važnost tega kongresa, ki jo občutijo vsi ljudje na svetu, dokazuje tudi bes tistih, ki bi hoteli preprečiti narodom zasledovanje dela kongresa bodisi z oviranjem neposredne udeležbe delegatov, bodisi z molkom o tem važnem dogodku. Kljub temu so na kongres prišli delegati in sklepi, ki jih bodo sprejeli, bodo popularizirani med vsemi narodi. Ti sklepi bodo postali podlaga za še širšo mobilizacijo fronte miru. Dunajski sklepi bodo predstavljali začetek nove etape v organizirani borbi fltoCA Jr ■ VEMO ZAKAJ Prejšnji petek, ko je tržaški občinski svet razpravljal o volitvah v coni B, je dr. Dekleva krvavi pot potil. Imel je nalogo da prikaže titovske volitve v coni B kot «najdemokratič-nejše na svetu», česar niti on ne verjame, ker prav dobro ve, kako so- organizirane. Da bi izpolnil svojo neprijetno nalogo je začel vleči na dan jugoslovanski volilni, zakon, ki velja v coni B, češ da zagotavlja vsem volivcem «svobodno izražanje volje». Predvsem je poudarjal, da je kandidate «svobodno» postavljalo ljudstvo. Pozabil pa je povedati, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi bilo ljudstvo postavilo kandidate, ki ne bi bili po godu Beltramu, Petku in Stamaitoviču. Najbolj duhovit pa je -bil, ko je svečano zatrdil, da so volitve «tajne» in da je «volivcem zajamčena svoboda odločitve in tajnost glasovanja.» Tudi Napoleon III. in Mussolini sta v svojih «plebiscitih» zagotavljala volivcem, «svobodno odločanje in tajnost glasovanja» in kljub temu sta že vnaprej vedela, kakšen bo izid te «tajnosti». Dekleva je pozabil tu- di na «rezultate» volitev leta 1950., ko so nekateri volivci hoteli izvajati to «svobodo glasovanja» in se je potem zgodilo, da so -bili aretirani, pretepeni, umorjeni, likvidirani, izgnani itd. Svojo srčno željo pa je titovski predstavnik v trž. obč. svetu izpovedal, ko je dejal, da «bi bilo bolj koristno in konstruktivno razpravljati o resolucijah, ki so bile že pred meseci predložene in ki so v tesni zvezi z interesi prebivalstva našega mesta». Strinjamo se z njim, da je koristno razpravljati o konkretnih problemih. A tudi volitve v coni B so «konkreten problem» našega prebivalstva, ker je cona B sestavni del STO, podvržen .terorističnemu in fašističnemu režimu. On bi hotel da bi naše prebivalstvo pozabilo na to dejstvo, da bi dopustilo nadaljnje teroriziranje naših sodržavljanov, da bi dopustilo ilegalno priključevanje cone B k Jugoslaviji in da bi tako potrdilo nesramno barantanje. Res lepa teza, a naše prebivalstvo ni neumno, kot ga titovci smatrajo. «LOGIČNA POSLEDICA» Po volitvah je trinog cone B Beltram izjavil: «Udeležba na današnjih volitvah je LOGIČNA posledica _ dosedanje dosledno demokratične, na e-nakopravnosti sloneče politike ljudske oblasti. Volivci, ki vedo zakaj volijo, kot so naši». — Da, udeležba na titovskih volitvah je bila «logična posledica» politike «ljudske» o-blasti, ker istrski volivci «so vedeli, zakaj so volili». Vedeli so, kaj jih čaka, če ne bodo volili; vedeli so, kakšne so metode UDB in raznih navadnih zločincev v njeni službi, kot so Nanos in dr., vedeli so, da jih bodo aretirali, pretepli, poslali na prisilno delo, jih izgnali iz cone B, jih odpustili z dela itd. Vse to so vedeli, ker je to posledica «Beltramove oblasti». Z ato pa so volili. KAKO JE BILO Slov. «Piccolo» od 9. decembra nas obvešča, da «so se volivci zbrali pred volišči že v zgodnjih jutranjih urah». Da, že o.b štirih zjutraj so titovski fašisti po vaseh začeli trkati po vratih in oknih hiš, da bi zbudili volivce in jih tako o-pozorili, da morajo na volišče, ako nočejo imeti «prijetnih» posledic. Zato so prebivalci cone B morali «jurišno» skakati dol s postelj in teči pred volišča čakat vrsto, da dokažejo svojo «privrženost» Bettramovi oblasti. Ce ne bi bili tega storili, bi bili okusili pesti tistih, ki so trkali po njihovih vratih in o-knih. To naj bi bila «juri-šna demokracija». stotin milijonov ljudi proti vojni. Pred otvoritvijo Kongresa narodov so se v vseh deželah zaključile pripravljalne manifestacije. Te manifestacije so imele značilnost, da so jih narodi pozdravljali z velikim navdušenjem, kar dokazuje, da zaupajo v svoje lastne sile. Nedvomno je, da je povečanje zavesti o možnosti o-hranitve miru posledica dejstva, da so se nove sile, skupine, organizacije in prav posebno posamezne osebnosti in osebe pridružile gibanju miru v vsaki deželi. To se je opazilo tudi v Trstu bodisi v pripravah kot tudi na zborovanju miru 7. decembra. To zborovanje, ki se je vršilo zaradi burje v zelo slabih vremenskih prilikah, je bilo vsekakor jasen dokaz zaupanja, ki ga naši ljudje gojijo do stvari miru, volje naših ljudi, da se s tem zaupanjem seznani čimvečje število ljudi in da to zaupanje zajame vedno širše množice vseh slojev prebivalstva. Zborovanje se je vršilo v novem duhu, ki odgovarja težkim prilikam, ki jih preživlja svet. Nevarnost nove vojne je tudi v Trstu streznila marsikoga in marsikdo se danes bolj kot včeraj zaveda, da je treba kaj ukreniti. Novo ozračje, ki se je ostvarilo v mestu, ker se je večje število prebivalcev pridružilo borbi za mir, se je izražalo tudi na Zborovanju miru tržaškega ljudstva. Dokaz temu so razne intervencije prisotnih ljudi, ki so zaprosili za besedo. Tudi tisti, ki so mnenja, da je treba vzroke vojne nevarnosti poiskati drugje, so se popolnoma strinjali z duhom in voljo, ki sta prišli do izraza na zborovanju, t. j. z željo po ohranitvi miru. S tem je tudi Zborovanje za mir v Trstu dokazalo, da se po vprašanju miru lahko združijo ljudje različnih in celo nasprotnih idej, ki pa lahko najdejo neko skupno pod- lago, nek skupni cilj, akoravno le po vprašanju posameznih vprašanj in akcij. Po tej poti bo nadaljevalo Tržaško gibanje za mir, ki bo vedno pripravljeno pokreniti akcije v obrambo miru z vsakim, ki si tega želi: od borbe proli vojni v mednarodnem merilu do krajevnih vprašani, t. j. od borbe za umik tujih čet z našega Ozemlja do obrambe nesrečnega prebivalstva cone B, od obnovitve svobodne izmenjave med vsemi deželami do protestov proti vojaškim vajam v obeh conah STU, Akcija, ki jo bo Tržaško gibanje miru vodilo po Kongresu narodov za mir, bo prav gotovo privedla do okrepitve borbe za mir v Trstu in na njegovem Ozemlju. V trenutku pa, ko na Dunaju zaseda parlament miru vseh narodov sveta, gre vsem delegatom iskren, bratski pozdrav prebivalstva našega Ozemlja, ki prav dobro ve, kako je važno, da pride do konkretnih ukrepov za o-hranitev miru, ker bi v primeru vojne težko okusilo njene grozote. Rešimo Rosenbergova ! Zvezni sodnik Ryan je ponovno odbil prošnjo, naj se odloži usmrtitev zakoncev Rosenberg, ki bi morala umreti 'na električni stolici 15. januarja 1953. Prav tako je sodnik odbil prošnjo, naj se črta smrtna obsodba. Nevarnost, da bosta nedolžna Rosenbergova morala umreti na električni stolici, se čedalje veča. V četrtek zvečer je bilo v krožku Tomažič protestno zborovanje proti zločinu, ki ga ameriška vlada namerava izvesti nad dvema nedolžnima človekoma. Na tem zborovanju sta govorila tov. Vidali in Neli Gattonar. Kljub temu je -bil Beltram -tako nesramen, da je izjavil, da sta «tržaška reakcija i-n komi-n-formi-zem» prepovedala prihod novinarjev v cono B. V svojih izjavah je Beltram poudaril, da so prebivalci cane B ,s svojo «plebiscitarno- udeležbo» na volitvah dokazali, da hočejo biti priključeni k Jugoslaviji, kar potrjuje, da so te volitve služile titofašistom kot .nekaka «legalizacij a»> imperialistične aneksije cone B ,k Jugoslaviji im kot odločilen korak dalje k uničenju STO po načrtih a-n-glo-ameriških imperialistov. Prebivalci cone B so se morali udeležiti volitev, a-ko niso hoteli preizkusiti kot aprila 1950 zverinski teror fašističnih tolovajev. Vsak znak odpora bi imel zelo težke -posledice. Tit ofaš isti so -bili pripra. vljeni na vse. To ,so dali jasno razumeti volivcem. Pri tem podlem po sil u so- tifofašisto-m šli popolnoma na roko Anglo-a-me-rikanci, ki ni:so niti z besedico protestirali proti tem volitvam, ki predstavljajo pravo žalitev čuta pošteno-sti slehernega človeka. Najbolj jasno so Anglo-ame-r:kanci pokazali svojo simpatijo s titovskimi volitvami, ko >e šlo za udeležbo na tiskovni konferenci, ki so jo organizirale v Trstu nekatere skupi-ne svetovalcev tržaškega občinskega sveta. Tiskovne konference se ni udeležil niti en predstavnik an-glo-ameriškega tiska. In to -ni čudno: tisti, ki mrcvarijo in .koljejo korejsko ljudsko in korejske ujetnike, tisti, ki se strašno znašajo nad malajskim ljudstvom, tisti, ki hočejo iztrebiti prebivalstvo Kenije i-n ki se pripravljajo, da 7. bakteriološkim orožjem i-n atomsko bombo pcm-orijo človeštvo, ne morejo biti na strani nesrečnega prebivalstva cone B. Zato so na strani Tita- in njegove tolpe poklicnih zločincev. Vo-litve, ki so bilie v coni B, niso veljavne, ker so jih izvedli is terorjem in pritiskom. Ze sama- pustna maškarada o njihovem «jurišnem» zaključku. o «tekmovanjih» in o pretečih budnicah ab štirih ponoči nas prepričuje, da so naši bratje v coni B šli na -\ o-lišča, ker bi se drugače izpostavili težki nevarnosti. Mi smo gotovi, da niti 10 odst ljudi: ne bi šlo- na volitve, ako ne bi -bili tito-fašisti organizirali kapilarnega udbovskega in terorističnega aparata. Ako bi se v coni B vršile kolikor toliko demokratične volitve, tito-fašisti ne bil .prejeli niti toliko- gia-sov, kolikor so jih prejeli v coni A. O tem so sami titovci prepričani. BERLIN — Amerikami so -v Berlinu ugrabili sovjetskega vojaka. Najprej so- .sporočili, da ga bodo izpustili, nato pa ,so ga pridržali i-n falzificirali neko pismo, češ da hoče vojak ostati v zah. delu -mesta. tem vprašanju so kvečjemu le govorili njeni predstavniki in pisali v svojem časopisu. To so delali in delajo seveda zgolj zaradi lepšega. Zato niso vredni slovenskih glasov. Voliti demokristjane pomeni izvršiti izdajstvo nad lastnim narodom, saj so prav oni tisti, ki nam sedaj vladajo in ki načelno odklanjajo vsako pravico naši narodnostni manjšini v Italiji ter jo na vsakem koraku zapostavljajo. Zato, niti enega glasu tej skupini! Demokratična lista «Rinascita» uživa vso podporo 9 in pol milijona italijanskih demokratov-volivcev, zato ima največje možnosti, da prisili demokristjanske oblasti, naj spoštujejo republiško ustavo, ki točno določa jamstva vsestranskega razvoja narodnostnih manjšin v Italiji. Liste, ki bodo na Goriškem dobile kvečjemu po par tisoč glasov, so kot kapljica v morju v primeri z mi. lijoni glasov italijanskih demokratov. Da uživa naša demokratična lista najširšo zaslombo v teh vrstah, nam je v dokaz dejstvo, da so ital. poslanci Lazza, Beltrame (komunista) in Luzzat-to (socialist) postavili v parlamentu zahtevo po uzakonitvi slovenskih šol vseh vrst in stopenj v smislu 6. člena republiške u-stave. Po vsej pravici smo lahko prepričani, da bodo uzakonitev tudi dejansko dosegli. Ze to dejstvo je dovolj za to, da trezno pomisli vsak volivec predno odda svoj glas. Ze to dejstvo je dovolj za to, da sleherni Slovenec odda svoj glas naši demokratični listi! - Slovenski volivci in volivke volile tako, da boste s svojim glasom podprli tiste, ki so pripravljeni vsestransko podpreti vašo borbo. Zato volite listo «Rinascita»! GORICA — Te dni smo prejeli tz Rima- vest, da so poslanci Lozza. Beltrame in Luz-zatto past a vili v parlamentu zahtevo po razpravljanju o vprašanji! slovenskih šol na Goriškem. V zvezi s tem so predložili interpelacijo ministru za javno izobrazbo «Podpisani vprašujejo ministra za javno izobrazbo, kaj namerava ukreniti v smilu 6. člena ustave Italijanske republike za čimprejšnjo juridično, moralno in materialno dokončno ureditev državnih osnovnih in sredniih šol s slovenskim učnim jezikom v goriški po- Julri, v nedeljo 14. 1. m. ob 15 na Opčinah proslava Tomažiča komunističnega mučenika Ob 15 bo izpred Prosvetnega doma na Opčinah krenila povorka na kraj ustrelitve. Govorila bosta : HtREL ŠIŠK0V1L BDHOKoìoinmn Sodelovala bosta pevski zbor in godba iz Trebč krajini. Ob tej priliki podpisani opozarjajo, da bi se moralo to vprašanje rešiti na tak način, kot se je rešilo vprašanje uzakonitve šol z nemškim učnim jezikom.» Podpisani poslanci: Lozza. Beltrame, Luzzato Ob isti priliki- je bita ministru za javno izobrazbo predložena še -druga interpelacija, s 'katero ga podpisani poslanci pozivajo, naj se razčistijo dvomi o veljavnosti izpitov, o-pra-vijenih na srednjih in višji šolah s sl oveni sik im učnim jezikom v goriški pokrajini. Podpisani poslanci: opozarjajo ministra, da bi morali biti omenjeni izpiti popolnoma veljavni- Zadeva Marty-Tillon PARIZ — Centralni komite KP-F je iizda-l obvestilo, -v katerem sporoča, da so bilie Ma-r. tyju in Ti-llcnu -odvzete vse funkcije in da zadeva obeh bo predana- v pretres celicam, ki jim pripadata. CK ugotavlja, da nista Ma-rty im- Tillo-n hotela napraviti samokritike, ki sta >o -obljubila, i-n da- sta v tem ča-su začela odkrito delovati proti partiji in njeni liniji. UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE “DELA“ GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 24-36. VOLIMO KOMUNISTE IN SOCIALISTE ki zahtevajo uzakonitev naše šole! To je naš za goriško program občino MEŠČANI, VOLIVCI in VOLIVKE! v uiuve, Ki i>uUo v», oeueinora morajo dati gor iškemu me-stu^iuu svetu iuuviLu .iv u.iijtiiu upuiicijij, ki bo mogba izzvati ouiuLtii vreoKiet v zaostalem načinu reševanja odcmskin zadev. rvutnunisti, socialisti in neodvisni demokrati, ki nastopajo na usti «RiNAiiCITA», predstavljajo zurave delovne sile m ivirnacijo zahteve vsega goriskega prebivalstva, /.ato duuo po svojin zastopnikih, ki bouo izvoljeni v mestni svet: i. vsestransko poupirali skupno z ostalimi svetovalci drugih občinskih uprav ustanovitev deželne vlade, ki jamči neoviran razvoj občinske avtonomije. Zarite v ali bouo uvea“o zdrave linancne politike in pravičnega ter progresivnega obdavčenja. z. V mestnem svetu bodo zahtevali, naj občinska uprava vzame pod svojo neposredno upravo ìzier^evannice za u okarino in neposredno upravljanje mestnega avtobusnega podjetja. 3. Podpirali bodo gradnje stanovanjskih hiš. V ta namen bodo vedno podpirali uveljavitev zakonskega osnutka, ki se nanaša na gradnje stanovanj siromašnim slojem na orzavne stroške. Predlagali bodo tudi ureditev mestnih ulic, porušenje neprimernih starih hiš in zgraditev na njih mestu novih z vsemi higienskimi napravami opremljenih stanovanjskih hiš. Ponovno bodo zahtevali zgraditev brvi čez Sočo pri stražicah, izboljšanje cest in električnega omrežja ter vodne napeljave v Lečniku, Standrežu. Podgori, Pevmi in zgraditev vodovoda za Pernio in Oslavje. Zahtevali bodo takojšnji pričetek del za izboljšanje krminsko-gradiščanskega polja. 4. Zavzeli se bodo za zgraditev novih in zdravih učilnic za otroke, za ojačanje šolskega patronata in za povečanje števila večernih nadaljevalnih tečajev. PODPRL I BODO PARLAMENTARNO POBUDO ZA PRAVNO PRIZNANJE SLOVENSKIH SOL VSEH VRST IN STOPENJ NA PODLAGI 6. C LENA REPUBLIŠKE USTAVE 5. Zahtevali bodo čim prejšnjo ureditev nove civilne bol- nice, obnovitev zavetišča za starčke pri Rdeči hiši, smoterno uporabo nakazil za socialno skrbstvo in ureditev seznama podpore potrebnih občanov. Podpirali bodo uresničitev parlamentarne pobude za priznanje pravice do brezplačnega zdravljenja vsem siromašnim prebivalcem!, ki danes nimajo te ugodnosti. ,. 6. Zanimali se bodo za to, da bodo koristi proste cone deležni vsi meščani ter da se bo z njo poživilo vse goriško gospodarstvo in ne le peščica privilegirancev, kot se to dogaja danes. j | 7. Podpirali bodo vsako turistično pobudo, od katere bi imelo koristi goriško gospodarstvo. Priporočali bodo uvedbo priložnostnih razstav tipičnih pridelkov goriške okolice (briška vina) in proizvodov proste cone. 8. Nenehno bodo podpirali vsako pobudo, ki teži za tem. da se zagotovi pravica do dela vsem prebivalcem s posebnim ozirom na mlade delovne sile in na brezposelne delavce. Nenehno bodo branili goriško industrijo. S tem bodo branili tudi interese malih proizvajalcev, obrtnikov in trgovcev, ki so tesno povezani z usodo delavskih množic. Tovarna SAFOG v Gorici DFS in SDZ si laslila akcije ki so jih drugi organizirali Titovsko rovarjenje proti enotnosti delavcev v podgorski predilnici in v SOLVAYU - Kandidat SDZ ni hotel podpreti borbe pevmskih kmetov - Svoje programe osvežijo samo cb priliki volitev V znamenju ožjih priprav na volitve, ki bodo v nedeljo, skušajo raizne stranite m skupine -map-eljava-ti vodo. na svoj mlin ter se .s to ali eno pretvezo, z večjo- a,11 manjšo zvijačo približati- volivcem. V svoji nesramno-siti .se čestokrat -te stranke ne zodovolju-jejo le z -običajnimi" obljubami. na katere pa že naslednji dan. po volitvah popolnoma pozabijo, temveč se celo- lasite akcij, ki1 so jih za rešitev raznih perečih vprašanj podvzeli drugi. Ne bomo na tem- mestu še posebej -govorili o taiko-ime.no-vanih italiani,s-simih strankah, ki ,se v času volitev spomnijo tudi na slovensko manjšino, kateri sicer kategoričn-oi odklanjajo vseskozi vse pravice, tudi tiste, ki -so ji zajamčene po republiški ustavi; pač -pa hočemo na- tem -mestu posebej podčrtati tako načrtno ropanje, ki ga počenjata slovenski s-kupini DFS in SDZ. Da je tako res je dovolj, -da si ogledamo njihove časopise. T.i so zlaisti v zadnjih dneh poročali o vseh mogočih akcijah, ki naj bi jih bili vodili njihovi politični možje. Seveda to poročanje -temelji na lažeh in je podprto s klevetanjem. Sem spada -tudi podtikanje glede glasovanja skupine PiDE v zvezi s podporo slovenskemu -sirotišču in o «povezavi» s fašisti ivi borbi proti Jugoslaviji. Naj povedo voditelji titovske fašistične Fronte (DFS), kaj so napravili dos-lej za zaščito pevmskih kmetov, ki jih «Ente» izganja s svojega -polja? So mar -to akcijo podprli s tem, da so ustvarjali razdor med pevrnskimi kmeti, ali morda s tem, da so se zaganjali v «Co-nifederterro», ki od prvega početka brani- prizadel, ekme-te? Ali je morda ta klika delala v korist tekstilnih delavk s tem, da je poskušala -ustvarjati razdor med prizadetimi delavkami, namesto da -bi podprla! odločno kompaktnost velikanske večine prizadetih? Dobro se spominjamo, kako je titovski tisk prav v dneh težke borbe klevetal enotno si-n-dika.lno gibanje, med tem ko ni- niti z besedico o-žigo-sal ravnanja vodstva predilnic. Naj pove titovska klika, kaj je napravila za -to, da bi -se zmanjšala -kriza v 'S-AlFOG. v 'SOtL-V!AY, v drugih manjših tovarnah? Naj pove, kaj je napravila za otroške vrtce v Gorici in v Podgori, za slovensko šolo ivs Krminu? Ce jo je spomin zapustil, n,aj si ogleda časopise. Isto- bi lahko napisali- na- ra- čun iSDZ, ki vedno sedi na repu dogodkov. Kaj je napravila SDZ za zaščito pevmskih k-metov? Je ma-r prišla iz vrst njene-ga vodstva kakršna koli koristna pobuda, ki bi služila pravični; borbi slovenis-kih kmetov? —■ Ne, te ini bilo od ni-ko'der! V kolikor nam je znano, je njih predstavnik in- kandidat Bratuž vprašal -prizadete kmete iz Pevme, ko so prišli k njemu ter ga prosili pomoči, naj povedo, kakšne barve so. Prav tako se- je ta gospod spomnil težko prizadetih tekstilnih delavk šele 29. novembra, koi je formalno vabil pred. sednlka -pokrajinskega sveta, naj intervenira pri vodstvu predilnice v Podgori-. In končno, -kaj sta prav za prav obe omenjeni politični skupini- napravili za to, da bi se doseglo uveljavitev in spoštovanje še-stega- člen,a- repu- grame lepe postavke, če pa so te že vnaprej obsojene na pozabo. Tembolj zaman, če se niti za njih delno uresničitev popolnoma -nič ne naredi- ter da se -mesto, -da bi. s,e vodile konkretne in konstruktivne akcije, še bolj -podžiga narodnostna mržnja, ki jo že itak tako imenovani italianissimi krogi tako- vneto razpihujejo. Naša- borba pa tem-elji na dejstvih, ki jih ne moire -n-ihče oporekati ali o-spora-vati. Mi ne zahtevamo stvari, ki- vemo, da so nam nedosegljive in 'da se do njih ne moremo zlepa preriniti. Toda to, kar zahtevamo, je stvarn-o, je- koristno- in, kar je zelo- važno, je dosegljivo. M,i smo- v svoji! borbi, podprti od -močnega italijanskega demokratičnega gibanja, zato smo povsem lahko prepričani, da bomo zmagali. Zato vabimo slovenske vo- Slfivenci In Slovenke! V občinah Gorica, Tržič, Ronki. Starancan in Foljan volite listo «RINASCITA», v občini Dolenje volite neodvisno listo, katere znak je cerkev s stolpom. Kandidati teh list vam jamčijo, da bodo storili vse, kar je v njih močeh, da bodo vaše narodnostne, kulturne in gospodarske pravice spoštovane. Slovenci goriške občine pomnite, dia sta DFS in SDZ pozabili na vaše brate, ki žive v drugih podeželskih občinah. Tega niso storili morda na ljubo nam, ki smo se volitev u-deležili v vseh občinah, pač Pa na ljubo tistim, ki sovražijo Slovence, ki teptajo naše pravice in ogražajo naš narodnostni obstoj v teh krajih, t. j. na ljubo demokristjanom. zat0 izkažite s voi- nacionalno solidarnost do teh Slovencev s tem, da volite listo «RINASCITA»! PEVMSKI KMETJE nadaljujejo svojo borbo Na pobudo «Confederlerre» se je vršil v nedeljo sestanek prizadetih kmetov -18. decembra bo razprava na goriškem sodišču PEVMA — Na pobudo goriške «Confederterre», ki vodi kmete iz Pevme, Uslavja in St. Mavra o težki borbi proti «Ente delle Tre Venezie», ki hoče s silo iztrgati zemljo, ki jo imajo v najemu že vrsto let, so se zainteresirani kmetje zbrali na skupnem sestanku, ki je bil v ponedeljek dopoldne v Pevmi. O vprašanju obstanka na zemlji, ki jo obdelujejo že toliko let in o konkretni borbi proti Enteju, je govoril predstavnik aConjederter-re» iz Gorice tov. Simsig. V svojem govoru je tehtno orisal potek dosedanje borbe ter nakazal smernice za ibodočo borbo,, ki naj zajame vse prebivalstvo omenjenih vasi, kar bo prisililo oblasti, da se zavzamejo za vprašanje, ki je življenjskega pomena za nad 100 kmečkih družin. Miške ustave, M zahteva spoštovanje -pravic -narodnostnih manjšin. Naj povedo voditelji teh skupin, ki se tako radi trkajo nai svoja «slovenska» prša, kaj so napravili za ito, da bi demokristjainska- v-la-da pravno- priznala in -uzakonila slovensko- šolstvo ter da- bi se tako dokončno rešilo- tudi -vprašanje stalne namestitve tolikih slovenskih učiteljev 'a profesorjevi? Naj povedo, kaj so doslej napravili v tem pogledu. na koga so- se oprli v ite j borbi, -morda, na demokristjane, ki -od vsega početka načrtno sabotirajo to vprašanje in tei sci poleg fašistov -na-jvečji sovražniki- 'Slovencev? Zama-ni je go-voriti, da zahtevamo to in ono, zaman; je postavljati v svoje volilne pro- livce in volivke, -naj trezno presodijo dejstva, naj vestno pretehtajo argumente, naj ne trosijo svoje -sile, ki jim jo da-je volilna pravica, naj -skribe z,a to, da ne bo.d-o glaso-vi poštenih demokratov in rodoljubov razpršeni1 po nepotrebnem, naj n-e verjamejo laskavim besedam, .ki prihajajo odi raznih stra-ni, naj ne nasedajo nikomur! Vabimo jih, naj volijo za tisto šilo, kr je gotova, da bo dosegla postavljene cilje, za tisto, listo, ki- se bori za mir za spoštovanje demokratičnih svoboščin, za spoštovanje narodnostnih pravic, za pravično -obdavčenje, za delo, in za kruh! In ta skupina je «Rinascita». Zato, slovenski volivci in vo-livke, volite -listo «Rinascita»! Nadalje je predstavnik «Confederterre» poudaril zlasti dejstvo, da sedanji manevri za odvzem zemlje domačinom niso nič drugega nego nadaljevanje raznarodovalne politike, ki jo je Ente vodil že za časa fašizma, ter da so izgovori o reorganizaciji gospodarstva popolnoma izmišljeni, kajti reorganizacijo je mogoče uresničiti tudi, če domačini obdržijo še nadalje polja v najemu. Sledila je živahna diskusija, v katero so posegli številni udeleženci. Iz diskusije je razvidno, da so vsi prizadeti odločeni voditi borbo do zmage. Za koordinacijo bodočega dela je bil na pobudo «Confederterre» izvoljen krajevni odbor prizadetih kmetov, v katerega so bili izvoljeni Andrej Levpušček, Rihard Kristjančič, Karlo Drufov-ka, Alojz Dornik, Franc Primožič in Jože Bensa. O nadaljnjih akcijah in o delu novega odbora bomo sproti poročali. «Confederterra» bo kot do sedaj tudi v bodoče odločno branila kmete in. če bo to potrebno, zahtevala intervencijo tudi Kje drugje in ne samo v Gorici. Kot je znano, bo o zadevi pevmskih kmetov odločalo goriško sodišče. Razprava bo 18 t. m. Tokrat Ente toži 20 kmetov. Včlanjevanje v KRI GORICA — Po vsej pokrajini se nadaljuje kampanja za obnavljanje članskih izkaznic članov in za vpisovanje novih članov v KPI. Posamezne sekcije tekmujejo med seboj. Sekcija Gradišče je napovedala te-k-m-o Tržiču, Ronka-m in Krminu; sekcija v Vermelja-nu pa Starane,anu, Pierisu in Škocjanu. Sekcija v Vermelja-nu je v nedeljo dosegla svoj Iz podatkov, ki prihajajo na federacijo v Gorici je razvidno, da se je .kampanja, pozi vila zlasti v času volilne kam panje. Tovariši praktično po vezujejo kampanjo za včlanje vanje z vodilno kampanjo Povsod so velike možnosti pri dobivanja novih članov Partije. Odv. Culot se je zameril De Gasperiju ? GORICA — Veliko presenečenje je vzbudila vest, da ni bil na zadnjem kongresu dc v Rimu ponovno izvoljen za člana glavnega sveta odv. Angelo Culot, sedanji predsednik pokrajinskega sveta v Gorici. V zvezi s tem krožijo po Goriškem najrazličnejše teze. Med drugim se trdi, da se je odv. Culot zameril samemu De Gasperiju. TAKO BOMO VOLILI V GORIC TRZIC ZAHTEVA novo mestno uprave TRŽIČ — V nedeljo bodo; volitve v mastmi občinski svet. Vo-litev se boi -udeležilo pet političnih skupin, ki so predložile svoje 1 liste in sicer: «Rinascita», tei jo sestavljajo komunisti, so-cialisti in neodvisni demokrati, ‘socialdemokrati (PSD.I), mišmi, demokristjani in republikanci. Slednji dv-e listi -sta- povezani; med seboj (apparentamento). Na čelu dosedanjega občinskega sveta so bili demokristjani, iz katerih vrst je tudi župan, bo-ga-t industrijec. Mi smo imeli v -opoziciji 6 sveto- OBČINSK E* VOLITVE V OBČINI DOLENJE VOLILNI PROGRAM neodvisne skupine cilj in odnesla pokrajini. prvo mesto v Slovenski občani občine Dolenje! Na volitvah v vaši občini sta se tokrat predstavili dve skupini, ki kandidirata za bo-dočn občinsko upravo. 'To so 'demokristjani, ki so do sedaj upravljali občino in pa, neodvisni -kandidati. Vaša izbira in- opredelitev ni težka. Glasovati za demokristjane hi pomenilo glasovati proti -sebi, proti lastnemu narodu, proti- demokraciji in proti napredku. Zato volite kandidate neodvisne demokratične -liste, ki so si izbrali za, svoj zn-a-k cerkvico s zvonikom, kateri se bodo borili tudi za izboljšanje življenjske ravni -občanov, in za -povečanje pridelkov. Zahtevali bodo p-o-pra-vilo stanovanjskih ko-lonskih hiš in izboljšanje zdravniškega skrbstva, ter pravično obdavčenje. Poskrbeli foo-do- ,za- us-tamovitav davčnega sve-ta. -ki 'bo predstavljal vse kategorije prebivalstva občine. Podprli bodo parlamentarne pobude opozicije, ki je predložila zakonske osnutke -o znižanju trošarine na razne pridelke, zlasti na vino. Prav tako- bodo- poskrbel j za povečanje seznama siromašnih kmetov, ki imajo -pravico da brezplačne živino- zdravniške oskrbe, za vpis vseh siromašnih občano-v v občinski ‘Ubožni list, kar ji-m 'bo omogočilo tudi brezplačno zdravniško oskrbo in zdravljenje v bolnici. Zavzeli se bodo za ustanovitev konzorcija proti toči in za ojačanje preventivnega skrbstva -proti vremenskim nezgodami in proti živinski bolezni. Prav tako -bodo kandidati neodvisne liste podipirali pobudo parlamentarne opozicije za podržavljenje kemične -industrije, kar bo omogočilo ra-zvo-j- industrije u-metnih gnojil po nižjih -cenah, ter pobudo za podržavljenje električne sile. Zato volite neodvisno 'listo, katere znak je cerkvica z evenitemi Kcit je znano, so se nedavno s'estali v Zagrebu titovski a-gen-ti imperialistov, izdajalci in provokatorji vseh vrst in kalibrov,. Ta svoj zbor so imenovali nič več in nič manj kot «šesti kongres komunistične .partije Jugoslavije», čeprav vsakdo ve, da v tej partiji ni niti atoma komunizma. «Komunistična partija Jugoslavije» v svojem -sedanjem sestavu — pravi resolucija I. U. komunističnih in delavskih partij novembra 1949 — ker je prišla v roke sovražnikov lju-dstva, morilcev in špi-jonov, je izgubila pravico, da "se imenuje komunistična -partija i-n predstavlja- le aparat, ki izvršuje špijo-nlske naloge 'klike Tita - Kardelja - Rankoviča -Djilasa-». Titovska fašistična stranka je sedaj običajna teroristična organizacija ameriških imperialistov, sredstvo borbe proti jugoslovanskim- narodom, proti mednarodnemu delavskemu gi-banju. njegovi -enotnosti in prole t a-risk em u 'internac io na 1 i-zmu. Skupno z UDB ta organizacija ni nič drugega 'kot balkanska podružnica a-ngloame-riške obveščevalne službe, ki jo vodijo ameriški gangsterji najverjetneje s svojega -položaja svetovalcev ali tajnikov ameriškega .poslaništva v Beogradu. Več 'kot pet ur se je Tito kisal na tribuni v Zagrebu, sipajoč najbolj umazane klevete in laži; proti ZSiS-R in -deželam ljudske -demokracije. V teh klevetah je prekosil celo svoje imperialistične gospodarje. To je razumljivo. Vloga lakaja je prav v tem-, da prevzame najbolj umazano delo. Iz Titovega blebetanja v Zagrebu je jasno razviden poskus pripravljanja terena za vstop v internacionalo isoclalizdajal-cev. A da ne bi to bilo preveč jasno, je Tito pripomnil, da ČLANEK PREDSEDNIKA “ZVEZE JUGOSLOVANSKIH DOMOLJUBOV“ POPIVODE V Jugoslaviji se ustanavlja široka fronta za strmoglavljenje titofašističnega režima med njimi in desnimi socialisti obstajajo nesoglasja o ne-‘ketarih vprašanjih, računajoč da bo tako -za več časa skril resnico o vstopu v internacionalo izdajalcev. V resnici ,pa so titovci -že da-v-no dalj navodila jugoslovanskim mladinskim, sindikalnim in drugim organizacijam, naj vzpostavijo viezo z gibanjem desnih socialistov. Beograjski fašisti, ki so se smrtno prestrašili zaradi 'izolacije od mednarodnih demokratičnih sil in -od svojega ljudstva, hočejo prodreti v tabor sociali,zdaj-alcev, da se o-hahrijo- v .naročju te lopovske druščine in da odpravijo vse črne misli, ki se jih vedno bolj lotevajo. V ta namen so prekrstili tudi -svojo («ljudsko fronto» v «socialistično zvezo delovnih ljudi Jug-oslaivije», računajoč, da bo-do- lažje vključili ta nestvor v tak-ozvan-o «socialistično internacionalo». Na ta način -nameravajo ti izdajalci prispevati- k enotnosti akcije v-seh zakletih sovražnikov delavskega razreda. Kar se pa tiče dozdevnih nesoglasij med titovci in so-cializ. dajalci, morejo izvirati samo iz tega, -da- titovci v vsem zastopajo reakcionarnejš-e stališče od njih, da so v klanjanju in hlapčestvu do imperialistov šili dlje c-d desnih socialistov, da so oni! dejansko -bolj na desno- od vseh desnih predstavnikov mednarodne social- ne -demokracije. Titovci nimajo in ne morejo imeti prijateljev med resničnimi demokrati in poštenimi, voditelji delavskega gibanja. Ni slučajno, da na zagrebškem zboru ni bila navzoča niti e-na demokratična nacionalna ali mednarodna organizacija. Ta kontra-revoIuci'Oin-arna tolpa ni' nikoli bila, d-a-nes pa še najmanj, niti lev-a, niti ne desna -politična struja v delavskem 'gibanju. Titovci so- bili in so agenti imperialistične reakcije in kontrarevolucije, brezprin-cipielen in prostituira-n izmeček, neka vrsta premičnine, ki dedno prihaja od ene n-a drugo buržoazno obveščeva-ln-o službo. O moralnem liku teh izrodkov priča nečuven škandal, do katerega je prišlo prve dni '«kongresa», -k-o je generalni tajnik vlade iLjubo-drag Djurič govoril in razkrinkal amoralnost te tolpe, ki je prišla delega, da si -njeni člani med seboj kradejo žene. Je že z-na-no, da so se že- davno pogreznili v amoralnost in začeli1 hoditi po poti osebnega bogatenja, da so se -pogreznili v razvratnost in intrige. Sam glavar te tolpe 'Tito-, ki tako prednjači v amoralnosti in drugih grehih, da je postal odvraten primer celo za -njegovo razvratno druščino, je bil tako iznenaden o-d Djuričevih besed, da -si ni mogel izmisliti nič pametnejšega kot poskus za zva- li-tev krivde za ta škandal na I. U. komunističnih in delavskih partij. Titovci so izkoristili zbor v Z-agrebu, da ponovno zagotovijo ameriškim imperialistom, da so prav o,ni najponižnejši 'in najbolj hlapčevski' -latoaj-i in 'lutke. «Titovo poročilo ni bilo nič drugega kot odmev «Gi-a-sa Amerike» — je pisal avstrijski list «Volkstiimm-e» v članku '«'Tito-glas Amerike». On je, n. pr. izjavil, da ne odobrava dogovorov v Teheranu, Jalti in 'Potsdamu in je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi ameriškega napada na Korejo, -ponovne oborožitve Zah. Nemčije in tekme v oboroževanju». On je -prav tako, podčrtal, dia je pripravljen -sodelovati v vojnih pripravah na Balkanu, izjavljajoč, da bo- fors-iral, «ne podpisujoč formalnih pogodb», «vojno sodelovanje» s fašističnima, režimoma Grčije in Turčije.. Značilno je, d-a se je ta ameriški agent tako uživel v svojo hlapčevsko vlogo, da se je zavest suženjske odvisnosti1 od ZDA tako močno vteoreninila, v njemu, da celo v-se proračune ni iznesel v dinarjih, marveč izključno; v ameriških dolarjih, priznavajoč na ta način, da je dinar brez nobene vrednosti. Ropar in -plutokrat Tito, ki se je pogrsibivš-i kot svojo o-sebno imetvine oere-mna bogastva, na-ses-al ljudske krvi, se ni- -sramoval izjaviti .n-a «kongresu», da se ie baje življenjska raven delovnih ljudi Jugoslavije znatno izboljšala v primeri z ravnjo 1939. To -pomeni, da cinizem titovskih izdaj,ai-ce-v n-e -pozna- meja! Podla klika Tita-Rankoviča ni sa-mo likvidirala pridobitve jugoslovanskega ljudstva, marveč je privedla deželo na rob prepada. Gospodarstvo Jugoslavije se nahaj-a v obupnem položaju, prebivalstvo, ki je po-polnoma obubožalo in je o-ropanio- do kože, nepopisno strada, v deželi vlada strahovit fašistični teror, zastava nacionalne neodvisnosti dežele je bila vržena pod noge in njena -suverenost je bila prodana z-a -diolarj-e ameriškem-u kapitalu. Tfitoifašisti -so odprli .na ste-ža-j vrata privatno-kapitaliistič-ni anarhiji z njenimi krizami, njena .špekulacijo, z uničevanjem malih -i-n srednjih podjetij, strahovitim izkoriščanjem delavcev in -množično brezposelnostjo. Pod pritiskom ameriških imperi al,'iis,tov so upravitelji Jugoslavije koncentrirali vso pa-žnjo na -po-izvodnjo surovin in izgradnjo vojnih cibi jektov. -strateških cest in -oporišč. Civilna industrija se -nahaja v -kaotičnem stanju. Tak oz vami «petletni načrt» je popolnoma propali. V 1950 in 1951 niso v Jugoslaviji otvorili niti enega novega velikega podjetja. Letni «načrti» se prav tako siste- matično n,e izvršujejo. 1951 je in vojaških tovarnah traja de- bil načrt topljenja surovega železa izpolnjeni le s 60 odst., jekla pa s 50 odst., proizvodnje -nafte le s 30 odst., proizvodnje aluminija s 23 odst. 'itd. Tudi kmetijstvo' Jugoslavije preživlja težko- krizo.. Setvene površine sé skrčujejo iz leta v leto, letina pada, število gl-av živine pa se stalno zmanjšuje. "Samo v Srbiji se j-e število glavi velike .regate živine zmanjšalo od 1,949 do 1951 za 200.000 glav. Kulaki so ponovno postali odločujoča sila na vasi. Pod ■jarmom ku.laške-ga suženjstva ini -izkoriščanja propada revno kmetstvo, obla-sti' pa ga -še go-hij-o n-a, prisilno delo za, izgradijo strateških cest -in za. sečnjo gozdov. V Jugoslaviji vlada, strahovita inflacija. Kupna- moč dli-narj-a pada1 dani za d.n-e-m Cene blaga široke potrošnje so se povečale v primeri s -predvojnim časom celo -za 60-70 krat. Kako je nizka življenjska raven jugoslovanskih delovnih ljudi, se more opaziti iz tega, da mora; kvalificiran jugoslovanski' delavec diati dva meseca- svoje plače za par čevljev ali pa mesečno plačo za nekaj gledaliških predstav. Visoko kvalificiran jugoslovanski delavec dobiva na uro 30 din., t.j. toliko, kolikor stane pol litra mineralne vode! V vseh važnejših podjetjih lovni dan 10-12 i-n -celo 14 -ur, ‘Nedaivino j'e «Borba» v svojem u,vodniku pisala: ««Omejiti delovni čas na' 8 ur bi 'pomenilo zavirati pobudo- delavcev. Delavci razumejo, da se sedaj izredne ure n-e mo- rejo plačevati»!!! V naši deželi dejansko- ni socialnega zavarovanja -in zaščite dela. V titovskem «zakonu» stoji črno n-a, belem-: «;Na brezplačno zdravljenje -imajo pravico le o-t-roci do treh let. ume» hal,n,i, težko bolni in stari ljudje, ki nimaj-o, nobenih dohodkov». Tod:a tudi ta tako omejena «pravica» je le na papirju. V zelo težkem položaju so brezposelni, ki jih je celo po titovskih podatkih -preko 300 ‘tisoč. Samo v mesecu d-n-i je šlo skozi beograjski- urad za 'delo- 88'81 kvalificiran -delavec, 'ki so iskali kakršnokoli de.l-o. V železniškem središču. Niš so v en-erni dnevu odpustili 1500 delavcev in nameščencev. -Doči-m -izdajajo 77% proračuna v vojne svrhe, izdajajo ie 5% za zdravstveno zaščito, ljudsko izobrazbo, kulturne potrebe iit-d. Titovci niso le oropali prebi-vastva in ga spravili n-a beraško palico, marveč so- mu vzeli v.se1 pravice. Nasilje je sedaj skoraj edina- metoda, s katero . občuje vladajoča klika z ljudstvom. Fašistični teror je dobil v Jugoslaviji -strahovite oblike. ,Skušajoč zlomiti nepokorno jugoslovansko ljudstvo-, ,so titovci zmetali v zapore in koncentracijska taborišča -preko 250.000 borcev za svobodo in demokratične pravice. Te ljudi mučijo, fizično in moralno preganjajo-, ubijajo brez sodbe in izpraševanja. V Jugoslaviji vlada sedaj polk-o-1 orni alni režim. Naša -dežela je podobna izropanemu polju, mai katerem drzno rije umazan rilec ameriškega razbojnika. Suvereni gospodar v deželi je ameriški' poslanik. «Upravitelji Jugoslavije, je dejal G.M. Malenikov na XIX. 'kongresu KF S,Z, vsi ti titi, ■kardelji, ranico,viči, djilasi, pi-jade in drugi s,o- že davno postali ameriški -algenti, ki izvršujejo' špijo-nsko prevratne naloge svojih ameriških «šefov» proti ZSSR in Ijudsko-demo-'kratičnim deželam». Sedanji upravitelji Jugoslavije so bed-ne -lutke z naslovi raznih maršalov in premiierov, ki jim- je zaradi; zunanjega- sveta dovoljeno, da se tako imenujejo-. Do -danes ni bil še noben jugoslovanski -režim .tako izoliran od množic kot je titovski. Izkoriščane množice vodijo proti njemu sveto osvobodilno borbo. -Njim se priključujejo srednji sloji mest in vasi. del domoljubno razpoložene bur-žoazije in- l judskega i-zobražen-s-tva,. Vs-e te sile se združujejo v «Zvezo; jugoslovanskih do- moljubov za -osvoboditev narodov Jugoslavije izpod fašističnega jarma Tita-Rankoviča in imperialističnega suženjstva». Te sile bodo izbrisale iiz dežele krvavo Titovo kliko in vrnile Jugoslavijo na poit srečnega socialističnega razvoja. PERO POPIVODA P-redsednik Zveze jugoslovanskih domoljubov V ne lab o ala : a 1 la in tiku, j c,n ju ;mu —-*apalr #rgu S čži zt la ljiu fžašlki iru. 2e .; iko 1. risosi ■ljub ■as pi valcev, ki- so vedno; resno sKpna i beli za reševanje vprašanj o1 iltiru čih koristi in so bili vre^ako aveds 'e voj ■ikaviit: 'dpran Ned, resr tl mr latin o s 'Praše zaupanja svojih volivcev Na volitvah za -pokrajin’* svet, ki so bile meseca jun1* 1951 je volilo -skupno 14.*® volivcev, letos je vpisanih volilni imenik 17.700 voli-vc6 i-n volivk. (Vseh prebival^ 'mesta je okrog 27.000). ^ ionskih volitvah -so dobili Kj-a .mi:r ■munisti, socialisti in de-mok1'|0,i-ir|irl ti na listi «Po,soške demone, da tiene enotnosti» 4543 glflflf yei^ socialdemokrati -skupno z r>arti-z< pu-hiikan-ci pa 1655. Frugi V tem času so se demokifi3» ki tične sile znatno- -opomoglé, *far^zi to se -lahko računa n'a zna^pččit' uveljavljenje in na pomn-« zb°t tev glasov. Tega- se zaveda- n® w di dc, zato se j-e povezala i= enu (republikanci. 1”°^ Naši politični nasprotniki |znač' predstavljajo ria volitvah bwv z: konkretnih programov. Kakega ; naj bi bilo drugače? V vSjiud-i, štirih letih niso nič na,pr£|'f|r1®1i°;i za to. da- bi izboljšali ra-zri1^0 o pretežne večine c-bčaDl,tVeta-predvsem delavcev. 0 z v* ,-lkušaj Zato "vprašujejo občani -svi6 sm je dosedanje občinske upra? ei;,ga! telje, naj podajo obračun ^tane j ega dela. Vprašujejo jih, so napravili za to, da bi !0je z mejili odpuste z dela. V prvj Cto j djedelnicah 14.000 danes jih dela le 8.300; PoViizma, delavci' ija%, 0VI} tega je danes urnik s-krajš8aa> k saj znaša le 44 ur na tede'a.s^en Leta 1948. je delalo v Sajenje VAYu 846 dela-vcev, -danes >toraj< la 777; od teh dela 450 le hočejo 40 ur n-a teden in 80 delavce, ga samo po 37 ur na teden. ,red tovarni Passero, katere I3|S » pa nik je župani Grassil-li, je Pr%jijo nekaj leti delalo 160 delaVC6 danes jih dela v njej le. ok*? ievan 100. Oljarna, v kateri je vel; lalo 330 delavcev, je zaP1' že od 1951. Ulna Po s Pred novo občinsko--stoje težke naloge, katere ® ■Tzašik morala takoj konkretno teTlru vati. Napraviti bo morala,1 'jAznih je v njeni moči zato, -da delo 2.700 brezposelnih obe‘ zače nov, dai se uredijo stano-va11 ^zašk za 900 družin, ki danes °’®e jejo v zasilnih «lazaret1”1 M-lag kleteh, skladiščih in -cel® 1-65 ” -podzemskih duplinah. N111'11 ^a'n® bo morala rešiti vpraša11 k p pravičnega obdavčenja, s 5 seibniim ozirom- ma družit1^Ynv dav-ek. saj po današnjem -s1'5 ^ j’ mu plačujejo mnogo, . več davka revnejši sloji mja premožnejši, da o bogata5.!. plC': niti ne govorimo. Poleg teh lahko našteli še in še vp-*. sanj, ki nujno čakajo rešit d po e ila Ljudje, ki niso v vsej «Ji vojni dobi po-tea-zali v vsej -it se n,aitilo a; dobre volje zato, da bi Jaj bi mestu » 0 Pr točšn boljšali življenje v morejo -niti -danes, na '".»neon večer volitev nič o-bijuibD3 iudje Zato pa na,j volivci trc^rtank presodijo, komu bodo t1)® svoj glas. Najboiljiši por-ok Aei' to, da se -bo-do raz-mere v "i stu izboljšale je pač lista * nascita». Zato bodo slo-ve1^, ^ ki volivci njej izkazali svoje lpra «o a-U’1 Mitič pravic, za bratstvo med tov1 in venci in Italijani, za mir, -6na’ 6 «,m !|> sii »I or "M in »Tito govori Jovanki : J^nboc upanje. S tem, listo «Rinascita», bodo za zaščito sv-o-jih na-cion» in za kruh! Saj sem ti dejal, da $6, ^n naju spomnil “najin" Mik'aV ■ Lir v d* zbo KLJUB SLABEMU VREMENU NADVSE USPELA MANIFESTACIJA Inaili niii Irlišltgi Umislil It ititi tuli ulti ii it itiilH Sil Poročilo tajnika Tržaškega odbora miru - Intervencija prof. Seme in Krečiča - Nagovor prof. Avigliana iz Padove V diskusijo so posegli tudi udeleženci, ki se z vsemi postavkami niso strinjali - Vsak je lahko iznesel svoje stališče V nedeljo zjutraj je bilo zelo lab o vreme. Burja je pihala- z vso' svojo siilo in siila ljudi, da ostanejo- dola in da se tiščijo pri š.tedil-dfcu, pri peči ali -pa v poznanj. enju .goriva v -postelji. Klju-B emu je velika -množica ljudi -'lapolni-la k,ino- «Massimo» na »«rg-u Sitare Mitnice, -dia se ude-eži zborova-nj,a mirlu tržašike-ia ljiudstva, ki ga je šk-licalo Aržašlko gibanje partizanov Upiru. Ze samo dejstvo, da- je toliko ljudi čutilo -dolžnost, da ( miisostvuje zborovanju miru ljub vremenskim neprilikam, La-s prepričuje, klako je občutena v naših -ljudeh želja, po it nini in po mirnem življenju, idiiako se tržaško- prebivalstvo a-veda preteče nevarnosti n-o-'e -vojne in kako hoče kaj nati ir aviti, -da- bi se -ta nevarnost Mp-ravilla. Nedeljsko zborovanje je -bilo-re snidi veličastna, mogočna množična manifestacija e Btino-sti našega ljud-stva okrog 'prašanja- miru, okrog borbe -a mir, ki predstavl-ja niajvečjo bhri-nio človeštva. Opazilo se e, da se tega- zborovanja niso Udeležili le pristaši gibanja r larti-zanoV -miru, -marveč tudi Irugi- ljudje različnega mišlje-il.itirajo nacistične in j ah ^ske zločince, hočejo napra-lti iz Zahodne Nemčije in Ja>-h^sk-e glavno orodje za -spr-o-tev vojne. Zato danes i-zp-la-j6jo glavnemu od- vseh gilav-I kriv-ceiv' -nemškega mi-kt-a-Ma kapitalistu Kru-ppu «voj-Tj odškodnino» in mu tako poetici pomagajo- na noge, da * lahko izvlekel iz arhiva '°je načrte za zas-už-njenje E-v rope in sveta. Po drugi -strani se že po vse j Evropi i-n ipo vsem sivetiu- nahajajo ameriške okupacijske čete, ki se vmešujejo- v nctrai-nje zadeve -suverenih držav im predstavljajo stal-no in e varnost za narode teh dežel. Ei-se-n-ho-wer je j astio dejal za ča-sa vo-Et-ne kampanje, d-a 'bo iztrebil Korejce, da bo s silo- strmo-gla. vil .vlade vzhodne Evrope, da bo v Rusiji ‘penovno vzpostavil carizem. Zaradi tega plačujejo ameriški upravitelji de- Prof. Avigliano setine miili-j-oinov dolarjev za vzdrževanje svojih agentov v deželah onkraj «železne zavese», zato i-ma-jo na--mejah vzh-od. nih dežel svoje čete. zato- podžigajo najhujše zločince k vojnim dejanjem proti' t-e-m deželam. Januarja tio- postal zu-nanji minister ZDA tisti Poster Dul. les, -ki je bili p-r.ijaltelj Hitlerja, delničar "nemških podjetij. Ta človek je že dejal, -da njegova politika- bo poM-tika sile -proti ZiSiSR im ljudskim demofcra-cijiam. Ali more -sivet pričakovati kaj dobrega, od takih norcev, ki sledijo primeru For-restaila? Praivi se, da je ZSSR tista, ki iskuša napasti svet. Dobro je odgovoril Sartre, eksi-stendialistični mislec, ki je dejal, da, če bi bilo tako. bi bila Rusija že napadla- in ne bi čakala, -da- s,e drugi pripravijo, kot to delajo sedaj. O tej resinici se prepričuje vedno večje število -ljiu-di, ki so raziličnliih -političnih mišljenj. Zato mora ameriška vlada izbrati: drugo- pat, a-ko hoče v resnici mir. Mora izbrati poit miru in mirne rešitve vseh aporov. V Koreji -so Amerikian-ci ipreiz-kusilSi vsa- majstrahovi-tejša orožja odi napalma do bacilov. Tiči -naj bi- bila po njihovem mnenju «,generalna vaja» predi .sveto-vn-o vojno. Isto orožje ibi morilo- tudi -Evropejce. Zato j-e treba- z'a-ustaviti vojna v Koreji, ako hočemo biti sigurni, da ne bo vojne niti v Evropi. Natoi je Franza navedel vse primere, v katerih -so se Amerik anci in Angleži vmešali v notranje zadeve drugih dežel, in naštel dežele, v katerih imajo oboji svoje čete. Te čete s-e morajo vrniti domov, ako hočemo, da bodo narodi sami gospodarili v svoji domovini in ako hočemo, da se na-bite puške -same ne sprožijo-. Zaradi- 'tega je prišlo do Kongresa narodov za -mir, na katerega so pristale naj-večje o-sebnosti -svet-a. Zaika-j -se ameriška in druge -vlade tako- strašno bojijo tega -kongresa, zakaj ne pustijo svojih državljanov na ta kongres? 'Samo zato, ker se bojijo- miru, ker se bojijo, da bi jim narodi preprečili uresničenje njihovih temnih načrtov. Tudi v Trstu, so- -se našle -osebe, ki pravijo, da ,so za mir. a se niso hotele javno izjavita' za to. To pomanjkanje poguma je zelo -slalbo' za njih, ki s tem dokazujejo, d-a niso gospodarji n-iti svoje vesti, niti svojih 'dejanj. V -tem težkem trenutku ne sme nihče ostati ob strani. Naše -mesto iin naše ozemlje je izpostavljeno težki nevarnosti, je zasedeno po- tujih četah. Vsa gibanja in vse- stranke Trsta moraij-o najti, pot za umik. vseh okupacijskih čet, ker bo drugače velikanska nesreča- zadela mesta i'n -njegove prebivalce. S po-zlvom, -naj -se vsi ljudje združijo za prenehanje sedanjega stanja pri -nas, p -av posebno v coni B, kje v je prebivalstvo izpostavljeno najbolj krutemu terorju s strani tamkajšnjih fašističnih oblasti, je tajnik tržaškega gibanja miru zaključil svoje poročilo, ki so ga vsi navzoči pozdravili z velikim odobravanjem. Po porodilu j.e sledila diskusija, ki se j-e je udeležilo več prisotnih. Velike važnosti je bila intervencija prof. Paola Seme, begunca iz -cone B, ki j-e govoril o težkem stanju tamkajšnjega prebivalstva, o volitvah, ki s-o jiih titovci organizirali s terorjem, o potrebi, da se tudi borci zia -mir odlo- čno zavzamejo za rešitev Slovencev, Hrvatov in Italijanov cone B, ki so izpostavljeni krutemu preganjanju, akc: se izrečejo za politiko miru. Prof. Paolo Sema je poudaril važnost, dai se pride do umika okupacijskih čet -s STO, kar bi odločilno pripomoglo k izboljšanju položaja- c-o-ne B. Med' drugimi -so govorili Barito-lo-mei za -o-dlbo-r miru -občinskih nameščencev, Ar-mida Zobe-c o vi.-ogi žen-a v borbi za mir, dr. Teiner in Krečič Venček, ;ki je poudaril važm-os.t borbe za mir za -Slovence in Hrvate STO in -kot pomoč jugoslovanskim narodom, ki so prav tako- kot prebivalstvo cone B izpostavljeni fašističnemu terorju in pritisku, a se kljub temu borijo za onemogočitev titovskih vojnih načrtov, ki bi pahnili Jugoslavijo v ,katastrofo. Govoril je t-udi pro-f. Avi-glia-no, ravnatelj tehničnega instituta iz Padove, ki. j-e dokazal resnično nevarnost nove vojne, .analiziral posledice v-ojnih priprav, kot soi beda .oborožitev, omejitev demokratičnih -svoboščin. V bitki za ohranitev -miru bomo uspeli, ako bomo, zna-li -mobilizirati čimveč ljudi, ako bom-o dicikazaili vojnim hujskačem, d-a je- v-se -ljudstvo proti vojni, vojnim pripravam in za mir. j,e zaključil ipro-f. Aviglianio. Zbo.rov-anje je zaključil prof. WeiS'S, ki je pozval vse ljudi dobre volje, naj se združijo v borbi za mir. Zborovanje je sprejelo pozdrav Kongresu narodov za mir in obvezo, da bodo tržaški ljudje popularizirali sklepe tega Kongresa in -se vztrajno borili za to, -da Trst postane mesto miru in ne mesto vojne. Prav tako- .je zborovanje sprejelo resolucijo proti razkosanju Ozemlja, za u-miik! vseh okupacijskih čet. Resolucija je dbs-cdila tudi teror, ki ga- titovski fašisti izvajajo v coni B. Zato so borci za mir pripravljeni- podpreti vsakršno pobudo, ki bi olajšala položaj cone B in- tudi cone A in bi privedla -do- umi- ka tujih čet. Proti koncu je spregovoril Delovno predsedstvo zborova nja tudi človek, ki je bil drugačnega mnenja kot večina prisotnih. G. Devecovich, ki je dejal, da je kvaiunk-vist, je izjavil, dia bi bili vsi govorniki morali 'biti bolj «nepristranski1», t. j. vzeti v poštev tudi vidik tistih, ki si- -mislijo, da bi mo-ra-le njihove domovine o-stati izven sedanjega spora med Z-DA in ZSSR itd. G. Devecovich je -nemoteno- govoril in- povedal svoje mnenje. Njemu pa je odgovoril nek mladinec, kli se prav tako ni v v s,eni strinjal, a je k-ljub temu do-kaizal g. Devec-ovichu, da- -s-e vprašanje miru ne tiče le narodov ZDA in ZSSR, marveč vseh narodov na svetu in da je -dolžnost vse-h ljudi, -da preprečijo vsakršno vojno, ki bi prej a-li s-lej zajela ves svet. Kriški pevski zbor SHPZ je izdala nagrajen v Neaplju Pismo poslanca Giancarla Pajette Prejšnjo nedeljo je bila v Neaplju velika kulturna1 prireditev, ki' jo je organizirala CGIL c'b priliki svojega 3. kongresa. Na prireditvi, -ki je bila v gledališču Politeama, so nastopale razne dramske in 'baletne skupine ter številni pevski zbori' iz vseh predelov Italije. Poleg teih je nastopil tudi -peviski zbor PD «Vesna» iz Križa. Za nastop je bil razpisan natečaj, katerega skupna .nagrada je znašala 400.000 Idr. Prireditvi so prisostvovali delegati 3. kongresa CGIiL in številni povabljenci iz kulturnega in političnega področja Italije in inozemstva. Od številnih pevskih zborov, ki so nastopili, -so bili štirje nagrajeni in 'sicer: Pevski zbor -prosvetnega društva «Vesna» i-z Križa, ki je- dobil prvo niagraid-o, zbor iz Massa-lombarde pri Ra venni, zbo-r «Reggiana» iz Reggio Emilia in partizanski zbor iz 'Modene. Dejstvo, da se je naš kriški zbor tako lepo izkazal z Neaplju, je vsekakor zelo razveseljivo im hvale vredno. Italijanska puiblika, -med katero so bile tudi znane -osebnosti iz kulturnega sveta, je imela tako priliko, da je občudovala lepoto naše narodne in umetne pesmi. Posebno hvalevredno- pa je dejstvo, da so naši ■vrli Križani ponesli sv-oij glas v Italijo, s čemer so- napravili veliko uslugo našemu narodu spic-h, ker je bratski italijanski narod' imel tako priliko, 'da se .seznani z našo lepe slovensko pesmijo in da ugotovi, da smo Slovenci na Tržaškem v svoji veliki večini za bratstvo in zbližanje med narodi naše dežele. Z drugih strani smo izvedeli, da so se italijanski kulturni krogi zelo laskavo izjavili o našem petju. Nekaj dni po povratku iz Neaplja so kriški pevci -prejeli od poslanca tov. Giancarla Pajette pismo z naslednjo vsebino: «Dragi tovariši, želim vam tem potom izraziti svoje občudovanje in občudovanje vseh, ki so poslušali vaše lepo petje. Vi ste dali italijanskim tovarišem lep dokaz tradicij in kulture slovenskega ljudstva, obenem pa ste dokazali svojo predanost interna-cionalizmu. želim vam, da nadaljujete vašo delo in da pri tem žanjete nove uspehe. Prisrčne pozdrave. Giancarlo Pajetta.» Tudi mi se pridružujemo čestitkam, želeč požrtvovalnim kriškim pevcem in njihovemu požrtvovalnemu pevovodji tovarišu Frančku Žerjalu še m no go takih in podobnih uspehov. VELEPOSESTNIKI ODPOVEDUJEJO pogodbe z zemljiškimi najemniki Vedno več odpovedi - Vztrajno prizadevanje Kmetijske strokovne zveze ES - Tudi kolonom preti nevarnost - Potrebna je enotna borba «Ljudski koledar 1953» Ob zaključku vsakega agrarnega leta, ki se — kakor znano — konča 11. novembra, imajo najemniki zemljišč kakor tudi koloni vsako leto večje preglavice in skrbi, ki jim jih povzročajo veleposestniki. Od leta do leta se namreč množijo odpovedi najemniških in kolonskih pogodb. Zvišanje odpovedi, ki se dajejo običajno šest mesecev pred zapadlostjo agrarnega leta, je prišlo do še vidnejšega izraza prav letos. Lahko rečemo, da beleži letošnje leto najvišje število odpovedi. Samo Kmetijska strokovna zveza Enotnih sindikatov je imela v zadnjih mesecih v pretresu preko 30 takih primerov, ki so se večinoma reševali pri Zvezi veleposestnikov (Associazione Coltivatori Diretti), katera zastopa interese tukajšnjih veleposestnikov. Veleposestniki, ki so lastniki oddanih zemljišč ali posestev, pa so večinoma večji trgovci, odvetniki itd., torej vse drugo nego neposredni obdelovalci zemlje, Kmetijska strokovna zveza ES se vztrajno bori proti odpovedim najemnih pogodb in lahko rečemo, da ji je tudi letos uspelo preprečiti namere gospodarjev, ki bi se kaj radi iznebili najemnikov ne glede na to, da so slednji na teh zemljiščih dolgo vrsto let. Večina veleposestnikov namreč nesramno špekulira z naraščanjem revščine in bede, slabimi pogodbenimi pogoji, ki jih imajo furlanski koloni ter vedno večjim dotokom nesrečnih priseljencev iz cone B, ki so se morali umakniti pod silo razmer zaradi titovskega fašističnega režima. Stare najemnike skušajo veleposestniki izpodriniti s temi ljudmi, ki so, pod silo razmer pripravljeni skleniti pogodbo pod pogoji, kateri so seveda za veleposestn.ike mnogo bolj ugosnt. Titofašisti, ki radi pretakajo krokodilove solze na račun našega zatiranega kmeta, zemljiškega najemnika in ko. Iona, pa pozabljajo, da je prav njihov krvavi režim eden izmed glavnih sokrivcev tega stanja. Saj najdejo veleposestniki prav v vrstah beguncev iz cone B pripravno orodje za uresničitev svojih izkoriščevalskih načrtov, ki seveda škodujejo tukajšnjim najemnikom in kolonom. Ni dvoma pa, da ima ta problem tudi svoje politično ozadje, ki najde v sedanjem stanju negotovosti našega ozemlja dokaj pripraven teren. Ni mogoče namreč prezreti dejstva, da gre v danem primeru za nov poskus postopnega izpodrinjanja našega slovenskega kmeta. In proti temu je potrebna enotna in vztrajna borba. Pred naše kolone pa se še posebno postavlja v ospredje vprašanje obnovitve pogodbe, ki jo je dosegla Kmetijska strokovna zveza ES pred štirimi leti. Kakor znano, je ta pogodba za kolone zelo ugodna, ker jim določa 60 odst. pridelka, ostalih 40 odst. pa veleposestniku. Pogodba, ki je bila sklenjena za dobo 5 let, zapade prihodnje leto. Toda že sedaj so se začeli veleposestniki upirati obnovitvi pogodbe in v tem imajo, kot vedno vestnega zaščitnika v znani «Federazione Coltivatori Diretti», ki je že opozorila strokovno zvezo ES. da ne bodo obnovili pogodbe. Cim so miljski koloni zvedeli za te namere, so se takoj obrnili na svojo stanovsko organizacijo, ki bo zastavila vse svoje sile, da prepreči načrte veleposestnikov. Kmetijska strokovna zveza ES ima že v načrtu vrsto sestankov, ki se bodo začeli v doglednem času. v vseh, vaseh, kjer so koloni, kot pri Sv. Barbari, v Camporah, Sv. Jerneju Kot v vseh borbah, tako je tudi v tej borbi za obnovitev pogodbe za kolone glavni predpogoj strnjenost in enotnost vseh prizadetih, ki se bodo tudi tokrat še tesneje združili okrog svoje organizacije, da si ohranijo svoje težko priborjene pridobitve. Dan pozneje, ko se je zaključil v Budimpešti proces .proti zločinski t-o-lpi- udbovskih špijo-noiv in morilcev, se je začel -pred -državnim -sodiščem v Pragi eden- izmed na j več jih ini najpomembnejših proces-o-v iz povojne dobe, ki je postar vil ti a zatožno- klop še bo-lj zakrknjene 'kriminalce, katerim se je posrečila — zlorabljajoč zaupanje ljudskih množi-c in partije-— zasesti vse ključne ini vodilne ipolož-a-je v L. R. Češkoslovaški, ki so- jih skušali seveda izkoristiti za uresničitev širokopoteznega -načrta zahodnih imperialistov, to- je ponovne vzpostavitve kapitalističnega režima in- vključitve Češkoslovaške v imperialistični' vojni bl'cik. Na zatožno- klop so bili postavljeni: Rudolf Slanski, bivši generalni sekretar KP Češkoslovaške, Betirich Geitii-n-de.r, bivši načelnik odseka za zveze z inozemstvom, v sekretariatu CK KP CS-R, Ludviki Frejka, bivši -načelnik oddelka za ljudsko gospodarstvo pri kabinetu predsednika republike, Jožef Frank, bivši namestnik generalne g a sekretarja- KP C SR, Vladimir Klement is, bivši zunanji minister, Bedrich Rei-ciin, bivši namestnik -ministra narodne obrambe, Karl Schwab, bivši namestnik ministra -nacionalne -varnosti. Artur -London, -bivši namestnik zunanjega ministra, Vavro Hajdu, bivši' -namestnik zunanjega ministra, Evgen Loebl. bivši namestnik ministra zunanje trgovine, Rudolf Marg-o-lius, bivši namestnik ministra zunanje trgovine, Otto Fischi, bivši namestnik finančnega ministra, Otto Sling. -bivši sekretar okrožnega komiteja KP CSR v Brnu, Andre Simone, bivši urednik glasila: KP CSR «Rude Pravo». Obtožnica -navaja, da gre za buržoazno - -nacionalistične izdajalce, sovražnike češkoslovaškega ljudstva, ljudskega režima in socializma ter trockistično - titovske in cionisti- PROCES PROTI AGENTOM IMPERIALIZMA V PRAGI VOHUN IN IZDAJALEC SLANSKY je hotel postati češkoslovaški Tito čn-e izdajalce, ki so- se- postavili v -službo ameriških imperialistov. Pod vodstvom zahodnih vohunskih organizacij so ustvarili zarotniški center, izpodkopavali režim ljudske demokracije, zavirali gradnjo socializma, povzročali škodo ljudskemu gospodarstvu, slabili enotno-st češkoslovaškega ljudstva i-n obrambno -sposobnost republike. Delali so na tern, da razbijejo trdno- zavezništvo im prijateljstvo- s SZ, likvidirajo ljudsko demokratično urediteiv ini vzpostavijo kapitalizem, vključijo republiko v imperialistični t.a-bor ter ■l-ikvidliraj-o njeno neodvisnost. K-o- je -bil februarja 1948. leta likvidiram poskušam kontrarevolucionarni državni u-dar, so dali ameriški- imperialisti nalog svojim češkoslovaškim agentom, -naj uničijo- ljudsko republika s- po-m-očj-o ,protirevolucionarne zarote v notranjosti KP in umorom voditelja Klementa- Gcittwalda. Angio - ameriške vohunske agenture v CSR -so uporabljale kot išpijoine svoje veleposlanike, vojaške atašeje, dopisnike, kulturne in trgovske predstavnike. Američani pa so u-poraibijali za te posle podrejeno titovsko i-n izraelsko agenturo. Tako- je dajali n. pr. Kle-mentis dragocene tajne informacije titovskemu špijo-nu in bivšemu veleposlaniku v Pragi Dark-u Cerneju. Geminder pa je dajal slične informacije titovskemu špijonu im predstavniku titovske partije Novoselu. 1 M S»I k 1 M i Ljudstvo je zalotilo zločince pri dejanju Siamski, K-lemen-tis, Geminder ilm drugi -s-o- postavljali- v zahodnih državah na- visoke di. ploma-tske položaje zakrknjene sovražnike češkoslovaškega ljudstva. Sledm-ji so dajali šipijomske informacije imperialistom iter širili -sovražne klevete in pošiljali agente in morilce na ozemlje L. R. Češkoslovaške. Da bi povezali Češkoslovaško z zahodom, so se zarotniki posluževali predvsem zunanje trgovine. Obtoženi Loebl' je dal v tem. pogledu značilno izpovedi: «S pomočjo po-ve- zumanje trgovine tako zati gospodarsko življenje z zahodom, da bi bilo v celoti odvisno od kapitalističnih držav im (postalo igračka v rokah z ah oidn ih imperiai istov. » Klemenitis je po-sta-v.il -slovaški separatizem in 'buržoazni nacionalizem v službo- imperializma ter s tem -postavil pripravno orodje za titovsko kliko, ki je hujskala dežele ljudske demokracije na medsebojno sovraštvo. S sabotiranjem pogajanj z Madžari .im Poljaki glede narodnostnih manjšin je av-e-sto izvajal direktive, ki so mu jih dajali titovci. Zarotniki' so skušali sabotirati organiziranje armade, da bi postala nezmožna braniti neodvisnost do-movine, polastili so se tudi vodstva aparata državne varnosti in -s tem preprečevali razkrinkovamja njihovih zvez ter omogočali širjenje vohunskih .imperialističnih mrež. Branili -so in podpirali cionii-s.tično zarotniško d-el-ovanje, ki je ibi-la -oporna it-očka; ameriškega imperializma v borbi proti SlZ in 'deželam -ljudske- demokracije. Imperialisti -so polagali izredno važnost strmoglavljenju -ljudskega režima, ker bi s tem uresničili svoje vojne načrte. Zara-di tega so poverili važno poslanstvo Connyu Zi-liacusu. članu angleškega parlamenta, ki je 'istočasno prekaljen agent angleške vohunske službe «Intelligence Service». Sllan-ski je priznal, da so imeli imperialisti- v -načrtu vključiti CSR ko.t močno gospodarsko državo v njihove priprave za' vojno ter -jo spremeniti rv oporišče za napad proti -SZ. V .te pri-prave so vključili tudi titovsko kliko. -Slanski se je o tem razgovarja-I tudi' s Pija-do, kateremu je zagotovil, da bo izvajal isto linija kot Tito. Po odkritju zarote im aretacij i- večine zarotnikov so skušali Amerikanci organizirati beg svojega- glavnega a-gent'a Siamskega in sicer potom vohunskega centra, v Frankfurtu na- Majni in s-o v ta namen začeli oddajati po radiu «svobodna Evro-pa» tajno ges-lo. Budnost organov državne varnosti pa je pravočasno preprečila uresničitev tega poslednjega imperialističnega -poskusa. Slanski je na procesu popolnoma -priznal svojo krivdo ter izjavil, da se je težko pregrešil proti interesom češkoslovaškega ljudstva. Priz nal je, da je kot vodilni funkcionar KP zlorabljal veliko zaupanje partije i-n ljudstva ter s svojim sovražnim delovanjem ogrožal vise pridobitve, ki so -bile dosežene po vojni. Kot sovražnik v KP in ljudskem režimu -je organizira] pr-Oitidlržavni -center in bi dolgo vrsto let njegov ivodja. V tem centru je zbirali' razne 'kapitalistične in Sovražne elemente, med temi: r razne agente vohunskih -služb Fra-ncije, Anglije in posebno Amerike. T-o -delovanje je imelo -kot cilj likvidirati ljudsko republiko iti vzpostaviti kapitalizem. S-lanski ie tudi priznal, da je kriv smrti heroja Jana S v erme, enega izmed voditeljev KP CSR. Zagotovil .si' je sodelovanje titovske klike, ki ie bilo zelo učinkovito, bodisi na političnem, gospodarskem kakor tudi n,a področju vcjiske in varnostne službe, kar je služilo interesom' zahodnih imperialistov. Priznal je, da so hoteli vzpostaviti kapitalizem postopoma in sicer po Titovem vzorcu, ker bi tako najlažje varali ljudstvo. Kot star a-g-emt buržoaizije in sovražnik ljudske republike je organiziral zarotniški center, ki je vršil išpijonažo za imperialiste in na vse načine preprečeval gradnjo socializma, kar je prizadelo neizmerno materialno i-n politično- škodo ljudski republiki. Svoje sovražno delovanje je izvajal s ciljem, da se z umorom Klementa Gott-wal'da polasti o-blasti. Slanski je docela odkrito priznal, da je hotel postati češkoslovaški Tito. (Nadaljuje se) Slovensko-hrvatska prosvetna zveza nas je te dni prijetno presenetila z novo hvalevredno pobudo, ki bo nedvomno zelo razveselila vse zamejske Slovence in o kateri je naš list že v zadnji številki na kratko obvestil našo javnost. Zq leto 1953. je namreč izdala «Ljudski koledar», katerega bogata vsebina bo nedvomno vzbudila zanimanje vsakega Slovenca na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, kamor je v prvi vrsti namenjen. že ovojna stran, ki predstavlja tržaško Slovenko v narodni noši na obali pri Devinu ter goloba, znanilca miru, izdelana v lepem štiribarvnem tisku, pritegne na prvi pogled zanimanje in simpatije bralca. Ko pa listaš po tem «Ljudskem koledarju», te stran za stranjo bolj privlači s svojo pestro vsebino in zanimivimi slikami. Ze koledarski del kaže vso ve. liko skrb, ki jo je uredniški odbor posvetil svojemu delu. Glave mesecev so opremljene z umetniškimi slikami slikarja Avgusta Černigoja, ki predstavljajo delo slovenskega delovnega ljudstva na Tržaškem, Goriškem, Benečiji, Kanalski dolini in na Koroškem. Vsak mesec nadalje ima vremenski pregovor iz raznih predelov slovenske zemlje ter ljudske reke, poleg običajnih astronomskih podatkov. Za naše kmete in živinorejce bo zelo dobrodošel pregled vseh živinskih in tržnih sejmov v coni A, na Goriškem, Koroškem in Furlaniji. Ta del dopolnjujejo zgodovinski dnevi najvažnejših političnih in kulturnih dogodkov, ki zanimajo Slovence. V drugem delu «Ljudskega koledarja, ki pričenja s Prešernovo «Zdravljico», se nizajo drug za drugim zanimivi članki, ki obravnavajo gospodarska, kulturna, narodopisna, poljudnoznanstvena in politična vprašanja in ki bodo brez dvoma vzbudili zanimanje med najširšimi plastmi slovenskega ljudstva. Poleg tehtnih člankov o obrambi narodnih pravic, o borbi za mir v svetu ter o zgodovini barantanja za Tržaško ozemlje je še prav posebno zanimiv članek o Koroški, v katerem koroški rojak Andrej Haderlap na podlagi dejstev in dokumentov dokaže, kako je Tito prodal koroške Slovence in njihove narodne pravice. Nadvse poučen je članek o nastanku in razvoju delavskega gibanja v Trstu od prvih začetkov pred TO leti do prve svetovne vojne. Goriški Slovenci bodo z zanimanjem čitali članek, ki obravnava njihove gospodarske in socialne prilike ter podaja pregled obdelane zemlje ter stanje živine v goriški pokrajini. Med posebne zanimivosti spada zelo izčrpen članek o nabrežin-skih kamnolomih, ki je nedvomno do danes eden najbolj izčrpnih prispevkov o tej, nekdaj cvetoči industriji ter o ramerah, v katerih so živeli in se borili naši kamnolomci in kamnoseki. Zelo Lepa knjiga je zvesta prijateljica ! tehten je dalje članek o razvoju tržaškega prometa od proglasitve Trsta za svobodno luko pred 240 leti do današnjih dni. Zanimiv in poučen je prispevek o Beneški Sloveniji, katerega je v benečan-skem narečju napisal Jože Truš-njak. Slede članki o nenehnem gospodarskem napredku v Sovjetski zvezi, o velikem napredku v ljudskih demokracijah o naraščajočem odporu proti Titovemu fašističnemu režimu v Jugoslaviji. Tržaške poljedelce in živinorejce bo posebno zanimal članek o stanju kmetijstva v coni A z najnovejšimi statističnimi podatki. Politične članke dopolnjujeta dva prispevka iz časa NOB iz katerih jasno izhaja izdajalsko početje titovskih agentov v Trstu proti osvobodilnemu gibanju. Kulturno-literarni del obsega članke o delovanju SHPZ in prosvetnih društev, Ljudskega odra in pionirskih dramskih skupin, članek priznanega komponista Zafreda o glasbi, članki o umetnosti ter številni literarni prispevki, med njimi Prežihovega «Dobro jutro», Mrzelova «Plantaža», Košutove «Črna skala», Cesarjeve «Na veke prklet» itd. Posebno številni in dobrodošli so folklorni prispevki iz tržaške o-kolice, Križa, Barkovelj, Boljun-ca, Ricmanj in drugod, ki doslej večinoma niso bili nikjer objavljeni, kar zlasti dviga njihovo pomembnost tudi v znanstvene namene narodopisja. Končno najdete v «Ljudskem koledarju» celo vrsto poljudnoznanstvenih člankov o nastanku življenja, o atomski energiji, o novih teorijah glede nastanka Zemlje in planetov, zelo zanimive rubrike, kot so «Otroški kotiček», «Zena in dom», «Naše zdravje» ter za dodatek važni naslovi v Trstu, Gorici in Celovcu. «Ljudski koledar», ki obsega 208 strani, je poleg tega opremljen s stotinami zanimivih slik naših krajev, običajev, kulturnega in gospodarskega delovanja, umetniških slik ter risb, ki lepo dopolnjujejo izredno zanimivo in poljudno pisano vsebino. Prosvetni zvezi moramo ob izidu njene prve knjige samo čestitati, vsem Slovencem pa priporočamo, da si ga nabavijo in z njim obogate svoje znanje. Življenje v deželah socializma KRAKOV 1922 IN 1952 Iz nekega -poročila i:z -leta 1922. je razvidno, da j-e od oktobra 1921 do januarja 1922 uživalo študijsko podporo na rudarski akademiji v Krakovu le 9 visokOBolcev in lepo prizadevanju rektorja- .se je to število povišalo na 20. Ista akademija, ki se danes imenuje «Rudarska in -kovinarska akademija» ima- 7 fakultet in ne 2 ko-t 1922, 3159 študentov, med katerimi 500 študentk. Od teh je 85 o-ds-t. 'delavskih in kmečkih si-noiv. 1952 se bo diplomiralo 554 študentov proti 66 iz leta 1938. Število študijski podpor se je povišalo na 2693. V študentskih domovih biva 1690 študentov. NOVA JEKLARNA NA POLJSKEM V teku so dela za izgradijo temeljev -največje poljske livarne najboljšega- jekla. Izgradnja te velikanske jeklarne bo zahtevala- 200.000 kub. metrov betona in okrog 40 milijonov opek. NOVA STANOVANJA NA POLJSKEM D-o konca 1-952 bodo na Poljskem izročili ljudem 118.000 novih stanovanjskih prostorov. Poleg tega bodo v istem času po-pol-n-oma obnovili drugih 600.000 stanovanjskih prostorov. V prej zanemarjenih o-kraji-h bodo položili cevi in instalacije za plin in elektriko. V -teku šestletnega načrta bo poljsko ljudstvo prejelo 723.000 novih -stanovanjskih prostorov. IZPOLNITEV NAČRTA NA MADŽARSKEM V primeri s III. tromesečjem 1951 je bil ,načrt madžarske industrije za III. tromesečje 1952 izpolnjen takole: za premog 129 od st., elektriko 120, jeklo 112,7; lito železo 126,2: valjano jeklo 120.5; stružnice 124,7; transportne železn-ške vagone 128; -tovorne avtomobile 145; olje za -stroje in motorje 128.9; -gume za tovorne avtomobile 147,6; opeke 124,2; radijske apa-rate 145,5; šivalne stroje 118.5; volneno blago 103,9; -svilo 103,9; 'lan -in konopljo 107,4; obutev 110,3; -moko 105,4; meso, slanino in sadje 151,1; slaščice 128,4; cigarete 117,2; apno- 118,2; motorje 122.4; cement 111; kolesa 120.9. KULTURA NOVE KITAJSKE Na Kitajskem je sedaj 776 dnevnikov z naklado 7 milijonov izvodov. Na koncu 1951 je v vzhodni Kitajski na vsakih 101 prebivalca priše-l en izvod časopisa, -danes pa prihaja- en izvod na vsakih 81 prebivalca. Sedaj je 15 radio-oddajnih postaj. N-oive radijske -posta-je -so is e postavile predvsem tam, kjer še ni -nobenega časopisa. 11 pa TAM. SLOVENCE HOČEJO ZATAJITI — V «Primorskem dnevniku» z dne 10. t. m. beremo v članku o goričkih volitvah zelo značilno «ugotovitev», do katere so prišli gorički titovci. «Slovenski volivci bodo glasovali samo v gorički občini» - piše «Primorski». Vsak trezen človek, ki le malo pozna Goriško, mora kar ostrmeti. S tem bi hoteli titovci torej povedati, da so Slovenci samo v gorički občini. Kaj pa družine v Ronkah, Tržiču, Pleši-vem, Mirniku in Skrilju, ki pošiljajo svoje otroke v tamkajšnje slovenske šole? Kakšne narodnosti naj bi bile te družine? Ali so morda Culukafri in Arabci? Kaj nimajo v drugih občinah, kjer bodo jutri volitve prav res niti enega Slovenca? To se vidi, kako pozna pisunček navedenega članka etnično stanje na Goriškem. Pa pravijo, da je DFS «slovenska lista» in «Primorski dnevnik» edino slovensko glasilo. Res čedna druščina, ki hoče kar čez noč zatajiti vse Slovence, ki bivajo izven goričke občine, in teh ni malo. Prava kravja kupčija, sicer v manjšem obsegu, ker sta za večje poklicana Tito in De Ga-speri. Morda pa hočejo titovci na ta način skriti svojo umazano kupčijo, ki so jo sklenili z demokristjani. Za Dolenje so se namreč lepo sporazumeli in prepustili prosto pot tistim, ki so znani kot najbolj zakrknjeni sovražniki Slovencev. Tako se torej goriški titovci »potegujejo» za Slovence. Vsak član partije si mora šteti v čast, da ima na partijski izkaznici za 1953. leto tudi znamko podpornega člana. Na vsako partijsko izkaznico. na prvo mesto znamko podpornega člana. CE MANJKA CENZURA — Uspela protestna stavka proti titovskim volitvam v coni B je očividno popolnoma zmešala skisane možgane vseh titovskih mazačev papirja, bodisi v uredništvu «Primorskega», kakor tudi «Corriere di Trieste». V «Primorskem» beremo n. pr. naslednje:... Le pri Acegat t. j. pri tramvajskem, filobusnem in drugem prometu se je seveda delo ustavilo...» «Corriere» pa pravi «Il servizio autofilotranviario è proseguito senza interruzioni». Ne smemo pozabiti, da sta «Corriere» in «Primorski» čistokrvna titovska dvojčka in kljub temu ga je eden pošteno polomil, ker je pač hotel doseči rekord v laganju. Slovenski «Piccolo» je bil vsaj bolj objektiven. Take časnikarske «nezgode» se lahko pripetijo, če manjka vrhovna cenzura. Drugič naj bi se o takih rečeh nekoliko boljše pomenili, saj sta vendar obe uredništvi v istem nadstropju. HUJSI OD FAŠISTOV. «Piccolo» z dne 30. nov. se je v nekem «dopisu» iz Stivano obregnil ob priseljence, ki so morali zbežati iz cone B in so jih svojčas nastanili v znanem ribiškem naselju. Tako piše, da je neki «Stivančan» (ki je bit prav gotovo zagrizen tl-tovec) odgovoril dvema ezuloma: «Tukaj so bili fašisti, Nemci, ustaši, četniki, Novozelandci, a jaz sem ostal na svojem domu. Tako bi bili storili tudi vi...» Titovski pridigar Pa je najbrž pozabil, da so bili fašisti, četniki, ustaši in Nemci tudi v coni B, kjer so takrat živeli današnji izseljenci, ki so takrat tudi ostali na svojem domu. Izselili so se šele, ko so prišli titofašisti, kar pomeni, da so slednji slabši od vse o-stale golazni. In če bi «Stivančan» živel v coni B in preizkusil vse, kar so morali prestati ti ribiči, bi jo prav gotovo že davno odkuril. Pretekli petek so pričeli graditi v Dolini nov zvonik pri tamkajšnji župni cerkvi. Zvonik bo visok 34.70 m in bo stal 7.530.000 lir.. Na zvoniku bo. občina na lastne stroške postavila veliko električno uro, ki bo stala okrog 500.000 lir. Gradnjo je /prevzelo podjetje 'Vinka Glavine iz Bol j unča. Predvideva se, da bodo dela zavržena prihodnjega junija. Novi zvonik bo enak onemu, ki je stari na istem mestu, predno. se je zrušili, poitem ko je strela udarila vanj. V zvezi z novim zvonikom se je mnogo govorilo. Klerikalci so že za časa volilne kampanje govorili, da je treba storiti vse, da bi ne bil izvoljen komunist za župana; kajti v tem primeru ne bodo gradili novega zvonika. Tov. Lovriha pa je dejal, da bo zvonik zgrajen za časa njegovega županovanja. In to se bo tudi zgodilo. «Katoliški glas» je pred nedavnim napisal nekaj hvalnic VTJ, ki bo gradnjo finansirala. Mi pa k temu pripominjamo samo to, da, če VU kaj finansira, ne deta s tem nič drugega nego opravlja svojo dolžnost. Prepričani smo, da ,b,ii mi, če bi si sami sebi vladali, prav taka in verjetno še mnogo laže zgradili še marsikaj drugega in ne samo zvonik. Zato je vsako poveličevanje neke «velikodušnosti» vojaških okupacijskih oblasti povsem nesmiselno in naravnost smešno. '//////////s////////////////////.-///'///////////////////////////////. DELO IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ZARADI DVOJEZIČNIH NAPISOV GLAVNO KRIVDO ZA NABREZINSKE dogodke nosijo okupacijske oblasti Conski predsednik je imenoval komisarja za odstranitev dvojezičnih napisov - V zadnjem trenutku je dobil dr. Vuxani druga navodila - Pripombe tov. Slavca - Resolucija je bila enoglasno odobrena - Kaj so zamolčali titovci Protestna resolucija Občinski svet občine Devin-Nabrežina je na izredni seji od 11. 12. 1952. ponovno razprav Ijal o zahtevi predsednika področja, naj se v naši občini odstranijo dlvojezični napisi in sklenil: 1. vztrajati odločno na svojem stališču, izraženem v soglasno sprejeti resoluciji dne 2. 12. 1952, s katero je naš občinski svet ogorčeno odklonil izpolnitev protizakonite zahteve predsednika cone: 2. krepko protestirati pri Z VU zoper ponovno izzivalno dejanje narodne nestrpnosti in sovražnosti, ki ga je zagrešil predsednik področja s tem da je protipravno imenoval posebnega komisarja z nalogo, da odstrani slovenske napise na stroške naših vaščanov. Vse to je zbudilo nov val ogorčenja in odpora ne samo v naši občini, temveč v miljski; dolinski, repentabrski in zgoniški, kar je prišlo do izraza v sklepih tankajšnjih ljudskih zastopstev. Ponovno izzivanje utegne ogrožati celo javni red v deželi; 3. opozoriti Z VU na neobhodno nujnost, da uskladi svojo zakonodajo z voljo slovenskega ljudstva in znatnim delom italijanskega, ki je v skupni borbi z zavezniki prelivalo kri zato, da bi z zmago zavezniškega orožja zmagala enakopravnost in pravičnost tudi v naših krajih; opozoriti nadalje, da so jezikovne in narodnostne pravice slovenskega prebivalstva izrecno priznane in zaščitene v mirovni pogodbi, katero so ZVU in njej podrejeni organi dolžni spoštovati in izvajati; 4. opomniti ZVU, da je že z razglasom št. 6. od 18. avgusta \1945 prevzela nase dolžnost, da ■bo tudi formalno razveljavila pri nas vse fašistične zakone, izdane 'j škodo Slovencev in je s številnimi dejanji dokazala, da jih ona sama ne smatra več za obvezne, ter jo opomniti naj uskladi ukaz 183 z določbami mirovne pogodbe. , Naprošamo torej ZVU naj končno izpolni svojo obljubo in ■obvezo ter, upoštevajoč tudi določbe mirovne pogodbe, uresniči ■jezikovno enakopravnost med ■Slovenci in Italijani na področju pod njeno upravo. Potek izredne seje Demokris.tj a-ns-ki conski predsednik dr. Palutan je v zadnjih d>neh še bdi j zaostril že itak napeto zadevo o dvojezičnih napisih v nabrežinski občini. Ker se je občinskil »vet povsem, upravičeno zoperstavil njegovi nečuveni zahtevi za odstranitev napisov, je c eniški predsednik imenoval posebnega komisarja z nalogo, da poskrbi' za, odstranitev na-'piisov na stroške nsibrežinske občine. Zadnje dejanje conskega- predsedstva, ki se sicer v zadnjem trenutku ni' docela 'izvedlo in to iz neznanih razlogov, je zelo, ogorčilo vise prebivalstvo- občine. Zato je ožji odbor smatral za potrebno, da skliče izredno sejo občinskega sveta, ki je bila v četrtek popoldne. Na 'seji je župan g. Terčon podrobno- poročal o razvoju dogodkov. -Pripomnil je, da s-o bile postavljene že pred nekaj 'leti slične dvojezične table po vse-h notranjih vaseh. Dejstvo je, da so se takrat oblasti sicer v začetku -nekoliko upirale, vendar pa ni prišlo do nadaljnjih posledic in napisi so še danes na svojem mestu. Zadn-ji napisi so torej le dopolnitev začetega dela. Zupan je preči-tal tudi pi-s-mo solidarnosti slovenskih županov i-n miljs-ke-gai -občinskega odbora ter izrekel zahvalo tudi v imenu obč. .sveta, Seznanil je svetovalce z zadnjim naravnost sovražnim korakom conskega -predsednika, ki je imenoval dr. Vuxanija za posebnega komisarja- z. -nalogo, da- o-dstrani ta-ble. Slednji, ki je bil že na -licu mes-ta, pa je prejel v zadnjem trenutku novo navodilo, -naj začasno pusti table na svojem mestu Dr. Škrk je po govoru župa^ na predložil protestno resolucijo, sestavljeno v -dokaj milem tonu, -ki zveni kot nekaka obramba ter -se istočasno skrbimo izogiblje, da- bi postavila 'VU povsem odkrito pred odgovornost za -nastali pdložaj. Naš svetovalec tov. S-kilk je iznesel glede resolucije svoje pripombe in predlagal popravke, ki so bili v komisiji za končno sestavo resolucije sprejeti. Obenem je predlagal, naj -bi -se -Vložil rekurz proti nezakonitim ukrepom conskega predsedstva. Poudaril je, da -se je treba sklicevati še .posebno na mirovno pogodbo, ki -mo-ra veljati tudi za VU kot 'zakon. V daljših dogovorih so se svetovalci po edinih slku-pin -strilnj.ali s protestom in potrdili' stališče, ki ga je zavzel ob. s vet že pri prven Pal ut a--novem pr c-tii-d em-olkr a t ičn em in za Slovence žalji-vem ukazu. Tov. Slavec je še posebej ■cimenil, da ,se ne sme prezreti -solidarnost in odobravanje demokratičnih občanov italijanske nar-odno-sti, ki, se docela strinjajo s stališčem občinskega sveta. Ta solidarnost je prišla do izraiza tudi' i-zven občine. -Predlagal je, naj ,se naslovi posebna spomenica odboru za človečanske -pravice pri OZN in to- s pristankom občin, -ki »o izrazile svojo solidarnost. Nedvomno hi taka akcija pripomogla :kj zadušitvi vsakega nadaljnjega poskusa zatiranja našega naroda, V zaključku seje je občinski svet enoglasno odobril resolucijo z nekaterimi- popravki, ki. jih je predlagal tov. Albin Škrk. Sprejet je bil tudi predj log za sestanek -zastopnikov petih obči-n, ki bodo- sestavili spomemi-co za OZN. Resolucija bo -odposlana gen. Wi-ntertonu s spremnim pismom, v 'katerem se obnavlja prošnja- za -razgovor. Pri -vsej zadevi je dokaj značilno dejstvo, da so se titovci skrbno izogibali go-vo^ riti o mirovni pogodbi, ukazu 183 VU -in ,s-o ds-re-dotočili vse napade na civilno oblast ter s 'tem samo zakrili glavno -odgovornost za današnje sta-nje, ki 'jo nosi prav okupacijska o-blalst. Dogodek z dvojezičnimi napisi je pač ena izmed -posledic okupacije in načrtnega -kršenja mirovne pogodbe, za kar nosi glavno krii-vdo VU. •Titofašisti pa ,so s -svojim pe-tolizništvom njeni sokrivci. Obč. seja v Miljah Poročilo o poslovanju občinskih prevozov Na občinski seji. ki je bilia v sredo zvečer v Miljah, je podal župan tov. Pacco- daljše poročilo o poslovanju občinskega prevozni škeg-a podjetja A,C.N,A. Obrazložil je ves potek in ustanovitev filo-busne proge Trst — Milje ter v zvezi s tern razčlenil in prikazal današnje stanje podjetja AON A. Med tržaškim in miljskim -občinskim svetom o-bstajajo odnosi preko mešane paritetične komisije, v kateri so predstavniki tržaške -občine, A-CEiGAT a ter miljske občine in občinskega podjetja A.C.N.A. Zaradi- pozne ure in o,bšimosti -problema, o katerem je poročali župan, so odložili diskusijo za prihodnjo sejo, ki bo v -sredo ob 19.30. V začetku seje je svetovalec Robba predložil resolucijo, s predlogom za ustanovitev posebne komisije, ki naj bi preučila pe-reči problem brezposel. n-osti. Po raznih pripombah drugih svetovalcev, je bila resolucija- soglasno sprejeta, razen seveda tito-vca Va-tte, ki se je vzdržal glasovanja v zelo piškavim izgovorom glede nekaterih besed, ki jih je hotel spremeniti. S svojo vo-tlo- demagogijo- je dal ti-tovec Vatta najboljše spričevalo o titovski «doslednosti» pri' obrambi koristi delovnega ljudstva. Jutri, v nedeljo m. ob 8.30 bo v 14. t. kinu "Massimo’ ZBOROVANJE delovne in šolske mladine Po poročilu o temi: «Za pravico do dela, učenja in boljših življenjskih pogojev» bo sledila prosta diskusija. MLADINCI IN MLA. DINKE, DELAVCI IN DIJAKI, UDELEŽITE SE ZBOROVANJA POLNOŠTEVILNO! Dopis iz Saleža Iz Saleža smo v zadnjem trenutku prejeli zelo zanimiv in dolg 'dopis, ki pa- ga bc-m-o zaradi po-manjikanja prostora ob. javili' v svoji prihodnji številki. Naj nam dopisnik P. J. za tokrat oprosti, KONKRETNA SOLIDARNOST S PREBIVALSTVOM CONE B Tržaško ljudstvo je s stavko protestiralo proti titovskim volitvam Za teden ---dni---- Sobota, 13 - Lucija Nedelja, 14. — Dušan Ponedeljek, 15. — Kristina Torek, 16. — Evzebij Sreda, 17. — Lazar (ščip) Četrtek, 18 — Gracijan Petek, 19. — Fausta ZGODOVINSKI DNEVI: 15. 1941 so bili ustreljeni ns openskem strelišču antifašistični borci Pinko Tomažič, j Simon Kos, Ivan Ivančič, Ivan Vadnal in Vilko Bobek. 16. 1770 se je rodil Ludvik Beet- hoven, veliki skladatelj klasične glasbe. 18. 1869 je umrl v Kranju slovenski pesnik Simon Jenko. \ C TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Domači motivi * 19. Pogovor z ženo - 22.18 Glas-1 ba iz revij. NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja - 11.30 Oddaja za najmlajše ■ i2.15 Od melodije do melodije • | 13. Glasba po željah - 18.10 Parada evropskih godb - 19 IZ filmskega sveta - 20. Slovenski motivi - 21.30 Izbrana lirika • 22. Donižetti: «Lucia di L amer* moor», 1. dejanje. PONEDELJEK: 19. Mamica pripoveduje - 20. Koncert sopranistke Otte Ondine - 21. Književnost m umetnost - 22. Donižetti: «Lucia di Lamermoor», 2. dejanje. TOREK: 13. Glasba po željah -18.15 Stravinski: Simfonija v 3 stavk. - 19. Kraji in ljudje ' -19.30. Angleščina po radiu - 21 Dramatizirana povest - 22. Doni-zetti: «Lucia di Lamermoor», 3. dejanje. SREDA: 18.15 Koncert sopranistke Vide Jagodic - 19. Zdravniški vedež - 20.30 Sola in vzgoja - 21.30 Vokalni kvartet - 22, Beethoven; Simfonija št. 2. ČETRTEK: 13. Slovenski moti- ‘agal N/ h Nat z d’ okaz ka i Velj; ih p ilidje la >nov «j L »olici bojne U, k izičn- Tržaški občinski svet izglasoval enotno protestno resolucijo - Potek splošne stavke - Tiskovna konferenca Intervencije tov. Bernetičeve na konferenci in Gombača v obč. svetu - Torkova seja mestnega sveta 21. DECEMBER SE BLIŽA POHITIMO Z DELOM za obnavljanje izkaznic Se dober teden na» loči od 21. decembra, 73. rojstnega dneva tov. Stalina, t. j. od dneva, ki ga je naša Partija postavila za cilj za stoodstotno obnovitev članskih izkaznic. Položaj, v, katerem se nahajamo, je zadovolji-v in kaže, da bo omenjeni cilj dosežen. Sekcije ini celice Ise že pripravljajo na dostojne proslave ob priliki- razdeljevanja izkaznic. Te proslave bodo imele javen značaj i-n -bodo letos posebno svečane. To bo zlasti velik praznik za nove člane, ki- soi le-tos -stopili v vr-ste partije. Prav tako pa bo to -velik praiznik za -stare člane partije. V tednu, ki -nas loči od cilja utegnejo vse sekcije in celice dokončati svoje d-elo. Zlasti tiste -sekcije in celice, ki so v zastoju, naj v tem tednu pobite in se -tako ča-stno u-vrstijo med sekcije in celice, ki so že pred- časom izpol-niile svojo ča-stno obljubo. Doslej so izvršile obljubo naslednje sekcije: Prosek-Kon-to. vel, Zgonik, Sv. Ivan, Bar.k-o-vJje, S.v. Alojz i-n Nabrežma-center. V tej kampanji pa so se naj-bolj odlikovale z delom naslednje sekcije: Magdalena, Tomažič, Sv. Jakob, Opčine in Sv. Marko. Naslednjim sekcijam manjka- prav malo za stoodstotno- dosego cilja .pred določenim rokom,: Skoljet, Barriera, Tomažič. Sv; Jakob, Pon-čana, Magdalena, Skedenj, Sv. Ana, Kolo-nkovec, Podlonjer, Sv. Križ, Dolina, Božiči, Hrvatini, Campare in Skofij-e. Na -repu pa se nahajajo naslednje sekcije, ki ,pa vseeno imajo vse izglede za to, da pravočasno dosežejo določen cilj: Sv. Vid, Curi-el, Greta, Sempolaj, Milje i.n Zavije. Pridobivanje novih članov za Komunistično partijo je dolžnost vseh članov partije, je častna naloga- za vsakogar. Zato tovariši, -pridno na delo za ■to, da pridobimo' za partijo čimv-eč .novih Slanov, čim-več .novih -borcev za mi>r. svobodo in neodvisnost! Tudi ZKM je ti,k pred zaključkom -svoje kam-panje. V tretjem tednu tekmovanja so prehodno zastavico prejeli mladinci Sv. Marka, ki so pred časom prej-elii- želvo in so -sedaj dosegli 158 odst. rezultat, ker so v ZKM rekrutirail-i 32 novih članov .-Mladinci Pcd-lo-njerja pa- so morali s-topiti na drugo mesto. Na častnem -mestu so bili ta teden mladinci VOM, Pečarja, Rocola, -Sv. Iva. na. Lcnjerja, Arzenala, Velikega Repna, Za-velj, Doline, Sv. Jakoba in drugi. Mladinc-i Sv. Ane, ki- soi -imeli želvo, so- jo predali mladincem- S-v. Vida, ki se morajo nekoliko zdramiti, a k o nočejo -resno za-o-stati. Drugi mladinci niso na dnevnem redu, -ker niso pravočasno dostavili vpisovalnih pol Do sedaj je bilo rekrutiranih 140 -novih mladincev. 21. -december, 73. rojstni dan tov. Stalina se približuje z naglimi koraki. Zato na-j -mladinci pobite .s svojim delom, da ga -bodo pravočasno opravili. Tržaško prebivalstvo je nudilo ob priliki tragične volilne burke v coni B konkreten in neizpodbiten dokaz svoje solidarnosti z nesrečnim prebivalstvom onstran demarkacijske črte, ki se je moralo- proti s-vo. ji volji priilaigo-di-ti tej ostudni ti-tofašistični komediji. Splošna polurna protestna stavka, ki je bila v soboto- zjutraj v coni A. zveni pred -svetovno javnostjo kot obsodba fašističnega režima terorja in ustrahovanja ter njegove volilne burke, ki ne more imeti pred svetovno- javnostjo nobene veljave, ker ne odraža pravega -mišljenja in čus-tev tamkajšnjega prebi-vaL stva. Dokaz -solidarnosti je tudi enotna protestna resolucija, ki je bila izglasovana na petkovi seji tržaškega občinskega sveta, za katero so dali pobudo komunistični- .svetovalci tei na ta način zdramili tudi stranke večine za konkretno akcijo v zaščito prebivalcev cone B, ki so se ji izognili tito-pendentisti in predstavnik SDZ dr. Agneletto. da o titofašistu dr. Deklevi niti -ne govorimo. Predzadnja občinska seja, ki je bila v petek prejšnjega tedna, je bila posvečena skoro izključno problemu titovskih volitev v coni- B, razen preslavnih nagovorov v počastitev spomina Benedetta Croce, V. Emanuela Orlanda, Vercel-'lija ter zaslužnega občinskega funkcionarja Giulija Bartolija. Naši svetovalci so se- pridružili počastitvi vseh navedenih osebnosti, ki so pred kratkim um,rie in pustile s tem vrzel na polju znanosti, filozofije, kulture in politike. Cim pa je župan Bartoli začel proslavljati- spomin bivše italijanske kra. ljice, so komunisti ogorčeno zapustili dvorano. Obotavljajoč so jim sledili titoipenden-tisti, dr. Agneletto i-n dr. Dekleva. Ob povratku -v dvo-rano je tov. Pogassi ožigosal očividno politično špekulacijo župana. Tov. Weissova je nato predlagala naj se pošlje brzojavka pristanka tržaškega občinskega sveta preslavni svečanosti, ki bo- v nedeljo v Brindisi za počastitev spomina antifašističnega -borea Vincenza Gigante, kateri je padel v Trstu novembra 1944. leta. Zupan je sporočil naši svetovalki, da je o-bčina že poskrbela v tem smislu. Petkova seja TOVARIŠI! Redno plačevanje mesečne članarine je bistveno delo za izboljšanje naše organizacije. Zaradi tega poskrbite, da bodo poravnani vsi eventuelni zastanki še pred zaključkom tega leta. Občins-ki svet je vzel nato v pretres protestno resolucijo proti volitvam v coni B, kr je bila- -sestavljena v sporazumu med komunisti, .socialisti in strankami veči-ne. Resolucija izraža protest občinskega sveta, kc-t tolmača volje prebivalstva proti navedenim volitvam, ki jih je vsilila jugoslovanska vojaška -uprava s sistemi. kateri nasprotujejo vsakemu c-snovnemu načelu svobode in demokracije. Izvajajo se z namenom, da se potvarja rea-lnoi mišljenje prebivalstva cone B, ,ki je nera-zdručljivo navezana na- Trst. Ponovno izraža- svojo brezpogojno solidarnost s trpinčenim prebivalstvom come B, ki -mora prenašati titovski režim. Volilne izide je smatrati- za neveljavne, ker so le plod političnega pritiska in moralnega izsiljevanja, nikakor pa ne izraz svobodne volje ljudstva, Prvi- se je oglasil titopenden-tist Giampifccoli, ki se je hotel na vsak način izmuzniti iz zagate. Izjavil je, da se ne bo udeležil diskusije češ, da se mora občinski -svet ukvarjati s problemi upravnega značaja. Umih korakov jo je po-pihal iz dvorane in za, njim je capljal njego-v pajdaš Godini. Dr. A-gneletto je sicer izjavil, da nikakor ne namerava zagovarjati titovskega režima. Predno pa se protestira glede cone B. je treba končati s preganjanjem Slovencev v coni :A. Dr. Agneletto očividno pozablja, da so prav -komunisti vedno in- ob vsaki priliki kot prvi odločno nastopili proti vsakemu zapostavljanju -Slovencev, In dejstvo je. da to vprašanje ni- imelo v -tistem trenutku nobene zveze s titovskimi volitvami in protestno resolucijo. Ker -se je vzdržal gla-sovanja, je treba pač smatrati, da ni Ijo.tel zavzeti odkritega stališča proti titovskemu režimu in volilni burki. Kot običajno, si je moral ti-tofa-šist dr. Dekleva tudi to- Jetika žanje največ žrtev v vrstah delovne mladine Za jutrišnje zborovanje de^ lovne in šolske mladine, ki -bo v kinu «Massimo» je na dnevnem redu točka, «Za pravico do dela, učenja in boljših življenjskih pogojev». O teh problemih je mladina obširno raz. pravljala- v tovarnah, delavnicah, okrajih, va-seh, športnih krožkih, kjer so istočasno izvolili svoje delegate, ki bodo ponesli glas prizadetih na to en-otno mladinsko manifestacijo. Podatki, ki so prišli na dan -v- teku plodovitih diskusij, najboljše prikazujejo nečloveške življenjske pogoje naše mladine. 14-1 etni D. B., ki je bil zaposlen leto dni kot pekovski delavec in je prejemal za 12-urno dnevno -delo 2.500 tedenske plače, je danes brezposeln. Mladinka P. S. je sta-ra 1-6 let, zaposlena je že ,3 leta voza in prehrane v mestu. Ra- kot -šivilja ter prejema -tedensko 1.300 lir, toda še da-nes nima nobene pravi-ce do socialnega skrbstva. S. -C., ki ima 20 let je že petkrat menjal delodajalca in to ne po lastni volji, marveč zaradi odpusta. Toda še danes nima -svojega poklica in je končno tudi brezposeln. Najbolj izkoriščane pa so nedvomno mlade šivilje, ki morajo delati 10 do 12 ur dnev-no s povprečno tedensko plačo, ki ne doseže 1.500 lir. Nekaj časa jih obdržijo na delu, čim pa se usposobijo in -bi imele, pravico do napredovanja in poviška, jih delodajalke odpustijo. Po vaiseh je stanje še slabše, ker je delovna in šolska mladina po-dvržena stroškom pre- Prireiditev pri «Tomažiču» Ob razdeljevanju izkaznic KP tovarne «Arzenal» bo z danes, v soboto 13. t.m. ob 20 v PD «Tomažič» v ulici dei Leo lepa kulturna prireditev, pri kateri bosta sodelovala pev-sk; oktet s Proseka-Kon-tovela in godba Rinaldi. PD «Marušič» v Rocolu se preseli v nove prostore P-D «Marušič» v Rocolu se preseli iz prostorov gostilne pri Zajcu v svoj nov sedež in si-cer v gostilno- K ante blizu zadnje postaje filobus-a š-t. 11. Tu bo imelo prosvetno društvo večje in. lepše prostore za svoje prireditve. Otvoritev novih prostorov bo jut rji v nedeljo 14. t. m. Ob otvoritvi popoldne bo sodeloval pevski zbor Sv. Ivan-Po-dlonjer, ki bo priredil kon-cert svojih lepih, pesmi. Komemoracija Pimka Tomažiča V ronedeUek 15. t. m. ob 20. uri bo v krožku «Tomažič» v ulici dei Leo spominska svečanost v počastitev Pinka Tomažiča. Govor v slovenščini bo imel tov. Karlo Bernetič, v italijanščini Francesco Gašperini. Sodeloval bo pevski zbor iz Lonjerja. ki ga vodi tov. Karlo Cok ml. MIKLAVŽEVANJE: Na Opčinah: Prejšnji petek 5. t, m. so- openske žene pod okriljem Z-DZ priredile v Prosv. domu n'a Opčinah posrečeno- in uspelo- Miklavže'-vanje: V ta namen so nabrale 45.500 lir ter obdarovale 340 otrok. Dvorana- je bila nabito polna zvedavih malih in starejših, ki so nestrpno pričakovali prihod Miklavža in njegovega spremstva. Openski pi-onirji so oib tej priliki podali prigodno. uspelo igrico «Mi-Ma-vževanje» pod vodstvom tov. Stanke. Vsa čast prirediteljem, igralcem in recitatorjem za lepo prireditev, -kakor tudi za- obdaritev, ki je povzročila med najmlajšimi o-bil-o vesel j-a. Tem, potom se organizacija vsem darovalcem prav lepo zahvaljuje. V Ricmanjih: V soboto 6. t. m. je bilo na sedežu PD «Slavec» v Ri-cman-jih tradicionalno Miklavževa,nje. Tudi tokrat je bila dvorana mnogo premajhna. da bi, sprejela v-se, ki so prišli, jn marsikdo je moral prisostvovati prireditvi le s hodnika. Z darili je bilo mnogo smeha in veselja med najmlajšimi. Odlično se je izkazal ob tej priliki domači pevski zbor Na Konkonelu: V nedeljo 7. t. m. popoldne se je zbralo v prosvetni dvorani na Konkonelu mlado m staro, da se ob Miklavževih darilih in lepem kulturnem sporedu nekoliko poveseli. Nad vse ljubki so bili domači pioni-rji, ki -so izvajali igrico «Ples igračk», -kar je predvsem zasluga marljive tov. Andolškove, -ki je žrtvo--vala marsikatero prosto urico za vaje z otroki. Prj «Tomažiču»: Tudi v Prosvetnem domu «Tomažič» v ulici dei Leo so- v nedeljo 7. t. ,m. marljive žene pripravile najmlajšim veselo Mikilavže-vanje. iNa sporedu so bili igra, gla-sba in šaljivi prizori. GREGORČIČEVE PROSLAVE V PD «Simon Jenko» tdvorana Kraljiči je 'bila v četrtek, 27. novembra lepo uspela Gregorčičeva proslava. Spored, kateremu so navzoči z zanimanjem sledili, je bil na lepi kulturni višini. Po otvoritvi in pozdravu predsednika društva tov. Karla Vrabca, je bilo predavanje o pesniku Gregorčiču. Med predavanjem so nastopili poleg predavatelja še recitatorji mladinki Ukmarjevi, tov. Vrabec s «Siromakom» in tov. Jugova z več recitacijami. Kot šaljiva točka je bila podana edina Gregorčičeva proza s socialno satiro na trebuhe in trebušnike «Govor o želodcu», ki je vzbudil poleg smeha tudi resno razmišljanje. Ob koncu je lepo zapel pevski zbor Sv. Ivan - Podlonjer pod vodstvom tov. D. Pertota več Gregorčičevih in drugih pesmi, za kar ga je občinstvo nagradilo s prisrčnim odobravanjem. V Podlonjerju V nedeljo 30. nov. je bila v Podlonjerju ob lepi udeležbi domačinov dostojna proslavitev primorskega pesnika «goričkega slavčka» Simona Gregorčiča. O pesniku je govoril tov. Košuta. Lepo so recitirali najpomembnejše Gregorčičeve pesmi domači pionirji Franza Lili, Cetin Liliča, Kranje Neva, Alojša Cok in dodala je nekaj recitacij tov. Jugova. Skedenjski pevski zbor pod vodstvom tov. Pertota je librano zapel nekatere Gregorčičeve pesmi. Otvorila in zaključila to lepo slavje je tov. Helena Mlač, ki je s pionirji tudi vse recitacije naštudirala. zen teh primanjkujejo strokovne šole in večerni tečaji. Openske -mladinke so prav zaradi tega postavile zahtevo za otvoritev občinskega tečaja za -krojenje in šivanje. V -Repenta-bru pa vprašajo- občinsko čitalnico i-n športn-o. igrišče. Slične zahteve postavlj-a upra-vičeno tudi mladina v Bazovi-ci, Fari riča-h. Gropa-di itd. Razen navedenih problemov bo prišlo nedvomno v diskusijo tudi vprašanje socialnega zavarovanja- in zdravniške oskrbe. Za zaščito zdravja mladega delavca je nujno- potrebno povišanje letnega dopusta. Iz statistik je namreč dognano, d-a kosi jeti-ka -svoje žrt-ve z visokim -odstotkom prav v -mladinskih vrstah. Zaman je revna- podpora, ki jo prejemajo . okrevajoči, če se pra-vočasn-o | na podvza-mejo taki ukrepi, ki -bodo zavarovali mlade delavce pred nevarnostjo te bolezni. Ne moremo prezreti naraščanja nezgod na delu, ki so v dnevn-i kroniki stalno na dnevnem redu. Oblasti- bi morale intervenirati, da preprečijo nečloveško izkoriščanje mlade delovne sile. Akordno delo, izredne u-re in .kršitve zakonov o zaščiti delovne sile s strani delodajalcev, so brez d-voma ra-zloigi, ki povzročajo naraščanje nezgodi na delu in slabšajo fizične sposobnosti mladine. krat prevzeti nehvaležno nalogo uradnega branilca krvavega fašističnega reži-ma v co nil B. Njegov govor, ki so mu ga gotovo pripravili' na- titovskem štabu, je povzročil splošno ogorčenje in v določenih primerih pikro ironijo ostalih svetovalcev. Nato so dali svoje glasovalne izjave predstavniki po edinih političnih skupin. V imenu naše skupine je imel daljši govor tov. Gombač. (Govor našega svetovalca smo v celoti objavili .vi posebni izdaj; «Dela», ki je izšla, v ponedeljek 8. t,m.). Tov. Teiner je še posebej opozorili svetovalce na nujno potrebo, da pride čim-prej v razpravo predlog, ki ga je svojčas dal tov. Vidali. Enotnemu nastopu občinskega1 sveta je v soboto zjutraj sledila splošna polurna, protestna stavka, ki je docela uspela. Stavkali .so kompaktno vsi delavci ne glede na politično mišljenje ali sindikalno pripadnost. V v-seh -večjih -tovarnah, ladjedelnicah in podjetjih so začeli stavkati' ob 10.30, kot je bilo navedem v poziv-u ES. Drugje so stavka-li četrt ure. toda povsod je imela stavka izraz enotne solidarnosti z nesrečnim prebivalstvom cone B in obsodbe fašističnega titovskega režima. Zaman je bil tudi klavrni poskus tito-faši-stičniih «razrednih» sindikatov i-n njihovega slovenskega in italijanskega časopisja, ki so skušali z združenimi -močmi odvrniti delavstvo od te velike enotne akcije. V jutranjih urah je -bila V hotelu «Excelsior» tiskovrla konferenca predstavnikov poe-•dmiih političnih skupin cfoč. sveta. Značilno je dejstvo, da se je ameriški in angleški novinarji niso udeležili' čeprav -sp bllt povabljeni, pač pa š-t a prišla dopisnika- «Primorskega» in «Tanjuga», ki sta prejela na s v oij a' bedasta in! naravnost pro-voka-to-rska vprašanja, primerne odgo-vore. Govor, .ki ga je imela tov. Marina smo prav -tako- objavili v naši posebni izdaji. Na torkovi občinski- seji so razpravljali o upravnih proble. vi - 19. Slovenščina za Slovenc1, - 21. Sudermann: «Domača hiša» dpelj - 23. Saint Sgensove sk-ladbe. Vsei PETEK: 13. Glasba po željah • k-hte\ 20.30 Tržaški kulturni razgledi- L 21.15 Zgodovina pomorstva - 22 L„oa Iz koncertnih dvoran Velim ,r° Britanije. rr ’tel' Slovenske radijske oddaje iz L. R. Madžarske Nova radijska postaja jugoslovanskih političnih emigrantov v L. R Madžarski oddaja v slovenščini vsak dan od 19. do 19.30 na valovni dolžini 43,56 in 47.76 ni. NOGOMET Nadoknadne tekme za prvenstvi STO I. kategorija: Rozandra - Prist*' v B gl juncu ob1 10.30! niščniki, Proletfcr ? Primorje P. K., v Boljuncu ob 14.30; Opčine - SV-Marko, v Trebčah ob 10.30; Costalunga - Vesna, v Trebčah 06 14.30. II. kategorija: Rojan B - OP' čine B, v Trebčah ob 12.30. Delegata SHPZ pri prof, Faddi V ponedeljek, 8. t. m. sta s‘ -predstavnika SHPZ tov. Jelk11 ■Gerbec in Stane BidoVec zgl<>' sila pri setu šolskega odseka ZV^ prof. Faddi, kateremu sta predložila nekatere nujne zadev1 slovenskega šolstva. Kot prvo sta postavila zahte' v o, naj ZVU nastavi 12 mladih ■učiteljev, ki so letos končali uči' teljišče in ki kljub temu, d" imajo vse potrebne pogoje nastavitev in so tudi pravočasno vložili prošnje in potrebne Hs,i' ne, ntso bili nastavljeni. Pro! Padda je priznal upravičenost In ■nujnost predložene, zahteve, # ■ljubil je, da se bo za zadevo z8' tej;1 n‘; -vzel ter Izrazil upanje, da se ■v kratkem času našla možno*1 njihove nastavitve, l'fadqlje sta navedena tovariš ■prikazala željo staršev iz tj'1' brovca in Zgonika, da bi se P0-daljšal dosedanji pouk za PTtl in drugi razred od treh ur dne vno na pet ur, kot se to vrši ostalih šolah. V ta namen naj ^ ZVU nastavila enega od 12 teljev, ki čakajo namestitve. Padda je odgovoril, da se v^1 ■skrajšan pouk zaradi tega, k«r 1 ■tem primeru na gre za dva r°z' reaa, marveč le za enega z l°čč 'L, z ad m i >loh. el o 'vno in : aK upe Isti' 1: le za ika I lamei ti pr ioti 5 ir v diši : »sti» Teh 1 denr 'li. N imo leijsk kot VZ] na-; "av i « re: oižmos i roja. Naturili to ko drol «deir SV'0'. Mne i trdijo ‘šistič: Sti sk bati t .ga k Vom Jance wji 'S tgoraj * med Im Jasno *1, zal z nji tostve Uku r brat« toči i nim poukom na dveh krajih, ■ga opravlja ista učiteljica; le ■ta način je bilo namreč mog° ugoditi zahtevam staršev iz Pridobivajmo partiji nove sile! Izpolnimo to nalogo do 21. decembra! S tem bomo najboljše proslavili obletnico rojstva tov. Stalina, voditelja in učitelja vsega naprednega človeštva. brovca glede pouka za najmlofi1 v domači vasi. Iz tega razloga 71 da se bo zadel11 učM nul' more obljubiti, rešila z namestitvijo nove moči; vsekakor pa bo skušal ti rešitev tudi za to vprašanje- Končno sta zahtevala nujno r1’ Našteli smo le neznaten del perečih problemov mladine, ki bodo prišli! - v diskusijo na jutrišnjem zborovanju. Toda ni 'dvoma, da bodo delegati iznesli še mn-ogo drugih in nič -manj važ-nih -problemov. Gotovo je torej, da se bo razvila najširša diskusija, ki bi se je morale udeležit; tudi oblasti, vse soci-alne organizacije in sploh .visi, ki ji-m je v resnici pri- srcu bodočnost naše mladine. Jutrišnje zborovanje mora biti dragocen doprinos v borbi za izboljšanje pogojev dela, pouka ini razvedrila mladine. In gotovi, smo, da- bo-tržaška mladina v' -tem tudi u-spela. -mih. Tov Pogassi je sprožil vprašanje družin, ki so bile o-sileparjene od «Lombardo Veneta» ter predlagal, naj nudijo oblasti potrebno finančno pomoč za dovršitev gradenj. To-v. Radici! je obravnaval vprašanje brezposelnosti s posebnim ozirom na mladino ter zopet nastopil proti omejevanju sindikalnih svoboščin. Tov. Gombač je tolmačil zahtevo prebivalcev Zavelj in Dacija za gradnjo čakalnice in -napeljavo javnega telefona. Opozoril je -tudi- na- nečedno stanje trga v Trebčah, ki ga- je podjetje «Autovie Carsiche» spremenilo v pravo garažo. Tov. Ber-netičeva se je zavzela za ureditev o.grevališča pri- Sv. Ani. Po raznih intervencijah drugih svetovalcev so bile izvoljene občinske komisije. Komunisti so se vzdržali glasovanja, -ker je večina po svoji običajni metodi izključila vsako zastopstvo opozicije. tervencijo šolskih oblasti pri P1 .-stojnih oblasteh in avtobusa1 podjetjih, da bi se znižala 0tt' ' X titc 'vinist-toelo, 'eh frc šo-i 'Oti sl tnmtof ono t i’ o jih to- k-ol ?osla\ lei It. 'h a j o- r in de *s v o! to A. 'to Iji tona i 'Soča, front Razk _ ta n; tozalo, to nač Prav j sploši je tar 'o k oi E toio ] faterò ® tistir 'to- po-toarod ne obljubil, da bo nemudoma v i"1. nu šolskega odseka ZVU in*e veniral pri merodajnih ustaUt0. o-tifa|”s vah, naj se cene tedenskim 'itdlO zovnicam na vseh progah zn na staro ceno pred povišanji ^t-no-st toimi toovjk teina rr sna o 1 ved-no ^Pne a sm-o to eni Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torreblanc3 Dovoljenje AIS ^ GEOMETRA za cenitve, ureditve zapu$c _ skih zadev, kupno-prodajne to godbe, kontestacije vredn0fl(). zadeve glede izplačila odsK.je nine za zavezniške rekvizK ( Trst, ul. S. Marco 26, II. na«6 (notr. 10). ^kemu tou-. T-in bc doseže gabrež i^a-li, ;teo bt IV-0 An », tu ten; s dem-oi -‘itofa: -teti za 1° y j l. ‘n š teanisk JUofaš “to An« «sledi , ‘to-očil Gasp