d»lly OLA1ILO SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JCDNOTl Ur*dnllM ta •pi*mllW t>r < .»(or I 1'rtftT Bo. , Uffftdftb An Office 9t P>HNcattont Mbl 80. Uwnd*U AT«. TvltpboM, Roekw»U 41)04 Chicago, III., pondfljek, 5. oktobra (October 6), 1925. Buberrlptton $6.M TMH j STKV.—NUMBKU 233 po«Uff« provided for Sa MCtloa 1103, Act of Ort. S. lt!7. outKorited on Jun* 14. 1»1S. ellogg je {EVSTtJUn PRED DELAVCI Lrfl te 0 nasprotujočih silah Z* vudi po zaatopnlklh. — SLični zastopniki Is Italije fbeloatražnUki delegati so ploskali. fahisKton, D. C. — Državni Kellogg je v svojem go-ki gs je obdrtaval pred P Medparlamentarne uni-vedal, da se boji vedno joče moči delavskega pri odločanju usode na- upiri&mentarna vlada, ki v ši-m pomenu besede vključuje forme zastopniških demo-,tlj, je danes pred tako težki-problemi, pred kakeršnimi Bi bila, kolikor daleč aega apo-i nizaj," je rekel Kellogg. «Ni delu so sile za razdiranje be zastopniške vlade in za nstavitev razredne vlade, vse p nam daje misliti. Jaz nisem ailjivec ... toda slep ne mo-B biti napram silam, ki delajo Bnogih deželah, ki se same ld»jo za uničenje zastopniške ide in vzpostavitev razredne de." Ntto je govoril, da mora biti ida stalna in trdna in da je 0 v zgodovini zapisanih nekaj jbolj črnih listov pod pretve pohode. Fsiistovski senatorji in po-laci iz Italije in belostražniški fegatje iz Bulgarije, Rumun-*in Jugoslavije so ploskali p ironičnim stavkom. Kellogg je nato nadaljeval, da Kriika ustava Ščiti manjšine .parijo aveaaegs. najattjtfga mu. grezrl je dejstvo, da so ustav-Ijnristi vedno trdili, da ustava dlje te moči najvišjemu sodili, nakar je rekel, da mu je ido, da jih je precej v deže-ki §o siti te vrste ustavne z»-ite in hočejo, da ima kongres M oblast. Zatem je pa pripom-l dt verjame, da ljudstvo ne • nikdar privolilo, da se odpra- ijo te garancije za svobodo...... Ko je tako delavski zahtevi pt prizadjal pljusko, po kate-i imi kongres pravico nadvladi najvišje sodišče, kadar gre 1 zittito otrok, je govoril, da ) u razvoj človeštva do naj-Ije stopnice potrebne stalna m&, osebna varnost, pravica k> dela in uživanje sadov indu-pije, zaščita lastnine in enaka pilika. ^Podjetniki, ki propagirajo od Fto delavnico in se trudijo za luko ceno razbiti delavske or-^uiizacije, ravnotako govore. Prsglsd iitvilhli|iikiv koncu, pred AMERIKA. Doba premoga gre h pravi angleški poslanec. Kellogg je še v strahu delavci. « Protestni glas na konferenci interparlamentarcev proti izključitvi Saklatvale. Indijanci o svojih problemih. Nov prohibični škandal, topot v New Yorku. Kako je magnat Druggan potoval v novo ječo. Avti ubili devet in ranili osem v enem dnevu v Chicagu. PO 8VETU. Kongres delavske stranke y Angliji zaključen. Konec prohibicije v Rusiji. Spanci okupirali Ajdir v Maroku. ZtorovaMvWasMigtoM protestirajo Angleški delavski {lelegat je kritiziral ameriško vlado, ker je izključila komunista s konference: Washington, D. C.—Zadnji petetc je delegacija 23. konference Interparlamentarne unije, ki se vrši v kongresni zbornici, slišala protestni glas napram ameriški vladi, ker je zabranila angleškemu komunističnemu delegatu Saklatvali prihod na konferenco. Ben Riley, delavski poslanec v angleškem parlamentu, je v svo-kritiziral konferen- vale. "Naša želja ni," je rekel Rile/, "da bi tukaj razpravljali kako je prišla izključitev Saklatvale, niti nimamo namena odrekati pravice katerikoli deželi, da sprejema postave kakršne hoče, toda naše zadeva je, da naša organizacija na kak način doseže enake pravice za svoje člane. Ako naši delegatje nimajo pravice potovanja na zborovanja v tej ali oni deželi, tedaj Interparlamentarne unija nima več zaupanja in njen veliki namen je brez pomena." Delavski člani angleške in nemške delegacije so aplavdirali na te besede. PREMOGOM DOBO VIDI UMIRATI Velika Britanija se bo morala poslužiti drugih sil v gospo* darski tekmi. — "Stari industrijski imperij je mrtev," meni zastopnik britske neodvisne delavske stranke. Washington, D. C. — Rennie Sm it h, član britskega parlamenta in zastopnik britske neodvisne delavske stranke, je govoril na shodu, ki ga je sklicala podružnica socialistične stranke, da je trgovska in industrijska podlaga britske prosperitete, ki je slonela na premogu, odšla za vedno. Ako hoče Britanija zopet procvitati, te^aj mora razviti novo gpspodarsko podlago s spreminjanjem premoga v električno ali oljno silo, ki se oddaja poceni. Britska brezposelna armada je skozi zadnja štiri leta vedno naraščala, ker se je pričelo krčiti izvažanje premoga iz Britanije. Ladije danes kurijo po vsem svetu z oljem. Tuje dežele danes več ne kupujejo britskega premoga, ker kopljejo svoj premog ali pa rabijo petrolej. "Naše upanje za bodočnost je v laboratorijih znanstvenikov, ki mogoče odkrijejo nova pota za izkoriščanje našega naravnega bogastva v novi industrijski dobi," je naglašal Smith. "Stari industrijski imperij je mrtev. Danes se nahajamo v dobi razpada, konfuzije in trpljenja, ker so bili odnešeni proč temelji naše industrijske strukture. Mi ne vemo, ako ae je naš mali otolkl jem govoru 'S^ČTftt kraj voditel jstva poslovil sa ved, protesta radi Izključitve Saklit- ^ ^ ^ ^ ^ |e kdgj doblmo Indijanci roUtajo zbornični otok | ODPRAVITI SE NE DAJO VEČ Z LEPIMI BESEDAMI. Usoda« britskega delavstva je odvisna od oživljenja britske go •podarske moči." Namignil je, da so to vzroki, zakaj Ramssy MacDonaldovo vodstvo v britski delavski stran ki nasprotuje govorici, da se naj sila izbija s silo v bodoči kriz' spomladi, ko pridejo zopet na razgovor mezde rudarjev. KRUftNI TRUST USTANOV-< 1JEN. WaU H TIHOTAPCEV ARETIRA-1 NIH. Upkn jene opojne pijače vredne | $500,000. Burlington, N. J. — Prohibicl-agenti so s pomočjo dr-»vne policije prijeli »6 tihotap-N*» opojnimi pijačami in zaje-I opojnih pijač za pol milijona to'vjev. Zajeli so barko, ki je naložena z importiranimi j** likerji in raznim Žganjem. W barki je bilo šeat tovornih "ov, na katere so nakladali o-•i* pijače. fcGANIZIRANJE SELIVNIH DELAVCEV. Ampak zdaj znajo zahtevati. Waahlngton, D. C. — Indijanci rodu Assiniboi, ki prebivsjo ... rezervaciji Fort Pecka pri Wolf Pointu, Mont., so se bridko pritožili glede obnsšsnjs in nastopa kongresnikov Cramptona iz Michigana. Leavitta iz Mon-tane in Murphyja iz Ohija, ki so člani zborničnega odseka za indijanske zsdeve in ki so v mese cu juliju obisksli rezervscijo. Indijanci so se pripravili, ds članom zborničnega odseka pritožbe proti komisarju Zibelka mu je tekla Htreetu. New York, N. Y. — Zdaj je jasna reč, da je bil krušni trusi ustanovljen pod imenom Genera Baking' kompanija. Wllliam Deininger, predsednik te družbe, je izjavil, ds je William B. Ward, znan krušni tovarnar, ponudil, da kupi večino delnic po $225 v gotovini in da je v ta namen položil dva milijona dolarjev. Deininger je na to nadaljeval, da so on, drugi rsvnateljl in večina delničarjev pri volji prodati svoje delnice Wsrdu po predloženih pogojih. V krušni trust bodo spadale Ward Baking kompanija, General Baking družba, Continental Baking kompanija in Southern Baking kompanija. Poleg teh družb se pridružijo še družbe, ki mejejo žito, prodajajo mleko ln producirajo sladkor. Wurd kompanija je pred krat- Koagres Mavska stranko \ v Angliji konian • . - * Konflikt a. komunisti je traja! do zadaje ure. ZmeAl rudar- skl voditelj je pobijal tovariše. •Liverpool, Anglija, 3. okt,— ,etno zborovanje delavske strun-ke v Angliji je bilo včeraj zak-jučeno. Vse resolucije, tikajoče se političnih in ekonomskih siaamic stranke, katere so pred-ožii konservativni taboriti Mac-Donaldove frakcije, so bile sprejete, t Boj s komunisti je trajal do zaldjučka. Videč, da so v obupni manjšini, so se komunisti proti koncu omejili le na kritizira-nje»#tArlh voditeljev, katerim so aašteli vse velike in male grehe. Na tadnji seji sta se ljuto spopadla Herbert Smith, eden smernih voditeljev rudarske organi zactje in Gallacher, bojevit škotski komunist. Zadnji je dejal, da so rudarji prednja straža komunističnega gibanja na Angleškem, Smith jf pa dejal: "Ka-dar se rudarji odloČimo za revolucijo, bom jaz eno miljo spredaj, Gallacher in njegovi komu nlstffinl prijatelji bodo pa daleč v ozadju." Nekateri rudarski dalegatje se niso strinjali s Smi thom, nakar je Smith odgovoril: "Kadar boste Imeli veČino, takrat storite z mj kar hočete; danes pa še nimate večine." I ŽELEZNIŠKA SEZONA V GORAH KONČANA. Želeaniško oaobje se veaell počitka. Fatyaaa, N, H. — Za železni Ške uslužbence je končana sezona Jia Mount Washingtonu, ki ja najvišji vrh v atlantlških državah, na katerega vodi ozko in zobnotirna železnica, Železničarji se vesele, da je sezona pri kraju, kajti naporna služba jih izmuči docela. Železničarji so na tej železnici, ki prevaža turiste vssk dan v službi skozi sezono. Delavni dan ima osem ur z delom Čez uro se pa raztegne na 10,12 ln tudi 14 ur na dan. Železnica, ki vodi na Mount Washington, je najmanja v deželi. Mali vlak sestoji lz malega voza za potnike, majhne lokomotive in tenderja. Proga Je dolga deset milj jn se dviga do 6,298 čevljev višine. Tiri so ozki in zobčaati. Družba je zelo ponosna, da nI bilo nobene nezgode, v 56 letih. Da nI bilo nezgod, gre hvala železniškim uslužbencem, ki so bistroumni, urni in pogumni. Vprav v tem letu se Je zloml-ls os in vlak je drčal 180 čevljev nazaj, preden so prijele varnostne zavore. Boston k Maine železnica, lastnica proge, ki se vije na Mount Washington, je uvedls odprto delavnico. Kljubtemu pa strojnik, ki Je zsposljen na vznožju hriba, pove vsakemu, ki hoče vedeti, da je član organlzaci-Ravno tako Je organizirano FRANCIJA ZAVRŽE AMERIŠKO POGODBO 'olltlčnl voditelji v Parizu razkačeni radi Caillauzovega fla-Hka v Waahlngtonu. Anglija Je v Hkrbeh._ Pariz, 3. okt,—Voditelji brez malega vseh političnih strank v francoskem parlamentu Izjavljajo, da Francija odločno zavrže imcriško petletno pogodbo plačevanja francoskega vojnegs dolga. Uradni krogi so očitno poparjeni, ker se ni CalMauxu posrečilo fu udirati ameriškega vojnega posojila. Pariški listi Izraža jo začudenje in obenem jezo vsled flaaka v Washlngtoau Krivdo mečejo na predsednlks Coolidga, ki "noče videti velikih trtev, kstere je doprinesla Frtm cl j a v vojni." Drugi napadajo senatorja Boraha, "največjega sovražnika Francije," češ njegov vpliv je kriv, da je francoska komisija zaatonj poaetlla Ameriko Poincarejevi reakcijonarjl na-padajo Calllauxa, da je nasedal s svojim progrsmom, dočlm pH staši vlade pravijo, da je finan čnl minister storil nujboljše, kar je mogel. Clm je prišla vest o Izidu pogajanj v Washlngtonu, je frank padel za 10 pik na pariški borzi Undon, 8. okt.—Angleški u radnl in dlplomatlČi\l krogi so It-nenadenl radi neuspeha franco. •ke dolgovne komisije v Amerl ki. Čimbolj vladni uradniki pre mlšljujejo o amerlško-francosk provizorični pogodbi, tembolj se jim svita, da se je Anglija uka nila, ka je sprejela kompromis gladu.svojih Ustnih posojil Frsn olji, Angleško-frsncosks pogod ba določa, da Francija plačuji etno' 10 milijonov dolarjev pr vlh pet let. nakar letnlne nara ičajo do najvišje vsote $62,500. 000. V pogodbi je tudi klavzula da se pogoji lahko izpremene. če 1)0 Francija plačevala večje let-ne vsote Ameriki. Ali bo zdaj Anglije zahtevala revizijo pogodi* 7 Štirideset mi IJonov letno Je vsekakor več kot 0 milijonov. Rim, 8, okt.—Polom francoske dolgovne komisije v Washingto nu Je občutno zadel Italijo, k zdaj ve, ds tudi ona ne more pri čakovatl boljših i*»goJev. Itall .anako fašistevsko časopisje zopet napada Ameriko, češ da so ameriški pogoji zs fundlranje posojil moralno krivični. New York. N. Y.~-Joseph Calllauz, francoski finančni ml nlsler, Je v petek zvečer s član avoje komisije vred odpotoval s parni kom domqv. vlakospremno ln strojno osobje ns tej gorski železnici. Indijanci so se priprsvm, u« --» - - - ■• dyAj» predlože članom zborničnega od- ^^^ ^ ^i .treli, seks pritožbe proti komisarju £ u dr^a, da Burku, Vi je bil .voječasnotudl Wjft >eo«« zmagovit h kongresnik iz Južne Dskote in Knun. ki je poznsn kot nasprotn^ ^Sff k«i^nlj pri^U. gospodsrsko lzboljšsnje(ne j ^^ ^ kruAfte ^ črtov zs in. — Organizacija ^ W. opozarja sellvne delav-:kl delajo na poljih, da je pfta-ž«tev končana, in da pride »J na vrito trganje jabolk v -nu in Washingtonu In ko-krompirja v Idahu. Orga-fljs apelira na vsa aktivne ds izrabijo to priliko za igranje selivnih delavoev ^^natcheeju in Yakiml bo JT*!' *a organiziranje teh ■J«kih delavcev. • Jj«ki delavci bodo zdaj ^ " raznih krajmr v Orvgon, »••hmfton ln indijanskegs položsjs. i( a ^ " ka|l|talizem osreda- Iz pritožbe lndijs^v ^/^ T^r ^ diitrib-d. .i, da Je Burke oaeb^to^na tocuje^^ .kupifl, k. pita-skrbi obiskovalce in je preprečil. J k ^ napo. da ni^ sdvokstje Ind. eoc£ ^ ^^t liu In kljub predložili pritožb. Domov Ind * m ^ jancev niso bili pregledani.NajJ > > K Karel Mark. bolj ao pa bili Indijanci hud. ko ^pra^ « ^ ^ jo Cramton priporočal Indija^ In ne vidijo cem. naj ^t^volijo l^t* ^ p. nalažč pri- t kongres. . ,v0Jlm. izjevsml n« Montani Je okrog 7^00. Ti gls- J km|>iuliliU prikri sovi večinoms vUawittov« ^n » k.plUjiim. volilnem okraju. On prsv lahko|vajo adaj razume, da bodo Indijanci 7x1 a i razum«-, — * . . •« »prihodnja U-tu «i«"v«ll |tffofr x| OBLEKA NAPRAVI C\Xh VEKA? New York, N. Y. — Issdore Walpuff Je prišel v delavni obleki pred sodnika Kinkesda, ko je imel dobiti državljanski papir. Sodnik mu ni dal papirja in mu je dejal, da naj pride pooj po šestih meeacih. ko se Je navadil nositi "ovratnik in ov/atnico na sodišču". Sodnik Je rekel Wal puffu, da bi moral t*lj spošto-vstf U važni dan v njegovem življenju. MF.HTNI UHLUZHENCI MORA JO DELATI M UR DNEVNO. Miltvankee, W»a. — Mestn •vet je sprejel predlog sociall-■tirnega občinskega svetovalca i I k rman Km ta. da morajo vsi mastni uslužl^m i delsti ^o im ur diDevno. Predlog ima namen, da bodo tudi posUvači delali. ALI PRIDE MITCHELL PRID VOJNI HOD? Waahlngton, D. C. — Polkov nlk Wllllam Mitchell pride pred vojni sod v teku 14. dni, ako se z vedejo nsčrtl vojnegs depsrt-menta. V pisarni vojnega pod-tajnika Daviaa se Js Izvedelo, ds se ima Mitchell danes predstavi ti generalnemu armsdnemu in špektorju. To pomeni, da mu bodo ob tej priliki izročili obtožni co proti nJemu. Ta obtožnica se nanaša na nekatere besede, k Jih je Izrekel v svoji izjavi v Sen Antoniu. Polkovnik bo dobil ne kaj dni odloga, da odgovori. Ns to bo odločil generalni armadn inšpektor, ako pride Mltche pred vojni sod_ V MORNARIŠKEM HIHTKMI JE NEKAJ NAPAČNEGA. Tako Izjavlja komandant Rodgers. WaaHhDgto*. D. C. — ' Morna riškem departmentu Je neka popolnoma napačnega," je izrekel komandant. John Kodgvrs pred odsekom sa letala. Rodger« je zapovedoval letalu "PN-M", ki ja lm*l<> smolo na i»oUtu Iz •n frencisca v llonolulu. Sko- Movo otkapai% Mho- tanskata barona >ruggan je upljaall dva zvezna policaja, ki sta ga peljala v novo ječo. Oba ata lagublla službo, Sodnik Wllkerson razglasi obsodbo 14. oktobra. Rchlcsgo, lll.—Torry Druggan, butlegarskl milijonar, ki Je plačal $30,000 za Izlete lz člkaško okrajne ječe, ji» imel zadnji petek dve novi žrtvi. S tem je šte- > vilo žrtev*—Jevet uradnikov o-krajne ječe tiči v kaši korupcije —narastlo na enajst. Zvezni sodnik Wilkerson je odredil, da se Druggan premeatl v drugo ječo, katere še ni okužil njegov denar. Ista usoda je za-ela njegovega tovariša Fr. .akeja. Druggan je bil poslan v ječo okraja De Kalb v Syca-moru, ki se nahaja okrog 64 milj od Chicaga; Lake je pa moral iti v okrajno ječo v Whea-tonu. Tam ostaneta do 14. oktobra, ko sodnik razglasi svojo obsodbo v sferi korupcije v či-kaškl okrajni ječi. Zvezni policisti so takoj naložili Druggana in Lakeja, vsakega v posubni avtomobil ln ju odpeljali ls Chicaga. Lake ja bil :ransportirsn v nov "hotel" >rez nezgode. Drugače je pa bi-o z Drugganom. Okrajni šerif Sycamoru je bil pravočasno obveščen kdaj pride "alavnl gost." fterlf je šal v zaporne prostore, da osebno sprejme čl-(sškega tihotapskega kralja. Čakal Je in čakal. Ura Ja prišla, toda Druggana nI bilo. Pretekla 0 druga ura, tretja—nič. Kaj *e je zgodilo? , fterif Je tclofonlrul v Chicago, V zveznem detektivskem biroju . zavladala kohstfrnaclja K Je je optai a\ to t Drugtanom in dvwn/t dlpmjoma, ki sta ga spremila? Pn ihmIm I)ruggamn'i 1 udje napudli avto in oprostili nuigiiaU? Morda j« bila tiosra* ČS? Telefonske (|i iM'še s«i šviga ' e med Chlcagorn in l><> KallMim ler Auroro. Končno Je šerif v Aurorl dobil nalogo, da lajšlj« t Milica Je, ki naj eksplorirsjo vse ceste v dotični smeri. Avtomobili so drveli, zsvijali semlntja, toda nič. Druggan je izginil, kakor da se Je v zemljo udri. ftele ob desetih zvečer—natančno sedem ur po odhodu avtomobila lz Chicaga—Je detektivski načelnik Anderson dobil telefonsko poročilo iz Sycamora: 'Druggan Je prišel, toda v dru-kem avtu, v veliki črni llmoztnl. Deputlja, ki sta ga peljala—piše-ta se Walter Zlppman in Anton 1'olak—sta tudi t nJim. Pola« teh je v avtu tudi neki drugI moški in neka ženska. Vsa družba je zelo žldane volje. Policista sta pijana kot kladi. Vsi dlše po vinu. Ali naj zapremo vao partijo ali kako 7" Anderson je zaklel, da Je bilo grdo, Slutil je nekaj takega. In kako je bil zablčll deputljema, da se ne smeta nikjer ustaviti, niti lzpregovorlti tasadice s Jetnikom. Takoj Je odredil, da se deputlja zapreU v Ječo čez noč in drugo Jutro se Imata vrniti kot brezposlsca. Poznejše Informacije so razkrile, da se Je Druggan ustavil pri nekem znancu v Aurorl, ki ima obcestno gostilno. Deputlja ata — drage volje pridružila in pili so in se zabavali kake štiri ure. Nato so se pfMlsIl na Mjoy-rlde" proti ječi. Znanec je dal svoj svto, ki je bil večji In še •am s svojo ženo vred Je spremil veselegs gosta. Vozili so počasi —osem milj ns uro—saj sa al nikamor mudilo! Zvezni dlstriktni prsvdnik 01-«on je v petek ^»poldne pozval državnega pravdnika Crowa In druge državne aodnljsk* oblasti v Chiragu, naj začno s postopanjem proti šerifu lloffmanu, Je-č«rju Westbrooku In drugim u-radnikom zsporov, katerim je krivds korupcije dovolj Jssno doksssna. zi eno uro Jeta mornariški čaai-nik našteval stvari, ki »o po njegovem mnenju napačne. ■mm ■ l ji Iz Oela poročajo, da jo val pa.občnem zboru "L ....r. . . ^ui*' P R O S V kone je bi ee ] spusti ali če njenim Tu bi njo do Ka tekment* POT DO BOGASTVA. Sodnik Gary, načelnik jeklarskega trusta, je govoril oni dan na newyorški šoli za trgovino, Vo so dijakom izročili zrelostna izpričevala. Govoril ie o poti, ki vOd! do bogaštva in priporočil je kvalifikacije, ki so potrt® da človek postane milijonar. Te kvalifikacije so: 1 Os točenje. 2 Zdravja. 3 Pridnost 4 Prijaznost 5 Ljubezen do bližnjega 6 Patrijotizem. 7 tfblčečnoet 8 Poštenost. Kako si sodnik Gary razlaga te besede, je seveda njegova »tvar. Ampak prav zftitesljfio bi maftrfltfcferi milijonar ostal siromak, ako bi se ravna! teko po njih, kot jih razlaga ljudstvo. Veliko ljudi je dandanes podedovalo milijone po svojih starilih ali drugih sorodnikih, in prezirali so lahko vsa priporočila, ki jih Gary našteva za potrebna, da človek pride do bogastva Časniki so poročali o sinu milijonarja, ki ni drugega delal, kot postopal, razsipal deiiar in popival Njegov oče je bil tovarnar in izdeloval je atfte. Njfcgov sin je sairio nosil ime svojega očeta. To j4 bila vsa njegova zasluga. O tAkem bogatinu se vendar nfe more reči, da je pridobil premoženje s kvalifikacijami; kot jih nalteva sodnik v Časniki so poročali tudi o družini tam v Netf Yofku, kateri je oče zapustil po svoji smrti več ko osemdeset milijonov. O tem očetu so časniki povedali marsikaj, kar prihaja z absolutno poštenostjo v navzkrižje. Potomci tega milijonarja niso osebno vodili industrijskih, trgovskih ali poljedelskih podjetij. Za vodstvo so imeli druge ljudi. Oni so le želi, kar so zanje pridobil! voditelji in delavci v njih podjetjih. Sami so le uživali Kupovali so dragocene obleke. Hodili na izlete v Evropo, kupovali so jahte, letovišča in razsipali denar še na druge načine. Premoženje se je nekam še držalo skupaj, dokler se niso pričeli prepirati med sabo zaradi deležev in očitati, da eden prejme večji dele! kot drugi. Ti potomci so ostali ie milijonarji, akoravno se je kupček že precej znižal, toda nihče ne more trditi, da so imeli take kvali- fikacije, kot jih našteva Gary, da so prišli do premoŽenja Zgodovina ameriških želetnic pripon pripoveduje, kako so nekateri železniški magnatje in finančniki v preteklosti prišli do ogromnih bogastev. P&nost, poštenost in ljubezen do bllžnjika niso imele pmv nič opraviti pri zbiranju premoženja teh bogatinov. Bili so navihani, lokavi in brezobzirni Povzročali so bankrote železnic, manipulirali so s vrednostnimi papigi železnic, da bo sami bogateli. Ako delavci zahtevajo povišanje mezde, ker ne morejo izhajati ob času draginje z nizki j« Bernard Shew ježo ivfl, da ne mam državah. ZA zdaj pa je aam dobil petet nfcfeo- jyt ne pode poeebno in čsetohrat aa aamo »tratiti Georfe Paym- _ etahorot* vama" o njegovi pridigarski kritiki: Pridigal je na primer: Oo-/edno smatralo veto za - Sha# pravi, da je . JUbo^voJe aptoteo sms trdi, da je uboitvo ljudi misli, da ljubezen do matere Je nekaj krae-— Shaw jo amatra za atra-Mi imamo ia varuh I protestira ds je aakon la uredbe v #pve-družbi. Kadar je patrtjotir zem iskren, ga imamo aa — 8haw ga rm^jaja Kristjani mutenike za aaji verske muteaike aa največje ju-nftkc č 1 o v ^ a nekristjani, ki mialije, da ao mučeniki umrli zastonj, jih občudujejo, ker ti ao umrli za prindpe. Mučenlštvo je v vaa- oziru vez mefralnepa in figa junaštva. Shaw O mučeništvu, da da ao bfli mučeniki oeli." Payne pristavlja na to pridigo katoliškega^ duhovnika, da ni nfcte na sveto manj toleranten kot Bernard 5haw. Zdi ae kot bi Sham bil enostavno jiaaproten k< n venci jonalnim ^ ureditvam-AJi njegovi kritiki ae motijo, Mr mešajo originalnost in v< (herjo ranco. In s ozirati na rabo besed je bil le vlak k« je kdaj" živel, netoTi človek. Toleranten torej človek atane kakorhitro ae poda mnenju veČine ter pa*f, de ja ne iz-ničeaar, kar bi se ne ujemale. ".............. in vrstami člov< mena. Zviti Shaw soko^nadP aH Paynom. Onadva ■i .Ui.i. t CU.atlw.AM4 razumeta onawovega misli. Zato pk delata4 ko natolcujeta, da je uboštvo zločin poft-msttUki, ko vendkr Človek a trohico možgani lahko ve, da je u-boštvo zločin človeške družbe; Shawovo mnenje o patrijotlz-mu, zakonu in mučeniklh je ras malikovalMW iH ne netolerantno: take-mnenja je tttloeo razumnih % kateri nimajo uradhih in da kotrtkfenje pdft zato ne bila že je ko- dobrega ali alabega. da se aamo razvijalo in izpopolnjevalo. __^ , t • Ciniki pravijo, da potočen rao-Ški mesto da bi povedi! svojim tovarišem reanfco ter svarilo, da fadiu bise anali obvarovati usode, ae takoj aam pridhiži zdfottV df sej oeekovea pravljica p zakonu ter lepoti in ljudje v štvb. Na ta način aa menda mi maščevati nad drttgimi. > oi bližjega pristanisfa, zaanji poti bi napravili udeleženci eka-pedldje v tem slutejf peš. Občni zbor je odobril ta načrt in dovolil Amundsehu polovico Uredita za nakup zrakoplova. Zrakoplov je bti naročen zelo po- Oslo" in izobesi nor-ivo talcoj, nove Aihurt na severni te- bi moral aam A- vati zrako bo ičnih metro motorje po 250 ki je zbral v potrebnega j sn orge af zaatavo tfflj, Čim zapusti Drago polovico stroškov za novo polarno ekšpedidjo prevzame neka ameriška delniška druž-ki ae ja ustanovila na Ello-w<$rthovo infcijatfvo. Letak)?Jf. aa katerem je poletel Aifcmjd-letos, bo prodano avstralskemu kapitanu Wttkinsu, ki naaie-rava poleteti na južni tečaj ter spotoma preiskati Grahamovo in jo kralja Edvarda VII. it ofotožl^? ptal. Sre-Rim, 18, sept. Z catf-rom na brezuspešni političnih oblasti in o bi umat brniča, ki je neznano kam izgitttl iz Gorice, in o katerega usodi se v katerem piše med dru^ m nje nUjala Ami Ditrichson in pa tudi nemŠnj r Za začet rhtfodaen v svojo tele sprejme A-ižbo dv& ali Feiicht ae vaBUn te ti pa je njegovo me-J oVt|'spremi je- ^gjnilT Svalbardu, ko ao Airium in Gustav An» „ se udeleži ekspedicije aevernl tečaj norveški meteo-telegrafist in novinar, bb vodil najbrže nje ukter Nobfle. Nobil že 15 let z zrakoplov tek o služ tri MHtoft^ kJkofM Upravlj^zrakoplov. Pri novi ekspediciji pride __ pet dO veljave aolnčni kompas, t sijajno obneael in je v času neskončnega dneva nenadomest-Vte dosedanji ustro, ■ asti razdelitev kabin, bo bo odetranjen lil tako ae zviša nosilnost zrakoplova za 9400 kg. efcšpedSdja namerava vzeti s se-j 8100 kg bencina in olja. Tedaj posadke je isračunana na lioo kg. Poleg 900 kg redne teže bo natovorjeno še 600 kg raa-nJh rezervnih potrebščin. Znan- m Matičnih naziranj ter obole- atveni aparati, obleka in hrana |, tr so rtajčešče le hliUvSa- bo tehtala 1200 kg. Akcijski ra- dij zra ŽSJSe zrakoplova znate 8000 km, je od Kingabara do Point na Alaaki komaj 8400 slo) je km. To je namreč razdalja, Id jo v moaeraem svetu strašna in bo treba preleteti. Da ae polet o-podiHdtflK sila. NŠjvelJa moder- lajša, bo zgrajeno več morskih na katastrofa je bila svetovna svetilnikov. Prvi bo v Varnaesu tirni mezdami, ali če delavci tirjajo človeške delavne razmere v delavnici, ker so uvedene razmere postale neprenosljiv*; ttftj prav zanesljivo bogati podjetniki in bankirji ne priznajo kar meninič tebinič teh zahtev, ampak jih odklonijo. To potrdijo številne stavke. Tako ravnanje z delavci strani bogatinov prav zanesljivo ne izvira iz ljubezni do bllžnjika Najemanje pobojnlkov ob Ča4i delavskih stavk, da ti pobojniki napadajo in izzivajo mirne stavkarje, se tudi ne more raalajgati kot dejanje, ki ma svoj izvor v ljubezni do bllžnjika In veliko, prav veliko bogatih podjetni- kov to kaj rado stori. V rudarski stavki v dtfevi Colo-rado so zapaHtl ženam in otrokom stavkarjev fcftore nad glavami, nakar se je nanje vsula toča krogel iz strojnic. Ob času stavite jeklarskih delavcev so v Pennsylvaniji najeti pobojniki in policija napada« stavkujt* delavce 8 količki. Brutalno ravnanje s stavkujočimi rMarji v vojnk, katero je omogočil patti-jotizem, ki je Vodil mlljone v klavnico. Dobro bi Mlo žrtvovati < vse plemenitost patri jotlzma, da bi uteldi pošastni tragediji vojne. • Kako je Shawovo nazlranje ^ glede otroškega čustvovanja do 00 staršev, nI dobro zaano, vaekakb pa ae čeetokrit lahko reče. da je čustvovanje do staršev fetovo otroška do afsftev nI povsod , pri prodaji na drobno vae pri staram. trgašev. Radi ale-poročajo a Kra-aa, da se utegne pričeU letošnja trgatev prej kakor običajno, Ce-teranu ao sadnje čase močno Zdajaiiio v aeaoni konvenci m trgatve. Duhovi se nekolik, jajo po raznih kotih, tod, strahu. Bog je rekel, da a bodo že izkadfli... ■ • • • Pa se urr jaaj Pred kratkim je bila v Ch5 ku baby-konvencija baby-orgs nizacije. Malo so pomolili, ms* pojokaH i* ee poelovili. * • • Atlantic City. Danes seotvoriletia konven cija Aipertjke delavske feder* olje. Gompersa ne ho več ■ njegov sivi plašč bo še _ e. ki jih narede vatoi lahko že v naprej naštejem Pttročilo pravi, da je nepremič no bogastvo mesta New Yorki (atavbišča, poslopja in drug stavbe) vredno sedemnajst mili jaht dolarjev. Koliko so pa vred ne glave in roke, ki so naredi tb bogastvo P ♦ » • Se en glas iz Montane. Cenjeni K. T; B:! Naš mož, k je pri komunista in pol klerikal ca, je že drugi* začel kuhati re učijo v kotličku. Ko je neka skuhal, je dobil par rojakov, k ao ^revolto" malo poduhali in po ao seveda sprejeli vse nje očke. Iter pa je mo na eno oko alep; na drugo pa nU ne vkH| ae drži stare ribnifike Se-Sin Rfbničart je dejal očete in "Oče, ne vidim," na- kar je oče odgovoril: "Pa potip-♦ » • Morda se najde prostor. RevČkii, ki se je na franiiškan-skem gnojišču podpissl "Jaka Kopriva": Odpeljite se v Kanka-kee in poirkajte na vrata znanega zavoSa. Pojasnite, da je va« alučaj akuten in nedvomno vam " ' ' rotrebni prostor. Dru-j^oroofil ni* Kazimir bo že raaa dan prsa, tako da je nedolžno dete popolnoma propadlo. Dne 19. Julija je otrok umrl. Razteleae-nje trupelca je pokazalo, da je umrl otrok vsled splošne telešhe oslabelosti, povzročene po nezadostni hrani. Obdoiženka se fc pri sodišču zagovarjala, da Je iivršila svoje dejanje ie obupa, ker je bil otrok pohabljen in lčšr nezakonski oče ni maral za otrO-ka, niti za mater. j Obtoženka Neža Bratušek Jo bila obsojena na 5 mesecev strogega zapora« 60,000 dinarjev sa uboj mola. vasi Arilije v Sandiaku so na-i na Vel. šmaren najbogatejše-n posestnika daleč naokrog, Mi-vana Millnkoviča, mrtvega v steljl. Imel je prestreljen tre-bUh in dva strela v glavi. Dogodek je zbudil v vati ogromno senzacijo, tembolj, ker je bil Mi-lovan znan kot zelo dober človek, ki je živel tudi v najboljših odnoSajih s svojo soprogo Vldo-sayo. Vidosava sama je bila istd-tako premožna in je prinesla možu v zakon nad 2 milijona dinarjev dote. . . ' , Kako je prišlo do umora, je izpovedal aretirani VuČko Obrado-v č sledeče zanimivosti: "Lepega dne me pohabi Milinkovičeva že-n i k sebi, ml zagotovi večno ljubezen ter poloti končno na mizo «0,000 Din z besedami : "Evo ti novce, ako ubiješ mojega rao-uu H« pvhu v ^^ a/! zg^il sem se spočetka, a škem življenju. Dne 24. marca ^ ' nišam hotel ubiti svojo** Svojega moža zastrupila. Dne 19. sept. se je zagovarjala pred jublj. poroto 40-letna posest niča Marija Horvat iz Cvetkov-skega vrha, ki je obtožena po-skuSene zastrupitve svojega mo-a. Bila je že zadnjič pred poro-o, a je bila razprava takrat pre-ožena, da poda kemijski zavod v jublJani strokovno mnenje gle-i e strupa, ki ga je Horvatova »dtaknila svojemu možu, Obtoženka se je 1. 1910 poročila a )osestnikom Ivanom Horvatom, 'rva leta zakona sta živela v miru in zadovoljstvu, dokler ni pri->la vojna. Mož je odšel k voja-onr^zeni pa se je dobro godilo, dobivala je podporo in se pričela udajati pijači. Mož je bil pred vojno precej skop in je zato um-jivo, da je ženo med vojno več-I prostost zapeljala k svobodnejšemu življenju. Po moževi vrnitvi od vojakov so postali odJ noša j i med obema zakoncema vedno bolj napeti. Mož jo je pretepali žena pa je pijančevala na- f telo dobre. IK 2BLI ZA VOHUNE. vijen stenografični zapis- 0 tem, kar sta g^orila o dr '"il tajniku Kelloggu, ker je il Saklatvala. Ko je ocT-aik Carol Weiss King pojas-•odniku, da ni kaznjivo deja-i ako kdo govori na ceetnem fdu v tujezemskem jeziku, ie iaik poizkusil, da bi'se mlada ttenca priznala krlvjm, da ' k umc.šavala v zadeve jav-» uradnika. Policaj Cornelius Connell je pripovedoval, kako frčale steklenice za mleko in *e reči proti njegovi glavi, k ravnal shod. Obtožba je * vrtina h sodnijskega kole-«t * ■tija sprejela trgovski pak z Rusijo. 3. okt.—Zezultat Clče-fr^Ka ohinka Nemčije Je tr-pa pogodba med Nemčijo in ^"ko Rusijo. Nemška via-^ v&ra sklenila, da podpiše kakor hitro jo dokon-P ekonomski zvedene!. Po-^ bo najpreclznejla od vseh, [Jih je katera država do d* ^feniU s sovjeti. Cičerin P v Berlinu do torka, ko bo 1^*1 " predsednikom Hin -m. nato pa pojde poči- 1 sekam v bližino švioarake ^kjer bo opasovai pitne konferenc? tned Ncm-f isveznlld v Locarnu, ftvica. Španci okoptral Ajdlr. red več leti so kapitani za- prej. Nobena stvar je ni spame-kali proti takim sužerijakitfc tovala. Končno je sklenila, da se leram, toda stavka ni traja- iznebi neljubega ji moža, ki ji je loigo. Stavka ja bila izgub-] bil na potu v njenem veselja-ker ni bilo zavednosti in med njimi. Vodlterji so bi: isteni, izgubili so sta-pravice, stavkokazi so pa Bani. Jeklarski trtlst pa ____________^-.Binu je prepovedala, da ne sme Ičke kot ponavadi, itt s^^nlčfesar pokusiti od jedi, U pa Je hčerka zelo imovltlh staršev. De- ,_________ klica ee Je zaljubila v nekega 1 M t « mladeniča, ki ji je oMjiibil za- I kon, toda samo toliko Časa, dokler je nI onečastil. Po sraniot-nem dejanju jo je zapustil ln jt rekel, naj si izbere drugega. To je tako učinkovalo na mlado nesrečno deklico, da se jeobesila na! vrtu poleg rodne hiše. Ko je mati sagledala nesrečno hčerko, je antedlela ter so jo le s največjo težavo zopet spravili k zavesti. Mas Ntnfj* Maji Proti nesramnemu ljubimcu J# nMlIlipHila PIB» uvedla polki ja preiskavo. Umrli e ŽJfTOIII1 Antonija Stenko, posestnikova novorojen-ka, 4 dni. Anton Pate, klapee, 28 }et. — Judlta Gomsi, rejenka, ^ Mesece, in pol. Nagle smrti je umrl v vagonti III. razreda kamniškega vlaka tik pred odhodom iz Ljubljane posestnik Janez Janežič, star 82 let, doma is Topola pri.Mengšu. Pozvani zdravnik dr. TraVner je ugotovil, da je mofta zadela kap. Pokojni Janežič. ki je bil nad mesec dni v Leonlšču, se je vračal v spremstvu svoje sestre domov, kjer ga je nepričakovano dohitela smrt. • Uboj trgovca Andreja Turka v Litiji, Pred porotnim sodiščem v Ljubljani se je obravnavala dne 18. sept. krvava tragedija, ki se Je odigrala dne 16. aprtta v Gradcu pri Litiji. Trgovec Stanko Lap je takrat v silni ljubosumnosti ln skrajni rasbur-jenosti a tremi streli upifcnil luč Šlvljenja posestniku ip konjskemu prekupčevalcu Andreju Tur- MBŠ as aa uwndau avu mk aoa I z vr Sevalni odbor: UPRAVNI ODBBKi Prad^dalk Tiac«nl Calakarj Ik Aadr^r V Mrl A, ft. f. gss lSt, JdkaMovm. Pa.{ «1 tajni Blat N.T.ki »L Mafafala Jaka BOLNIŠKI ODBBK obbki»njb OCBOftjBt llUt Nurak. VZHODNO oalozibi KAPADNO MIT 41 a Uvadals ah. ea, ni. Anton Aalar, Bas lil, Orsaa KaaS. sa JacsasMfc Frank Klaa, Bu SN. Ckl+I+LMI**** Jaka GMakT Bas 144. Baak gprkas. ,Wja. Nadzorni odbor: Pasi Bartar. |W^Ua«atk. MIS B. U«adals Ava. Ckkm% ») IM J. lavartntk, R. Na. 1, Hlaadala, 111.1 Praak Bal«, MM W. IMB It* Cll- UL ----------- M, Je, poslala po svojem 121etnejn sinu možu v vinograd z arzenom 2 • zastrupljen s.uh.n iz Bogojeviča, da ga ubije za IS-006 Din. Tako bi Jaz "ziradil" pri tem 46,000 Din, ubijalec pa bi bil Gavrilovič. Nedeljko je med potjo vseeno pokusil zakupljeno jed, nakar n*u je posU-4o slabo ln je pričel brdhati. Ker pa nI o^etu ničesar povedal, Je mož ves krompir pojedel. Horva-U je kmalu po jedi postalo slabo, prijeli so ga krči, nakar je padel v nezavest. Ko si je neko-iko opomogel, je poklical sose- pristal na to. Na Veliki šmaren k Mi- New York, N. Y. — Sodnik aru želi, da bi stenbgrafi o-kali shode na ulicah, da poro- »odogodkih zveznim obla- ------------„ . w . l Sodnik je rekel Emil Gar- de, ki so takoj pozvali zdravnika «1 in James Lustigu, ogršk^ na pomoč. Zdravnik mu je izpral 1 komunistoma, da bi biTa za- želodec, preiskava kemijskega " o deportirana, akO bi bfl zavoda v Ljubljani pa je ugoto- vila, da je bila jed zastrupljena z arzenom. Horvatova je pred sodiščem odločno UjUa, da bi zastrupila možu namenjeno jed, čeS, da se je mož hotel sam zastrupiti, kar pa ta odločno za nika. I Porotniki so vprašanje o zastrupljanju zanikali z 11 proti 1 glasu, zaradi česar je bila Marija Horvat oproščena Umor v Velikem Okiču. Rodbini Mihaela Bmeršiča in Janeza Cafttts v Velikem Okiču sta živeli dolga leta v neprestanem sovraštvu. Pravda je sledila pravdi, posledice pa so bile seveda veliki pravdni stroški. Odmev teh pravd sega tja do 19. junija Takrat je moral Eroeršič zopet nekemu ptujskemu od vetniku znatne stroške za za stopstvo. Ko se je vračeMomov je zadel v bližini svoje hiše ns Janeza Cafuto. Začel ga je zmer , -------- — uti to ga slednjič sarkastično pbo kakor hitro jo dokon- JLa*. koliko čass bo le polagaj » ekonomakl cvadonri Pa. g„nenje na cesti pri svojem posestvu. 8 Um je seveda hotel povedati, da ne bo več tako dolgo Kmerlič Je prišel »krajno raz burJen domov. Zamtn ga Je skušala lena pomiriti. Mož jo je aa- rifl, da tega ne prenese več in mora |Msti eden ali drugi. Nato je vzel iz omare lovsko polko ter odšel z njo k hiši Janeza Ca-fute, ki je pravkar jttMJ P^** Jo družino pri večerji. Emerltf J^anH oknpiraH AJdfr. Ji je ekoz okno ogledal položaj. Maroko, 8. okt—dat- nato pa dvignil puško In ustrelil »panske armade javlja,1- ---- » "lanske čete vkorakale w na Cafuta iz najblilje razdalje. POgodil je svojo žrtev naivnost v glavo in je Cafuta kmalu nato izdihnil Emeršič je prvotno o- _______rSSom priznal, da se je HoUl IPW1. Mesto je bsM «a vsako ceno iznesti svojega , nM ohstrefjava- zelnik. Janeza Cafut^P-na^ 222d so naŠU v Ajdiru se zgodi I njhn, kar hoše; Pred ^nega nmtarijiia. eoWe« pa j« f' "»vnl stan rlfijanske ar- SL2 oktobra zjutraj. So- ■ jejt umaknil flUl sem prišel z Gavrilovičem nkoviču. Oba sva imela kara-blnko. MDinkovič je že spal v postelji. Bilo Je pozno v noči. 2* na je odprla. Jaz sem sicer tre-petal groze, toda Gavrilovič Ja hladnokrvno stop« v sobo, nakar sem kmilu zaslišal tri strele. Pozneje sem zvedel, da je nesrečnež obležal takoj mrtev. Oblju-bil sem Gavrlloviču, da mu izplačam 16 tis6č dinarjev šele po pogrebu žrtve, toda medtem nas e že doletela usoda in smo bili vsi skupaj aretirani. gfertaa kesa. V Ptuju Je umri dne 16. septembra v visoki starosti 82 let Mika Mslinger, upokojeni železničar in bivši pismo-noša na Laškem. — V Postojni Je pmmlnula 17, sept. kot žrtev svetega materinskega poklica Malka Marušič, rojena Ambro-žič, stara komaj 19 let. Zapustila je dva dni starega sinčka. Kadi kenunietiiae propegBa-de aretirani ljubljanski dijak. Zagrebški "Večer" poroča, da je bil v preiskavi proti komunlatom aretiran dijak Fran Klopčič is ijubljane, ki Je osumljen, da je kot tajni kurir vtihotapil v Bpllt v skrivnostnem kovčku "št. 112" veliko množino komunističnih brošur in letakov. O njegovih l»-povedbsh varuje policija stroge tajnost. Skupno število v Splitu aretiranih komunistov znaša do-sedaj 12. .. ' \ l imiintrf slikarji v i J vi jt V Harajevo sU prispela dag; ski slikar g. Deeli in fraocoStf slikar g. Jour, k! bosta pr»*poto-vaU Bosno in Hercegovino On napravila več lepih prirodnlh I«- snetkov. Peftari v Vršen. V zadnjem čssu se pojavljajo vedno MJ i-»gosto različni požari. Humi se. ds mnogi posestniki sami zažigajo svoje hiša, da ns U način Mdejo do denarjs potom zsvs rovalnloe. Najbolj čudno pa Je to, da zavarovalnice takoj po poža ru l^^^šSkheš V Dobrem selu pri Mostarja se Je r »rud kratkim obesila lepe in mla- dTikika Marija THpkovič, [kli, rodom Iz Višnje gore. O dogodku smo svoječašBo le obširno poročali. Stanko Up ima v Gradcu pri Litfjl špecerijsko trgovino s bu-fetom. S svojo ženo Jakobino je živel v najlepšem razmerju. Ni kdaf ni bil nanjo ljubosumen Sredf meseca aprila pa Je neprl čakovano zvedel stvari, ki so bi le td' njegovo ženo skrajno srii motilne. Izgovoril jih je trgovec AndTSj Turk, vesel in zgovoren človek, ki Je med drugim v neki drulbi tudi pripomnil, da Lapo-va uma ni ravno natančna ln našttfl celo posameznike, s katerimi naj bi imela le intimne od-noAaje. Lapova soproga je na zihteVo moža končno vložila proti Tuirku radi žaljivih govoric tožbo radi ra^žaljeftja časti. Po-prej prijateljsko razmerje met Lapom m Turkom se je od takrat spremenilo v skrajno sovraštyo in Je j^etajal Lap od dne do dne bolj rjMburjen. Njegova nervoz-nost pa je priklpala do vrhunca, ko r^iu js žena končno Ujavila, da se Je Turk baje že meseca februarja v Ljubljani na nedostojen načlii pregrešil nad rijo. Na Lapa je vplivalo to naravnoet porazno. Ves uničen Jo butal s [glavo ob posteljo In jokaje tolH da je njegova sreča uničena. Dne 16. aprila SO prilll v Lapovo zaj-trkovaJnico Josip Borišek, Franc Gorenja in na nesrečo tudi Andrej Turk. Pogovarjali so se o neki stvari. Nenadoma je pristopi Lap tri lurtaks pred Turka in ga vprašal: 'Turk, sedaj ml pa povej, zakaj si onečastil mojo še-no i" Turk Je odločno zanikal težke očitke, nakar je Lap odgovoril: "Ona mi je sama prisnalal" V silnem afektu je nato Lap potegnil Iz lepa samokres ter oddal na Ttirka prvi strel. Nato je razburjen bežal pred hišo, a si čez nekaj trenutkov zopet vrn In oddal lia Turka še dva strele. Turk je imel le toliko moči, dd Je stekel čas eesto k zdravniku dr. Premmvu, ki mu je nudil prvo l>omoč, nakar so gs takoj prepe- Zdruiitvcni odbor: « žbjbmt sasiae ftrtfc l "vrhovni SDBAVIlIKt Dr. 9, j. fera. iMU Št CUb gMMA pokori Ksrsspsadeaca s glsvahal iMiralkt ii tmh v b«sfmm vsa piftma. Id ss eaaalsls aa »ssl* ft pvs*MŠalks es ssdsUtv ». h. p. j^ mlt-m be. Leoaisto avs, CMtaie. pt v8k zadev b bolnlfikk PODPOBB BB NABLOVBi Balallka taja«, ttve B. N. p. K ms^i Bo. Uwa4aU a?«, CUsSke, Rt drnarnr pošiuatvb in btvari, m ss tmsm isfsmbmbi ira Ia M voMa aa aaalavat TalaUtf B. n. p. k mit4i Ba. Lava- I km I \ > _ .'^A » 1 ... t A lAL - A 4 m 4 ijali v Leonllče v Ljubljano, kJer je nastedRjega dne izdihnil vsled notranja iskrvavltve. — Pred smrtjo ja bil le zaslišan In je od-ločno ianlkal, da bi Imel z Upo-vo ženo kake Intimne odrioAsj* I^p sam je odšel takoj po Iz-vršit vi dejanja na orotelško postajo, kjer ae je onemogel du-levno in fiilčno popolnoma strt. onesvestil. Tudi med ra*pf»VO je napravil vile bolnega In duševpf strtega člofeka. Na dejaftj« samo se epomlnja le v nekaterih podrobnostih. Vse priče so ga o-piaale za dobrega in ljubeznivega < loveka. Pripovedujejo o silnem razburjenju, v katerem je Uvid obdolženec usodni dan. Hodni izvedenec pslhijaUr dr. ferko je tekom zaslišanja Upo-vedal, dR o trajni dulevnl Maz-ni pri oMotteneu na more biti govora. Pravi pe.de so MU okoi-l^ine taka, da je saio verjetno, da je bilo v času zločina njegovo duševno stanja skaljeno ia je jsvej čia zagrešil v silnem k4 ga ni mogel premegati -uv., _____ POROTNI ODBRRt 174,------ Ar*. Cklvat«, lit t Jsba irimism, UUlJg- ISI7 a. KM|i*ir Ava.. Cklvas«. ^ Waat Park. OkU( Mary I dorltk, MU 8. JaaaTsrMJ. Box ti. Str.banr. IV y» r pHtoiba g M« ■ I ram uarseris, praanaaniaa niaiorn.|i t,i,r P tTSl prlatvt as gt peMtsl adSSk ss mk) So4ll|a|a as astfsVt alkar, Bog iti, Barbartaa. Okla. t, , . Vsi šmM Ia dragi aelst assaaaila. sgM asfilsNa Ia |lo pravoreku porotnikov je senat obsodil obtoženca samo radi prepovedane nolnje orožja na 100 Din denarne globe, PoSkušea samomor. Žagar Kari Prevolek pri Krčevlnl si Je pognal v samomorilnem namenu kroglo v glavo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnUnico, vendar je malo upanja, da okreva. Neers6K. V Borovnici se Je ponesrečil Alojzij Vldovlč, nočni čuvaj pri Kohlju. Padel Je po stopnjieah in si zlomil roko. Pro-peljali so gs v bolnllnico. RAZNO. Kako fašisti zmagujejo. "Glu Htizia", italijanski delavski list, je pode) sledečo sliko fallstlčne volilne kampanje v IUIlJIt Dva dni prikT volitvami Je faAistična organizacija Imela sejo. Prečita- na so bila navodila iz glavnega stana In člani so dobili Ustb kandidatov, nakar je vodja sdblčal članom: "Vsi morate voliti ka*i dldate, ki'so na tej listi. Drug(h kandidatov ne smete voliti. Naš tejnl odbor lahko sledi vsaki glasovnici ln polive sa vsakega vo-lile«, ki voli drugače. Kdor ne bo volu predpoldne, bo )»o|>oldas prignan na velllčo." Na volilni dan so fašisti Dostavili mizo pred volilča ln vsakemu velfleu so dali listo njihovih , kandidatov. Kdor Je listo odklonil, je bil o* suvan In sapoden Ispred volišča. Ko so bile volitve končane, saltfr-šističnl listi poročali o vrflki zmsgi. •, AN lellA saaU pravilno ffgd In Čltat angleško? Naroči el "flkh vensko-angleško alovaiee^. kRl^ * ----KRUševRa RMiiea fl. N. P. I , y,„........................ I SPREJEM m«mum* OBRT SPftOAJOifA BELA« TMu TtbD. m rmmx Ifl rmaku, \ brnita, knjif«. lu>M«r)«, totalu M. t afer*. • ■katt, hrr.Uk««, ilmft^ fcSam, VOMTVO TBKAME APEUM M tUUSIVt 1 R. P. J., M TSKOHRE NAROČA V SVOJI • CEN" ZMERNE, UMJSKO DELO FSVS VSA POJABNiCA DAJE VODSTVO TV SKA8NE. PUtU p* lafonudj. M iaS^: S H. F. J. P1MN7, 2667-A9 Bonih UnUt Areeiie, CMem.nL TAM SE DOBS NA CEUO TUDI .VSA 0» KENA POJASNILA. 8 I C \ i t 0 • 0 1 t i 5 g * | >7 Crdb Gdv: BEU KONJ • •» * • —— " (DAlje.) Ko sta oh tal* MIHA. je reki« lene: 'Kdo bi neki bU? Mlad je le in navidez ni napačen. Le bled je in nekako izgubljen." "Vrag ga ie parna! Nekak Aen stric je, ki bi rad zmotil deklino. Tudi ni iz naftih krajev in gotovo ni dosti prida." "Pa na pol gosposki je bil o-blečen, in tudi umazan ni bil. Veš, kaj mislim? Ce ao črno-iolci na svetu, morejo biti zares takšni." žena je vprašaj« pogledala moža, ki je sedel na posteljo. "Hodi. hodi! Ne bodi nora kot Paničeva Bara! Pa naj bo že tako ali tako, meni se zdi vseeno znan," je končal gospodar in u-gasnil luč. Drugo jutro in naalodnje dni ni bilo čudnega tujca nilfjer. Izginil je brez sledu in ote Palud je m ob topolih in se oziral ali ne M kje »gledal nje In visoke postave. Ta* Mag dka je menda pozabila nanj Oče je bil prijazen s njo in jo celo neld večer šegavo vprašal po njenem črnotoleu. In teden dni kaanejo j« bila Magdica sama na njivL Bog ve, kod ao hodile njene misli, ko je nenadoma zašumelo poleg nje. in njen mladi neznanec jo je objel okoli pasu. Zatrepetala je kot prepelica, ld ae skriva v kotanji sredi goste pšenice in tišči glavico k zemlji, pa jo ummi ma zgrabijo trde roke. Planila je, a ni mogla in ni vedela, ali naj ae poskusi oteti ali naj ostane. "Kdo ste r Njen glas je plaho zadrhtel in oči so se ji orosile ter zableščale v mokrem lepem ognju. Tujec jo je naglo izpustil iz objema in se odkril pred njo. Osupnile je. Njegov obraz je bil prijazen in se je smehljal, in ko jo je pogledal, so jo po vsem telesu sprele-tele iskre. Skoraj ji je bilo žal, *b razpokanih in ..... Vlsoko hii0 8redi JabUn in * pred črnošolca. Ležeč na atria je roke, da bi poletela in tleh se je potuhnil in se ni ga-objela svojo mlado ljubezenjnil. Fekonjača je sedla na po-evoje mlade dni in roso in šlcr- ateljo in potegnila robec nizko jančke in visoka nebesa. na oči. Crnpšolec je nehote Na, vzemi za spomin!" strmel, stopil korak proti njemu Stopil je Čisto blizu k njej, da in ae zagrohotal na vse grlo: ^Jf. ftd.°"kAl ^ J* "Ha - ha, Tunkj, ležiš kakor obesil olmli vratu na zlati veriži- urh v mlaki! Ti, lepa Barika, 2?Tix w, «dAj ni čas v posteljo, Ali ne vi- Ali boš mislila neme, Magdi-|diš, da umira ce 7 ^hh ■ ■ tvoj prijatelj? Slaku, in Rojnik je pripovedoval vse natančno » . Vstani in ga poščegetaj po pod- Ulovih b««dah, tod. povedati Jih rta*, v*. | vdiTmu'^ J^,.0^1' '"Irl"^,^ "> d. bo (Vrt popolnem, n. junem. Obenem gjT "MUHI. bom ' mll^jSL^ f deUI mrtve«*. J. z*ie-^Grudnov obraz, da bi videl, kako moš sodi, ^ ^ ^^n^ Hoblj.. Srepo gleda Rojaka. I^Htoent J ^ dek,ICC W,il 1 kričal: Hagdica, ali r«?" '. I- ^ božji, ali jo vi lTVidi pome. Če si tudi črno-šoljc!"- Magdica 1 8« je na konec njive, kjer je stala voda v široki, zeleni Muri-ci hi ki je bila zaraatla s lokva- 1,-1 _____stisnjeni- Ipofcolenih. mi ustnicami, od Haterih je spodnje pomaknjena se znamenje naprej. u »— Tega ni mogoča reči! Moj odhod je bil tak, da mora Siefe pomisliti! -7 Ne, o popolnem uspehu ni več nikakege dvoma! ' ~ Torej 4k mi. AH pa: JOHN MOftKL Afa,