^redniitvo • »Prav«, Ljubljana., kopitarjev« I lelefon »3 61-2S M. jl^rfua naročnin« V> Ui. ta luo-,jiu»t»o W U« - Cek. r»A. Ljub- 10«M u naročnine tn 10.S9« Izključno tastopslv« ia Inserate. ^ oglase ti Italije ln Inozemttvsi OP1 8. A. U liano. o k o p I * o t o* »ritma ■ feiter erbittertes Ringen in der Materiil-schlacht ostlich Aachen Feind nordostlich Sierck durch Gegenangriffe gevvorfcn. — Stiirkere Fcindangriffe ostlich der unteren Vogesen. — Schwiichcre feindliche Angriffe im ostslowakischen und ostprcuss. Grenzgcbiet geseheitert. DNB. Aus dem Fiihrerhauptquar-jirr, 29. November. Da* Oberkoinman-io der \Velmnuclit gibt bekannt: ln der Materialschlacht ostlich \ a c h c n vvird vveiter erbittei-t um itizelue Geliindeabschnitte und Ort-•haften im Fiussgebiet der Rur und im die Ostatisgiinge des H ii r t g e n -IV a 1 d c s gekumpft. Durch erlolgreiche Gegenangriffe nordostlich Sierck an der Mosel »uide in den letzten Tagen der dort lorgedrungene Feind gevvorfen und ia grosseres Stellungs- und Bunker-Gebiet gesiiubert. Die Noidamerikaner setzen in Lothringen uuf breiter Front ihre Angriffe iistlich Busendorf und |i o i c h e n tort. Gegenangriffe brach-Irii sie nach geringen Fiubriichen in unser Hauptkampffeld unter griisse-ren Panzerverlusten vueder zum Stebru. F.ine feindliche Kampfgruppe vvur-dc dabei abgeschnitten und gefangen. Nach dem Scheiteru seiner Durchbruchsversuche nordlich Saarburg jriff der Feind gestern mit stiirkeren Kriifteu ostlich der unteren Vogesen an. Hauptsachlich im Raum nordlich Buclisvvciler siud erbitterte Abvvchrknmpie entbrannt. Im Elsass verteidigen sich unsere Verbiinde in einein vcitausgrci-lenden Frontbogen, der aus dem Raum jiidlich Strassburg iiber den Vo-f c s e n k a in ni verliiult nnd dann, nach Osten umbiegend, die R h e i n -E b e n e nordlich Muelhausen nach Siiden abriegelt. Gegen diesc Front fiihrte der Feind gestern erneut tiirkere Angriffe vor allcm siidlich Strassburg, im Raum von B a r r, an den Gebirgspiisscn und am Siid-ahfall des Wasgcnvvaldes, komite aber nicht vvesentlich vordringen. Lines unserer hier cingesetzten Ar-mcekorps vernichtete gestern in har-ler Abwehr 34 feindliche Panzer. Die Gebiete von Liittich und A n t w e r p e n vvurden auch gestern durch' unsere Fernfeuervvaffcn be-schossen. Aus Mittelitalien nnd vom Balkan wird keine wesentliche Vci-iinderung der Lage gemeldet General Dittmar o vojaškem položaju Aus dem Raum von M o h a c sintl dic Bolschevvisten vveiter narh Westen vor' gedrungen und haben Fiinlkirchen er-reicht. Ihre Angriffe gegen unsere auf die D r a u gestiitzte Front siidostiich da-von scheiterten. Mit dem Abllauen der Kiimpte in M i 11 e 1 u u g a r n uvischen Buda-pesi unti >1 i s k o 1 c ist der Versnch des Gegners goseheitert, Budapest vom SiidosExchange« iz Bruslja, so razdelili v ponedeljek zvečer v Bruslju in v nekaierih krajih srednje Belgije tisoče letakov s pozivom delavstvu, naj prične v ponedeljek dopoldne ob 11 z generalno stavko. Cestna železnica v Bruslju se je ie ustavila. ,.,.,. V zvezi s streljanjem na bruseljskih cestah je grozil Pierlot po poročilih »United Pressa* z diktatorskimi ukrepi. Na posebni vladni seji so se bavili z uvedbo delnega izjemnega stanja. Vlada poudarja, da so oddali člani odpornega^ pokreta kvečjemu polovico svojega orožja. Največji del oddanega orožja je bil neuporaben. ...... Komunisti so pozvali prebivalstvo z velikimi lepaki k protestnemu zborovanju v torek. Amsterdam. Reuter javlja iz Brusl]a, da je odobrila poslanska zbornica s 16 proti 12 glasovi posebna pooblastila Pier-fotovi vladi. 6 poslancev ni glasovalo. K bojem za Našice Berlin. Nemške čete so po 8 dneh obleganja osvobodile nemško-hrvaško posadko Našice v Slavoniji. Komunistične tolpe so imele več sto mrtvih in ranjenih. Nemške in hrvaške čete so ramo ob rami vzdržale naval številčno mnogo močnejšega sovražnika, dokler jih niso lastne čete osvobodile. Berlin. Nemške čete so razbile komunistične tolpe pri Buzovači na cesti Sa-rajevo—Brod. Sovražnik je izgubil 200 mrtvih. Na odseku ob Drini so se izjalovili komunistični napadi z Majevice planine v smeri proti Tuzli. Skrbi kanadskega kardinala Stockholm. Po vesteh iz Ottave je izjavil primas rimsko-katoliške cerkve v Kanadi, kardinal Villeneuve, ki se je vrnil z obiska v Rimu in z inšpekcije pri kanadskih četah v prekomorskih deželah, v nekem radijskem govoru, da so ga na poti tri stvari posebno močno prizadele: 1. Nevarnosti, ki groze krščanstvu spričo komunistične propagande in rovar-jenja. 2. Podaljšanje vojne. 3. Verjetnost novega razkosanja Poljske. terjevemu zastopniku: »Celotna vrednost bomb je znašalo več milijonov funtov. Tamkaj je bilo vskladiščenih dovolj bomb za številne velenapade na Nemčijo.« Smatrajo, da je eksplodirala kaka bomba ter da je nato njen pritisk deloval kot vžigalo za vse ostale. Mackenzie King pred parlamentom Stockholm, 28. nov. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je izjavil o vprašanju prisilne rekrutacije v kanada.ke.ni parlamentu, da bo zavladala v Kanadi v primeru, da 6e parlament ne bo postavil za vlado, prava anarhija. Dodal je, da z majhno večino ne more več delati naprej. Bern. V kanadskem parlamentu sc jo pričela po vesti »Exchange Telegrapha« iz Ottavve debata, na kateri je ob koncu stavil Makenzie King vprašanje zaupnice. Ob pričetku seje je govoril odstopivši letalski minister Power proti Eisenliower-jevi brezobzirni uporabi čet. Dejal je, da potrebuje Eisenhower za izvedbo svojih načrtov ojačenja, s katerimi bo znova napolnil svoje oddelke. Čete sili, da se bre2 odmorov udeležujejo vseh bitk, pa so zato žrtve temu primerno velike. Ako kdo trdi, da imajo drugi zavezniki še višje žrtve, kot jih imajo Kanadčani, je treba odgovoriti, da ne sme biti vojna nikdko tekmovanje zaveznikov za najvišji odstotek izgub. Amsterdam. Po vesti newyoržkega radia je imel kanadski parlament dve tajni seji. Druga se je vršila v torek zvečer. Ministreki predsednik Mackenzie King je izjavil, »da je bilo iz varnostnih razlogov potrebno, da se vrši seja za zaprtimi vrati.« Položaj na Finskem Stockholm, 28. nov. 0 dogodkih na Finskem piše »Vaester Botten Kurierem, da vlada na Finskem občutek negotovosti in bojazni, ki izvira predvsem od tod, ker je zgubilo prebivalstvo vsako zaupanje v časopisna in radijska poročila. Značilen primer nudijo aretacije. Javnosti so sporočili le aretacijo nekaterih osebnosti, dočim 6e vse ostalo vrši tajno. Dočim je najprej krožil okrog seznam s 00 imeni, ee je kmalu nato pojavil drug s 300 iu nato še celo 900 imeni. Številne eo aretacije podčastnikov in vojakov armado. Vrše jiih večinoma med drugo in četrto uro zjutraj. Nadalje pravi članek, da se finski vladni sistem postopno boljševizira. Obup je pognal številne ljudi v divjino, koder iščejo zaščite. Fi.neki narod ne more ničesar več izgubiti. Danes je rojstni dan generalfeldmarfa-la Alberta Kesselringa, vrhovnega poveljnika nemške vojske na italijanskem bojišču in enega najsposobnejših ter nojpo-gumnejših nemških visokih častnikov. Albert Kesselring se je rodil 30. novembra 1. 1885. Njegova vojaška pot, po kateri s e je povzpel na sedanje visoko mesto, je v kratkem naslednja: 8. marca leta 1906 je postal poročnik 2. bavarskega topniškega polka v Metzu. Med prvo svetovno vojno je poslal 27. januarja 1915 stotnik, določen za posebne naloge vrhovnega poveljstva III. bavarskega ar-madnega zbora. Po vojni je bil kot stotnik v 7. bavarskem topniškem polku, nato pa je bil poklican v vojno ministrstvo. Leta 1930 je postal podpolkovnik in je bil poveljnik dela 4. topniškega polka v Dresdenu, od 1. jan. 1932 kot polkovnik. Nato se je z vsemi silami posvetil organizaciji nemškega letalstva, bil 1. 1935 po-vzdignjen v generalmajorja in je postal šef upravnega oddelka nemškega letalskega ministrstva. Na tem mestu je postal 1. 1936 generallajtnant, po smrti generala Wevcrja pa je postal 12. VI. 1936 šel generalnega štaba nemškega letalstva. Leto kasneje jc postal general letalstva ter je bil imenovan za poveljnika letalskega odseka III. v Dresdenu, 1. 1938 pa je postal poveljnik letalske skupine I. v Berlinu. Po Izbruhu sedanje vojne jc poveljeval letalski skupini I. na Poljskem ter je bil odlikovan 1. 1939 z viteškim križcem železnega križa. Njemu podrejeni letalci so se odlikovali tudi v bojih na Norveškem in pozneje no zahodnem bojišču. 19. VII. 1940 je bil povišan v gene-ralfeldmaršala. Za zasluge na vzhodnem bojišču je bil leta 1942 odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križcu. Od aprila I. 1942 je bil feldmaršal Kesselring vrhovni poveljnik letalstva, nastopajočega v Sredozemlju in Afriki. Po ponovnem zavzetju Tobruka ga je Fiihrer odlikoval s hrastovim listom z meči k viteškemu križu železnega križa. Od jeseni 1. 1943 vodi feldmaršal Kesselring nemške divizije v težki borbi z an-gloameriškimi armadami v Italiji. Po Ba-doglievem izdajstvu je z izredno spretnostjo obvladal težavni položaj, čeprav se je često moral boriti proti veliki premoči zlasti na črti Garigliano—Cassino. na mostišču Anzio-Nettuno, pri Rimu in pozneje pri Florenci in tudi na sedanji črti, ki jo brani proti neprestanim angloameriškim prodornim poskusom. V priznanje za to izredno delo mu je podelil Fuhrer 19. VII. I. 1944 hrastov list z meči in briljanti k viteškemu križu železnega križa. Kot spreten častnik je feldmaršal Kesselring veliko pripomogel k nemškim uspehom na raznih bojiščih, saj spada k tistim možem, ki vedo organizirati, izdelovati operacijske načrte, jih z železno doslednostjo izvaiati in žc vnaprej preračunati, kakšna bo reakcija na nasprotni strani. Maršal Kesselring si je zlasti pridobil velike zasluge, ker je znal d-seči vzorno sodelovanje med vsemi vrstami orožja, posebno pa še med kopensko voi-6ko in letalstvom. Zato je lahko služil tako v kopenski vojski kot pri letalstvu in zato rnu je Fiihrer lahko podelil tudi tako važno nalogo, kot jo opravlja sedaj na italijanskem bojišču. Maršal Kesselring je mož dela, poguma in jeklene volje do zmage Številne nemške zmage na vseh bojiščih bodo vedno v nerazdružnl zvezi z imenom gcncralfeklmaršala Kesselringa. Kako ie v Malmedyju Lizbona, 28. nov. V poročilu vojnega poročevalca ameriškega vojaškega lista »Starš and Stri pest z nemško-belgijske meje je bil zapisan tudi tale stavek: »Niti ni treba gledati na kažipote na cestah, pa že veš, da si na področju Malme-dyja. Ljudje gledajo proč, ako so voziš skozi kraje. Ce se bližaš hišam, se otroci brž skrijejo vanje. Kmetje na polju so nikdar ne ustavijo, da bi naredili z dve-nui prstoma znak črke V, kot to vidiš v Frninciji in Belgiji. Tu ne vihrajo nikake belgijske zastave. Thorez v Parizu Ženeva, 28. nov. Kot javlja pariški lii-t »Hu i minite«, se je v [tonedeljek vrnil iz Sovjetske zveze v Pariz p rasi ul i francoski boljševiški vodja Maurice Thorez s 6vojo družino. Bern. Po vesti švicarskega poročevalskega urada ie odstopil dosedanji predsednik romunske komisije za izpolnitev pogojev premirja Christu. Podrobnosti iz napada na Kočevje Z zadnjo kolono jo prišel iz Kočevja ludi mlad policijski slražnik, ki se je sam udeleževal bojev, ko so komunisti Iri dni poskušali vdreti v mesto. Obdan od gručo rojakov — domobrancev je stražnik pripovedoval o letalskem in nato tudi o komunističnem napadu na Kočevje. V soooto 18 novembra so se kmalu po desotih pojavila na obzorju tri angleška lovska letala. Nekaj časa so krožila, nato pa odletela v neznano smer. Ljudje so takoj zaslutili nevarnost. Poskrili so se po kleteh in zakloniščih. Njihova previdnost je bila na mestu. Nekaj minut po letalskem alarmu je namreč že priletelo nad mesto šest bombnikov. Nekaj časa so krožili, nato pa pričeli metati bombe. Največ bomb je padlo na njive ob RinŽi v smeri proti vasi Muhovniku. Od mestnih delov je največ trpelo središče okoli gradu. Vendar pa bombe niso mogle veliko porušiti, ker sta že prejšnji letalski in lanski komunistični napad porušila skoraj tri četrtine hiš. Ta letalski napad pa je popolnoma porušil kakih pet hiš, poškodoval pa jih je seveda veliko več. Za prvim valom šestih letal je prišel nato 5e drugi prav lako velik Na mesto je vsega skupaj padlo 150 bomb. Od prebivalcev je bil le eden mrtev. Letalski napad je trajal približno eno uro. V nedeljo se je letalski napad ponovil. Nad meslo so prileteli trije bombniki, odvrgli nekaj bomb in nato streljali na mesto s strojnicami. Ta napad nt terjal nobenega človeškega življenja Pa ni bilo človeških žrtev, Je vzrok tudi v tem, da so se meščani že po prvem na pailu v začetku novembra v velikem številu umaknili iz mesta. Letalski napad so zločinsko Izbrablll komunisti. Že nekal dni prej, kakor hitro so odšle iz Bele Krajine vračajoče .se domobranske bojne skupine, so rdečo tolpe prišle v bližnje gozdove in se pričele zbirati po hribih v okolici Kočevja. Ko so v soboto dopoldne angleški bombniki napadli Kočevje, so ta trenutek takoj izrabile komunistične lolpe ln pričelo s splošnim napadom na Kočevje. Napad je trajal tri dni do ponedeljka, ko in komunistične tolpe pregnala velikola-ška bojna skupina. Ko se je pričel sobotni letalski napad na Kočevje, je bil omenjeni stražnik s svojo skupino v zasedi pri kočevskem rudniku. Čeprav so lansko leto po razpadu savojske vojske komunisti "Vil/i f ■•,'« uničili in jih je zalila voda. Sedaj so pričeli s kopanjem nn vrhu. Da pa morejo vedno v redu delati, jih redno varuje policijska zaseda. Ko so v soboto padle prve bombe na KoČovje, so komunisti najprej napadli pri rudniku. Stražniki so jim odgovorili. Ko so se vsi delavci umaknili za utrjeno mestno črto. so tudi stražniki odšli nazaj v bunkerje. Komunisti so streljali in sc poskušali približati domobranskim bunkerjem do - šestih zvečer. Ko je padel na zemljo mrak, so komunisti prenehali z napadi. Ujeti komunisti so pripovedovali, da bi morale komunistične tolpe zavzeti mesto že v soboto. To so jim ni posrečilo, saj jim še do žice ni uspelo prodreti. Komunisti XVIII. divizije (Daki je zopet doživel poraz!) so zato z vso silo napadali takoj v zgodnjem nedeljskem Jutru Najmočnejše so napadali v smeri od Rudnika in Savsko vasi. Z Gore proti žagam so komunisti samo enkrat poskušali napasti. Bilo je to v nedeljo zgodaj zjutraj. Na tej strani je bil v bunkerju tudi stražnik, ki je pripovedoval ves potek boja. Komunisti so izrabili jutranjo meglo in se bližali bunkerjem, v katerih so bili domobranci in stražniki. Protikomunistični borci so :ih spustili v bližino štirideset metrov, takrat pa se je pokazal iz bunkerjev tako močan ogenj, da komunistični tolovaji še zbežati niso utegnili. Samo na tem mestu Je naenkrat padlo 21 komunistov, šest tolovajev pa zaradi prehudega ognja ni moglo vstati, tnko so jih domobranci po končanem boju našli skrite v travi. Snmo na tem odseku so komunisti pustili 7 strojnic, ubita pa sta obležala dva politkomisarja. V nedeljo popoldne so nemški vojaki predrli komunistični obroč okoli mesta in na drugem kraju prišli tolpam za hrbet. Tako je v četrt ure padlo pri Mali Gori okrog 40 komunistov. V nedeljo pa ie tudi že prišla domobranska pomoč iz Velikih Lašč. Velikolaška bojna skupina je Že v nedeljo poj>oldne drle! pognala komunistične brigade. Pri tem |e domobrancem veliko pomagala tudi baterija domobranskih topov iz Velikih Lašč. V ponedeljek pa so domobranske skupine končno pregnale sovražnika, ki se je v nedeljo proli večerr zopet vrnil v bližino Kočevja. V ponedeljek je velikolaška bojna skupina ponovila z napadom na o lunistične tolpe In jih v enem sunku pregnala daleč v gozdove do Kli-nje vasi. Tako se je končal napad na Kočevje, ki so ga komunisti že ves oktober napovedovali. Kljub velikemu streljanju tolovajskih topov in minomstov so tolovaji povzročili škodo le na eni hiši blizu že- lezniško postaje. V bojih so padli le trije domobranci, komunistov pa Je pred žično ograjo obležalo okrog 150. Daki se je zopet pokazal nedosegljivega '-rvoloka. Čeprav je Kočevje z močnimi bunkerji tako utrjeno, da bi vse komunistične tolpe skupaj ne mogle vdreti v mesto, je Daki tri dni naganjal svoie podložnike v gotovo smrt. Komunisti so pred napadom in tudi še po napadti napravili veliko hrupa, češ kako silen napada Je to bil Vse pa nam pojasnijo besede, s katerimi je stražnik iz K -čevja končal svoje pripovedovanje: »Komunistov se v boju prav nič ne bojim. V takih bojih, kakor so bili sedaj za Kočevje, pa bi lahko vzdržal en mesec, ne pa ' dni.« Mrak nad jugovzhodom »Volkischer Beobachter« z dne 24. novembra 1944 jo objavil izpod peresa 1'ranza Ronnebergerja sledeči zanimivi članek: Zaradi vdora Sovjetov v južno-vzhodno Evrofio se stavljajo v ospredje razpravo socialnega značaju. Prav lako pa so pazni tuai prvi znaki duhovnega preobrata. Čeprav razna duhovna vprašanja za zdaj še ni6o tako opazna, pa so vendarle pred nami in bodo zapustila mnogo Dolj globoke sledi kot vse druge spremembe. Saj ne gre za nič več in nič mani kot za odločitev pripadnosti jugovzlioda k Evropi, za novo fazo v večnem sporu med zahodom in vzhodom, za dediščino Bizanca, zn evropsko zgodovinsko obličje sploh. Skratka, za problemom o duhovni pripadnosti južnovzhodne Evrope se skrivajo vsa velika življenjska vprašanja noše celino v svojem odnosu do vzhodu. Kako smo si danes z Bizancem? Kdo upravlja duhovno dediščino Bizanca? Poslušajmo, kaj je pred sto leti zapisal prvi nemški raziskovalec Bizanca in politični publicist, popotni ča-nikar in feljtonist J. P. Fallmera-ver: >I)a bo moči obdržati protiutež, sreifnbežno nad zemeljsko oblo iskreči se furiji zahodnoevropskih narodov, da bo moči krotiti jedki učinek njene duhovne prožnosti in to besnečo furijo segnali v njene meje in jo zajeziti, je narava bizantinsko državo liki svinčeno utež obesila nn pete Evropi in je z nespremenljivim sklepom večnosti razglasila hkrati z anatolij»-ko doktrino nedeljivost monarhije, ki jo Carigrau njeno srce in središče.« V neki razpravi z naslovom »Car— Bizanc—zahod« je opozarjal Fallme-raver nič hudega sluteče sodobnike na velikansko nevarnost, ki grozi Evropi od »belega kana ob Nevi«. Svoje svarilo je poudaril še bolj, ko je zatrdil: »Zakaj, čim bodo Sovjeti zavzeli Carigrad in si osvojili, kar je nagla in neizogibna posledica zmage, vlado nad celotnim »ilirijnnskim trikotom«, od Donave pa do vrha Moreje. potem l»odo upravičeno in v pravem pomenu besede vladarji starega sveta.« - Ta nemški raziskovalec, eden najzanimivejših ljudi tega stoletja, ki je bilo tako polno bistroumnih, dalekovidnih, pa hkrati razccfranih in večno nemirnih duhov, pač ni mogel vnaprej videti, dn ho skušalo po rnzsulu cari-stičnih načrtov, čez sto let kasneje, utelešenje notranjeazijskegn stepnega duha. boljševizem, dopolniti delo Petra Velikega: ruski »car« bo zavladal kot pravi avtokrat na svetovnem prestolu Bizancal A kje so dotikajoče se točke med sovjetsko Rusijo in tistim, kar moremo nazivati duhovna dediščina Bizanca: Tu je grško-slovanski svet s pravoslavno Cerkvijo, ki trdi, da vsebuje edino pravo državno zamisel od antičnega pa do sodobnega sveta — ondi pa je državno načelo razduševljenega, množičnega človeka, mnterializacije prekletstva duševne svobode in znanstvene dobe. No bomo se pričkali, ali je bila dediščina Bizanca v rokah ruskih carjev ali carigrajskcga patriarha z njegovimi južnoevropskimi pravoslavnimi narodnimi Cerkvami dobro in zvesto upravljana. Le to vemo, da se mora boljševik Stalin kratko in malo imeno- Drugi minister — ista politika Ženeva, 20. nov. Imenovanje Edvvarda Steltiniusa za naslednika že več tednov bolnega 73 letnega ameriškega zunanjega ministra Cordella Hulla ne bo prineslo nobene spremembe v washingtomsko zunanjo politiko. Stettinius, ki je bil stalni Hullov sodelavec, bo hodil po isti poti kot njegov prednik. Prav zato ga je vzel fiicer zeio svojeglavi Hull za namestnika. Zavedal se je. da mu Stettinius ne bo delal preglavic. Sicer pa je zunanja politika enako, kot je bilo to že v llullovih časih, itak v Hoosoveltovih in Morgenthauovib rokah. Stettinius prihaja iz gospodarstva ter je imel prej važno mesto pri General Mo-torau in United States Steelu. Ker je pokazal zanimanje za New Deal, ga je poklical Hoosevell v razne vojaške urade. V zunanje ministrstvo so ga poslali v težnji, da bi pritegnili strokovnjaka za vprašanja zunanje trgovinske politike, da bi lako vzporedil čisto politična vprašanja z cospodarekima. Ker u/jiva Stetiiniiufl, kot vsi Rooseveltovi sodelavci, židovsko naklonjenost, je razumljivo, čemu je Židom NOVA MLADINSKA KNJIGA Brata Grimm; »PRAVLJICE« Prevedel Alojzij Bolhar. Ilustriral Milko Rambič. Druga popravljena in pomnožena . nn« pAtta irA^ani knHcH I, rta IZUHja. on. •—.....— takoj obljubil svojo pomoč pri njihovih palestinskih načrtih. Sveto' rnski imperialisti Ženeva, 2ii. novembra. Razkritja nekega ameriškega novinarja o neguševem protestu v VVashingtonu proti Britancem, ki nočejo izprazniti abesmskib pokrajin, so v Iondonu zelo neprijetno sprejeli. Dočim resnice same ne morejo zbrisati s sveta, pleše sedaj »Manchester Guardian« pravi ples po jajcih, da bi zakrll imperialistične motive britanskega postopanja. List pravi, da ee uegušev položaj sicer Jači, a da 5e vedno ni popolnoma neoporečen, ker se ponekod krajevni poglavarji njegovi vladi upirajo. Ne da ee lagati, da eo njegovo avtoriteto ponekod močno omajali. Zato Britanci še ne morejo misliti na popolno opustitev vsakega nadzorstva. Toda razlaganje tega postopka v smislu imperialistične politike je popolnoma nepravično, ker Anglija med gradnjo svojega Imperija Itak mi nikdar mislila na Imper ializem I K napadu na Tokio Tokio, 28. nov. »Letalski napad ni ui esnlčil naših pričakovanj,« je izjavil po poročilu ameriške poročevalske službe severnoameriški brig. general Hansel, poveljnik bombnlške skupine, ki je ta napad izvedla. Nekaj bombnikov spričo oblačnega neba nI našlo cilja, oni pa, ki so prišli nad Tokio, niso imeli zaželje-negs uspeha. Nekaj leta! te «WI« protiletalska obramba, ve« pa lih pogrelajo ls neznanih vxrok<*». -----------..—i-j- vati vtelešenje protibizantinskega načela. Pa si najprej pojasnimo, kaj imamo mi iz zahodne Evrope dandanes opraviti z vzhoduorimsko bizantisko državo. Vemo, da Evrope ne bo moči nikoli pojmovati kot zemljepisni pojem. Evropa je več kot celina, Evropa je duhovni pojem. S tem prepričanjem pa smo prav za prav že na pol poti do pojasnitve o razmerju do Bizanca. Saj ni še tako dolgo odtlej, ko jc bil velik prepad med zemljepisnim in duhovno-političnim pojmovanjem na evropskem jugovzhodu. Kdo bi zanikal, da se ie /a sodobnike še v 19. stoletju nehala Evropa na mejah osmanske države? Za tako pojmovanje seveda ni le pomembno to, da so živeli Osmani lcot neindogermansko pleme z neevropsko vero in tujo državnostno zamislijo v drugačnih obliknli, kot evropski narodi in evropske države, In slednjič so bili na pol nomadski Turki v 14. in 15. stoletju vendarle dediči bizantinske države. Vprav Fallme-rnyer poudarja povezanost bizantinske in osmanske državotvornosti. Saj ni imelo samo nekaj oddelkov turške državne uprave bizantisko obliko. Vsa sestava osmanske monarhije, razdelitev na jvtkrajine. hierarhija javnega službovanja, najvišji sodni dvori na vzhodu in zahodu Ilelesponta, imena uradov, oblika policijske in magistrnt-ne uprave, laž, sleparstvo in javna kraja višjih oblastev, neusmiljenost in stalna zarota vladarske imovino spričo posesti in lastnine podložnikov — vse to je ostalo bizantinsko. Naselitev sultanov iz Bruse v palače v Blaherni in Bukolevnu je bila le izmenjava oseb, ne pa stvari; je_ bila le snovna restavracija in poživljenje propadajočega svetovnega gospodarstva, začasna zaščita, orodje Previdnosti, da bi sklopili zevajoče reže stavbe dotlej, dokler se ne hi dopolnil čas in ne bi pravi dediči Bizanca postali polnoletni in polnovredni. Kolikor je dandanes v jugovzhodni Evropi še učinkovitih vplivov, ki niso iz zanodne Evrope, ipadajo v prvi vrsti iz naročja bizantinske svetovne države, a turška država je bila samo belež, čeprav se je ta belež močno zajedel v stavbo in sledovi še niso prav nič zabrisani. Poturčenje ali orientalizacija, kpkor utegnemo prav tako upravičeno reči, je posledica politike države in družabnega življenja. Njih zastopniki so bili v prvi vrsti meščanski sloji, a kmetov se to bistveno ni dotaknilo. Izredna skladnost med časom in prostorom, med besedo in kretnjo, človekom in pokrajino, ki se človeku dozdeva kot izrecno orientalska, se je začela razvijati i/, mest in se je le oklevajo polastila vasi. Le tam, kjer je vladal čiflikški sistem (sistem posestev), se je spremenil tudi kmečki človek. Tipizirano je bilo ljudstvo pod Bizancem, toda še pred letom 1000, s pravoslavno grško enotno kulturo. »O splošnosti in moči te anatolijske držav: niške zamisli nimajo v zahodni Evropi prav nobene, ali pa premalo jasne predstave... Carigrad je bilo prvo izvirno in pojiolno krščansko mesto na zemlji. Tam ni bilo nobene posvetne ob'ntHn, ki oi si bilo treba od nje najprej izmoledovati strpnost ali pravico, aaaBaBaBBaiBBBBaBHBa^fflmaiM^ Iz tehničnih razlogov bo »Slo venec« izšel na 6 straneh in z običajno četrtkovo stranjo šele jutri. "-«"!)<, -BBBBBBBBaaaaaBBBBBBBBB Japonsko napredovanje v Kvangsiju Stockholm. 28. nov. Reuter objavlja poročilo čungkinških vojaških krogov, da so japonske Čete pri napredovanju proli liočinu obšle kitajske obrambne črte na severu pokrajine Kvangsi. Hočin leži kakih 135 km južno od meje Kvejčova. Ogrožata ga dve japonski koloni, ki so mu bližata z juga in zahoda. ampak ji je dogmatika položila prvi temeljni kamen, tam se je takoj spočetka povzpela na cesarski prestol in je vzhodnorimskemu svetu začrtala svojo podobo, in sicer globoko, neizbrisno in neosldbljeno ao dannšnjegj dne. Le ena sila je ostali dejavna, vse druge »o izginile v tej edini sili.« Stavba bizantinske države je bila čudovito logi?j/i. Navzli; temu, da so se nekatere zadeve v dobi tisočletnega obstoja temeljito spremenile v njej, se njene ideje in glavne jioteze niso nič predrugačile. Zlasti se je ohranila etro go drž-vnu in politična nadljudska za-.iteva antično-krščanske svetovne države / vgraditvijo Cerkve v državo. V mejah vzliodnorimske države ni bilo nobenega preloma med starim in novim vekom. Da«i se »e blzantniska državniška zamisel razlikovala od zamisli rimskega imperi|.-. |e vendarle prevzela najbistvenejše prvine zahodnega Rima, predvsem pravo in vse naprave, ki ao z njim v zvezi in ki iz njega izhajajo, V bizantinski državni; ški zamisli sta se organsko družili vseobsežna, sleherno tekmovanje z notranjo logiko izključujoča zahteva rimske države in zamisel »Pax Romana« rimske državne kulture, neločeno s prav tako vseobsežno in izključujočo zahtevo krščanstva, ki je vsebovalo edino, po včlovečeni osebi Boga samega razodeto resniro in je torej predstavljalo edino zveličavno institucijo. Zatorej ne vsebuje samo pravoslavno krščanstvo, temveč skoraj vew juž- novzhodno evropski prostor prav raj ločne poteze duhovnega vplivanja b zantinsko državue ideje in državn kulture. Še nedavno se jc to z ogrsk strani prav izrecno poudarjalo. To s pravi, da ne 6inemo nič več ostati samovoljni tesnobi svojega zahodno evropskega zgodovinskega lika, in nw ramo iz tega sklepati, da »e je v ju; novzboifnem prostoru v večstoletneii skoraj tisoč let trajajočem proces stvorila neločljiva zveza med zahodiu srednjeevropsko in pravoslavno hizar tinsko duhovno dobrino. Vprav bizan tinska država je bila tista, ki se je z ceno svoje lastne žrtve več stoleti upirala azijskim zavojevalnim navo lom in je obvarovala Evropo nasilji Če se moramo torej dandanašn vprašati, kdo naj čuva dediščino [i zanca, ali Stalin, azijski kan ob rel Moskvi, ali mi Evropejci, ki smo reši tradicijo antične in krščanske držav srednjeveškega rimskega cesarstva, pc tem je odločitev pač jasna. Zdaj fm lahko pregledamo, kaj pomeni »ovjet: zacija večjih predelov južnovzhodn Evrope, zlasti pravoslavnih 1 judstei zanje in za Evropo sploh. Spet groi razbitje evropske duhovne enotnost En del Evrope se bo pogreznil nazaj pasivnost izrecno orientalsko-bizantin ske podložnosti. Medtem ko je ta df v tem stanju prestal "500 let osmansk vlade in je slednjič vendarle oMn zmagovalec, ni to uspeh spričo sovje tizacije prav nič zagotovljen. Človek pod boljševizmom »Kiirntner Zeitung« z dne 25,-26. nov. 104-1 priobčuje izpod peresa dr. Gerda Wunderja naslednji članek: V narodnem socializmu je človek pripadnik svojega ljudstva in kot tak je vreden spoštovanja. Red v narodu temelji na pravilnem razmerju mod osebnostjo in skupnostjo. Zatorej so načeloma priznana območja osebnega življenja: družina, lastnina in duhovna svoboda. Kjer nam je pa vojna vsilila tozadevne utesnitve, smo jih izvajali v mislih na njeno upravičenost in na kasnejšo vzpostavitev vsega, čemur se je bilo treba odreči. Naziran|e boljševizma pa jo vprav obratno. Nauk manjvrednih in mešancev oznanja, da so ljudje vsi enaki. Zatorej ,ih tudi nI mogoče upoštevati kot oseh-nosti. Družinsko življenje se v komuni odpravi. Lastnina je tatvina. Vest se po-siljuje. Če ni nikake osebnosti, tedaj tudi ni nobene skupnosti, ampak je vse le kolektiv kot orodje v rokah oblastnežev. Vojna ni zasilno stanje, temveč ie možnost, da se doseže smoter podjarmljenja ljudi. Zatorej je vsesplošno vojno stanje že v miru zaželeno in pripravljeno. Zadnji čas |e, da naročite »Slovenčev koledar«! Prednaročilo velja samo do 1. decembra Naročniki naših listov, »Slovenčeve knjižnice« ln »Sveta« Imajo v prednaročilu popust in sicer Jih stane koledar 80 lir. nenaročnlke pa 40 lir. — Po 1. decembru bo stal »Slovenčev koledar' v prodaji za vse brez Izjeme lir BO. — Naročniki po deželi naj se prijavijo za koledar pri uašlh poverjenikih! Hitite, da ne zamudite ugodne prilož nosti. »Slovenčev koledar« bo spet ena uajlepiih knjig oa letošnjem knjižnem ________ ta** Ker je takšno naziranje proti naravi človeka in stvari, naleti nje«ovo uresničenje vedno na naravne težkoče. Zaradi odprave družinskega življenja so v Sovjetski Uniji začela padati rojstva, so ostali otroci brez varstva in Je bilo potomstvo resno ogroženo. Zato so morali leta 1986 in 1?W4 izdati naredbe, ki naj omogočajo rojstva in prvo nego otrok v družini. Da pri tem te naredbe niso bile resno mišljene za prospeh družine, nam pokaže zgled iz leta 1944: Otroci naj se 6icer le rodijo in matere prejmejo nagrade in odlikovanja, toda očetje ne dobijo nobenega dopusta iz armade. Tako vsi ujetniki soglasno izjavljajo, da vidijo člani rdeče armade v tem le pospeševanje nezakonskih razmer. Vzgoja otrok je prej ko slej v rokah državnih vzgojeva-lišč, saj morata oče in mati tudi v mirnem času delati v tovarnah. Zgled špan- j skih otrok nam pokaže, kako zelo se trudijo za to, da si iz človeškega materiala iz različnih dežel izvežbajo bodoče vojake komunizma. Zdaj pa zdaj jim je bilo celo odveč, da bi doječe matere dobivale oddih za dojenje otrok, in so materino mleko dajali v steklenice. Vendar ni važno to, kakšnih načinov je boljševizem zmožen od časa do časa, važno pa je, kakšnega mnenja o ljudeh so tisti, ki izvajajo boljševizem v vsakdanjem življenju. Tudi glede na vprašanja o lastnini in stanovanju so kdaj pa kdaj Izdali kake odredbe — seveda le svojim ljubljencem — rekordnim delavcem in gospodi, predvsem pa Židom. Navzlic temu je bila večina prebivalstva v veliki revščini, in v vojni, pa tudi v mirni dobi so ljudi svojevoljno preseljevali iz dežele v deželo, če so' celo za mišljenjem vohunili, ga nadzirali in vklepali v komunistični okvir, pa so zato z besedami tem več proslavljali »svobodo«, ki da jo sovjetski državljan uživa v svoji državi. — Vse to pa nima nobene resničnostne vrednote, ampak je vse le taktika, ki 6e od časa do časa spreminja in ukinja. Zatorej nas taki ukrepi manj zanimajo sami po sebi, pač pa nas zanima podlaga svetovnega naziranja boljševlkov, ki ga Imajo o človeku. Značilno za tO so že same besede o človeku, ki jih dobimo v boljševiških govorih, knjigah in razglasih. Za vsemi besedami tiči zmeraj iislo naziranje, da je namreč človek le orodje. Ker je vzhodni človek sprejemljiv za trpljenje, je bilo tako naziranje tem laže sprejemljivo. Prav tako, kakor je žilna bilka zeleneči stroj, in je drevo proizvajalec lesa, je človek te predmet za poakuse židovskih možganov. In Če Je komun,ietičnl razglas pred sto leti očital državljanom, da vidijo v ženski le proizvajalno napravo, pa ee Je marksist »pozabil celo tako daleč, da naziva mater, ki je slehernemu Zemljanu sveta, kot »pro-izvajateljico proizvajalcev«. Po takem naziranju o človeku je zgrajena tudi družba. Ze Lenim Je bil mnenja, »da bodi vsa družba ena sa-ina pisarna in ena tvornica z istim delom lu ietlm plačilom«. Stalin je sicer to enakoet odpravil zaradi povečanja proizvodnje, vendar Je tudi on leta 1999. priporočal kmečkim ženskam, »naj jedo v Javnih kuhinjah in naj kupujejo kruh v pekarnah«. Torej nai bodo vsi opravki domače htee kolektivni Boljševiški teoretiki, ki so se^ prezgodni izdali, napovedujejo, kaikSun bodo m«sta v bodočnosti, zakaj vasi ae bodo dotlej že zdavnaj spremenile v žilne tvornioe. Člo veku naj uiti za spanje ne preostane ni osebnostnega ali družinskega. Vae udej stvovanje prevzamejo klubi in kolektivi otroke pa vzgaja komunistična država Tudi plemenske razlike naj bi odpadle Vsi ljudje naj si bodo enaki, vsi ljudj-naj bi imeli — kakor 6e jo izrazil nek proslulii sovjetski romanopisec — »pri jot no rjavkasto kožo« — potem namre ne bo mogel nihče reči nikomur, kakšn da je po zunanjosti. Za temi besedam slutimo strah Zidov, ki hočejo biti prav vladarji dežele baslardov. Tako si boljševizem predstavlja »n« vega človeka«, človeka bodočnosti, stroj nega človeka: to je človek brez razredi in plemena torej brez časti in pomena človek brez narodnosti in vere, Človel brez Boga, brez družine in brez oeebnosti Pod pritiskom boljševiškega parnega kotli je prišlo na milijone ljudi različnih na rodov V kemični proces, ki naj bi spre menil njih duhovni liik. Postali so stro kovnjaki, (specialisti), delovni ljud, stroji državnega načrtnega gospodarstva Vsi prevzeti nam pripovedujejo vojak z vzhodne fronte, ki 60 stari poznavale te dežele, da niso mogli tam hič ve! najti dobrodušnega in naravno mislečo«! nekdanjega Rusa. Vojna je koj e prvim dnem zadohila živalske oblike i« se morala voditi kakor zoper zverine. Nek pesnik, ki je tudi še dandanes na viso kem mestu v boljševiški Rusiji, je neko' ko je bil neopažen, spregovoril o beli sužnjih, kar da so zdaj postali Rusi, koč: »Resnično suženjstvo ni tako stra no, ker zavzema in vklepa le to, kar telesno. Dandanašnja sužnost pa Je sil nejša, saj duši in vklepa dušo, misel vse, kjer koli se more izražati duh osebnost.« Prizna, kaj nameravajo oblast niki, da 6e namreč »polastijo ljudi, da jim po marksistično izsesajo vse življenjske sokove in njih otroke duhovno zasužnjijo«. Spričo te žalostne podobe moremo vzpostaviti le svetovnonazorno pamet: saj se zavedamo, da se bodo živi sokovi narave čez čas prikazali navzlic vsej po-habljenosti. Vemo, da se Je boljševi k poskus v razdiranju sicer posrečil, da pa nii porajal »novega človeka«, keT si je zdrava kmečka sila vzhodnih narodov zmeraj priskrbela kak izhod. Zatorej smo prepričani, da bo v borbi med človekom in robotom, med življenjem ln življenji tujo teorijo slednjič le zmogel živi človek Vemo, da bodo stvariteljske sile prehn jemih narodov močnejše, kot so zvijačo boljševiSkih oblastnikov. #2 Gorice Gornja Vipavska dolina. V Ajdov ščini je zadn.ia leta služboval kot okr, živinozdravnik dr. Ciuffarin iz Gorice Bil je po rodu Furlan iz stare domače družine in velik prijatelj Slovencev Govoril je zelo lepo slovenski in bil v občevanju tako domač, da so ga pre^ prosti ljudje smatrali za našega člove ka, za Slovenca. V Ajdovščini je obče val v slovenski družbi in je bil velil prijatelj ajdovske slovenske gospode Po usodnem 8. septembru lani je osta nadalje v službi in se je hotel prila goditi razmeram. Saj je imel mnog' prijateljev, od katerih je lahko opra vičeno pričakoval, da ne bodo ostal nemi, če bi njemu kdo kaj očital. Lan sko leto v novembru se je odpeljal kolesom službeno na Planino. Planin ima zaradi svoje gričaste lege zelo lc po razvito vinogradništvo in rodi v vrstno kapljico, Planinci so pa zel gostoljubni- V jesenskih dnevih zel radi postrežejo s kozarcem novega v na in s kostunji. Teh božjih darov j bil deležen tisti dan tudi posp. živim' zdravnik. Pri tem je slučaj nanesel. H se je sporekel z rdečimi »osvobodite Iji«. Ko se je naslednji dan vraču proti domu, so mu le-ti sledili, ga z« jeli in odpeljali skozi planinske hosti mimo Lisjakov v Šmarje. Tam je d' živel usodo premnogih poštepjako' Tolovaji so ga mučili in trpinčili, dr kler ni izdihnil. Njegovo truplo le-v šmarenski zemlji. Za njegovo oblek so se morilci sprli in so si io po pr' piru razdelili. Koliko je podobnih sli čajev v Vipavski dolini. Zaradi malee osebnega spora ali osebne nevšečnos v — smrt. Gospodje terenci v Ajdov ščini. ali ste že pomislili kdaj na tn Vipavec. >ST,OVENEC<, ŽetaeE, 30. nov, .on Vlrnn n ©sste so se v Ljubljani znatno spremenile Dandanes je vaai(i>i>tut amljivo, da zaradi izredmb razmer tudi mestno županstvo mora biti skrajno skromno in varčno pri vseh javnih delih, saj se povsod občuti pomauilianie sredstev in gradiva. Vse občine so se v vojnem času morale odpovedati velikim novim javnim delom m sploh investicijam ter so bile prisiljene, da se ouieje skoraj samo na najpotrebnejša vzdrževalna dela. Tako je tudi v Ljubljani, vendar pa kljub najskrbnej-šomu varčevanju, pomanjkanju srdestev, delovnih 111001 in gradiva uieotna občina nI morda zastala, da bi se morebiti delala škoda ali bj uaše mesto s te strani celo nazadovalo, pač smo pa lahko ponosni, da vsak gost našega mesta hvali red in snago, posebno pa še naše lepe in vedno dobro vzdrževane ulice, trge tn ccsle. Tako Je mestni cestni odsek letos ka-tranlziral Zaloško cesto med splošno bolnišnico in železniškim prelazom, ne inorda samo zaradi prometnih potreb, temveč tudi zaradi soiulja do bolnikov in ranjencev v bolnišnicah ob tej cesti, ki težko prenašajo ropot in potrebujejo mir. Prav tako ie bila katranizirana Skojja ulica od Sv. Petra ceste do Tabora in pa oni del Verdijeve ulice, ki še ni bil asfaltiran. V celoti je bila kalranizirana To-manova ulica in zaradi bolnikov tudi ce sta za mrtvašnico splošne bolnišnice. Vse je ludi te pripravljeno, da bo meetir cestni odaek takoj spomladi laliko začel r katraniziranjoni širšega delo Puharjeve ulice in dela Gledališke ulice, če bodo fi nančna sredstva to dopuščala. Enako je za površinsko obdelavo pripravljena tudi Vrhovteva ulica med Vidovdansko in Škofjo uLico. Po notranjem mestu so bila po hodnikih napravljena najnujnejša ^popravila, prav zadnje dni smo pa dobili nov asfalt na zgornjem mostu tromostja tor bo seveda zakrpan tudi spodnji most, kar vse spada k rednim vzdrževalnim delom. Zaradi slabega vremena so dela zelo ovirana ter Je treba skrajno hiteti, vendar bodo pa vsa popravila za letoa končana v dobrem tednu Naši li6ti so redno in sproti poročali tudi o vseh manjših vzdrževalnih delih, zato pa omenjamo 6amo še lo, da je bila mestna občina s 6vojim strokovnim osebjem udeležena tudi pri delih za rekonstrukcijo Tržaške ceste na račun pokrajinske uprave. Zaradi slabega vremena se tudi ta d?la bližajo 6vojemu zaključku ter se bodo nadaljevala prihodnje leto. Razen rednega vzdrževanja del za prihodnje leto seveda ni mogoče računati na nova javna dela, toda mestno županstvo si bo tudi nadalje prizadevalo, da se nam ne bo treba morda pritoževati na 6labo vzdrževane ceste. Dogodki in novice današnjega dne NOVI GROBOVI ■f joahim Bevčar. Za vedno je za-lisnil oči g. JoabUn Bevčar, železničar v pokoju. Rajnega bodo pokopali v četrtek popoldne na farnem pokopališču v Dravljah. + Iiedvika Pelinni. V Ljubljani je v Bogu zaspala gospa Hedvika Pehani, rojena Gogala. soproga generalnega ravnatelja Vzajemne zavarovalnice. Drago mater bodo pospremili na zadnji poti v petek, 1. decembra, ob dveh popoldne iz kapelice 6v. Nikolaja nn Žalah. Sv. maša zadušniea bo v torek, 5. decembra, ob sedmfh v trnovski cerkvi. ■f Rozalija Makovec. 8. nov. je na svojem domu v Budanjah pri Vipavi v Bogu zaspala gospa Rozalija Makovec, roj. Stefančič. Pokopali so jo na domačem pokopališču. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje! Župniku Janku Sušniku v spomin Komaj je minilo leto, odkar sta odšla v večnost tvoja sošolca gg. župnika Turk iu Platiša, že je prišla vrsta nate. Da imaš oslabelo srce, smo vedeli, da se boš pa tako naglo poslovil od nas, nismo pričakovuli. G. župnik Jonko Sušnik se je rodil leta 1891 v Škof ji Loki iz ugledne krščanske družine. V duh. semenišču v Ljubljani, kamor je vstopil leta 1911, je bil vzoren bogoslovec. Leta 1915 je nastopil kaplansko službo v Planini pri Rakeku. Od tam je bil prestavljen na Ig in nato v Šmarje pod Ljubljano. Na njem kot dušnem pastirju je bila posebno vidna resnicoljubnost in ,iačel-na odločnost, močna voljn, skromnost, dobrohotnost Leta 1925 je bila razpisana župnija Kolovrat v tedanji m'>-ravški dekaniji. Čeprav je vedel, da je župnija hribovita, versko zanemarjena in župna nadarbina v slabem stanju — gozdovi so bili posekani, cerkvena in nadarbinska poslopja so bila nujno potrebna popravil —, ni pomiš-Ijal prositi za njo. S kakim ognjem, kako močno voljo se je po prevzemu župnije poprijel delal Duhovno življenje v župniji je zaživelo. Lepo in skrbno je uredil obe pokopališči in tudi zunanjost sicer majhne, toda prijazne župne cerkve je dobila novo li- ce. Razumljivo je, da ga je ljudstvo . nasilstva nad krščansko srbsko vzljubilo in se je tudi sam težko ločil l Srbi so spoznali v^zadnjih^vojnah iz kolovraške župnije. Leta 1931 je nastopil lepo in obsežno župnijo Mengeš. Težko se je odločil za to župnijo. Šele po daljšem oklevanju, ko so ga njegovi prijatelji nagovarjali in je tudi sam čutil, da ne bo mogel dolgo zaradi pe-šanja srca ostati v hriboviti kolovra-ški župniji, je prosil za njo. Poleg obilnega pisarniškega in dušnopastir-skega dela je posebno skrb posvetil revežem. Okusno je tudi prenovil znotraj in zunaj mogočno župno cerkev in popravil nadarbinsko gospodarsko poslopje. Fari je oskrbel daleč naokrog lepo doneč veliki zvon. Pokojni g. Janko je v življenju doživel mnogo udarcev. V drugem letniku bogoslovnih študij mu je umrla mati in leto nnto že oče. Novo mašo je torej daroval brez navzočnosti staršev. Nekaj let pozneje je že izgubil pestro Tončko poročeno Zihcrl, ki je bila posestnica in gospodinja na njegovem rojstnem domu. Koliko udarcev mu je pa zadalo dušno pastirstvo, sam Bog ve. Leta 1941 je zapustil župnijo in vse svoje premoženje in ostal v Ljubljani pri sorodnikih in drugih dobrih ljudeh. V zavesti, da so to udarci, s katerimi ga Bog očiščuje in vabi k Sebi, se je vdal in jih voljno prenašal. Zadnji dve leti prav do zadnjega je vodil duhovno življenje pri šolskih sestrah (iz Slov. Bistrice) v Zg. šiški. G. Janko, v soboto, 18. t. m., so tvoje izmučeno truplo pri Sv. Križu položili v grob, da hkruti z zemeljskimi ostanki tvojega strica počaka častitljivega vstajenja, tvoja duša pa naj uživa pri božjem prestolu obilno plačilo za vsa dobra dela, javna in skrita, katerih ni bilo malo, in prosi za nas in naše trpeče ljudstvo, da bomo čimprej rešeni strahot te vojske in .mpol-njeni z bogastvom božjega miru. Počivaj v mirul ZGODOVINSKI PABERK1 30. listopada 1806. leta so Srbi zavzeli Beograd, turško trdnjavo ob izlivu Save v Donavo. Srbski upor. ki se je začel pod vodstvom Jurija Petroviča - Karadorda spomladi 1804. leta, v začetku ni bil naperjen proti Porti in sultanu, ampak le proti upornim janičarjem. Janičarji, nekdaj steber turškega cesarstva in jedro sultanove vojske, so postali že v 18. stoletju še veliko bolj pa v naslednjem razdobju središče in izhodišče nemirov ter raznih uporov tako v prestolnici Carigradu kot tudi v posameznih pokrajinah obsežnega carstva, Da bi v smislu obljub, danin v Svišto-vu, vzpostavil v obmejnem predelu ob Savi in Donavi red m mir, je dal sultan Selim III. odstraniti janičarje iz teh predelov. V stiski pa, v katero je zašla Turčija z Napoleonovim vpadom v Egipt, je sultan popustil in dovolil janičarjem povratek v beograjski pa-šaluk. Znova so se začela janičarska nasilstva nad krščansko srbsko ajo no tranjo slabost osmanske države in v njih je vstalo upanje na osvoboditev izpod oblasti polmeseca. 2eljno so se ozirali preko Save in Donave. Ko so poglavarji janičarjev zvedeli za srbske načrte, so hoteli z enim udarcem uničiti uporniško gibanje. V eni noči so dali pobiti vse srbske veljake v pa-šaluku. Ta >seča knezova« pa je rodila prav obraten uspeh, kot so Turki pričakovali. Še zadnji omahljivci so se priključili in upor je izbruhnil z vso silo na dan. Premagani dahije so se fie mor jo no zitliiišr in no popije ene samo krivično besedo, ki si jO spregovoril. (Cankar). Poledurt (etrtek, M. listopadu: Andrej, apostol; Justina, devica In mui-onioa; Mavra do. vica io inučeoica: Trojan, Skof. Lunina spremenili«: Sčlp ob 1.53. Her cliol napoveduje mrzlo in deZov. vreme. Petek, 1. grudna: Eliglj, Skof: Natalija svota žeuaj Nalium, prerok; Knndida, m Dra..isko gledaL.fei »Marija Stuart«. Red Ootrtek. Ob 16.S0 Operi: ctlcdališče: »CUvla«. Izven. Ob 16.80. ttino Matira: »Serenada« ob 16 ln IS, Kino llnlont »Majhna dekleta, velik« »krbl. ob 10 iu 18 Kino Slogai »Crnl talar« ob 16 In 18. Lekarniška službai Notno « I u 4 b o Imajo I t V i. r u e : mr. Bakarfilfi, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 30, In mr. M ur major. Sv. Petra cesta 78. Dekan Lavrič — 70 letnik Vsa Brezovica te dneve iskreno čestita svojemu župniku k njegovi 70-letnici Ker je naš gospod v svojem življenju silno skromen in vemo, da bi vsako javno priznanje odklonil — mu obljubljamo, da ee ga bomo spominjali v molitvi, ter prosili Boga, naj mu dopusti opravljati svojo dušnopastir-sko službo med nami še mnogo, mnogo let. Želimo mu, kar si tudi sam najbolj želi, da bi mu Bog dal dočakati za nas in zanj še lepših dni. Marsikatero breme bi namrer! lahko odložil in poveril komu drugemu, toda on se še vedno čuti dolžnega, da opravi vse sam, pa četudi ga stane mnogo truda in si s tem krajša svoj prepotrebni počitek. Dve stvarj pa le moremo omeniti, saj so njemu 'kakor tudi celi fari v čast. Vsa fara. in sicer prav vse družine so posvečene Brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Vsak prvi petek in prvo soboto v mesecu jo zbrano pri obhajilni mizi toliko ljudi, da se velikokrat celo sam čudi. Upam, da mi nebo zameril, če povem, da nam je znal ustvariti tako potrebo po mesečnem sv, obhajilu, da jo le malokdo v fari, ki se ne bi zavedal, da je naša rešitev le v sv. obhajilu. — Blagoslov je žo danes viden in ga ie sedaj uživa cela fara. Gospod župnik, mi Vam prisrčno želimo, Bog Vas živi in naj še naprej blagoslavlja vaše delo. Želimo Vam vsi Vaši farani, da bi Vašo 80-letnico obhajali v lepših in mirnejših dneh, čili in zdravi kakor ste dane«. »Dal bom mir njihovim družinam in tolažil jih boui v njihovem trpljenju« To je obljubil Gospod Je/us tistim bodo častili njegovu Srce. Nu <«• uetujmu Jezusove pomoči, ko sinu v -tiskali. t. decembra je prvi petek » mesecu. Pridite, izpolnite zaobljubo in udeležite se spravnega obhajila. Pogostite tako Srce Jezusovo, da sc bo usmililo nas in naših bratov in sester, i. decembra pa je prva sobota v mesecu. Zadnja je v vencu peterih sobot, kl smo ga začeli v avgustu. Zato ne zamudimo spravnega obhajila v *n«t brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Zlasti ne zdaj, ko se bližamo prazniku Brezmadežnega spočetja Marijinega. Pristopimo vsi k angelski mizi polni zaupanja, da bo gorje odvzeto nli omiljeno. To je Marija obljubila v Fa timi, če se bo svet posvetil njenemu prečistemu Srcu in nu prve sohote v mesecu pristopal k spravnemu obh.i-jilu. Obvestilo Vsem obiskovalcem protikomnnUtič-nih predavanj v industriji, na strokovnih šolah in na podeželju sporočamo, da eo protikomunistična predavanja ukinje ua s 3. decembrom 11M4. Informacijski oddelek Pokrajinske uprave v Ljubljani. Obvestila Prevoda Živilske in tobačne nakaznice za mesce december bodo zaradi tehničnih ovir dostavljene nekaj dal pozneje kot ohl-čajno. Mestni preskrhovnlnt urail bo v dnev-nlklli* objavil, kdaj bo končano dontavljnnje. Delitev jabolk mladini do S. leta In osebam nad SO let starosti Od 30. XI. do 4. XII. dobi mlndina do 3. lotu po 1 kg Jabolk proti odvzemu odrozkov »a 113« ln «b 315« (brez protlskunlh črt), dodatnih živilskih nakaznic, izdauili od Mestnega pruskrbovalnega urada. Enako dobijo po 1 kg jabolk tudi starostni upravičenci in sicor: opravičenci z« sveže mleko (osebe nad 75 let) na odrezek »P lt mlečno nakaznice, ln osebe od 60. do 75. letn na odrezek »4. I.« živilsko nakaznico za nabavo mleka. Trodajna cena: 16 Ur »a 1 kg. Vse trgovce in zadruge, kateri so delili krompir na mala nakazila A ln na krompirjeve odrezke do 't. 37, pozivamo, da oddajo nulopljene odrezke in nakazila Prevodu, Oosposka ulica 13/1, suha St. 10, do vključno 3. XII. 1144. Po tom datumu odrezki ln nakazil« zapudojo ln jib ne bomo več upoštevali. Odrezki živilskih in tobačnih nakaznic Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo odrezke živilskih ln tobačnih nakaznio za meseo november sprejemal od trgovcev pokov in trafikantov v II. nadstropju palače Bata, tako da pridejo na vrsto v petek L decembra od 14—15 trafikanti od A—II, od 15-16 I—L, od 16-17 LO-KA, od 17-18 Re-2, V soboto, i. decembra od 8—9 pridejo na vrsto peki od A—Oa. od 9—10 Qin-Le, od 10-11 Ma-Po, od 11-13 Pr-2. V ponedeljek, 4. dooembra od 8—9 pridejo trgovci od A—Bo, od »—10 Br—Ol, od 10-11 Go—Je. od 11—13 Ju-Kl. od 14.30— 15.30 Km-Kri, od 15.3(1-16.30 Kro-Mal. torek, 5. decombra od 8—9 Mar—Mi, od 9—10 Ml—Pa, od 10-11 Po—Tre, od 11-12 Prl-Sta, od 14.80—15.30 Stu—T, od 15.80-16.80 U—2, Trgovoe, peko in trafikante ponovno opo. »arjamo, da morajo vse odrezke živil. in to-bačuih nakaznio žigosati, tako d« Je mogočo zatekli na otoček Adakale v Donavi, toda svoji usodi niso mogli uiti. Ko so pa voditelji upornikov zahtevali sedaj jamstvo Avstrije in Rusije za izvajanje srbske samostojne uprave, Porta spoznala njihove dalekosežne načrte, ki so rastli sorazmerno z uspehi. Sklenila je upor streti. Srbi so se junaško I besedilo n« odrezkih Se razločno 61 tati. Enot borili, dosegli velike uspehe. Ponovno | no in rženo moko lahko trgovci skupaj ob so porazili turške čete, tako pri Ivan-kovcu, nato na Mišaru, osvojili so Beograd in Šabac, toda kljub vsej hrabrosti so morali ob spremenjenih razmerah, ki so nastopile po sklenitvi miru med Turki in Rusi v Bukarešti 1812, računajo. Pri mladinskih nakaznioah nn odrezek St. 417 se ta moka obračuna na 1.34 kilograma. Trgovci morajo odrezke živilskih nakaznio za moko in rlž sestaviti v celo mesečno živilsko nakaznico po 30 dni. Co pro-ostnneJo dnevni odrezki živil za juho, na kloniti pred turško premočjo. Vendar katero Je bila zo ooveniber določena koli velike žrtve in napori niso bili zastonj. "" """ " ' "— —" Po porazu Napoleona so bile razmere za Srbe ugodnejše in novega upora spomladi leta 1815 Turki niso dpali več streti s silo, ampak so v strahu pred evropsko intervencijo priznali raje Srbom nekaj samouprave. 1851. leta se je rodil pri Negovi literarni zgodovinar Andrej F e k o n j a. V začetku navdušen Ilir je spoznal kasneje, da rabijo Slovenci lasten književni jezik, vendar je zagovarjal sodelovanje s Hrvati. Njegovi članki in razprave so raztreseni v raznih časopisih. čina pn 100 gr, naj se obračun* nanje samo riž. Po gostinskih obratih nabrane živilske odrezke bo mestni preskrbovalni urad pro-vzomal samo 3. ln 4. decembra od 8—13 v I. nadstr. nekdanjo Mahrove hiSe na Krekovem trgu 10. Nakazila na oddane odrezks bodo pa ti obrati dobili tudi tam, tako da pridejo 6. decembra n« vrsto obrati od A—C, 7. decembra 0 in D, 9. decombra E ln F, II. decombra G ln H, 13. decembra I ln J, 18. doccmbra K, 14. decembra L, 15. decem. bra M—O, 16. decembra P ln R, 18. decembra S—T, 19. decembra U—2. KULTURNI OBZORNIK Fr TW«Pi*lav • Pnmen verskih I J® resnično veren človek ujnj »dober rr. tersegtav. romen versiun | £lovek tiolpor« dijakom. Ki »tuuujejo privatno m rodtilu) po ipirui.ci-iL i» l.jul>l.aoe pa tel' po izidu novih denarnih nakannie po lt*i po 50 lir inradl pomanjkanj« teh banko« ne* Natančni Jaiuiul bodo S* objuvljooi > • Slovencu«. Mesečna rekolekclja i* B* duhovnik" »o » petek. 1. decembrt. tu t>o idruleuu < nomemoraeljo prihoda »kofa Misij« » L u" IJano. Ob 15 skupna «dorae!J«. ob lf rnoditn olj«, ob 17 konferenc«. Vsi gu vljudno v«n Jeni. — Vodstvo *»rpnn'«ko.liru4evsklm vernikom sporo, čiimo, da bodo nedeljske »vete uiaSo zn 4on5| od nedelje. 26. novembra v sledečem redu: prva s pridigo ob 6, dru„-a « pridig" ob 8. — Ob 9 no bo voč sveto uiaSo. Kdo tunrf pndnrttl •« re»nu kapelico majhno preprogo sli prodati po zmerni o« nit Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Revti« kapela«. Kupujem kote divjih In domačih *lv«tl lisice, dihurje, polhe Itd pu najvišji ceni. -Kožuhovtna DANII.O PKEDM.IC, LJubljani Sv. 1'otra ccsia 18. telefon 36 (6 Formlcot pnsitle m d«slnf»li«:|o usl iu sria dobile v lekarnah Olcdalifikl koledarček. V kratkem bo iz-s«l UluduliSkl koledarček la loto 1915. V«e blnsko bo nudil razne članke o gledališki umotnostl in 50 slik Kakor vsako loto. bo Ime' tudi leto« vsak koledar svoio Itevilko. Pri trubanja določen« številke bodo dobile lepe nngrade. obstoječe It umetniških slik. plastik, knjig, vntopnic Itd. lloblt Slotenika ilovnlc« * pravopisom Je edmu ca IJu take »ole in »dlna od obl»*ll odobrenn »luži tudi zn tnničnnike Solo in »n dom. Založba KIeimnnyr Jt liuinberg, Miklošičev« 16. Učite se *trajc|>ls.|nl Praktično insnje. koristno vsakomur sedaj ln » bodoče t »h scbnein ali javnem poklicu. Novi tečaji pričenjajo 1. 3., 4. In 5. dec Učne uro dogovorno po teljl obiskovalcev Vplsovunju dnevno. Prospekti: Trgovsko učlllSčc »Chrlstofov učn| zavod«. Domobranska 15. Oddelek VIII. Scfa pokrajinske uprave sporoča, iin v petek, 1.. in v soboto, 3. dec., zaradi selitve ne urnlujo. Novi uradni prostori tega Oddelka so sedaj v Beethovnovi 4. I. nadstr. (liiSn Jadranske zavarov. družbe). MaaiaaaE«aasB9SDagBB!feaeBBina Knjige »Slovenčeve knjižnice« so prodrle i« globoko tudi med naše preprosto ljudstvo. Ali sto Vi ie naš naročnik? V četrtem letniku »o izšlo do sedaj io tri knjige: Ksaver Meško: NA POLJANI Teodor Choinskl: POSLEDNJI KIMLTANI L dol Teodor Choinski: POSLEDNJI RIMU ANI II. del Naročniška cena za tri broširano knjige na mesec je 45 lir, za vezane 90 lir. Prodajna cena do sedaj Izišlib knjig pa je za vsako 25 lir. Postanite naročnik Slovcufeve knjižnice! Dramsko glcdaliSče Četrtek, 10. novembra, ob 16.30: »Marij« Stuart«. Ited Četrtek. Petek, 1, decembra: Zaprto. Sobota. 2. decembra: ob 1U.30: »September«. Red O. Operno gledališče Cctrlek, 3». novembra, ob 16. .10: »CUvla«. Izven. Cene od 60 lir nnvzdol, Petek, I. decembra: Zaprlo. Sobot«, 3. decembra, ob 16..10: »Jenufa«. Iz-vou. Ceno od 60 lir n«vzdol. Rokodelski oder Sv, Miklavž bo na prodvečor svojega godu obiskal Rokodelski oder. na kur opozarjamo vso, kl bi so mu radi priporočili. •OddalDlika ikaplns Jaoranom primorje« RADIO UU&L3ANA Dnevni spored za 30. november: 7 Poročila v nomSČInl — 7.10 Jutranji koncert, vm>» 7.30 Poročila v eluvonSčiui — 9 Poročila v nemščini — 13 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert — 12.30 Poročila v noinSčini, poročilo o položaju in poročila v »lovenSčinl — 12.45 Salonski orkester vodi A. DermelJ — 14 Poročila v nomSČInl — 14.15 Od dveh dd treh, Sare meh — 15 Pr6nos osrednjega nemškega sporeda — 17 Poročila v nomSčini ln slovonSčini — 17.15 Spomini — 18 Olas slovenskega domobranstva — 18.15 Valčkov sen — 18.45 Narodopisno predavanje, dr. Sergij Vilfan: Ljudske knznl — 19 Trlo Trnovo — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos aktualnega predavnnja — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Ob ka. mlnu, sodelujejo Trude Kellner, rooltacljn, Slavko Korošoo flavta. Miran Viher, violina, Marijan LlpovSek, klnvlr, A, Zupane, čelo — 21 I. dejnnjo »Sevlljskega brivca« — 33 Poročiln v nemSčInl, napoved spored« — 23.15 Pronos osrednjega noinSkcga sporeda. ZA BOŽIČ BO IZŠLA prva Številka novega verskega lista „RAST" ki bo nadaljeval tradicijo dosedanjih verskih listov, ki so se zdrniili v enega. Naročniki Bogoljuba, Katoliških misijonov, Giasnika presv. Srca Jezusovega, Salezijanskega vestnika, Cvetja i vrtov sv. Frančiška. Lučke in Naše zvezde bodo gotovo radi segli po njem. Strani novega verskega ligtu bodo polnili dosedanji priznani nabožni pisatelji in pesniki, za oči pa bodo Se naprej skrbele izbrane, !epe nabožne slike. Cena »RASTIc bo za tri mesece lir 25.—, List bo izhajal mesečno na 82 straneh, in sicer v lormatii Slovenčcvcga koledarja. — Naročajte sc na naslov: UPRAVA »RASTI« - LJUDSKA TISKARNA Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Katere radio postaje smeš poslušati? Nedavno je poroeulu »Karutner 'cilung«, da se smejo poslušati tele ra-iio pu-stuje: Druždune nu vulu 204,8 m: Gdausk 11 209.9 m; K.ais4ji-louters 209.9 Kranj 'ia valu £ll,"5 m; Magdeburg (začasno) 2lb.8m; Budjeievice 219,6 m; konigsberg II 222.fi m; Morav. Ostravu 222,b m; Li/muunstadt 224.0ui; sever-iionemški vul 223,6 m; Dunuj-uiesto 228,7 ni; vzhodnonemški val 230,2 m; Freiburg 251,h ni; južnovzhodnonem-ški val 2»j,5 m; Lin/ 236,8 m, šlezij-ski val 243,7 m; Poznanj 249,2 m; za-hodiioneniški vul 231.0 m; Brno 239,1 in; Cešku 269,3 m; Kutovice 271,7 in; konigsberg II 291,0 m; Krakovo 293,3 m; (idunsk II 304,3 m; Bratislava 313.8 in; Hamburg 331.9 m; Saarbriicken 349,2 m: Berlin 336,7 m; Igluva 377,4 m, Lipsko 382,2 in; Bremen 393,8 in; Monakovo 405.1 m; Kiiln 433,9 m; Praga 470.2 m; Dunaj 506,8 m; Stuttgart 522.6 ni; Pilzenj 559,7 m; Ljubljanu ">69,3 m; južnoncinški vul 578,0 in; Deutsclilund Sender 1317.0 ra. Obvezno leto na deželi. »Karnlner Zeitung« z dne 20. novembra 1944 objavlja tozadevno^ Čim več gospodinj in gospodinjskih pomočnic bo vključenih v delavni potek oborožitvene industrije, tem večjega pomena postane obvezno leto. Kmeticam so ta mlada dekleta, ki lim mnogo rajši zaupajo svoje otroke kot inozemkam, dandanes v veliko oporo. Čim je obvezno leto na deželi opravljeno, je treba dekleta pridobiti za dvoletno gospodinjsko učno dobo, ki se more iz nje razviti več važnih poljedelskih poklicev. A tudi sicer ni izgubljeno to obvezno leto na deželi. Dekleta so sc naučila delati, so se duševno in telesno okrepila in si z opravki z živino in last-linami pridobila \estno6ti jn veselje za odgovornost. Alarm ponoči. — Tozadevno piše »Kiirntner Zeituugc, češ da se ljudje pritožujejo, da ponoči ne slišijo alarmu. Celovški vodja letalske zaščite nu-svetuje meščanom, nuj si ljudje sami v vsaki hiši ali ulici izberejo potrebne čuvaje, ki bi izmenoma čuli vsako noč in zbudili ljudi, kadar bi sirene tulile, /'asti tam, kjer se slabo slišijo. Pozimi ••e alarm sploh bolj slabo sliši. Prav jc, če so zuprtu le zunanja okna. Umrl je v Celovcu 79 letni posestnik Josip Kastelic, ki so ga pokopali dne 24. novembra t. 1. na centralnem pokopališču v Celovcu. V Medvodah in Cerkljah so se rodili in umrli. V oktobru t. 1. so bili rojeni v okraju Madvode' Oskar Franc Turk iz Vaš; Mihaela Kihur in Rafaela Rihar iz 2leb; Marija Zor iz Goričan. — Umrli pa so' Ivana Tepina iz Preske; Janez Alič .i Vaš; HaUala Kihar U Žleb. —- V okraju Cerklje so se rodili v oktobru- -^eter Zupan e Češnjice; Franc Grošelj z Grada; Ivana Prosen iz Šmartna; Frančiška Jerše in Marija Slatnar s Sv. A.mbroža. — Umrli so: Alojzij GaSperc in Ciril Gašperc s ČeSnjice; Anton Plevel iz Zaloga; Janez Ster iz Zg. Brnika; Aleš Robas iz Cer-kelj; Jože Jurjevec iz Milj; Miha Dobov-šek iz Sidraš; Jernej Vomberger iz Cer-kelj; Janez Dobnikar iz Zg. Brnika; Franc Dolinar s Polšnika. V blejskem okraju so bili rojeni i„ so umrli- V oktobru so se rodili v blejskem okraju: Marija Frančiška Šolar, Jožefa Lilek, Avgusta Kocijančič, Helmut Hubert ObSovski, Jože Jereb in Janez We-ster. — Umrli pa so: Anton Zaje; vojvo-dinja Marija Antonieta Mecklenburg-Schvverin; Franc Krenčič, Jakob Slivnik in Pavla pl. Schvvab. Nu raznih bojiščih so padli: naddesetnik Vultcr Radišnik in desetnik Ernest Lassenberger na jugovzhodu: naddesetnik Ivan Oblak na Letonskem in naddesetnik Matija Vilče v Karpatih. Vsi so doma iz okraja Št. Vid ob Glini nu Koroškem. — Nn severnem bojišču sta pudla desetnik Ilerbet Lu-knnc, abiturient iz Tržiča, in vojak Jožef Antbilič. V Celovcu je umrla vdova bančnega uradnika Marijana Čada v starosti 82 let. Pokopali so jo 29. uov. t. 1. CRK0VNICA • — a — d — h — i — i — 1—1 — 1 — n — n — n — o—-o — o — o — p — r — r — r — s — s — 5 — v — z A . k . . , . . a . k . . , v . a . k . . . • . a . k . • • • • a . k Iz teh črk poleg danih dveh sestavi 5 besed, ki pomenijo v drugačnem redu naslednje: vrh v Julijskih Alpah (v narečju); zdravniška omama (tuj.)j opojilo; živilo; krojaška potrebščina. Rešitev črkovnice iz prejšnje številke: Avignon; Dalibor; Italija; Toroižič; Galvani. iliUlUiUi AAA Šport Sl.li/.BliNO IZ MBDKLUBSREOA. TLR-NIRSKEGA ODDORA >0!n' nedeljo, 3. decembra, so določene lete luruiraka igro: ob 13.43 Mladika : Vič Ju-nlorjl. Odigrati jo treba ostanek 9 in pol minulo. — 14.15 Ljubljana : Iztok. — Obo tekmi bosta na IgriSču Ljubljane. Spomin na Karla Benza Dne 4. aprila 1919 je umrl dr. h. o. Karel Benz, ki bi bil 25. novembra t. 1. star 10» let, seveda, če bi živel. Življenjska pot Karla Rrnza je obenem zgodovina razvoja avtomobilizma. 2e zgodaj se mu jo rodila vro^a želja zgraditi voz, ki ne bi bil odvisen od vprege ln ki bi bil sposoben voziti brez tračnio. Najprej je Izdelal svoj dvo-aktnj plinski motor, pozneje pa je vgradil motor na voz. — ftete pozneje mu je uspelo, iIm j» sestavil gtiritaktni hitri motor. Lota 1885 je svojo iznajdbo postavil na voz ln se s tem svojim avtomobilom vozil po cestah Mannbeima. 7.e prihodnjega leta so ma oblasti dovolile opornbljnti motorni voz za prevoz potnikov. Oblast mu jo obenem tudi potrdita njegov prvi patent pod oznako: DRP 37 433. Pojavilo pa so so kmalu težavo vseh vrst. Uprava badenske pokrajino .ie prepovedala vožnjo z »elementarno silo« in šele po dolgotrajnih pogajanjih je smel Ilcnr. izvrSevati poskusno vožnje v okrož-iti Mnnnhelm, ViSek ln največji uspeh pa ,ie dosegel Ilcnz leta 1926. ko je bila ustanovljena družba »Daimler Bcnz. AG«. Veliko je pripomogla do tako lepih uspehov 1i>ga genialnega strokovnjaka njegova žena Rcrla, ki je svojega moža preživela za cclib 15 let. GUNNAR GUNNARSS0N: Na Slovaškem «o te začeli s hokejem. V Bratislavi je bila v nedeljo odigrana prva letofnja tekma v hokeju na ledu. Pomerili »ta se moAtvl SK Bratislave ln Akademikov. Po lepi in napeti borbi je zmagala Bratislava z rezultatom 0:1. 4t let Švicarske smučarske zveze. Prav ta mese«, ali točno 20. novembra, je minilo 40 let. odkar je bila v Oltenu ustanovljena Švicarska smučarska zveza. Na ustanovni skupščini je bilo prisotnih 16 smučarskih druStev iz vseh delov Švice. Danes Šteje Švicarska smučarska zveza okrog 33 tisoč članov. Nameravane meddržavno tekme. V sezoni 1943-44 je bilo na sporedu, kakor javlja vrhovna nogometna zveza FIFA, 11 meddržavnih nogometnih tekem. Tudi v naslednjih mesecih naj bi prišlo do nekaterih meddržavnih srečanj. Portugalci so so dogovorili za 11. marec ln 6. 'maj za tekmo s Španijo. Tekmi bosta odigrani v Lizboni in La Corunl. Kakor vedo povedati, bo Portugalska nastopila tndi v fivici. Spet smrt odličnega nemškega Športnika. Zvest svoji dolžnosti je dal svoj« življenje za domovino 55 letni hamburSkl nogometni reprezentant Adolf Jager. Umrl je 21. t. m., torej le nekaj meseoev po junaški smrti svojega sina edinca, ki je tudi, komaj 20 let star, padel za domovino. — Z imenom Adolfa Jfigra je kaj tesno zvezana zgodovina nemSkega nogometnega Športa. Jiiger jo nič manj kot 18-krat nnstopil v državni nogometni reprezentanci in to t letih od 1908—1926. Skozi dve desetletji je bil Jagcr torej idealen nogometa.?, odličen taktik, poleg tega pa izvrsten prijatelj in Športnik. .fiigor je bil član Športnega kluha Altona v Hamburgu, za katerega je odigral nešteto tekem. ALI OGLASI 4, . fljftffrnlrftt a/mdtim t HLAPCA k par kalijem takoj sprejmem. - . prušati Domobranska c. 7. FANTA li A-luvca za delo v skladišču, ts če n takoj večja tvrdka papirne stroke. Naslov v upravi »aluv.« pod šl 10489. (l» POSTF ŽNICO iščem. Delo po dogo voru. Pruie 21, goruji zvonec. IjfoizvedbeJ VERIŽICO »ein našla nu Glincah. Dobi se ori 11—2. — Sibeniska 6. LISTNICO usnjeno z več predali je izgubil državni uradnik -oziroma mu je padla iu. tiu ali v blagajniškem prostoru kino Matice (pri desnem okencu zu re-zcrviruue vst ouicc) uli nu poti čez Kongresni trg do Gradišča v torek popoldne okoli Štirih. Vsebina; nekuj bankovcev, vizitke /. njegovim imenom in listine, pomembne le za njega. Najditelja prosim, da odda listnico z vsebino ali pa same listine v upra\i »Slovenca«. Bankovce sj naj pridrži za nagrado. 8 Vajenci | VEč VAJENCEV sprejme trgovina z zelišči. Pismene ponudbe s navedbo šolske izobrazbe na upravo »Slov.« pod fct. tO.402. LOKAL ▼ prometni ulici, po možnosti center, * pisarno in skladiščem, išče domača tvrdka. Ponudbe na npr. »SI.« pod »Nova stroka« — 10401. (o SKLADISčE kakršno koli, samo da jc suho iščemo za čimprej. Naslov v upravi »Slov.< pod žt. 10468. |__Radio_| RADIO APARAT in klavir kupim. Naft. v upravi »Slov.« pod it. 10519. RADIO APARATE la različni radio material, kakor larnirr, bloke. banan« ild.. stalno kupnje tvrdka EVKRKSr. PreJer no«« nI. o._(1 |_Kolesaj TRfČlKELJ damsko in moško kolo in »Bianchic 2%0 em», proda. MERKUR, Puharjcva 6. "Pohištvo | SPALNI FOTELJ otomano in dve beli postelji z nočnima omaricama, dobro ohranjeno in čisto, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10513. RAZNO POHIŠTVO in drugo ropotijo, ki vam dola ovire na podstrešjih, lahko ponudite v nakup trgovini »OGLED«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. |_Knjiga_| KNJIGE: Slovenske in nemške pripovedne, Pleteršnik Slov. - nemški slovar, Melik: Slovenija I/Il, nemške znanstvene, in sicer tehnične in medicinske, najnovejše dobo kupi knjigarna Kleinmayr & Daiubcrg, Miklošičeva c. 16._ I Živali j KRAVO dobro mlekarico, bre- {'o, prodam. Krušič -J?zcnškova 10. Prodamo t DAMSKI PLAšč čin. zimski, okoraj j nov, 17 uuiboljsegu predvojnega biaga i lepim krznenim ovratnikom za srednjo boli viso* o postavo, naprodaj. Ogletl od 14 do 16. Naslov v upravi »Sle?.« pod Št. 1U4V4. KONJSKO VPREGO (gumi-diro) zelo ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.i pod št. 10521. 8 Pridelki 1 ZAMENJAM sladko rdečo |edilno neso za druge pridelke. Naslov v upravi >Slov.< pod it. 10269, | Kupimq~B PLENICE in nerilo za novoro- trnČKa kupim. Ponud-•e na upravo »Slov.« pu »Plenice« 10493« DIVJI KOSTANJ kupuje »ALPA«, lirn-nilni proizvodi, I juh-ijaua, Komenskcga 2». Ameriknnsko GLAVO ter raznovrstno ključavničarsko orodje — kupi Strojno tehnična pisarna. Uimeka cesta št. 13. tk IGRAČE . RABLJENE otroške. vsakovrstne lutke, gucalne konjičke itd. kot darila za Miklavža in božič — kupi, plača dobro io prevzema tudi v komisijsko prodajo v poljubni količini: Hinko Privšek, komisijska trgovina, Ljubljana — Gradišče št. 7« naspr. Dramskega gledališča. PLOSNATE SODE karbid in vreče, kupimo. - MERKUR, Puharjcva 6. GALOSE. SNEŽKE f'ojzerce. zimske čev-ie za otroke in odrasle, rabljene in nerabljene kupi In plača dobro, prevzema tudi v komisijsko prodajo Isto tako tndi dežne plašče, trenčkote in vetrne |opice. Hinko Privšek, komisijska tr-govinn, Ljubljana — Gradišče it. 7 tnaspr. Dramskega gledališča TRGOVINA »OGLED« Mestni trg št. 3, vhod skozi tcžo, kupi in plača dobro: vsakovrstne rabljene predmete, posamezne komade pohištva, spal-nicc. kuhinjske in pisarniške opreme, pio-proge, otomane, Žim-nice, posteljno perilo, globoke in športne vozičke, porcelan, sto- klenino in drugo. ZIMSKA OBLAČILA raznovrstna za otroke io odrasle v dobrem stanju. spodnja in vrhnja, razno perilo, rjuhe, kapne, brisače, srajce, majce, nogavi-ce itd. kupi in prevzema v komisijsko prodajo: Hinko Priv-šek. komisijska trgovina, Ljubljana. Gradišče 7 — nasproti Dramskega gledališča. PISALNE STROJE bol), takoj po eaiTiftrt dnevni ^NfltAlT i ii»iilili. ,El Kl\0 »MATICA«™ Čustveno globoko zajeta drama »SERENADA« Hilde K rabi Igo Sym Predstave ob 1( In 18. ,EL KINO »SLOGA« "" Posledice nedovoljene ljubezni v filmu »ČRNI TALAIt« Lotte Koch. Ktrslen Ueiberg. Riehard Hnussler. P r e d s t a v e ob K In IS ,EL KINO »UXlO\« "" Ljubezen starih in mladih MAjnNA DEKLETA. VELIKE SKRBI llanuelore Schrott, Geraldine Kntt, Fritz Odoniar, Hermanu Braun. P r e d s t a v e ob 16 In 18. dobro ohranjene, bol). I« aaamfce kopi tskol po aaivilil dnevni cent tvrdk, »Kveresu, Prelernova nI. 4« g^itSiri VRTALNI STROJ stružnico in dinamo, zelo ngodno prodam. Merkur, Puiiarjeva 6. STARE DELE od strojev, tudi ne-npnrabne, kupimo. — Tehnična pisarna na Rimski cesti 13. Te-lefon _(str I Posestva B MALO VILO ali hišo z vrtom na Mirjn, Rožni dolini ali blizn centruma, kupim. . Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takojšnje plačilo« -10518. (p Zahvala. Ob bridki izgobl ljubljene sestre Ive Ttakovec se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji po. klonili cveljc. Posebno se zahvaljujem č. g. p, Marijanu Valenčaku za tolažbo ob zadnji nri. gospe dr. Jožici Zitko, g. načelnika dr. Sušniku. ielu odseka r.a osnovne Sole g. prot. Mltku Jegliču, K. nadzorniku &ku1Ju. vsem njenim stanovskim tovarišicnm. zastopnikom iz Na-brežine. kjer je nazadnje službovala in konsrepaciji učiteljic pri sv. Jožefu. Prosim spominjajte se je v molitvi C. R. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjam tužno vest, da je umrl moj sfino ljubljeni soprog Joahim Bevčar žel. v pokoja Pogreb ho v četrtek popoldne na farno pokopališče v Dravtjah. Žalujoča žena MARIJA. Dravlje, Knnal, Sv. Lncija. Tolmin, dne 29. novembra 1944. ZAHVALA. Za vse izraze toplega sočutja in vsem darovalcem cvetja ter za častno spremstvo, posebno čč. duhovščini ob priliki izgube naše srčno ljubljene mame, gospe Helene Červ roj.' Kastelic naša iskrena globoka zahvala. Sveta maša zadušni \a se vrši v petek, dne 1. decembra ob K7 zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Spod Šiški. Zg. Šiška, 29. novembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI Tudi v II. letniku Sveta Ihi izšla vsak mesec po ena zanimiva poljudno znanstvena knjiga! Naročite se še d a u e s nu Svet, ki širi človekovo duševno obzorje! Komenskega nlica 28 Kupujemo tudi vse vrste zelenjave, por, korenjček, petršilj, zeleno, zelje, vse vrste dišavnie in razne zdravilne zeli in korene. rMMiMffiV Nil BREGU ŽIVLJENJA Roman 70 Dan na dan je oddelila z roko, ki ni poznala drhtenja, slehernemu tisti pičli obrok, ki mu je pripadal, ln ona je bila tista, ki je, še preden je žito povsem jxi.šlo, določila, da naj zakoljejo najdebelejšo kravo in še nekaj ovac. Njen mož ji je svetoval, naj zakoljejo rajši mršavo kravo. Ona pa mu je odgovorila z vprašanjem: »In imtem naj čakamo, da bo ta krava prav tako mršava?« Pogled na prebivalce in živino v župnišču ni bil prav nič razveseljiv. Se najbolj krepka je bila Blid, saj jo je Sera Sturla zmeraj prisilil, da je pojedla še del njegovega obroka, češ da njemu nič ne tekne. Zdaj je bil popolnoma mršav in tudi njegova opo-tefčnjoča se hoja je pričala, da je premalo hranjen. Večidel je tiho posede-val v svoji sobi, kjer je prebil večji Jel dneva, a če je začel hoditi po sobi, se mu je začelo vrteti v glavi in se mu je stemnilo pred očmi, tako da se je moral oprijeti stola ali mize, da ni pade!. A čeprav i« Blid, kot vsi drugi, viefeja, da je na'jve5 trpel zaradi la- kote, ga je morala vendarle shišati, da ga ne bi užalostila. In je jedla njegov delež, ki ga ji je dal, dasi ga je vsa solzna požirala. Časih se ji je posrečilo, da si je mogla kaj pritrgati za Sol vi ja. A Sera Sturla ni bil edini v župnišču, ki ga je večkrat obšla omotica, kakršna napade človeka pri prehodu od redne prehrane do občutnega pomanjkanja. Tudi živali so vzbujale sočutje in ne samo ljudje. Konji so stopal i utrujeno, praznega želodca, okorelih nog k vodnjaku na dvorišče, kjer so jih napajali — in že od daleč si jim mogel šteti rebra skozi debeli zimski kožuh, in glava je bila videti mnogo prevelika za shujšane noge. Od čeljusti ovac so visele dolge, s tekočino napolnjene kožnnte vrečice, ki so se treslo in drhtele, kadar so hodile. Če so poskušale teči, so popadale in so zamotale v lastne noge; kruve pa Sj se . utruienosti namukalc v hlevu, in so nr.to slale in povešale glavo ali 90 vrgle svoje mršavo telo z obupom na tla. Nekega dne se je zgodilo nekaj nepričakovanega: faktorja Thordsena so odvedli v sobo Sere Sturle. Sera Sturla, ki je sedel na oguljeni zofi s jKJvoščeniin platnom, je dvignil glavo, ko so se odprla vrata — saj trkanja ni bil slišal. Ko je videl, kdo je prišel, se je zasvetlikalo tiho začudenje v njegovih vnetih očeh. Trudo-ma jo vstal, a preden je prišel mimo vogala mize, je faktor stal že v sobi, je že zaprl vrata in je že položil roko na naslonilo lesenega stola na drugi strani mize. »Prosim, ne trudite se,< je dejal. »Dovolite?« Sera Sturla je pokimal in se nato spet spustil na škripajočo zofo. Vprašujoče se je zazrl v faktorja, ta pa je z enim samim pogledom premotril postavo na drugi strani mize in se je mirno usedel. Da je bil župnik tako reven, pa si le ni bil mislil! Kar zasmilil se mu je. In sklenil je, da bo poslal malo žita iz lastne zaloge v župnišče, pa naj poteče zadeva, ki ga je bila na nasvet Palla Brandssonu privedla semkaj, tako ali pa tako. A tucfi faktor sam ni bil prav nič zdrav videti. Koščena postava, ki je bila zmeraj mršava, in leseni obraz s sivo, suho barvo, se medtem nista krlovekako spremenila, in v tem hipu jo občutil svojo nespreme- njeno zunanjost kot nekakšno žalitev spričo župnika. Ta občutek in sklep, ki se je bil odločil zanj, da bo na vsak način pomagal, ga pa vendarle ni