GG - Bled GG - Kranj ALPLES - Železniki JELOVICA — Škofja Loka LIP - Bled ZLIT - Tržič
AERO-CELULOZA-Medvode GRADIS-LIO - Škofja Loka
POSEBNA IZDAJA 1978
GLASILO SESTAVLJENE ORGANIZACIJE: ZDRUŽENO GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO »GLG« BLED
Dopolnitve in novosti no področju somouprovnego sporazumevanja v »GLG«
Pred nami je v celotnem besedilu objava dopolnjenega in spremenjenega samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD »GLG«. V tej posebni izdaji skupnega glasila objavljamo tudi poseben sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med članicami »GLG« in delovno skupnostjo skupnih služb, poleg tega pa še spremembe samoupravnega sporazuma o temeljih plana srednjeročnega razvoja. Za kaj gre?
Pozdrav DS XL kongresu ZKJ
Delegati delavskega sveta sestavljene organizacije združenega gozdarstva in lesne industrije Gorenjske, zbrani na seji, pozdravljamo XI. kongres ZKJ in mu želimo uspešno delo ter v celoti podpiramo družbeno in politično usmeritev Jugoslavije, ki jo je naš predsednik Tito začrtal v uvodnem referatu. Ob tej priliki se obvezujemo, da bomo tudi z našim delom dosledno uresničevali začrtano pot.
Stališča io sklepi delavskega sveta do srednjeročnega razvojnega programa »GLG« za obdobje 1976-1980
Smo v obdobju konkretnega uveljavljanja Zakona o združenem delu. Ko smo si pred dobre pol leta zadali in sprejeli poseben program njegovega uveljavljanja, smo zapisali, da moramo temeljito in dobro preveriti cilje našega združevanja v sestavljeno organizacijo, opredeliti na novo družbeno-ekonomske osnove združevanja, ugotoviti kaj so zadeve skupnega pomena na ravni sestavljene organizacije in drugo.
Pripravili smo ustrezne osnutke dopolnjenih samoupravnih aktov in jih dali v javno obravnavo. Iz te javne obravnave smo pričakovali veliko., zlasti tistih osnovnih opredelitev, kaj so naši skupni cilji in naloge v sestavljeni organizaciji in kako bomo v bodoče združevali delo in sredstva v »GLG«. V celoti se ta pričakovanja niso uresničila, zlasti ni bilo primernega odziva s strani lesne predelave in celulozne industrije, več pa so o tem razmišljali v obeh gozdnih go-
spodarstvih ter posredovali tudi ustrezne pripombe.
Kako lahko ocenjujemo predložene akte? Na splošno gotovo kot dobre, boljše od dosedanjih, nekatere opredelitve so popolnoma nove, nova so spoznanja in izkušnje o delovanju sestavljene organizacije iz preteklih let in le-te smo zapisali v osnovni tekst sporazuma.
Če s tem, kar sedaj predlagamo po sklepu delavskega sveta v sprejem, še vedno nismo popolnoma zadovoljni, to ne sme biti znak, da smo nezadovoljni z vsem, kar smo in nismo dosegli, temveč opozorilo, da moramo v vsem nadaljnjem procesu samoupravne organiziranosti iskati vedno nove in boljše rešitve. Pri tem pa se zavedati tudi velike odgovornosti, da skupno sprejete obveznosti v »GLG« pomenijo, da vse tisto., kar sprejemamo, tudi izvršujemo ter da je SOZD mesto dogovarjanja in sporazumevanja gozdarjev in lesarjev v nadaljnjem razvoju regije.
Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD »GLG« bomo sprejemali na referendumih. Prav je zato, da smo vsi seznanjeni o tem, kakšna je vsebina združevanja gozdarstva in lesarstva na Gorenjskem, da bomo na referendumih odločili pravilno in za sprejem glasovali. Predlagam, da vsak skrbno prebere določila sporazuma pred glasovanjem.
Drugi sporazum o medsebojnih pravicah je po temeljni vsebini že vsem delavcem poznan iz obravnave; podobne sporazume pa ste sklepali že v delovnih organizacijah med delovnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami. Ta sporazum kot tudi predložene spremembe III. po-plana »GLG« se sprejema na glav j a sporazum o temeljih zborih delavcev. Tudi te je potrebno pred sprejemom dobro pregledati, da se bomo lažje odločali.
Ob zaključnem postopku razprav o dopolnitvah in novostih v samoupravni zakonodaji sestavljene organizacije je potrebno izreči zahvalo vsem tistim, ki so v tem postopku tvorno sodelovali in pripomogli k razreševanju posameznih zadev, posebno pa komisiji za uveljavljanje ZZD v SOZD »GLG«.
Posebna izdaja glasila izhaja v zadostnem številu izvodov tako, da bo vsakdo lahko informiran v smislu zahtev Zakona o združenem delu.
V	zadnji številki glasila smo objavili celotno problematiko uresničevanja srednjeročnega razvojnega programa za sedanje srednjeročno obdobje. Delavski svet je na svoji predzadnji seji 5.5.1978 poročilo obravnaval ter po zanimivi in vsestranski obravnavi sprejel naslednje sklepe in stališča:
1.	Glede na planiranje srednjeročnega obdobja 1976—1980 je potrebno potrditi dosedanji način surovinskega planiranja ter na tej osnovi pripraviti surovinsko bilanco za obdobja do leta 2000 in konkretno surovinsko pokrivanje v naslednjnem srednjeročnem obdobju. Več je v teh temeljih plana potrebno obravnavati listavce in manjvredne gozdne Sortimente ter zagotoviti pogoje za realizacijo planov.
V	zvezi z rekonstrukcijo Tovarne celuloze Medvode naj se pripravi surovinsko analizo.
2.	Ugotavlja se, da delitev dela, kot eden izmed vodilnih ciljev združevanja, ni doslej uspela po postavljeni dinamiki. Na delitvi dela se še naprej vztraja in dela na uresničitvi tega cilja.
Kolegijski poslovodni organ naj postavi nov rok za izdelavo delitvenega elaborata.
3.	Program hiš, kot program skupnega interesa, je še vedno nadalje usmerjati v takšno rešitev, da se preko kooperacije združuje delo in sredstva.
4.	Program srednjeročnega razvoja je potrebno uveljaviti do konca obdobja ter planirati po vseh elementih plana že za naslednje srednjeročno razdobje.
5.	članice SOZD »GLG«, ki proizvajajo stavbno pohištvo, naj pospešijo sodelovanje pri prodaji skupnega programa stavbnega pohištva skozi obstoječo mrežo poslovalnic Jelovice in LIP-a Bled.
Odpiranje novih poslovalnic mora biti predhodno vsklajeno z ostalimi prizadetimi članicami »GLG«, ki morajo dati svoje soglasje. To velja tudi za poslovalnice za prodajo pohištva.
6.	Odgovorne službe se zadolži, da preko razvojnih programov poiščejo vse možnosti izdelave čimbolj rentabilnih artiklov.
7.	Koordinacijski odbor za gozdarstvo naj čimpreje razpravlja o vseh perečih vprašanjih razvoja v gozdarstvu.
S to problematiko so bila povezana tudi delegatska vprašanja na seji delavskega sveta 21. VI. 1978 zlasti v zvezi z enotno politiko odkupnih cen gozdnih sortimentov v obeh gozdnogospodarskih območjih do lastnikov gozdov — kooperantov; vprašanja skupne žage v Škofji Loki in drugo. Delavski svet je naročil pristojnim koordinacijskim odborom, da poiščejo rešitve in jih predlagajo DS. Več o tem v prihodnji številki skupnega glasila.
V TEH DNEH SLAVITA GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ — 25-LETNICO IN LIP BLED — KOLEKTIVOMA OBEH DELOVNIH ORGANIZACIJ ČESTITAMO — Uredništvo
30-LETNICO OBSTOJA.
Predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma
o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Združeno gozdno in lesno gospodarstvo »GLG« Bled
(po predlogu DS — celotni tekst)
Združenj delavci temeljnih organizacij in kmetje, lastniki gozdov, člani temeljnih obratov za kooperacijo, v okviru DO: GG Bled, n. sol. o., GG Kranj, n. sub. o, Alples Železniki, n. sol. o., Jelovica Škofja Loka, n. sol. o., LIP Bled, n. sol. o., Zlit Tržič, n. sol. o., Aero Celje, n. sol. o., Gradis Ljubljana, n. sol. o.
smo v skladu s svojimi ustavnopravnimi pravicami in dolžnostmi na podlagi našega skupnega spoznanja o naših skupnih interesih pri ustvarjanju in pridobivanju dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev v primarni proizvodnji, predelavi in blagovnem prometu, s čimer se ukvarjamo, ter za zagotavljanje razvoja pogojev dela in poslovanja ter povečanja družbene produktivnosti vsake in vseh združenih organizacij, svobodno in enakopravno z osebnim izrekanjem sklenili, da združimo naše delovne organizacije v sestavljeno organizacijo »GLG«.
Sporazumeli smo se:
—	da bomo zadeve in posle skupnega interesa opredeljevali in uresničevali s samoupravnimi sporazumi, zavedajoč se, da medsebojna povezanost in odvisnost pri ustvarjanju, pridobivanju in razpolaganju z dohodkom terja od nas, združenih delavcev, da na načelih medsebojne odgovornosti in solidarnosti odločamo o delu in poslovanju temeljne organizacije, v kateri delamo in delavne ter sestavljene organizacije, v kateri združujemo delo in sredstva,
—	da svobodno prevzemamo obveznosti s samoupravnimi sporazumi in dogovori o osnovah planov,
—• da na podlagi združevanja dela in sredstev in rezultatov, ki jih na 'tej podlagi dosegamo, uresničujemo svoj osebni, skupni in družbeni, materialni in moralni interes in pravico, da uživamo rezultate svojega živega in minulega dela ter pridobitve splošnega materialnega in družbenega napredka,
—	da razvijamo in varujemo socialistične samoupravne odnose,
—	da izpolnjujemo svoje delovne in upravljalske pravice in dolžnosti ter jih izpopolnjujemo zaradi razvijanja celovitosti ustvarjalne osebnosti.
V potrditev te svoje odločitve in zato, da sporazumno opredelimo izhodišča in smotre združitve ter določimo družbenoekonomske osnove, na podlagi katerih bomo opredeljevali in uresničevali svoje medsebojne odnose z drugimi organizacijami združenega dela ter drugimi osebami smo Sklenili sprejeti
Samoupravni
sporazum
o združitvi
v sestavljeno organizacijo združenega dela »GLG«
1.	Temeljne določbe
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom delavci združenih delovnih organizacij določamo:
—	zadeve skupnega interesa
—	posle in opravila, ki jih bomo urejali skupno kot sestavljena organizacija
—	dejavnosti skupnega pomena in skupne službe, ki so po-
trebne za uresničevanje skupnih poslov in opravil ter o pravicah, obveznostih in odgovornosti delovne skupnosti, ki opravlja skupna dela
—	družbenoekonomske osnove odnosov in povezav med združenimi organizacijami, na podlagi katerih bomo združeni delavci oblikovali in uresničevali skupen razvoj
—	sprejemanje skupnih planov odnosno medsebojno usklajevanje planov
—■ oblikovanje in uresničevanje skupnih nalog sestavljene organizacije v tekočem delu in poslovanju
—	medsebojna razmerja pri pridobivanju in delitvi dohodka
—	oblike in pogoje za zagotavljanje sposobnosti sestavljene organizacije za izpolnjevanje prevzetih obveznosti in prevzemanje rizika, ki bo nastal iz skupnega poslovanja
—	firmo in sedež sestavljene organizacije, njeno poslovno dejavnost, oblike jamstva in druga določila, ki so pomembna za nastopanje v pravem prometu
—	zadeve, ki jih bomo urejali v skladu z določili tega sporazuma s splošnimi samoupravnimi akti
—	skupne organe upravljanja in načine ter oblike uresničevanja samoupravljanja
—	način in oblike za pristop v v sestavljeno organizacijo in izstop iz sestavljene organizacije.
2.	Cilji združevanja
2.	člen
Delavci združenih organizacij združujemo delo in sredstva z namenom, da bi združeni skrbeli za stalno povečevanje družbene produktivnosti dela in učinkovitejše gospodarjenje ter dosegli na tej podlagi vse večji dohodek na enoto vloženega tekočega in minulega dela.
3.	člen
Svojo družbenoekonomsko vlogo in naše skupne interese bomo delavci združenih DO uresničevali z združevanjem v SOZD »GLG« tako, da bomo:
L razvijali dohodkovne odnose
2.	usklajevali plane in sprejemali skupne plane
3.	uresničevali skupne razvojne cilje z usklajevanjem srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja lesnopredelovalnih organizacij združenega dela in njihovih proizvodnih programov s srednjeročnimi in dolgoročnimi območnimi gozdnogospodarskimi načrti ter medsebojne interese uskladili z letnimi plani
4.	zagotavljali trajnost surovinskih virov in odpiranje gozdov ter združevali v ta namen sredstva za izgradnjo gozdnih komunikacij
5.	optimalno vrednotili napadle gozdne Sortimente
6.	medsebojno trajno in smotrno zagotavljali oskrbovanje z lesno surovino in polizdelki
7.	pospeševali razvoj zasebnih kmetijskih gospodarstev, kmetov lastnikov gozdov in združevali sredstva za povečanje gozdne proizvodnje v zasebnem sektorju
8.	pospeševali proizvodnjo predelave v lesni industriji, ki temelji na uporabi vseh vrst gozd-
nih sortimentov, ki napadejo pri realizaciji gozdnogospodarskih načrtov
9.	optimalno izkoriščali kapacitete obratov primarne predelave v območju in skrbeli, da se ves žagan les predela v območni lesni industriji
10.	načrtno razvijali in pospeševali delitev dela in specializacijo za posamezne vrste proizvodov in proizvodno povezanost v skupnih proizvodih ter medsebojne kooperacijske odnose
11.	pospeševali razvoj proizvodnje za izvoz
12.	skupno načrtovali usklajen razvoj maloprodajne mreže
13.	združevali sredstva za skupne razvojne programe oz. objekte skladno s skupnim planom
14.	medsebojno združevali in odstopali devizna sredstva in pravice za uvoz surovin, repro-materialov in opreme rezervnih delov
15.	skrbeli za smotrno razporejanje delovne sile v gozdarstvu in predelovalni industriji ter urejali zaposlovanje delovnih invalidov
16.	skupno koristili objekte za rekreacijo delavcev ter skupno programirali izgradnjo novih objektov ter združevali sredstva za te namene
17.	enotno zastopali skupne interese pri družbenopolitičnih in drugih skupnostih, pri zbornici, bankah in drugih organih in organizacijah.
Obseg in druge opredelitve pri uresničevanju ciljev združevanja bomo opredeljevali s srednjeročnimi skupnimi plani ter z vsakokratnim usklajevanjem osnov plana ter letnim planom sestavljene organizacije.
3.	Posli in opravila skupnega pomena
4.	člen
Najpomembnejši posli in opravila, s katerimi bomo delavci združenih organizacij uresničevali skupne interese in povezavo v obsegu in drugih opredelitvah, ki so določene v tem sporazumu oziroma, ki bodo določeni v vsakokratnem sporazumu o temeljih skupnega srednjeročnega plana, zaradi katerih se združujemo, so:
—	skupno planiranje razvoja in poslovanja
—	komercialna in zunanjetrgovinska dejavnost skupnega pomena
—	urejanje finančnega poslovanja skupnega pomena
—	organizacija poslovanja skupnega pomena ter
—	obveščanja v zadevah skupnega pomena.
Posamezni posli in opravila iz prejšnjega odstavka so natančneje opredeljeni v naslednjih členih sporazuma in vsakokratnega sporazuma o temeljih skupnega srednjeročnega plana.
3.1.	Skupno planiranje razvoja in poslovanja
5.	člen
Skupno planiranje v SOZD »GLG« pomeni visoko stopnjo usmerjenosti k skupnim ciljem za uresničevanje skupnih interesov delavcev v organizacijah združenega dela, ki so med seboj neposredno povezane v procesu družbene reprodukcije. S skupnim planiranjem v SOZD »GLG« preprečujemo delavci gospodarske in druge motnje v materialnem in socialnopolitičnem razvoju, zagotavljamo enakopravnost vseh in povečujemo produktivnost svojega in celotnega družbenega dela ter svojega in
celotnega družbenega dohodka. Po načelih sočasnega in kontinuiranega planiranja bomo združeni delavci v SOZD »GLG« pri skupnem planiranju najprej uskladili osnove planov in sicer osnove letnih, srednjeročnih ter dolgoročnih planov po naslednjih prvinah skupnega planiranja v SOZD »GLG«:
1.	planiranje gozdno-biološke in tehnične proizvodnje, gozdnih sortimentov, ki jih lesnopredelovalna in celulozna industrija uporablja kot surovino
2.	planiranje lesne predelave in celulozne proizvodnje glede na vse razpoložljive količine lesne surovine ter količino in kakovost sortimentov
3.	planiranje lesne predelave s posebnim poudarkom na usklajenosti letnih, srednjeročnih in dolgoročnih proizvodnih programov glede na splošna in posebna merila za delitev dela, katere namen je doseči specializacijo dela, večjo produktivnost, prihranek in boljše izkoriščanje surovin, boljši učinek dela in delovnih sredstev ter povečanje proizvodnje. Planiranje na tej osnovi v osnovah plana mora preprečiti dupliranje kapacitet ter motnje, ki zmanjšujejo delovne učinke in preprečiti nelojalno konkurenco članic na tržišču
4.	planiranje programsko dogovorjene medsebojne kooperacije
5.	planiranje razvoja maloprodajne mreže s posebnim poudarkom na usklajenih kapacitetah med proizvodnjo in trgovsko mrežo ter planiranje skupnih nabav najpomembnejših enakih ali podobnih artiklov, strojev in opreme
6.	planiranje obsega združevanja sredstev za razširjeno reprodukcijo biološke in tehnične sfere
7.	planiranje investicijskih naložb glede na točke od 1. do 6.
8.	planiranje združevanja sredstev za skupne programe
9.	planiranje medsebojne pomoči pri zaposlovanju delavcev izven sezone, posebej delovnih invalidov
10.	planiranje izkoriščanja počitniških kapacitet in gradnja novih.
Na podlagi tako usklajenih osnov ter osnov skupnega plana bomo izdelali plane temeljnih organizacij, delovnih organizacij in sestavljene organizacije.
Skupne plane v SOZD »GLG« bomo po načelih sočasnega in kontinuiranega planiranja usklajevali tudi s plani, ki jih sprejemajo članice z DO izven SOZD »GLG« ter pri tem zasledovali predvsem usklajenost znotraj sestavljene organizacije.
Skupni razvoj temelji na osnovah srednjeročnih in dolgoročnih planov.
3.2.	Komercialna dejavnost skupnega pomena
6.	člen
Komercialna dejavnost skupnega pomena nastopa v primerih, kadar se v »GLG« pojavljata dva ali več proizvajalcev ali kupcev enakega ali podobnega proizvo-
da na domačem ali tujih tržiščih in je za to potreben usklajen nastop vseh tistih DO ali TOZD, ki pri tem sodelujejo. Skupno smo zainteresirani tudi za razvoj maloprodajne mreže.
Komercialno dejavnost Skupnega pomena bomo razvijali v cilju učinkovitejše povezave med proizvodnjo surovin in izdelkov ter potrošnjo.
3.3.	Zunanjetrgovinsko
poslovanje skupnega pomena
7.	člen
Zunanjetrgovinsko poslovanje je naš skupen interes, podpisnice tega sporazuma bomo na tem področju usklajevale interese pri:
—• raziskavi tujih tržišč
—■ iskanju poslovnih stikov v tujini za najugodnejšo prodajo svojih proizvodov
—	uvozu blaga z namenom večjega izvoza
—	Vključevanju v druge zunanjetrgovinske organizacije (izvoz, uvoz)
—	prevzemanju izvoznih poslov, če ena članica »GLG« dobi izvozni posel, pa ga iz objektivnih razlogov (tehnične ali tehnološke narave) ne more prevzeti
—	naložbah, ki jih organizirajo članice »GLG« v tujini ali doma s tujimi partnerji
—	pri kreditnih razmerjih s tujimi partnerji
—	ustanavljanju predstavništev in podjetij (lastnih ali mešanih) v tujini
—	združevanju potrebnih deviznih sredstev za koriščenje in prenos deviznih pravic.
3.4.	Urejanje finančnega
poslovanja skupnega pomena
8.	člen
Skupno urejanje finančnega poslovanja bomo delavci združenih organizacij po dogovoru izvajali preko posebne finančne službe s tem, da bomo v sporazumu o ustanovitvi oz. formiranju posebne finančne službe določili njen status in način delovanja.
Podpisnice sporazuma se zavezujemo, da bomo s stalnim analiziranjem in medsebojnim usklajevanjem tokov denarnih sredstev omogočile razvoj medsebojne finančne povezanosti ter dohodkovnih povezav; s tem pa omogočile tudi racionalno uporabo obratnih sredstev.
V	SOZD »GLG« bomo poenotili postopek glede določanja osnov in meril pri določanju internih cen, ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka oz. dohodka ter usklajevali skupne finančnoHgospodarske zadeve glede na odnose, ki se vzpostavljajo s temeljnimi bankami in službo družbenega knjigovodstva v zadevah, ki se nanašajo na dve ali več članic »GLG«.
3.5.	Organiziranje poslovanja
skupnega pomena
9.	člen
V	cilju racionalnega izpopolnjevanja organizacije opravljanja strokovnih opravil v organizacijah, združenih v »GLG« bomo skupno organizirali:
—	proučevanje in pripravo enotnih standardov za zajemanje in merjenje posameznih in skupnih učinkov dela in poslovanja
—• pospeševanje	inovacij z
vključevanjem čim širšega kroga delavcev ter medsebojno posredovanje informacij in rezultatov s tega področja
—	spremljanje in aplikativno posredovanje družbene normativne dejavnosti
—	uvajanje skupne in enotne metodologije planiranja.
3.6.	Obveščanje v zadevah skupnega pomena
10.	člen
Obveščanje skupnega pomena bomo uveljavljali v cilju, da bomo delavci v vseh TOZD lahko spremljali in analizirali vse pomembne podatke za delo in povezovanje za proizvodne, poslovne in druge odločitve v svojih in drugih TOZD in DO v sestavu »GLG« ter rezultate dejavnosti, ki jim posamezne TOZD pripadajo, te rezultate medsebojno primerjali in si tako ustvarili osnovo za odločanje v celotnem procesu družbene reprodukcije.
Poleg kazalcev, ki jih za izkazovanje rezultatov določa zakon o združenem delu v 140. in 143. členu, lahko delavski svet »GLG« določa še druge enotne odnosno skupne kazalce, ki so pomembni za ocenjevanje rezultatov dela posamezne TOZD in DO iz področja skupnega delovanja TOZD in DO v »GLG«.
S podatki o dosežkih, problemih in delovanju organizacij, združenih v »GLG«, bomo seznanjali tudi organe družbenih skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, zbornico in druge organizacije, s katerimi sodelujemo. Prek javnih občil in drugih sredstev bomo z našim delom seznanjali tudi širšo javnost.
Za medsebojno obveščanje in pretok informacij v »GLG« bomo izdajali skupno interno glasilo »GLG« ter občasne informativne priloge glasila. Za dobro medsebojno obveščanje bomo objavljali tudi informacije o delu sestavljene organizacije in uresničevanju skupnih interesov v rednih mesečnih glasilih članic.
Za nemoteno, pravočasno in popolno informiranost se zavezujemo medsebojno in do delovne skupnosti v »GLG« zagotoviti vse podatke, s katerimi razpolagamo in s katerimi so povezane naše dejavnosti skupnega pomena.
4.	Organizacija za opravljanje poslov skupnega pomena
11.	člen
Za opravljanje strokovnih del skupnega pomena in za opravljanje drugih administrativno strokovnih in pomožnih del, oblikujemo delavci na osnovi 400. člena ZZD delovno skupnost za opravljanje skupnih del v »GLG«.
Dela za opravljanje zadev skupnega pomena in ki jih opravljajo delavci v delovni skupnosti, se opravljajo v koordinaciji in strokovnem sodelovanju s strokovnimi delavci združenih organizacij, skladno s programom dela delovne skupnosti. Posamezne dejavnosti skupnega pomena, če je tako določeno v planu, pa lahko prevzamejo TOZD oz. DO oz. njihove delovne skupnosti.
Dela, ki so potrebna za izvajanje zadev skupnega pomena, bodo opravljale:
—	v pripravljalnem in koordinacijskem delu ustrezne strokovne službe delovne skupnosti v »GLG«, v poslovno-tehničnem (operativnem) in propagandnem delu pa strokovne službe posameznih DO
—	v zadevah blagovnega prometa delovne organizacije z ustreznim predmetom dejavnosti in interesom za -ta posel, ali posamezna DO po pooblastilu drugih.
5.	Družbenoeoknomske osnove
odnosov in povezav v »GLG«
12.	člen
Družbenoekonomske osnove odnosov in povezav v sestavljeni organizaciji »GLG« bomo delavci uresničevali:
—	s skupnimi plani
—	z urejanjem medsebojnih razmerij, ki temeljijo na prodaji po 63. členu ZZD
—	z urejanjem medsebojnih razmerij pri ustvarjanju skupnega prihodka
—	z urejanjem medsebojnih razmerij pri ustvarjanju skupnega dohodka na podlagi združevanja -dela in sredstev
—	z urejanjem medsebojnih razmerij v svobodni menjavi dela z delovno skupnostjo.
5.1.	Pridobivanje in razporejanje skupnega prihodka
13.	člen
S tem sporazumom in drugimi sporazumi urejamo delavci medsebojna razmerja pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka med temeljnimi oziroma delovnimi organizacijami iz področja proizvodnje in prodaje, ki sodelujejo pri izdelavi skupnega proizvoda.
14.	člen
Kadar so TOZD oz. DO, ki so v sestavu SOZD »GLG«, v proizvodnem procesu tako povezane, da pri končnem proizvodu sodeluje več TOZD oz. DO in kadar je delež surovine, polizdelkov pomemben v končnem proizvodu, bomo delavci teh TOZD oziroma DO to sodelovanje urejali s posebnimi samoupravnimi sporazumi o ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka.
S sporazumom iz prejšnjega člena bomo uredili zadeve, ki jih določa 68. člen zakona o združenem delu.
Samoupravne sporazume o ustvarjanju skupnega prihodka bomo praviloma sklepali za obdobje srednjeročnega plana.
S proizvodnimi in drugimi organizacijami, s katerimi občasno poslujemo, se bodo medsebojni odnosi urejali s pogodbami.
15.	člen
Pogoje in način uresničevanja solidarnosti bomo pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka urejali tako, da bomo delavci sodelujočih TOZD zagotavljali osebne dohodke in sredstva skupne porabe v višini, za katero se bomo skupno dogovorili ter na ta način, da bomo v
okviru svojih ekonomskih možnosti združevali sredstva za odstranjevanje motenj pri poslovanju in za izvajanje ukrepov sanacije temeljnih organizacij, ki so sodelovale pri ustvarjanju skupnega prihodka.
5.2.	Urejanje medsebojnih odnosov pri ustvarjanju skupnega dohodka na podlagi
združevanja dela in sredstev
16.	člen
Za uresničevanje nalog in ciljev, za katere se bomo TOZD sporazumele v samoupravnih sporazumih o temeljih plana ter za zagotavljanje tekoče likvidnosti, bodo TOZD združevale svoja denarna sredstva.
Tako združevanje bomo delavci TOZD urejali s posebnimi medsebojnimi sporazumi (v nadaljnjem besedilu sporazumi o združevanju dela in sredstev).
17.	člen
Združevanje sredstev po obs -gu in namenu, kakor bodo op e-deljena v sporazumih in planin, bodo TOZD uresničevale neposredno med seboj ali prek posebne finančne službe v »GLG«.
Prek posebne finančne službe bodo TOZD uresničevale združevanje sredtev zlasti v tistih primerih, ko se po sporazumu o temeljih plai.a dogovorijo za združevanje sredstev za skupen objekt po skupnem programu razvoja, ko več TOZD združuje sredstva v eni TOZD in ko bi bila vzpostavitev neposrednih
odnosov sodelujočih TOZD neracionalna.
Vloga posebne finančne službe glede združevanja sredstev bo natančneje opredeljena s posebnim sporazumom.
5.3.	Medsebojno poslovanje po principu internih cen
18.	člen
Medsebojne odnose v poslovanju po principu internih cen bomo urejali skladno z določbami 63. člena zakona o združenem delu v sporazumih o temeljih plana ter vsakokratnih sporazumih o določitvi internih cen.
5.4.	Medsebojno urejanje
razmerij v svobodni menjavi dela med delavci TOZD
in delavci delovne skupnosti »GLG«
19.	člen
Medsebojne odnose glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov med delavci delovne skupnosti v »GLG« in delavci TOZD, bomo urejali s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih (v nadaljnjem besedilu sporazum o medsebojnih pravicah).
20.	člen
V sporazumu o medsebojnih pravicah iz prejšnjega člena, bomo zlasti uredili zadeve, kot so navedene v drugem odstavku 404. člena zakona o združenem delu, pri tem pa bomo upoštevali naslednja izhodišča:
1.	obseg del, ki jih bodo opravljali delavci skupnih služb »GLG«, bomo določali za srednjeročno in letna planska obdobja, skladno s skupnimi interesi in cilji tako, da bomo delovni skupnosti v »GLG« poverjali taka dela skupnega pomena, katera opredelimo kot skupna v sporazumu o medsebojnih pravicah;
2.	pogoje gletL strukture del in nalog, kvalifikacijit-e strukture kadrov v delovni skupnosti bomo določali skladno z vrstami in obsegom del, ki jih bomo poverjali delovni skupnosti v »GLG«;
3.	osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti bomo oblikovali tako, da bodo delavci te skupnosti pridobivali dohodek iz celotnega prihodka, ki ga bodo ustvarili v svobodni menjavi dela z delavci v TOZD, za katere opravljajo dela skupnega pomena tako, da bo njihov dohodek odvisen od:
—	obsega in kakovosti njihovega dela
—	uspeha pri poslovanju in zadovoljevanju potreb -ter interesov TOZD in DO, za katere delovna skupnost opravlja dela
—	dohodka, ki ga ustvarijo TOZD oz. DO;
4.	pravice, ki jih ima delovna skupnost glede odločanja o zadevah in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem del, bomo urejali tako, da bo s finančnim planom, ki ga bomo sprejemali na predlog delovne skupnosti, zagotovljena racionalna uporaba in koriščenje teh sredstev;
5.	glede odgovornosti delovne skupnosti za opravljanje del, bomo v sporazumu uredili tako, da bo delovna skupnost odgovorna za pravočasno in kvalitet-
no izvršitev del, ki so ji poverjena.
5.6.	Spremljanje izvajanja samoupravnih sprejetih sporazumov, aktov, sklepov ter odločitev za doseganje skupnih ciljev
21.	člen
Z namenom, da se sproti ugotavlja izvajanje planskih in drugih nalog ter uspešnost in učinkovitost poslovanja skladno s postavljenimi cilji, bomo na temelju kazalcev iz 140. in 143. člena ZZD in drugih pokazateljev tekoče spremljali dejavnost združenih organizacij.
Na podlagi teh kazalcev in analiz bo poslovodni organ »GLG« tekoče seznanjal samoupravne in poslovodne organe TOZD, DO in SOZD, ter jim dajal ustrezne predloge.
Kadar so ugotovljeni odkloni takšnega značaja, da je mogoče utemeljeno sklepati, da so nastali zaradi subjektivnih vzrokov oziroma kršitev ali neizpolnjevanja sprejetih odločitev, bo poslovodni organ »GLG« o tem obveščal tudi organe samoupravne delavske kontrole ter delavske svete TOZD, DO in SOZD, glede na to, kakšnega obsega so lahko posledice.
22.	člen
V smislu določil tega sporazuma bomo udeleženci za neiz-določili sankcije. Sankcije za neizpolnjevanje sprejetih obveznosti in prekrški so določeni v statutu SOZD.
23.	člen
Z namenom, da se med udeleženci tega sporazuma zagotovijo v njihovem medsebojnem poslovanju načela poštenega in odkritega sodelovanja, bodo TOZD in DO dovoljevale vsakemu udeležencu in pristojnim skupnim organom ter službam SOZD vpogled v svoje poslovne knjige in drugo dokumentacijo v vseh tistih zadevah, ki se nanašajo na medsebojno skupno poslovanje.
6.	Firma, sedež in dejavnost
6.1.	Firma in sedež SOZD
24.	člen
Sestavljena organizacija bo poslovala pod firmo: SOZD Združeno gozdno in lesno gospodarstvo »GLG«, o. o., skrajšana firma je: »GLG«, o. o.
25.	člen
SOZD ima zaščitni znak, ki je opisan v statutu. Zaščitni znak se uporablja skupno s firmo, lahko pa tudi posebej kot blagovna ali storitvena znamka tako kot določa statut ali posebna pravila.
26.	člen
Delovne organizacije, združene v SOZD »GLG«, lahko uporabljajo v svoji firmi tudi del firme SOZD, to je njen zaščitni znak ter besedilo »GLG«.
Delovne organizacije, ki so združene v SOZD »GLG«, se lahko izjemoma združijo tudi v drugo sestavljeno organizacijo, če je to skladno s cilji združevanja v SOZD »GLG«. V tem primeru lahko vključijo v svojo firmo tudi firmo druge SOZD, če je tako določeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v to drugo SOZD.
27.	člen
Sedež SOZD je na Bledu, Mladinska 3.
28.	člen
O spremembi firme SOZD in o spremembi sedeža SOZD odloča delavski svet »GLG« soglasno.
29.	člen
Pravni položaj združenih organizacij se ne spremeni z združitvijo v sestavljeno organizacijo.
6.2.	Dejavnost SOZD
30.	člen
Glavne dejavnosti SOZD, ki jih opravljajo TOZD oz. DO, združene v SOZD, so naslednje:
1.	gozdarstvo (gojitev gozdov, varstvo gozdov, izkoriščanje gozdov)
2.	proizvodnja žaganega lesa in plošč (proizvodnja žaganega lesa, proizvodnja furnirja in plošč)
3.	proizvodnja končnih lesenih izdelkov (proizvodnja lesenega pohištva, proizvodnja lesene embalaže, proizvodnja lesenih stavbnih elementov, proizvodnja galanterije iz lesa)
4.	proizvodnja celuloze in papirja
Članice SOZD »GLG« oz. TOZD si usklajeno in povezano delijo delo pri opravljanju teh dejavnosti.
Kadar opravlja več TOZD oz. DO istovrstne dejavnosti, bodo zaradi razvoja tehnično-tehnolo-ške osnove dela ter delitve dela in s tem večje produktivnosti medsebojno sodelovale in spoštovale samoupravni sporazum o delitvi in specializaciji obstoječega proizvodnega programa, podpisanega 28.12.1974, v sporazumih o temeljih planov za srednjeročna razdobja; v vsako kratnih letnih osnovah planov pa konkretizirale prehodna obdobja ter utrjevale in programirale Skupni razvoj, skladno s cilji sporazuma.
7.	Oblike in pogoji za zagotavljanje sposobnosti SOZD za izpolnjevanje prevzetih obveznosti in prevzemanja rizika iz skupnega poslovanja
31.	člen
Sestavljena organizacija bo opravljala posle pravnega prometa s tretjimi v svojem imenu in za račun DO oz. TOZD na podlagi določil tega sporazuma. V kolikor se posamezne DO oz. TOZD sporazumejo o sklepanju poslov za več DO oz. TOZD, sklenejo o tem poseben sporazum.
V	sporazumih iz prejšnjega odstavka bo določeno predvsem:
—	nosilec poslov, ki uporablja firmo SOZD
—	vrsta in obseg posla
—• dinamika oz. čas izvršitve posla
—	način zagotavljanja sredstev za izvršitev posla
—	osnove za razporeditev ustvarjenega prihodka
—• eventuelni drugi pogoji, ki so pomembni za določene specifične posle.
32.	člen
V	skladu z določili prejšnjega člena bo SOZD opravljal naslednje posle pravnega prometa na osnovi združenih sredstev po tem sporazumu:
—	sklepanje kreditno-investicij-skih pogodb
—	sklepanje nabavnih in prodajnih pogodb
—	posle, pri katerih je udeleženih več TOZD oz. DO v sestavu SOZD
—	pristopanje k samoupravnemu sporazumu v zadevah, ki se nanašajo na vse ali večino združenih organizacij.
33.	člen
Rizike za posle iz prejšnjega člena nosijo vse TOZD oz. DO v sorazmerju z njihovo udeležbo v celotnem poslu in do višine združenih sredstev.
34.	člen
Za obveznosti sestavljene organizacije iz poslov po 32. členu tega sporazuma odgovarjajo TOZD člani omejeno in sicer do višine združenih sredstev, ki jih združuje vsaka posamezna TOZD za zadeve skupnega pomena in sicer v razmerju z udeležbo v združenih sredstvih.
Za obveznosti SOZD »GLG« jamčijo v skladu s 1. odstavkom tega člena pri DO — članicah SOZD, Gradis Ljubljana in Aero Celje TOZD, ki so s svojimi de-
------------------------------3
javnostmi združeni preko DO v SOZD in sicer Gradis, TOZD LIO Škofja Loka in Aero, TOZD Tovarna celuloze in papirja Medvode, ostale združene DO pa s sredstvi vseh svojih TOZD.
7.1. Pokrivanje izgub in solidarnost
35.	člen
Pokrivanje eventuelnih izgub bodo DO v sestavi SOZD v prvi vrsti reševale v okviru DO.
Ne glede na določbo prvega odstavka pa se bodo DO pri saniranju izgub tudi povezovale s tistimi TOZD oz. DO v sestavu SOZD, ki so s tako TOZD v njihovem sestavu v naj večjih poslovnih oz. dohodkovnih odnosih, ali pa so na drug način zainteresirane za normalno poslovanje TOZD, ki zaide v izgubo.
36.	člen
(Dopolnitev sedanjega 31. člena) Če v okviru DO oziroma na način iz prejšnjega člena ni mogoče pokriti izgube, se problem pokrivanja izgube obravnava v vseh organizacijah SOZD.
V ta namen DO pripravi sanacijski program in ga dostavi vsem DO v SOZD.
Na podlagi elaborata iz prejšnjega odstavka se bodo DO v sestavu SOZD glede na splošno družbenoekonomsko utemeljenost in glede na njihov posebni interes ter interes vseh v SOZD združenih organizacij odločale o tem ali in v kakšnem obsegu ter na kakšen način bodo pokrivale izgubo ali pa tako pokrivanje odklonile.
Sanacijo lahko sprejme le del TOZD oz. DO, združenih v SOZD, pri čemer nosijo lede obveznosti iz sanacije.
37.	člen
Solidarnost na osnovi prejšnjega odstavka si bomo delavci združenih organizacij medsebojno zagotavljali tako, da bomo v SOZD »GLG« po posebnih sporazumih zagotavljali združevanje sredstev za odstranjevanje motenj pri poslovanju ter za izvajanje sanacijskih ukrepov.
Za zagotavljanje solidarnosti in socialne varnosti znotraj »GLG« bomo podpisnice vsem delavcem v »GLG« v primeru, da njihovo delo v katerikoli TOZD ali delovni skupnosti ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, tehničnih in tehnoloških izboljšav ali dogovorno načrtovane reorganizacije, zagotovile znotraj »GLG« delo, ustrezno njihovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
Na osnovi določila tega sporazuma bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih določili, da gre lahko za razporejanje delavcev iz ene TO v drugo TO v sestavi »GLG«, kadar to terja racionalna organizacija dela, sezonsko povečanje oz. zmanjšanje obsega dela v eni izmed TO ter ob izrednih primerih, ko se zaradi višje sile nepričakovano poveča ali zmanjša obseg dela v eni ali več TO.
V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje z delavci v drugi TO brez oglasa oz. javnega razpisa.
8.	Samoupravni splošni akti
SOZD
38.	člen
Najpomembnejši samoupravni splošni akti SOZD so:
1.	samoupravni sporazum o združitvi
2.	samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD
3.	statut SOZD
4.	samoupravni sporazum o delitvi in specializaciji obstoječega proizvodnega programa
5.	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo skupnih služb SOZD
6.	samoupravni sporazum o ustanovitvi posebne finančne službe
7.	drugi sporazumi in splošni akti, s katerimi se urejajo med-
sebjona razmerja za uresničevanje ciljev združevanja v SOZD.
9.	Organi SOZD 9.1. Delavski svet SOZD
39.	člen
Delavski svet SOZD (v nadaljnjem besedilu DS SOZD) sestavljajo delegati vseh DO in delovne skupnosti skupnih služb SOZD, ki so neposredno voljeni v DO oz. v delovni skupnosti skupnih služb SOZD.
Vsaka delovna organizacija ima v delavskem svetu 3 delegate, delovna skupnost SOZD pa 1 delegata.
Vsak delegat ima pri glasovanju en glas, razen v primerih, ko delavski svet odloča soglasno. Ob soglasnem glasovanju ima vsaka DO en glas.
Delegati DS SOZD delajo po smernicah in stališčih TOZD, ki so jih izvolili in so jim za svoje delo odgovorni. Delegati DS SOZD so dolžni smernice in stališča usklajevati v skladu s skupnimi interesi združevanja v SOZD.
40.	člen
Postopek za izvolitev in odpoklic članov DS SOZD, njihove obveznosti in odgovornosti za poročanje in povezanost z delavci, ki so jih izvolili, uredijo DO in delovna skupnost skupnih služb v svojih samoupravnih splošnih aktih.
4L člen
Delavski svet SOZD odloča v posebej določenih zadevah soglasno, sicer pa z večino glasov vseh svojih članov.
Delavski svet odloča soglasno kadar:
L sprejema sklepe in samoupravne akte v zadevah, o katerih se delavci (na zborih in na referendumu) neposredno izjavljajo (verifikacija)
2.	oblikuje predlog statuta SOZD, predlog za spremembo in dopolnitev sporazuma o združevanju v SOZD
3.	sprejema razvojni program
4.	določa poslovno politiko SOZD
5.	sprejema srednjeročni in lesni program dela in letni finančni plan sredstev za DSSS SOZD
7.	določa normative, ki zadevajo ekonomska razmerja med delovnimi organizacijami
8.	odloča o delitvi in specializaciji dela ter sprejema ukrepe in načrte za izvedbo teh
9.	odloča o vrstnem redu investicij iz skupnega programa razvoja.
10.	oblikuje predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD
11.	sprejema letni in srednjeročni plan
12.	sprejema predloge o pristopu novih delovnih organizacij v SOZD
13.	sprejema okvirni program organiziranosti služb SOZD
Delavski svet odloča z večino vseh svojih članov, kadar:
1.	odloča o pošlovno-tehnič-nem sodelovanju
2.	razpravlja in sklepa o ukrepih za usklajevanje samoupravnih splošnih aktov DO s samoupravnimi splošnimi akti SOZD
3.	sklepa v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov
4.	sprejema zaključni račun SOZD in obravnava periodične obračune SOZD
5.	odloča o sanaciji in sprejema ukrepe po 35. in 36. členu samoupravnega sporazuma
6.	odloča o sankcijah zaradi kršitve in neizpolnjevanja samoupravnega sporazuma
7.	določi program in ukrepe za družbeno samozaščito
8.	predlaga delavskim svetom TOZD članic SOZD izvolitev članov koordinacijskih odborov na ravni SOZD in spremlja njihovo delo
9.	razpisuje, imenuje in razrešuje predsednika kolegijskega poslovodnega organa in člane tega organa
10.	imenuje vodilne delavce v DSSS SOZD
11.	odloča o sporih med poslovodnim organom ter organi upravljanja združenih organizacij
12.	imenuje razne odbore in komisije za opravljanje izvršilnih oz. ugotovitvenih dejanj
13.	odloča o zahtevkih za varstvo pravic, kadar je za to pristojen delavski svet
14.	sprejema sklepe o razpisu volitev v delavski svet in samoupravno delavsko kontrolo
15.	voli in razrešuje predsednika in namestnika predsednika delavskega sveta
16.	sklepa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z DSSS
17.	sprejema ukrepe v primerih, kadar določena DO ne izvršuje svojih planskih in drugih obveznosti
18.	pripravlja predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma
19.	imenuje in razrešuje delegate v organih DPS in organe v gospodarski zbornici oz. drugih institucijah ter sprejema sklepe o vključitvi SOZD v te organizacije
20.	sprejema letno poslovno poročilo SOZD in DSSS
21.	odloča o drugih zadevah, ki so skupnega pomena za SOZD in ki so v pristojnosti DS po zakonih ter tem sporazumu.
42.	člen
Če delavski svet SOZD pri sklepanju o zadevah, za katere se zahteva soglasje po prejšnjem
členu, soglasja ne doseže, imenuje izmed sebe 3-člansko komisijo za usklajevanje stališč. Po predlogu komisije delavski svet po premoru ponovno odloča. Če soglasje tudi po dodatnem predlogu komisije ni doseženo, predsednik DS umakne predlog dnevnega reda in naloži koordinacijskemu odboru ali poslovodnemu organu ponovno obravnavo in dokončno uskladitev. Če na prihodnji seji DS ni doseženo soglasje, o zadevi odloči arbitraža.
43.	člen
Novoizvoljeni delavski svet izvoli iz svoje sredine predsednika in namestnika za dobo dveh let.
Do izvolitve predsednika predseduje seji DS njegov najstarejši član.
Predsednik delavskega sveta oz. njegov namestnik sklicuje seje, vodi seje in opravlja druge naloge, določene s tem sporazumom.
44.	člen
Delavski svet zaseda po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno.
Predsednik DS sestavlja dnevni red seje in o njej obvesti vse člane najmanj deset dni pred srejo. Gradivu o sklicu seje je treba priložiti gradivo oziroma obrazložitev predlaganega dnevnega reda za vsako točko posebej.
Predsednik DS skliče sejo po lastni presoji, na zahtevo predsednika kolegijskega poslovodnega organa ali DS posamezne članice SOZD.
45.	člen
Delegati so lahko odpoklicani pred iztekom mandata, če izgubijo zaupanje članov delovne skupnosti, ki jih je izvolila. Odpoklic se izvrši po postopku, ki je določen z akti združenih delovnih organizacij.
46.	člen
O poteku seje delavskega sveta se piše zapisnik, ki ga podpi-
šeta predsednik in zapisnikar, overita pa ga dva overitelja zapisnika.
47.	člen
S posebnim poslovnikom se lahko podrobno uredi delo in poslovanje delavskega sveta.
9.2.	Samoupravna delavska
kontrola
48.	člen
Delavci v SOZD imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organih upravljanja in po posebnem odboru samoupravne delavske kontrole SOZD.
V odbor samoupravne delavske kontrole SOZD izvoli vsaka podpisnica tega sporazuma po enega delegata neposredno. Člani odbora izmed sebe izvolijo predsednika odbora.
Mandat članov odbora traja dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat izvoljen v odbor samoupravne delavske kontrole SOZD.
49.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole SOZD nadzira:
—	izvajanje tega sporazuma, stauta in drugih samoupravnih aktov SOZD ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katere podpisnica je SOZD;
—	uresničevanje delitve dela, programa razvoja in vseh planov SOZD;
—	izvajanje sklepov zborov delavcev, organov samoupravljanja in poslovodnih organov;
—	skladnost samoupravnih aktov in sklepov organov SOZD s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev;
—	izpolnjevanje delovnih in samoupravi j alskih dolžnosti de-lalavcev, organov in služb SOZD;
—	ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi;
—	obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v SOZD;
—	uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico vpogleda v vse akte kateregakoli organa SOZD, kakor tudi pravico zahtevati poročila in dokumentacijo od vseh organov upravljanja SOZD, od skupnih služb ali tudi od posameznih delavcev SOZD.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da z ugotovljenimi pojavi in s svojim mnenjem seznanja delavce, organe in službe, pri katerih jih je opazil in organe SOZD, ki imajo pravico in dolžnost, da je odpravijo, kakor tudi sodeluje z organi družbenega nadzorstva in drugimi organi kontrole.
9.3.	Koordinacijski odbori SOZD
50.	člen
Za realizacijo sprejetih ciljev združevanja po tem sporazumu se formirajo koordinacijski odbori, kot stalna samoupravna telesa na ravni SOZD »GLG«.
Koordinacijski odbori imajo nalogo, da na osnovi ciljev združevanja, njihove konkretizacije v skupnih planih SOZD »GLG« delujejo kot usklajevalni organi za posamezne dejavnosti, ki so enake ali sorodne v dveh ali več organizacijah, združenih v SOZD »GLG«, in ki so opredeljene kot zadeve skupnega pomena v tem sporazumu. Posebej imajo koordinacijski odbori nalogo realizirati sporazum o delitvi dela in specializaciji.
Koordinacijski odbori delujejo po programih dela, ki jih sprejmejo odbori na predlog stališč DS »GLG« in strokovnih služb ter po skupnem poslovniku, ki ga sprejmejo na konstituantni seji.
4
51.	člen
Sklep o formiranju koordinacijskega odbora sprejme delavski svet »GLG«, ki s sklepom o formiranju določi področje dela, število in sestav članov ter glavne naloge posameznega koordinacijskega odbora. Člane koordinacijskih odborov imenujejo v skladu s sklepom DS SOZD »GLG« delavski sveti TOZD oz. DSSS organizacij v sestavu članic »GLG«.
Na ravni »GLG« delujejo naslednji koordinacijski odbori za:
1.	gozdarstvo
2.	razvoj zasebnih kmetijskih gospodarstev
3.	stavbno pohištvo
4.	pohištvo
5.	leseno embalažo
6.	izgotovljene stanovanjske objekte in montažne proizvode
7.	žagarstvo in primarno predelavo
8.	tržišče
9.	uvajanje dohodkovnih odnosov
10.	organizacijske, kadrovske in pravne zadeve.
Delavski svet SOZD »GLG« lahko sklene, da se imenujejo koordinacijski odbori tudi za druga področja, skladno z ugotovljenimi potrebami.
9.4.	Notranja arbitraža
52.	člen
Delavci združenih organizacij soglašamo, da bomo spore iz medsebojnih razmerij in uresničevanja tega sporazuma ter drugih samoupravnih splošnih aktov ter poslovnih odnosov reševali sporazumno.
Če ne pride do sporazuma po prejšnjem odstavku tega člena, nastali spor razrešuje notranja arbitraža SOZD.
53.	člen
Za uspešno izvajanje notranje arbitraže določi delavski svet SOZD na prvi seji po sprejemu sprememb tega sporazuma ustrezno število arbitrov, strokovnjakov, za posamezna gospodarska področja SOZD tako, da jih praviloma imenuje v enaikem številu za vsako od naslednjih dejavnosti:
—• gozdarstvo
—• kooperacijska dejavnost
—	proizvodnja polfinalnih in finalnih lesenih izdelkov
—• trgovina na veliko in malo
—	zunanja trgovina.
V vsakem konkretnem primeru notranje arbitraže prizadete stranke izberejo iz liste arbitrov ustreznega arbitra. Nevralnega predsednika za vsako konkretno arbitražo imenuje iz liste arbitrov predsednik kolegijskega poslovodnega organa.
54.	člen
Predno začne notranja arbitraža, imenovana po prejšnjem členu, s svojim delom, mora na podlagi pismenih izjav prizadetih strank ugotoviti, ali bo njena odločitev dokončna ali pa prizadete stranke dopuščajo možnost nadaljnjega postopka pred pristojnim sodiščem.
Odločba notranje arbitraže SOZD je dokončna in izvršljiva.
9.5.	Kolegijski poslovodni organ SOZD
55.	člen
SOZD ima kolegijski poslovodni organ, ki ga vodi predsednik.
Predsednika kolegijskega poslovodnega organa imenuje in razrešuje s sklepom delavski svet po opravljenem javnem razpisu na predlog razpisne komisije.
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa se imenuje za dobo štirih leti in je po poteku tega časa lahko ponovno imenovan.
Razpisno komisijo za imenovanje poslovodnega organa sestavljajo z zakonom določeno število predstavnikov SOZD in sindikata ter predstavniki družbene skupnosti, imenovani oz. izvoljeni v skladu z zakonom.
Razpis za imenovanje poslovodnega organa SOZD ter postopek imenovanja se opravi po zakonu.
56.	člen
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa mora izpolnjevati tele pogoje:
1.	najmanj srednjo strokovno izobrazbo
2.	najmanj 5 let delovnih izkušenj na najbolj odgovornih delih in nalogah
3.	obvladovanje enega svetovnega jezika
5.	ustrezne moralnopolitične kvalitete.
57.	člen
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa koordinira delo poslovodnih organov DO v sestavi SOZD in opravlja zadeve z njihovega delovnega področja, kadar je za to pooblaščen z zakonom ali posebnimi pooblastili po tem sporazumu, po drugih samoupravnih aktih SOZD ali po posebnih pooblastilih DO.
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa ima zlasti tele naloge, pravice in odgovornosti:
1.	zastopa in predstavlja SOZD
2.	sklicuje in vodi seje kolegijskega organa
3.	usmerja in koordinira pobude za razvoj SOZD kot celote in njenih posameznih dejavnosti
4.	daje naloge, navodila in smernice delavcem delovne skupnosti skupnih služb SOZD
5.	skrbi in daje predloge za ukrepe za nadaljnji razvoj in konsolidacijo SOZD
6.	skrbi za razvoj samoupravljanja v SOZD
7.	daje mnenja in predloge k predlogom splošnih aktov in sklepov
8.	koordinira delo posebnih odborov in komisij, ki jih imenuje DS SOZD
9.	predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje
10.	sklepa pogodbe v mejah pooblastil po tem sporazumu
11.	skrbi za izvajanje skupne poslovne politike, skupnega programa razvoja temeljev srednjeročnega in letnih planov SOZD
12.	skrbi za zakonitost sprejetih sklepov in njihovo izvajanje
13.	predlaga samoupravnim organom SOZD odločitev o poslih in sredstvih za katere so ti pristojni
14.	skrbi za pravočasno in popolno informiranost vseh organov SOZD in združenih delavcev
15.	opravlja druge zadeve, ki so mu poverjene z zakonom, s tem sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti ter sklepi DS SOZD.
Kolegijski poslovodni organ razpravlja in predlaga v okviru zakonskih pristojnosti in skladno z določbami tega člena.
58.	člen
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa je v okviru svojih pristojnosti in pooblastil samostojen pri svojem delu in odgovoren delavcem in delavskemu svetu SOZD.
Za zakonitost dela in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti je predsednik odgovoren tudi družbeni skupnosti. Predsednik ima pravico in dolžnost v skladu z zakonom zadržati izvršitev aktov delavskega sveta in drugih organov SOZD, če meni, da so v nasprotju z zakonom in mora o tem obvestiti pristojni organ družbenopolitične skupnosti.
59.	člen
V primeru odsotnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa zastopa in predstavlja
SOZD direktor razvojno-pro-gramskega sektorja v okviru predsednikovih pooblastil .
60.	člen
Člane kolegijskega poslovodnega organa imenuje delavski svet SOZD na predlog delavskih svetov podpisnic.
Vsaka podpisnica ima enega člana v kolegijskem poslovodnem organu.
Mandat članov kolegijskega poslovodnega organa traja štiri leta.
10.	Pristop drugih delovnih organizacij k temu sporazumu in izstop iz SOZD
61.	člen
K temu sporazumu lahko pod pogoji iz 382. člena zakona o združenem delu pristopijo tudi druge DO.
O združitvi v SOZD odločajo pri DO, ki se združuje, delavci z referendumom s tem, da sprejmejo ta samoupravni sporazum.
V SOZD odločajo v pristopu novih članic delavski sveti DO, članic na predlog delavskega sveta SOZD. Sklep o sprejemu mora biti soglasen.
62.	člen
Podpisnice tega sporazuma imajo pravico do izstopa iz SOZD. To lahko storijo le ob zaključku poslovnega leta z enoletnim izstopnim rokom.
Podpisnica, ki izstopa, mora še pred izstopom poravnati vse obveznosti, ki jih ima do SOZD ali do podpisnic sporazuma in TOZD v njihovi sestavi in katere so nastale do dneva izstopa na podlagi medsebojnih sporazumov, dogovorov in pogodb. Podpisnica sporazuma z izstopom ne sme povzročiti škode SOZD in podpisnicam sporazuma. Prav tako mora biti kljub izstopu zagotovljeno nadaljnje
izvajanje skupno sprejetega programa SOZD, če to ni ob izstopu s posebnimi pogodbami drugače urejeno.
Podpisnici sporazuma, ki je izstopila, se vrnejo združena sredstva, vložena v razvoj ali v sanacijo, pod pogoji in v času, dogovorjenem v sporazumu o združevanju sredstev. Podpisnici, ki izstopa, pripada tudi delež iz skupaj ustvarjenega dohodka do dneva izstopa.
Podpisnica sporazuma, ki izstopa, jamči za obveznosti, katere je prevzela v SOZD še dve leti od dneva prenehanja članstva v SOZD.
11.	Družbenopolitične organizacije v SOZD
63.	člen
Skupni organi upravljanja SOZD so dolžni omogočiti družbenopolitičnim organizacijam delo na ustvarjalnem sodelovanju pri reševanju skupnih nalog in pri oblikovanju stališč ter odločitev v organih SOZD, zlasti pa pri obilkovanju medsebojnih odnosov, solidarnosti in tovarištva, dela in odgovornosti med delavci, TOZD, skupnimi službami, podpisnicami sporazuma in organi SOZD.
Sindikalna organizacija sodeluje v postopku za sklepanje tega in drugih samoupravnih sporazumov v okviru SOZD ali med SOZD in drugimi organizacijami in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega vsakega samoupravnega sporazuma, če meni, da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava.
12.	Predhodne in končne določbe
64.	člen
Samoupravni sporazum o združitvi je sklenjen, ko ga je z osebnim izjavljanjem na referendu-
mu sprejela večina delavcev v vsaki TOZD v sestavi delovne organizacije, ki se združujejo oz. večina delavcev v enovitih delovnih organizacijah. Samoupravni sporazum podpišejo predstavniki DO, ki se združujejo in katere so na zborih pred referendumi pooblastili delavci TOZD.
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma ob uskladitvi sporazuma o združitvi v SOZD z zakonom o združenem delu se sprejmejo na enak način kot to velja za sprejem sporazuma, določeno po tem čleun. ločeno po tem členu.
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se uporabljajo od
1.6.	1978 dalje.
65.	člen
S sprejetjem sprememb in dopolnitev tega sporazuma mandat sedanjim organom upravljanja v »GLG«, to je članom DS, samoupravne delavske kontrole, predsedniku kolegijskega poslovodnega organa in delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne preneha, v kolikor s posebnim predpisom ni drugače določeno. Prav tako nadaljujejo z delom vsi izvoljeni koordinacijski odbori za področja delitve dela in koordinacije. Delavski svet predlaga imenovanje novih skladno z 51. členom tega sporazuma. Po preteku srednjeročnega obdobja ugotovi DS SOZD »GLG« rezultate delovanja teh odborov ter skladno s potrebami predlaga izvolitev novih.
66.	člen
Prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Združeno gozdno in lesno gospodarstvo »GLG« Bled sprejme DS ter se izda v enem mesecu po sprejemu sprememb in dopolnitev tega sporazuma.
Bled, junij 1978
Podpisniki:
Na podlagi 22., 95., 401. in 404. člena zakona o združenem delu ter 20. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD »GLG« Bled, sklenejo delavci združenih DO, članic »GLG« po svojih TOZD in delavci delovne skupnosti za opravljanje zadev skupnega pomena v »GLG« (v nadaljnjem besedilu: delovna skupnost)
Samoupravni sporazum
o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih
I.	Splošne določbe
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, posebej glede pridobivanja dohodka s svobodno menjavo dela, kot tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in intresov med delavoi združenih DO v »GLG« in delavci delovne skupnosti v »GLG«.
2.	člen
V skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD »GLG« ta sporazum podrobneje ureja:
—• naloge in pooblastila delovne skupnosti,
—	organizacijo dela v delovni skupnosti in osnovne pogoje za delovanje delovne skupnosti,
—	obveznosti in pravice in odgovornosti delovne skupnosti,
—	osnove in merila za pridobivanje celotnega prihodka delovne skupnosti,
—	reševanje sporov.
3.	člen
Delovna skupnost je organizirana za opravljanje vseh tistih zadev skupnega pomena, kakor so določena v samoupravnem sporazumu o združitvi v »GLG«.
Za uspešno opravljanje nalog delovna skupnost sodeluje z vsemi članicami in drugimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi ter drugimi organizacijami in skupnostmi.
4.	člen
Delovna skupnost je dolžna opravljati strokovna in druga opravila v interesu vseh združenih DO, članic »GLG«, v interesu posamezne članice pa le takrat, ko je takšno delo skladno s cilji združevanja v sestavljeno organizacijo.
Delovna skupnost lahko opravlja strokovna in druga opravila tudi za druge organizacije, če to ne ovira rednega poslovanja in če je v interesu združenih organizacij.
5.	člen
Delavci, ki združujejo delo v delovni skupnosti, ne smejo sklepati civilno-pravnih razmerij za opravljanje del in nalog, ki bi bila v nasprotju z interesi po
1.	odstavku 4. člena oz. v tistih zadevah, ki jih mora ta delavec izvesti v okviru delovnih dolžnosti v delovni skupnosti.
6.	člen
Delavoi, ki združujejo svoje delo za opravljanje del in nalog za interese združenih DO, članic »GLG«, se samoupravno organizirajo v delovno skupnost.
Delovna skupnost ima pravice, obveznosti in odgovornosti po ustavi, zakonu o združenem delu, samoupravnem sporazumu o združitvi v »GLG« ter samoupravnih splošnih aktih delovne skupnosti.
7.	člen
Delovna skupnost je pravna oseba z omejitvami, ki izhajajo iz zakona, samoupravnega sporazuma o združitvi v »GLG« in tega sporazuma.
Ime delovne skupnosti je: Združeno gozdno in lesno gospodarstvo »GLG« Bled, o. o., delovna skupnost.
Skrajšano ime: »GLG« Bled,
o.	o., delovna skupnost.
Sedež delovne skupnosti je na Bledu, Mladinska 3.
8.	člen
Delovna skupnost ima svoj žiro račun pri SDK, Podružnica Radovljica, pod št.: 51540-607-35982.
9.	člen
Delovna skupnost ima pečat pravokotne oblike z besedilom: »GLG« Bled, o. o., delovna skupnost.
10.	člen
Združene DO, članice »GLG«, zagotavljajo delovni skupnosti celotni prihodek v odvisnosti od obsega in kakovosti dela ter od prispevka k uspehu pri poslovanju ter zadovoljevanju interesov združenih DO.
III.	Naloge in pooblastila delovne skupnosti
11.	člen
Delovna skupnost »GLG«:
1.	pripravlja predloge za
—	skupno planiranje,
—	realizacijo dogovorjene delitve dela, koordinacijo delovnih procesov in specializacije proizvodnje,
—	načela skupne poslovne politike,
—	trajno in smotrno medsebojno oskrbovanje z območno lesno surovino,
—	programe -razvijanja kooperacijskih odnosov,
—	sporazumevanje v medsebojnih odnosih pri pridobivanju in delitvi dohodka,
—	skupne proizvodne programe in investicije, ki so skupnega pomena,
—	za združevanje sredstev za objekte skupnega pomena,
—	pospeševanje inventivne ter inovacijske dejavnosti,
—	skupne nastope pri nabavi,
—• skupne nastope pri prodaji
na tržiščih doma in v tujini,
—	skladen razvoj trgovske mreže v »GLG«,
—	medsebojno nabavo in prodajo,
—	združevanje sredstev za sanacijo tistih DO, ki zaidejo v izgube,
—	usklajevanje kadrovske politike, politike štipendiranja in izobraževanja,
—	gradiva za delavski svet »GLG«, kolegijski poslovodni organ in druge organe upravljanja
—	skupno politiko rekreacije in izgradnjo novih počitniških kapacitet,
—	združevanje tistih dejavnosti, ki lahko le skupno racionalneje poslujejo,
—	samoupravno reguliranje medsebojnih odnosov,
—	enotno nastopanje in zastopanje »GLG« v zadevah skupnega -interesa
2.	sklepa po pooblastilu pogodbe nabave in prodaje v imenu in za račun članic
3.	sklepa pogodbe iz naslova redne dejavnosti delovne skupno sti
4.	vodi temeljno knjigovodsko in druge evidence in statistiko za delovno skupnost
5.	analizira periodične obračune in sestavlja zaključni račun za »GLG« s potrebnimi prikazi, primerjavami ter daje ustrezno oceno poslovanja
6.	proučuje, analizira in spremlja izvajanje dolgoročnih in letnih skupnih planov
7.	proučuje in analizira v gospodarstvu doma in po svetu, ki vplivajo na razvojne in konjunkturne možnosti članic ter pripravlja predloge za ukrepanje
8.	skrbi za izvajanje sprejetih skupnih programov razvoja ter predlaga ustrezne ukrepe
9.	skrbi nad nenehno koordinacijo vseh interesov združenih DO
10.	proučuje in spremlja zakonske predpise, jih izvaja ter članicam predlaga ustrezne ukrepe
11.	skrbi za strokovno izobraževanje kadrov v delovni skupnosti
12.	opravlja vsa druga dela, ki po naravi dela in problematiki spadajo v pristojnost delovne skupnosti ali so ji posebej naložena.
Poleg navedenih, opravlja delovna skupnost tudi naloge, ki so določene v samoupravnih splošnih aktih »GLG« in delovne skupnosti.
Delavski svet »GLG« lahko s posebnim sklepom določi tudi druge naloge delovni skupnosti in istočasno zagotovi sredstva za izvajanje teh nalog.
12.	člen
V okviru pooblastil za opravljanje nalog, ki jih ima delovna skupnost po samoupravnih splošnih aktih, določi s svojimi samoupravnimi splošnimi akti konkretna pooblastila za posamezne delavce.
III.	Načela za organizacijo
delovne skupnosti in osnovni
pogoji za opravljanje del in nalog
'13. člen
Zaradi zagotovitve racionalnih, pravilnih in medsebojno usklajenih funkcij, ki jih izvaja delovna skupnost, se delo organizira po sektorjih, in sicer v:
—	razvojno-planskem sektorju,
—	komercialnem sektorju,
—	gospodarsko-finančnem sektorju,
—	kadrovsko-organizacijskem sektorju.
14.	člen
Delitev del in nalog delovne skupnosti na sektorje iz prejšnjega člena, notranjo organizacijo sektorjev, opis del in nalog ter vsebino kataloga del in nalog, določi delovna skupnost v samoupravnem splošnem aktu o organizaciji in sistemizaciji.
Akt o organizaciji in sistemizaciji delovne skupnosti iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti v skladu s sklepom DS »GLG« o organiziranosti delovne skupnosti.
15.	člen
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa vodi in usmerja delovno skupnost ter jo zastopa in predstavlja.
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa uresničuje pravice iz delovnega razmerja v delovni skupnosti.
16.	člen
Po tem samoupravnem sporazumu so delovne naloge za posamezna področja, na katerih opravljajo dela in naloge delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, naslednja:
—	direktor razvoj no-planskega sektorja,
—	direktor komercialnega sektorja,
—	direktor gospodarsko-finanč-nega sektorja,
—	direktor kadrovsko-organiza-cijskega sektorja.
17.	člen
Delavski svet »GLG« je pristoje za imenovanje in razreševanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi iz prejšnjega člena na podlagi javnega razpisa in na predlog razpisne komisije po postopku in pogojih, ki so določeni v statutu »GLG«.
IV.	Obveznosti, pravice in odgovornosti delovne skupnosti
18.	člen
Delovna skupnost se v skladu z določili II. poglavja tega samoupravnega sporazuma zavezuje, da bo naloge izvrševala skladno z zakonom, samoupravnim sporazumom o združitvi v »GLG« ter samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti s skrbnostjo dobrega gospodarja ter se ravnala skladno z interesi združenih DO, posebej pa se obvezuje spoštovati in izvajati
vse samoupravno dogovorjene sklepe, stališča in priporočila organov upravljanja »GLG«.
19.	člen
Delavci delovne skupnosti v okviru pristojnosti po tem samoupravnem sporazumu poleg samoupravnih pravic, določenih v ustavi in zakonu, samostojno sprejemajo svoje samoupravne splošne akte, razen naslednjih, ki jih sprejmejo v soglasju z delavskim svetom »GLG«:
—	organiziranosti del. skupnosti,
—	letni program dela in finančni načrt delovne skupnosti,
—	druge akte, za katere je po samoupravnih splošnih aktih »GLG« določeno obvezno soglasje.
20.	člen
Delavci v združenih DO in delavci v delovni skupnosti se dogovorijo, da pridobivajo delavci v delovni skupnosti dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela z delavci združenih DO, za katere opravljajo dela in naloge po določilih tega sporazuma. Delavci združenih DO zagotavljajo dohodek delovne skupnosti v odvisnosti od vrste, obsega in kvalitete opravljenih del ter od uspeha pri poslovanju in zadovoljevanju skupnih potreb in interesov.
21.	člen
Delavci združenih DO se zavezujejo zagotavljati delovni skupnosti sredstva, ki so potrebna za sodobno in učinkovito opravljanje vseh nalog in funkcij delovne skupnosti ter sredstva za razširitev materialne osnove za delo delovne skupnosti.
Sredstva iz prejšnjega odstavka oblikujejo delavci združenih DO iz svojega dohodka, ki ga ustvarijo v TOZD na podlagi osnov in meril ter letnega finančnega načrta, ki ga sprejme DS »GLG«. Osnove in merila za oblikovanje sredstev iz prvega odstavka tega člena se določijo v letnem finančnem načrtu, lahko pa tudi v načrtu za daljše časovno razdobje.
22.	člen
Sredstva za razširitev materialne osnove za delo delovne skupnosti so namenska. O njihovem oblikovanju in uporabi odloča DS »GLG« v skladu z vsakoletnim finančnim načrtom.
23.	člen
Iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost s svobodno menjavo dela, se krijejo materialni stroški poslovanja delovne skupnosti in amortizacija po minimalnih stopnjah.
Iz nastalega dohodka se krijejo:
—• pogodbene, zakonske in druge s samoupravnimi sporazumi sprejete obveznosti v breme dohodka in čistega dohodka,
—• oblikujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delovne skupnosti,
—- oblikujejo sredstva rezervnega sklada delovne skupnosti v skladu z zakonom.
V celotnem prihodku delovne skupnosti so upoštevani tudi vsi potrebni neposredni stroški vseh organov upravljanja »GLG«.
24.	člen
Delovna skupnost razporeja iz čistega dohodka po letnem finančnem načrtu tudi namenska sredstva za razširitev materialne osnove, ki se uporabljajo v skladu z določili tega samoupravnega sporazuma.
V.	Osnove in merila za pridobivanje celotnega prihodka delovne skupnosti ter skupne osnove za delitev sredstev za OD
25.	člen
Celotni prihodek oblikuje delovna skupnost iz dohodka tistih TOZD, ki so po interesu in dejavnostih združene v »GLG« in sicer po kriteriju — doseženega dohodka posamezne TOZD v predhodnem obračunskem obdobju.
Po tem kriteriju se skladno z določbami 20. člena in potrjenim letnim planom delovne skupnosti zagotavlja celotni prihodek delovne skupnosti.
26.	člen
Osnove in merila za oblikovanje celotnega prihodka delovne lavci združenih TOZD in delov-skupnosti, ki jih sprejmejo de-na skupnost, se določijo tako, da upoštevajo:
1.	poslovnost, učinkovitost in racionalnost v poslovanju, posebej glede povečevanja učinkovitosti posameznih delovnih področij
2.	porabo materialnih stroškov in povračil, ki bremenijo materialne stroške v skladu z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi
3.	oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v skladu z določili sporazuma dejavnosti lesne industrije
4.	opravljanje nalog v dogovorjenem obsegu in v skladu z merili za normalno kvalietto opravljenega dela.
27.	člen
Celotni prihodek, formiran po 25. členu tega sporazuma, je podlaga za pridobivanje dohodka delovne skupnosti in je odvisen od vrste, obsega in kakovosti opravljenih delovnih nalog delovne skupnosti kot celote in vsakega posameznega delavca v njej.
Glasilo ureja uredniški odbor odgovornih urednikov internih glasil članic »GLG«: Ivan Veber, Zoran Rautner, Franc Pavlin, Ivan Robič, Silva Trpin, Vladimir Erjavšek, Franc Kumer, Jože Lejko. Glavni in odgovorni urednik glasila »GLG« je Slavko Erzar. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj, Glasilo izhaja v nakladi 5300 izvodov.
Za delavce delovne skupnosti veljajo naslednje skupne osnove in merila za delitev sredstev za OD:
1.	dela in naloge se skladno s programom dela vrednotijo po sporazumu o združevanju dela delavcev v delovno skupnost
2.	obseg sredstev za osebne dohodke ne more presegati planiranega, ki ga vsebuje finančni načrt, kateri izhaja iz programa dela delovne skupnosti
3.	mesečna vrednost točke delavcev v delovni skupnosti je direktno odvisna od gibanja sredstev za OD članic »GLG« v posameznem mesecu. Osnova za mesečni obračun so dokumentirani podatki članic po RAĐ-1 obrazcih, vendar se v to osnovo ne upoštevajo izplačani OD iz dela nad rednim delovnim časom
4.	gibanje sredstev za OD v delovni skupnosti, ki temelje na gornjih skupnih osnovah, po periodičnih obračunih spremlja DS »GLG«.
Delovna skupnost določi v svojih samoupravnih splošnih aktih takšne osnove in merila za vrednotenje opravljenih nalog, ki zagotavljajo uresničitev teh načel. Na enak način določi delovna skupnost osnove in merila za oblikovanje in porabo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Delovna skupnost predloži vsako leto DS »GLG« letni program dela s finančnim načrtom, ki vsebuje elemente po določbah tega člena.
28.	člen
Delovna skupnost je odgovorna za škodo, ki bi nastala namenoma ali iz hude malomarnosti pri opravljanju dela delavcev v delovni skupnosti v okviru pravic in dolžnosti tega samoupravnega sporazuma in zakona.
29.	člen
Delovna skupnost krije stroške pokrivanja škode iz prejšnjega člena v breme sredstev, s katerimi razpolaga.
30.	člen
O povrnitvi škode odloča DS »GLG« po predhodnem obveznem mnenju zbora delavcev delovne skupnosti.
VI.	Reševanje sporov
31.	člen
Delavci združenih DO in delovna skupnost so soglasni, da se bodo zavzemali za sporazumno reševanje sporov, ki bi morebiti nastali pri izvajanju tega samoupravnega sporazuma.
Če pride do soglasja, zlasti glede določitve in izvajanja delovnega ali finančnega načrta ter višine in namenov sredstev delovne skupnosti, se uvede vskla-jevalni postopek.
32.	člen
Vsklajevalni postopek opravi komisija, ki je sestavljena iz enakega števila članov, katere imenuje DS »GLG« in zbor delovne skupnosti.
Pri vsklajevalnem postopku je komisija najprej dolžna temeljito proučiti sporna vprašanja, zlasti glede na posledice, ki bi se lahko odrazile v prizadetosti posamezne strani v sporu.
O stališčih, ki jih je komisija dosegla, je dolžna komisija poročati DS »GLG«, ki o zadevi dokončno odloči.
33.	člen
Če se pri vsklajevalnem postopku ne doseže soglasje, rešuje nastali spor arbitraža, ki se imenuje in odloča skladno z določbami sporazuma o združitvi v »GLG«.
Odločba arbitraže je dokončna.
VII.	Prehodne in končne
določbe
34.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo delavci združenih DO po TOZD znotraj »GLG« z večino glasov glasov na zborih delavcev in delovna skupnost z večino glasov na zboru delavcev, v enakem besedilu ter prične veljati, ko ga podpiše:
—	za združene DO predsednik delavskega sveta
—	za delovno skupnost predsednik zbora delavcev.
Če tega samoupravnega sporazuma ne sprejmejo TOZD članic »GLG« ali delovna skupnost, se uvede vsklajevalni postopek.
Do sprejetja tega sporazuma oz. najkasneje do 30. 3.1978, ko so na razpolago podatki po zaključnem računu za preteklo leto, se delovna skupnost financira po osnovah, ki so bile sprejete pred uveljavitvijo tega sporazuma, delovna skupnost pa mora izvrševati vsa opravila in naloge, ki so določene v sporazumu o združitvi v »GLG« in drugih samoupravnih splošnih aktih.
35.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se sprejmejo po sitem postopku, kakor njegov sprejem.
36.	člen
Ta samuopravni sporazum začne veljati osmi dan po sklenitvi, uporablja pa se od 1.6.1978 dalje.
Vsaka od udeleženk hrani po en izvod podpisanega porazuma v izvirniku.
37.	člen
V prehodnem obdobju, tj. za leto 1978 se zaradi novoformira-nih TOZD ne uporablja kriterij za pridobivanje celotnega prihodka delovne skupnosti, kot ga določa 25. člen tega sporazuma, temveč kriterij družbenega proizvoda iz leta 1977, ki je dosežen po zbirnih bilancah članic »GLG«.
Predsednik zbora delovne skupnosti v »GLG«:
Predsednik DS »GLG«:
Bled, junij 1978
Predlog spremembe III. poglavja Samoupravnega sporazuma o temeljih plana srednjeročnega razvoja za obdobje 1976 -1980
8.	člen
Udeleženci se sporazumejo, da po planu srednjeročnega razvoja 1976—80 predvideno oskrbovanje z lesno surovino, lesnimi polizdelki in izdelki ter lesa in lesnih ostankov za celuloza, vršijo do konca leta 1979 v skladu s 1. točko 60. člena ter 63. člena Zakona o združenem delu kot prodajo proizvodov in polproizvodov med TOZD v okviru sestavljene organizacije združenega dela GLG.
9.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da bodo cene za vse proizvode, ki se predelujejo oziroma uporabljajo za nadaljnjo proizvodnjo, oblikovali s posebnimi samoupravnimi sporazumi o trajnem poslovnem sodelovanju in o ure-
janju osnov in meril za oblikovanje dohodkovnih odnosov.
10.	člen
V posebnih sporazumih iz prejšnjega člena bodo udeleženci oblikovali cene
a)	hlodovini za žago s faktorji na dosežene povprečne cene prodanega žaganega lesa po drevesnih vrstah v posameznem tromesečju na podlagi poračuna z akontativnimi cenami za dobavljene količine lesa v istem tromesečju;
b)	celuloznemu lesu, sekancem in žamanju s faktorji na doseženo ceno za 1 tono prodane sul-fitne celuloze v posameznem tromesečju na podlagi poračuna z akontativnimi cenami za dobav-
ljene količine celuloznega lesa v istem tromesečju;
c)	za žagan les iglavcev, ki ga TOZD Alplesa Železniki, LIO Gradisa Škofja Loka, LIP-a Bled ter ZLIT-a Tržič po planu srednjeročnega razvoja GLG za obdobje 1976—1980 prodajajo Jelovici Škofja Loka za pokrivanje porabe v proizvodnji oken, se s posebnim dogovorom v okviru GLG določi za obdobje enega leta veljavna akontativna cena žaganega lesa za kvaliteto ČPČ III.
Ob koncu vskaega tromesečja izvršijo udeleženci sporazuma poračun dobavljenih količin po ceni, ki odgovarja kvalitetnemu razmerju na doseženo povprečno ceno žaganega lesa v preteklem tromesečju pri vsakem dobavitelju posebej.
11.	člen
Akontativne cene za hlodovino vseh vrst, za celulozni les ter za sekance in žamanje se določajo z medsebojno vsklajenimi osnovami letnih planov TOZD gozdarstva in TOZD lesne in celulozne industrije, pri čemer je treba upoštevati po srednjeročnem planu predvidene razvojne naloge in potrebe; za gozdarstvo pa zlasti še s srednjeročnim planom določeni obseg biološke in tehnične reprodukcije.
12.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da do konca leta 1979 končajo priprave in najkasneje s 1.1.1980 preidejo na urejanje medsebojnih razmerij na osnovi ugotavlja-
nja in razporejanja skupnega prihodka, kot ga predvidevajo 2. tč. 60 in 1. točka 67. člena ter 68., 69. in 70. člen Zakona o združenem delu.
Za sedanjim 18. členom vstavi nov, 19. člen v naslednjem besedilu:
Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo vse samoupravne sporazume, dogovore ali posebne pogodbe, ki zadevajo urejevanje medsebojnih odnosov, pred sklenitvijo predložili kolegijskemu poslovodnemu organu v obravnavo zaradi ugotovitve le-tega, da posamezen akt ne nasprotuje interesom članic v »GLG« ter da je skladen s tem sporazumom.