NASLOV
PRED ODGOVORNO NALOGO
stran 5
Leto XXXIV Št. 15
Murska Sobota, 22. aprila 1982
CENA 10 DIN
VESTNIK

Z letošnjim letom — letom volitev in kongresov — brez dvoma stopamo v novo obdobje našega razvoja.
Z opravljenimi volitvami prehajamo v novo, tretjo etapo delegatskega zorenja, s kongresi ZK pa v novo obdobje utrjevanja in potrjevanja vloge ZK in drugih subjektivnih sil v našem političnem sistemu socialistične samoupravne demokracije.
Kljub temu da ima tudi končno dejanje — volitve same po sebi in zborovanje komunistov na kongresu — velik manifestativni in svoj konkreten pomen, vpliv in odziv pri ogromni večini naših delovnih ljudi in občanov, pa je vendarle treba poudariti, da so letošnje volitve tudi v Pomurju ob izkazani in potrjeni družbeni vlogi zlasti SZDL in sindikatov ter drugih DPO bile dragocene predvsem tudi zaradi priprav. Le-te se niso
Za ta naš skupni cilj pa si moramo vsi še bolj prizadevati tudi v prihodnje. To, da smo to sposobni, smo v celotnem našem razvoju tudi dokazovali.
Zato nas danes ob zavesti težav in ovir preveva tudi zavest moči za premagovanje ovir, ki so pred nami. Ta moč pa je v nas samih — delovnih ljudeh in v našem političnem sistemu, ki sloni na širini in iniciativi ljudi. Moč je v naših novoizvoljenih delegatih, ki se morajo v svojo vlogo odgovorno in hitro vživeti, kajti razmere v bitki za gospodarsko stabilizacijo ne dopuščajo časa za daljšo delegatsko pri-mo predajo.
Moč je v prejšnjih delegatih. ki smo jim v posameznih okoljih glede na njihovo dosedanje delo in izkušnje prav gotovo znali zaupati nove dolžnosti.
Moč je v ostalih volilcih, ki
NI NEENOTNOSTI V MNOŽICAH!
Tako je bilo in ostaja sporočilo in vodilo nedavnega devetega množičnega srečanja predstavnikov slovenskih komunistov — bilo je med 15. in 17. aprilom — v Cankarjevem domu v Ljubljani. Več na straneh 2, 3 in 6.
ki si delal, tvoje je debt
brezkompromisno v jedro problemov
zreducirale le na predvolilne in volilne postopke, ampak so večji del v vseh okoljih poleg kadrovskih postopkov bile povezane z analizo družbenoekonomskega in samoupravnega razvoja ter stopnje razvitosti delegatskih odnosov v posameznih okoljih v prejšnjem mandatnem obdobju. Tovrstne analize, obogatene tudi z vsebino predkongresnih in kongresnih razprav. pa so bogata popotnica in konkretna usmeritev prizadevanj vseh sil v posameznih okoljih v začetem novem delegatskem obdobju.
V tej popotnici je mnogo doseženih uspehov. V njej pa so tudi pomanjkljivosti, ki smo jih izpostavili zato, ker j ih moramo odpraviti, da bo pot do zastavljenih ciljev lahko v prihodnje krajša in brez nepotrebnih daljših ovinkov.
In ta zavest, da mora biti pot do zastavljenih ciljev v vseh •okoljih krajša, seje predvsem v zadnjih letih vendarle že dodobra zasidrala v nas vseh. To pa zahteva od nas, da se v času, ki ga živimo in kije poln nasprotij, gospodarskih in razvojnih težav v svetu in pri nas, hitreje in odločneje obračamo k sebi — da razmere v svojih konkretnih okoljih, tovarnah. kmetijskih zadrugah, kooperantskih organizacijah, šolah, ustanovah in skupnostih še hitreje spreminjamo, ne le analiziramo in razlagamo, v čemer smo večkrat bili celo pravi mojstri, konkretna akcija za spreminjanje razmer pa nam je mnogokrat izostala. Danes nam gre za to, da še bolj postajamo tudi mojstri akcije. Bolj kot kdaj prej se je treba zavedati, da se konkretnost začne že pri nas samih in da prehod od besed k dejanju dobesedno pomeni tudi začeti hitreje, še več in bolje delati, več ustvarjati, bolje gospodariti, kajti le tako bomo lahko dejansko širili in krepili. družbenoekonomske in duhovne temelje našega samoupravljanja, kar pa je naš skupni in poglavitni cilj.
se gotovo zavedajo, da so kljub temu, da so se z množično udeležbo na volitvah plebiscitarno izrekli za potrditev naše izvirne poti, s tem dejansko opravili šele začetno dejanje.
Moč je v komunistih, ki v tem obdobju skupaj z drugimi subjektivnimi silami, delovnimi ljudmi in občani v predkongresnih razpravah in na kongresih poglobljeno iščejo odgovore in metode delovanja za razreševanje ključnih dilem in vprašanj našega razvoja.
Ta odgovor so komunisti Jugoslavije skupaj z delovnimi množicami v vseh dosedanjih, tudi bolj zapletenih in prelomnih obdobjih našega razvoja vedno znali najti, zato ga bomo z močjo pripravljenosti ter z močjo enotnosti misli in akcije, našli tudi tokrat.
Prav potreba in nuja po še večji enotnosti misli in akcije pa je bilo med drugim tudi pomembno vodilo vseh razprav in dogovora slovenskih komunistov na devetem kongresu v Ljubljani. V interesu nas vseh je, da to pomembno izročilo 9. kongresa ZKS čimprej najde pot in svoj konkreten učinek v vseh osnovnih organizacijah ZK in vseh delovnih in življenjskih okoljih, kjer bijemo boj z oteženimi pogoji gospodarske stabilizacije in boj za še bolj odločujoč družbeno-eko-nomski in samoupravni položaj delovnih ljudi — nas samih.
Na ta način bomo tudi stvarno dokazali, da smo sposobni graditelji naše revolucionarne poti in cilja doseganja človekove sreče, za kar sta Josip Broz-TITO in Edvard Kardelj posvetila vse svoje življenje in svoj boj.
Štefan DRAVEC
5. junija
-1.000 naročnikov z VESTNIKOM na izlet na KOROŠKO
aktualno po svetu
S tribun 9 . kongresa ZKS
NI NEENOTNOSTI
V MNOŽICAH!
Posnetek je z britanske letalonosilke »Hermes«, ki pluje proti Falklandskemu otočju. Vojaki se sončijo na velikanski ploščadi, ki je sicer namenjena za vzlet vojaških letal. Argentinska vojaška vlada je predlagala, da naj bi se britansko vojno ladjevje vrnilo v svoje baze, na Falklandskih otokih naj bi vzpostavili argentinsko-britansko oblast, o končnem statusu teh otokov pa naj bi se kasneje pogovarjali v OZN.
Kar 477 razprav — od tega 152 pismeno oddanih — se je v četrtek popoldne in petek dopoldne in popoldne zvrstilo na kongresnih govorniških odrih v Cankarjevem domu v Ljubljani. Šlo je za pravcato zakladnico soočanj mnenj in predlogov za spremembe in dopolnitve kongresnih listin, posebej resolucije in statuta 125 tisoč-članske organizacije slovenskih komunistov. Zaustavimo se le pri najpoglavitnejših dognanjih, spoznanjih in napotilih.
Za okrepitev časti in oblasti dela v naši družbi gre. Tisti, ki odloča o razširjeni reprodukciji, vlada tudi v celotni družbi. Zaostrovanje ekonomskih razmer je
' »Naši glavni problemi, pred katerimi stoji naša družba, kljub vsej zantevnosn niso predvsem materialne narave, čeprav so materialna neravnovesja in zaostritve nedvomno težke in najbolj neposredno in nujno pritiskajo na nas. Vendar so gospodarska križpotja v največji meri tudi posledica idejnih razhajanj in neenotnosti v pogledih na temeljne smeri razvoja, ki so jugoslovanski družbi dali specifično, originalno obeležje socialističnega samoupravljanja. Ta neenotnos pa v praktičnem ukrepanju vodi do nasprotujočih si učinkov in vplivov na odnose in tokove družbene reprodukcije in v družbi nasploh in zato v končni posledici v stihijo, družbeno neučinkovitost in negotovost. S tem ta neenotnost objektivno ni in ne more biti zaveznik sil napredka v naši družbi. Ta neenotnost ni v delavskih in ljudskih množicah. To kažejo njihovo delo in opredelitve na pravkar opravljenih volitvah delegacij, v javnomnenjskih raziskavah, na vsakdanjem delu. Njihov interes za socialistično samoupravljanje, svobodo, neodvisno in neuvrščeno Jugoslavijoje bil izpričan ničkolikokrat, s Titom in po njem.« (Uvodna beseda Milana Kučana na komisiji za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja).	,
Srečanje Reagan—Brežnjev
Potem ko je Leonid Brež-njevvnedavnem intervjujuza moskovsko Pravdo predlagal, naj bi se z Ronaldom Reaganom srečal, oktobra na nevtralnih evropskih tleh, na primer v Švici ali na Finskem, je Reagan ponovil tudi svoj predlog o tem srečanju, ki naj bi bilo junija v New Yorku, ko
bo generalna skupščina OZN razpravljala o razorožitvi.
Raziskovalci javnega mnenja v ZDA so ob volitvah 1980 ugotavljali, da velika večina Američanov podpira oboroževalna prizadevanja svojega predsednika. Najnovejši podatki pa so pokazali, da kar 68 odstotkov Američanov pod-
pira prepoved nadaljnje proizvodnje jedrskega orožja. Zato poznavalci razmer sodijo, da prihaja pobuda za razpravo o razorožitvi v OZN ob pravem času.
Pobude za srečanje voditeljev obeh velesil pravzaprav niso nove. Željo po srečanju z Brežnjevom je Reagan izrazil takoj po volitvah. Dogodki na Poljskem so potem odnose med ZDA in ZSSR toliko zaostrili, da ni bilo več slišati predlogov o srečanju. Koliko so se odnosi med velesilama »omehčali«,, kaže tudi odločitev ameriške vlade, da svojim evropskim zaveznikom ne bo več predlagala, naj se ne spuščajo v takšne dvomljive kupčije, kot je nameravana gradnja sibirsko-zahodnoevropskega plinovoda. Maja naj bi se v Parizu srečali tudi ameriški in sovjetski pogajalci glede dolgoročnega sporazuma o prodaji ameriškega žita Sovjetski zvezi.
Verjetno bo treba še počakati, da se bo izkazalo, koliko oba predsednika resnično mislita na srečanje in koliko so to le manevri.
»S tem v zvezi bo kongres opravil pomembno delo, če bo uspel nakazati, kako razrešiti družbeno protislovnost, dejansko prisotno v razpolaganju s sredst vi družbene reprodukcije, ki pa je za nadaljnji dinamični razvoj samoupravne družbe lahko le začasno in navidezno protislovje. To je: ali v razmerah gospodarske krize in nakopičenih težav zapirati razvoj znanja, strokovnosti in znanosti in tudi te sfere družbenega dela neselektivnostrpati v sveženj restriktivnih ukrepov tekoče gospodarske politike, ali pa prav obratno, za totalno mobilizacijo sil znanja in strokovnosti naših kadrov, nameniti potrebna sredstva tudi in zlasti tedaj, ko nam gre najtežje«? (Uvodna beseda Emila Rojca na komisiji za vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture).
predvsem posledica trdoživosti družbenoekonomsko preseženih, neučinkovitih oblik gospodarjenja v organizacijah združenega dela in upravljanja družbene reprodukcije, so poudarili v komisiji za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose.
Dejstvo, da se vrsta najpomembnejših odločitev na vseh ravneh družbene organiziranosti še vedno sprejema mimo delegatskega sistema in njegovih mehanizmov, da so delegacije in skupščine še vedno marsikdaj zakasneli potrjevalec drugje, mimo delavcev, delovnih ljudi in občanov ter njihovega vpliva dogovorjenih reši-
tev, ne pa resnično osrednji organ samoupravljanja in oblasti, okrog katerega je zbrana vsa demokratična struktura naše družbe s svojimi organi, pravicami in odgovornostmi, dokazuje, da se tudi na področju politične demokracije še vedno kaže dvojna duša naše družbe, ki se sicer izraža tudi na številnih področjih našega življenja. Tako kritično se je med drugim opredelila do naše prakse komisija za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
V komisiji za mednarodne odnose so poleg drugega ugotovili, da so še vedno velike neizkoriščene možnosti za sodelovanje slovenske narodne matice z manjšinami v sosednjih državah na kulturnem, vzgojnoizobraževalnem, gospodarskem in na drugih področjih oziroma za vključevanje te problematike v različne oblike sodelovanja SFRJ in SR Slovenije s sosednjimi deželami.
Ali premoremo sprotno, aktualno, na marksističnih teoretičnih in metodoloških izhodiščih grajeno idejno oceno stanja v naši kulturi, v zavesti in v celotni sferi duhovne ustvarjalnosti? Ali lahko uvrščamo prav vse' sodobne in reminiscenčne ponavljajoče pojavne oblike koncepcij in tokov v kulturi, v sodobni umetnosti, pa tudi v ekonomiji, sociologiji, političnih vedah in filozofiji; med ustvarjalna stebrišča na tem našem večno živem gradbišču družbe samoupravljanja, demokracije, humanizacije in osvobajanja človeka? Vprašanja, dileme in pomisleki v komisiji za vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture so kar deževala.
»Nosilci protisamoupravnih teženj so dokazovali, da je za naše ekonomske težave krivo prav samoupravljanje in da bi jih lahko odpravili s pomočjo etatistično-administrativne pri-. sile. Ponujajo rešitve, ki bi ogrozile temeljne družbene pridobitve naše revolucije, zo-‘ snovane na položaju delavca v združenem delu... Največ pozornosti smo namenili tistim nalogam, katerih uresničevanje naj bistveno okrepi čast in oblast dela v naši družbi.  • Izhoda iz inflacije, strukturnih neskladij, ekstenzivnega razvoja in prezadolženosti države pa ni mogoče poiskati brez ekonomske in politične enotnosti, v kateri je povezovalni, dejavnik svobodno združeno delo na enotnem jugoslovanskem trgu ... Strategija ekonomskih odnosov s tujino ne more temeljiti na posnemanju tujih scenarijev razvoja, prej našanju zgodovinskih razvojnih tendenc iz raz vitih dežel in s tem na vnaprejšnje podrejanje tuji ekonomski moči in vplivom.« (uvodna beseda Štefana Korošca na seji komisije za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in razvoj)
MADRID — Španska vlada je sprejela izredne ukrepe, da bi tako zajezila nov val nasilja v državi. Tudi enote redne vojske so pripravljene za protiteroristični boj.
TOKIO — Francoski predsednik Mitterrand je ob svojem obisku na Japonskem pozval obe velesili naj skrčita svojo jedrsko oborožitev.
OTTAWA — Britanska kraljica Elizabeta II. je ob svojem obisku v Kanadi formalno razglasila novo kanadsko ustavo. Tako bo po 114 letih prenehala jurisdikcija britanskega parlamenta nad Kanado. S tem je odpravljen zadnji ostanek britanskega kolonializma v Kanadi.
MADRID — Španija je ponovno uradno potrdila, da ne bo uporabila orožja, da bi si znova pridobila suverenost nad Gibraltarjem.
CIUDAD MEXICO — Ves vzhodni del Salvadorja je bil pred dnevi brez električnega toka, ker so uporniške sile v koordinirani akciji razstrelile dal-novode v petih provincah.
PEKING — Kitajska vlada je ostro protestirala proti sklepu ameriške vlade, da bo poslala Tajvanu letalske nadomestne dele.
BUDIMPEŠTA — Prvi sekretar CK madžarske socialistične delavske partije Janoš Kadar bo te dni odpotoval na obisk v ZR Nemčijo.
LIZBONA — Portugalska naj bi se včlanila v Evropsko gospodarsko skupnost leta 1984.
VARŠAVA — Na Madžarsko bo v kratkem odšel na obisk poljski predsednik_Jaruzelski.
MOSKVA — Sovjetska sonda Venera 13 je posredovala podatke o močnih vetrovih na Veneri.
PRAGA — Češkoslovaški predsednik Husak je na nedavnem sindikalnem kongresu pozval državljane k skrajnemu varčevanju.
WINDHOEK — Osvobodilne sile gibanja SWAPO so iz svojih oporišč na meji prodrle 120 kilometrov v notranjost Namibije.
SIRIJCI . IRAKU ZAPRLI
PIPO
Nič kaj prijazna poteza, s katero je Sirija zaprla iraški naftovod, ki pelje po sirijskem ozemlju, je Irak močno prizadela. Dnevno je Irak po dveh krakih tega naftovoda pretočil po 500 tisoč sodov nafte. Iraku je tako preostal samo še naftovod čez Turčijo, dolg skoraj tisoč kilometrov, ki pa pogostokrat ne deluje, ker ga od časa do časa minirajo turški skrajneži. S sirijskim ukrepom je iraško gospodarstvo močno prizadeto, toda tudi Sirijci bodo s tem izgubili okoli 126 milijonov dolarjev, kolikor namreč dobijo od Iraka kot »najemnino« na račun uporabe njihovega zemljišča. Iraški naftovod se na sirijskem ozemlju razcepi: en krak vodi do sirskega pristanišča Banias, drugi pa do libanonskega pristanišča Tripolis. Sirijski ukrep je tako prizadel tudi Libanon, ki bo prav tako izgubil 23 milijonov dolarjev letne »najemnine«. Po obeh naftovodih je Irak dnevno izvozil nafto v vrednosti okoli 35 milijonov dolarjev.
Generalni sekretar arabske lige Šadli Klibi se sedaj trudi, da bi spor pogladil.
»Zveza komunistov ni ne množična ne kadrovska organizacija. Zveza komunistov je organizacija, ki je in mora biti v manjšini zaradi svoje avantgardnosti, in ki je ter mora biti množična po svojem vplivu med delavskimi in ljudskimi množicami, torej ne po številu svojega članstva. To pomeni, da moramo sprejemati v svoje vrste mlade ljudi, ki so se že preizkusili v boju za socialistično samoupravno demokracijo, kar nam daje jamstvo, da bomo takšno razredno usmerjenost v prihodnje tudi nadaljevali«. (Uvodna beseda Alojza Briškega na komisiji za razvoj in statut ZK)
Zavzetosti tudi ni manjkalo * komisiji za razvoj in statut Z* Slovenije, kjer je bilo poseb«! podčrtano, da moramo premaga*1 pogosto oportunistično pojmovanje etatistične vloge ZK, ki sice* zahteva manj truda, vendar v socialističnem samoupravljanju ne le, da ne daje rezultatov, marv^* lahko vodi k razhajanju med ZK i” delavskim razredom ter ljudskim1, množicami. V ZK imamo še Pre” mlačnosti, komodnosti, sektase-nja, kar vse skupaj pomeni, da s mnogi ne zavedajo odgovorno?? za rezultate akcije ZK ter delov* nja političnega in družbenoeko nomskega sistema.	v
Razprave pomurskih delega*3 — od 23 se jih je tako ali druga^ vključilo v delo kongresa H f' objavljamo v povzetkih posebej-
Iz zaključne besede Andreja Marinca
„V 37 letih smo v temeljih spremenili našo deželo, skupaj z njo pa se je spreminjala tudi družbena zavest naših delovnih ljudi. To je delo vseh generacij. V prihodnje bo materialni napredek nekoliko počasnejši in boj, da pridobljeno ohranimo, močnejši. In tudi to bomo morali ceniti. Dozoreva zavest, da niso samo
materialne dobrine vsebina socializma. Gre za nm0* več, za bogastvo medčloveških odnosov in za to, naše življenje še bolj svobodno, knlturnejše, h”01 j nejše in da bo delavec in delovni človek gospodar n sredstvi in pogoji svojega dela.

STRAN 2
VESTNIK, 22. APRILA
[ POVRAČALNI UKREPI
Zaradi zapleta okoli Falklandskih (ali Malvinskih) otokov so v Evropski gospodarski skupnosti sklenili, da članice te skupnosti do 17. maja ne bodo ničesar uvažale iz Argentine. V kolikor bi se spor okoli omenjenega otočja razpletel Veliki Britaniji v prid, bi sklep takoj preklicali. Izračunali so, da bo  Argentina na ta način izgubila blizu 160 milijonov dolarjev. Evropska gospodarska skupnost je takoj za Sovjetsko zvezo največji kupec argentinskega blaga, največ mesa. Veljati je začela tudi prepoved izvoza orožja v Argentino, nekatere zahodnoevropske države pa napovedujejo tudi kreditne restrikcije do Argentine.
Argentina se je odločila za povračilni ukrep in prepovedala vsakršen uvoz iz zahodnoevropskih držav od koder je uvažala predvsem industrijsko opremo in tehnologijo.
„TI, KI SI DELAL, TVOJE JE DELO!”
IZ KONGRESNEGA DNEVNIKA
Številčna udeležba je nesporno impozantna: 1687 udeležencev, od tega 785 delegatov iz organizacij in organov zveze komunistov, 501 gost in 402 novinar-J°- Začelo se je v četrtek ob 10. uri, sklenilo pa v soboto ob 12.15 uri. Vseh razprav in drugih prispevkov nad 500. Na kongresnih govorniških tribunah se je ~~ določneje rečeno — zvrstilo kar 325 delegatov, S2 Pa jih je oddalo pismene prispevke. Ločeno je trikrat zasedalo pet kongresnih komisij: za socialisti-ne samoupravne družbenoekonomske odnose • — razpravljalo je 90 delegatov, 97 pa jih je razprave oddalo — za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja — razpravljalo je 52 delegatov, 25 Pa Jih je razprave oddalo — v komisiji za vprašanja 1^1°^' ‘z°braževanja, znanosti in kulture — razpravic °ie?2 t'eiegatov, 25 pa jih je razprave oddalo — v misiji za mednarodne odnose — razpravljalo je 30
delegatov — in v komisiji za razvoj in statut ZKS — razpravljalo je 96 delegatov, 3 pa so svoje razprave oddali. Zvrstila so se tudi štiri plenarna zasedanja. Kongres ZKS je prejel preko 1000 brzojavk in pozdravnih pisem, med njimi par deset iz Pomurja.
Za nove liane in funkcionarje organov zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije je glasovalo 772 delegatov. Izvolili so 93-1 lanski centralni komite ZKS, 15-člansko statutarno komisiio ZKS, 30-člansko tovariško razsodišče ZKS, 7-člansko nadzorno komisijo, 19 članov CK ZK, člana komisije za statutarna vprašanja CK ZKJ, članico nadzorne komisije CK ZKJ, za predsednika CK ZKS so izvolili Andreja Marinca in za sekretarja CK ZKS Miha Ravnika, 16-člansko predsedstvo CK ZKS, 10 izvršnih sekretarjev predsedstva CK ZKS in 60 delegatov za 12; kongres ZKJ.
RUDI ČAČINOVIČ
POSEBEJ ZA VESTNIK
k . “Zame je najbolj razveseljivo dejstvo, da pripadnost noh n °d narodnosti pri nas, posebej med otroci, ne igra vse ne v,oge- Prijateljstvo med njimi je zasnovano na po-šoieh^oveških in ne šovinističnih osnovah. Brez dvojezične q 5 n ' otr°ci pripadnikov narodnosti zaprti dobesedno v več° DeI?tvo je, da je recimo na dvojezičnih šolah v Pomurju ob RrSph otrok kot *e italijanskih na dvojezičnih šolah Pad sož'tje med matičnim (večinskim) narodom in pri-drun1 - narodnosti se je skratka začelo gledati povsem nanroH6'-Glede mednarodnega sodelovanja in zbliževanja z žadn- 'T' gibanj' v svetu bi rad opozoril, da se na primer v muniSn Času poglablja sodelovanje med našo zvezo ko-zaniml- ln katalonsko partijo. Tako se v Kataloniji živo gotova!? 2a naše izkušnje in jih prav študirajo. To je prav \£_ ° dobro in spodbudno.«
VLADO JANŽIČ
POSEBEJ ZA VESTNIK
»Kongres je pokazal upornost slovenskih komunistov, da se bodo spopadali z vsemi težavami. Njihovo reševanje mora biti seveda povezano z realnimi možnostmi. Pokazal je pot nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja, ne s trdo roko. Iz Popitovega referata sem si še posebej zapomnil, da je treba še več delati, proizvajati, biti še bolj produktiven.
Za Pomurje lahko rečem, da tukajšnji ljudje znajo trdo delati, saj sicer tako dobrih rezultatov kot so, ne bi bilo. Partija je znala pomurskim delovnim ljudem predočiti, kako je treba graditi novo, delavsko zavest in je znala potegniti pomurskega človeka iz omejenosti in zaprtosti. Znala je združiti ljudi v enotno akcijo. Sicer pa ima partija v Pomurju globoke korenine: v pred, med in povojnem času. Zato so doseženi uspehi toliko večji.
Kongresi komunistične partije Slovenije — Zveze komunistov Slovenije
Na teni mestu bomo v nekaj nadaljevanjih objavili kratke preglede dosedanjih slovenskih partijskih kongresov.
kongres zveze komunistov Slovenije
Ljubljana, 18. — 20. maja 1954
Od 11. kongresa komunistične partije Slovenije do 111. kongresa Zveze komunistov Slovenije je minilo šest let. za jugoslovansko družbo odločilnih in prelomnih let.
Pritisk Informbiroja na Jugoslavijo se je po V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije še stopnjeval, tako na političnem kot na gospodarskem področju. Leta 1949 je bila objavljena II. resolucija Informbiroja. Li je jugoslovansko partijo obtoževala fašizma in narodne izdaje. Prišlo je do prekinitve diplomatskih stikov z deželami Vzhoda in začela se je gospodarska blokada Jugoslavije s strani teh držav. Slednje je, skupaj s hkratnim povečanim političnim in gospodarskim pritiskom z Zahoda, pomenilo . politično osamitev Jugosla-v'je in nevarnost za uresničevanje ciljev petletnega gospodarskega načrta.
Posledica so bili povečani , stroški za obnovo dežele, i spremembe pri uresničeva-e nju 5-letnega načrta, vrača-! nje na investicije v težko m-i dustrijo in padec standarda, i To je 'v praksi povzročilo i zaostrovanje metod admini-I strativnega upravljanja v
gospodarstvu. pri čemer so partijski kadri bili neposredno zadolženi za izvajanje tekočih nalog. To pa je pomenilo nevarnost zraščanja partijskega in državnega aparata. Zaostrena je bila tudi politika do vasi, prišlo je do prisilne kolektivizacije in ustanavljanja kmečkih zadrug.
Pritisk Informbiroja je povzročil potrebo po razlagi  idejnega ozadja spora, analizi procesov . v Sovjetski zvezi in spoznavanju nevarnosti birokratizacije. »Ni bilo dovolj razkrinkati In-formbiro kot nesocialistični pojav v odnosu med socialističnimi deželami. temveč ga je bilo treba razkrinkati tudi kot pojav, ki je globoko povezan z birokratizmom dr-žavnokapitalistične ureditve v Sovjetski zvezi, z njeno imperialistično . agresivnostjo. ki ni slučajna, ampak nujni spremljevalec proti-‘ ljudske kontrarevolucionarne politike vladajoče birokratske kaste.
Ta spoznanja so pripomogla k razčiščevanju nekaterih , osnovnih pojmov glede.nadaljnje graditve socializma v Jugoslaviji, pri čemer je »naša socialistična
graditev ostala v svojih temeljih premočrtno nadaljevanje naše socialistične revolucije«. Prišlo je do splošnega spoznanja, da je potrebno demokratizirati družbene in gospodarske odnosev naši državi. Pri tem je bilo jasno, da upravna in gospodarska demokratizacija sama po sebi tega ne bi zagotovili, temveč da je treba zagotoviti neposredno udeležbo delavcev samih pri upravljanju podjetij in’širše. Prvi, korak k temu cilju je bil sprememba zakona o ljudskih odborih maja 1949 in nato izvolitev delavskih svetov leta 1950.
Ob sprejemu zakona o ljudskih odborih je Edvard Kardelj podal temeljit teoretični obračun s sovjetskim sistemom in' nakazal
„Z neomajnim zaupanjem v moč ljudskih množic in z nenehnim uveljavljanjem njihove ustvarjalnosti so že med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo čvrsto pognale korenine bogate samoupravne pobude, ki je bila v najtežjih trenutkih socialistične graditve domovine in njene mednarodne, osamosvojitve na temeljih enakopravnosti in sodelovanja najučinkovitejše orožje zoper vse poskuse, da bi bodisi z etatističnih, birokratskih in liberalističnih, ali pa centralističnih, unitarističnih oziroma nacionalističnih pozicij kdorkoli od zunaj ali od znotraj krojil usodo našim ljudem.
Na čelu tega boja so bili z mislijo in dejanjem vedno komunisti, kakršna sta bila tovariš Tito in Kardelj, ki sta se globoko zavedala, da brez ustvarjalne vloge množic ni socializma in resnične svobode. Bila sta vseskozi prepričana, da mora biti boj za svobodo in enakopravnost znotraj enega naroda uspešen le tedaj, kadar je povezan z vsemi naprednimi prizadevanji v svetu.
Zato sta osvobodilnim težnjam in idealom enakopravnosti in mirnega sožitja med narodi razdajala svojo ustvarjalno energijo. Bila sta med utemeljitelji načel in politike neuvrščenosti ter enakopravnih odnosov med narodi in državami sveta.”
Ob koncu III. kongresa Zveze komunistov Slovenije je Edvard Kardelj ugotovil, da je delo kongresa dokaz, da »so se komunisti že znašli v novih pogojih in da so začeli uspešno delati na nov način ... To dejstvo po mojem mnenju govori pred-všem o dveh stvareh. Prvič, daje naš sistem družbenega sa mon p ra vij a nj a	dovolj
močan, da lahko v svojem okviru rešuje tekoče probleme socialistične izgradnje in da komunistom ni' več potrebno. da bi te probleme reševali na svojih kongresih. Ti problemi se danes načelno rešujejo dejansko s široko aktivnostjo in iniciativo delavskih množic ob aktivni socialistični akciji komunistov. Drugič pa mu dokazuje to dejstvo, da so komunisti sprejeli linijo 6. kongresa Zveze komunistov Jugosla-
ČVRSTO IN BREZKOMPROMISNO
..Izkušnje zadnjih let kažejo, da se delovni ljudje v težavnih razmerah še bolj čvrsto strnejo okrog zveze komunistov in drugih organiziranih naprednih sil socialističnega samoupravljanja. To je potrdila tudi njihova udeležba na letošnjih volitvah. Visoko samoupravljalsko zavest dokazujejo delovni ljudje vsak dan, ko se morajo boriti s težavami, ki nastajajo v proizvodnji in reprodukciji, v omejevanju standarda in z drugimi nevšečnostmi, ki nam grenijo življenje. Vse to počno, ker so pripravljeni boriti se za uresničevanje dolgoročnega cilja — za brezrazredno družbo svobodno združenih proizvajalcev, že danes pa za razvite socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in za sistem političnih odnosov, kot so opredeljeni v ustavi, zakonu o združenem delu, naših zadnjih kongresnih dokumentih, kar vse je Titovo in Kardeljevo zgodovinsko izročilo.
Priprave na ta deveti zbor delegatov komunistov naše republike — zdaj nas je že več kot 125 tisoč — zrcalijo njihovo odločenost in voljo ogromne večine delovnih ljudi in občanov Slovenije, da vztrajajo v prizadevanjih za Stabilne gospodarske in politične razmere in trden sistem odnosov socialističnega samoupravljanja. Opogumlja nas njihova pripravljenost, da branijo ta sistem, ga ustvarjalno razvijajo in dograjujejo. Ta pripravljenost zavezuje zvezo komunistov, njene organe in vsakega komunista, da se povsod brezkompromisno upremo tistim, ki-poskušajo sejati dvom v samoupravljanje ali pa ga obtoževati za napake, ki jur povzročajo birokratska in druga izkrivljanja v družbeni praksi, da se borimo proti etatističnemu načinu obravnavanja in reševanja družbenih zadev.”
ZOPER SLEHERNO ASIMILACIJO
,,Zveza komunistov se bo — to poudarjamo — izhajajoč od načela enotnega slovenskega kulturnega prostora, tudi v prihodnje zavzemala za vsestransko sodelovanje med matičnim narodom in Slovenci v zamejstvu, za njihovo resnično politično, gospodarsko in kulturno enakopravnost z večino na območjih, kjer živijo. Urejanje položaja manjšin je bistvena spodbuda za razvoj in kriterij dobrih odnosov s sosednjimi državami.
Vsak komunist in vse organizacije zveze komunistov so se dolžni spopasti z vsakim pojavom nacionalizma v svojem okolju. Kritično morajo ugotoviti razloge za njihovim odpravljanjem. Smo zoper rešitve, ki nacionalno vprašanje omejujejo na kulturno vprašanje. Prav tako smo zoper sleherno asimilacijo, kot smo tudi zoper kulturno in nacionalno osamitev. Smo za celovito dvojezičnost, vključeno z dvojezičnim šolstvom povsod tam, kjer narodi in narodnosti skupaj živijo in skupno gradijo temelje svojega ekonomskega, političnega in kulturnega obstoja in razvoja.”
ČUDEŽNEGA SISTEMA NI
,,Na vseh ravneh, od krajevne skupnosti do federacije, smo doslej porabljali več kot smo ustvarili. Prav to, da smo investirali in negospodarno trošili na račun neustvar-jenega dohodka, se nam najbolj maščuje. Zato se moramo na našem kongresu trdno odločiti, da se mora razvoj in celotna potrošnja gibati samo v okviru ustvarjenega dohodka. Na svetu ni takšnega čudežnega sistema, je dejal Kardelj, ki bi omogočil, da bi nekdo lahko živel na račun tega, kar bo šele ustvaril v prihodnosti. Takšno gospodarjenje ne spodbuja razvijanje in uveljavljanje socialističnih samoupravnih dohodkovnih odnosov.
Prav ti pa bi morali hitreje postajati družbenoekonomska podlaga uspešnega in odgovornega gospodarjenja delavcev s sredstvi tekoče in razširjene reprodukcije.”
REZERV NIČKOLIKO
,,Nujno je, da bolje uporabimo tudi rezerve, ki jih imamo v naravnih bogastvih, zemlji, gozdovih, rudah, vodah, morju in hrani..Obdelovalne površine moramo začeti gospodarno uporabljati le za pridelovanje poljščin za prehrano, za
industrijsko predelavo in jih zaščititi pred nesmotrnimi posegi. Z zavestno in organizirano gospodarsko in družbeno dejavnostjo, z melioracijami, z uporabo moderne tehnologije in agrotehničnimi sredstvi, moramo pospešiti pridobivanje novih obdelovalnih in gojitvenih površin, izboljševati rodovitnost zemlje v zasebni in družbeni lasti. Gospodariti moramo tako, da bomo hitreje prišli do več doma pridelanih kmetijskih pridelkov in vzrejene živine. S tem bo tudi kmetijstvo prispevalo k ustvarjanju pozitivne devizne in plačilne bilance.
Utrdila se bo splošna zavest o tem, da je pridobivanje hrane ena izmed prednostnih nalog slovenskega gospodarstva in slovenske družbe, in da je za to potrebno nameniti še več denarja.”
Z ARGUMENTI NAD TRDOŽIVOST
,.Nobena razprava v organih in organizacijah zveze komunistov v prihodnje ne bi smela biti sklenjena, ne da bi komunisti ugotovili, kje, kdaj, kako in s kakšnimi argumenti naj delujejo, da bodo delavci, delovni ljudje in občani ali njihovi samoupravni organi, delavski sveti in delegatske skupščine sprejeli potrebne samoupravne odločitve. Te odločitve ne smejo le določati, kaj je treba narediti, temveč tudi, kateri delavec v strokovni službi ali upravnem organu ima takšno delovno dolžnost in nalogo. Brez tega pa' nalog, ki so bistvene za učinkovitejše gospodarjenje, ni mogoče uresničiti. Gre ža to, ali bomo komunisti uspeli svoia stališča in usmeritve preliti v samoupravne odločitve na demokratičen način ter tako zagotavljati dosledno uresničevanje politike ekonomske stabilizacije, ki je usodno povezana z današnjim in jutrišnjim ekonomskim in socialnim položajem vsakega delavca in občana. Komunisti moramo odgovoriti, kje je pravi vzrok trdoživemu formalizmu v samoupravnem odločanju, ker skoraj vse odločitve brez izjeme sprejemajo neposredno delavci in občani ali njihovi delegatski organi, tako kot določa ustava in zakon o združenem delu.”
PROTI „INTERVENCIJSKE-MU” REŠEVANJU
,,Zdaj ne zadostuje več, da se zveza komunistov vključuje le v problematiko, ki je na dnevnih redih organov upravljanja in delegatskih skupščin, temveč mora poskrbeti, da se bodo delegati in vsi ti organi na svojih sejah ukvarjali s tistimi vprašanji, ki jih prinašajo s seboj problemi proizvodnje, gospodarjenja in samoupravljanja. Odpravljati moramo prakso, da se številni problemi rešujejo ,,intervencijsko”, namesto da bi jih pravočasno sprožili v delegatskem sistemu in tam poiskali primerne rešitve.
Tpdi Titovo pobudo o krepitvi kolektivnega dela in vodenja — skupaj z njegovim opozorilom, da je treba ravnati glede trajanja mandatov razumno, prožno, restriktivno, in da se je mogoče odločati o njih le po temeljiti analizi razmer in pogojev v posameznih okoljih, smo razumeli kot zahtevo po nadaljnji demokratizaciji vsega družbenega življenja, odločanja in krepitvi odgovornosti. Za takšno demokracijo bomo storili več kot z enoletnimi mandati, če bomo dosledno uveljavljali kolektivno delo, spodbujali kritiko in samokritiko, vpeljali demokratične odnose v posameznih organih, reelekcijo in rotacijo, omejevanje možnosti ponovne izvolitve in povezovali nosilce družbenih funkcij z delegatskim sistemom in skupščinami, ki jih volijo in katerim morajo odgovarjati. Tudi odgovornoti ni mogoče krepiti kampanjsko in samo z besedami, temveč tako, da krepimo celoten sistem socialističnega samoupravljanja, njegove družbenoekonomske temelje in položaj delavca v reprodukciji, da spodbujamo žive vezi med liudmi, njihovimi delegacijami, delegati in skupščinami.”
Z nazorno primero in zahtevo po zgodovinski uveljavitvi Jernejeve postave iz Cankarjevega Hlapca Jerneja, ki ‘se glasi: ti, ki si delal, tvoje je delo, je tovariš Popit sklenil svoj referat na uvodnem plenarnem zasedanju devetega kongresa slovenskih komunistov.
22. APRILA 1982
STRAN 3
OBISK SLOVENSKE DELEGACIJE
MURSKA SOBOTA — Občinska konferenca ZSMS je v nakladi 250 izvodov izdala bilten pod naslovom » Naprej po Titovi poti«, kije namenjen aktivnostim in prireditvam v mesecu mladosti. Razen’ časovnice zvezne štafete mladosti so v biltenu opozorili tudi na aktualne naloge mladih murskosoboške občine. To so med drugim priprave na jesenski kongres slovenske mladine, 40-Ietnica Zveze pionirjev Jugoslavije in prireditev Teden srednješolcev ob koncu maja, kar bodo povezali z 90-letnico rojstva tovariša Tita, 40-letnico ustanovitve ANOJ in slovenskih brigad. V biltenu pa so navedene še tudi druge aktivnosti mladih v mesecu mladosti.	M. J.
GORNJA RADGONA — Na zadnji seji izvršnega sveta SO so obravnavali poročilo o letošnjih akcijah NNNP v gornjeradgonski občini. Te bodo, kot v vseh ostalih slovenskih občinah, potekale v znamenju požarne in prometne varnosti ter narodne in civilne zaščite. Ob s programom dela začrtanjh točkah dnevnega reda pa so člani tega izvršnega organa SO spregovorili še o lanskem delu
kmetijske inšpekcije v tej pretežno kmetijski občini.
vp
GORNJA RADGONA — Koordinacijski odbor za prireditve in proslave pri OK SZDL je pripravil obseženj program prireditev, kijih bodo do konca leta obeležili v občini. Posebej slavnostno bodo proslavili osrednje: 27. april, 1. maj, 25. maj, 4. julij, 15. oktober — praznik gornjeradgonske občine, 29. november in 22. december. Boli skromno, pa vseeno prisrčno, pa seveda še vse ostale spominske dneve, vezane na preteklo, in polpreteklo zgodovino naše celotne skupnosti in same
družbenopolitične skupnosti.
vp
GORNJA RADGONA — Tik pred minulim IX. kongresom ZKS se je sestal komite OK ZK. Še.zadnjič so spregovorili o pripravah in obeležitvi tega pomembnega dogodka v občini in sodelovanju štirih delegatov, ki so predstavljali gornjeradgonske komu-
niste.
vp
GORNJA RADGONA — Sestal se je pripravljalni odbor za izvedbo že tradicionalne majske prireditve. Letos bo ob krajevni skupnosti Gornja Radgona organizator nogometni klub, ki dela v okviru DTV Partizan. Prireditev bo tokrat 22. maja, ob že tradicionalni povorki po mestnih ulicah in tekmi debeli — suhi pa pripravljajo
še aero miting.
vp
Drugi dan 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani se je v murskosoboški občini mudila delegacija Furlanije-Julijske krajine iz Italije, ki se je udeležila nedavnega kongresa. V njej sta bila Viljem Cerno. predsednik teritorialnega odbora slovenske kulturno-gospo-darske zbornice za Videmsko pokrajino, in Igor Komel, član izvršnega odbora slovenske kukurno-gospodarske zbornice iz Goriške pokrajine.
' Delegacijo Slovencev iz sosednje Italije je v prostorih komiteja občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti sprejel predsednik OK ZKS Alojz Sela, ki jim je v imenu družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine zaželel toplo dobrodošlico. Goste sp nato podrobneje seznanili s političnim in družbenoekonomskim položajem murskosoboške občine, ki je v zadnjem obdobju dosegla zelo hiter razvoj na vseh področjih družbenega življenja. V pogovoru so člani slovenske delegacije iz Furla.-nije-Julijske krajine nanizali vrsto problemov, zlasti ekonomskega značaja, ki vplivajo na veliko izseljevanje prebivalstva in podobno. »Manjšina se lahko ohrani, če ima svoje gospodarstvo«, so med drugim poudarili. Zato so se
nadvse zanimali za to. kako smo pri nas uspeli vzpostaviti enakopravnost narodnosti z večinskim narodom, ki je lahko za zgled ostalim državam. Ob tem so omenili tudi nujnost tesnejšega, sos sodelovanja z organizacijami v Sloveniji, ki so se izkazale tudi z akcijami na potresnem območju v Italiji, kot so Mesna industrija ABC Pomurka. Platana itd.
venska delegacija- obiskala tudi največji pomurski delovni kolektiv — tovarno oblačil in perila Mura in si ogledala proizvodni proces, sprejel pa jo je tudi generalni direktor Božo Kuharič. Popoldne pa so se gostje iz Italije mudili še na dvojezičnem območju murskosoboške občine, kjer so si ogledali sodobne prostore centralne dvojezične osnovne šole v Prosenjakovcih. nakar so se pogova-
rjali tudi s predstavniki
te
tamkajšnje krajevne skupnosti. Toje bila dobra priložnost za konkretnejšo -izmenjavo izkušenj o uveljavljanju narodnostnih skupin v dveh državah, poudarjen pa je tudi pomen samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo madžarske narodnosti pri nas. ki omogoča uresničevanje posebnih pravic v murskosoboški občini.
Milan Jerše
LENDAVA — V prvem delu letošnjega leta bodo v lendavski občini namenili posebno skrb izobraževanju vodij delegacij. Vodje delegacij bodo seznanili z operativnimi zadevami, da bi se znali pri svojem delu obračati na strokovne službe in druge institucije, ki lahko pomagajo pri delovanju delegatov in delegacij. V drugi polovici letošnjega leta pa bodo pripravili tematsko izobraževanje vseh delegacij in delegatov. Da bi bilo izobraževanje uspešno, so v Ljubljano poslali tudi nekaj aktivistov, ki bodo pozneje predavatelji.
Pretekli teden se je v Ljutomeru mudila delegacija mladih iz pobratenega mesta Titovo Užice. S predstavniki OK ZSMS so se dogovorili za program sodelovanja v mesecu mladosti, ki ga prireja OK ZSMS Ljutomer. Skoraj 1000 mladih iz Titovih Užic bo sodelovalo v letošnjem programu. V Ljutomer bodo prispeli 21. maja zjutraj. Že dopoldne bodo mladi obiskali nekatere ljutomerske organizacije združenega dela, popoldne pa bo v znamenju športa. Zvečer pa bodo
mladinci obeh mest predstavili svojo kulturo.
D. L.
LENDAVA — Občinsko tekmovanje ekip mladih v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti bo 7. maja v Veliki Polani, so sklenili na seji pripravljalnega odbora pri predsedstvu občinske konference SZDL Lendava. Na občinskem tekmovanju bodo nastopile najboljše ekipe iz osnovnih šol ter dve ekipi zunaj konkurence s srednješolskega centra v Lendavi. Tri najboljše ekipe bodo nastopile na regijskem tekmovanju 21. maja v G. Radgoni.
LENDAVA — Občinski štab za civilno zaščito v Lendavi se pripravlja, da bo v vseh stanovanjskih blokih z devet in več stanovanji ustanovil in izpopolnil splošne enote civilne zaščite, poskrbel za opremo in varnostne načrte. Omenjene enote bodo ustanovili v vseh stanovanjskih blokih zunaj Lendave v Dobrovniku, Turnišču,'Polani Črenšovcih in Bistrici. Ker je v letošnji akciji NNNP dan poudarek delovanju civilne zaščite v delovnih in bivalnih okoljih, bodo še posebej poskrbeli za uspešnost dela teh ekip. Za vse obveznike enot civilne zaščite so pripravili tečaje, ki so se že začeli, trajali pa bodo do konca letošnjega leta.
LENDAVA — Na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov so razpravljali o lanskoletnih gospodarskih težavah in vzrokih za izgubo. Ce ne upoštevamo INA-Nafte in Gorenja-Varstroj, potem so ostale delovne organizacije uspešno poslovale, malenkostno se je povečal izvoz ob istočasnem zmanjšanju uvoza za okoli 16 odstotkov, kar potrjuje ugotovitev, da se gospodarstvo preusmerja v'uporabo domačih surovin. V letošnjem letu bo potrebno storiti veliko glede prestruktuiranja gospodarstva in izboljšanja proizvodnih programov, ki so ponekod že zastareli. Na seji predsedstva so se dogovorili tudi o sklicu prve seje skupščine sindikatov, na kateri bodo izvolili novo vodstvo.
do tedna
„KOMGRAD"
Ljutomer
Delavski svet podjetja za komunalno gradnjo, vzdrževanje in opravljanje storitev ,,Komgrad" Ljutomer po 122. členu STATUTA
RAZPISUJE
dela in naloge vodje računovodstva — računovodje (ni reelekcija)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori
— da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri,
— da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj
— da je moralnopolitično neoporečen.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
Podjetje za komunalno gradnjo, vzdrževanje in opravljanje storitev ,,Komgrad" Ljutomer. Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh 'po objavi.


normalno življenje
Lepa spomladanska sobota, je bila kot nalašč za osrednjo pomursko proslavo v. mednarodnem letu invalidov, ki so jo zgledno pripravili člani društva invalidov Murska Sobota. Že v jutranjih urah so se pomerili v nekaterih športnih disciplinah, ob devetih pa so se zbrali na Trgu Zmage in družno krenili proti prizorišču osrednje proslave v kino dvorani Park v Murski Soboti.	(
V prepolni dvorani je zbrane, med njimi so bili številni gostje in družbenopolitični'delavci Pomurja in Slovenije ter predstavniki Zve?e invalidskih društev Slovenije, najprej pozdravil predsednik soboškega invalidskega društva in predstavnik organizatorja Martin Perdigal. Za njim pa je spregovorila predstavnica pokrovitelja medobčinskega sveta ZSS za Pomurje Mira Marko in med drugim poudarila, da ne gre zgolj za pomoč, ki jo mora naša družba nuditi telesno prizadetim ljudem, pač pa predvsem za najustreznejšo obliko vključevanja invalidov v normalno vsakdanje življenje in za usposabljanje teh ljudi, da se bodo lahko v to življenje čimprej vključili.
Vendar pa smo v Pomurju doslej dosegli nekaj uspehov na tem področju, kar pa seveda še ni dovolj. Nalog na tem področju je-še veliko in treba se jih bo lotiti v prihodnosti.
Na slovesnosti so invalidi pripravili tudi lep kulturni pro- . gram. ki.je popestril osrednjo pomursko manifestacijo v letu
• invalidov.
J. Kurbus
Delavski svet TOZD ,.Ženska oblačila v Tovarni oblačil in perila ..MURA"
razpisuje
naloge in opravila
DIREKTORJA TOZD „ŽENSKA OBLAČILA"
Pogoji: — visokošolska izobrazba ekonomske, pravne, tekstil-no-konfekcijske ali druge ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj
— višješolska izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri ih najmanj 8 let delovnih izkušenj,
Kandidati morajo poleg zgoraj navedenih pogojev imeti še organizacijske sposobnosti voditi temeljno organizacijo, ter biti sposobni razvijati socialistične samoupravne in ekonomske odnose. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev je treba poslati do 28. maja 1982, kadrovsko socialni službi v zaprti kuverti z oznako ,,za razpisno komisijo"
Komisija za medsebojne odnose delavcev v TOZD ,,Oblačila"
objavlja
prosta opravila in naloge
REFERENT V KOMERCIALI II
Pogoji: višja šola ekonomske smeri in 12 mesecev izkušenj v komercialni službi in znanje nemščine.
Poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj vložijo prijave do 15. maja 1982.
Člani predsedstva OK SZDL v Murski Soboti so ob-1 likovali predlog dobitnikov priznanj OF in društvenih I priznanj v letu 1982, ki jih bodo podelili na slovesni seji občinske konference socialistične zveze v soboto, 24. | aprila, dopoldne — neposredno pred prihodom zvezne I štafete mladosti. Komisija za priznanja OF pri OK SZDL je J dobila letos kar 27 predlogov, upoštevajoč tudi nekaj lanskih. Ob sprejetem kriteriju, da mora biti predlagani g kandidat dolgoletno aktiven družbenopolitični delavec, I predvsem v SZDL kot frontni organizaciji, so člani pred- I sedstva OK SZDL upoštevali mnenja omenjene komisije “ za priznanja OF, z izjemo enega primera in dopolnili predlog še z enim kandidatom iz vrst kmetijskih proiz- 1 vajalcev. Tako so se v razpravi strinjali s sklepom, da letos I predlagajo za občinska priznanja OF 12 posameznikov in f štiri društvene organizacije.
V nadaljevanju seje so člani predsedstva OK SZDL v | Murski Soboti razpravljali o samoupravni organiziranosti I medobčinske samoupravne interesne skupnosti za za-1 poslovanje. S predvideno reorganizacijo teh strokovnih služb v Pomurju so soglašali, pri čemer so se tudi zavzeli, g da bi o tej problematiki spregovorili podrobneje na eni | izmed prihodnjih sej frontne organizacije. Ker je dose-I danja sekretarka občinske konference socialistične' zveze Erna Brumen postala članica izvršnega sveta | skupščine občine, so sprejeli sklep, da se začne pošto-I pek evidentiranja za novega sekretarja OK SZDL, ki bi naj J v krajevnih konferencah SZDL murskosoboške občine trajal do 15. maja letos. Ustrezno pa se mora vključiti tudi g koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK g SZDL, da bi vsaj do začetka junija prišli do dokončnega | predloga o novem sekretarju občinske organizacije socialistične zveze v Murski Soboti.	|
Milan Jerše I
prednostna naloga
Kljub temu da je bila preskrba prebivalstva lendavske občine v lanskem letu še zadovoljiva, s preskrbo z nekaterimi izdelki ne moremo biti zadovoljni. Ko so na seji konference potrošnikov razpravljali o lanski preskrbi, so dejali, da so v občini izdelane okvirne ocene potreb po osnovnih prehrambenih proizvodih ter programi ukrepov, ki predvidevajo možnost za pokrivanje potreb. V občini si prizadevajo, da bi povečali obstoječe blagovne rezerve za racionalno preskrbo, za to pa so potrebni poleg finančnih sredstev tudi skladiščni prostori ter silosi za žita. Že obstoječe rezerve pa so v lanskem letu velikokrat pomagale pri umiritvi potrošnje.
zlasti olja, sladkorja in Pra% praškov. Kljub temu da je "L občasno čutiti pomanjk8^ določenih izdelkov, pa je " preskrba prebivalstva zadovolj1’ ( Težave so in bodo s preskrb0^ kvalitetnim premogom in nek®*' j mi naftnimi derivati, ker pa s® j preskrbo prebivalstva odgo*0 vsi družbeni dejavniki v obči1”' j morali letos temu področju " pre'dnost, seveda pa bi bilo p°' bno aktivirati svete potrošnike*' ponekod sploh ne delajo. ferenca potrošnikov lendavske čine je izvolila dva delegal® sklad za intervencije in posp«*® J nje kmetijstva, ki bo imel z tf, pri proizvodnji hrane veliko vlYp,
STRAN 4
VESTNIK, 22. APRILA^
Mladi o kongresnih dokumentih
Na pobudo medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomurje ie bil v Murski Soboti regijski seminar za mladinske aktiviste, K1 bodo sodelovali v razpravah o dokumentih 11. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije. V prosto-r'h doma učencev so se zbrali tudi pomurski delegati za mladinski kongres in mladin-delegati družbenopolitičnih zborov skupščin ob-iz celotnega Pomurja. P.®1 Je poudaril predsednik mSZSMS za Pomurje Miran olagovič, stoji pred mladimi ezka naloga, ko bodo morali vsebino kongresnih dokumentov podrobneje tolma-111 v osnovnih organizacijah veze socialistične mladine, ver so gradiva napisana pre-učeno, so se v razpravi uločili, da bodo posamezna P°g avja obdelali v skladu s onkretno problematiko v olocenih okoljih, bodisi da sre za združeno delo, krajevne upnosti ali pa za šole.
Na seminarju so proučili snutek programske usmerit-
H. kongresa ZSMS, ki °bsega štiri teme. To so: Vru?benoekonomska proti-uvja socialistične samo-Pravne družbe, specifičen uruzbeni položaj mladih in javnost ZSMS; ZSMS v stJU Za ražV0J političnega si-,lr.ma socialističnega samo-®Janja: Za ZSMS kot rae -lr • fronto mlade gene-uvele ? ZSMS v boju za do Ovijanje ostalih, za mla-dm»kenerac'j° pomembnih zn^enih,lnteresov.Zavseje m[adena dokaJŠnja kritičnost bližnii ^en®racije, ki bi naj v argument”' razpravi z r”0^0 ^?mbn°e]še°PredelilahlnaJ-sedanj Jse probleme negatrenautkdr^ ^g^skem^0”1111^ pa so na ^prego-Zveze c? °..os.nutku statuta Slovenite^ lsdčne mladine sprememb 1 Pr’na^a nekatere Predloge 6 ‘n variantne
Milan Jerše
Združitev proslav
Glede na splošna stabilizacijska prizadevanja so se v murskosoboški občini odločili, ,da letos ne bodo pripravili večje proslave ob 1. maju — prazniku dela — in 27. aprilu — dnevu OF slovenskega naroda — ampak bodo to slovesnost združili s prihodom zvezne štafete mladosti. Ta prispe, kot je znano, v murskosoboško občino 24. aprila dopoldne. Na osrednji občinski proslavi, ki se bo začela že ob 8. mi zjutraj, bo na slavnostno okrašenem odru pred Ljubljansko banko na Trgu zmage v Murski Soboti imel slovesen govor Stanko Erjavec, novi sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov. Ob tem bo tudi pester kulturni Program, sama prireditev pa bo izražala najrazličnejše dejavnosti mlade generacije.
Sicer pa bo na predvečer Praznika dela promenadni koncert murskosoboške pihalne godbe, in sicer prav tako oa prostoru pred Ljubljansko banko na Trgu zmage. Na sam Praznik, 1. maja pa bo že tradicionalna budnica po mestnih ulicah. Seveda pa bodo manjše slovesnosti ob tej priložnosti Pripravili tudi v organizacijah združenega dela in krajevnih VESTNIK, 22. APRILA 1982*
— MURSKA SOBOTA-----------------------
| Pomembne skupščinske volitve I
Glavna naloga prve seje občinske skupščine v Murski Soboti v novem mandatnem obdobju je bilo njeno konstituiranje. Tako so se delegati vseh treh zborov skupščine občine najprej sestali na ločenih sejah, kjer so opravili volitve. Za predsednika zbora združenega dela so izvolili Karla Pečka, za podpresednico pa Terezijo Šeruga, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Rudija Cipota in za podpredsednika Franca Laha, medtem ko je predsednica družbenopolitičnega zbpra Silva Čenar, podpredsednik DPZ pa Ivo Orešnik.
--GORNJA RADGONA----------------------------
Izvolili novo občinsko vodstvo
Prejšnji teden so se sestali prvič v novi, sestavi — najprej na ločenih, kasneje pa še skupni seji in zasedanju — vsi trije zbori SO Gornja Radgona. Za novega predsednika so soglasno izvolili Jožeta Kolbla, dosedanjega podpredsednika, za podpredsednika SO Toneta Rovšnika in za predsednika IS SO Dano Sukič.
Posameznim zborom SO pa bodo naslednja štiri leta predsedovali:	družbenopolitičnemu
-LJUTOMER —-------------------
V SLAVNOSTNEM VZDUŠJU
I Potek'volitev na sejah zborov skupščine občine Ljutomer je bil v slavnostnem muzeju. Izvolili so predsednike in podpredsednike vseh treh zborov — izvoljeni so
Ipili: ZZD Milan Rožman za predsednika in Jože Vaupotič za podpresednika, ZKS Alojz Jureš za predsednika in Franc
I Markovič za podpredsednika ter DPZ Alojz Vršič za predsednika in Marjana Ljubeč za podpredsednico — Sledile so tajne volitve za predsednika in podpred-
Isednika skupščine občine ter predsednika izvršnega sveta SO
--------LENDAVA ----------------
V tretji delegatski mandat
Delegate vseh treh zborov občinske skupščine Lendava so najprej pozdravili predstavniki občinske konference SZDL, nato pa so izvolili svoja vodstva. Ing. Štefan Sobočan bo vodil družbenopolitični zbor, Pavel Berden zbor krajevnih skupnosti in Milan Utroša zbor združenega dela. Na skupni seji so delegati skupščine za predsednika občinske skupščine izvolili Mirka Hajdinjaka, za podpredsednico pa Olgo Paušič. Mandatar za sestavo novega izvršnega sveta
skupnostih murskosoboške občine.
M. Jerše
‘ LENDAVA-:---------
Občasne težave pri preskrbi
Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava tem mandatnem obdobju so razpravljali o poslovanju delovnih organizacij s področja gospodarstva v lanskem letu ter o preskrbi prebivalstva z nekaterimi predmeti široke potrošnje. Težave pri preskrbi s surovinami in reprodukcijskimi materiali so bile prisotne v vseh delovnih organizacijah. v nekaterih pa so bile tako velike, da so poleg nesora-ztnernih cen povzročile tudi izgube. Na področju izvoza so bili doseženi nekoliko boljši rezultati, predvsem zaradi velikega prizadevanja delovnih organizacij, ki so v drugi polovici lanskega leta izvoz. Močno je zaostalo zaposlovanje, saj je bilo konec lanskega leta'zaposlenih le za 1.9 odstotkov več
delavcev kot leta 1980.
Kar se tiče preskrbe prebivalstva s proizvodi široke potrošnje, v lendavski občini ugotavljajo, da kljub pomanjkanju nekaterih vrst blaga stanje ni zaskrbljujoče. Osnovnih življenjskih potrebščin je dovolj, občasno pa primanjkuje kave, mesa in mesnih izdelkov ter zelenjave. Največ težav je pri preskrbi s kvalitetnim premogom, pa tudi kurilnega olja že lep čas ni. Izvršni svet je pozval vse potrošniške svete, da v svojem okolju pregledajo položaj, saj opaža da, razen nekaterih izjem, sveti potrošnikov sploh ne delajo.
Jani D.
v
Delegati vseh treh zborov so tudi soglasno izvolili za predsednika skupščine občine Martina Horvata, diplomiranega pravnika, dosedanjega sekretarja komiteja OK ZKS, za podpredsednika SO pa Štefana Ošlaja, ing. konfekcije, direktorja TOZD Perilo Mura, ki bo to funkcijo opravljal neprofesionalno. Novi predsednik izvršnega sveta skupščine občine je Pavel Pongrac, pravnik, dosedanji podpredsednik IS SO, medtem ko so delegati za sekretarja skupščine občine imenovali Martina Vin-čeca, diplomiranega pravnika, ter imenovali komisijo za
zboru — Rajko Kotnik, zboru krajevnih skupnosti — Franc Fašalek in zboru združenega dela — Stane Konrad. Delegati, ki so se prve seje udeležili v skoraj polnem številu, so na predlog mandatarja še izvolili oba podpredsednika in člane izvršnega sveta ter imenovali funkcionarje, ki bodo na čelu občinskih upravnih organov. Na predlog občinske komisije za volitve in imenovanja so še imenovali nove
Ljutomer. S tem je bil prvi del — ločene seje vseh treh zborov — končan. Drugi del — skupna seja — pa se je pričel s slavnostno razglasitvijo volitev za vodilne funkcije v občini. Za predsednika SO Ljutomer je bil izvoljen Emil/ Kuhar, za podpredsednico Marija Prelog, za predsednika IS SO pa Anton Kosi.
Na skupni seji so delegati vseh treh zborov izvolili tudi osem članov izvršnega sveta, ki bo (razen enega člana) povsem nov. Podpredsednik bo Ivo Peršak,
Ludvig Jerebic je delegatom skupščine predstavil kandidatno listo 12-članskega izvršnega sveta, v katerem bodo: Aleksander Varga, Marija Stanisavlje-vič, Franc Žižek, Alenka Stupar, Danilo Oblak, Jože Koveš, Edo Puklavec, Ladislav Kiraly, Ludvik Kirajy, Štefan Zver, Ivan
Pavoševič in Jože Kocon, vodil naloge vrtele okoli stabilizacije
pa ga bo, kot smo že zapisali, Ludvik Jerebic. Delegati so na prvi seji izvolili tudi organe skupščine, imenovali skupine delegatov za zbor združenega
POPRAVEK
V prejšnji številki Vestnika se je na prvi strani v prispevku z naslovom »Še teden do prihoda štafete« vrinil tiskarski škrat. V tretjem odstavku mora pisati: »Mladi iz soboške občine jo bodo prevzeli ob 8.20 uri v Odrancih« in ne ob 20. uri, kot je napačno objavljeno.
NAMIZNI TENIS
Vršič in
Miholčičeva
prvaka
kadrovska vprašanja, volitve in imenovanja ter administrativna vprašanja.
Na skupnem zasedanju so med drugim izvedli tudi volitve članov izvršnega sveta, ki so podpisali slovesne izjave, določili pa so tudi skupino delegatov za zbor občin slovenske skupščine in zbor združenega dela skupščine SRS po posameznih področjih. Ne smemo pa prezreti, da sb delegati na prvi seji novoizvoljene občinske skupščine volili predsednika in člana predsedstva SRS ter delegate zveznega zbora jugoslovanske skupščine.	Milan Jerše
člane sveta za obrambo in izvolili skupine delegatov za vse tri zbore republiške skupščine in delegacijo občine za skupščino skupnosti pomurskih občin.
Na koncu skupne seje so delegati vseh treh zborov SO Gornja Radgona opravili še volitve za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije in za delegate zveznega zbora skupščine SFR Jugoslavije.
člani pa: Milan Cvetko, Franc  Herga, Milan Horvat, Drago  Legen, Edvard Ljubeč, Jože Ro- I škar ter Zdenko Sakešek. Ostala dva člana izvršnega sveta pa _ bodo delegati izvolili na prvi na- I slednji seji. Na koncu pa so I delegati oddali svoje glasove tudi  za predsednika in člane predsedstva skupščine SRS ter dele-  gate v zveznem zboru skupščine I SFRJ, delegate v družbeno-  političnem zboru skupščine SRS pa so potrdili na ločeni seji DPZ. _
D. L. |
dela skupščine SRS in izvolili delegate za predsedstvo SRS in delegate za zvezni zbor skupščine SFRJ. Potem, ko je novi predsednik občinske skupščine podal slovesno izjavo, je poudaril, da se morajo delegati zavedati, da je sedanje obdobje zelo težavno in da se bodo poglavitne
gospodarstva. Povečati bo potrebno tudi izvoz, samoupravne odnose pa postaviti na višji nivo.
Jani D.
V radgonski občini v zadnjem času vlada med pionirji in pionirkami po osnovnih šolah veliko zanimanje za namizni tenis. To še posebej velja za Gornjo Radgono, za kar ima veliko zaslug vodja namiznoteniške sekcije Ivan Drozdek. Na nedavnem občinskem pionirskem prvenstvu se je zbralo kar 90 mladih iz vseh osnovnih šol radgonske občine.
V ekipni konkurenci so imeli največ uspeha predstavniki Gornje Radgone, ki so zmagali v obeh kategorijah. Med posamezniki je pri mlajših pionirjih zmagal Kovač, pri mlajših pionirkah Drozdekova, pri pionirjih Vršič in pri pionirkah Miholčičeva. V tekmovanju dvojic pa sta prvo mesto zasedla Vršič-Drozdek in pri pionirkah Drozdek-Miholčič. Najboljši se bodo udeležili republiškega tekmovanja.
vorno nalogo
Sredi prejšnjega tedna so se sestale nove delegatske skupščine. Novoizvoljene delegate čakajo v prihodnjih štirih letih pomembne in odgovorne naloge, saj bo tudi od njihovih prizadevanj v veliki meri odvisen naš nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Izkušnje, ki jih je delegatski sistem pridobil v minulih osmih letih, bodo lahko veliko prispevale k uspešnosti dela v prihodnjem obdobju, uspeh pa bo v največji meri seveda odvisen od delegatov samih. Tega se le-ti dobro zavedajo, to pa potrjujejo tudi izjave delegatov, ki smo jih izbrali za našo današnjo anketo.
KAREL PEČEK, predsednik zbora združenega dela SO Murska Sobota: Dejansko mo-ran»o nadaljevati začeto delo delegatskih skupščin pred osmimi leti in pri tem prevzeti vse pozitivne izkušnje, da bi lahko dopolnjevali določene vrzeli. Eden od pomembnih dejavnikov je prav gotovo sestajanje
delegatov in njihovo tvorno sodelovanje pri sprejemanju odločitev. Dosti govorimo o gradivih, ki so vendarle vsebinsko boljša in konkretnejša, pa tudi povzetki v Delegatskem Vestniku omogočajo, da so vsi delovni ljudje in občani, če so seveda dovolj zainteresirani, seznanjeni o posameznih vprašanjih. Ob določenih nejasnostih pa je delegacijam omogočeno, da pritegnejo tudi strokovnjake in predstavnike družbenopolitičnih organizacij. Tako pride do izraza komuniciranje in povratno informiranje, kar omogoča oblikovanje stališč.
DANICA FLISAR, delegatka iz TOZD Pomurska založba ZG EP Pomurski tisk: Pri delovanju delegatskega sistema je bilo storjeno veliko, vendar se še pojavljajo nekatere pomanjkljivosti, kijih bo treba v tretjem mandatnem obdobju odpraviti. Zato se moramo upreti miselnosti določenih strokovnih
in vodilnih struktur, da so delegatske skupščine le glasovalni stroj in potrjevalec pripravljenih gradiv. Delegacij namreč ne volimo samo zato, da se bodo redno sestajale in delegati hodili na seje skupščin, ampak od nas vseh moramo zahtevati, da postanemo pobudniki, gibalna sila delovanja in odločanja delegatskih skupščin, Kajti od aktivnosti delegatov bo v veliki meri odvisno, kako bomo reševali izredno pereče gospodarsko stanje.
CIRIL HORVAT (Krka tozd ISIS Ljutomer): Naša delovna organizacija ima letos prvič delegatsko mesto v Zboru združenega dela pri SO Ljutomer. Tako smo morali tudi izvoliti temeljno delegacijo. To je moja prva delegatska dolžnost, ki jo prevzemam predvsem s čutom velike odgovor-
nosti. Toliko bolj, ker je gospodarska situacija takšna, da moramo vsi vložiti maksimalne napore za rešitev iz težav. Naša temeljna delegacija pa lahko pri tem veliko pripomore. Dolžnost delegata prevzemam z vso resnostjo. Upam pa, da bom predvsem s svojim delom upravičil zaupanje svojih sodelavcev v tozd.
ŠTEFAN SOBOČAN, Lendava: Novi delegati, nova moč, tako bi rekli vsi, vendar pa se za tem skriva nešteto problemov, ki jih bo moral reševati družbenopolitični zbor občinske skupščine, ki mu bo predsedoval ing. Štefan Sobočan. Naš zbor, pravi, bo moral usklajevati mnenja in predloge zbora kra-
jevnih skupnosti in zbora združenega dela. To usklajevanje pa bo v sedanji mandatni dobi dokaj težko, saj bo potrebno ublažiti nekatere prepotentne zahteve in ves razvoj lendavske občine usmeriti v meje možnosti. Zato, in ne zavoljo drugih problemov, bo potrebno spremeniti tudi družbeni plan občine do leta 1985. To seveda ni popularno in ne prijetno^ toda enkrat za vselej.se bomo morali odpovedati, da živimo zunaj meja svojih možnosti.
MIRKO FERENC, delegat družbenopolitičnega zbora SO G. Radgona: Sem prvič delegat v občinskem zboru, in sicer iz OK ZSMS. Vsekakor pričakujem, da bomo svoje delo v naslednjih štirih letih opravili zadovoljivo in predvsem plodno. To pa bo v največji meri odvisno od nas delegatov samih, pa tudi
DPO, ki so nas delegirale. Naša vloga je predvsem v kreiranju, to je določanju globalnih političnih ciljev na območju občine. In prav ti bi se naj na naših sejah izkristalizirali. Mladina ima v družbenopolitičnem zboru SO štiri delegatska mesta, zato- pričakujem in si bomo tudi prizadevali, da bodo na tem mestu upoštevali stališča in predloge naše baze in jih usklajevali z ostalimi DPO.
STRAN
Pomurski delegati na 9. kongresu ZKS
Brezkompromisno v jedro
Anka Dražnik, Tibor Fiile, Martin Lebar in Jože Pintarič iz Lendave, Irena Petek Ferenc, Jože Rugole, Žarko Reus in Janko Jaušovec iz Gornje Radgone, Ivo Peršak, Slavica Franov, Aleksander Pirher in Jože Viher iz Ljutomera, Stanislava Kološa, Irma Benko, Stanko Lovenjak, Marjan Hajdinjak, Andrej Voroš, Stefan Jonaš, Jože Rituper, Mirjana Miloševič, Alojz Flegar, Martin Horvat in Stanko Kerčmar iz Murske Sobote — 23 delegatov organizacij in organov ZK iz Pomurja je bilo tistih,ki so med 15. in 17. aprilom zastopali ta del severovzhodne Slovehije na devetem množičnem srečanju predstavnikov slovenskih komunistov v Cankarjevem domu v Ljubljani. Bilje to veličasten, pa hkrati sila tvoren in ustvarjalen shod, o čemer najbolj nazorno pričajo neštevilne razprave, pripombe, predlogi, mnenja, s katerimi so dopolnili in obogatili kongresne listine, zlasti resolucijo in statut ZK.
V delo kongresa, še najbolj pa v delo vseh petih kongresnih komisij — za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose, razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, za vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, za mednarodne odnose in za razvoj in stautut ZKS — so se zelo dejavno vključevali tudi delegati iz naše regije, poleg njih pa še gostje. Spričo prostorske omejeposti objavljamo le bistvene izvlečke iz posameznih razprav, ki so jih imeli bodisi neposredno ali jih oddali v pismeni obliki.
problemov
skupščini — in obenem zunaj — v osnovni organizaciji ZK, aktivu, komisiji, komiteju ZK — ne pomeni samo eno ali samo drugo, ne ali-ali, temveč oboje hkrati. Komunist, ki dela samo v svoji partijski organizaciji, izgublja stik s konkretnim, posebnim dogajanjem, postaja presplošen,' je nagnjen k posploševanju in komandiranju. Na drugi strani pa člani ZK, ki so omejijo samo na delo v družbenopolitičnih
Viden delež tekstilcev
Stanislava Kološa je v komisiji za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose najprej sila argumentirano predstavila poslovanje 4700-članskega delovnega kolektiva soboške
Mure, ki je obdobju zelo
bilo v preteklem uspešno. Nato je
,,Strinjamo se z ugotovitvijo, da gremo v celodnevno osnovno šolo prepočasi, toda dokler bomo odvisni samo od materialnih možnosti občine, vse dotlej tudi šole nismo v enakopravnem položaju z ostalimi šolami v Sloveniji. Razlike med razvitimi in nerazvitimi območji se povečujejo in glede na obstoječi gospodarski položaj v občini ne moremo nuditi učencem enakih pogojev kot drugje.” (Iz razprave Anice Dražnik)
Za jasna „pravila igre” v kmetijstvu
Proizvodnja kmetijskih izdelkov je skoraj za četrtino manjša od slovenskih potreb, preskrba slovenskega tržišča iz lastnih virov je le 80 odstotna. V svetovni blagovni menjavi postaja hrana strateškega pomena, medtem ko ima pri nas delež kmetijskih proizvodov v skupnem izvozu blaga tendenco upadanja. Nezadovoljiva je starostna struktura kmečkega prebivalstva. Uporaba dobrih kmetijskih zemljišč za urbanizacijo v naseljih, proizvodnih obratov in podobnega, ni vedno najbolj smotrno izbrana. Sistematičen je vpliv na oblikovanje dohodka v agroživilskem kompleksu zaradi delovanja več  sistemov in oblikovanja cen polproizvodov in proizvodov z administrativnim urejanjem. Prisotna je miselnost, da so za prehrano odgovorni le tisti, ki jo predelujejo. Nizka produktivnost ostalih vej gospodarstva je tudi vplivala na hitrejšo rast cen agroživilskih proizvodov.
Priznati moramo — kljub vsemu — vplive naklonjenosti do
tijsko proizvodnjo, posebej v poljedelstvu ih živinoreji. Za nakupe večjih količin repromaterialov, ki jih nabavljamo iz uvoza, velja zagotoviti povečani limit, ker sicer nima smisla govoriti o prednostni panogi. Sicer pa je treba kmetijski proizvodnji v celoti in dejansko zagotoviti položaj prednostne panoge. To je še posebej pomembno na področju zunanjetrgovinskih odnosov. Posledice intenzivnega plasiranja sredstev celotnega gospodarstva Pomurja v razširjeno reprodukcijo in nizka akumulativnost v tej panogi, ki je odraz delovanja sistema administrativno določenih cen, posredno vplivajo na akumulacijo vsega gospodarstva v naši regiji.
V nadaljevanju je Marjan Hajdinjak navedel zanimiv podatek, da smo namreč po vrednosti vloženih sredstev za proizvodnjo hrane na samem repu v Evropi, po konzumaciji kmetijskih proizvodov pa na samem vrhu. Pojasnil je še zagatni položaj, v kakršnem se nahaja celoten agroživilski kompleks v okviru sozda ABC Pomurka — v obdobju med 8. in 9. kongresom ZKS je zabeležil nad 30 milijonski primanjkljaj — in nakazal nekatere, že znane možne rešitve.
,,Predvsem se nam pojavljajo problemi zaposlovanja mla-
dih ljudi.
delovnimi preprečiti obmejnih ne bomo
S primernimi . programi moramo
odhod mladih z območij, sicer sami kaj prida spremenili.
Trije vidiki sožitja
ZK v Pomurju je v preteklem obdobju posvečala posebno skrb dobrososedskim odnosom, uresničevanju politike odprtih meja
ročju gospodarskega in maloobmejnega sodelovanja pa je navzlic napredku še premalo storjenega čeprav je zanimanje veliko. Treba je omeniti, da se je v zadnjih letih bistveno povečal maloobmejni promet. Velik delež tega realizira blagovnica v Szombathelyju, ki so jo gradile tudi naše delovne organizacije. Uspešno je sodelovanje na področju turizma in sejemskih prireditvah.
Vidno izstopajo dosežki procesa podružbljanja naše zunanje politike, vloga občine, organizacij združenega dela, družbenopolitične organizacije, kajti v sodelovanju s sosednjo Madžarsko nastopa širok krog subjektov naše samoupravno organizirane družbene skupnosti.
V medsebojnih stikih smo spoznali, da so tudi v sosednji pokrajini prisotni procesi sprejemanja in uresničevanja nekaterih ukrepov prek slovenske narodnostne skupnosti v Porabju kot denimo krepitev ekonomskega položaja, zaposlovanja, izboljševanje pogojev za zdravstveno varstvo in kulturno življenje, gradnja ustreznih objektov in še bi lahko naštevali. Povečala se je skrb za kadre iz vrst narodnosti, nameščeni so dvojezični napisi, ustanovljena katedra v slovenskem jeziku na visoki pedagoški šoli v Szombathelyju in drugo. Tibor Fiile pa je poleg tega naglasil, da je vsaka narodnostna skupnost brez stikov z matičnim narodom neizbežno obsojena na asimilacijo.
*
organizacijah zunaj ZK, lahko podležejo vplivu parcialne, pragmatične poprečne zavesti tega okolja in tako ne morejo opravljati svoje avantgardne, usmerjevalne vloge v družbenopolitični organizaciji, delegaciji in drugje.”
V nadaljevanju se je Geza Bačič dotaknil nekaterih vsebinskih nalog članov zveze komunistov in še posebej razčlenil pomen in smoter Titove pobude o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti.
Gospodarske težave so namreč iz leta v leto vse večje.
Predvsem zadevajo dobavo surovin in repromaterialov, nekontrolirano rast cen, temu pa se pridružuje zapiranje gospodarstva v lokalne okvire in cela vrsta administrativnih ukrepov.” (Iz razprave Jožeta Pintariča)
kompleksa agroživilstva. Med drugim so to intervencijski predpisi. Vendar gre na žalost le za miselne premike v odnosu do hrane, manjka pa konkretnih, dejanskih akcij, ki bi pospeševale rast kmetijske proizvodnje. Temeljna pomurska banka je s svojimi plasmaji v letu 1981 za petkrat presegla svoj plan plasiranja sredstev za povečanje proizvodnje prehrane. V prvem četrtletju letos pa je v iste namene plasirala že dvakrat več sredstev kot je bilo planiranih, drugače rečeno, 60 odstotkov vseh sredstev. Ta so močno angažirana zaradi cen repromateriala, obstoječe proizvodnje, povečane proizvodnje, odplačevanja kreditov v primarni kmetijski proizvodnji zaradi nizke akumulativne stopnje, ki presegajo ustvarjeno akumulacijo, vplivov obresti na likvidna sredstva in tako naprej.
Da ne bi zabredli v še težji
in razvijanju vsestranskega obmejnega sodelovanja z ljudsko republiko Madžarsko, predvsem z obmejno Železno županijo. Organizirani stiki s to pokrajino so se začeli pred 13 leti na pobudo medobčinskega sveta ZKS za Pomurje. Skoraj ni večje kultu-rnoprosvetne, gospodarske ali družbene ustanove v regiji, ki ne , bi v svoje programske dejavnosti vključevala tudi aktivnosti za utrjevanje dobrih sosedskih odnosov. Sodelovanje, izmenjava in raznovrstnost odnosov, posebej z Železno in delno Žalsko županijo, kakor tudi z nekaterimi kulturnimi in prosvetnimi ustanovami v Budimpešti, je čedalje bogatejše. V okviru kulturnoprosvetnega sodelovanja je omogočen študij naših študentov na univerzah v Madžarski in madžarskih študentov iz vrst porabskih Slovencev na univerzah v Ljubljani in Mariboru.
V dolgoletni praksi zasledimo troje vidikov sožitja: politično-
Med tisočerimi pozdravnimi pismi in brzojavkami, naslovljenimi na deveti kongresni shod slovenskih komunistov, jih je bilo par deset tudi iz Pomurja. Tako so kmetje iz sozda ABC Pomurka zagotovili, da bodo v prihodnje z odgovornejšim delom premagovali vse ovire.
Zunaj in znotraj hkrati
Po tem, ko se je Geza Bačič podrobneje zadržal pri nekaterih pomembnejših dosežkih krepitve
položaj predlagamo
kot
pomemben proizvajalec kmetijskih surovin in hrane v SR Sloveniji — nekaj ukrepov za razrešitev finančne problematike, v kakršni se nahajamo. Z združevanjem sredstev za naročeno proizvodnjo je treba računati zelo resno in začeti postopek usmerjanja sredstev v Pomursko banko. Hkrati z usmerjanjem sredstev je potrebno prenesti tudi limit. V večji meri kot doslej je treba v SRS zagotavljati denar za lastno kme-
„Ce se je bilo na primer treba pred 20 leti z veliko prepričevanja boriti za razvoj dvojezičnega šolstva, bi se danes nihče več ne strinjal z njegovo ukinitvijo. Dokaz za to so skupna prizadevanja, da bi dvojezično šolstvo razvili tudi v usmerjenem izobraževanju, ki so z letošnjim šolskim letom že konkretizirana v prvi dvojezični srednji šoli v Lendavi.” (Iz razprave Irme Benko)
manifestativno, jezik ovno-izo-braževalno in kulturno. Najpogosteje se le-to uveljavlja na športno-prosvetnem področju, izmenjavi in sodelovanju med borci, mladino, prisotni so stiki
med občinami,
razviti so sodelovanje
posameznimi mesti, obmejnimi kraji,
osebni stiki in preko sredstev
javnega obveščanja. Na pod-
,,Meje morajo postopno izginjati, je 2. marca 1959 izjav«' Edvard Kardelj. Pravzaprav je ob tej priliki dal osnove za našo manjšinsko politiko. Zelo jasno je govoril, da manjšine niso zlo, da so del naroda, ki mu pripadajo specifične funkcije, da živijo na meji. So faktorji zbliževanja in povezovanja narodov. Samoupravljanje spreminja manjšine v sovladajoče narode, v večinske narode. Manjšine se morajo usmerjati na Jugoslavijo in ne na odcepitev od nje, ker vsaka razprava okrog meja ni dobra. Je reakcionarna parola, saj problemov danes — kot vemo — ni moč reševati s spremembami meja.” (Iz razprave v komisiji za mednarodne odnose)
razmišljanje še razširila: ,,V okviru devete enote SISEOT smo slovenski tekstilci ustvarili izredno kvalitetne odnose, ki so v veliki meri prispevali k večji preusmeritvi kapacitet v izvoz. Samoupravno sporazumevanje po 67. in 68. členu zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, je že dokaj dobro zaživelo, čeprav ne v svoji najkvalitetnejši obliki. Treba ga je razvijati naprej in odpraviti slabosti, pa preprodaje iz panoge v panogo po cenah, ki nastopajo v predprodaji. Ugotavljamo namreč, da se reproverige trgajo tam, kjer ni izvoza, kar je povsem logično. Vendar gre razmišljanje in reševanje v napačno smer. Raje se odločamo za restriktivne mere, kot pa na večje izvozno razmišljanje tistih partnerjev, ki te verige zaradi majhnega izvoza trgajo. Menimo, da je popolnoma zgrešeno razmišljati o spremembi sistema ekonomskih odnosov s tujino, ki še ni zaživel. Sistem moramo izboljšati, ne pa ga vračati nazaj, na stari, centralistični in nesa-moupravni sistem,” je poudarila Stanislava Kološa.
,,Komunisti se bomo z nadaljnjim podružbljanjem kmetijske proizvodnje in uveljavljanjem novih načinov in oblik proizvajanja najbolj učinkovito zoperstavljali pritiskom po odpravi sedanjega hektarskega maksimuma, ker bi to krepilo težnje po ohranjanju in oživljanju zasebnolastniškega monopola nad zemljo in kmetijsko proizvodnjo in vodilo v gospodarsko in socialno razslojevanje kmetov in vasi”. (Iz resolucije 9. kongresa ZKS)
,,Dosledno moramo odpraviti tako imenovano osebno zastopanje stališč ZK v organih predsedstev SZDL, pa tudi v drugih organih. Vsaj o pomembnejših vprašanjih moramo voditi samostojno razpravo v vseh frontnih delih, a tudi v organih ZK. Dosledno moramo opraviti s poskusi tako imenovanega pokroviteljskega odnosa posamezne organizacije do druge.” (Iz razprave Borisa Prejaca)
,,Učinkovitost olajšav pri naložbah na manj razvita območja je relativna in glede na dose-

,,Z ustanovitvijo komitejev za SLO in družbeno samozaščito kot politično operativnih organov v krajevnih skupnostih, tozdih, občinah in regiji je še bolj zaživel proces neposredne vključitve ZK v vodenje, usmerjanje in usklajevanje obrambnoza-ščitnega delovanja. Mirno lahko trdimo, da so se tudi v Pomurju komiteji že uveljavili kot sestavina političnega sistema socialističnega samoupravljanja.” (Iz razprave Ivana Peršaka)
,,V nekaterih okoljih mladi, potem ko vstopijo v članstvo ZK, prenehajo delati v ZSM. Zato bo treba v prihodnje večjo pozornost posvetiti kadrovanju v ZK. Sprotno moramo spremljati delo mladega človeka, tako tistega za strojem kot tistega na polju ali v šolskih klopeh in ga preko njegovega uspešnega dela evidentirati kot možnega kandidata za sprejem v ZK. Ena od pomembnih nalog ZSM in ZK mora biti evidentiranje in vključevanje mladih kmetovalcev v ZK.” (Iz razprave Stanka Kerčmarja)
S kongresa je poročal Branko Žu-nec
Člani organov ZKS m ZKJ iz Pomurja
— idejne, kadrovske, organizacijske in akcijske zveze komunistov v Pomurju in Sloveniji sploh, je med drugim dejal: ,,V našem sistemu demokracije ZK deluje kot sestavni del demokratičnega pluralizma samoupravnih interesov tako, da je hkrati v njem in zunaj njega. Biti hkrati znotraj in zunaj — , torej znotraj socialistične zveze, 'sindikata, v ZSM, delegaciji.
danje izkušnje in nujnost prenosa znanja in tehnologije na ta območja bi bilo treba razmišljati o novih, še bolj učinkovitih ukrepih. Omeniti moram Krko, Lek, Toko, Liv, Iskro in druge, ki so s prenosom znanja in tehnologije vsekakor prispevali k prestrukturiranju gospodarstva, dviganju kadrovske strukture in organske sestave kapitala.” (Iz razprave Slavice Franov)
V centralni komite ZKS so bili izvoljeni: Geza Bačič, Tibor Fiile in Martin Kuzma.
Za Člana statutarne komisije: ZKS-Martin Horvat.
Za člana tovariškega razsodišča Boris Prejac.
Za člane centralnega komiteja ZKJ so bili izvoljeni: Vlado Jančič, Milan Kučan in Anton Vratuša.
Za člana predsedstva centralnega komiteja ZKS je bil izvoljen Geza Bačič.
Za izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS je bi' izvoljen Slavko Gerič, ki bo skrbel za propagandno in informativno dejavnost.
STRAN &
VESTNIK, 22. APRILA
Prekmurje do leta 1500
Pred kratkim je Slovenska akademija znanosti in umetnosti I°dovinski inštitut Milka Kosa izdal založila pa Pomurska Picrč’ b'st°rično topografijo Slovenije, in sicer PREKMU-i p , O LETA 1500. S tem delom je zajet tretji del Slovenije, to j “rekmurje, ki je bilo od 10. stol, in vse do leta 1918 pod Ogrsko se tako po svoje razvijalo.
Ge pogledamo malo nazaj, vidimo, da je objavil prvo s'stematično historično topografijo prekmurskega ozemlja Madžarski zgodovinar Dezso Csanki v zvezi z Žalsko in Železno zapanij’o, ki pa ima kot prva jasno določene pomanjkljivosti.
Do sedaj so bili številni viri za prekmursko območje nepregledani in zaradijezika našim strokovnjakom, ki se izključno ak^rjajo s tem, celo nedostopni. Obenem postaja to dragocen Prispevek in pripomoček za obdobje srednjega veka.
Omenjeno topografijo Prekmurja je pripravil prekmurski r°jak in zgodovinar dr. Ivan Zelko, seveda po dolgotrajnih in vecletnih bolje rečeno desetletnih prizadevanjih in iskanjih po razni literaturi in arhivskih listiriah, ki so skoraj izključno v Madžarskih arhivih.
Gradivo o omenjeni knjigi je urejeno v dveh abecednih seznamih krajevnih imen. Prvi seznam je urejen po današnjih krajevnih imenih, zajeti so celo tisti kraji v originalu, ki so lzgmili. Zraven so dodane vse oblike in viri, kjer so ta imena ZaPisana. V drugem abecednem seznamu so zgesli navedene vse originalne oblike imen v srednjeveških virih. Prvi seznam rabi za naPotilo, drugi pa poskuša razvozlavati toponimične podatke.
V seznam je zajetnih blizu 300 imen, od tega nekaj čez 200 pravih krajevnih imen (od tega celo 40 krajevnih imen, ki so gmila in so lokacijsko neznana).
(Sl ^1° je opremljeno s štirimi zemljevidi, in sicer: 1. T6tsag L.-Venska Krajina) — zoznačbo prvotne madžarske meje, med k ' $55-1088; 2. Zemljišče Lyndwa (Grad) leta 1208; 3. Pre-Murje v srednjem veku 1 in; 4. Prekmurje v srednjem veku II — ginula imena krajev, potokov in ledinskih imen.
Omenjeno topografsko delo, ki obsega 112 strani in je izšlo sorazmerno majhni nakladi bo gotovo dragoceno zgodovi--rjem, geografom in slavistom, zanimivo pa bo še za številne u8e' ki jih zanima zgodovina domačega kraja.
F. KUZMIČ
* polepšani dvorani tudi kvalitetnejši spored
kultur V°rana k'na Park v Murski Soboti je poleg nove galerije spodb^83 ceP’ra osrednja prireditvena dvorana in zato je prav Pijoči m *1° s'^at’- da bo v kratkem dobila novo podobo. Skri-°PleskS ° 1 b°d° zamenjani, prav tako pa bo tudi poskrbljeno za Predvidn<>Ve ta'ne 'n stensko oblogo ter svetila. Dela bodo ja, zato^d P°tekala v drugi polovici aprila in v prvi polovici maže bi]a l -° Ulmske projekcije v grajski dvorani, kije svojčas bo kot n'nP dv?rana. Ko bo dvorana kina Park obnovljena, pa ljubi si' V Predvajan jugoslovanski film Samo enkrat se Brank0	bo tofiko večja, ker je koscenarist filma rojak
Pogovor men' k’ bo skupaj z Rajkom Grličem sodeloval v pri nas in tudi v svetu priznanega
O obnov’ domače filmske bere.
minuli .^Hvenih delih in izbrani kinopredstavi pa je bila na Prisobošk-P'PSrumskega sveta za kinematografsko dejavnost v nasledn t'rn^U^urnemcentru^ese^aocei°lnem izboru filmov matognp1 s^on’ ter ze 0 ves čas prisotnih problemih kine-Pr°grami'JkarPnSebenJ Problfm so namreč vse slabši filmski kateri bo mr pa n' °dvisno le od občinske kulturne politike (v pnosti Slov °r -a po sklepu na zadnji skupščini kulturne sku-Paktudioden^e 'mefi kinematografija ustreznejše mesto) am-Vedno več vnje uvozne naravnanosti najugoslovanski ravni, 'majo žal rr *?mercjalnih 'n kvalitetno spornih filmov, ki pa Primer nre'^60 P.ubfike, o čemer pričajo številke. Čeprav je na Murski	^a Je v lanskem sporedu kina Park v
^antična fi iP° “^h^^u rekorder film v Vrtincu. Stara, ro-*ako dokaz' us.PeSn>ca je uspela potolči celo Emanuelo in vabljatamn -. n'sta 'e pornografija in nasilje tisti, ki pri-Hali ekran n/xC Pred filmska platna, čeprav je občutno tudi, da gledalci oaleL^0 'zP°driva velikega in je veliko filmov, ki sijih nematografu opu^Oma te'ev’zorjem- 'n natb ob'sk v ki-v SoboškemdL-etern uuavkljub ali pa morda prav zaradi tega bo S1Cer močneirkU tudi letos Teden domačega filma, ki po vzorih °stal neodmev SF • 'n cenlrov tudi v pokrajini ob-Muri ni Sre v bistvu z e\S3J *ma nekaj svojih stalnih obiskovalcev. Ker  mskem fesf' i °r fi'mov. ki bodo predvajani na letošnjem ^goslovansE^ri \ PulJU-je pogoj zanj spremljanje osrednje na§a tla. prn .umske manifestacije in prenos najboljšega na ^uje termin oea?"°- dokler bodo filmi aktualni in odmevni. Izbor iz n-iih I do vključno 17. oktobrom pravšnji, saj bo ^'reditvam nKJ £x-V domači filmski produkciji sovpadal k a rkpabodot m bčlnskem prazniku. Poleg projekcij v kinu aelu. da bo JUd' P°gov°ri po posameznih šolah in v združ.enem mu na kultur mevnost čim večja in bo film spet dobil mesto, ki
'urnem področju pripada.	Brigita Bavčar
Gledališka bera v Pomurju
Jubilejno srečanje gledaliških skupin Slovenije, območna prireditev Lendava je za nami. Pri tem gre izreči vso pohvalo organizatorjem — lendavski občinski zvezi kulturnih organizacij in njenem tajniku Rajku Stuparju — kot tudi vsem nastopajočim, ki so se zvrstili v desetih uprizoritvah na lendavskem in odrih v okoliških krajih. Premiera je bila Oddaja v živo, za katero je škoda, da ni bila »predvajana« leto poprej, ko bi bila aktualnejša, vendar pa tudi sicer z nekaterimi čisto lokalnimi problemi in satiro na družbenopolitične in gospodarske probleme, ni ostala neodmevna. Sklepna uprizoritev je bila Lažna Ivana v Veliki Polani, vmes pa kaže posebej omeniti mlade puconske amaterje s tragikomedijo Hočete igrati z mano, ki je bita med najboljšimi in prizadevanja soboških ljubiteljev gledališča v komediji Da, prav ste prišli.	bb
Tebi, moja Dolores
Topla, človeška, velika, enkratna so prave besede za dr. Sašo Božovič, s katero smo se v preteklem tednu v Pomurju srečali kar petkrat. Avtorica iskane in dobro sprejete knjige Tebi, moja Dolores, partizanska zdravnica seje o Bošku Buhi in svojih izkušnjah iz vojne pogovarjala z mladimi učenci soboškega srednješolskega centra. Murine delavke so ji prisluhnile, ko je govorila o svoji v vojni rojeni in izgubljeni hčerki Dolores, imenovani po španski revolucionarki Dolores Ibarruri, ganljivo je bilo doživetje z njo v galeriji soboškega kulturnega centra tako z mladimi in vojaki, kot dan prej z ostalimi obiskovalci literarnega večera, odmevno pa je bilo tudi literarno srečanje v Radencih.
bb
Križevski kulturni utrinek
Kljub malo nenavadnemu terminu — nedelja popoldne — za šolski nastop, pa seje ta čas izkazal za pravilnega. Gre za nastop učencev osnovne šole Branko Bernot-Aljaž. Osmič zapovrstjo so se učenci te šole predstavili s svojim kulturnim programom. Nastop je bil razdeljen na dva dela: v prvem so se predstavili pevci — otroški, pionirski in mladinski pevski zbor, v drugem pa folklorne skupine.
Oboji so prikazali in pokazali, da je s trdim delom mogoče na-
Učenci 7. in 8. razreda med plesom gorenjskih narodnih plesov. V folklornem delu sta se poleg teh predstavile še tri folklorne skupine OŠ Križevci.
POSLUŠALI SMO OTROŠKE IN MLADINSKE ZBORE
Našim mladim pevcem, osnovnošolcem. otroških in mladinskih zborov so v nedeljo žarela lica med nastopom na odru pri Gradu na Goričkem in na Tišini. Tudi pred nastopom je bil med njimi pravi vrvež. Morda ponekod premočan in prehrupen, ampak mladost je živahna. Morda se je poskušala tokrat tako sprostiti pred nastopom, ki mora biti prijeten za poslušalce, karseda izvrsten. da so zadovoljni njihovi zborovodje, in prepričljiv. Verjetneje bilo vtem hrupu in živžavu tudi veselje in zadovoljstvo teh mladih, da pokažejo, kaj so z veliko truda in potrpeljivosti na vajah pripravljali dolge mesece, skoraj vse šolsko leto. Kaj vemo, vendar zapeli so nam lepo.
Vaščani Grada in Tišine so letos na predlog ZKO Murske Sobote prevzeli, organizacijo občinske revije otroških in mladinskih zborov (pri Gradu so celo za to prenovili dvorano) ki je bila v nedeljo. 18. aprila. Natopili so: otroški in mladinski zbor OŠ Tišina z zborovodjem Ladislavom Gydrekom, ki je pripravil prikupno spremljavo za Orffov in-strumentarij k otroškemu zboru. Ob enaki spremljavi so nastopili tudi otroci OŠ Rogašovci. nastopil pa je tudi MPZ te šole z zborovodjem Štefanom Rožmanom. Zborovodkinja Ivanka Pucko je pripeljala pevce iz OŠ Bogojina. Nastopili so tudi mladinski in otroški zbor z naslednjih šol: MPZ
rediti marsikaj. Verjetno pa moramo omeniti še nekaj. Kultura je pomemben dejavnik v razvoju mladega človeka. In taka množična dejavnost na (naj mi mali učenci oprostijo izrazu) vasi, je še toliko bolj pomembna, saj se mlademu človeku, ki se šele oblikuje. odprejo nove možnosti za delo in širjenje obzorja. Zahvala pa gre verjetno tudi njihovim mentorjem: Lidiji Koroša, Stojanu Weixlu (za zbore) in Stojanu Weixlu za folkloro. Nedeljski nastop je v celoti uspel. D. L.
OŠ Cankova zbor vodi Ervin Žnidarič. MPZ Bakovci z zborovodkinjo Jelko Martinuzzi. OŠ »17. oktober« Beltinci z mladinskim zborom in zborovodkinjo Marijo Farkaš. MPZ in OPZ OŠ Grad zbor vodi Janja Rugelj. Nastopali so tudi zbori soboških osnovnih šol z zborovodji Anko Suhadolnik na OŠ Karel Destovnik Kajuh. Tomažem Kuharjem na OŠ Dane Šumenjak ter Helgo Horvat na OŠ Edvard Kardelj.
Prisostvovali smo,zanimivemu programu narodnih, partizanskih in umetnih pesmi raznih domačih in tujih skladateljev. Profesor Vladimir Močan pa-je s svojimi opažanji na reviji pri Gradu dal
KULTURA SI UTIRA POT
Zanimiva in posnemanja vredna ideja je vznikla med delavci Ljubljanske banke — Pomurske banke v Murski Soboti, ki so ugotovili, daje poslovni prostor, kjer se dnevno obrne in ureja svoje finančne posle na stotine ljudi, še premalo izkoriščen. Menili so, da se ga da izkoristiti tudi v kulturne namene.
Poslej bodo krasile stene poslovnega prostora slikejikovnih ustvarjalcev in hote ali nehote bodo uporabniki bančnih storitev tudi obiskovalci svojevrstnega poslovno-razstavnega prostora.
Kvaliteta je edino merilo in vstopnica za avtorja, ki bo razstavljal v prostorih Ljubljanske banke, so sklenili člani umetniškega sveta LB — Pomurske banke v Murski Soboti na svoji prvi seji. Sprejeli so tudi program razstav za leto 1982, izmenjali mnenja o možnih oblikah ani-miranja obiskovalcev, za predsednika sveta pa izvolili Jožeta Rituperja.
Zaželimo novi poslovno-mini galeriji: srečno!	»ČG«
Koncerti za vsakogar
Jugoslovansko-avstrijski obmejni simfonični orkester je pretekli teden pričel svojo letošnjo koncertno sezono. Čeprav seje že na začetku srečal z nekaterimi težavami, pa je ta — edinstveni v Evropi — orkester uspešno prebrodil vse prepreke. To se je pokazalo v petek v Ljutomeru in v soboto v Beltincih. Koncertni program, se letos nekoliko razlikuje od preteklih. Nastop so pričeli glasbeniki iz avstrijske Radgone z Mozartovo sinfonijo. daljše delo, ki pa kljub temu izzveni lahkotno — tipično mocartovsko. Avstrijskim glasbenikom ta zvrst (še posebej pa ta skladatelj) leži. Tudi drugi del. ki ga je pričela komorna zasedba muzikantov iz Ljutomera. Ormoža in Murske Sobote, je pokazal, da znajo in zmorejo tipično avstrijsko glasbo odigrati prav tako prefinjeno in zanosno. Ta del so pričeli z arijo Cerubina iz Mozartove Čarobne piščali. Solistka Opere iz Maribora Dragica Kovačič je svoj part odpela s prefinjeno lahkotnostjo, stilno zadeto in usklajeno z orkestrom. Takoj za njo pa je orkester zaigralše medigro Viktorja Parme Ksenija.
V zadnjem delu pa so glasbeniki vseh štirih glasbenih šol nastopili družno. Schubertova baletna glasba Rosamunda je zahtevno delo in ta amaterski orkester ga je opravil na dostojni višini. Najzanimivejša skladba pa je vsekakor polka za fagot in orkester skladatelja Gangelbergerja. Solistka je bila prof. Janja Lovrenčič. kljub temu daje solističen nastop na tem inštrumentu redkost. S svojim nastopanjem je navdušila poslušalce v obeh krajih. K temu sta verjetno pripomogli skladba in pa seveda solistka, saj je polko odigrala tehnično dovršeno in muzikalno. Konec pa je bil zopet v znamenju Dragice Kovačič, ki je odpela arijo iz Tijardovičeve Male Flo-ramy. Izmenično sta dirigirala prof. Helmut Arnfelser, ravnatelj GŠ Radgona (Avstrija) in Mirko Prelog ravnatelj OŠ Ljutomer.
Koncerta sta pokazala, da je usmeritev, ki sojo izbrali glasbeniki (deljen koncert in vaje), pravilna. saj je kvaliteten korak očiten.	Dušan Loparnik
veliko koristnih napotkov v zvezi z djnamiko. agogiko. intonacijo in izbiro programa. S klavirjem je zbore izvrstno, tenkočutno in nevsiljivo spremljal Ernest Lukač, lepo so se kot spremljevalci po-, kazali tudi njegovi učenci Feri Bohar ter Sašo Godič, mala Aleksandra Kovač ter Ivana Dolgov.
Zbori soboških šol bodo sodelovali na letošnji republiški reviji v Zagorju ob Savi.
Bila je to prijetna nedelja v teh dveh prekmurskih vaseh, prav gotovo za organizatorje, ki so se izkazali, poslušalcema koncertih, ter mladino, ki jim pomenijo taki nastopi zadoščenje in plačilo za vloženi celoletni trud.
Tomaž Kuhar
SOBOTA, 24. APRILA
MURSKA SOBOTA - V grajski dvorani bo ob 19. uri ponovitev komedije DA, PRAV STE PRIŠLI, ki navdušuje s situacijsko komiko in dobro igro soboških ljubiteljev gledališča.
GORNJA RADGONA - V kulturnem domu bo ob 1930 predstava mladih igralcev soboškega kluba mladih ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLAYBO-YEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ali TUJE HOČEMO, SVOJEGA NE DAMO, ki jo režira Milivoj Roš.
NEDELJA, 25. APRILA
GORNJA RADGONA — Ob 930 bo v avli osnovne šole srečanje z otroškimi in mladinskimi pevskimi zbori radgonske občine, ki bodo zapeli izbrane pesmi iz pretekle zborovske sezone.
CANKOVA — V prireditveni dvorani gostujejo ob 19. uri ljubitelji gledališča soboškega kluba mladih s predstavo ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLYBOYEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ali TUJE HOČEMO, SVOJEGA NE DAMO.
PONEDELJEK, 26. APRILA
LJUTOMER — Ob 19. uri bo v domu kulture revija odraslih pevskih zborov ljutomerske občine.
SREDA, 28. APRILA
MURSKA SOBOTA - V gale riji kulturnega centra bo ob 19. uri nastop igralke SNG Maribor Brede Pugljeve v monodrami ŽENSKE, OH TE ŽENSKE. Na prireditvi bo tudi podelitev priznanj kulturnim delavcem soboške občine za leto 1982.
Produkcija
V pretekli številki Vestnika napovedana produkcija udeležencev pomurskega gledališkega studia, ki je minuli teden zaključil z A-programom gledališkega laboratorija, ne bo danes, v četrtek, 22. aprila, ampak predvidoma v maju — mesecu mladosti, ko se bodo odvijale tudi številne druge prireditve. Takrat bo izšla tudi zloženka s predstavitvijo edinstvene oblike gledališkega ljubiteljstva v Pomurju, udeleženci pa bodo pridobljeno znanje interpretirali na posebni predstavi. bb
razstave
MURSKA SOBOTA — V novih prostorih proizvodne dvorane Bliska ob Bijedičevi cesti je na ogled razstava del akademskega slikarja Daniela Fugerja.
LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja skupina pomurskih likovnikov »76: Endre Gbnter, Oto Jurgec, Geza Kocan in Ivo Hirci.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so na ogled fotografije Edija Šelhausa. Znani fotoreporter se predstavlja s ciklusom fotografij iz NOB med katerimi so tudi prvikrat razstavljene fotografije tovariša Tita.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: TEBI, MOJA DOLORES avtorice dr. Saše Božovič v založbi Borec, DEKLICA IZ MIHOVEGA MLINA pisatelja Iva Zormana, ki jo je izdala Mladinska knjiga in priročnik Johna Se-vmoura, VSE O VRTNARJENJU, ki ga je publiciral Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani.

STRAN 7
Mladi v odločnejšo akcijo
Razprava o problematiki »Sodobne razvade in mladi« je bila v ospredju programske seje občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti. Kot je poudaril dr. Jože Miklič z zavoda za socialno medicino in higieno, se pri nas srečujemo predvsem z blažjo obliko zasvojenosti mladih z raznimi poživili, kar pa ne pomeni, da se s tem problemom ne bi morali spopasti. Posebno zato, ker je že v osnovnih šolah žal viden porast uživanja alkoholnih pijač in kajenja. Čeprav je razprava pokazala, da stanje v murskosoboški občini ni zaskrbljujoče, pa so vendarle z določenih zornih kotov osvetlili problematiko zasvojenosti mlade generacije. Dejstvo je, da tudi številna opozorila zdravstvenih delavcev o različnih negativnih telesnih in duševnih posledicah omenjenih pojavov kaj dosti ne zaležejo, saj podatki kažejo, da kadi skoraj petina, osnovnošolcev in polovica srednješolcev. Da ne govorimo posebej o precejšnjem porastu števila poskusov samomorov med mladoletniki.
Zato je bila programska seja OK ZSMS v Murski Soboti namenjena predvsem dogovorom o skupnih akcijah s šolami, strokovnimi institucijami in. ostalimi dejavniki, čeprav bodo uspešni rezultati odvisni od same angažiranosti osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v murskosoboški občini. Marsikdaj je namreč treba videti vzroke za zasvojenost mladine s sodobnimi a škodljivimi razvadami tudi v premajhni organiziranosti interesnih dejavnosti. zlasti še v krajevnih skupnostih. Dobra priložnost za ugotavljanje dejanskega stanja in za poznejšo izdelavo analize pa bodo tudi obiski v OO ZSMS, k čemur bi naj pritegnili tudi komisijo za idejnopolitično delo pri OK ZSMS, ki načrtuje vrsto predavanj po šolah murskosoboške občine.
Mladi delegati pa so sprejeli tudi poročilo odeluOK ZSMS v obdobju od oktobra 1981 do letošnjega aprila in operativni program dela organov občinske konference do septembra 1982. .Hkrati so potrdili , zaključni račun za preteklo leto-in finančni plan za letošnje leto ter se dogovorili še o nekaterih tekočih zadevah.
Milan Jerše
SKUPNO REŠEVATI CESTNO PROBLEMATIKO
Kaže, da se samoupravna interesna skupnost za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota ubada s precejšnjimi finančnimi težavami. ko gre za problematiko vzdrževanja in varstva občinskih cest. Tako je razbrati s skupnega sestanka na sedežu cestno-komunalne skupnosti v Murski Soboti, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Uprave za notranje zadeve, tukajšnje postaje milice ter sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter komiteja za Urbancem, gradbeništvo in komunalo pri skupščini občine. Na njem so odgovorne dejavnike v občini podrobneje seznanili z nastalimi težavami ob vzdrževanju občinskih cest, ker po zakonu o - cestah namenjena sredstva več ne zadoščajo za vzdrže-' vanje 465 kilometrov kategoriziranih občinskih cest. Poleg tega so ob spomladanskih odjugah primorani določene cestne odseke zaradi slabega stanja celo zapirati, kar povzroča dodatne težave. Vedeti namreč moramo, da veliko teh cest sploh ni bilo grajenih za obsežnejši avtobusni promet in težja vozila, ampak so marsikje le kolovozi, ki sojih pozneje s pomočjo posameznih krajevnih skupnosti razširili.
Z novo organiziranostjo kvaliteten premik
Na nedavni seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti so tudi razrešili člane koordinacijskega odbora za organizacijo skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti. S prvim aprilom letos, je namreč začela z delom enotna strokovna služba, in sicer po novi organiziranosti v skupnih prostorih prejšnje regionalne zdravstvene skupnosti v Murski Soboti, s čimer delovanje omenjenega odbora ni več potrebno. Izražena pa je pohvalna ocena o delu koordinacijskega odbora za organizacijo strokovnih služb dejavnosti v murskosoboški občini, ki ga je uspešno vodil podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Peter Brunec.
Omenjeni koordinacijski odbor se je zlasti angažiral v drugi polovici lanskega leta in v prvih mesecih letošnjega leta, k čemur so nedvomno pripomogla tudi občasna delovna telesa za pripravo različnih gradiv in predlogov, ki bi naj prispevali k učinkovitejšemu in racionalnejšemu delu interesnih skupnosti. V ta namen so pritegnili tudi nekatere zunanje strokovne sodelavce, ko je šlo za nadvse pomembna vprašanja finančnega.
NAPREDEK V IZKUŠNJAH
V minulih dneh so se konstituirale vse samoupravne interesne skupnosti, prvič so se sestali in izvolili novo občinsko vodstvo delegati vseh -treh zborov skupščine občine Gornja Radgona. Skratka, tretje delegatsko obdobje je krenilo po svoji poti tudi v tej obmejni pomurski občini. Ker delovni ljudje in občani veliko pričakujejo od svojih delegatov — to so izkazali z volilno udeležbo — so naloge in odgovornost le-teh velike. Jim bodo kos?
Odgovor je lahko samo eden: bodo, vendar ne sami! Delegatska popotna torba se je v minulih osmih letih delovanja delegatskega "in skupščinskega sistema obogatila z izkušnjami tudi v gornjeradgonski občini —-dobrimi in slabimi, ki jih ne gre zanemariti. Mnoge slabo-. sti so odpravili sproti, druge so spet splavale na površje ob. preteklih predvolilnih in volilnih aktivnostih. Iz teh, predvsem pa še pozitivnih
Čeprav še. predstavniki samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost trudijo, da bi cestne odseke usposobili za nemoten promet skozi vse leto.pa jim to ne uspeva in so v sodelovanju z izvajalci primorani določene odseke zapirati. Precejšen problem je predvsem na tistih cestah, ki vodijo proti mejnim prehodom s sosednjo Avstrijo.
Po novem zakonu pa mora izvajalec del o določeni zapori obvestiti pristojne organe skupščine občine, ki izdajo ustrezno.določbo. Dejstvo pa je. da murskosoboška interesna skupnost za cestno-ko-munalno dejavnost za zdaj nimajo dovolj sredstev za redno vzdrževanje občinskih cest.
Pa čeprav so v lanskem letu namenili zanje okrog 15 milijonov dinarjev,- je to še vedno premalo, pri čemer so od prodaje goriva dobili celo za 12 odstotkov manj sredstev kot leta 1980. medtem ko seje delež sredstev od taks za motorna vozila zmanjšal za 3 odstotke. Poleg tega pa se pojavlja, kot so omenili, tudi precejšnja razlika pri sredstvih. ki jih za vzdrževanje enega kilometra dobita
pravnega ali analitsko-planskega značaja. Prav tako so se sproti ' dogovarjali z odgovornimi družbenopolitičnimi funkcionarji v murskosoboški občini, organizirali pa so tudi posebne razprave. Ena takih je bila tudi o organiziranosti strokovne službe za medobčinsko zdravstveno skupnost, o čemer je na predlog koordinacijskega odbora medobčinski svet zveze
sindikatov za Pomurje regijski posvet.
Široka javna razprava trdila predloženi koncept strokovne službe za vse
sklical
je po-enotne samo-
upravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, ki bodo poslej organizirane v treh sektorjih. Obenem je koordinacijski. odbor izdelal predlog predvidene sistemizacije z jasno opredeljenim razvidom del in nalog, kakor tudi predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe. Omenjeni samo-
upravni sporazum so vseh samoupravnih skupnosti sprejele na
mesecu marcu, kjer so
skupščine interesnih sejah v tudi ime-
novali Franca Fariča ža začasnega vodje delovne skupnosti.
Povejmo, da dela v novi strokovni službi samoupravnih interes-
kamenčkov osemletnega delegatskega mozaika, bo moč . delegatsko stvarnost v občini Gornja Radgona še obogatiti, in doreči.
Delegatski sistem je tudi v tej občini zaživel in pognal globoke korenine. Prodrl je v zavest delovnih ljudi in občanov. Da pa bi »delegatski vlak« še uspešneje kot doslej napredoval, je potrebno storiti še precej, priključiti pa tudi nekatere nove »vagone«. Izhodišče je vsekakor še kakovostnejše delo z delegati, za katere je potrebna še večja skrb pri njihovem idejnopolitičnem usposabljanju. Brez znanja ne gre in tudi ne more uspešno zastopati noben delegat in delegacija svoje delegatske baze. Še bolj je potrebno vpreči in v delovanje delegatskega sistema povezati vse samoupravne organe in družbenopolitične organizacije. saj lahko le na ta način delegatski sistem, vzraste v celotni samoupravni mehanizem. Pomembno je sprotno
TOZD TOZD Sobota.
Tudi
Cestno podjetje in Komunala podjetja
podatek, da znašajo
letošnje anuitete za odplačilo kreditov, zlasti kratkoročnih, ki jih dolguje samoupravna interesna skupnost za cestno in komunalno dejavnost v Murski Soboti že 16 milijonov dinarjev, za celotno vzdrževanje vseh kategoriziranih cest v letu 1982 pa računajo le na 17.3 milijona dinarjev, ni nič kaj spodbuden. Očitno je torej, da si bodo morali v prihodnje vsi uporabniki cest v murskosoboški občini še bolj prizadevati za izboljšanje cestne irifrastrukture. čeravno so v obdobju zadnjih treh let uspeli asfaltirati čez 43 kilo-. metrov občinskih cest, nove asfaltne prevleke pa so položili na 36.12 kilometra cest.
To je eden od zaključkov omenjenega razgovora, pri čemer so se zavzeli tudi za ustreznejšo ureditev prometne signalizacije v mestu Murska Sobota. Rešitev problematike vzdrževanja in varstva občinskih cest je treba namreč iskati le v skupnem dogovoru vseh zainteresiranih dejavnikov v cestnem prometu.
Milan Jerše
nih skupnosti s področja družbenih dejavnosti 51 delavcev, pri čemer jih je 46 razporejenih za dela v občinskih interesnih skupnosti, trije so zadolženi za medobčinsko zdravstveno skupnost, dva delavca pa za finančno knjigovodska opravila za ostale porabnike družbenih sredstev. Ob tem, da si je nekaj delavcev prejšnjih dveh delovnih skupnosti že pred tem poiskalo novo zaposlitev, štirje so se s prenosom nekaterih del in nalog zaposlili v centru za socialno delo, dve delavki so razporedili v novoustanovljeno strokovno službo v Lendavi, eno pa v Gornji Radgoni.
V ospredju so bila predvsem prizadevanja, da se v čim večji meri upoštevajo sprejeta družbena stališča o racionalni, strokovno kvalitetni in učinkoviti organiziranosti strokovne službe SIS družbenih dejavnosti, kar bi navsezadnje tudi omogočalo karseda kvalitetno samoupravne razprave in odločitve o pomembnih družbenih vprašanjih. Določen korak v tej smeri je z novo organiziranostjo vsekakor dosežen, sama praksa pa bo potrdila njeno upravičenost.
Milan Jerše .
spremljanje dela delegacij in delegatov, povratno informiranje. ker omogoča' sprotno odpravljanje morebitnih napak in zamenljivost delegatov. ..
Že odprava nekaterih od teh in seveda še kopice drugih, vrzeli, značilnih za posamezna okolja, bo obrodila sadove v delu delegatov in dele-
gaeij.
V. Paveo
POMURJE
Pomurske občine so si z referendumskim programom za srednjeročno obdobje do leta 1985 zadale kar precej nalog na področju vzgoje in izobraževanja. In kako sprejete programe uresničujejo?
Nova zakonska določila, ki so poostrila vlaganje v investicijske objekte, so že prinesla dilemo, ali bo možno vse naloge uresničiti v dogovorjenem oziroma predvidenem času. Glede na to so zlasti najbolj zaskrbljeni vobčini Murska Sobota, ki so jo medtem uvrstili — čeprav ne v celoti — med razvite občine v Sloveniji, tako da nima več tako ugodnih pogojev za najemanje kreditov pri izobraževalni skupnosti Slovenije. Pa tudi v ljutomerski občini zaenkrat še nimajo rešitve, kako zagotoviti čez 50odstotkov deleža nepovratnih sredstev združenih za investicijo prizidka osnovne šole v Križevcih.
Vendar vsepovsod si prizadevajo, da bi kljub vsemu našli rešitve za realizacijo referendumskih programov.
KAKO SE OBRAČA NAŠ ..ŠOLSKI” DINAR
V OBČINI GORNJA RADGONA
šo se dogovorili,da bo najprej . na vrsti dozidava otroškega vrtca v Apačah. V ta namen že pripravljajo glavni projekt, ki bo v kratkem končan, odobrena so že tudi investicijska sredstva, tako da bi lahko v maju ali juniju pričeli z deli. Hkrati z novogradnjo prizidka bodo obnovili tudi sedanje poslopje vzgojnovarstvenega zavoda v Apačah. Prav tako tečejo priprave za obnovitev vrtca na Kapeli, vendar bodo ta dela financirali iz drugih virov, to je iz zdrujenih amortizacijskih sredstev vzgojnovarštvenih organizacij radgonske občine. Obstajajo tudi možnosti, da bi morda že letos začeli z adaptacijo stare šole in delno dozidavo v Radencih, kar pa je predvsem odvisno od zagotavljanja lastnih sredstev (letos) krajevne skupnosti, kajti iz referendumskega programa bodo lahko črpali sredstva v ta namen šele prihodnje Ito.
V LENDAVSKI OBČINI
so že januarja pristopili k obnovitvi osnovne šole v Odrancih. Predvidena vrednost del je okrog 7,5 milijona dinarjev, končali pa naj bi jih do konca aprila, če ne bodo nastopile kakšne težave. Adaptacija obsega trenutno le najnujnejše posege v to stavbo, in
IV soboški občini gre h koncu usposabljanje delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki letos poteka v nekoliko spremenjeni obliki. Usposabljanje je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del naj bi bil izveden v obliki predavanj in razgovorov, drugi pa v obliki preverjanja in razgovora. Ob-
Ičani so dobili gradivo za drugi sklic v lanskoletni de- | cembrski številki revije »Naša obramba« in bi ga morali I predhodno individualno predelati. Ker je ta številka, ki jo | je dobilo vsako gospodinjstvo na dom brezplačno, izšla šele v drugi polovici meseca januarja letos, določene g I težave pa so bile tudi pri raznašanju in ker tokrat na novo I uvajamo tak način usposabljanja občanov za naloge I splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, so se " na sekretariatu za ljudsko obrambo pri skupščini občine
I Murska Sobota odločili, da bodo tudi drugi del programa j približali delovnim ljudem in občanom z uvodnim posre; I dovanjem gradiva, in šele nato bi sledil razgovor, kajti | pokazalo se je, da so občani revijo »Našo obrambo« brali, niso pa v večini primerov dovolj proučili gradiva, ki je bilo g  namenjeno za usposabljanje.
Čeprav so delovne ljudi in občane k usposabljanju I  vabili z vabili, je bila udeležba izredno velika. Ocenjujejo, * da bo na obeh sklicih udeležba čez 30.000 delovnih ljudi Iin občanov. Točno število udeležencev usposabljanja bo | znano šele, ko bodo končali z usposabljanjem tudi v I združenem delu. Kljub dobri udeležbi pa je prihajalo tudi | do nekaterih težav, ki bi jih morali v prihodnje odpraviti. Tako je bilo ozko odmerjen čas usposabljanja, ponekod g B tudi neustrezen. Nekatere krajevne skupnosti bi želele I g imeti usposabljanje v mesecu decembru ali januarju. I  Težave pa so bile tudi s ponazorili, kajti za vse ni bilo * mogoče preskrbeti ustrezne učne filme. Zato so se iz-Ivajalci usposabljanja predvsem posluževali grafosko-I pov, risb in raznih priročnih sredstev. To je sicer dobro, I vendar ne daje toliko kot učni film. Ponekod so bile sku-J pine tudi prevelike, zato bi si morali v prihodnje priza-Idevati, da skupine ne bi štele več kot 50 občanov. |
Ne glede na omenjene pomanjkljivosti pa ocenjujejo, I da je bilo usposabljanje uspešno in je doseglo svoj na-1 men. V večini primerov so občani z velikim zanimanjem  sledili pouku in se tudi sami aktivno vključevali v raz- |
prave.
F. Maučec
sicer ureditev centralne kurjave, napeljavo vodovoda, obnovitev električne inštalacije, izgradnjo dimnika, protihrupno zaščito oken s cestne strani in najnujnejša krovska dela. Kot kaže, bo prišlo do zamude, vendar pa bo prav gotovo vse nared do začetka novega šolskega leta.
Tudi študija o mreži šol v občini Lendava je že pripravljena. Izdelal jo je Inštitut za geografijo univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in o njej je že stekla javna razprava, na kateri se bodo občani opredelili do predlaganih rešitev. Iz analize med drugim izhaja, da je najbolj nujno treba pristopiti k izgradnji prizidka osnovne šole v Turnišču, kateri zaradi vsakoletnega povečanja števila učencev grozi celo tretja izmena pouka. Č tem, kakšne rešitve predlaga študija o mreži šol, pa smo sicer pred kratkim že zapisali v našem tedniku.
V LJUTOMERSKI OBČINI
je najprej na vrsti izgradnja prizidka osnovne šole v Križevcih, ki bo sicer večji od sedanje šolske stavbe. Gre za izgradnjo 8 učilnic, telovadnice, kuhinje in ostalih potrebnih prostorov, predračunska vrednost dela pa znaša blizu 90 milijonov dinarjev. Kot smo omenili že uvodoma, pa se srečujejo s precejšnjim proble-
mom, kako zagotoviti potreben lastni delež. Sredstva iz samopri' spevka v ta namen še zdaleč ne bodo zadoščala. Sicer pa kljub vsemu tečejo pospešene priprave za začetek del. Tako so uredili že vsa soglasja, končane so geološke raziskave in v kratkem priča-kujejo tudi glavni projekt. Na vsak način nameravajo letos začeti z gradnjo, če ne bo .šlo drugače, bodo gradili etapno — ali najprej učilnice ali pa telovadnico, kar je, pač šoli bolj nujno za nemoten potek vzgojno-izobraževalnega dela.
V OBČINI MURSKA SOBOTA
, je v teku največja investicija v osnovnošolski prostor doslej,t0 je izgradnja centralne osemletke'' Puconcih. Z deli so začeli že lansko leto, in to 1. etape, ki & jema objekt A (učilnice) ter p (večnamenski prostor, kuhinja, mala telovadnica in kotlovnica)-Dela potekajo zadovoljivo, saj jib bodo predvidoma končali c° konca junija. Žal pa so se zelo povečali stroški gradnje,, ki zna' šajo doslej že čez 80 milijonom dinarjev. Z izgradnjo objektov A ih B pa bo šola še nefunkcionalna ib ne bi mogla pričeti s poukom v novem šolskem letu, če ne bod° uredili tudi kanalizacijo in čistilno napravo ter uredili okolico. Pre?' videna vrednost teh del pa znaša okrog 16 milijonov dinarjev. Ob' činska izobraževalna skupnost si zato na vse načine prizadeva nap1 nujno potrebna dodatna sredstva-kajti prava škoda bi bila, če h učilnice samevale, kar velja s® zlasti zazimski čas. Neizvedljivo b' bilo tudi prešolanje učencev |Z osnovne šole Mačkovci med šd' skim letom.	, I1
Odprto pa ostaja tudi vpraša nje, kdaj bo možno pristopit1 K izgradnji ustrezne (večje) telova dnice pri centralni puconsK osnovni šoli, brez katere si je Pra tako težko zamišljati sodobe učnov^gojni proces. Drugo le‘ . pa naj bi bila na vrsti že gracing 4-razredne šole z vrtcem , Mačkovcih. Če ne bo visi sile . . .	JOŽE GRAJ /

STRAN 8
VESTNIK, 22.
kmetijska panorama
molznega stroja
Da dosegamo s strojno molžo enako dobre rezultate kot pri ročni molži, je potrebno, da imamo brezhiben molzni stroj, torej da ima Pravilno naravnan podtlak in vzdrževalno molzno enoto.
Milijoni v zeljnatih glavah
nJ-Raj SMO POZORNI, vključimo MOLZNI »troj?
Ro vključimo molzni stroj vedno pogledamo na vakuumski meter, če je pravilen Podtlak, ki naj bo 380 mmHg ali pa 50 pas. Vsak vakuumski meter ima to območje označeno.
PRIPRAVA MOLZNEGA S|ROJA ZA MOLŽO
. Pred vsako molžo je treba splahniti vse površine, ki pridejo v dotik z mlekom, s cisto vodo, da se napolnijo Pore na gumah z vodo, kar nam omogoča lažje čiščenje molznega stroja.
PRIPRAVA KRAVE NA
Molžo
Zelo pomembno je, v kolikem času pomolzemo kravo, to je odvisno tudi od priprave krave na molžo. Večina mleka K pred molžo shranjena v deznatem delu vimena. Lese nekaj časa po stimulaciji, masiranju in pranju vimena tor molži prvih curkov mleka
mora biti vedno točno naravnan — 380 mmHg vimen^' mleka v spodnji del temna (sPu^nje mleka). V ’ku lahko začnemo z četici. ' ,’nuto do dve po za-SPUŠČan,0 ^ Pride d° novega snodn ^j m'eka iz alveol v SpodnJi del vimena.
-«z.KUževanje seskov po molži molža
Molža traja približno 5—7 P^nut, .različno od krave in količine mleka. Med molžo krave ne smemo puščati same, ker nam lahko prevrne in poškoduje molzni stroj.
Izločanje mleka je pod kontrolo živčnega in hormo-nalnega sistema. Krava izpu-stl mleko pod vplivom hor-m°na oksilacina. Zadfžuie pa &L če je vznemirjena. Zato velja, da moramo s kravami vselej lepo ravnati. V hlevu toora biti vedno red in mir. Živali nikakor ne smemo Potepati
in nad njo vpiti.
TURNIŠČE: cene pujskov
doka? sb k ^Ot	nekaJ tednov je bila tudi pretekli četrtek
Prodaln a Ponudba pujskov. Rejci sojih pripeljali samo 39, za n	c.ene Pa so se gibale od 3.500,00 do 4.500,00 dinarjev
par sejmišče odpirajo ob
ZADNJE MLEKO
Količino rezidoalnega mleka, ki znaša od 10—30 odstotkov lahko zmanjšamo le s pravilno stimulacijo pred molžo, ki povzroči močno spuščanje mleka. Bolje je, da s pravilno stimulacijo dobimo 1—21 mleka, kot pa slabo stimulacjo skušamo nadomestiti z dolgotrajno molžo.
Na količino zadnjega mleka vpliva tudi masiranje vimena ob koncu molže. S tem dosežemo, da z masiranjem vimena iztisnemo zadnje mleko, ki se še zadržuje v al-veolah. Ne smemo pozabiti, daje to zadnje mleko najbolj bogato z maščobo.
RAZKUŽEVANJE VIME-
NA
Razkuževanje vimena ima poseben pomen, saj zmanjšamo število bakterij v mleku in s tem tudi število mastitisov. Precej je možnosti, da pri molži prvih curkov mleka rte-ugotovimo mastitisa. S tem lahko povzročitelje mastitisa prenašamo iz krave na kravo.
Pri tem se povzročitelji, če je seveda molzni stroj brez napak, zadrže večinoma ha koži seska in seskavega kanala. Včasih jih takoj po molži najdemo v seskani cisterni (vimenu). V trenutku, ko so nam
še dostopni, jih moramo uničiti. To dosežemo z razkuževanjem seskov po molži.
Takoj po molži vime razkužimo s primernim razkužilom. Razkužilo ostane nekaj časa na koži seskov in uniči klice na njem in na ustju seska. Za ta postopek uporabljamo največkrat jodofor. posebej prepravljen za zaščito kože. Večina teh pripravkov se meša z vodo in to v razmerju 1/4 razkužila in 3/4 vode. Na tržišču imamo dovolj teh pripravkov pod različnimi imeni: zlatoljodip. 10 SAN.jodogal.
Ing. Jože Puhan
»Sem reden naročnik Vestnika in tudi moja hčerka ima naročen vaš list, tako da imamo dva in je domači tednik res dostopen vsakomur . ..«
IZKUŠNJE KMETOVALCEV |
Jože Haužar pisma ni napisal do konca. Tudi poslati mu ga ni bilo treba v Mursko Soboto. Čisto po naključju se je pri njem oglasil novinar in tako je naš bralec in dopisovalec lahko neposredno povedal vse, kar je sicer nameraval napisati v pismu.
Cesta v Pertočo. kjer je
oze ^au^ar zaposlen kot skladiščnik in prodajalec v zadružni trgovini, je veliko boljša kot pred nekaj leti, saj je zdaj dobro utrjeno makadamsko cestišče, morda pa jo bo že letos prekril asfalt. Ko sem se pozdravil z Jožetom in še z nekaterimi drugimi, sem se nehote ozrl z vzpetine po pobočju hriba. Bil je lep razgled. Ponovno, kot že neštetokrat. sem ugotavljal, kako lepo je Goričko, le ko bi bilo več 'asfaltiranih cest. Pertoča bo kmalu še bolj dostopna in tedaj bo tudi večji promet v trgovini, v vaški gostilni, v frizerskem salonu . ..
»Dobro gospodarimo na tem hribu,« je pripovedoval sogovornik Jože. »Aprila mineva sedem let, odkar sem na Pertočj začel zbirati mleko. Prva, leta so ga kmetice 'dnevno prinesle od 80 do 100 litrov. zdaj pa skoraj že desetkrat toliko. 5. marca je bil rekord: 711 litrov mleka! Seveda je v vaški zbiralnici sodobna hladilna naprava.«
Jože Haužar je, kot je sam dejal, z zanimanjem prebral reportažo z obiska Vestniko-vih novinarjev v Mačkovcih. Nekoliko zlobno je pripomnil. kako je mogoče, da imajo, v tamkajšnji krajevni skupnosti tako razvito telefonijo. »pri nas pa je drugače; krajevna skupnost Pertoča je dobila pri telefonske priključke in vse tri dodelila zasebnikom ..;«
Med obiskom v tem delu Goričkega sem od sogovornikov večkrat slišal, da »Goričanci niso brez penez«. saj imajo močno razvito živinorejo in tudi dosti jih je še v tujini. Na začasnem delu v A vstriji je bil tudi Jože Haužar. Tam pa ni hodil »brez glave«, ampak je pri nekem »zelenjadarju« pridno beležil, kako se gojijo zelje, kumarice. paradižnik, paprika . . .
»Nekega dne sem vzel v roke svinčnik in papir. Ugotovil sem, da je na enem aru zraslo toliko zelja, da površina drugega ara da toliko kilogramov kumaric... in potem te količine pomnožil s cenami povrtnin doma in bil
zelo presenečen. Ugotovil fem namreč, da je dohodek dokaj visok. Kmalu, zatem sem se odločil za vrnitev v domovino. Neumno se mi je zdelo še naprej ustvarjati dobiček tujcu.
namesto, da bi se sam podvizal doma.«
Povrtnine na Goričkem! Zakaj pa ne? Jože Haužar je kmalu po vrnitvi iz tujine začel saditi kalčke želja, kumaric, paradižnika in paprike. Izkušnje z dela v tujini je torej začel izkoriščati. Ne
pravi zaman, da je tehnologija, ki se je je naučil, več vredna kot pa šilingi, ki jih je zaslužil.
»Milijoni v zeljnatih glavah? Ali bo tak naslov sestavka o pogovoru z vami pretiran?« sem povprašal zgovornega sobesednika.
»V to, kakšen naslov boste napisali, se ne. bom spuščal, povem naj le, da vrtnine na gorički zemlji dobro uspevajo. le pravilno in izdatno je treba gnojiti in seveda uporabljati ustrezna zaščitna sredstva. Lani sem pridelal 15 ton zelja, 5 ton kumaric in 5 ton paradižnika in paprike. Ves pridelek sem prodal okoliškim gospodinjstvom in tako precej prihranil pri prevoznih stroških. Med drugim tudi zaradi tega, ker so nekateri sami prišli po povrtnine. V prejšnjih letih pa sem zelenjavo in povrtnine prodajal obratu družbene prehrane in drugim večjim odjemalcem.«
Zeljnate glave prinašajo milijone, sicer hi Jože to proizvodnjo opustil. Dejavnost je torej'donosna, zato sem lahko v garaži opazil tudi stroj za sajenje sadik in druge pripomočke, zvedel pa sem še, da ima namakalne naprave-. Seveda se zaveda, da s sedanjo tehnologijo nekoliko caplja za svojim »konkurentom« v Avstriji, saj tisti v zemljo na njivi ne sadi več posameznih kalčkov, ampak »sadike« v kontejnerjih (kocka iz humusa s kalčkom), vendar si moj sogovornik zaenkrat ne namerava omisliti takega načina proizvodnje; pri hiši je namreč še vedno dovolj delovnih moči, še več: kaže, da se bo kmalu vrnil iz tujine tudi zet in krepko poprijel na tastovem gruntu. Povsem drugače bo verjetno s hčerko; uredila si je frizerski salon dobro dela, strank ji ne manjka, posebej pa se utegne stanje še spremeniti, ko bo na pertoško-večeslavski hrib speljana asfalttirana cesta. Tedaj bo povsem drugače, še boljše, in utegne se zgoditi, da se bodo v kraj vrnili tudi mnogi tisti, ki so ga zapustili.
Tekst in foto: Štefan Sobočan
Z NOVOSADSKE BORZE
V zadnjih dneh so se cene kmetijskih proizvodov na novosadski borzi gibale takole:
ŽITARICE: Pšenica, drugorazredna, letnik 1981 — 9,30 din za kg (zamenjava za umetno sušeno koruzo po 8,50 din za kg in krmilno moko po 5,85 din ža kg); pšenica, prvorazredna, letnik 1981, v vrečah — 15,00 din za kg; koruza, umetno sušena, letnik 1981 — 9,25 do 9,30 din za kg (zamenjava za sojine otrobe, krmilo za brojierie in umetno gnojilo).
ŽIVINSKA KRMA: Sojini otrobi s 44 odstotki beljakovin — 30,00 din za kg (zamenjava za koruzo); pšenična krmilna moka — 5,85 din za kg (zamenjava za pšenico); krmilo za prašiče z 18 odstotki beljakovin — 22,00 din za kg; krmilo za brojlerje do 6 tednov — 16.20 din za kg, do konca pitanja — 15,27 din za kg (zamenjava za koruzo).
ŽIVINA: Prašiči, s farme, teže 90 do 120 kg — 77,00 din za kg; prašiči iz kooperacije, teže 90 do 130 kg — 76,00 din za kg žive teže; pujski za nadaljnje pitanje, teže 20 do 30 kg — 122 do 125,00 din za kg žive teže; pitano govedo iz kooperacije, teže 450 do 550 kg — 91,00 din za kg žive teže.
Še velike rezerve v prireji mesa in mleka
Ob pripravi primernejše krme bi že od sedanjega staleža 84.537 goved lahko letno pridobili 30 milijonov litrov več mleka in 1650 ton mesa. S selekcijo, aktivno obnovo črede in načrtovanim povečanjem črede pa še znatno več.
V ABC Pomurki so pripravili program pospeševanja govedoreje v Pomurju, s katerim so si rejci, kljub težavam, zastavili zadržati načrtovano stopnjo rasti povečane tržne prireje mleka in govejega mesa.
Program so priredili novim gospodarskim razmeram, odkar ie vse manj^uvoženih beljakovinskih sestavin za pripravo živinske krme. Zaradi tega so strokovnjaki Živinorejsko veterinarskega zavoda zu Pomurje zastavili vse sile pri iskanju smotrnejših rešitev v kvalitetnejši, doma pridelani hrani, hkrati pa je treba poiskati rešitev, kako'zagotoviti dovolj beljakovinskih sestavin, s katerimi bi izravnali obrok in pomanjkanje nekaterih sestavin nadomestili, da bi obrok le dal po beljakovinah in škrobni vrednosti enako proizvodnjo. V prehrano govedi bodo kot nadomestilo za koruzo vključili kar največ rezancev sladkorne pese. Slednje bo pocenilo prirejo mesa in mleka, kar ni nepomembno, če upoštevamo, da v Pomurju redijo 84.537 goved od tega 37.738 krav. 4.730 brejih telic; 23.720 govedi je staro nad 6 mesecev_____ 16.843 goved v starosti nad šest mesecev pa je v intenzivnem pitanju. Od 32.504 krav in brejih telic se letno rodi 33.972 telet, od tega Jih 6.189 namenijo obnovi črede, 978 jih prodajo na sejmih plemenske živine — največ v BiH, — 23.409 telet pa gre v pitanje za zakol.
Od 29.720 krav molznic v Pomurju rejci ponudijo tržišču 46,414 milijonov litrov mleka. Največ ga mlekarji odkupijo od kmetov kmetijske zadruge Panon-ka, in sicer 27,345 milijonov litrov, kmetje KZ Lendava ga prodajo 6,290 milijonov, KZ Ljutomer-Krtževci 7,076 milijonov, KZ Radgona 4,523 milijonov in VG Kapela 1,178 milijonov litrov. Povprečno oddajo rejci na kravo 1530 litrov mleka v letu dni. Največ mleka oddajo kooperanti VG Kapela, kjer povprečen odkup doseže 2108 litrov, in KZ Ljutomer-Križevci, kjer na kravo letno odkupijo 2105 litrov, mleka. Povprečno vsebuje liter mleka pomurskih krav 3,82 odstotka tol-šče. Pri pregledu podatkov ne gre zanemariti dejstva, da se je odkup 46,414 milijonov v letu 1980 v naslednjem letu zmanjšal za 2,9 odstotka, saj so mlekarji v Pomurju preteklo leto odkupili le 45.087 milijonov litrov mleka. Sicer pa je v odkup oziroma tržno proizvodnjo mleka zajetih le 66,5 odstotka od 40.199 krav in telic mlekaric v Pomurju. Upoštevajoč odkup mleka tudi od telic, je povprečje odkupljenega mleka na mlekarico nekoliko ugodnejše, saj znese 1647 htrov.
Iz pregleda podatkov je moč sklepati, da je v Pomurju, kljub neugodni strukturi goveje črede, v kateri pride na gospodarstvo nekaj nad 2,5 krave, še veliko neizkoriščenih rezerv, predvsem v tržni proizvodnji mleka ter prireji telet in govejega mesa. Ne gre prezreti, da je v KZ Panonka v odkup mleka vključenih kar 83 odstotkov vseh krav, v KZ Ljutomer-Križevci pa le 58,5 odstotka. Velike rezervo so predvsem v tržni proizvodnji mleka na kravo. Ta je sicer odvi
sna od števila krav vključenih v odkup, vendar so velike razlike med posameznimi organizacijami. Najbolj resen je položaj v KZ Lendava, kjer je v kontrolo proizvodnosti zajetih 65,5 odstotka krav, ob tem pa je tržna proizvodnja le 1221 litrov na kravo. Odkup pa se je v letu 1981. zmanjšal za 7,3 odstotke. Bolje je na območju KZ Ljutomer-Križevci, kjer so ob daleč največji tržni proizvodnji 2105 litrov mleka na kravo v preteklem letu odkup mleka povečali za 2 odstotka.
Če pomursko tržno proizvodnjo primerjamo s tržno proizvodnjo v ostalih predelih Slovenije, vidimo, da je ta v Pomurju za 370 litrov nižja od slovenskega povprečja 1900 litrov na kravo. Če bodo s pripravljenimi tehnološkimi ukrepi in selekcijo živinorejski strokovnjaki v Pomurju uspeli dvigniti proizvodnjo na slovensko povprečje, bi že ob nespremenjenem številu krav lahko v Pomurju letno odkupili 11 milijonov litrov več mleka. Da slednje ni nemogoče, govori podatek, da beležijo pri 8.546 kravah pri kontroli ,,A” v povprečju letno 3.724 litrov mleka. V KZ Ljutomer-Križevci dosega mlečnost celo 4.489 litrov, v KZ Lendava pa 3303 litre na kravi pri kontroli „A”. Omembe vredne rezultate beležijo tudi rejci KZ Panonka, ki imajo krave v kontroli. Tako je 5.833 krav iz „A” kontrole v povprečju dalo 3.652 litra mleka na kravo. Vsi navedeni podatki kažejo, da je tam, kjer je pravi pristop, moč proizvodnjo pomembno povečati.
Sedanji način prehrane pri kravah molznicah in pitani živini, ko glavni del obroka predstavljata koruzna silaža in seno, ima za posledico, da bogat energetski del krme zaradi pomanjkanja beljakovin daje le 5-8 litrov mleka, med tem ko bi po beljakovinah izbalan-sirani obrok lahko dajal v povprečju iz osnovne krme do 12 litrov mleka.
Podobno je tudi s prirejo govejega mesa. Ugodno genetsko sposobnost svetlolisastega goveda izkoriščamo s sorazmerno nizkim odstotkom zaradi neprimernega in nezadostnega krmljenja. Največ težav je v vzreji odstavljenih telet do prirasta na 200 kg. Ravno pri pitanju telet do 200 kg namreč zapravimo največ možnosti za priraščanje žive teže.
Strokovnjaki ZVZ za Pomurje so ob upoštevanju sedanjega sta-v nja oziroma rezerv, ki niso majhne, pripravili študijo za boljšo pripravo krme. Za pripravo primernejše krme bodo v Pomurju morali zagotoviti 11.700 ton oljnih tropin, 3.600 ton mineralnih mešanic in 900 ton TL starterja. Uporaba teh sestavin v krmi bi ob zdajšnjem staležu goveje živine pomenila 30 milijonov litrov več mleka letno in 1.650 ton več govejega mesa. Seveda pa pozornost ne bo veljala le krmi za živino. Pripravljen je tudi dolgoročni načrt dela selekcijske službe, aktivne obnove črede in novih naložb v povečano rejo goveda.
Boris Hegeduš
—L^_APRILA 1982
STRAN 9
| naši kraji in ljudje
V DOLENCIH
kako čez nekaj let?
ČEBELAR ZA ZGLED
Jože Kramberger iz Negove, vdovec, pleskar in zidar, zdaj pa kot invalid že 18. leto zaposlen kot vratar v gornjeradgonskem
Kljub oddaljenosti in delu slabe (makadamske) ceste seje pot v Dolence na Goričkem splačala, kajti v bleležnico smo lahko zapisali tako nekatere novosti kot zanimivosti iz tega kraja.
KAJ JE TOREJ NOVEGA PRI NJIH?
Ne da bi pomislili o kakšni veliki spremembi, kotse le-te dogajajo drugod, kajti najprej imamo v mislih nov transformator, ki so ga pred kratkim postavili in uredili tudi del novega električnega omrežja, vendar pa je za Dolenčane tudi ta pridobitev precej pomembna. Veljala jih je blizu 190 tisoč dinarjev. kolikor je znašal njihov delež v denarju. Toliko lastnih sredstev niti niso imeli, temveč so si morali sposoditi od Šalovec. To bo seveda treba čimprej vrniti. Transformator pa je bil seveda nujno potreben.
Te dni pa se v Dolencih sicer največ pogovarjajo o pripravah na referendum za novi samoprispevek, da bi tudi v tem primeru z lastnim deležem ‘pospešili modernizacijo (asfaltiranje) cestne povezave do Šalovec v dol-
»•
Sneg in zmrzal sta tudi v gozdovih na Goričkem naredila veliko škodo. Vince Ivanič iz Dolenec dela iz mladih borovcev in polomljenih vej kole za sadovnjake, ki jih odkupujejo v Gornjih Petrovcih. (Foto: J. G.)
Večkrat ‘slišimo jamranje ljudi, češ že toliko sem star, ničesar prijetnega nisem doživel, kmalu bom moral v penzijo... Zdi se, da je tako negodovanje pretirano, saj marsikdo šele na jesen življenja v popolnosti občuti srečo.
»To je res,« pravi Alojz Vogrinec iz Rogašovec. »Dokler sem bil v delovnem razmerju, sem bil ves nemiren, delovno zagnan, boril sem se za čimvečji osebni dohodek ... Šele sedaj, ko sem v penziji, vidim, kako je življenje pravzaprav lepo, le če je človek zdrav.«
Alojz Vogrinec je bil ptt delavec; sprva monter telefonskega omrežja, pozneje pa mojster. Več kot 26 let je bil zaposlen pri podjetju Te-grad Ljubljana in tako obšel vse jugoslovanske republike, delal pa je tudi v tujini, nazadnje v Nemčiji. Tam je doživel in preživel tudi delovno nesrečo. Ali po naključju ali namenoma (mnenja so deljena) je nekdo vključil električni tok visoke napetosti in Alojz s sodelavcem se je znašel v ognju. Več tednov je bil v nezavesti, saj ga je močna iskra hudo poškodovala po glavi. Potem, ko je za silo ozdravel, ga je invalidska komisija spoznala nesposobnega za naporno delo in se je upokojil.
»Po mnogih letih odsotnosti, sem si. želel nazaj v Rogašovce. Želel sem si mirno preživeti jesen življenja. Želja se mi je uresničila 1977. leta, ko sem se z ženo vrnil iz Ljubljane med svoje Goričance.«
Alojz Vogrinec iz Rogašovec se je po upokojitvi umiril in se lotil razvedrilnega konjička — izrezovanja raznih predmetov iz vezane plošče. Foto: Š. Sobočan
oprijel izrezovanja raznih predmetov iz tanke vezane plošče. Zdaj, po petih letih, se je v stanovanju nabralo že mnogo tega, kar daje občutek zadovoljstva. Popeljal meje na hodnik, v predsobo, spalnico, kuhinjo... Povsod izrezljani predmeti!
»Dovolite, da jih nekaj posebej omenim! Izdelal sem mlin na veter, veliko stropno svetilko, stenske luči, Eifflov stolp, studenec, stiskalnico za grozdje, kozmetično omarico, ohišje za
žini okrog 4.5 kilometra. Na zboru občanov, ki so ga imeli pred kratkim, je večina^pri-sotnih podprla to akcijo, čeravno bodo morali dodatno seči v lasten čep. Tako naj bi kmetovalci prispevali 7 odstotkov od katastrskega dohodka. žaposleni po 1 odstotek od osebnih prejemkov, posebej pa še lastniki avtomobilov in traktorjev letno 500 dinarjev, zaposleni v tujini pa tisoč dinarjev letno. Razen za soudeležbo pri asfaltiranju ceste do Šalovec nujno potrebujejo sredstva tudi za nekatere druge krajevne potrebe, predvsem za vzdrževanje vaških poti. In kdaj se jim bo uresničila ena največjih želja? Seveda si to želijo čimprej, vendar se zavedajo, da je včasih treba tudi nekoliko potrpeti. Tako pričakujejo, da bodo drugo leto prišli tjakaj na delo brigadirji, z modernizacijo pa naj bi končali leta 1984.
ŽIVLJENJA
Alojz je sklenil, da časa ne bo zapravljal, ampak se bo lotil nečesa, kar ga bo prijetno zaposlilio in bo tudi koristno za domačijo. Uredil si je priročno delavnico in se

Takšna je šola v Dolencih, ki jo obiskujejo učenci do 4. razreda (2 kombinirana razreda). Les za novo poslopje so domačini že pripravili, drugo leto pa pričakujejo, da se bo začela novogradnja. (Foto: J. G.)
Pa še na eno veliko akcijo se pripravljajo v Dolencih. To je na gradnjo podružnične osnovne šole, ki jo ob-iskujejo^ otroci iz Budinec, Malih Šalovec in Dolenec. Sedanja šolska zgradba že dolgo več ne zasluži imena šola — glede na stanje in zunanji videz namreč. Menda so del zgradbe, kjer sedaj sicer učiteljsko stanovanje, postavili že leta 1809, drugi del pa dogradili 1856. leta.
TO JE PRAVA ZANIMIVOST
Če ti podatki seveda držijo. Kakor koli že, nekaj je treba čimprej ukreniti. Domačini so že lani pripravili ves les za novo ostrešje in še za kaj drugega, pripravljeni so tudi pomagati s prostovoljnim delom. Toda, pokazalo seje, da se stare šole ne splača obnavljati, temveč zgraditi novo poslopje. Pričakujejo. da se bodo dela začela prihodnje leto.
Kljub videzu pa je šola gibalo kulturnega življenja na vasi, saj ne mine nobena
stensko uro... Z izrezljanimi liki pa sem okrasil tudi kolo kmečkega voza. Iz tr-tovine sem naredil manjšo stropno svetilko in tako naprej.«
Na vprašanje, od kod dobiva tanko vezano ploščo, mi je odvrnil, da iz Ljubljane. Očitno ima Alojz še vedno »veze« s svojimi dolgoletnimi sodelavci. Prijetno delo ga osrečuje in ga odvrača od črnih mislih. Povsem naravno je namreč, da človek, ki doživi tako hudo delovno nesrečo, tu in tam nehote pomisli na težke čase, na trenutke, ko je šlo za življenje. Alojz je seveda srečen, da se ni zgodilo še kaj hujšega.
Hiše, kjer je Alojz Vogrinec doma, ni težko najti, posebej ne v poletnih mesecih, saj je vsa v cvetju. Za cvetlice skrbi zlasti žena. Le-ta komaj čaka, ko se bo vreme končno ustalilo in bo ves dan sijalo sonce. Tedaj bo prinesla na plan veliko cvetličnih lončkov in zabojčkov. In ko bodo rože cvetele, bo spet vsakdo, ki se bo peljal mimo Vogrinčeve domačije, vsaj za trenutek pogledal na veliko razkošje barv. Pravi raj!
Jesen življenja je lahko lepa. Odvisno je predvsem od človeka, njegovih stremljenj in hotenj. Treba je poskrbeti za mirno preživljanje starosti. Jesen življenja pa utegne biti tudi hudo naporna reč. Seveda v primeru, če se človek na stara leta še bolj peha za denarjem kot sicer. Nekateri se pač ne morejo umiriti.
Š. SOBOČAN
1 proslava ali prireditev, na kateri ne bi sodelovali učenci. Prostor za 'tovrstno dejavnost (dvorano) imajo v vaško-gasilskem domu.
PRI PRVI HIŠI
Nima sicer hišne številke 1. toda če pridete v Dolence iz šalovske smeri, je najprej Ivaničeva domačija. Gospodarja Vinceta smo srečali na dvorišču, kjer je imel opravek z lesom.
»Veste, to smo pripeljali iz gozda, kjer sta nam sneg in zmrzal naredila veliko škodo. Tudi precej mladih okrog 10-letnih borovje bilo polomljenih. Zdaj iz njih pa iz primernih vej delam kole, ki jih odkupujejo v Gornji Petrovcih, da jih bodo uporabili za sadovnjake. Za en kol plačajo 27 dinarjev. Ali potemtakem ne bi bilo škoda pokuriti tega lesa?«
Najbržje že tako. Le da bi vsi imeli takšen odnos do. našega gozdnega bogastva!
JOŽE GRAJ
V letošnjem letu je v murskosoboški obfini predviden dokaj obsežen program urbanistične dejavnosti, ki jo je opredelil Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota. O njem so razpravljali tudi člani izvršnega sveta skupščine občine, saj je v programu del za leto 1982 vsebovanih precej nalog, ki se v celoti financirajo iz sredstev občinskega proračuna. V prvi vrsti'gre za urbanistične načrte, predvsem za mesto Murska Sobota z okolico, o Čemer so že potekale široke javne razprave. Zdaj jih čaka priprava razširjenega in poglobljenega predloga omenjenega dokumenta, v katerem bo razen tekstnega dela tudi pravilnik za izvajanje teh nalog in grafične priloge v večjih merilih, kar bi naj opravili do letošnjega junija. Sem pa sodi tudi tiskana izdaja sprejetega urbanističnega načrta v ustreznem formatu s povzetki besedil, podatki in raznimi prikazi načrtovanih urbanističnih posegov. Zavzemajo pa se tudi za nekatere spremljajoče študije o urbanističnem načrtu, pri čemer omenjajo zlasti poseben elaborat o varovanju naravne in kulturne dediščine.
Nadalje gre za urbanistične rede, s pomočjo katerih bi naj določili meje zazidave naselij, kjer imajo že pripravljene osnutke dokumentov. Upoštevati pa velja tudi začasne načine urejanja naselij do sprejma zazidalnih načrtov, kar je opredeljeno že v srednjeročnem planu razvoja murskosoboške občine. To so zlasti naselja: Puconci, Tišina-Tro-povci, Dokležovje, Gančani, Lipovci, Petanjci in Vanča vas-Rankovci. Predloge teh dokumentov bi naj pripravili v aprilu. Omeniti velja tudi zazidalne načrte za naselja, kijih ne urejajo po urbanističnem načrtu, kot so naselja Bakovci, Dokležovje, Tišina-Tropovci. Z urbanističnim načrtom, kar je opredeljeno tudi v srednjeročnem planu, pa bi naj v letošnjem letu poskrbeli za zazidalne načrte za Moravske toplice, za območje Rakičan-sever in za območje Murske Sobote med Noršinsko ulico, potokom Ledava, vzhodno obvoznico, Lendavsko ulico in Iva Lola Ribarja ulico v industrijski coni. V vseh primerih se predvideva tudi ustrezen delež cestno-komunalne skupnosti.
Kot je tudi na seji murskosoboškega izvišnega sveta prevladalo mnenje, bi ponekod, zlasti na območju Goričkega, kjer ni pričakovati nadaljnjih poselitev manjših krajev, opustili zazidalne načrte in namesto njih pripravili druge urbanistične dokumente. To velja tudi za predvideno izgradnjo počitniških hišic v odročnih predelih murskosoboške občine. Zanimivo pa je, da se v letošnjem programu dela na področju urbanistične dejavnosti v murskosoboški občini predvideva tudi ureditveni načrt za odlagalKče odpadkov in druge komunalne objekte. Osnutek tega dokumenta bi naj pripravili do oktobra letos, predlog kompleta pa do februarja prihodnjega leta.
Prav tako jih čaka še vrstva drugih nalog, ki jih bo treba v letošnjem letu vsaj začeti. To so predvsem novelacija zazidalnega načrta Lendavska-sever zaradi spremenjenega programa zazidave, novelacija zazidalnega načrta Moravci—Podov spričo potrebne gradnje stanovanjskih blokov, kakor tudi sprememba zazidalnega načrta Beltinci-zahod, kjer je prišlo do prisvojenih zemljišč in podobnega. Seveda pa je treba računati še na morebitne druge, za zdaj še nepredvidene urbanistične dokumente.
Urbanističnih načrtov ne primanjkuje
vode, jih je slišati kot mlazni neštetih čebel.
40 LET V ČEBELARSTVU
Štiri desetletja se Jože druži s svojimi brenčajočimi prijateljicami. Od takrat. ko seje še kot pobič- navdušil za čebelarstvo pri kmetu, pri katerem je dolga leta živel. In prav rad se še špbminja začetkov, ko je imel še svoj čebelji zarod, v
Jože Kramberger: Vsak panj rabi posebno skrb.
koših in.doma napravljenih škatlah. Štirideset let ga je iz leta v leto večal., posodabljal in se sčasoma za vselej zapisal čebelarstvu.
Danes premore mogočno čebeljo družino, ki jo goji v kar 120 AŽ panjih.
»Veliko se je v tem času spremenilo.« pravi, ko nas vodi od panja do panja in -razkazuje sadove svojega dela. »Tako pri ljudeh in njihovem odnosu do čebelarstva. kot tudi v sami tehniki proizvajanja medu. Nekdaj smo imeli .stare panje, ki jim pravimo »dunajčani«, danes si čebelarstva brez sodobnih panjev ni več moč zamisliti. Vse izdelujem sam.«
Milan Jerše
SODELOVANJE Z MEDE-XOM
Vse. kar pridela in tega m malo (letno do 1000 kilogramov različnih vrst medu, od cvetnega, gozdnega, akacijevega ... 350 kilogramov
ocetnega prahu) pa Jože Kramberger, največji tržni
proizvajalec v videmsko-ne govski čebelarski družini, k1 šteje 30 članov, proda ljub' Ijanskemu Medexu, s katerih1 že vrsto let uspešno sodeluje-
»V gornjeradgonski zvez1 edini pogodbeno proizvajat11 za to ljubljansko podjetje p°' leg medu še cvetni prah. P°' sebej še proizvodnja slednjeg11 zahteva veliko pazljivosti in skrajno higieno, saj vse pre' gledajo v posebnih laborat°' rijih. S sodelovanjem sem ij redno zadovoljen, lahko pa1,1 pridelal še več.če bi bila boljša paša.«
In že smo-pri temi, ki sve bolj pesti čebelarje tudi na tem koncu Slovenije. Umetna gnojila in uporaba razni11 škropiv še kako škodujejo C’C' belarstvu. Pravih cvetlic zra' ste vse manj in čebelarji se morajo vse pogosteje seliti na pašna področja.
»Ko cvete kostanj, jih selit11 na Pohorje ali pa na Kozjak.*1 pravi Jože in pokaže na dva za to posebej preurejena tovot' njaka. »Samo za letos šelheV ni zanesljiva, saj opažafl precej primerov gnilobe in variosse in ne vem, če bon*1 smel peljati svoj zarod nJ neukužena območja.«
ČEBELE SO KOT LJUDJE
Čebelarji pravijo, daje bHa letošnja zima ugodna za belarstv.o. zato pričakuje^ precejšen pridelek. Klju । temu pa. kot pravijo izkušeP, čebelarji in Jože je prav got0< vo eden izmed njih, je najve odvisno od delovne vnem čebel samih.
» Če bele so ko t Ij udj e. En delovne in prinesejo 111 ' mislim na panj, do 30-kiU gramov medu letno, druge P I mnogo manj. Sam imam 1 I kih. na srečo, malo.«
Tako pa je tudi s čebela1^' Kdor ima voljo do. dela. usP^ Jože Krambergerje priče V tremi panji. Danes, kojih-M zares veliko, ne pozablja nj na vzgojo mladega rh'a Mladim čebelarjem v Neg*1 — trenutno jih je 25 — P naša znanje in svoje bog11 izkušnje na čebelarske^ krožku. Mu bo uspelo ’’’tj mladimi obuditi Prf^ | zmanjšano zanimanje za uc s čebelami? Sodeč po zag11. nosti in svojih uspehih-. ; odgovor ponuja sam. In ne*  njegovih panjev je že v osk1 | mladih čebelarjev.
Vlado
STRAN 10
VESTNIK, 22. APRILA
dopisniki so zabeležili
VELIKA POLANA
Kdaj kiosk?
Krajevna skupnost Polana je v zadnjih letih leP° napredovala, ubadajo pa se na videz z majhno jadevo. Gre za kiosk. Ob tem omenjajo Turnišče ® Lendavo, kamor morajo češče po časopise in wjge revije. Nekaj lahko zaenkrat kupijo v samopostrežni trgovini, vendar želijo, da bi časopise in revije lahko kupili v kiosku. Ne bi bilo napak, če bi delovna organizacija Tobak iz Ljub-'Jane poskrbela za to.	J. Žerdin
Hotiza
Ljubitelji planin
Med maloštevilnimi planinskimi društvi v naši pokrajini deluje zelo uspešno Planinsko društvo Hotiza, ki je tudi edino v lendavski občini. O svojem delovanju, načrtih in težavah nam je povedal
nekaj besed predsednik društva Tjašek Horvat. . »Planinško društvo Hotiza je precej mlado, saj l® bilo ustanovljeno leta 1978, danes pa ima že 123 lanov. Vanj je včlanjenih veliko mladih iz domače asi. okoliških in drugih krajev v občini. Posebno ^nintanje za delovanje društva pa je v Lendavi in urnišču. Kljub temu, da so najbližje planinske očke v Sloveniji od nas precej oddaljene, se vsako ®to večkrat podamo v gore. Radi obiskujemo vrho-ev Kamniških Alpah, Karavankah, pa tudi v Julij-Ce se radi podamo. Tako se vsako leto udeležujemo spominskega pohoda na Stol. Ker pa nas je večina ono zaposlenih, pridejo v poštev le nekajdnevni čb v‘gore, seveda ob koncu tedna in ob praznikih. ansko leto smo iz naših vrst izšolali tudi dva mla-a'nska vodnika.
$a bi planince in ostale kar se da najbolje Dra^^'S .težavam> 'n lepotami gora, smo letos pri-Ven\ 1 tud’ dve predavanji. Predavala sta znana slo-ska alpinista Stane Belak.in Viki Grošelj.
ludi program za letošnjo sezono je kar pester. Kk°.bomo julija šli za 7 dni v Kamniške Alpe, prav in m p ° z delovnima organizacijama Varstroj ta v Julijske Alpe, pripravili bomo tudi več Predavanj s področja planinstva.”
Tms ? Predsednik planinskega društva Hotiza jašek Horvat.	S. Zver
^HADlšfg v SLOVENSKIH GORICAH
Trim hoja in tek  ob baklah Parti ^rad’^u v Slovenskih goricah bo društvo nizir'Z?n’ so §a ustanovili letos, 25. aprila orga-akcjj^°'r'm hojo v naravo. To bo prva tovrstna in tud' ^^r* bodo lahko sodelovali vsi krajani dnin. 1 ,8’ iz lenarške občine. Trimska steza je Čez dva kilometra-
bodon'miV pa bo tud‘ nočn*tek °b baklah, ki ga se ga Pnpravd' °b prazniku dela, saj računajo, da ° udeležilo precej atletov. J. Lorber
izprašanih gasilcev. Letos se bodo lotili ureditve vodnih razmer v vasi, pripravili pa bodo tudi predavanje za vaščane o požarnovarnostni kulturi in očistili zapuščene vodnjake.
Gasilci v Črenšovcih so na občnem zboru poudarili. da so prvi v lendavski občini v osnovni šoli ustanovili desetino Mladi gasilec. V letošnjem letu jih čaka vrsta nalog. Kupili bodo nove paradne uniforme, že zdaj pa se dogovarjajo o 60-letnici društva, ki bo prihodnje leto. Društvo bo, skupaj z ostalimi v krajevni skupnosti Črenšovci. uredilo spominski park, v katerem bodo zasadili 88 dreves v spomin na tovariša Tita.	J. Žerdin
VELIKA POLANA
Spodbuden začetek
Med številnimi nalogami, ki si jih je za letošnje leto zadal svet KS Polana, so nekatere že začeli uspešno uresničevati. Tako so na območju KS postavili precej znakov za‘obvestila in prometnih znakov. Tudi v Mali Polani so pričeli z delom in, kot kaže, bodo v kratkem vaščani preskrbljeni z vodo.
V Brezovici so se najprej lotili vaških poti in te so bile v dveh dneh vse navožene. Med pomembnejšimi nalogami so v ospredju še gradnja pošte v Veliki Polani, razširitev telefonskega omrežja in ureditev avtobusne postaje.	g Zver
GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH
Spodbude za nove krvodajalce
Krajevna organizacija Rdečega križa v Gradišču v Slovenskih goricah ima za sabo precej uspelih akcij, zlasti velja omeniti, da so dosegli izredno množičnost pri krvodajalcih. Ni jih malo, ki se skoraj vedno prijavijo za odvzem krvi. Tokrat naj omenimo le dva, ki sta dobila posebna priznanja — Terezijo Kušenik, ki je darovala kri 35 krat in Jožeta Milavca, ki ima za sabo že 50 odvzemov.
Ob uspešnih krvodajalskih akcijah pa organizacija ni pozabila na druge naloge, od obdaritve starejših občanov, obiskov na domu, do organiziranja priložnostnih proslav.	, »
MALA POLANA
Naredili so precej
Gasilci iz Male Polane so bili zadovoljni, ko so na letnem občnem zboru slišali pohvalo za vključevanje mladih. Na nje ne bodo pozabili tudi v prihodnjem obdobju. Lani so izkopali šest vodnjakov, letos pa bodo še dva.
Med nalogami imajo nakup motorne brizgalne in novih uniform za ženske, dokončali bodo tečaj za izprašane gasilce, ki ga obiskuje 30 članov društva, popravili staro ročno brizgalno in razširili orodišče.	j. Žerdin
Delo že, kaj pa ideje?
razvojne programe pri razpletanju klopčiča gospodarskih težav, je vredna, da jo tudi v Pomurju dodobra pretuhtamo. Še posebej zdaj, ko vnovič obširno tehtamo in preverjamo, kako smo gospodarili in poslovali v preteklem letu. Mimogrede — v pomurskem gospodarstvu je lani 14 tozdov imelo nad 292 milijonov dinarjev izgube, kar je za 16 odstotkov več kot predlani. Vsekakor — čeprav bi se ga dalo večplastno komentirati — zaskrbljujoč podatek. Morda ni slabo, da se ob tezi Franceta Popita in siceršnjih razijiišljanjih o smelejšem in prodornejšem uveljavljanju raziskovalnih in znanstvenih dosežkov v praksi spomnimo oktobra 1979. Takrat so namreč vsi trije medobčinski sveti — ZK, SZDL in
zbornica, pomurski zdravstveni center, SIS za PTT dejavnost, Ljubljanska banka — Temeljna pomurska banka, območna vodna skupnost Mura, Kreditna banka Maribor in Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota — op. pis.) se bodo stabilizacijsko obnašali s tem, da se bodo z večjo produktivnostjo na vseh ravneh, z večiim do-
mogoče načrtovati brez strokovnih študij in programov, tako na področju gospodarstva kot tudi družbenih dejavnosti. Po taki poti so šle tudi vse razvite regije v Sloveniji. Še posebej je aktualno delovanje razvojnega centra na tako imenovanih interdisciplinarnih področjih, ki jih sedaj nihče sistematično ne obravnava. Materialno osnovo za delovanje razvojnega centra bo možno zagotavljati na principu svobodne menjave dela, kjer morajo priti do I polnega izraza interesi iz-
»Znanje terja več preciznosti v obnašanju, samokontrole, samodiscioiine ... Znanost in gospodarstvo bosta prišla skupaj le preko vpeljevanja razvojnih centrov po branžah gospodarstva in tako, da bo organizacijska politika postala del poslovne politike. Doslej smo z znanjem slabo gospodarili, nismo skratka pokazali poslovnosti. V tem obdobju nismo imeli prave raziskovalne politike in če se bo to ponovilo, nas utegne privesti v katastrofo. Ni znanost dejavnost posebnega družbenega pomena, marveč so rezultati znanosti posebnega družbenega pomena.« (Izpredavanja Emila Pintarja, člana republiškega komiteja za planiranje SR Slovenije, 18. marca letos v Murski Soboti)
Aktivnost na vseh r področjih
nekaj vodn । ornJ' Bistrici bodo letos izkopali garažo in uredili gasilski dom, skladišče, meravajo Upi .1 reševalni čoln. Organizirati na-desetino gasilk' teCaJ 'n ustanoviti pionirsko P°udarimo°8|aik' 8as*'skega društva Turnišče naj v°dnjakov •a. । d? vzdrževali dvanajst gasilskih VarMv;i kunT e ad pbrambni načrt požarnega silski tečni vi!lrece' opreme in organizirali ga-nJak, še leto« bližini Planike bodo izkopali vod-Tudi aaiPa .1 radi dobili novo gasilsko vozilo.
v°dnjaka nr^' ‘.z..Brezovice bodo izkopali dva n°Ve gasiktJrCd' 1 dve gasilski veselici, kupili strokovno v7OParadne un*f°rme in poskrbeli za ravajo tudi večtH^-kd'h 8asilc^v- Kupiti name-^hvaliti ačnih cevi.
delovali so nd Ja §asdce v Dobrovniku. So-udeležilj so T§rad9i' novega kulturnega doma. Pa bodo ured;rmi.jene8a godnega požara, letos turnem domu ' vodnjake in svoje prostore v kul-
V Strehovcih imajo v svojih vrstah 20
SREDNJA BISTRICA
Aktivni tudi v prihodnje
Na občnem zboru gasilskega društva v Srednji Bistrici so poudarili, da so se udeležili vodno reševalne vaje enot civilne zaščite na reki Muri pri Veržeju, v tednu požarne varnosti so izvedli nočno vajo, v lanskem letu pa so zgradili tudi osem vodnjakov za gašenje. Težišče dela v letošnjem letu bo nadaljnje razvijanje in krepitev odnosov znotraj gasilskega društva. Organizirali bodo nekaj tečajev, sodelovali v tednu požarne varnosti in izdelali obrambni načrt društva za izredne razmere.	J. Ž.
hodkom in njegovim združevanjem, s krepitvijo dohodkovnega povezovanja, s povečanjem izvoza, z manjšo porabo na vseh ravneh in pa z združevanjem sredstev za skupne programe čimbolj konkretno vključevali v skupna prizadevanja občin Pomurja.«
V zadnjih dveh letih so se gospodarske razmere doma in na tujem toliko spremenile, bolje rečeno zaostrile, da terjajo korenite posege v celotni gospodarski organizem, torej tudi v Pomurju. In če je temu tako, potlej bi verjetno bila razvrstitev nalog zdaj precej drugačna. A to je že tema zase. Nam gre to pot bolj za že uvodoma začrtan razvojni vidik. Če mu pristavimo spoznanje, daje v regiji kaj malo organizacij združenega dela, ki bi imele razvojne službe — pretežno gre za večje kolektive — kaj šele, da bi imeli enotno razvojno službo, potem moramo znova seči po izhodiščih.
»V regiji je potrebno ustanoviti razvojni center, saj kvalitetnega družbenoekonomskega razvoja regije ni
vajalcev in uporabnikov.«
Ce že razvojnega centra ne, pa morajo organizacije združenega dela bolj sistematično razvijati razvojno-raziskovalno in inventivno dejavnost, predvsem pa odpravljati »uravnilovko« pri nagrajevanju, kar duši delo in razvoj kreativnih kadrov. V ta namen bodo morale sprejeti ustrezne samoupravne sporazume in druge splošne akte, ki bodo celotno problematiko urejali organizacijsko, kadrovsko in materialno.
Do kam smo pri vsem tem v resnici prišli? Na to vprašanje bomo ali bi vsaj morali kmalu dobiti odgovor. V 24. členu omenjenega dogovora je namreč jasno zapisano, da njegovo izvajanje spremlja poseben odbor, ki pripravi vsaj enkrat letno poročilo o uresničevanju v minulem letu, hkrati pa tudi naloge in aktivnosti za izvajanje tega dogovora v tekočem letu. Ko bo do tega prišlo, bi se — kot že rečeno — kazalo nekoliko bolj poglobiti v izhodišča, sam dogovor in lastne plane.
Branko ŽUNEC
	se že pripravljajo na proslavo 80-
iCe gasi'skega društva, ki bo junija. Pred 1	m so "bnovili in zaščitili leseni stolp, ki ga
Libijo za sušenje cevi.	F. K.
22. APRILA 1982


MARKOVCI
Gasilsko vozilo
Gasilci iz Markovec so se odločili, da bodo še letos kupili gasilsko vozilo TAM 2000. Ker sami nimajo toliko denarja, so pred kratkim začeli z zbiranjem prispevkov v 13 vaseh. Akcija še traja. Predvidevajo, da bodo na ta način zbrali okrog sto tisoč dinarjev, nekaj denarja bodo dobili iz občinskih virov, ostalo pa bodo markovski gasilci prispevali sami, ob pomoči KS.
Tako orodno vozilo je za hribovito območje za hitro ukrepanje ob požarih potrebno, zato so zbiranju sredstev namenili v letošnjem letu vso skrb. Letos bodo v stari orodjarni uredili tudi garažo.
Tudi v minulem letu so bili markovski gasilci prizadevni, saj so. poleg številnih drugih akcij, .uredili tudi orodjarno in gasilsko-vaški dom. Prav tako pa želijo v gasilske vrste pritegniti še več mladih.
Drago Jakič
LENDAVA
Ocenili so delo
Na občnem zboru so se zbrali tudi gasilci v Lendavi in se po pregledu dela dogovorili o nalogah, ki jih čakajo v letošnjem letu.
Čeprav je bilo gasilsko društvo ustanovljeno leta 1873, je eno najstarejših v Sloveniji. Tako bodo prihodnje leto proslavili 110-letnico.
V zadnjih letih v društvu ugotavljajo, da se mladi vse premalo zanimajo za gasilstvo. V letošnjem letu bodo zato posvetili posebno pozornost izobraževanju. Ponosni so na novo kombinirano gasilsko vozilo, letos pa se bodo lotili še popravila gasilskega doma. J. Ž.
Razumno
Zaostreni pogoji gospodarjenja zahtevajo tudi krčenje določenih investicijskih vlaganj v objekte, kjer mora prevladati zlasti rezumno ravnanje s finančnimi sredstvi.Tega dejstva se že močno zavedajo v marsikateri organizaciji združenega dela v Pomurju, ko načrtujejo razvojne programe v prihodnje. Kaže, da vse bolj stopa v osrepdje objektivnost planiranja, kar omogoča tudi komisiji za oceno investicij v Pomurju, ki deluje v okviru medobčinske gospodarske zbornice, lažje presojanje in dajanje soglasij k posameznim zahtevkom združenega dela.
Tako je prižgana zelena luč za dve novi investiciji delovne organizacije Radenska iz Ra-denec, in sicer za izgradnjo vodohrama na Radenskem vrhu, kjer je investitor TOZD Mineralna voda, in prizidka k Zdraviliškemu domu — sredstva zagotavlja TOZD Naravno zdravilišče. V prvem primeru gre za objekt širšega pomena, saj bo omogočal boljšo oskrbo prbivalstva s pitno vodo ne le v Raencih, ampak tudi v bližnji Kapeli in Janževem vrhu, kakortudi vse bolj razvijajočega se industrijskega predela gornjeradgonske občine. Posebej, če vemo, da bo zmogljivost omenjenega vodohrama znašala okrog tisoč kubičniih metrov vode. Približno enako (18 milijonov dinarjev) pa bi naj veljal tudi prizidek, kjer bodo uredili prostore za specialistično ambulanto (zdravljenje zobnih n ustnih bolezni). V obeh primerih so tudi zagotovljena lastna finančna sredstva.
Podobno bi lahko ugotovili za predvideno industrijsko čistilno napravo v TOZD Us-njarna Ljutomer, ki jo vsekakor z zadovoljstvom sprejemajo tudi vsi resnični zagovorniki čistega in zdravega
vlaganje v objekte
naravnega OKOlja. Znano je namreč, da je ljutomerska usnjarna med največjimi onesnaževalci potoka Ščanice in v ostalih podtalnih vod. Vrednost naložbe ocenjujejo približno na 32,7 milijona dinarjev, kar je gotovo dokajšnja obremenitev za Konusov tozd v Ljutomeru, vendar pa je očitna ogromna korist tega objekta, ki jo je nemogoče označiti zgolj v številkah.
Morda je še najbolj sporna odločitev glede investicijske prekoračitve pri nadomestni gradnji skladiščnih prostorov in garaž, ki jo načrtuje Elektro Maribor TOZD Elektrogradnje in montaža Ljutomer. Dodatna dela bodo namreč kar za 6,3 milijona dinarjev presegla vrednost prvotno načrtovane gradnje objekta. Spričo dejstva, da so v celoti zagotovili
dodatna finančna sredstva v lastni delovni organizciji, je komisija naposled izrekla pozitivno mnenje.
Čeprav je pomurska komisija za oceno investicij v Pomurju sicer dala soglasje k vsem navedenim naložbam, pa se vendarle vsiljuje misel, da bo v prihodnje treba znatno bolj zaostriti odgovornost za vsakršno posamezno investicijo, saj se enkrat napačno vloženi denar nikoli ne vrača. To bi morali imeti pred očmi vsi bodoči investitorji, da ne bi pozneje prihajalo do morebitnih očitkov na račun soglasij, ki jih mora še kako pretehtati komisija za oceno investicij v Pomurju pri medobčinski gospodarski zbornici. Slejko-praj ne stoji pred njo nič kaj lahko delo!
Milan Jerše
KMETIJSKA INŠPEKCIJA LANI V OBČINI GORNJA RADGONA	—	e
Opravila pomembno delo Čeprav je v upravi za inšpekcijske službe pomurskih občin na gornjeradgonski enoti določen za inšpekcijski nadzor v občini le en inšpektorje ta v letu 1981 opravil obilico dela, uspešno pa ie pri svojem delu sodeloval z ostalimi organi za kmetijstvo in kmetijskimi organizacijami v občini ter zadružno pospeševalno slubo in občinsko kmetijsko zemljiško skupnostjo.
To dokazuje kar 534 opravljenih kontrolnih pregledov, kjer je kmetijska inšpekcija v občini izločila čez 4200 kilogramov raznih nedovolj kakovostnih semen, umetnih gnojil, krmil in zaščitnih sredstev, 15 izdanih odločb ... z republiškim kmetijskim inšpektorjem pregledala pozeble vinograde, se vključila v nadzor spravila sladkorne pese, stanja privezanih telet pn kmetijskih organizacijah in zasebnih rejcih, kontrolirala proizvodnost krav in še bi lahko naštevali. Skratka, opravila je veliko delo, pomembno za kmetijstvo v občini Gornja Radgona. Pri tem velja še posebej izpostaviti sodelovanje inšpekcije pri najvažnejših opravilih in vključevanje v akcijo za obdelavo vseh razpoložljivih kmetijskih površin. Tako so lani skupno s kmetijsko zemljiško skupnostjo pregledali devet kmetij, ki so zaradi ostarelosti ali bolezni ostale delno ali v celoti neobdelane.
Podobne naloge so si zadali tudi za letos. Da jih bodo realizirali, ne gre dvomiti, saj se še kako zavedajo svojega deleža v uresničevanju začrtanih ciljev kmetijstva v občini.
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
KOLIKO JE F SANJAH RESNICE?
Sanje že tisočletja vznemirjajo človeka. Razlaga sijih na različne načine, največkrat pa je v njih videl skrivnostne namige o bodoči h dogodki h. v sanjah so mu bogovi sporočali svoje želje, v njih je človek našel mistični svet duha, odrešenega telesnih spon. Šele novejši čas je prinesel ustreznejšo razlago sanj, čeprav vse skrivnostno iz sanj le ni izginilo. Med najbolj zanimivimi odkritji je gotovo Ka-satkinova teorija, ki govori o tem. da sanje napovedujejo bolezni.
Že sloviti starorimski zdravnik Galen je opisal primer nekega bolnika, kije v sanjah videl, kako mu je noga oka-menela. nekaj dni po sanjah pa mu je noga zares odrevenela in ostala paralizirana do konca življenja. Sovjetski ne-vropatolog iz Leningrada Vasilij Kasatkin je ugotovil, da mnogi ljudje sanjajo nemirne in vznemirljive sanje, preden se zares pojavijo znaki kakšne bolezni. Kasatkin navaja primer nekega gradbenega inženirja, kateremu seje pogosto sanjalo, da se rušijo stavbe, kamenje pa mu pada na prsi. Natančnejše zdravstvene raziskave so odkrile, da mož boleha na srcu, kar prej zdravnikom ne inženirju niti na kraj pameti ni padlo. Neki ženski, katere primer prav tako navaja Kasatkin, se je pogosto sanjalo, da leži na mokri zemlji, da pada v jamo in da jo zemlja stiska. Zdravniki so ugotovili, da ženska boleha za tuberkolozo.
Na osnovi teh dveh in še preko 22.000drugih primerov je Kasatkin izdelal teorijo, ki daje prav tisočletni modrosti, ki pravi, da so sanje in človek zelo tesno povezani. Celih
štirideset let je proučeval sanje otrok, odraščajočih in odraslih najrazličnejših poklicev. nato pa zapise primerjal z zdravstvenimi ugotovitvami. Izkazalo se je, da je iz sanj in podob iz sanj mogoče razbrati simptome različnih bolezni. Še najbolj presenetljivo je. da sanje nakažejo nastajanje bolezni dneve, tedne in mesece prej preden se pokažejo očitni znaki bolezni.
Gripa, angina, bronhitis, vnetje slepega črevesa in gastritis se v sanjah najavijo dan ali dva prej, preden zares izbruhnejo. Griža in pegavi tifus se najavljata teden dni vnaprej, medtem ko visoki krvni pritisk in shizofrenija najavljata svoj nastanek celo mesece vnaprej. Kot zatrjuje sovjetski raziskovalec, je čas od bolezen napovedujočih sanj in do nastanka bolezni pri ljudeh različen, saj je odvisen
od značaja, temperamenta in živčnega sistema posameznika.
Kasatkin je svojo teorijo natančneje razložil v knjigi »Monografija sanj«. Delo je naletelo med znanstveniki na različen odmev: nekateri so knjigo ocenili kot izjemno zanimivo, drugi pa sojo vzeli kot sporno.
Kako je mogoče, da se v sanjah pojavijo napovedi bolezni. ko ni še nikakršnih razpoznavnih znakov? Kaj sploh so sanje?
Sergej Vavilov razlaga zadevo takole: V dolgotrajnem razvoju človeka, ki za razliko od drugih živih bitij dobiva 60 — 80 odstotkov vseh informacij o zunanjem svetu preko vida, se je središče za vid v skorji velikih možganov najbolj razvilo in je mnogo bolj občutljivo kot ostala funkcionalna središča (središča za

otip. okus, bolečino, vonj, sluh itd.). Vidno središče reagira na tako slabotne svetlobne dražljaje, ki jih je skoraj nemogoče celo izmeriti. Ko človek spi. središče za vid praviloma ne sprejema svetlobnih dražljajev iz zunanjega sveta, zaradi svoje izjemne občutljivosti pa sprejema dražljaje, ki prihajajo iz notranjih organov telesa v možgane. Tako zazna tudi tiste dražljaje, ki so za druga funkcionalna središča prešibki in ne morejo sprožiti občutkov bolečine, sluha, otipa ipd. Ko se v človeku začenja kakšna bolezen, se iz obolelega' organa širijo dražljaji v korteks, vendar pa so v začetni fazi tako šibki, da jih nobeno drugo središče ne zazna. Vidno središče jih sprejema in spremeni v sanje. Tako se v sanjah zares lahko odrazijo stanja notranjih organov.
Tudi raziskave, ki so jih opravli britanski znanstveniki. potrjujejo možnost, da ima Kasatkiriova teorija praktično vrednost. Z elektroencefalo-gramom so merili možganska valovanja v treh poglavitnih stanjih človekove zavesti: v budnosti, spanju in spanju s sanjami. Izkazalo se je. da je za vsa tri stanja električna aktivnost možganov različna, vendar pa v prvih dveh stanjih možgani reagirajo na zunanje dražljaje, medtem ko pri sanjanju vpliv zunanjosti skoraj povsem odpade. Najbolj globok sen je torej tisti, v katerem sanjamo. Organizem je skoraj popolnoma negiben, blokada do zunanjega sveta pa najmočnejša. Torej je zares možno. da med sanjami vidno središče sprejema zelo slabotne dražljaje rz organov in jih pretvarja v sanje. ,
Zakonitosti, ki sojih odkrili sovjetski znanstveniki, dobivajo podporo tudi v raziskavah drugih znanstvenikov, ‘zato Kasatkin ni osameljen s svojo teorijo o pomembnosti sanj za zgodnje odkrivanje bolezni. Psihiatri sicer že dolgo časa vedo, da so moraste sanje povezane s shizofrenimi osebnostmi in daje z analizo sanj mogoče ugotoviti nagnjenost posameznika k težkim duševnim boleznim, vendar te metode niso posplošili na odkrivanje tudi drugih bolezni.
Vse torej kaže, da prihajajo časi, ko bomo skrbno vodili dnevnike sanj in jih v določenih časovnih obdobjih dajali v računalniško analizo, nakar bomo zvedeli, pred katero boleznijo naj se varujemo. Morda bo tako, morda pa tudi ne. Sanje namreč še vedno niso dovolj raziskane.
Nikoli prepozno 	.....m,............
Mati angleškega vojvode Bedforda se je naučila pilotirati, ki ji je bilo 67 let (1934). Kmalu po izpitu je sama poletela iz Londona do Capetowna v Južni Afriki. Ko ji je bilo 72 let je poletela iz Londona v New York, toda nekje nad Atlantikom je izginila.
Američanka Marian Hart je položila pilotski izpit, ko je bila stara 54 let. Nekajkrat je z letalom sama preletela Atlantik, zadnjič, ko ji je bilo 84 let.
Londonski upokojenec T. Horan je lani tožil Britansko zvezo letalcev Z zmaji, ker somu bili odbili vlogo, da bi obiskoval tečaj za letenje z zmajem.
Horanu je bilo takrat 89 let. Nekdanja moskovska primabalerina Aleksandra Baldin — Kozlov je stara 91 let in še danes kaže mladim balerinam kako je treba zaplesati najbolj komplicirane fi-, gore.
Kalifornijec Bill Kane je postal leta 1979 »kavboj leta«. Billu je bilo takrat 80 let. Kane si je priboril prvo mesto s tem, ker je od vseh nastopajočih najhitreje z lasoW vlovil, skočil s konja in zvezal 15 telet.
stare koprive najbolj pečejo
CE SPREGOVORE KARIKATURE . . .
Karikatura pomenipo Verbinčevem Slovarju tujk — (umetniško) risbo, kjer so značilnosti kake osebe, predmeta ali dogodka pretirano upodobljene tako, da
zbujajo smeh. Gre jo skratka jemati kot smešno pretirano, zasmehljivo risbo ali upodobitev.
Nekaj risbic — z brado kajpada — vam jih. kar takole, za spremembo pač, ponujamo v pokušino. Saj morda vam bodo šle v slast,
morda bodo koga poščege-tale ali morebiti na kaj (ne) prijetnega spomnile, morda ... Pa saj je vseeno! Namignilo se mi je namreč, da se človek prej ali slej tudi najboljšega preobje, zatorej naj branje zamenjajo sličice. Karikaturne seve!
— Ob takihle dinarskih »barantanjih« nam še dandanes postane nekam sitno pri srcu (beri v žepu).
za razvedrilo
3UTRI «£ BOM D€MOV£TRAT|V. MO SCZGAI.«
— Čemu, saj je zdrav ko bik! •
—- Kaj ne vidiš, da je brez srca: pet ur nas že muči s tem referatom!...
— Kaj pravite, kolikim takim in podobnim bi bilo že —No, no, tako hudo pa spet ni!
treba presaditi srce?	-brž-
SINKO, SINKO
—. Spet si se-pretepal. Še en zob si izgubil.
— Nisem ga izgubil. V žepu ga imam.	-
VEČJE SKRBI	z
Policaj ustavi voznika tovornjaka:
— Kje pa imate zadnje luči?
— To ni tako pbmemb-no, bolj zaskrbljen sem zato, ker ne vem, kje je prikolica ...
KOGAR JE KAČA PIČILA ...
— Natakar, imate še vedno
tisto sortno vino, ki ste mi .ga priporočili predvčeraj?
~ — Še vedno.
— Potem pa mi raje prinesite kozarec piva.
DVA MESECA PO POROKI
»V začetku je govoril o meni, potem o nama, zdaj govori o sebi, in kar je
najhujše — najraje gov°rl sam s seboj.«
ZAUPNO MED KOLEG1'
CAMA
, — Prej si ga spodila, zdaj Pa zatrjuješ, da ga pogosto P° grešaš. To ne gre skupaj! I
— Pogrešam ga predvse ' takrat, ko bi se rada nad n® kom znesla.
A 19^
VESTNIK, 22. APRILA^
STRAN 12
, Neki Spanky Spankler se je Xaviera Pereire. takrat najstarej- letalskega topa. To se je zgodilo v specializiral za vratolomne skoke Sega prebivalca naše Zemlje. Pe- zahodnonemškem mestu Emden, j iz helikopterja na tovornjak. Ska- reire je bil takrat star T67 let.	®
če z višine 30 metrov, tovornjak	xxx
pa ohtfem vozi s hitrostjo 80 km
na uro.	' V ležečem položaju porabi člo- -
.. .	vek na minuto tri litre zraka, če
, o'	f L. r t ‘ znamen!!!h stoji 16 litrov, če hodi 24 in če be-
xxx	kaj bujskih klobukov ne naredijo okoli _..	J
v ZDA temveč na Japonskem in "	M
Island in Liechtenstein sta edini na Formozi.	|
državi na svetu, ki imata več uči- «	•	xxx
teljev in profesorjev kot vojakov OfUQI© m oficirjev.	Otroci indijanskega plemena, s
OfohfO.ll	ki živijo v Boliviji (okoli 40 tisoč
jih je), imajo že ob rojstvu tako xxx	xxx	zakrnele glasilke, da ne morejo
'nikoli spregovoriti. Odlično se y
Leta 1958 je uprava kolumbij- Tatovi so iz zapečatenega želez- ’ pripadniki tega plemena sporazm | ske pošle izdala znamko z. likom niškega vagona ukradli cev proti- mevajo s kretnjami . . .
za vsakogar nekaj
Značilnost današnjih sodobnih stanovanj so velika okna. Povsem orugače pa je bilo v preteklosti, ko s® v. z.We vgrajevali manjše okenske okvirje. Kakor je razvidno s slike, so bila tudi tedanja okna lepa, prav ’ko pa tudi notranja oprema.
V moderni arhitekturi je svetloba skoraj zakon. Ta odlika je podedovana že kar od starih Atencev: ..Sonce mora prodreti v vsako 'vališče za nekaj ur na dan, celo, • aipr je slabo vreme.” Kot da nam Je bil ta izrek napisan na prapor, er danes okno vse bolj ukinja med zunanjim svetom in "topnostjo doma. Velik napredek eklarske industrije v zadnjih esetletjih je namreč spodbudil gradnjo celih zidov iz stekla. Z u  Tr.n'h fasad so menda za vselej doK' 1 s’mb°'' estetike minulih ob-oh i  dostoianstvena okna . z okanim zgornjim delom, skriv-dratk8 °^na’ razdeljena na kva-i romantična okna z okraski tina a’.k' se odpirajo in kot giljo-
Zapirajo v ravnini stene, pa še mnoga druga.
»O avtomobiliste PREVERITE TERMOSTAT ri«»i?lOr se mora hladiti, ko a njegovo tempera-
™fo regulira termostat. Vsak I?, or ima delovno tempe-aturo pri kateri deluje opti-hiai -’ Prlmotorjih z vodnim
bilisti, ki so vzeli iz motorja oziroma^če je odstranjen, so
termostat v prepričanju, da prej opisane posledice nese bo potlej motor bolje izbežne. Še hujše posledice hladil. Pretirano hlajenje našega nepravilnega ravna-motorja, posebno v hladnih nja čutijo oni, ki dihajo zrak v i.|~:"w:'-timoi:orjinzvoamm letnih obdobjih, povzroča bližini, kjer delujejo taki av-h aarrem se temperatura čezmerno porabo goriva tomobili, ker motor, ki nima 8n "'toe tekočine giblje med zaradi nizke temperature termostata, v veliki meri 85 stopinj Celzija, ozi- olja in povečanih notranjih do 358>15 sto- mehaničnih odporov. Poleg toni , v'"a (nova oznaka tega se slabo pripravlja de-zračni )’ Pri m°torjih z fovna zmes, nepopolno iz-vna » hlajenjem je delo- goreva, bencin se deloma tomperatura nekoliko kondenzira po stenah se-J; •	salnih cevi in cilindra.
So ravnali prav avtomo-	Če je termostat pokvarjen,
kdo ve
te?a Cu^’ vi
. ste avtor dvorai,?drske9a dela, PrS Pa,e bila »kora oSl2e na Premierk všeč ocitno del° ni
stvZ 2 k?kšpem občin-režise? Okusih govorite, •JdelnSK ce pa ie bila stav®Čba na treh Pred' ne motako slaba> da oceml0^?10 O2lrati ocene peščice ...
se na
si 2a po1
 Pijačah'° Spet kakana
IN
litra
nova
zbežal'T°ienavadnovino- le nataka prej’ kot Pr'de dKar obračunat. /
D^EKIN VNUK imate?edek’ koliko let vprašanieti
leta E od9°voriti. Tista a’ kl so bila, so za
Okna so okras, toda še bolj potreba, ker varujejo notranjost stavbe pred mrazom, vročino, pred dežjem 'in snegom, vetrom in hrupom. Okna prepuščajo svetlobo in omogočajo prezračevanje. Okna so okras fasade. S svojimi oblikami, velikostjo in razporedom so značilnost arhitekture stavbe. Razsvetljavi prostorov posvečamo vedno več pozornosti. Torej bi okna morala ,, rasti”.
Na drugi strani narekuje energetska kriza varčevanja s toplotno energijo. Torej bi se okna morala manjšati. Prava velikost oken pa je vendarle odvisna od namena prostora in jo tudi danes določamo po starih pravilih, narejenih po izkušnjah. Tako bi morala minimalna ploščina svetlega dela okna znašati 1/8 tal pritličnih prostorov; 1/9 tal prostorov v prvem nadstropju itd.
Okno mora poleg svetlobe puščati v sobo tudi zadosti zraka, pri tem pa dajati sobi vse tiste lastnosti, ki jih daje zid: zaščito pred podnebnimi vplivi, pred vročino in mrazom, pred premočno svetlobo in žgočim soncem, zaščito pred pogledi. To pravzaprav ni enostavno.
mano, za »zadnjeročni« plan pa nimam niti koncepta.
IDEJE
— Tovariš učitelj, kakp ste lahko dali mojemu sinu tako slabo oceno, ko pa ima vendar vedno toliko novih idej?
— Res je, -da ima vedno vrsto novih idej, posebno pravopisnih. To sem neštetokrat razbral iz njegovih nalog.
ODKRITO
— Kot znani igralec imate tudi kakšne hobije?
— Imam, moj hobi so ženske in lov.
— In kaj lovite?
— Ženske!
v zidu
Cim bolje so okna izdelana in iz čim boljšega materiala so, tem bliže so tej zahtevi.
TOPLOTNA PREPUSTNOST OKEN
V primerjavi z zidom, ki naj ga nadomesti, okno nima ugodnih toplotnih lastnosti, kljub dejstvu, da je toplotna prevodnost stekla boljša od prevodnosti opečnega zidu. Zveni protislovno, vendar docela logično, če upoštevamo, da delamo neenakopravne primerjave med okenskim steklom, katerega debelina je 3—4 milimetre, in opečnim zidom z debelino 39 centimetrov, se pravi 9,5 krat večjo. Boljšo izolacijo dosežemo z boljšo zatesnitvijo med okenskim okvirom in krili ter s tesnim prileganjem krila na krilo. Toplotno prevodnost zmanjša tudi namestitev dvojnih oken, ki imajo boljše izolacijske lastnosti. Tudi zrak med kriloma, ki je odličen izolator,. zmanjšuje toplotno prevodnost, pod pogojem, da je suh in da „miruje”. Najugodnejša debelina zračne plasti med šipama je po izračunih 5 centimetrov.
Oglejmo si zdaj razliko med toplotno prevodnostjo enojnih oken, oken ,,krilo na krilo” in dvojnih oken. Po nemškem standardu je za: 1. enojno okno koeficient toplotne prevodnosti k = 6 kal./kv. m h; 2. okno ,,krilo jia krilo” je koeficient k = 3 kal./kv. m h; 3 dvojno okno ima koeficient toplotne prevodnosti k = 2,8 kal./kv. m h. To pomeni, da je dvojno okno boljši toplotni izolator od okna ,,krilo na krilo”, ker sta konstrukcija in zatesnjenost boljši, vmesna plast zraka pa debelejša^ Prednosti okna ,,krilo na krilo” so le v manjši porabi materiala in več različnih možnosti odpiranja okna.
ZVOČNA PREPUSTNOST OKEN
Hrup v velikih mestih precej poveča ta problem. Izboljšavo izolacije lahko dosežemo z dvojnimi šipami, širšo plastjo zraka med šipama in obdelavo stikov med šipami in krili z materialom, ki duši zvok.
onesnažuje človekovo okolje, saj je pri nepopolnem izgorevanju v izpušnih plinih večja količina škodljivih sestavin, ki bi sicer zgorela, če bi bilo izgorevanje v motorju dobro.
za razvedrilo
OPOZORILO
— Mama, daj juho na mizo, očka se vrača!
— Po kateri strani uli-ce?
— Po obeh!
POZNO SPOZNANJE
— Kako srečen bi bil, če bi se poročil s tisto Kitajko, ki sem jo spoznal na morju ...
— Si zdaj v zakonu nesrečen?
— Nisem, le tašča bi bila na Kitajskem.
PREKO GLAVE
— Marinček, bi rad imel mlajšega sina?
— Bi in ne bLRaje ne. Komaj vzdržim ob tebi in mami.
za ljubitelje kapljice
.	-Z/
Vinom prave kozarce
Posode, ki so jih uporabljali pred steklenim kozarcem, na primer: lončene kupe, bokale, čaše iz porcelana ali kositra, so omogočile, da je človek vino pogoltnil, ne pa v celoti okusil.
Vino pride do izraza šele v pravem kozarcu. Šele steklo, ki so ga začeli izdelovati konec 17. in v začetku 18. stoletja, je omogočilo zaznati najbolj plemenite sestavine vina. Kozarec namreč omogoči približati vino našim čutilom,.očesu, nosu in ustom. Oblika kozarca, velikost in kakovost stekla zelo vplivajo na naše občutke, ki jih doživljamo ob pokušnji vina. Razlikovati moramo kozarce, ki so oblikovani za strokovne pokušnje in kozarce, iz katerih pijemo vsak dan ob jedi. Navadno, ceneno namizno vino brez porekla lahko pijemo iz kateregakoli kozarca. Nasprotno pa kakovostnih, vrhunskih in sploh redkih ter starih vin ne moremo piti iz kateregakoli kozarca. Za taka vina mora biti kozarec primerne oblike, prozoren, brez okraskov, brez graviranja; kozarec naj ima tanke stene, ki za naše oči zginejo pred barvo vina. Težki kozarci, preveč okrašeni in načičkani, drznih oblik imajo svoje mesto v vitrini in ne na mizi! Veliko kakovostnih vin pokvarimo z neustreznimi kozarci; mnogo neokusnih kozarcev dela medvedjo uslugo kakovostnim vinom.
Včasih so rekli, da pijemo vino določenega porekla ustrezne kakovosti iz določene oblike kozarca. Zato lahko izberemo obliko kozarca, ki ustreza večini vin, npr.:
— jajčasta, nekoliko potegnjena oblika čaše, ki se na koncu polagoma zoži ali
opremljamo stanovanje
JEDILNA POLICA
Problematični prostori zahtevaj’o več naše iznajdljivosti, zato pa so mnogo bolj originalni in prijetni, kot so neoporečni, veliki in šablonsko urejeni ambienti.
Kuhinja je spet izredno majhna, in ker se vanjo odpirajo še vrata, se naše upanje o namestitvi običajnega jedilnega kotička dokončno podre. In prav tu je začetek prijetnega presenečenja!
Jedilno mizo je nadomestila jedilna polica. Konzolno je obešena na zid, tako da ostajajo tla prazna in kuhinja prostornejša. Polica pa ne ostaja samo pri svojem osnovnem namenu. S stensko oblogo, kljukami, končno polico in tremi predali je odlična dopolnitev delovne kuhinje.
Tople in živahne barve ter naravni materiali nas spet niso razočarali.
— oblika tulipana, ki je na dnu odebeljena in zožena proti vrhu.
Na naši sliki vam prikazujemo tri kozarce. Prvi kozarec: vonj je slaboten, ker je kozarec previsok in preširok na vrhu. Nos je predaleč od vina. Drugi kozarec: ta kozarec je nižji, vonj je bolj zaznaven, ker je nos bliže vinu, vendar je odprtina preširoka in nosnice vdihavajo tudi zunanji zrak. Tretji kozarec: ta kozarec omogoča največje zaznavanje vonja, ker nos dobesedno zapira odprtino kozarca in je omogočeno zaznavanje vseh odtenkov vinske arome.
Ker zadeva pokušnjo, moramo vedeti, da v kozarec vlijemo vina samo za dobro tretjino prostornine. V polnem kozarcu je tudi nemogoče oceniti kakovost vina.
Kozarce moramo vedno pravilno umiti. Vina, ki smo ga pili iz kozarca, ki diši po pralnem prašku, ne moremo pravilno pokusiti in ovrednotiti. Kozarcev ne smemo shranjevati v omari, ki ima svoj vonj. Kozarci tudi ne smejo biti poveznjeni na odprtino čaše, ker se sicer v njih lahko zadržuje tuj vonj. Da bi se izognili vplivu tujih vonjev, kozarec pred pokušnjo vina oplaknemo z vodo iz pipe in ovinimo z nekaj kapljami vina, preden vino vlijemo za pokušnjo.
In kako poteka pokušnja? O tej veščini vam, dragi bralci, v tem zapisu ne bomo svetovali, saj smo to storili v eni izmed prejšnjih številk.
Sestavil Marko Napast	Dobičkarstvo	Učenec	Moštvo, posadka	Narodnoosvobodilna vojska	Vzdevek, naziv	Velika ponjava za tovore	Dedovanje lastnosti davnih prednikov
Ena najvažnejših poljščin							
Popularna športna igra z žogo							
Pevka in igralka Katarina							
Tovarna avtomobilov v Priboju				Karadič	Anton Vratuša Član akademije		
Glavna reka v Burmi							
Tona		Pasma lovskega psa	Povelje Dan v rimskem koledarju				
Grški polotok						Španija Recenzija, kritika	
Urejenost				Stalno bivališče Temni del dneva			
Zrnat sneg							Tovarna kamionov v Mariboru
Titan			Malta Avtomobilska oznak Sabca	i .			
Spretnost, izurjenost							
 Talisova losvežujo-| ča pijača				Znana Prešernova pesem			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: kaskada, opornik, veranda, Ines, ec, Nil, Uri, on, spoj, sito, Ta, T, Ili, rasisti, ugankar, Ga, Aare, Ava, Lon, rak, Oka.
APRILA 1982
STRAN 13
KO SONCE ZAIDE
Sonce počasi za hrib zahaja, vse bolj hladno postaja.
Škrlatno rdeča barva obdaja sonce, tanki žarki segajo na vse konce.
Kot v slovo pošlje zadnji žarek mi, ujamem ga, a spet se izgubi.
Ta žareča krogla poslavja se, tema s svojimi kremplji objame me.
Na nebu zvezde prižigajo se, posebno velika ena je, se moj pogled v njo upre, ona v oči pošlje mi solze.
Spominja me na lepe čase, katere ohranila sem le zase, ob njej se vedno spomnim nanje, zato po licu teko solze.
Velika zvezda mežika v noč, ko da imela bi posebno moč, pogleda ne morem odtrgati od nje, ona polna neke lepote je.
A nenadoma zvezda ugasne, meni tudi dih zastane.
Žalostna povesim oči, le kaj bom gledala, ko zvezde več ni.
Gabrijela Vučak, 5. a OŠ Cankova
Ranjeno srce
Bližal se je 8. marec-dan žena. Že precej časa sem imel v mislih kavni servis, ki sem ga videl v trgovini. Imel sem prihranjen denar in ga kupil. Doma sem ga pospravil, da ga bom naslednji dan podaril mami.
Bil sem dobre volje in sem mami povsod pomagal. Moje pomoči je^ bila zelo vesela. Popoldne je odšla k sosedi na klepet. Medtem sem na vrtu natrgal zvončke, da jih postavim v mamino najljubšo vazo. Vazo sem najprej splahnil, saj je bila malo prašna. A prav takrat mi je zdrsnila iz rok. Vaza se je razbila na koščke. Postalo me je strah, kaj bo rekla mama, ko bo zvedela za razbito vazo. Hitro sem jo pometel ter odnesel na smetišče. Zvončke sem dal v drugo vazo. Kmalu se je vrnila mama. Nisem ji takoj povedal. Vse do večera sem imel v mislih to nesrečno vazo. Mama je opazila mojo zamišljenost in me vprašala, če je kaj narobe. Nasmejal sem se in rekel, da imam neki problem, a ji ne morem povedati. Mama je odšla delat v hlev, Jaz pa sem nanosil drva v kuhinjo. A ves čas sem imel v mislih razbito vazo. Nisem vzdržal in zvečer sem mami vse povedal. Začudeno me je pogledala in šla v sobo pogledat, če res ni vaze. Vrnila se je in v njenih očeh sem opazil solze. Rekla mi ni nič.
Drugi dan sem ji podaril darilo in ji čestital za osmi marec. Žal mojega darila ni bila vesela. Še spregovorila ni.
Bilo mi je težko, saj je že večkrat rekla, da bi rada imela nov kavni servis. Še precej časa je mislila na razbito vazo in večkrat mi jo je omenila.
Vsako leto, ko je osmi marec, se spomni na ta dogodek.	DARKO Ouček, 7. b
OŠ Puconci
OBRAMBNI DAN
Prejšnji teden smo se učenci naše šole žc zelo zgodaj zbirali pred šolo, čeprav je bila sobota. Napovedan je bil obrambni dan.
Učenci 4. in 5. razredov smo se pred začetkom pohoda okrepčali z malico, potem pa so nas že poklicali na start. Dobili smo navodila, ki pa jih še nismo smeli pogledati, dokler nam niso vpisali čas odhoda. Ko smo dobili dovoljenje, smo krenili na pot. Petošolci so malo godrnjali, ker bi rajši hodili sami, toda določeno je bilo, da bomo hodili skupaj, zato so se le morali vdati.
V navodilih ie pisalo, da je treba poiskati prvo kontrolno postajo. Preden smo po glavni cesti zavili na levo, smo tam opazili tovariša Fošnerja, ki je člane AMD Križevci.
,,Joj, treba je paziti, da ne naredimo kakšnega prometnega prekrška! Tovariš je najbrž tu zato, da opazuje naše obnašanje na cesti.” Skrbno smo prečkali cesto na prehodu za pešce in hiteli proti lovskemu domu, kjer je bila kontrolna postaja KP — 1. Sprejela nas je tovarišica Korenova. Videli smo, da so na tej postaji učenci višjih razredov morali odgovarjati na vprašanja o civilni zaščiti. Nam ni bilo treba odgovarjati, zato smo kmalu krenili naprej v zdravstveni dom, kot je bilo napisano v navodilih. Tam je bila KP —2. Kar prestrašili smo se, ko smo v čakalnici zagledali močno obvezanega ranjenca. Tovarišica Jureševa, ki je bila tam z medicinsko sestro Ksenijo, se nam je smejala in rekla, naj si to le dobro ogledamo, da bomo vedeli, ko bomo čez leto ali dve morali tudi sami dajati prvo pomoč na obrambnem dnevu. ,
Že se nam je mudilo naprej. Dohiteli sta nas dve skupini osmošolcev, ki se jim je še bolj mudilo, saj je vsaka minuta pomenila dobljene ali izgubljene točke. Naša naloga pa je bila predvsem hoditi in opazovati, kako so večji tekmovali. Videli smo, da so jim na kontrolnih postajah ocenili opravljene naloge.
Prišli smo do pokopališča. Ravnali smo se seveda točno po navodilih in se znašli pri tovarišici Miklovi, ki je bila na KP — 3. Določali smo razdalje, ki jih je pokazala tovarišica, prepoznavali pa smo tudi nekatere topografske znake. Tovarišica nas je celo pohvalila, da jih že dosti poznamo. Malo se je še z nami pošalila in že nas je pot vodila med zelenečimi polji in travniki. Toda korak je postajal počasnejši, nog se je polastila rahla utrujenost. Sijalo je toplo aprilsko sonce, kot bi nas hotelo spodbujati, naj nikar ne omagamo, saj tudi partizani niso, pa najsi je bilo v sneeu ali soncu.
Že od daleč smo občudovali samotno starodavno lipo sredi polja. Tod so najbrž pred mnogimi leti hodili pravi kurirji in partizanski borci, že smo se znašli v gozdiču, kjer je bila KP — 4. Tu so se tekmovalne ekipe merile v streljanju z zračno' puško. Navdušeno smo izbrali pet prostovoljcev, ki so tudi poskusili zadeti v tarčo. Tovariš Štrakl je rekel, da bo treba še precej vaje, tovarišice pa so nas spodbujale, da je treba naprej, saj moramo pot prehoditi v eni uri in pol.
Kmalu so nas sprejele prve hiše v Bunčanih. Čiste in urejene so se bleščale v aprilskem soncu. Prijazni
vaščani so nas opazovali in nas spodbudno nagovarjali. Nam pa je bilo že pošteno vroče in vse bolj smo bili utrujeni.
Ko smo pustili za sabo vas Bunčani, smo prečkali jez, ki je včasih varoval pred podivjanimi vodami reke Mure. Zavili smo v gozdiček in videli, (la smo na cilju. Zadnja KP — 5! Pot smo prehodili v eni uri in petnajstih minutah. Tovariš Žalik nas je pohvalil in nas povabil, naj si ogledamo, kako skupina osmošolcev razstavlja puško. Za mnoge je to tako zanimivo, da obkrožijo tekmovalce in ne gredo proč. Utrujeni posedemo na podrta debla, skupina pa se zbere okrog tovariša Weixla in poskušajo se v metanju ,,bomb” v cilju. Za bombe so služili seveda veliki kamni, toda tekmovalci ne mislijo tako.
Tedaj pridrvi gasilski kombi. Desetina naših gasilcev je v hipu pripravljena! Njihov vodja, tovariš Slavinec, zažge suho travo in dračje v opuščeni gramoznici. Spretni mladi gasilci vedo, kaj morajo storiti, da se požar ne bo razširil.
Gasijo z vedri, vejami, zemljo in peskom, za vsak primer pa je pripravljena tudi motorna brizgalna. Hitro jo vključijo in že brizga voda iz cevi, o ognju pa kmalu ni več sledu.
Nato tovariš Slavinec spregovori zbranim o gašenju gozdnih požarov in požarov na suhih travnikih.
Pripelje se tovariš Stric Mirko, rezervni vojaški starešina, ki nam pripoveduje o vojaških poklicih in o pomenu splošne ljudske obrambe. Potem se znova odpravimo v vas Bunčane. Zberemo se na dvorišču Jureševe domačije. Spoznamo sorodnike padlega partizana Jureša Cirila. Predsednik KS Križevci in član Zveze borcev Lojze Jureš živi in doživeto pripoveduje o Cirilu, ki je bil ranjen v bitki pri Žalikovih, fašisti pa so ga ujeli in ga po strahotnem mučenju obesili na trgu v Ljutomeru, v svarilo vsem, ki so drznili upirati. Vemo, da tudi ta zverinski dogodek ni ustavil naših ljudi v njihovem poštenem boju za svobodo. Tiho in zbrano poslušamo pripovedovanje. V mislih se preselimo v črne dni naše zgodovine, ponosni na vse, ki so pripomogli, da danes živimo v toplih in urejenih domovih. Tudi partizan Ciril bi se veselil svoje domačije, ko bi jo videl sedaj, v svobodni domovini.
Okrepčamo se s požirki hladne vode in po najkrajši poti čez polja krenemo nazaj v Križevce, utrujeni, a bogatejši za mnoga nova spoznanja.
Učenci 4. in 5. razreda OŠ Branko Bemot Aljaž Križevci pri Ljutomeru
JABLANA
Jablana raste v sadovnjaku.
Ima bele cvetove kot snežnike.
Pomladni vetrič jih nosi po zraku.
Listki so nežni.
Tudi mi imamo jablano. Ima veliko krošnjo.
Bojan CVETKO, 1. a OŠ Velika Polana
Čeprav Helenine tete modistke s Starega trga nisem videla, sem si vendar predstavljala, da mora biti med njo in teto Jožo velika razlika. Teta modistka je najbrž negovana, živahna in zabavna, kar teta Joža ni bila. Ne lepo negovana, ne živahna in ne zabavna. Oblečena je bila v ponošeno domačo haljo. Njene prsi so bile upadle in njen kašelj je takoj ponujal pravo sliko njenega zdravja. I/ obraz je bila bleda. Velike oči, nekoč najbrž lepe, so se gibale v votlinah nad Učnimi kostmi, ki so ji zaradi pomanjkanja in bolezni izstopile. V teti Joži ni bilo sence živahnosti, s katero je bila obdarjena njena nečakinja Helena. V prvem hipu je presodila, da me je Helena pripeljala nosečo. Ne samo, da je nov Človek v stanovanju, ampak ji je bilo jasno, da sem ilegalka, ker je Helenin položaj poznala. S tem ji je povzročila dodaten strah, ki. ga je teta Joža imela pred Italijani vse življenje.
Ne smem biti do tete Jože krivična, saj me je kljub vsemu sprejela. Pozneje mi je o svojem življenju večkrat pripovedovala. Ko ji je bilo trinajst let, jim je v Gorici med prvo svetovno vojno bomba raznesla hišo. Postavila sta jo z velikim odpovedovanjem oče in mati. Po prvi svetovni vojni je njena družina pribežala pred italijanskimi fašisti v Jugoslavijo. Tu je oče služboval v različnih krajih, nazadnje v Mariboru, kjer se je teta Joža poročila. Mož je zbolel za tuberkulozo in od njega se je nalezla še teta Joža. Ob začetku druge svetovne vojne so morali bežati pred Nemci iz Maribora v Ljubljano. Spet so ostali brez vsega. Tu v Ljubljani živi v tem dvosobnem stanovanju, zasilno opremljenem, z dvema hčerkama, od katerih je starejša Marja pred maturo, mlajša Berta pa v šestem razredu gimnazije. Mož ji je umrl pred nekaj meseci.
Tri stvari so tlačile teto Jožo: bolezen, pomanjkanje in strah pred Italijani. Do mojega prihoda sta hčerki uporabljali eno sobo, teta Joža pa drugo. Ko sem prišla jaz, sta se hčerki umaknili v mamimo sobo, kjer so imele kavč in dve žimnici na tleh. V sobi, kiso jo prepustili meni, je bila na tleh žimnica in na vratih obešalnik. Več pohištva soba ni premogla. Seveda zimske zaloge drv in premoga ni bilo. Vhod v stanovanje je bil s. hodnika nad stopniščem, iz kuhinje pa v obe sobi. Stranišče in voda sta bila na hodniku.
Ne prej in kdaj po vojni nisem mogla dojeti ne samo Helenine iznajdljivosti, ampak tudi globoke, človeške naklonjenosti do mene. Imela je svoje delo in bi me lahko vsaj zdaj na P redo viče-vi prepustila, da bi se v tem okolju kako znašla in si začela sama utirati pot do poroda. Ne.
Helena je svoji ubogi, toliko trpeči teti Joži pripravila še eno neprijetno presenečenje v zvezi z menoj. Drugega dne je namreč pripeljala Katjo in teto Jožo prepričala, da bo tudi ta samo nekaj dni stanovala v isti sobi z menoj. Samo nekaj dni, kakor je to obljubila za me ob mojem prihodu. Katja je bila Marjina
in Benina prijateljica, zato jo je poznala, a njena nejevolja zato ni bila nič manjša. Med Heleno in teto Jožo je izbruhnil po primorsko ognjevit spor, češ, da jo bo Helena s svojim ravnanjem spravila v grob. Ko sem poslušala ta spor, sem videla, kako resnično odveč sem na svetu. Opazila pa sem, da Katji, novemu dekletu, ki jo je Helena namenila meni v pomoč in oporo, spor ni še! do živega, ker jo je Helena na tak sprejem pripravila.
S Katjo sta prinesli teti Joži precej hrane. Za tiste čase velikanski zaklad. Dali sta ji riž, makarone, nekaj moke in kot zadnji adut je Helena potegnila iz svoje torbe zavitek cigaret in nekaj prave kave. Ce je kaj pri teti Joži zaleglo in njeno jezo pogasilo, so bile cigarete in kava. Res da je s hčerkama po moževi smrti živela v pomanjkanju, a cigarete in kava so jo bolj kot vse drugo osvojile in premagale. Spor se je pogladil in teta Joža seje vdala. Helena je Katjo oskrbela z likalnikom na oglje. Tega seveda nisva uporabljali samo za likanje, ampak nam je vsem mnogo-krat služil tudi za kuhanje.
Predovičeva ulica je bila predmestna ulica in delavske hiše ob njej so bile podobne sajastim blokom v kakem rudarskem naselju. Mimo njih je vodila iz Ljubljane dvotirna proga na Štajersko in dim iz lokomotiv je dal svoj sajasti pečat. V blokih se je posebno na začetku vojne naselilo precej italijanskih oficirjev s svojimi slugi, z Italijani pa dosti lahkih deklet. Ob progi za hišami so bili nasejani bunkerji, v njih pa noč in dan vojaki. Tu je bilo mogoče varnejše kot prejšnje stanovanje v centru mesta. Predovičeva ulica je bila mešanica prostitucije, našega aktivizma in sredinskih družin, ki se še niso opredelile in so čakale, kdo bo v tej vojni zmagal. Moja nosečnost je na okolico delovala dobro. Otrok je bilo, tu ko listja in trave. Helena je s tem računala. Sama je ostala nekje v centru, ne pa več pri čarovniku in pri dveh bučkah in še eni bučki.
Katja je bila veidre narave, a še zdaleč j ne tako vedre kot Helena. Bila je obveščevalka za Šiško, Helenina prijateljica in seveda njena sodelavka. Kmalu sva se navezali druga na drugo, čeprav sem imela vtis, da o najinih intimnih problemih ne bova dosti govorili. A bila mi je pripravljena z isto toplino kot Helena priskočiti na pomoč in se zaradi mene marsičemu odpovedati. Kuhali sva si sami, spali pa skupaj na žimnici na tleh.
Prijetni sta bili tudi hčerki tete Jože, čeprav zelo različni po značaju. Marja je bila tiha, mehka, vase zaprta, Berta pa razigrana, kar nekoliko podobna Heleni. Tu sva se s Katjo vgnezdiH in življenje se je nadaljevalo. Jaz sem obveljala kar vsem za ,mami'; pri domačih in pri dekletih, ki so prihajale k meni. Med temi je po svoji izredni lepoti vzbujala pozornost Biba, skojevka z Vodnikove ulice v Šiški, ki smo ji zaradi njene izjemne, nekako biblijske lepote rekli tudi Šibila. Imela je svetle
lase, podolgovat obraz, lep raven nos in čudovito blag pogled. Prav zaradi njene lepote mi jo je težko opisati. Ko mi je rekla ,mami', me je vznemirila na poseben način in ne vem zakaj sem se čutila ob tem še posebej vzradoščena.
Sploh se mi je zdelo, da sem s svojo nosečnostjo med dekleti vzbudila pozornost, za katero ne bi mogla reči, da je bila samo spoštovanje. Nekaj večje bilo v njihovem odnosu do mene, saj noseča ni bila še nobena izmed njih, nobena ni rodila, zato jim je bil moj porod v bližnji prihodnosti v njihovi dekliškosti poseben dogodek. Vesele so bile, če so mi mogle kaj prinesti. Sem je prihajala tudi Majda, zaradi katere je Heleno pustil fant, kar njuno poznanstvo ni nič motilo.
Na Predovičevo ulico sta mi sledili seveda tudi Francka in Henrika. Obe je o spremembi mojega stanovanja obvestila Helena. Njuni obiski so bili na /as podobni onim z Brega nad pekarno, samo da so bili bolj redki. Težje sta se odločali za dolgo pot v predmestje. Henrika mi je prinašala ročno pletene ali kvačkane kose garderobe za dojenčka. Francka pa me je kmalu po preselitvi na Predovičevo presenetila z vestjo, kakršno bi nikoli ne mogla pričakovati. Prinesla mi je Darkovo pismo. Nisem mogla verjeti, da je res. Vendar je bila pisava njegova. Pismo je bilo zganjeno, na isti način kot vsa pošta, ki se je prenašala ilegalno. Ce je pisal, živi. Požirala sem vsako besedo.
Draga Ana!
Nisem šel na štajersko zaradi prevelikih zaprek. Ostal sem na Dolenjskem in sem v Gubčevi brigadi. Ker ne vem, če te bo pismo našlo, ti bom rajši več pisal drugič. Piši mi, če smo že družinica. Zeljno pričakujem Tvojega odgovora. Poljublja te tvoj Darko. Na položaju, 12. H. 1943."
Francko bi najrajši objela in jo od hvaležnosti stisnila k sebi. Zdelo se mi je, da se vsi ljudje na tem svetu imajo radi. Nekaj' časa nisem mogla priti k sebi. Sedela sem na žimnici na tleh in bila naslonjena na steno. Francka mi je prinesla neiz- _ memo volje in radosti.	g
Pisemce je priromalo iz Dolenjske na javko pri Jerebicu, iz g-Karlovške ceste pa do Francke.	-J
Z mano se je veselila vsa okolica. Helena je viharno < komentirala, da si moški predstavljajo porod kot da so to □. mačje solze, šibila je poslušala in se samo smehljala. Vida pa: m
,, Dedci bi radi takoj kar družino."	j
Tudi teta Joža se je nekam raznežila ob pismu. Hčerka ? Marja mi je ponudila pomoč: njen fant, študent, je bil doma s a. Trebeljnega, koder se je Gubčeva brigada večkrat zadrževala. 2. Zvezo ima s partizani in bo lahko odnese! pismo za Darka. 21
STRAN 14
VESTNIK, 22. APRILA 
šport
/^“KOLESARSTVO - »VIII. PRILOŽNOST ZA MLADE«~X ODLIČNA
ORGANIZACIJA
Pod pokroviteljstvom OK ZSMS Murska Sobota in KS Beltinci je KK Pomurje iz Beltinec preteklo soboto zelo uspešno organiziral cestno kolesarsko dirko »VIII. Priložnost za mlade« na 14 km dolgi krožni progi Beltinci — Lipa — Črenšovci — Odranci — Beltinci. Zaradi izredno slabih pogojev treninga v pripravljalnem obdobju je na dirki, ki pomeni v Sloveniji otvoritev sezone, sodelovalo sorazmerno malo, samo 65 kolesarjev iz 5 klubov. Kljub temu pa je dirka v strokovnem pogledu, predvsem zaradi prisotnosti kompletne mladinske ekipe iz kranjske Save in trenutno najboljšega mladinca v državi Sandija Papeža iz Novega mesta, zelo uspela. K temu so mnogo prispevali tudi dobra organizacija, sončna sobota in številni ljubitelji kolesarstva v Pomurju.
Pri članih je zmagal Branko Bojane iz Novega mesta pred domačinom Borutom Kapunom, pri mladincih državni prvak Papež pred domačinom Kalamarom, pri pionirjih A domačin Edo Miholič. Pri mlajših mladincih Kranjčan Pagon in pri pionirjih B Judež iz Novega mesta. Pokal OK ZSMS ekipnemu zmagovalcu je podelil sekretar tov. Smodiš, pokale KS Beltinci pa predsednik sveta tov. Farkaš.
Strokovno vodstvo domačega kolesarskega kluba je zadovoljno z uspehi svojih tekmovalcev. Miholič prvi, Kapun in Kalamardruga. Rojnik in Gjergjek tretja, to je več kot so pričakovali. Uspešni pa so bili tudi mlajši mladinci Titan, Berden, Bokan in Čeh. ki so prišli na cilj v glavni skupini. Zal je mladinec Sreš. ki bi edini lahko konkuriral Papežu, imel že v prvem krogu težjo okvaro in je odstopil.
Rezultati — ML pionirji — 14 km: povpr. hitrost 34,20 km/H: 1. Judež 24:30, 3. Gjergjek (Pom) isti čas, 5. Šooš, 6. Zrinski. 7. Mladenovič; St. pionirji — 28 km — (povpr. hit. 34,377) 1. Miholič (Pom) 48:50,3. Rojnik (Pom)48:55,6. Cigut (Pom), 9. Donšain 10. Vezjak. Ml. mladinci — 56 km, hitrost 38,844: 1. Pagon (Sava) 1:26,26, 7. Titan (Pom) 1:31,35,9. Berden, 13. Čeh in 19. Bokan; St. mladinci — 70km,hitrost 42,00km/h: 1. Papež (NM) 1:40,07,2. Kalamar(Pom) 1:42,20; Člani C — 70 km, 1. Bojane (NM) 1:40.07, 2. Kapun (Pom) 1:43,23, 4. Škafar (Pom) 1:46,09, 5. Ivančič, 6. Ječen in 7. Štiblar.
JUDO
PREMOČ SOBOČANOV
Judp Partizan Murska Sobotajebilorganizatorzadnjega pozivnega ^rmrja v judu za mladince in člane, na katerem je nastopilo 67 lek-ovakev iz Pomurja in Medžimurja. Največ uspeha so imeli domačini, 1 so osvojili štiri prva mesta.
^ullati— ml. mladinci: do 57 kg: 1. Meničanin (MS), 2. Šarkezi (G ,? T Horvat (MS) in Požgan (Lj); do62 kg: 1. Legen (MS), 2. Horvat (I 5 (Va) 'n Piki (Ca); nad 62 kg: L Karakatič (Le), 2. Varga 'A ^fas (Ča) in Hunjadi (Le).
do«i n' — do60 kg: L Mihalič. 2. Legen, 3. Šarkezi in Požgan (vsi MS); 71'' Peras (Ča), 2. Zekič(Ča), 3. Varga (Le)in Karakatič(Le); do I k®1 ’ Magdič (Lj). 2. Žbulj (Ča), 3. Kavčič in Štih (oba Ča); do 78 kg: i' a ranJc(Lj), 2, Hunjadi (Le), 3. Horvat in Benkič(oba MS); nad78 kg:
C^.n 2- varga (Le). 3. Bratina (MS) in Bakan (Le).
Pan; . l*n?: 1- Partizan M. Šobota 24 točk, 2. Mladost Lendava 16 3. zan Ljutomer 12. 4. Čakovec 12 in 5. Varaždin 1 točko. O. Šooš
NaMIZNI TENIS	_
OVIZ NAJUSPEŠNEJŠI .Na Ravnah je bilo regijsko tekmovanje učencevm učenkŠŠD na ^erem so imelJj na)več uspcha predstavniki OVIZ iz M.SoboU v konkurenci učencev, ko so pobrali vsa prva mesta Največ “s,u8Ja asPeh ima najboljši slovenski pionir Dušan Kovač, kije tokrat zatg odlično in kot za šalo premagoval vse svoje tekmece.
ek- \5klFni konkurenci so Sobočani zanesjivo premagali vifinalu «kipo OŠ Prežihov Voranc iz Raven s 3:1. dekleta pa so kljub temu, da "aM°Pda brez najboljše igralke Simčeve. pristale na 3 mes m V Pomični konkurenci je zanesljivo slavil Kovač, kije v polfinalu pre-Sal ^zjaka z 2:0 Jv finalu Jamška prav tako z 2:0 Tretje mesto je el Vlado Veren po porazu v polfinalu z Jamškom z 0.2. med s,a se »vrstila Benko in Mirko Unger in ta četverica si je na^V1-^pravico nastopa na republiškem prvenstvu v Ljubljani med aaJboljsih 16 pa so se uvrstili še Mekicar. S. Unger in Lazar. Pri učenkah. z.J med osmerico uvrstila Drozdekova iz Radgone. V dvojicah sta "»esljivo zmagala republiška prvaka med pionirskimi dvojicami Kosin^Veren’ ki sta v finalu premagala dvojico Jamšek-Bezjak z 2 0 m n*.k° tudl v ’CJ disciplini pridobila pravico nastopa na republiškem P^nstvu. Med najboljšo osmerico so se uvrstile še dvojice Benko-M
ger- Kuzma-Mekicar in Benkovič-S. Unger.	M. U.
KOLESARSTVO - DIRKA »PO MEDŽIMURJU«
SREŠ SEDMI
. v nedeljo je bila tradicionalna kolesarska dirka »Po Medžimurju« mladmce. na kateri so nastopili najboljši mladinci iz 15 klubov Slovenije m Hrvatske. Med njimi so sodelovali tudi kolesarji KK Po-murje iz Beltinec in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Najuspešnejši med S'Je bilTomislav Sreš. kije na 80 km dolgi progi čez Železno goro v nkurenci starejših mladincev zasedel sedmo mesto. Kalamar je bi il‘Medmlajšimi mladinci, ki so tekmovali na 60 km dolgi progi. JG L^ahvoj Titan deveti. Andrej Berden enajsti. Edi Mihalič trinajsti i tež^dirk^1' T°je doslej n^jvečji uspeh pomurskih kolesarjev na tej
SNL
LE TOČKA ZA MURO
V nadaljevanju tekmovanja v slovenski nogometni ligi so le nogometaši Mure- osvojili točko. V Ajdovščini so s Primorjem igrali 1:1. Gol za Muro je dosegel Fridreich. Nafta je izgubila v Šmartnem z 0:5. V tekmovanju druge slovenske lige pa je bil Ljutomer poražen v Brežicah z 2:0. V naslednjem kolu igra Mura doma z Rudarjem iz Trbovelj, Nafta bo gostila Koper, Ljutomer pa vodeči Kladivar.
SRL — MOŠKI
Krško—Polet 27:22
V prvenstveni tekmi slovenske moške rokometne lige je Krško premagalo Polet iz Murske Sobote. Gole za Polet so dosegli: Benko 10, Titan 5, Kreft 3, Jerebic 2, Kozlar in Pučko po 1. V naslednjem kolu igra Polet doma z Veliko Nedeljo.
SRL — ŽENSKE
Polana— Duplje 12:16 Polančanke so na domačem igrišču nepričakovano doživele poraz. Gole za Polano so dosegle: Horvat 4, Hozjan 3, Virag 3, Toplak in Fujs po enega. V naslednjem kolu igra Polana doma z mariborskim Branikom.
SKL — ŽENSKE
Senožeče— Pomurje 50:92
V predzadnjem kolu tekmovanja slovenske ženske košarkarske Hge je Pomurje zmagalo v Divači nad ekipo Senožeč. Koše za Pomurje so dosegle: Koren 38, Žitek 18, Kar-doš 15, Šiško 10, Škraban 7, Merklin 2, Gašpar 2. V zadnjem kolu igra Pomurje doma z Litijo.
INVALIDSKI ŠPORT
Zmaga Sobočanov
V okviru praznovanja svetovnega dneva invalidov je bilo v Murski Soboti športno srečanje v kegljanju, streljanju in šahu. Poleg invalidov so prvič sodelovali tudi paraplegiki in slušno prizadeti. V vseh disciplinah so zmagali Sobočani in osvojili pokal občinskega sveta zveze sindikatov Murska Sobota.
Vrstni red: L DRŠ1 M. Sobota L 300 točk, 2. Dl G. Radgona 220, 3. DRŠI M. Sobota II. 180 in 3. Dl Ljutomer 140 točk.
ATLETIKA
Šiftar tretji
V Mariboru je bil otvoritveni atletski miting, na katerem sta nastopila tudi Sobočana Vito Šiftar in Igor Potočnik in se lepo odrezala. To še posebej velja za Šiftarja, ki je v teku na 100 m dosegel čas 11,0 in zasedel tretje mesto. V skoku v daljavo pa je bil z rezultatom 638 m četrti. Potočnik pa je v teku na 1.000 m s časom 2:44,6 zasedel deseto mesto.
NOGOMET
Dinamo v Rogašovcih Nogometaši Dinama iz Zagreba bodo v soboto, 24. aprila 1982, gostovali v Rbgašovcih in odigrali prijateljsko tekmo z domačim moštvom, članom prve medobčinske lige Murska Sobota. Za srečanje vlada med ljubitelji nogometa veliko zanimanje.
-— uavs Vlaj LajošGenterovci je pripravilo ve P uo(jni pokal, na njimi je bilo tudi srečanje v malem nogometu I . stja< Kamovec, katerem so nastopile ekipe Banute, Mostja, Star g Genterovec, Genterovec in ŠŠD Genterovec. Najuspešnejša je bila P	predvi-
k' je osvojila prehodni pokal (na fotografiji), v m _	kasneje pa še v
dena srečanja v streljanju z zračno puško in	veselimi vaškimi
namiznem tenisu in šahu. Srečanja bodo zaključil
igrami.
NAMIZNI TENIS
Štiri zmage in en poraz
Na gostovanju v Gradcu je bila ekipa Eberstath iz Darmstadta in Sobočani so izkoristili priložnost ter odigrali z njo več srečanj v različnih kategorijah. Sobočani so bili veliko uspešnejši, saj so od petih srečanj zmagali v štirih, izgubili so le veterani. Rezultati — pionirji: SOBOTA—EBERSTATH 8:1; mladinci: ,8:1; mladinke: 7:2; člani: 9:0; veterani: 4:5. M. U.
KEGLANJE — SLOVENSKA LIGA
Odlična igra Mira Steržaja
V predzadnjem kolu tekmovanja v republiški moški kegljaški ligi je
Carda v Ljutomeru premagala Celje z rezultatom 5269:5256 podrtih kegljev. Zanimivo je, da so Celjani pred nastopom zadnjih dveh tekmovalcev vodili celo za 117 kegljev, vendar pa je Carda po zaslugi odlične igre Mira Steržaja, ki je podrl 934 kegljev, in pa solidnega Smodiša z 904 podrtimi keglji, uspela zmagati. Ostali.kegljači Car-de pa so podrli naslednje število kegljev: Horvat 878, Drvarič 862, Hari Steržaj 831, Kovačič 860. V zadnjem kolu igra Carda z vodečim
Gradisom.
Gradis	9
Carda	9
Konstruktor 9
Triglav	9
Celje	9
Tekstil	9
7 0 2 +388 14
6 0 3 +229 12
5 0 4 +110 10
4 0 5 +156 8
3 0 6 —173 6
2 0 7 —710 4
L MNL M.
Sobota
Rezultati —15. kolo
Radgona:Rogašovci 2:1 Veržej:Carda0:3 Lipa:Tišina 4:2 Bakovci:Puconci 2:2 Dokležovje:Tešanovci 1:5 RakičamBeltinka 0:4
Beltinka	15
Tešanovci	15
Lipa	15
Rogašovci	15
Rakičan	15
Radgona	15
Tišina	15
Puconci	15
Carda	15
Bakovci	15
Veržej	15
Dokležovje	15
13 1 1 63:17
9 2 4 42:32 7 4 4 32:24
6 4 5 27:20 726 33:30 7 2 6 29:34 465 21:29 456 35:40 4 4 7 27:33 4 3 8 23:31 429 24:36 0 7 8 18:48
27
20
18
16
16
16
14
13
12
11
10
7
IL MNL M.
Sobota
Rezultati — 12. kolo
Bogojina:Grad 4:0
Ižakovci:Šalovci 2:1
Gančani:Apače 2:
Vrelec.-Melinci 0:3
Pušča.-Romah 2:2
Ižakovci	12
Šalovci	12
Grad	12
Romah	12
Apače	12
Gančani	12
Bogojina	12
Pušča	12
Melinci	12
Vrelec	12
9 1 2 23:12 19
6 5 1 23:10 17
6 3 3 32:23 15
6 3 3 31:28 15
5 4 3 29:22 14
5 1 6 28:32 11
4 1 7 30:23 9
2 4 6 15:25 8
3 1 8 18:29 7
2 1 9 15:40 5
III. MNL M.
Sobota
Rezultati —12. kolo
Selo:Bratonci 2:0
Prosenjakovci:Serdica 3:0
Slaveči:Tromejnik 1:10
Cankova:Križevci 4:1
Bratonci	11
Filovci	10
Prosenjak.	10
Serdica	11
Selo	H
Tromejnik	11
Cankova	11
Križevci	11
Slaveči	10
7 1 3 26:21 15 7 0 3 40:18 14
622 21:13 14 7 0 4 25:18 14
6 1 4 27:21 13 425 39:21 10
3 3 5 30:23 9 0 4 7 10:38 4
1 1 8 12:57 3
L ONL
Lendava
Rezultati — 13. kolo
Petišovci:Mladost 3:2
Crenšovci:Borba 1:1
Hotiza:Turnišče 0:2
Dobrovnik:Nafta 2:2
Panonija:Olimpija 1:1
Dobrovnik 12
Turnišče	12
Črenšovci	12
Panonija	12
Olimpija	12
Hotiza	12
Nafta	12
Borba	12
Nedelica	11
Petišovci	11
Mladost	12
732 34:13 17
7 3 2 38:21 17
6 4 2 29:20 16
4 6 2 16:10 14
534 19:20 13
534 17:19 13
5 2 5 23:31 12
345 16:20 10
4 0 7 20:23 8
4 0 7 27:34 8
1 0 11 14:42 2
II. ONL Lendava
Rezultati — 12. kolo
Pince: Lakoš 1:1
Polana:Zvezda 4:1 Kapca:Odranci 1:2 prek. Renkovci:Bistrica-1:2
Bistrica Lakoš Kapca Mostje Odranci Polana Renk ovci Žitkovci Pince Zvezda
11 8 0 3 30:16 16 11641 27:14 16
10 7 1 2 36:19 15 10 5 3 2 32:15 13
10 6 0 4 34:17 12 11'524 31:22 12
11 4 2 5 22:20 10 10 2 2 6 14:31 6
11 1 1 9 12:39 3
11 1 1 9 9:54 3
। tri tisoč rekreativcev i
Organizatorji drugega tekaškega Maratona treh src. ki bo v
I soboto. 24. aprila 1982. ob 14. uri v Radencih, start bo pred _ hotelom Radin, končujejo s pripravami na to največjo športno-  rekreacijsko prireditev v Pomurju. Na prireditvi bo sodeč po I dosedanjih prijavah nastopilo okrog tri tisoč tekačev, med njimi “ bo polovica iz Pomurja. To je dvakrat več. kot lansko leto. Gre
I torej za množično prireditev, ki pri nas dobiva vedno večjo I , veljavo. Prav zaradi tega organizatorji naprošajo prebivalce, da  pomagajo tekačem s spodbujanjem. Lepo bi tudi bilo, če jim ob I tekaški stezi nastavijo v posodah vodo in gobo, vendar naj jih ne
I polivajo. Prav tako naprošajo vse udeležence v cestnem prometu.  da upoštevajo navodila miličnikov in ostalih, ki bodo spremljali I maraton. Predvidoma bodo v času prireditve ceste za nekaj časa  zaprte. Organizator tudi naproša občane, naj ne podirajo sme-rokazov tekaške steze, ker s tem povzročajo težave tekmovalcem.
I hkrati pa vabijo. naj si to edinstveno prireditev v Pomurju ogleda   čimveč občanov.
Radenci in okolica so torej pripravljeni na veliko športno-Lrekreacijsko prireditev — II. tekaški Maraton treh src.
      
Nogometno moštvo Filovci, ki je v tretji medobčinski ligi Murska Sobota na tretjem mestu po jesenskem delu tekmovanja. Nogometni klub Filovci obstaja šele tri leta in je v tem času dosegel lepe rezultate. Zgradili so tudi novo igrišče, v načrtu pa imajo izgradnjo slačilnice in napeljavo vodovoda ter elektrike.
Tekst in foto:
Franc Režonja
KOŠARKA
DVOJNA ZMAGA ENOTNOSTI
Šolsko športno društvo Enotnost iz Murske Sobote je bilo organizator srednješolskega prvenstva Pomurja v košarki, kije hkrati služilo kot kvalifikacija za sodelovanje na republiškem tekmovanju. Tako med mladinci kot mladinkami sta zmagali ekipi Enotnosti s srednješolskega centra Murska Sobota. Med mladinkami je zmagala Enotnost I. pred Enotnostjo II, BEŠC in Svitom. Pri mladincih pa je prvo mesto osvojila ekipa Enotnosti pred BEŠC, KŠC Rakičan in Svitom. V ženski konkurenci so nastopile štiri ekipe, v moški pa sedem ekip. Zmagovalni ekipi Enotnosti bosta predstavljali pomursko regijo na republiškem prvenstvu, ki bo ob dnevu mladosti.
KONJENIŠKI KLUB LJUTOMER
OTVORITEV SEZONE S KROŽNO DIRKO
Konjeniški klub Ljutomer bo letos organizator štirih velikih konjeniških prireditev. Prva bo na sporedu že v nedeljo, 25. aprila 1982. na hipodromu v Ljutomeru, ko bo velika spomladanska dirka, s katero se začenja letošnja konjeniška sezona. V središču zanimanja ljubiteljev kasaškega športa bo vsekakor prvi tek krožne dirke za prvenstvo Slovenije, za katero se je prijavilo 15 tekmovalcev. medtem ko jih je bilo lani le 9. Ker pa v krožni dirki lahko nastopi le 12 konj, bodo morali tri izločiti. To bo v zadnjih letih ena najkvalitetnejših dirk, v kateri bodo nastopili štirje odlični kasači: Duk (Tone Dolinar. Ljubljana) 1:19.8. Dimitrija (Marko Slavič, Ključarovci) 1:20.8. Eli (Jani Pogačar. Ljubljana) 1:21.2 in Fegri-na (Alojz Slavič. Križevci) 1:21.3. Nastopili pa bodo tudi vsi najboljši triletniki (6), med njimi lanskoletni zmagovalec dvoletni-kov Slovenije in drugouvrščeni na državnem prvenstvu Parnas (Samo Selinšek. Maribor). Nastopili pa bodo še: Lisko (Mirko Hanžekovič, Veržej). Lanstep (Matko Galunder. Veržej). Pegi-, spet (Danijel Hojs. Radgona). Prijetna II. (Feliks Jureš. Bunčani) in-Alba (Marko Slavič. Ključarovci). Vkrožnidirkipabostana-stopila še Firo (Miha Koprivnik. Maribor) in Lela IV. (Alojz Jureš. Ljutomer). Prvi štirje konji imajo 120 metrov dodatka na 2.000 m dolgi progi. Poleg krožne dirke za prvenstvo Slovenije pa bo na nedeljskih dirkah v Ljutomeru na sporedu še šest dirk. Med njimi bo
tudi dirka dvoletnikov, za katero seje prijavilo kar 19 konj, zaradi česar bo organizator izvedel dva teka. Na nedeljskih spomladanskih dirkah v Ljutomeru bodo nastopili vsi najboljši konji iz slovenskih klubov ter štirje konji iz K K Zagreb.
Drugo letošnjo konjeniško prireditev bo K K Ljutomer pripravil 6, junija ob prazniku občine Ljutomer. ko bo na sporedu velika mednarodna dirka, na kateri bodo poleg tekmovalcev iz Jugoslavije nastopili tudi predstavniki Madžarske in Avstrije. Tretjo letošnjo prireditev bo KK Ljutomer pripravil 22. avgusta ob priliki kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Prireditev naj bi imela mednarodni značaj. Za konec letošnje sezone pa bodo 12. septembra v Ljutomeru jesenske konjske dirke, kjer bo na sporedu tudi prvenstvo Slovenije za triletnike. Poleg tega pa bodo ljutomerski kasači sodelovali tudi na vseh ostalih dirkah v Sloveniji in na nekaterih v drugih republikah. Računajo, da bi na jugoslovanskem kasaškem derbiju morala odigrati pomembno vlogo Fegrina (Alojz Slavič. Križevci). Derbi bo, 15. avgusta v Mariboru ob praznovanju 100-letnice tamkajšnjega kluba. Nadvsepajetudi razveseljivo, da se v Prlekiji v zadnjem času pojavljajo novi lastniki-konj. kar pomeni, da se bo kasaški šport še razvijal. Sicer pa je želja Ljutomerčanov, da bi letos ponovili lanskoletne uspehe, ki so bih izredni, čeprav se zavedajo.d.i bo to zelo težko. Feri Maučec
STRAN 15
 V Panoniji so uspešno poslovali I
IV murskosoboški delovni organizaciji Panonija, ki posluje v okviru ljubljanskega IMP, so dokaj zadovoljni z doseženimi rezultati gospodarjenja v lanskem letu. Po podatkih iz zaključnega računa je namreč razvidno, da se je količinski plan proizvodnje v primerjavi z
I letom 1980 povečal za 10 odstotkov, planirana realizacija kar za 51, produktivnost za 13 odstotkov, čeprav se je za 3 odstotke zmanjšala zaposlenost, pa tudi za 33 odstotkov višji izvoz je v veliki meri vplival na ugodne poslovne rezultate.
CELOTNI PRIHODEK VIŠJI ZA 49 ODSTOTKOV
Če pogledamo še nekoliko podrobneje, vidimo, da se je celotni prihodek v letu 1981 v primerjavi z letom poprej povečal za 49 odstotkov, dohodek za 44, čisti dohodek za 38 odstotkov, del čistega dohodka za poslovni sklad pa celo za 131 odstotkov. Tako je delovna organizacija Panonija iz Murske Sobote uspešno zaključila minulo poslovno leto, k čemur je nedvomno prispevala boljša poslovna politika, boljša organizacija celotnega poslovanja, povečana storilnost, ugoden vpliv inovacij in tehnoloških izboljšav itd.
Razen tega pa se vse bolj uveljavljajo tudi na zunanjem trgu, saj so lansko leto izvozili za 15,1 milijona dinarjev, izdelkov kar je za 33 odstotkov več kot leta 1980. Tu velja omeniti inozemskega partnerja iz Zvezne republike Nemčije Becker, ki mu dobavljajo setvene stroje, kooperacijske posle s tovarno traktorjev Zetor v Češkoslovaški glede izdelave rezervoarjev za gorivo, v zadnjem času pa so prodrli tudi z izvozom kosilnic v Nigerijo. Prav zdaj pa potekajo intenzivni dogovori s partnerji iz Italije in Iraka ter sosednjo Madžarsko, kjer se zlasti zanimajo za drobno kmetijsko mahanizacijo.
Cankovski TEMELJ gradi
Gradbenikom časi niso najbolj naklonjeni. Prepoved investicij v negospodarstvu se močno odraža pri gradnji, prav tako pa je v pokrajini ob Muri občutno, da večja gradbena podjetja v sili spreje-
Prostori gradbenega podjetja na Cankovi.	Foto: Š. Celec
Imajo tudi manjša dela in tako opravljajo tisto, kar so doslej počela manjša: Cankovski Temelj na primer, kjer združuje Idelo 125 delavcev. V upravi jih je devet odstotkov od skupnega števila zaposlenih, po besedah direktorja Janeza Rojka pa jim Idela zaenkrat še ni zmanjkalo. S toplješimi pomladnimi dnevi so gradbišča zaživela tako v okolici Cankove kot v Pomurju še v
Gornji Radgoni, Lendavi, prek Mure v Murskem Središču, pa
NAJVEČ TEŽAV Z REPRO-MATERIALOM
Delavci Panonije pa so se v tem času ubadali tudi z nekaterimi težavami, ki so vplivale na sam proizvodni proces. To je bila zlasti neredna oskrba z reprodukcijskimi materiali, ki so povzročali celo zastoje, kot so bakrena pločevina, kositer, hladno valjane pločevine in trakovi, motorji za nahrbtne škropilnice in podobno. Prav tako so se soočali s problemom zmanjšane realizacije pri programih kooperacijske proizvodnje, kjer gre za klimatizacijo, dele za motorna vozila in traktorje, k čemur je prispevalo tudi manjše povpraševanje na trgu investicijske potrošnje. Sem pa je treba prišteti še obvezno devizno in dinarsko združevanje sredstev, nepravočasno plačevanje obveznosti nekaterih kupcev kakor tudi znatno večje odplačevanje kreditov od koriščenja novih. Kot zaskrbljujoče pa ocenjujejo tudi hitrejšo rast porabljenih sredstev, in sicer za 3 odstotke hitreje od celotnega, čeprav so v primerjavi s planom dosegli le 87 odstotkov. To pa pomeni, da so s številnimi , notranjimi ukrepi uspeli dokaj ugodno poslovati v letu 1981.
NAČRTOVAN VEČJI IZVOZ
In kaj pričakujejo v letošnjem letu? ,,Izpolnitev plana za leto
tudi v Velenju in slovenskem središču, kjer imajo pogodbe za štiri objekte. Cankovski gradbeniki so nekoliko cenejši od ostalih in morda je v tem, pa tudi v dejstvu, da dela ne opravljajo
slabp, razlog, da imajo delo.
V zimskih dneh so bili osebni prejemki zaposlenih nekoliko nižji, v povprečju pa se gibljejo med sedem in osem tisoč dinarji. Delovna sila je v glavnem priučena, nekaj jih je s srednjo izo\ brazbo, med težavami pa v ospredju tista, ki je lastna vsem delavcem v gradbeništvu. To je, da morajo biti danes tu in jutri tam — prostorsko fleksibilni,
kar ni vedno lahka.
bb
1982 je v največji meri odvisna od založenosti trga z materiali, ki jih delovna organizacija uporablja pri svoji proizvodnji, kot tudi od materialov, ki nam jih dobavljajo naši kooperanti. Če bi se situacija z oskrbo reprodukcij-
PERSPEKTIV OČITNO NE MANJKA — Osnovne značilnosti gospodarjenja v lanskem letu in predvidene možnosti razvoja v letošnjem letu kažejo, da si v murskosoboški Panoniji lahko zlasti veliko obetajo od povečanega izvoza.
skega materiala bistveno izboljšala, bi Panonija nadoknadila tudi izpad proizvodnje v januarju in februarju. Razen tega je planirana realizacija izvoza v letošnjem letu bistveno višja od lanskoletne, saj znaša povečanje 103 odstotke, pri čemer menimo, da bomo to tudi dosegli”, poudarja direktor IMP delovne organizacije Panonija iz Murske Sobote Emil Zel ko.
Dodajmo še to, da imajo z
Močvirje izginja
Živinorejsko-kmetijska proizvodnja na območju temeljne zadružne organizacije Hotiza—Polana nenehno narašča, s tem pa se povečuje seveda odkup. TZO je lani od kmetov odkupila 476 ton pitanega goveda, 47 ton telet, 211 ton svinj, 17 ton pujskov, 10.781 hektolitrov mleka, 89 ton pšenice, .332 ton krompirja, 1576 ton sladkorne pese, 34 ton jabolk in tako naprej. V primerjavi s planom odkupa je realizacija nekoliko slabša od načrtovane pri govedu in prašičih. Vzrok za to je znan: mnogo živine so kmetje, zlasti tisti, ki niso vezani s pogodbami- (in krediti), prodali mimo domače zadruge kupcem na Hrvaško, saj so slednji ob koncu starega in v prvih mesecih novega leta plačevali govejo živino precej dražje. V zadnjem času so se cene na območju lendavske zadruge, s tem pa tudi na teritoriju njenih temeljnih zadružnih enot, precej popravile in tako konkurirajo tistim na drugem bregu Mure. To bo prav gotovo ugodno vplivalo, da bodo živinorejci spet izkazali zaupanje domači zadrugi.
Res je sicer, da se število kmečkega življa na območju TZO Hotiza—Polana zmanjšuje, vendar zaradi tega ni čutiti kakih večjih proizvodnih primanjkljajev. Pa tudi neobdelanih zemljišč ni, saj so kmetje v tem delu lendavske občine znani kot skrbni obdelovalci njiv. Izdatno tudi gnojijo, čeprav cene mineralnih gnojil nenehno naraščajo. Napredni kmetje pravijo, da je treba pridelati kar največ, ne glede na ceno. Prav razveseljivo je, da so se kmetijci iz zasebnih vrst složno odločili za melioriranje večjih zamočvirjenih zemljišč. V prvi fazi agromelioracijskih del bodo sicer le poglobili strugo Velikega jarka, pozneje pa bodo najbrž izkopali še kanale med njivami in travniki. Ne hodo pa polagali drenažnih cevi, saj na nekaterih območjih ugotavljajo, da tak drag poseg ne daje željenih rezultatov. Cevi so se namreč zamašile, kajti za sprotno vzdrževanje ni bilo ne denarja ne pripravljenosti. Po izvedbi tako imenovanih ,,malih” melioracij, bodo na Območju TZO Hotiza—Polana pristopili k ,,velikim” melioracijam, ki bo predvidoma zajele površino 1.300 hektarjev. Nedvomno se obetajo Hotižančarjem in Polančarjem večji hektarski donosi.
In kakšno je trenutno stanje v TZO Hotiza—Polana? Setveni plan predvideva, da bodo kmetje v bližnji setvi zasejali 400 hektarjev koruze za zrnje, 125 hektarjev koruze za siliranje, 20 hektarjev pomladanskega ječmena, 130 hektarjev krompirja, 10 hektarjev krmnih mešanic in 55 hektarjev sladkorne pese. Kmetje pa se zelo zanimajo tudi za pridelovanje soje, da bi pozneje sami izboljšali beljakovinski sestav živinske krme. Ugotavljajo namreč, da so krmila iz
I I I I
I I
I I
I
mešalnic predraga, zato hočejo čimveč pridelati sami, in to ceneje.
Š. SOBOČAN
večjimi kupci širom Jugoslavije S sklenjene samoupravne sporazu- S me o proizvodnji in prodaji B izdelkov kmetijske mehanizacije, m zato v lanskem letu niso imeli B nobenih težav pri prodaji svojih I izdelkov na domačem trgu. V "
četrtem trimesečju pa so opazili določen padec povpraševanja po izdelkih kmetijskega programa, kar pripisujejo padcu kupne moči prebivalstva in nelikvidnosti trgovskih organizacij. Kljub temu pa v murskosoboški Panoniji ne pričakujejo bistvenega poslabšanja možnosti prodaje svojih izdelkov v letu 1982.
Milan Jerše
VPRAŠANJA — barometer stanja
Slikovita primera, da je delegatski sistem dokaj uspešno končal »osemletno šolanje in uvajanje« nas pelje k najmanj trem sklepom. Najprej, da je zdaj pravšnji čas za poglobljeno osmislitev prehojene poti. Drugič, da poiščemo vrzeli in zatikanja in tretjič, da z nekaj predpostavkami začrtamo smeri nadaljnjega uresničevanja in uveljavljanja.
Po pomurskih občinah imajo ta čas že na voljo poročila o delu skupščin in njihovih organov v mandatnem obdobju 1978—1982. Ta nam bodo pri poskusu dati analitično, pregledno sliko razmer
DELEGATSKI VODNIK
v temeljno oporo. Posebej velja to za tista poglavja, ki se ukvarjajo z delegatskimi vprašanji, pobudami, predlogi. Prav tem namreč odmerjamo ta zapis.
Pravzaprav se na tem področju odpira širok manevrski prostor. Naj si spet pomagamo z nazornostjo: ko bi Valvasor današnje dobe hotel pisati kroniko, bi mu bila delegatska vprašanja (pobude, predlogi) najboljši kažipot, zrcalo, odsev časa in stanja. Pa čeprav — v splošnem rečeno — delegatska vprašanja še tolčejo bitko s papirnato vojno, da je v iskanju skupnih interesov še precej kupčkanja in prestižev in da nas vse po vrsti kaj rada razjeda dilema: ali resnično odločamo ali drugi odločijo v našem imenu.
Skušajmo se približati resnici! Če se podrobneje razgledamo po zastavljenih vprašanjih (pobudah, predlogih), se kmalu dokopljemo do nekaj zanimivih dognanj. Strniti bi se jih dalo takole: precej jih »boleha« za načelnostjo, dokajšen odstotek jih je pomanjkljivo oblikovanih veliko se jih ne razlikuje od »osebnih« (se pravi, da niso bila pred skupščinskim zasedanjem formulirana v delegaciji), često pa so tudi naslovljena na napačen naslov.
Poglejmo nekaj primerov! Zakaj so gradiva za seje tako zelo obširna? Kaj bo ukrenil občinski izvršni svet glede pereče problematike na področju komunale? Kako »zaščititi« standard delovnih ljudi in občanov? Na sejah družbenopolitičnega zbora pa so celo padala vprašanja o opravljanju pogrebnih svečanosti, izobešanju zastav in gradnji ter uporabi mrliških vežic.
Ne dvomimo, da so posredi vprašanja življenjskega pomena in da so bila postavljena dobronamerno — kot jih je sicer večina — vendar bi se morale dosledneje upoštevati dogovorjene metode in oblike dela delegacij in delegatov na zasedanjih skupščin, tako družbenopolitičnih skupnosti (občin) kot samoupravnih interesnih skupnosti. Sila nerodno je namreč, če denimo član temeljne delegacije iz krajevne skupnosti hoče odgovor na vprašanje glede komunalnih zagatna skupni seji vseh treh skupščinskih zbo-' rov ali ločeni seji zbora krajevnih skupnosti, ne pa na seji skupščine komunalne skupnosti, kamor bi tudi sodilo.
Ker je do takih in podobnih primerov dokaj pogosto prihajalo, se vsiljuje domneva, da delegati manj »zaupajo« sisom (vsaj nekaterim!) in bolj zborom občinske skupščine. Očitno zato, ker so na taka in podobna vprašanja — resda kasno, a vendarle — dobili odgovore. Te so jim kajpada priskrbeli od ustreznega sisa, kar je tedaj za delegata in njegovo delegacijo čista iz-auba časa.
Morda ne bi bilo napak, da bi — če prej zapisano vsaj delno drži — zdaj, ob vstopu v tretje delegatsko obdobje, v sisih skušali povzeti izkušnje preteklega dela, saj bi zane
sljivo prišli do zelo koristnih spoznanj in ugotovitev. Nemara bi tudi razmislili o možnosti, da bi se recimo skup; ščina komunalne skupnosti (ali katera druga) kdaj pa kdaj (ali pogosteje) pojavila na zasedanju zborov občinske skupščine kot njen četrti zbor.
Nismo imeli ambicij, da bi razjasnili vse zadrege in uspehe, ki so jih bili deležni ^Sodeč po zastavljenih vpraša^ njih na zasedanjih republiške skupščine so bili pomurski delegati v minulem mandatnem obdobju dokaj delovni. Tako so lendavski delegati leta 1978 vprašali, kdaj bo slovenski izvršni svet uredil zadeve v zvezi s finančno konstrukcijo rafinerije v Lendavi. Delegati občine Gornja Radgona so leta 1979 želeli zvedeti ali bodo resolu-cijskim določilom podrejene tudi republiške samoupravne interesne skupnosti. U letu 1980 so delegati občine Mur; ska Sobota menili, da so obdavčitve sezonske delovne sile prevelike. I/ zboru združenega dela so delegati opozorili tudi na negativne pojave pri oblikovanju cen, zlasti na množino “samoupravnih sporazumov o soudeležbi pri dohodku,,ki jih predelovalnim . organizacijam pošiljajo dobavitelji surovin. Želeli so vedeti, kaj bo storil slovenski izvršni svet, da bo to preprečil. Zahtevali so hitre in učinkovite ukrepe za normalen odkup živine. I/ zboru občin jih je zanimalo, kaj je z gradnjo elektrarn na Muri. Delegati iz Lendave so zahtevali pojasnilo, zakaj je graditev druge faze rafinerije v Lendavi izločena iz energetike in uvrščena. v bazično kemijo.
delegati prejšnjega mandata, saj g re z a izjemno oreoletene. soodvisne sklope problemov in nalog. Če bi namreč to hoteli, potlej bi se morah poglobiti v kar nekaj področij. Nedvomno so to naslednja: pogoji za delo delegacij in delegatov, sestajanje in sklepčnost, problematika delegatskih materialov, izobraževanje in usposabljanje delegatov kot centralno vprašanje delovanja in uveljavljanja delegatskega sistema, usklajevanje med zbori občinskih skupščin (in zbori sisov), da vsega niti ne naštevamo. Tem področjem nameravamo posvetiti posebno pozornost v prihodnjih zapisih.
Branko Zunec
VARSTVO OKOLJA
ZGROŽENO ROTENJE, HASEK PA... ?!
Kdor bi zadnjih nekaj let marljivo zbira! (beležil!) zgolj časopisne naslove, nadnaslove, mednaslove in podnaslove ter parole, ki posredno ali neposredno zadevajo varstvo okolja, bi se zelo verjetno osuplo pa hkrati ogorčeno vprašal: kaj imamo res tako debelo kožo, da se nas nič ne prime? Če ne verjamete, vam precej postrežemo z nevsakdanjo ,.ogrlico”, na katero smo precej tega nanizali. ,,Vezno” besedilo je seve zraslo na našem „ zelniku”!
Slabo zrak načne kamen, pa ne bičlovešlrih pljuč. (Ce bi bilo ozračje v industrijskih krajih pol manj umazano, bi živeli tri ali štiri leta dlje.) Otroci v krajih z onesnaženim zrakom imajo več težav z dihali kot drugod. Zaradi naftne krize bomo dihali še bolj umazan zrak. Več kot tovarniških dimnikov, je na zatožni klopi kurišč. Vik ob obrobnih problemih, žveplov diok
sid pa skozi dimnik. Onesnažen zrak je doslej uničil pet tisoč hektarjev gozdov, na 20 tisoč hektarjih pa jih je že močno načel (v naši republiki — op. pis.).
RAZKOŠJE V ZRAKU
Glede zraka bo bržkone kar dovolj. Nemara bi dodali le še par misli. Nihče še ni zračunal, koliko stane en vdih, čeprav že večina ljudi ve, da so polna pljuča čistega zraka razkošje, za katero nimamo dovolj denarja, da bi ga lahko uživali vsi in povsod. Davek na zrak, še ne dolgo tega le reklo, kije označevalo nekaj nesmiselnega, je zdaj že samoumeven. Zakon o varstvu zraka je sicer predvidel možnost, da bi z odlokom predpisali plačevanje prispevka za naloge na področju varstva zraka, vse pa kaže, da česa takšnega še lep čas ne bo, saj so predhodne razprave v slovenski
skupščini pokazale, da so ljudje pripravljeni prispevati denar le za dogovorjene naloge. Na področju varstva zraka pa konkretnih nalog ni, ker ni analiz in katastrov onesnaženja, teh pa ni, ker ni ne dovolj denarja ne usposobljenih ljudi za to delo.
GNIJOČE DEVIZNO „ZLATO”
Spustimo se zdaj iz zraka na trdna tla! Poglejmo nekaj ,,cvetk” o zbiranju, odbiranju, prebiranju in predelovanju sekundarnih surovin ali — manj učeno povedano — odpadkov.
Na tisoče kilogramov kruha v smetnjakih. Kdo bo predeloval, kdo zbiral star tekstil? Papirja ,,lačni” stroji (kje drugje kot v Sladkogorski!—op. pis.).. Danes zaničevani, jutri dragoceni. Devizno ,,zlato” gnije na odlagališčih. V letu 1980 smo v Jugoslaviji
zbrali 1,7 milijona ton sekundarnih surovin. Iz mestnih odpadkov bi lahko pridobili 250 tisoč ton starega papirja.
A glejte, kaj se nam dogaja! Preredka mreža za zbiranje odpadkov in zlasti koncentracija teh trgovinskih organizacij v industrijskih centrih in velikih mestih ni največja ovira dobremu in uspešnemu zbiranju sekundarnih surovin. Bolj boleče je namreč vprašanje: čigava lastnina so pravzaprav odpadki. Čeprav vemo, da so to naši odpadki, si jih marsikje lastijo kot družbeno lastnino in ovirajo občane pri zbiranju, kot da bi to bil izvor nagle in neupravičene bogatitve.
MALOMARNOST, KI ZASTRUPLJA
In kaj se dogaja po naših potokih, rekah,, jezerih . . .? V
Sloveniji premoremo vse manj čiste vode. Splošna onesnaženost voda je kriva pogina rib. Kalna prečiščena voda in sodba vimenu zdravega okolja. Čista voda in prazen žep. Umazanija duši ribe. Brez barve je, brez okusa, a življenjskega pomena. /Desetletje vode 1981— 1990. Osemdeset odstotkov vseh bolezni je povezanih z nezdravo vodo.
Spoznanja, še bolj pa dejstva so grozljiva. Gnojnice, industrijske odplake, kemikalije, škropiva, mrtve vode iz greznic in podobne reči z zavestno pomočjo človeka dnevno prihajajo v naše potoke in reke.
Zato ni čudno, da je skorajda 20 odstotkov voda praktično mrtvih in da je že več kot dve tretjini rek in potokov že preveč umazanih. Človeška malomarnost ubije letno
več rib, kot pa jih ribiči — z ,,divjimi” vred — polovijo s trnki-
PROŽNOST PA TAKA
ne oou« namreč
Ob vsem — razgaljenem in zakritem — pa je krvavo res, o® nam sami predpisi okolja očistili. Onesnaževanje je prav tako gospodarsko ko
moralno vprašanje, zato odlašanje na boljši jutri pri varstvu narave m
sprejemljivo.
Potemtakem se je treba na tem področju spoprijeti z vsem mogočim. Vzemimo samo nekaj našlo vov! Zakaj se bojimo smrtne tišine-za grobni trušč pa sploh ne vemo Človek je zelo prožno bitje, a d kod sežejo njegove me! prilagajanja? In tako brez kon ca . . .
Branko Žunec
STRAN 16
VESTNIK, 22. APRILA
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
112. aprila ob 14.05 se je Alojz Korošak iz Grabonoša peljal z osebnim avtom skozi Boračevo. Pred prednostno I cesto ni ustavil in tako je zaprl pot motoristu Ladislavu Slani iz Negove. Prišlo je do trčenja. Motorist je padel Iin se hudo poškodoval. Avtomobilist ga je sicer povprašal, ali potrebuje pomoč, vendar mu je odvrnil, Ida ne, zato je odpeljal domov.
Franc Režonja iz Renko-Ivec se je 13. aprila peljal z osebnim avtom skozi Dobrovnik proti Turnišču. Zaradi neprimerne hitrosti ga  je v blagem desnem ovinku  zaneslo v vogal bližnje hiše. I Zaradi trčenja se je poško- doval sopotnik Ciril Pucko iz Turnišča. Materialna škoda ti pa znaša 50 tisočakov.
15. aprila ob 7.30 se je ” zgodila prometna nesreča na — magistralni cesti v Šratovcih. Voznik tovornega avta Zvo- nimir Pergar iz Maribora se * je peljal iz Radgone proti _ Radencem. Ko se je v Šra-I tovcih pripeljal v levi ne-
AVTO V PLAMENIH
pregledni ovinek, je na prednjem desnem kolesu počila močno izrabljena guma, zaradi tegaje zapeljal na desno v 150 centimetrov globok jarek. Voznik se je lažje poškodoval, sopotnica Anica Gojčič pa hudo.
Iz Turnišča poročajo o prometni nesreči voznika kolesa z motorjem in motorista. 16. aprila ob 22.50 uri sta namreč trčila _ Zvonko Panič iz Selnice pri Čakovcu, ki seje peljal po sredini ceste . brez prižganih luči na kolesu z motorjem, in Štefan Dominko iz Turnišča, kije vozil motorno kolo. Motorist voznika kolesa z motorjem, ker ni svetil, ni opazil, zato je prišlo do čelnega trčenja. Panič seje hudo poškodoval, Dominko pa lažje. Materialna škoda znaša 15 tisoča-. kov. Panič je vozil, ne da bi imel potrdilo o poznavanju cestnih predpisov.
V noči na 12. april je nekdo vlomil v garažo Jožeta
Kuronje v Neradnovcih in ukradel motorno žago stihi 08 S, tovarniška številka 6822352, oranžno-bele barve, vredno' 30 tisoč dinarjev, in motorno žago hom elite 150 avtomatik, tovarniška številka 10452, rdeče barve, vredno 20 tisočakov. V času našega poročanja storilca še niso izsledili. Prav tako še niso prišli na sled nepridipravu. ki je isto noč obiskal nezaklnejeno klet Ernesta Kovača v Adrijahcih in ukradel 3-fazni električni motor iskra, 3-žilni kabel in kotel za žganjekuho. Skupna škoda znaša 16 tisoč dinarjev.
. 13. aprila ob 22. uri je izbruhnil požar na lopi stanovanjske skupnosti v Murski Soboti v Mojstrski ulici. Ogenj je zajel ostrešje, vendar ni nastala večja škoda, saj so pravočasno pritekli gasilci. Vzrok požara še ugotavljajo.
Milan Nemec iz Večesla-vec se je 17. aprila peljal z osebnim avtom po magistralni cesti proti Pertoči. Med vožnjo je ugotovil, da se izpod pokrova na motorju kadi, zato je avto ustavil in pogledal, kaj je narobe z motorjem. Ko je pokrov dvignil, je -nastal še večji plamen, ki je zajel motor in instalacijo. Po naključju sta pripeljala dva patruljna avtomobila milice, nakar so z gasilnima aparatoma hoteli ogenj pogasiti. Bili sb nemočni. Šele gasilci iz Jurija pri Rogašovcih so ukrotili plamen na motorju. Škodaje velika: 50 tisoč dinarjev.
POPRAVEK — Poročilo o prometni nesreči, ki. se je zgodila 7. aprila v Radencih, o njej smo poročali v zadnji številki, popravljamo: nesreča se ni zgodila ob 10.05 uri, ampak ob 14.05 uri, otrok K. M. pa ni umrl med prevozom, ampak v bolnici.
pri Rogašovcih so ukrotili  plamen na motorju. Škoda je velika: 50 tisoč dinarjev.
POPRAVEK — Poročilo o prometni nesreči, ki se je  zgodila 7. aprila v Radencih, o njej smo poročali v zadnji številki, popravljamo: nesreča se ni zgodila ob 10.05  uri. ampak ob 14.05 uri,  otrok K. M. pa ni umrl med prevozom, ampak v bolnici.
Umrli
Jože Celec. 75 let. Kuzma -53; Ljudmila Voroš. 75 let. Beltinci, Mladinska. 7: Šarlota Porš.'77 leti Polana 20: Gizela Puhan. 78 let. Bogojina 80: Alojzija Gomboc. 80let. Gerlinci 82; Terezija Pondelek. 81 let. Lucova26: Terezija Šantavec. 82 let. Pečarovci46; Frančiška Škaper. 84 let. Dolič 84: Frančiška Fartek. 86 let. Šalovci 84; Helena Rac. 89 let. Gornji Slaveči 61: Terezija Koren. 92 let. Murska Sobota. Matije Gubca /: Leon c izmaztja. 3 let. Gornja Bistrica 54: Ignac Felbar. 23 let. Gaberje 114; Franjo Cigan. 47 let. Dolnja Bistrica 60: IgnacZver. 57 let. Gomilice 100: Jože Režonja. 70 let. Renkovci 11; Ignac Kuzma. 75 let. Žižki 43; Antal Belovics. 76 let. Partizanska 96. Lendava; Štefan :Sobočan. 76 let. Gomilica 79: Štefan Sobočan. 78 let. Renkovci 126; Pal Horvath. 76 let. Gaberje 18: Štefan Čeh. 77 let. Nedelica 144; Istvan Fabics. 78 let. Gaberje 39/a; Ivan Zver. 79 let. Nedelica 74; Anton Šemen. 83 let. Nedelica 10; Štefan Fritz. 87 let. Lendava. Kolodvorska 17; Jože Hajdinjak. 87- let. Žižki 35: Vendel Tomšič. 88 let. Kot 23; Jože Raduha. 88 let. Trnje 51: Katarina Toth. 67 let. Dolnji Lakoš 8; Vera Koša. 69 let. Trimlini 47; Helena Mihelič. 69 let, Kapca 68/a.
VOZNIKI TRAKTORJEV
Zadnja leta v Pomurju vse opazneje stopa v ospredje kmetijska mehanizacija, ki si ob splošnih uspehih naše samoupravne družbe s krepkimi koraki utira pot v naše vasi, s tem pa ne postaja zanimiva samo z gospodarskega vidika, temveč postaja pomembna tudi kot dejavnik varnosti cestnega prometa. Najuspešnejši so Pn tem traktorji, ki zaradi svoje vsestranske uporabnosti dajejo največje gospodarske učinke, prav zaradi te učinkovitosti pa so 'stočasno najnevarnejši z vidika varnega upravljanja in uporabe Pfi raznih delovnih opravilih. V inskem letu so vozniki traktorjev * prometu povzročili 27 prome-tnih nezgod, v katerih sta dva ^ktorista izgubila življenje, 10
J« bilo huje ali lažje telesno Poškodovanih, poleg tega pa je 10 na cestah precej poškodova-
NOVI PROMETNI PREDPISI,
nih drugih udeležencev. Na njivah in na domačijah pri pogonih raznih strojev s traktorji se je zgodilo 42 delovnih nezgod.
Novi zakon o varnosti cestnega prometa je sedanji izraz »kmetijski« ukinil in tako poenostavil izraz »traktor«. Torej traktorji se po novem zakonu obravnavajo drugače kot ostala motorna vozila. Pogoji in način, kako so rešena posamezna področja, pa so predpisana v republiškem zakonu o varnosti cestnega . prometa. Oglejmo si nekaj značilnosti teh določil:
Traktor lahko vleče po cesti posebno predelan vprežni voz ali pa vleče traktorski priključek (samohakladalnico, trosilec gnoja), ki pa mora biti opremljen s svetlobnimi signalnimi naprava-
mi. Poleg tega morajo imeli traktorji v bodoče vgrajeno atestirano varnostno kabino ali varnostni lok. Tovarne, ki proizvajajo in dajejo traktorje v prodajo, morajo zagotoviti, da bodo po 1. januarju 1984 vsi traktorji, kijih bodo dali v promet, opremljeni s kabino ali varnostnim lokom. Lastniki in imetniki traktorjev, ki bodo evidentirali svoje traktorje pred 1. januarjem 1984, morajo opremiti traktorje s kabino ali varnostnim lokom do 1. januarja 1986.
Traktorji in traktorski priklopniki, ki so v cestnem prometu, morajo biti evidentirani. Za traktorje in traktorske priklopnike se izdata evidenčna tablica ter prometno dovoljenje. Prometno dovoljenje zanj je veljavno, dokler je veljaven tehnični pregled. Z 20.
avgustom 1982 bodo morali lastniki traktorje zavarovati proti odgovornosti za škodo, zaradi smrti, poškodbe telesa li zdravja ali zaradi poškodovane stvari, ki jo povzroči drugim v cestnem prometu. Najnižje zavarovalne zneske, za katere se mora skleniti zavarovanje proti odgovornosti, določi izvršni svet skupščine SRS. Zakon o varnosti cestnega prometa tudi določa, da na cesto ni dovoljeno stresati, zlivati, metati ali na njej puščati nevarne snovi ali kakršnekoli snovi oz. predmete ali delati karkoli, kar bi utegnilo ogrožati ali ovirati promet. Pred vključitvijo v promet s kolovozne poti ali z drugih površin na cesto s sodobnim voziščem, mora voznik motornega vozila odstraniti z vozila blato, ki bi s tem, da bi odpadlo na vozišče, lahko oviralo ali
Za boj proti raku
— 1.000,— din Konferenca sindikata »Pomurski tisk« r- OS DŠS namesto venca na grob pok. moža sodelavke Hari Anice,
— 1.000.— din Konferenca sindikata »Pomurski tisk« — OS DSS namesto venca na grob.pok. očeta sodelavke Konkolič Slavice,
— 1.600.— din Osn. org. sindikata SO M. Sobota, namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Gaber Anice ter pok. mame sodelavke Zver Agice,
— 830.— din ZGP »Pomurski tisk« — delavci v računovodstvu — namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Konkolič Slavice,
— 2.500.— din Maturanti sred, ekonomske šole — letnik 1962 — namesto venca na grob pok. profesorja Lebar Marjana,
— 800.— din Osn. org. sindikata VGP — TOZD »Mura« M. Sobota, namesto venca na grob pok. Červek Terezije iz Bakovec,
— 1.000,— din Peček Janez. M. Sobota. Cvetkova ul. 8. namesto venca na grob pok. kolega Sep Emila iz Seberborec,
— 500.— din Osn. org. RK Boreci-Križevci pri Ljutomeru, namesto cvetja na grob pok. člana Markovič Cirila iz Borec
Pomursko društvo za boj proti raku se zahvaljuje vsem delovnim organizacijam in posameznim članom za nakazano članarino v letu 1981. Obenem prosimo še vse ostale, da poravnajo svojo obveznost do društva, to je članarino, ki znaša le 12.— din letno.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Prispevke nakazujte: 51900-679-65849 Pomursko društvo za boj proti raku M. Sobota.
POPRAVEK
Poročila sta se Marjan Tanacek iz Vadarec in Marjeta Vogrinčič iz Dolnjih Slaveč. S tem popravljamo vest, ki smo jo objavili v Vestniku 8. aprila, saj je bila v poročilu napaka. Mladoporočencema se opravičujemo.
Odbor za medsebojna razmerja objavlja razglas za prosta dela in delovne naloge za nedoločen čas
INTEGRAL
KOMERCIALNEGA REFERENTA v poslovni enoti Ljutomer
^oiskovalec Lipe, ki seje popeljal skozi vas. je postal pozoren na srednje veliko hišico, na kateri je '1aPis: Maroša Jožef KROJA-^TVO. Vaški krojač! Ali ni to nenavadno? Vsaj dandanašnji. Alt n< morda na stavbi le pozabljena tabla?
‘'Poklica sem se učil in izučil pri Mojstru Sarjašu v Črenšovcih. Leta
*38 sem naredil pomočniški izpit, nato sem nekaj časa delal v Bel-tincih^pozneje v Gradcu, želel pa sem si seveda čimprej postati mojster. Skušnjo sem opravil 1949. leta Pred izpitno komisijo v Mariboru. Od tedaj pa do 1972. leta sem imel redno obrt, zdaj pa sem pavšalist. 'mam namreč tudi malo kmetijo in je ne bi rad pustil vnemar. Veste, z. zeno sva ostala sama, saj sta se otroka, ki sta se izšolala za druga Poklica, zaposlila in naselila v Laškem.«
Takole je pripovedoval krojač • Jože Maroša. Pripovedoval mi je tudi o svojem vajenskem življenju, ki seveda ni bilo tako lahko kot ga imajo zdaj učenci v gospodarstvu; namesto da bi mu mojster dajal nagrado, je on — učenec — prvo teto moral od hiše prinašati denar za neke vrste zavarovanje.
. Jože se je 1947. leta poročil. Z zeno se je nastanil v hiši bivšega vaškega trgovca, v nekdanji trgo-vMi pa si je uredil delavnico. No-ranjost te se odtlej ni kaj prida
spremenila, saj sem v njej opazil stara šivalna stroja in druge pripomočke, ki niso novejšega datuma.
»Krojaštvo je najbolj .cvetelo’ tam okrog 1960. leta. Tedaj še ni bilo toliko konfekcijskih tovarn, zato so ljudje zlasti pred kakimi večjimi prazniki in jubileji ter porokami prinašali blago in so hoteli imeti čimprej novo obleko. Seveda sem se potrudil in obleko sešil do dogovorjenega časa. Razumljivo je. da je bilo treba delati daleč v noč. Tedaj sem bil še mlad in ob večerih so se v moji delavnici zbirali na klepet sosedje, zato je bilo kar prijetno. Zdaj, ko pa nisem ravno najbolj zdrav, je seveda povsem drugače: dan v delavnici mi mineva v samoti. Zelo se je zmanjšalo število mojih strank, saj se oglašajo v glavnem le starejši, mlajši pa si kupujejo, oblačila v trgovini. So namreč nestrpni in hočejo imeti obleko v enem dnevu.«
Jože Marošapa je kljub vsemu še kar zadovoljen. Najbolj srečen je tedaj, ko ga obiščejo hčerka in sin. snaha in vnuk. Česa posebnega od delavnice ne pričakuje več, saj se dobro zaveda, da je njegova obrt ena izmed tako imenovanih deficitarnih dejavnosti. Dokler mu bo zdravje dopuščalo, bo še krojil, šival in likal potem pa. ko ne bo mogel, bo delavnico zaprl. Je pa velika škoda, da si ni »kupil« delovnih let, saj bi ob primernem času lahko uveljavil starostno oziroma
invalidsko pokojnino. Z redno »obrtno« penzijo torej ne bo nič. Jože pa le ne obupuje, saj je nenazadnje tudi kmet in je kot tak zavarovan. Pa še ena možnost je! Slovenski obrtniki plačujejo prispevek v poseben sklad, izkaterega potem črpajo sredstva za pomoč ostarelim obrtnikom, ki ne dobivajo redne pokojnine..
»Tako hitro pa se še ne dam!« se je naposled ojunačil Marošev Jožef. »Le kdo pa bo potem šival delovne obleke beltinskim dimnikarjem? Le kdo bo potem šival tako poceni kot jaz (800dinarjev!) nove, svetešnje’ obleke?« Saj res. kdo? Vaškemu krojaču iz Lipe želimo še naprej veliko vztrajnosti in zadovoljstva za starim, a še vedno dobrim šivalnim strojem Singer.
S. SOBOČAN
ogrožalo varnost prometa, oziroma odstraniti z vozišča blato, kije odpadlo z njegovega vozila (traktorja). Če tega ne stori, mora to opraviti organizacija za vzdrževanje cest, na stroške povzročitelja takoj, ko je o tem obveščena.
Kdor ima veljavno vozniško dovoljenje za motorna vozila kat. B. C ali D, sme voziti traktor do 31. marca 1983. V enem letu izda pristojni občinski organ na zahtevo upravičenca, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za motorno vozilo B. C ali D. vozniško dovoljenje za .traktor. Vsi tisti, ki tega ne bodostorili do 31. marca 1983, bodo morali za izdajo vozniškega dovoljenja za traktor priložiti potrdilo. da so usposobljeni opravljati z vsemi priključki. To potrdilo bo izdala posebna organizacija združenega dela, ki bo kandidata za voznika traktorja usposabljala. Vozniško dovoljenje za voznike traktorja se izda za dobo 10. let, tistemu, ki pa je dopolnil 65 let starosti, pa največ za 3 leta. Ti vozniki bodo morali na kontrolni zdravstveni pregled vsake tri leta. Zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu izdajajo pooblaščene zdravstvene organizacije na območju, kjer ima tak voznik stalno ali začasno prebivališče.
Zamenjavo oz. izdajo vozniških dovoljenj bodo občinski organi za notranje zadeve začeli v mesecu spetembru ali oktobru 1982 in boste o točnem datumu pravočasno obveščeni. V. Cerpnjak
Pogoji: srednja šola ekonomske-turistične, trgovske smeri, znanje 1 tujega jezika, zaželena praksa.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema DO Golf-turist, TOZD Turizem in Rent-a Car, Ljubljana, p. p. 122, Trdinova 3 do 30. aprila 1982.
Delovna skupnost Pomurskega zdravstvenega centra M. Sobota razpisuje prosta dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje delovne skupnosti
Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima visoko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri
— da ima 5 let delovnih izkušenj in — da se zavzema za samoupravljanje
Dela oziroma naloge se razpisujejo za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: Delovna skupnost Pomurskega zdravstvenega centra M. Sobota, Arhitekta Novaka 2 b, ,,za razpisno komisijo".
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
a GRAŠKI
4 VELESEJEM
>130. APR,— 9. MAJ 1982 7
- VARČEVANJE ENERGIJE
- OBNOVA IN GRADNJA STANOVANJ TER STANOVANJSKIH HlS
- PROIZVODNE INVESTICIJE
- POLJEDELSTVO IN KMETIJSKI STROJI
- LOV IN LOVNO OROŽJE
- POHIŠTVO
- DOPUSTI IN ODDIH ZA VSAKO GAR
- „GASTROMODEL" STROKOVNA RAZSTAVA KUHARSKIH UMETNOSTt
- MEDNARODNI BAZAR
- ZABAVNA ELEKTRONIKA
- RAZSTAVA „VSE ZA OTROKA"
- FOTO - KINO - OPTIKA
- ORIENTALSKE PREPROGE
- MODNE REVIJE
VSTOPNINA 50 DIN
22. APRILA 1982
STRAN 17
fevroKuc Vaški krojač
DODATEN RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1982/83			
Strokovna služba Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota objavlja dodaten razpis			
kadrovskih štipendij za šolsko leto 1982/83. Prijave so urejene po občinah štipenditorja;			
navajamo naziv poklica, stopnjo zahtevnosti, število razpisanih štipendij in naslov šti-			
penditorja. Občina Gornja Radgona			
Kovinostrugar	IV	2	DO Lina, Lesna industrija Apače, TOZD Kovin, proizv.
Tehnični risar	IV	T	Zdravilišče Radenska, Radenci
Oblikovalec kovin	IV	3	Zdravilišče Radenska, Radenci
Preoblikovalec in			
spajalec kovin	IV	1	Zdravilišče Radenska, Radenci	|
Elektrikar	IV	1	Zdravilišče Radenska, Radenci
Lesar širokega profila	IV	2	DO Lina, Lesna industrija	; Apače, TOZD Notranja oprema
Strojni tehnik-energetik	v	1	Zdravilišče Radenska, Radenci
Elektrotehnik jaki tok	v	•1	Zdravilišče Radenska, Radenci
Ekonomski tehnik	v	1	Zdravilišče Radenska, Radenci
Lesarski tehnik	v	1	DO Lina, Lesna industrija Apače, TOZD Notranja oprema
Laboratorijski tehnik	v	1	Zdravilišče Radenska, Radenci
Ing. strojništva	VI/1	1	DO Lina, Lesna indq,strija Apače, TOZD Kovin, proizv.	j
VTŠ strojništvo L stop.			
varilska smer	VI	1	Zdravilišče Radenska/ Radenci
VEKŠ I. stopnja			
poslovna informatika	VI	1	Zdravilišče Radenska, Radenci
VŠZD fizioterapija	VI	1	Zdravilišče Radenska, Radenci
VEKŠ II. stopnja			
-notranja menjava	VII	1	Zdravilišče Radenska, Radenci
VTŠ strojništvo II. stop.			
konstrukcijsko-računal. sm.	VII	1	Zdravilišče Radenska, Radenci
Strojna fakulteta			
energetika	VII	1	Zdravilišče Radenska, Radenci
Medicinska fakulteta			
splošna smer	VII	3	Zdravilišče Radenska, Radenci	|
Filozofska fakulteta			
nemščina—angleščina	VII	1	Zdravilišče Radenska, Radenci	>
Brez usmeritve za nadar-			
jene dijake zaposlenih			
staršev v DO Občina Lendava		1	Zdravilišče Radenskia, Radenci
Elektroinstalater	IV	2	Gidos Lendava
Avtoelektričar	IV	1	Integral TOZD Promet in delavnice, Lendava
Kamnosek	IV	1	Gidos, Lendava
Keramik-teracer	IV	1	Gidos, Lendava
Mizar	IV	2	Gidos, Lendava
>	Strojni ing.	VI	1	Integral TOZD Promet in delavnice, Lendava	;
Ekonomist (posl. fin.			
ali računov)	VI	1	Integral TOZD Promet in delavnice, Lendava	i
Ekonomist (fin. računov, smeri)	VI	1	Gidos Lendava
Občina Ljutomer			
Kmetijec	IV	2	Ljutomerčan TOZD Vinogradništvo, Ljutomer
Kmetijec	IV	2	Ljutomerčan TOZD Živinoreja-poljedelstvo	j
Kmetijec	IV	2	Ljutomerčan TOZD Kooperacija, Ljutomer
Živiiec Preoblikovalec in	IV	4	Ljutomerčan TOZD Simentalka, Ljutomer
spajalec kovin	IV	3	Obrtno združenje, Ljutomer	;
Monter in upravljalec			
'	energetskih naprav	IV	1 .	Obrtno združenje, Ljutomer	'
Vzdrževalec vozil in strojev	IV	1	Ljutomerčan TOZD Prevozništvo, Ljutomer	1	J
Opekar	IV	3	Križevske opekarne, Boreči
Lesar — široki profil	IV	1	Obrtno združenje, Ljutomer	1 j
Kmetijski tehnik	v	2	Kmetijska zadruga Ljutomer— . Križevci, Križevci
Veterinarski tehnik	v	2	Kmetijska zadruga Ljutomer—	: Križevci’, Križevci
Ekonomski tehnik	v	3	Kmetijska zadruga Ljutomer — Križevci, Križevci
Ekonomski tehnik	v	2	Ljutomerčan DSSS, Ljutomer
Kmetijski inženir	VI	1	Kmetijska zadruga, Ljutomer— Križevci, Križevci
Dipi. ing. arhitekture	VII/1	1	Imgrad Ljutomer
j	Dipl, veterinar	VII/1	1	Kmetijska zadruga Ljutomer— Križevci, Križevci
Dipl, ekonomist	VII/1	1	Emona TOZD Agroplod, Ljutomer	;
Občina Murska Sobota			
Vrtnar,* drevesničar	IV	2	Podj. ,,Sobota" TOZD Vrtnarstvo Murska Sobota
Gozdar	IV	3	ABC ,,Pomurka" DO Gozdno in lesno gospodarstvo M. S.
Keramik	IV	1	Podj. ,,Sobota" TOZD Obrtništvo M. Sobota ‘
Steklar	IV	1	Podj. ,,Sobota" TOZD Obrtništvo M. Sobota
Stavbni klepar	. iv	2	Podj. ,,Sobota" TOZD Obrtništvo M. Sobota
Elektromonter	IV	2	TOZD ,,Elektro" M. Sobota, za rajon Lendava
Zidar	IV	2	Podj. ,,Sobota", TOZD Gradbeništvo M. Sobota
Tesar	IV	1	Podj. ,,Sobota", TOZD Gradbeništvo M. Sobota
Lesar	IV	2	ABC ,,Pomurka" M. S., za DO Lipa Lovrenc na Pohorju
Kuhar	IV	1	ABC ,,Pomurka" M. S., za DO Lipa Lovrenc na Pohorju
Natakar	IV	1	ABC ,,Pomurka" M. S., za DO Lipa	; Lovrenc na Pohorju	/ Podj. Sobota", TOZD Gradbeništvo, M. Sobota
Rudarski tehnik	v*	1	
Strojni tehnik	v	1	ABC ,,Pomurka" M. S., za DO Lipa Lovrenc na Pohorju
j	Gradbeni tehnik	v	1	Podj. ,,Sobota", TOZD Gradbeništvo, M. Sobota
Lesarski tehnik	v	1	ABC ,,Pomurka" M. S., za DO Lipa Lovrenc na Pohorju ABC ,,Pomurka" M. S., za DO Lipa Lovrenc na Pohorju	/ Podj. ,,Sobota", TOZD Gradbeništvo, M. Sobota
;	Ekonomski tehnik	v	1	
Strojni inženir	VI	1	
।	Gradbeni inženir	VI	1	Podj. ,,Sobota", TOZD Gradbeništvo, M. Sobota
H	Varnostni inženir	VI	1	ABC ,,Pomurka", M. Sobota
KMETIJSKA INŠPEKCIJA UPRAVE ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE OBČIN GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
POZIVA
pridelovalce koruze, da v smislu Odloka o zatiranju prosene (koruzne) vešče na območju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20/78) morajo zaradi uničevanja in zaradi preprečitve širjenja prosene (koruzne) vešče (Pyrausta nubilialis Ho) najpozneje do 30. aprila 1982 pospraviti in odstraniti s polja ter porabiti, oziroma uničiti (pokrmiti, podorati, kompostirati ali sežgati) koruznico.
Neupoštevanje z navedenim odlokom predpisanih mer, bo predlagano v upravno kaznovanje.
SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA
RAZPISUJE
javno licitacijo
za prodajo osebnih avtomobilov:
FIAT 132, leto izdelave 1977, prevoženih 149.000 km, registriran do decembra 1982 za izklicno ceno 180.000.— dinarjev
Kupec plača od izlicitiranega zneska tudi prometni davek.
RENAULT - 4 TLS, leto izdelave 1977, prevoženih 70.000 km, karamboliran za izklicno ceno 42.500.— dinarjev
V ceni je vračunan prometni davek.
Licitacija bo na dvorišču upravne zgradbe Skupščine občine, Alija Kardoša 2 v četrtek, 29. aprila 1982 ob 10. uri.
Udeleženci licitacije morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene.
Avtomobila bosta na ogled dan pred licitacijo od 8. ure naprej.
TOZD Trgovska mreža v sestavi Industrijskega kombinata ,,PLANIKA" Kranj
objavlja
prosta dela in naloge
prodajanje
za prodajalno Murska Sooo-ta, Maršala Tita 29.
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat imeti trgovsko šolo in eno leto delovnih izkušenj. Zaželena je praksa v obutveni stroki. Poskusno delo 2 meseca. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi. Kandidati naj prošnje pošljejo ali dostavijo osebno v prodajalno. Rok za zasedbo delovnega mesta 30 dni. Kandidati bodo obveščeni v roku 30 dni po izteku objave.
Prodajna mesta JEKLO-TEHNE v Pomurju: MURSKA SOBOTA - KRIŽEVCI V PREKMURJU -LENDAVA
OBVEŠČA
Kmetijsko-vinarska inšpekcija Uprave za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti
vse proizvajalce grozdja in vina s področja občin Pomurja, ki so vpisani v register proizvajalcev grozdja in vina, da je na podlagi 54. čl. Zakona o vinu in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Ur. list SRS, št. 16/74) po 5. maju 1982 prepovedano gojiti samorodnice in hibride.
Če upravni organ, pristojen za kmetijstvo, ki vodi register proizvajalcev grozdja in vina ugotovi, da proizvajalci gojijo samorodnice in hibride, bodo izdane odločbe o izbrisu iz registra proizvajalcev vin.
Bolniki, pozor!
HERMELINA - NARAVNO ZDRAVILO ŠE NA ZALOGI!
Ponovno se oglašam v Vestniku kakor vsako jesen, zimo, pomlad in poletje. Letos teče 19. leto, odkar predelujem zdravilno zelišče HERMELIKO (SEDUM MAXIMUM) v tinkturo, s ' katero uspešno in učinkovito zdravim bolnike, ki bolehajo za boleznimi, kot so: ishias, revmatizem (sklepni, živčni, mišični), šen, otekline nog, čir na želodcu in dvanajsterniku in druga notranja vnetja, vnetje mehurja, ledvic in jeter, sveže in stare opekline, posledice udarcev, slabo prebavo, gastritis, želodčni in črevesni katar, tudi odprte krčne žile — stare po več let in sveže — trombozo, arteriosklerozo, glavobol, ekceme; hermelika vrne tek (samo za. odrasle), bolani suhi bolniki se zredijo, regulira preveč ali premalo želodčne kisline na normalno, zdravi ozebline in vse vrste oteklin, hemeroide, tumorje na maternici, beli tok, vnetje jajčnikov in maternice, otrdline na dojkah, udarce in podplutbe, vnetje sinusov, kraste v nosu, gripo, angino, razne podkožne tumorje in še veliko drugih bolezni.
Za interesente imam vedno na ogled več sto pisem anketira- • nih ozdravelih bolnikov. Ko ste bolni, ne morete koristiti sebi niti skupnosti. Iskreno vam priporočam, zdravite se s tem mojim preparatom!
V Mariboru, Murski Soboti, Celju, Ljubljani, po vsej Sloveniji in Jugoslaviji me že dobro poznajo. Mnogi bolniki, ki so se zdravili s hermeliko, predelano po mojem postopku, so ozdraveli, b čemer ste pred leti lahko brali v različnih slovenskih časopisih.
Če se želite vi zdraviti z mojim naravnim zdravilnim zeliščem, mi pišite TAKOJ — in vedno, ker imam zdravilo še na zalogi. Na kratko opišite svoje bolezni.
HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V MARIBOR -(za Maribor in okolico), V CELJE — (za Celje in okolico), IN V MURSKO SOBOTO (za Mursko Soboto in okolico), V ZAČETKU MAJA 1982. O točnem kraju, datumu in uri, kjer bom zdravilo izdajal, vas bom pravočasno pismeno obvestil.
Zdravila ne pošiljam po pošti. Pri prevzemu zdravila dobite tudi tiskano navodilo za uporabo — v slovenskem in srbohrvaškem jeziku.
O vsem, kar vas bo še zanimalo, se bomo ustno pogovorili. Zdravljenje z zdravilno hermeliko vam priporočam, ker se boste sorazmerno poceni in hitro pozdravili. Zdravilo imam sedaj v zalogi.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ -HERMINA (in Stipe) PIVČEVIČ, Glinškova ploščad 8/I. nadstr. stan. št. 10; - 61113 LJUBLJANA-BEŽIGRAD.
OPOMBA: zdravilo Hermeliko lahko dobite pri meni v Ljub- ( Ijani — na tem naslovu. Če se peljete iz Celja, peljite se po stari cesti čez Ježico (ne po novi obvoznici) in tako pridete do gostilne Ruski car, nato zavijte pri prvem semaforu desno — nato peljite cca 200 m dalje in zavijte v drugo ulico desno, ker se vidijo trije veliki rdeči bloki skupaj. Vhod je prvi, št. 8. (vhod je za blokom — in je veliko makadam parkirišče). Do mene lahko pridete tudi z mestnim avtobusom št. 14, ki pelje iz mesta v smeri Savje. Izstopite na postaji Bratovževa —Glinškova ploščad, ker se takoj levo čez cesto vidijo rdeči bloki. Moja telefonska številka je: 061-348-170.
Komisija za delovna razmerja Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota
I.	Razpisuje prosta dela in naloge
1.	Vodja oddelka za urbanizem
II.	Objavlja prosta dela in naloge
1. Strokovnega sodelavca za gradbeni in finančni nadzor
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod točko 1/1: končana visoka šola FAGG, 5 let delovnih izkušenj
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
pod 11/1: končana visoka šola gradbene smeri in opravljen strokovni izpit, 5 let delovnih izkušenj.
Objavljena dela in naloge se sklenejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo ali pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po razpisu oziroma objavi Zavodu za ekonomiko in urbanizem. Murska Sobota, Staneta Rozmana št. 5 pod oznako ,,komisija za delovna razmerja".
Delavski svet ABC POMURKA ,,AGROMERKUR" TOZD
Transport Murska Sobota razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo:
1.	Dostavni avtomobil znamke ZASTAVA, letnik 1978, karamboliran
izklicna cena: 28.000 din
2.	Tovorni avtomobil TAM 2001, letnik 1970, neregistriran, v voznem stanju
izklicna cena: 45.000 din
Javna dražba bo v petek, 30. 4. 1982 na dvorišču Agro-merkurja. Udeleženci javne dražbe so dolžni plačati pred dražbo 10 % kavcijo od izklicne cene 1 uro pred pričetkom dražbe.
Prometni davek plača kupec.
Vozili sta na ogled 1 dan pred dražbo na dvorišču Agro-merkurja.	/
S
STRAN 18
VESTNIK, 22. APRILA 19^2

ERADVE OBJAVE
Leto XVI	Murska Sobota, dne 22. aprila 1982	Št.: 13
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
115.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota.
116.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota.
117.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota.
118.	Sklep o izvolitvi predsednice in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota.
119.	Sklep o izvolitvi predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
120.	Sklep o izvolitvi podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
121.	Sklep o imenovanju sekretarja Skupščine občine Murska Sobota.
122.	Sklep o določitvi članov Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
123.	Sklep o določitvi članov Izvršnega sveta, ki bodo vodili upravne organe Skupščine občine Murska Sobota.
124.	Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1982
115.
Na osnovi 183. in 188. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota, na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1982 sprejela
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota.
I.
Za predsednika Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Martin HORVAT. Kocljeva 2 M. Sobota
II.
Za podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Stefan OŠLAJ. Miklošičeva 85, M. Sobota
III.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-5/82-1
Murska Sobota. 14. aprila 1982
Predsednik
Zbora krajevnih skupnosti
Rudolf Cipot, 1. r.
Predsednik
Zbora združenega dela
Karel Peček, 1. r.
Predsednica
Družbenopolitičnega zbora
Silva Čenar, 1. r.
STRAN 19 VESTNIK, 22. APRILA 1982
Ill.
Ta sklep velja z dnem sprejetja, in se objavi v Uradnih objava'h pomurskih občin.
Številka: 020-2/82-1
Murska Sobota, 14. 4. 1982
Predsedujoči delegat:
Anton Rajnar, 1. r.
117.
Na podlagi 1. odstavka 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota, na seji dne 14. aprila 1982 sprejel naslednji
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota.
I.
Za predsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Rudolf Cipot, Lendavska 6, Murska Sobota.
II.
Za podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine « občine Murska Sobota je izvoljen Franc Lah, Gerlinci 94.
III.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-3/82-1
Murska Sobota, 14. aprila 1982
Predsedujoči delegat:
Franjo Škarabot, 1. r.
118
Na podlagi 1. odstavka 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81)je Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 14. aprila 1982 sprejel naslednji
SKLEP o izvolitvi predsednice in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota.
I.
Za predsednico Družbenopolitičnega zbora Skupščine . občine Murska Sobota je izvoljena
Silva ČENAR, Staneta Rozmana 2, M. Sobota
II.
Za podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen
Ivo OREŠNIK. Naselje Borisa Kraigherja 17, M. Sobota.
III.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-4/82-1
Murska Sobota, 14. aprila 1982
Predsedujoči delegat:
Alojz VALENČIČ L r.
Bojan PEVEC
Vlado PLANTARIČ.
III.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 021-10/82-1
Murska Sobota, 14. aprila 1982
Predsednik
Zbora krajevnih skupnosti Rudolf CIPOT, 1. r.
Predsednik
Zbora združenega dela Karel PEČEK, l.r.
Predsednica
Družbenopolitičnega zbora
Silva CENAR, 1. r.
121.	.
Na osnovi 192. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 14. aprila 1982sprejela
SKLEP o imenovanju sekretarja Skupščine občine Murska Sobota.
I.
Za sekretarja Skupščine občine Murska Sobota se imenuje Martin VINČEC, diplomirani pravnik. Ul. 17. oktobra 21, M. Sobota
n.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 111-2/82-1
Murska Sobota, 14. aprila 1982
Predsednik
Zbora krajevnih skupnosti Rudolf CIPOT, 1. r.
Predsednik
Zbora združenega dela Karel PEČEK, 1. r.
Predsednica
Družbenopolitičnega zbora
Silva CENAR, 1. r.
122.
Na osnovi 205. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81)je Skupščina občine Murska Sobota na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 14. aprila 1982 sprejela
SKLEP o določitvi števila članov Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
I.
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota ima
— predsednika.
— dva podpredsednika, in
— 10 članov.
Od skupnega števila članov bo devet opravljalo naloge iz pristojnosti izvršnega sveta profesionalno, štirje pa neprofesionalno. Pet članov bo poleg nalog v izvršnem svetu opravljalo dela in naloge funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ.
II.
Ta sklep velja od dneva sprejetja in se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
1.
Skupni prihodki občinskega proračuna zaleto \9%2 znašajo 80.200.000 din in se razporedijo:
— za dejavnost organov in organizacij DPS 79,474.458 din — za tekočo proračunsko, rezervo	725.542 din
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova raz-, poreditev je zajeta v splošnem in posebnem delmproračuna, kar je sestavni del občinskega proračuna.
3. člen
Občina Lendava namenja del prihodkov za intervencije v gospodarstvu, kot so: blagovne rezerve, intervencije v kmetijstvu in poraba hrane. Proračunski prihodki, ki bodo presegali dovoljeno raven splošne porabe, se bodo izločali na posebno partijo žiro računa proračuna.
Izven obsega proračunskih prihodkov se razporedi' 37.970.000 din za blagovne rezerve kot namenska dopolnilna sredstva.	. ..
»	4. člen
Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične dejavnosti vskladu z družbenim dogovorom o uporabi turistične takse y SR Sloveniji.
5.	člen
Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu občine in se namenjajo v celoti za. zdravstveno varstvo živali.
6.	člen
Od izvirnih prihodkov proračuna občine se 1 % izloča v sredstva rezerve občinskega proračuna.
STRAN 20 VESTNIK, 22. APRILA 1982
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74 in 4/78) in 265. člena Statuta Občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na 42. seji zbora krajevnih skupnosti, na 43. seji zbora združenega dela in na 42. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1982, sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE LENDAVA ZA LETO 1982
l.člen
S proračunom občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Lendava.
7.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet).
Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije v okviru doseženih prihodkov, če s posebnim aktom skupščine občine ali izvršnega sveta Oziroma v dogovoru z uporabnikom ni drugače določeno.
8.	člen
Izvršni svet Skupščine lahko začasno' zmanjša zneske sredstev, ki so v občinskem proračunu razporejeni za posamezne namene ali začasno omeji uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini ali pa republiški organi omejijo poraba.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet poročati zborom občinske skupščine.
9.	člen
Za ugotovitve potrebne višine dopolnilnih sredstev proračuna občine s strani republiških organov se upravnim in pravosodnim organom ter drugim organizacijam — uporabnikom sredstev občinskega proračuna mesečno zagotavlja sredstva v višini lanskoletne dvanajstine povečane do 10 %. Organom, katerim se je delovno področje in obseg nalog v letošnjem letu povečal, se lahko sporazumno z izvršnim svetom zagotavlja večja sredstva, vendar ne več kot je predvideno s tem odlokom.
10.	člen
U pravni orgarii in organizacije, strokovne službe ter uprave pridobivajo sredstva za delo na podlagi programov dela in doseženih rezultatov dela delavcev pri izvrševanju programa.
Dohodek delovnim skupnostim občinskih upravnih organov se zagotavlja v skladu s sprejetim dogovorom. Rast.osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo se bo usklajevala z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v SR Sloveniji v letu 1982.
11.	člen
	Nosilci sredstev v razdelilniku bilance za finansiranje so:
—	za dejavnost skupščine, izvršnega sveta, negospodarskih investicij, kulturno prosvetne dejavnosti, zdravstvenega varstva, intervencij v gospodarstvu in tekoče proračunske rezerve: izvršni svet;
—	dejavnosti'družbenopolitičnih organizacij in društev: OK SZDL Lendava;
—	ljudske obrambe: svet za ljudsko obrambo;
—	komunalno dejavnost: komite za družbeno planiranje, geodetska uprava in oddelek za urbanizem;
—	sofinanciranje varstva grobov borcev NOB, spomeniškega varstva socialnega varstva: Sekretariat za občo upravo;
—	odplačilo kreditov: komite za družbeno planiranje;
—	za drugo porabo sredstev: izvršni svet.
> C .s -n § o J s a g S |	A o 75 * £
12.	člen
Uporabniki morajo sredstva, kijih prejemajo iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana.
13.	člen
Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo opravljati naloge iz svojega delovnega področja v mejah sredstev. ki so jim določena s tem proračunom, razen če se s po-sebnim aktom oziroma dogovorom skupščine občine ne določi drugače.
“Upravni organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna smejo prevzemati obveznosti po pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom.
14.	člen
Vsi prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali za delo s pogodbami, so prihodki občinskega proračuna.
15.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so odobrena v občinskem proračunu je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec.
Poleg funkcionarja je za zakonito uporabo sredstev odgovoren tudi vodja proračuna.
16.	člen
Izvršni svet je pooblaščen. da odloča:
— o uporabi sredstev rezerv do višine 500.000din za izdatke iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78);
— o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve«;
— o začasni uporabi sredstev rezerv, če prihodki pritekajo neenakomerno, vrniti se morajo do konca leta 1982.
17.	člen
Za spremljanje izvajanja občinskega proračuna, je zadolžen Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, ki poroča izvršnemu svetu ter po potrebi predlaga sprejem potrebnih ukrepov.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1982. Številka: 400-4/81-3
Datum: 30/3-1982
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Sta	nko Lebar. 1. r.
BILANCA PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LENDAVA ZA LETO 1982
Zap. št.	Vrsta	Prihodki	Realizirano v 1. 1981	Planirano v 1. 1982	Indeks
1	Ž	3	4	5	6
1.	1	Davek iz dohodka in davek iz OD	17.077.569	20.910.000	122,4
2.	2	Prometni davki, davki na premoženje in na dohodek od premoženja	27.913.660	32.205.000	115,4
3.	3	Takse	4.573.534	5.280.000	115,5
4. •	,5	Prihodki po posebnih predpisih	3.018.992	3.480.000	115,3
5.	6	Prihodki upravnih organov	3.H7.239	5.096.748	99,3
6.	7	Dopolnilna sredstva	12.609.747	i4.5il.O75	115,1
7.	9	Prenešena sredstva	470.296	717.177	152.5
		SKUPAJ PRIHODKI ZA RAZPOREDITEV	68.781.032	80.200.000	116±6
8.		Posebna partija - namenska dopolnilna	sredstva		
		- za blagovne rezerve	2.900.000	37.970.000	
		- za kompenzacije	1.552.000	-	
		SKUPAJ POSEBNA PARTIJA	===_=_=4.452s000==	==22i222i222-======	
B. RAZPORED PRIHODKOV	*					
Zap. št.	Glavni namen	ftazpbred prihodkov	Realizirano v 1. 1981	Planirano v 1. 1982	Indeks
1	2	3	4	5	6
1.	01	Dejavnost organov DPS	51.556.135	60.127.813	116,6
2.	02	Ljudska obramba	3.018.000	3.705.000	122,7
3.	03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	3.407.632	3.734.300	109,6
4.	(VI	Negospodarske investicije	989.553	2.653.000	 268,1
IZ	08.	Socialno skrbstvo	1.311.809	2.385.945	181,9
6.	09	Zdravstveno varstvo	50.000	70.000	140,0
7.	10	Komunalna dejavnost	1.681.963	2.006,400	119,3
8.	11	Dejavnost krajevne skupnosti	1.532.000	1.762.000	115,0
9.	16	Intervencije v gospodarstvu	910.186	900.000	98,9
TO.	17	Nerazporejeni nrihodki	I.417.177	725,542	51,2
11.	18	Rezervni sklad	557.009	640.000	116,7
12.	19	Izločena sredstva			2.349.573	1.480.000		61x2	
		SKUPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI	68.?81.O32	80.200.000	116x6
		POSEBNA PARTIJA			
		- za blagovne rezerve	2.900.000	37.970.000	
		- za kompenzacije	1.552.000	—	
		SKUPAJ POSEBNA PARTIJA	4.452.OOO	—22±22o.ooo__	
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Stanko LEBAR
Radijski in televizijski spored od 2 3. do 2 9. aprila
PETEK SOBOTR NEDEUA PONEDELJEK . TOREK SREDA ČETRTEK
	• •	v
RADIO
murska sobota
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 - DNEVNIK, 16.10.— Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdra-
vi, 18.00
Prenos
sporeda Radia Ljubljana.
TV LJUBLJANA
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30
Zabavna
glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 — ŠTAFETA MLADOSTI V POMURJU, 16.45 -Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00	— Prenos
osrednjega slovenskega radijskega sporeda.
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA } MURSKA SOBOTA
10.05
Najlepše
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
Boi an PEVEC	Številka: 023-13/82.-1	.	1.t\^
rvnlara^Vi	eV A G a r\rčAT 9» ^AAVMA T^ApICt	Vn^^io
8.50 Tv v šoli: TV koledar Ruščina, Glagolica, 10.0C Poročila, 10.05 TV v šoli Zgodovina. Iz kockice. Risanka, Ne vprašajte mene, Izkoriščanje atomske energije. Risanka, Izobraževalna reportaža. Zadnje minute (do 12.05), 17.25 Poročila. 17.30 Kaj ie novega na podstrešju, otroška serija TV Zagreb 18.00 Z godbeniki in pevci v Logatcu, 18.30 Obzornik, 18.45 Ekonomsko
/Q ljubljanska banka
Pomurska banka
Politični sistem: Produkti-WASt a'‘ storilnost dela, 9-05 Risanka, ] 9.20 Cikcak. io^ TV 'n radio nocoj, ‘9.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 ‘ropagandna oddaja, 20.00 w- Atteway: Skag, ameriška nadaljevanka, 21.00 Modni 2Dm0, 2’ 05 Ne prezrite, :20 Ti dnevi, ta leta:
Rimska kronika 1958, dokumentarna serija. 22.05 -)Pr.ernljajmo — sodelujmo, Nočni kino: Žena je sla (del. naslov) sovjetski fUm'23.45 Poročila
Q^jniki "• TV mreže: žarw TV dnevnik v mad-17 4? a' '2-30 TV dnevnik, ia is fPUbri, otroška odda-18 4s ^Mladinska oddaja, 1930 S,asbeni k‘ub 82-Glasb TV dnevnik, 20.00 Zagrebšk po8aJanJa’ 20-50 NaS Panorama, 21.05 oddal r a ’ dokumentarna Grdi’n 2’-55 Nočni kino: janskimmazani’ Zli - itali-
k‘film (do 23.45) Zg II
TvZagreb
8.50 Šolska TV, 17.40 Poročila, 17.45 Kolibri. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Rijeke, 18.45 Beseda mladih, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Hill Street Bluess (ser. film), 21.00 Mostarsko deževje, 22.00 Kronika kongresa ZK SAP Vojvodine. 22.20 V petek ob 22.00.
TV LJUBLJANA
8.00 Poročila, 8.05 Ciciban, dober dan: Ob ribniku, I 8.15 Zbis — B. Jurca: Mi-! ško-pdleno, 8.30 Mi smo mali Muzikanti: Pleskar Zlofnivrat, 9.00 Kaj je novega na podstrešju, .otroška serija TV Zg, 9.30 Pisani svet: Fadil, 10.00 Mesta: Toronto — angleško-kanadska serija, 10.45 Pred izbiro poklica: Poklici v pomorstvu, 11.15 A. Marodič: Naša krajevna skupnost: Solidarnost, 12.05 Poročila (do 12.10), 15.10 Nogomet Rijeka:Hajduk, prenos v odmoru Propagan-! dna oddaja, 17.00 PJ v košarki v odmoru..., 18.30 Naš kraj: Rob na Dolenjskem, 18.45 Muppet show: Doug Henning, 19.10 Zlata ptica: Martin Krpan, 19.15 Risanka, 19.20 Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Harrogate: Pesem Evrovizije • 1982, prenos, 22.30 Propagandna oddaja, 22.35 Zrcalo tedna. 22.50 Billy dva. klobuka, ameriški film, 00.25 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
15.55 Tampere: SP v hokeju SZ:Kanada, prenos slov, koment. 18.30/40 Glasbena oddaja, 19.00 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Glasbeni oder. 20.30 Poezija, 21.10 Imenujem se Dora, feljton. 21.50 Športna sobota, 22.10 Svet Mayev, Inkov in Aztekov: Azteki, dokumentarna serija (do 23.00)
želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 - V NEDELJO POPOLDNE, osrednja, neposredna nedeljska oddaja RMS, tel. 21-232, 14.30 — Najlepše želje s čestiti-kami in pozdravi, 16.00 — Prenos sporeda RU.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 - DNEVNIK, 16.10 — Spored slovenske narodnozabavne glasbe,
16.30
ŠPORTNA
ODDAJA, 16.40 - Najbolj iskane plošče
prejšnjega
tedna,
17.00 — Prenos sporeda RLJ.
TV LJUBLJANA
15.30
Zabavna
glasba z obvestili in reklamami, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 - POTA MLADIH, 18.00 - SOTOČJE, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Prenos sporeda Radia Ljubljana.
TV LJUBLJANA
15.30
Zabavna
glasba z obvestili in reklamami, 16.00 — DNEVNIK, 16.10 — Nekaj minut z ..., 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Prenos sporeda RLJ.
TV LJUBLJANA
15.30
Zabavna
glasba z obvestili in reklamami, 16.00 —
DNEVNIK, Glasbena 16.30 —
16.10 — oddaja, Delegatska
tribuna, 17.00 — Prenos sporeda RLJ.
TV LJUBLJANA
I TV ZAGREB
13.50 Pregled sporeda, 13.55 TV koledar. 14.10 Zabavni koledar, 15.10 Nogomet, 17.00 Košarka. 18.30 Ti dnevi, ta leta, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Evro-vizija 1982, 22.10 Dnevnik, 22.25 Kronika kongresa ZK SAP Vojvodine, 22.15 Nič svetega (film)
TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA.
11.00 Sin iz dobre hiše (film), 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski program, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Akti X, Y — nerešeno, 2Q.15 Modna revija, 21.10 Šport, 21.20 Nočni studio.
Drugi program
.16.30 Vzgojna oddaja, 17.00 Galerija, 17.30 Brez nagobčnika, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Himalaja — velika dogodivščina, 20.00 Raziskovanja. 20.15 Modna revija, 20.20 Politika v petek in 10 Pred 10, 21.20 Soylent Green (film).
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.35 Zenski regiment (film), 16.00 Mladinski program, 17.25 Dober večer v soboto, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Nekdo bo zmagal, 21.05 Šport, 21.15 Kdo je morilec? (film).
Drugi program
16.00 Ljubite klasiko?, 16.45 Kdo me hoče, 17.00 Tedenski spored, 17.25 Nogomet, 18.00 Za ljubitelje filma, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Hokej: Kanada—SSSR, 20.00 Evrovizija 82, 22.30 Nenavadne zgodbe Roalda Dahla, 22.55 Religija.
jv madžarska! TV MADŽARSKA
7.05 in 13.10 Šolska Tv. 15.45 Poštni predal 250. 16.00 Potuj z nami; morje, otoki. 16.40 Svetovni kongres v Havani, reportaža. '7.35 5 minut meteorologije. 17.40 Rehabilitacijski forum. 18.30 TV dnevnik. '9.00 Delta, znanstveni magazin. 19.25 Še pol ni res, •Kviz. 19.55 Lebarjeve operete. 20.55 Mladinska ura. 21.55 TV dnevnik.
7.15 TV reprize (Budden-brookovj. Kviz. Schubert). 12.25 Risanka. 12.50 Fauna Iberica. mrhovinar. 13.25 Za otroke. 14.25 Zgodovina nogometa. 15.00 Zidajmo! 15.55 Orjaško kolo. 16.20 Parabola. 16.50 Družinski magazin. 17.30 Kuhajmo. 19.05 Filmski koktejl: Breki. Sodniška zmota. Pot v nebesa. Disco. Učimo se švedsko. 22.20 TV dnevnik.
TV LJUBLJANA
9.10 Poročila; 9.15 Živ žav, otroška matineja; 10.15 S. Pavič: Vroči veter, humoristična serija TV Beograd; 11.10 TV kažipot; 11.30 Narodna glasba; 11.55 Helsinki: SP v hokeju (1/4), prenos (do 14.30/40); 14.45 Poročila; 14.50 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper ža slušno prizadete; 15.25 625; 15.55 Kožarka (ž) Ježica:Monting, prenos, v odmoru reportaža z atletskega mitinga v Novi Gorici; 17.35 Športna porodila; 17.40 Osem filmskih pričevanj — Črna Gora: Lelejska gora, jugoslovanski film; 19.10 Risanka; 19.15 Cik cak; 19.22 TV in radio nocoj; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 H. Hitrec-P. Pavličič: Nepokorjeno mesto, nanizanka TV Zagreb; 21.25 Propagandna oddaja; 21.30 Športni pregled; 22.00 Poročila in poročilo s 13. konference ZK SAP Kosovo.
Oddajniki II. TV mreže;
14.10 Nogomet Radnički-Dinamo, prenos v odmoru ...; 15.55 Helsinki: SP v hokeju (2/3), prenos; 18.30 Športna reportaža; 19.00 Risanke; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Zgodbe o jazzu; 20.45 Včeraj, danes, jutri; 21.00 Gledalci in TV; 21.35 Mladost Karla Marxa,’ serijski film (do 22.35)
8.45 TV v šoli: TV koledar. Ustvarjalne, igre. Partizanske narodne pesmi, Utrdbe, trdnjave in obzidja; 10.00 Poročila; 10.05 TV v šoli: Materinščina, Iz Kockice. Risanka, Naši- kraji naredi sam — sajenje cvetja. Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.10); 16.05 Kmetijska oddaja TV Novi Sad; 17.05 Poročila; 17.10 Mesta: Berlin, angle-ško-kanadska serija; 18.00 Znana, neznana Jugoslavija: 'Kostanjevica; 18.30 Obzornik; 18.45 Pop godba: Be-merang; 19.15 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.0035 mm — Filmska delavnica; 21.30 V znamenju in poročilo s 13. konference ZK SAP Kosovo
Oddajniki II. TV mreže:
14.00 Poreč: Tenis »Turnir Istrske riviere« — finale prenos (do 17.30/18.00); 17.30 TV dnevnik; 17.45 Baš Čelik, lutkovna serija; 18.00 Slovenske ljudske pravljice, lutkovna serija TV Ljublja-
/O ljubljanska banka
Pomurska banke
na; 18.15 Izobraževalna oddaja; 18.45 Telesport; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Znanost; 20.55 Zagrebška panorama; 21.15 Pesmi o starem Beogradu, zabavnoglasbena oddaja (do 22.15)
TV ZAGREB
TV ZAGREB
9.50 Poročila. 10.00 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska, oddaja. 14.40 Morje, ljudje in obala. 15.15 Ikone. 15.45 Film. 17.15 Pretežno vedro. 18.30 Športna reportaža. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Nepokorjeno mesto. 21.30 Športni pregled. 22.00 Dnevnik. 22.15 Kronika kongresa ZK SAP Kosova
8.45 Šolska TV. 17.40 Poročila. 17.45 Mladinski program, 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Gospi-ča. 18.45 Pop — glasba. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Drama. 21.15 Izbrani trenutek. 21.20 Paralele. 22.05 Dnevnik. 22.20 Kronika kongresa ZK SAP Kosova.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
10.00 Tiskovna ura, 11.00 Vzgojna oddaja, 13.00 Plesni turnir, 14.00 Adela še ni večerjala (film), 16.15 Mladinski program, 16.45 Klub seniorjev, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Mladi Thoerless, 21.45 Šport.
Drugi program
11.55 Športno popoldne, 16.00 Himalaja — velika avantura, 16.45 Dick Cavett predstavlja ABBA, 17.30 Okay, 18.30 Prodana nevesta (opera), 21.55 Nekdo ve več (film).
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Športna TV, 9.30 Ženski regiment (film), 10.55 Umor in zlato, 11.30 O daljnogledu, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski program, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Športni ponedeljek, 20.05 Profesionalci, 20.55 Večerni šport.
Drugi program
17.00 Vidiki, 17.30 Lou Grant (ser. film), 18.30 Čas v sliki, 19.15 Ljuba družina, 20.05 Med Marxom in Mohamedom, 20.50 10 pred 10, 21.20 Francoise Truffaut, 21.25 Ameriška noč (film).
TV MADŽARSKA
7.20 Šola za vsakogar. 7.50 Spored za otroke. 11.00 Namizni tenis. 13.30 Zabavna glasba. 14.20 Vdove neveste, madžarski film. 15.30 Štirje pravi. 16.30 Napoved sporeda. 16.55 Kviz. 18.00 Teden: aktualnosti, reportaže. 19.05 Na robu propada..celovečerni film. 20.25 Rock v gledališču Mavrica: The Jacksons. 21.15 Poročila.
[Vaš oglas v VESTNIKU

TV MADŽARSKA
26. aprila — ponedeljek: Ni sporeda
sinki: SP v hokeju (2/4). prenos; 16.30/40 Pot okoli sveta z osmimi notami: Naša vojska; 17.00 Slovenske ljudske pravljice: O Marku, ki je vilo sesal; 17.15 Slovenski ljudski plesi: Koroška; 17.45 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd; 18.15 Rdeče Trbovlje, dokumentarna oddaja; 18.50 Knjiga; 19.05 Zlata ptica: L. Suhodolčan: Piščalka: 19.15 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19:30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Visoka napetost, jugoslovanski film; 21.45 Propagandna oddaja; 21.50 P. Turrini-W. Pevny: Aplska saga, avstrijska nadaljevanka; 23.20 Poročila in poročilo z 8. kongresa ZK Črne Gore.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini; 17.30 TV dnevnik; 17.45 Pisani svet, otroška oddaja TV Ljubljana; 18.15 Branje; ! 8.45 Krka v Krki ob Krki, glasbena oddaja; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Narodna glasba; 20.45 Spomini; 21.30 Zagrebška panorama (do 21.45)
Opomba:
17.55—20.30/40 Helsinki: SP v hokeju (1/3)
TV ZAGREB
9.00 Šolska TV, 17.40 Poročila, 17.45 Pisani svet. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Krka, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Skupno. 20.50 Odrešitelj, (film)/ 22.40 Poročila. 22.45 Kronika kongresa ZK.SAP Kosova.
TV AVSTRIJA
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Adela še ni večerjala (film), 11.15 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski program, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija.v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Prizma, 20.00 Hokej SP skupina A, 21.00 Metternichova ulica 12.
Drugi program
12.40 Iz parlamenta, 13.55 Hokej SP skupina A, 16.45 Šolska TV, 17.00 Usmeritve, 17.30 Lou Grant (ser. film), 18.30 Časvsliki, 19.15 Alfred potuje, 20.03 Dallas, 20.50 10 pred 10, 21.20 Klub 2.
TV MADŽARSKA
7.05 in I5.15 Šolska TV. 15.40 Afganistan v štirih letih. 15.40 Spreminjajoča se vas. 16.10 Utica. 16.50 Spored Gyorgya Korde. 17.20 Povej hitreje: spored Studia Szeged. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Buddenbrookovi. nadaljevanka. 20.00 Studio 82. kulturni tednik televizije. 21.00 Mož mi je v zaporu, dokumentarni film. 22.10 TV dnevnik.
9.00 TV v šoli: TV koledar. Socialistična revolucija v Jugoslaviji. Od Odese do Leningrada. Zanimivo potovanje: 10.00 Poročila; 10.05 TV v šoli: Biologija, Predeli in ljudje. Risanka. Kocka, kockica; Poklici — mizar in tapetnik. Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.10); 17.20 Poročila: 17.25 Ciciban, dober dan: Moj dedek je bil partizan: 17.45 Družina Smola, madžarska risana serija; 18.10 Pozdravljena. Makedonija; 18.30 Obzornik; 18.45 Borovška dolina, glasbena oddaja; 19.15 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Film tedna: Kasbach. avstrijski film; 21,45 Miniature: Robbov vodnjak nekoč in danes; 22.05 V znamenju in poročilo z 8. kongresa ZK Črne Gore.
Oddajniki II. TV mreže:
L7.10 TV dnevnik v madžarščini; 17.30 TV dnevnik; 17.45 Čas za pravljico; 18.15 Aktualnosti; 18.45 Narodna glasba; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Ali se med seboj dovolj poznamo; 21.00 Zagrebška panorama; 21.20 M. Kmecl: Friderik in Veronika, posnetek predstave MGL na festivalu MESS (do 22.35);
Opomba: 16.15 ali 16.45 PJ v košarki, 3. tekma finala (play off).
8.55 TV v šoli: TV koledar. Geometrija. Fizika v ladjedelništvu. Močvirje: 10.00
Poročila:
10.05 TV v šoli:
Kemija. Predeli in Ijudj
Risanka. Telesna
Združeni narod., vzgoja. Risanka.
Pravljica. Zadnje minute (do 12.40): 17.I0 Poročila; 17.15 Zbis — B. Jurca: Babičina resnična pravljica: 17.30 Mi smo mali muzikanti: V dežju, češka glasbena serija; 18.00 Mozaik kratkega filma; 18.30 Obzornik: 18.45 Čutim sonce na obrazu, dokumentarna oddaja; 19.15 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Dokumentarna oddaja; 20.50 V. srečanje jugoslovanskih baletnih umetnikov, reportaža; 21.30 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
14.25 Nogomet Zagreb: Radnički, prenos (slov, kom), v odmoru .. . (do 16.15); 16.55 Helsinki: SP v hokeju (1/2). prenos (slov, kom); 19.45 Premor; 20.00-Album '82; 21.00 Igrani film; 22.30 Poročila (do 22.35).
Opomba:
12.55—15.30/40 Helsinki: SP v hokeju (3/4).
VAŠ TEDNIK
VESTNIK
TV ZAGREB
9.00 Šolska TV. 17.40 Poročila. 17.45Časza pravljico, 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Bjelovara. 18.45 Aktualnosti. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zabavna sreda. 21.30 Dnevnik. 21.45 Kronika kongresa ZK Črne gore. 22.15 Športni pregled
TV AVSTRIJA
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Sirota iz Lowooda (film), 11.15 Risanka, 11.15	Prizma,	12.00
Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski	program,	17.30
Družinski	magacin,	18.00
Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Veliki Grk (film).
Drugi program
15.45 Iz parlamenta, 17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Lou Grant (ser. film), 18.30 Cas v sliki, 19.15 Šport, 20.50 10 pred 10, 21.20 Kultura v sredo, 22.00 Umetnine.
TV MADŽARSKA
7.05 in 13.00 Šolska TV; 9.00 TV reprize. 15.25 Semper v Dresdenu. 16.00 Milijonska naklada, glasbeni film. 16.45 Preden prispe rešilec. prometna varnost: 17.05TV reporter iz Sidneya. 17.25 Pace tudi oni ne? 18.30 TV dnevnik. 19.00 Kozaki, nadaljevanka, 20.10 Družinski krog. 21.00 Kako bi odločili vi? 22.00 TV dnevnik.
5. junija Vestnikov izlet
TV ZAGREB
8.55 Šolska TV. 14.25 Nogomet: Zagreb—Radnič-ki. 17.40 Poročila. 17.45 Smogovci. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Pesniškevedrine, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor. 21.20 Kviz-koteka. 22.20 Dnevnik
TV AVSTRIJA
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Veliki Grk (film), 11.15 Teleobjektiv, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski program, 17.30 Družinski maga-cin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Kri in /čast, 20.15 Japonska, 21.45
Večerni šport.
ljubljanska banka
Pomurska banka
Drugi program
12.55 Hokej SP skupina A, 15.25 Šolska TV, 15.40 Popotovanje po Avstriji, 16.10 Lou Grant (ser. film), 16.55 Hokej SP skupine A — finale, 19.30 Poročila, 19.35 Svojčas, 21.00 10 pred 10, 21.30 Klub 2.
TV MADŽARSKA
7.35 in 12.30 Šolska TV. 15.10 British Museum. 13. del. 15.35 Za najstnike. 15.15 Balet. 16.55 Sedmoglavi zmaj:oškartu. 17.35 Pomlad 1957. 1958. dokumentarni film. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Kozaki. 2. del sovjetske nadaljevanke. 20.05 Panorama. 20.55 Živa ljudska pesem. 21.05 Še vnuki bodo videli. 21.55 TV dnevnik. 22.05 TV ogledalo.
^^Nik, 22. APRILA 1982
STRAN 21
LENDAVA
24.	aprila ob 17. in 19.30 uri ameriški film: ,,V ČAST ZRELIH ŽENA”;
25.	aprila ob 17. uri in 19.30 uri jugoslovanski film: ,,VRNITEV”;
26.	aprila ob 19.30 uri ameriški film: „V ČAST ZRELIH ŽENA”;
29.	aprila ob 17. in 19.30 uri ameriški film: „KONSTRUMI MORTA”.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
24.	in 25. aprila film: ,,OTOK NA STREHI SVETA”.
LJUTOMER
24.	aprila ob 19.30 uri ter 25. aprila ob 17.15 in 19.30 uri ameriški film: „DESETKA”;
28.	aprila ob 17.15 in 19.30 uri avstralski film: ,,HARLEKIN”.
ČRENŠOVCI
23.	, 24. in 25. aprila italijanski barvni film: ,,PAR NEPAR”.
ŠALOVCI
24.	aprila ameriški barvni film: „DOMINIKA — DUH, KI UBIJA”.
GORNJA RADGONA
23.	aprila ob 20. uri ameriški film: „KO TUJEC POKLIČE”;
24.	aprila ob 20. uri in 25. aprila ob 18. uri ameriški film: ,,MAŠČEVANJE ČLOVEKA PAJKA”; .
25.	aprila ob 20. uri ameriški film: „KO TUJEC POKLIČE”;
28.	in 29. aprila ob 20. uri italijanski film: „KAKO IZGUBITI ŽENO IN NAJTI LJUBICO”
„PARK” MURSKA SOBOTA
23.	aprila ob 16. uri ameriška barvna risanka: ,,MUPPETI
GREDO V HOLLYWOOD” ter ob 18. in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film: ...VELIKA PRVA DIVIZIJA”;
25.	aprila ob 16. uri ameriška barvna risanka: ..MUPPETI GREDO V HOLLYWOOD” ter ob 18. in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film: ..VELIKA PRVA DIVIZIJA”;
26.	in 27. aprila ob 18. in 20. uri jugoslovanski barvni vistavisionski film: ,,NEMIR”;
28.	in 29. aprila ob 18. in 20. uri ameriški barvni vistavisionski film: „VROČE MAJICE”.
SVINJO ZA ZAKOL (cca 140 kg), in sod za gnojnico (8001), prodam. Borejci 19, p. Tišina. M-1389 ZASTAVO 750 prodam. Polana 13 — popoldne. M-1390 ZEMLJIŠČE 1,50 ha, na novo regulirano, sončna lega za vinograd, (kapelski vinorodni okoliš) in dve parceli, odmeril uradni geometer, veliki po 13 arov, po ugodni ceni prodam. Helena Ajlec, Mala nova ul. 2, Murska Sobota. M-1394 OBRAČALNIK ZA BCS in dvo-brazdni plug (fergusonov), prodam. Flandija, Lutverci 8, p. Apače. M-1395
ŠKODO, v voznem stanju, potrebno manjšega popravila, prodam. Cena 15.000 din. Roman Crešnjov-njak, Ciril Metodova 18, Murska Sobota. M-1396
BELO REPO, večjo količino, prodam. Dolnja Bistrica 37. M-1397 TRAKTOR STEYR 188, v dobrem stanju, prodam. Čikečkavas 16, p. Prosenjakovci. M-1398
VEČ PARCEL obdelovalne zemlje v Gančanih št. 129 prodam ali dam v najem. M-1399
TELICO, 6,5 mesecev brejo, kontrola A, prodam. Bodonci 101. M-1400
POLTOVORNI AVTO FIAT 620, nosilnost 1,5 t, v voznem stanju, prodam. Cena 25,000 din. Panonska 18, Bakovci. M-1401 SUNBEAM 1600, letnik 1975, prodam za 130.000 din. Nemec, Beltinci, Gregorčičeva 7, telefon od 6,—14. ure: 21-525. M-1403 KLAVIR, DUNAJSKE MEHANIKE, prodam. Šiftar, Zupančičeva 11, Murska Sobota, telefon 21-682. M-1405
AVTO VW K 70, dobro ohranjen, registriran do septembra z avto-ra-diom, prodam. Tešanovci 53.
M—1441
REZERVNE DELE ZA FORD
ZAHVALA
Ob pretresljivi in boleči izgubi, ko nas je komaj v 40. letu starosti nepričakovano zapustil dragi mož, oče, sin in brat
CAPRI PRODAM. Marjan Divjak, Hraševski vrh 11. p. Radenci. M—1442
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 34, p. Tišina. M—1447 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Franc Kostric, Lendavske gorice 613, Lendava. Le—126
MLADE PSE TERIERE (belgijske pasme), prodam. Apatistvanfalva, FO ut. 132, Madžarska. M—1418 HRASTOVE TRAME (16 x 17, 4 in 5 m dolge, 10 kom.), prodam. Naslov v upravi lista. M—1435 VINOGRAD s kletjo, primerno za vikend, v najlepšem delu Strehov-skih goric, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije dobite v Dobrovniku št. 2. M—1436 SPAČEK ugodno prodam. Škrbič, Razlagova 17, Murska Sobota. M—1437
1 HA GOZDA V LONČAROV-CIH PRODAM. Naslov v upravi lista. M—1439
TRAKTOR STEYR 188 PRODAM. Noršinci 62, p. Martjanci. M—1440
KUHINJSKO1 POHIŠTVO s štedilnikom in hladilnikom prodam. Ogled: Flisar, Titova 14 (nad Borovom). M—1448
120 SALONITNIH PLOŠČ, 8-val-ne, črne barve, prodam. Karel Gaber, Krog 25. M—1449 TELEVIZOR čmo-beli z antenami prodam. Kuzma 45. M—1450 POHIŠTVO SPALNICE in televizor GORENJE, črnO-beli, prodam. Dušan, Petrovič, Staneta Rozmana 6, Murska Sobota. M—1451 FIAT 126 P, letnik 77, prodam. Štefan Gral, Krog 141/A pri Šarkanj. M—1452
ŠKODO 100 PRODAM. Veščica 11, Murska Sobota. M—1454 KRAVO s prvim teletom prodam. Odranci 335, p. Črenšovci. M—1457
MOTORNO ŽAGO STIHL, novo in televizor, čmo-beli, star dve leti, prodam. Srša, Banovci 1, p. Veržej. M—1458
SEJALNIK, 4-redni, za koruzo in škropilnico za traktor prodam. Žižki 95/A, p. Črenšovci. M—1459 FIAT 750 ugodno prodam. Mo-ščanci 61, p. Mačkovci. M—1460 ZASTAVO 128, novo, prodam. Kličite po telefonu 061-558-224. M—1461
LADA STANDART NAPRODAJ. Mlajtinci 40, p. Martjanci.
M—1463
ZASTAVO 101, letnik 1976, registriran do februarja 1983, prodam. Cena 55.000. Kličite po 15. uri na telefon (069) 74-613. M—1464
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj, dan solžan, težko je bilo se ločiti, a solze vse, ves jok zaman
(S. Gregorčič)
ŠKODO 100, letnik 1979, prodam za 25.000 din. Krajna 23. M—1462 RENAULT—4, dobro ohranjen, prodam. Tešanovci 12. M—1465 KRAVO, 4 mesece brejo, prodam. Ludvik Kornhausler, Domajinci 58, p. Cankova. M—1467 PEUGEOT 504 PRODAM. Boris Novak, Razkrižje41. In—131
Dragemu sinu Branku Ce-lecu iz Murskih Črnec, ki služi vojaški rok v Vršcu. ob. praznovanju 20. rojstnega dne iskreno čestitajo ter želijo čim prijetnejše bivanje v novem okolju ter vesel povratek v domači kraj — oče, mama, brat Franc in sestra Majda z družinama. Tomaž in Dejan pa pošilja stričku 20 poljubčkov z željo, da še naj kmalu vrne.
Dragemu vnuku Mateju Drvariču, iz Motovilec, ki 28. aprila praznuje 3. rojstni dan iskreno čestitajo ter želijo vse naj lepše, zdrava in brezskrbna otroška leta v krogu svojih najdražjih stari oče, stara mama, in stric Drago s poljubčkom. Lepe želje so namenjene Jožetu in Jožici Drvarič, ki sta na delu v Avstriji — posebno od sinčka Mateja.
Dragima Alojzu Temarju iz Turnišča in izvoljenki Mariji Horvat iz Renkovec, želijo ob sklenitvi zakonske zveze vse najlepše, iskrene družinske sreče in trajne ljubezni — oče, mama, stari oče, stara mama in brat A vgust.
SOBO s kuhinjo in kopalnico ali garsonjero, lahko neopremljeno, išče mladi par. Nudimo predplačilo. Naslov v upravi lista pod ..NUJNO”. M—1380
PRAZNO SOBO ODDAM. Cvetkova?, Murska Sobota. M—1438
GOSTINSKI LOKAL z inventarjem v centru Beltinec oddam v najem. Naslov v upravi Usta. M—1392
KMEČKI FANT, star 32 let, želi spoznati pridno kmečko dekle, staro od 20.-32 let. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro: , .LAŽJE BOVA DELILA DOBRO IN ZLO”. M—1393
ZA KORIŠČENJE GARAŽE 1-3 mesece plačam dobro. Naslov v upravi lista. M—1429
PREKLIC!
Preklicujem besede, ki sem jih izrekel Marjani Horvat iz Martja-nec 17, kot neresnične in žaljive ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Zlatko Gergorec, Aškerčeva 2, Murska Sobota. M—1466 STAREJŠO HIŠO v okolici Murske Sobote vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M—1468
Kako srce nam stiska obroč bolečine, praznine in bolesti, kako vsak dan bolj sami smo brez tebe ...
ZAHVALA
Nepričakovano in za vedno nas je v 62. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek
. Franc Klemenčič
iz Kocjana
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vence in šopke.
Posebna zahvala kolektivom Radenska, Elrad in Supermarket Ljubljana. Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Kocjan, 16. aprila 1982
Žalujoči: žena Marija, sinovi Mirjan z družino, Franci z Maruško in Andrej
Rudolf Kukojca-Reži
iz Andrejec
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem Zavarovalne skupnosti Triglav, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti k poslednjemu domu, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje ternam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala g. duhovnikom za pogrebni obred in tolažilne besede, govornikom za ganljivo slovo ob odprtem grobu in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Zlatica, sin Roman, oče, sestra z družino in ostalo sorodstvo
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec(direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus,
Dušan Lopamik, Feri Maučec (šnort). Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec Giinter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 - Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188 00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 - Devizni račun pri JugobanM Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska CGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Prezgodaj čas prišel je za oddih dom je prazen dom je tih, tebe ljubi očka ni, da bi srečni skupaj še bili.
ZAHVALA
Ob boleči resnici, da nas je mnogo prerano in nepričakovano v 63.letu starosti za vedno zapustil ljubljeni mož, očka, dedek, brat in svak
Ernest Markoč
mizarski mojster iz Zg. Ščavnice
V teh najtežjih trenutkih, ko skušamo dojeti kruto resnico, da ljubega moža in očeta ni več med nami in premagati to veliko bolečino in praznino, kije nastala za njim se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom; ki so prvi priskočili na pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga imeli radi, ter ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti k poslednjemu domu. Hvala za tople besede, za vence in šopke, za vsa iskrena čustva, ki so nam lajšala bolečino v teh težkih trenutkih slovesa. Iskrena hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Veliko zahvalo smo dolžni G D Zg. Ščavnica za organizacijo pogrebne svečanosti, častno stražo ter njihovemu govorniku tov. Viktorju za ganljive besede ob odprtem grobu. Topla zahvala moškemu pevskemu zboru za odpete in godbi za odigrane žalostinke. Hvala tudi KS in čebelarskemu društvu Zg. Ščavnica ter združenju obrtnikov občine Lenart za poslovilne besede in darovane vence.
Vsem, ki čutite z nami — iskrena hvala!
Neutolažljivi: žena Marta, sinova Stanko in Albin ter hčerka Bernarda z družinami
f\	Obiščite od 30. aprila do 9. maja 1982
a GRAŠKI VELESEJEM
  '	_  - ; v.-., , .   "  . .:       _
STRAN 22
prodam
ZASTAVA 101 (novi motor), prodam — tudi po delih. Mlajtinci 6. M—1375
VW, MOTOR GENERALNO OBNOVLJEN, registriran 4. 3. 1982, ugodno prodam. Dezider Bot, Dobrovnik 115. M—1376 RENAULT-4, star dve leti, registriran do decembra 1982, 20.000 km, prodam. Boris Slana, telefon dopoldne: 74-590, popoldne pa 74-256. M—1377 RENAULT-4 PRODAM. Naselje 14. divizije 82, M. Sobota. M—1378
STANOVANJE V CENTRU MESTA MURSKA SOBOTA (trosob-no), prodam. Telefon 21-688. M—1379
KRAVO, staro pet let, štiri mesece brejo, prodam. Ižakovci 23. M—1381
HARMONIKO DELICIA, 120-basno, skoraj novo, 11+3 registrov, ugodno prodam. Janez Cizmazija, Turnišče 87. M—1382 STANOVANJSKO HIŠO z vrtom in sadovnjakom v Beltincih prodam, ali menjam za enako v okolici M. Sobote. Jurij Lopert, Beltinci, Ravenska 50/A. M—1382
ŠKODO 1000 MB, tudi po delih, Prodam. Lipovci 140. M—1383 TRAKTOR MASSEY FERGUSON s priključki in osebni avtomobil znamke MOSKVlC, letnik '981, prevoženih 18.000 km, prodam. Vid Peček, Žiberci 16, p. Apače. M—1385
GOZD (80 arov) v Dolini, prodam. Naslov v upravi lista. M—1385
POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Stara ulica 22, stanovanje 19, 3. nadstropje. M—1386
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK UGODNO PRODAM. Flisar, Stara 20, Murska Sobota. M—1387
OPEL REKORD A, registriran do aprila 1983, v dobrem stanju, prodam. Fokovci 51. M—1388
AVTO FIAT 125 P, star dve leti, 14.000 km, prodam. Informacije: Šarič, PGP Ljutomer. In—129 DVOBRAZDNI PLUG SLAVO-NAC, koso za traktor univerzal 445, in 1200 1 sod za gnojnico prodam. Franc Cimerman, Pristava 13, p. Ljutomer. In—127 TEŽKEGA PRAŠIČA PRODAM. Naslov v upravi lista. In—125
NSU 1200 C UGODNO PRODAM. Jože Mihorič, Plešiciva 13, p. Ljutomer. In—124
SMREKOVE PLOHE, deske in domačo svinjsko mast prodam. Gorica 2. M—1407
RAZTEGLJIVE STOPNICE (70/120), nove, še nerabljene, prodam. Vrazova 17, Murska Sobota.
M—1409
50 L ŠNOPSA (slivovka), prodam. Rožički vrh 81, p. Videm ob Ščavnici. M—1411
WARTBURG KARAVAN, letnik 1978, prodam. Informacije dopoldne: telefon 062-74-288. M—1415
HARMONIKO MELODIJA, 120-basno z 11 registri, prodam. Čepinci 32. M—1416
TELICO, 6' mesecev brejo, prodam. Vrbnjak, Hrastje Mota 75, p. Radenci. M—1417
MOPED s štirimi prestavami prodam, B. Kraigherja 4, Murska Sobota. M—1420
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO PRODAM. Nemčavci 18. M—1412
ŠKODO 105 L, prevoženih 30.000 km, dobro ohranjena, prodam. Mlajtinci 20, p. Martjanci. M—1421
KRAVO, 4 leta staro, 9 mesecev brejo, dobra mlekarica in kvalitetna drva prodam. Brezovci 40. M—1423
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Adolf Lenger, Naselje Prekmurske brigade 6, Murska Sobota. M—1424
TOVORNI AVTO TAM 1201, letnik 1974, registriran do konca novembra, ugodno prodam. Lahko je vozen tudi z B kategorijo. Franc Šumenjak, Hotiza 155. M—1426
DVOMANUALNE ORGLE SOL-TON z ritmi, še z garancijo, prodam. Ignac Ciglar, Gornja Bistrica 150, p. Črenšovci, telefon 22-310. M—1427
KRAVO, 5 let staro, 4 mesece brejo, prodam. Žižki 48, p. Črenšovci
M—1428
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Markišavci 36/B. M—1430
SILOS KOMBAJN in koso za traktor štore 402, prodam. Jožef Prša, Mala Polana 87, p. Črenšovci. M—1431
NJIVO v Vidoncih, primerno za vinograd ali počitniško hišico prodam. Naslov v upravi lista.
M—1432
PRINC, v voznem stanju, karambolirani, tudi po delih, prodam. Informacije v gostilni Jerebic, Gančani. M—1433
HIŠO z 20 AROV ZEMLJE v Murski Soboti prodam. Ogled 2. in 3. maja. Naslov v upravi lista. M—1434
Pomlad je. vse brsti, cveti, a tebe dragi Benjamin več ni. tvoj zlati srček v tihem grobu spi.
V SPOMIN
17. aprila je minilo boleče leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sinek in vnuk
Benjamin Lebar iz Gaberja
N aš dom je ostal tih in prazen. Ni več tvojega veselega otroškega nasmeha. Zaman vse naše solze, vrnil se nikoli več ne boš. Hvala vsem, ki s cvetjem krasite njegov mnogo prerani grob.
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Oh. ti nesrečna cesta kaj si storila, da brez slovesa najdražje si nam vzela. Oh. kako lepo je bilo, ko po travniku si se podil in s prijatelji v šoli veselil.
A zdaj na grobčku rožice ti cvetijo, a s\pčke noč in dan gorijo.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je komaj v j. letu starosti tragično za vedno zapustil naš
Kristijan
Ob boleči izgubi našega Kristijana se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem in učiteljem OS Radenci, pevskemu zboru OŠ Radenci ter vsem, ki ste ga v tako velikemštevilu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Hvala duhovnikoma za pogrebni obred ter družinam Chowdhury. Novak in Kavaš.
Žalujoči: mamica, očka, sestrica in vsi njegovi
Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več pomladi, ko breskve vzcvetejo in trt nasadi.
(Gradnik)
V SPOMIN
našemu najdražjemu možu, očiju, sinu, bratu in zetu
Francu Korošu
iz Ključarovec
Mirulo je neizmerno boleče leto, odkar smo te pospremili k tvojemu poslednjemu ^°nioyanju. Solze ne rriorejo staliti kamna, ne morejo te obuditi, toda ti boš vedno živel natni in mi s teboj. Hvala vsem, ki se spominjajo in obiskujejo tvoj mnogo prerani grob.
Žalujoča žena Lidija, hčerkici Tjaša in Katja ter vsi tvoji
Ti draga mama in stara mama spiš v temni jamici.
naše srce pa joče in trpi v žalosti. . .
ZAHVALA
Po težki neozdravljivi bolezni nas je v 70. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena. mama, stara mama, sestra in tašča
Barbara Pucko
roj. Sabotin iz Mostja
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in vsem, ki ste drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, njen grob pa zasuli z venci in cvetjem. Posebna zahvala patronažni sestri iz Lendave, in zdravniku Djakoviču za lajšanje bolečin v času bolezni, delovni organizaciji TOZD Pekarna Kranj, g. župniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi tragično preminulih zakoncev
Marije in Mihaela Bratinščak
upokojenca iz M. Sobote
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste draga pokojnika pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje ter nam v težkih trenutkih pomagali. Posebna zahvala kolektivom Panonija M. Sobota, kino Park, ZGEP Pomurski tisk in ABC Pomurka, predstavniku KS za poslovilne besede, društvu upokojencev, godbi na pihala, duhovščini za pogrebni obred in pevcem za odpete žalo-stinke.
ujoči. hčerka Matilda, sin Drago z družino, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo
Mostje. 11.4. 1982
Žalujoči: mož Jože, sinovi in hčerke z družinami ter brat in sestra
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Ludvika Tkalca iz Lipa
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede?
Žalujoči: žena Justina, sinova Jože in Viktor z družino
v SPOMIN
RH  - "kar *
Kr
J Ujema S tesla
iz Serdice 109
•	, Horna toda neusmiljena in
Imel st močno voljo do življenja in ljubezen do žjvjjenja. Ljubi moz^ze o te zahrbtna bolezen je v kratkem času PrelrSa a.n(^ maJmo ki nas je zapustila v 82 Pogrešamo saj si nam nadomeščal tudi našo zlato A $e živiš, tvoje plemeni starosti. Naš dom je prazen, ker te ni več med	šesporninjate in obiskujete nj g
in lepi vzgledi bodo vedno prisotni. Hvala vsem, ki g
Žalujoči: žena Ivanka in vsi njegovi
in 25.
12. avgusta minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi sin m brat
Karei Kepe 

aprila žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena in mama
Magdalena Kepe
roj. Molnar iz Radmožanec

Odšla sta tiho, brez slovesa in nas mnogo prezgodaj za vedno zapustila. Pogrešamo vajino ljubezen in tople besede, toda v naših srcih bosta živela, dokler bomo živeli mi. Hvala vsem, ki se vaju spominjajo, prinašajo cvetje in prižigajo sveče.
Žalujoči: tnož Karel in sin Franc
STRAN 23
 22. APRILA 1982
v besedi in sliki po pomurju
Mesec mladosti
Občinska konferenca ZSMS Ljutomer tudi letos prireja v mesecu maju tradicionalno kulturno in športno praznovanje. Letošnji programi je zelo pester in nudi dokaj kvalitetne prireditve. Pravzaprav se bodo prireditve pričele že 23. aprila s prihodom in prenočevanjem Titove štafete v Ljutomeru. Ta dan bo v Ljutomeru še posebej slavnosten in mladi pripravljajo bogat kulturni in manifestativni spored. Od ostalih prireditev moramo omeniti še festival Pomurje—Medžimurje, ki bo osmega maja. Tudi ta bo letos nekoliko zunaj okvira prejšnjih prireditev. Mladi se bodo najprej pomerili v športnih panogah, nato pa bo kulturno-zabavni večer. V letošnjem programu bodo sodelovati tudi mladinci iz madžarskega mesta Koszeg, ki bodo predstavili folkloro te sosednje države, 21. maja pa bo v Ljutomer prišlo približno 1000 mladih iz pobratenega mesta Titovo Užice. Osrednja prireditev pa bo vsekakor 25. maja, ki bodo pionirji sprejeti v ZSMS.
Pester bo tudi športni spored, saj se bodo mladi pomerili v rokometu, streljanju z zračno puško, odbojki, malem nogometu, namiznem tenisu in košarki, višek prireditve pa bo vsekakor tradicionalni poulični tek po Ljutomeru na predvečer 25. maja — dneva mladosti.
D. L.
POSVET
Občinska konferenca ZSMS je skličala posvet s presedniki osnovnih organizacij in predstavniki kolektivnih članov. Na posvetu so se dogovorili o sprejetju zvezne štafete mladosti in izvedbi občinske štafete. Beseda je tekla še o letošnjih prireditvah ob mesecu mladosti v občini Gornja Radgona, udeležbi na manifestaciji bratstvo in enotnost, ki jo tokrat organizirajo mladi Kranjčani in pripravah na mladinsko prostovoljno delo. Ob tej priložnosti so tudi izvolili delegate za XI. kongres ZSMS in podelili priznanja in nagrade za najboljše pripravljena volišča. Te so pripravile OO Črešnjevci, Boračeva, Murščak, Lutverci, Gornja Radgona in Videm ob Ščavnici.	vp
NOVA PRIDOBITEV ZA BOLNIŠNICO
V soboto so s krajšo slovesnostjo predali v soboški bolnišnici namenu oddelek za anestezijo in reanimacijo. Svečanosti so se razen delavcev bolnišnice in PZC — ja udeležili tudi predstavniki vseh anestezioloških oddelkov slovenskih bolnišnic.
Razvoj sodobne kirurgije je tesno povezan z razvojem anesteziologije. Danes si ne moremo več zamišljati sodobnega kiruršjega oddelka brez dobro organizirane anesteziološke službe. Raz-'voj anestezilogije in intenzivnega zdravljenja je v zadnjih letih skokovito napredoval. To smo čutili tudi v soboški bolnišnici in sklenili, da ustanovimo dobro organiziran oddelek za anestezijo in reanimacijo. Želja je bila dolgo prisotna, vendar do njene realizacije ni prišlo.
Obstajala je sicer anestezi-loška služba, ki pa je bila zaradi dislociranosti operativnih oddelkov med seboj le slabo povezana in neenotno opremljena. Danes, dobro leto po prihodu dveh specialistov iz anesteziologije v bolnišnico, je bila želja uresničena. Namenu je bil predan sodoben, dobro organiziran in opremljen oddelek, ki ima v svoji sestavi ane-steziološko in reanimacijsko službo ter štiriposteljno
enoto za intenzivno terapijo.
Ker so še sedaj operativni oddelki dislociarani, je bila organizacija oddelka dokaj težavna. Delavci oddelka so v svojih prizadevanjih uspeli in danes lahko trdimo, da služba dobro deluje. To je izredno važno za nemoteno delo operativnih oddelkov.
Štiriposteljna enota za intenzivno terapijo se bo ukvarjala z zdravljenjem najtežjih kirurških bolnikov. Doslej smo morali te bolnike transportirati v Maribor ali v Ljubljano. Ti transporti so bili izredno težavni in so pogosto kaj slabo vplivali na že tako ali tako slabo stanje bolnika. Zdravljenje v enoti za intenzivno terapijo je tudi izredno drago, saj stane v Ljubljani na kliničnem centru okrog 10.000,00 dinarjev. S tem, da bomo lahko te bolnike zdravili doma, bomo prihranili znaten del sredstev. .
Pri ustanavljanju oddelka smo imeli precej težav.
Potrebno je bilo nabaviti izredno drago opremo, ki je skoraj vsa iz uvoza. Ob maksimalni angažiranosti delavcev bolnišnice smo uspeli nabaviti sodobne harkozne aparate za vse operativne oddelke. Uvoženi so bili iz ZRN in omogočajo maksimalno varnost pri delu tako
za bolnika kot za delavce, ki z njimi delajo.
Tudi za potrebe enote za i intenzivno terapijo je bila i nabavljena izredno sodobna oprema. Tu gre predvsem za I respirator ali tkzv. umetna i pljuča, ki omogočajo bolni- i kom s poškodbami pljuč, da preživijo kritično obdobje । bolezni in zopet začnejo I sami dihati. Nabavljeni so : bili tudi monitorji za kontrolo vitalnih funkcij bolnika, defibrilator, aparati za : izvajanje dihalne fiziotera- i pije in še mnogo druge opreme. Vsa ta oprema je prispela do konca leta 1981, tako, da smo z novim letom lahko pristopili k opremljanju in montaži oddelka. V mesecu aprilu so bila deta v glavnem zaključena in oddelek smo predali namenu.
Upamo, da se bodo vložena sredstva obrestovala, da bomo lahko s tem sodobnim oddelkom še bolj dvignili raven zdravstvenih storitev bolnišnice. S predajo oddelka smo delavci sprejeli tudi veliko obvezo.
Upamo, da jo bomo upravičili in oddelek koristno uporabljali v prid našega delovnega človeka.

SKUPŠČINA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZSS GORNJA RADGONA	
PO ZAČRTANI POTI NAPREJ
Konec prejšnjega tedna so gornjeradgonski sindikalni delavci zaključili svoje štiriletno delo s skupščino v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Po poročilu dosedanjega predsednika in nadzornega odbora so po razpravi izvolili novo vodstvo OS ZSS Gornja Radgona in delegate za 10. kongres ZSS in 9. kongres ZKJ in si začrtali smernice za delo v prihodnje.
Minulo obdobje so si sindikalni delavci v vseh gornjerad-gonskih OO ZSS prizadevali uresničiti sprejete sklepe z zadnjega sindikalnega kongresa. Najmočneje se je čutilo njihovo delo pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, v boju za boljše gospodarjenje in stabilizacijo, v naporih za usmerjeno izobraževanje, štipendiranje in zaposlovanje. Soočali so se s socialno problematiko in se borili za boljše življenjske in delovne razmere gornjeradgonskih delavcev. Na ta področja pa bo usmerjeno tudinjihovo delovanje v prihodnje. Pri tem pa se bodo zavzemali še — kot so sklenili — za kakovostnejše izobraževanje delegatov, reševanje problematike velikega števila zdomcev in sezonskih delavcev — združeno delo se mora pripraviti na njihovo postopno vračanje. Posebno skrb pa bodo namenili kmetijstvu. V kmetijski politiki se namreč ne uresničujejo dogovorjena stališča in proizvodnja v nasprotju z dogovori upada.
Na skupščini so razrešili dosedanje sindikalno vodstvo in izvolili novo: občinski sindikalni svet, predsedstvo, nadzorni odbor, odbore in komisije, prav tako pa tudi delegate za oba kongresa. Novi predsednik OS ZSS Gornja Radgona je Bruno Švagan, podpredsednik Dimitrije Kojič, sekretar pa ostaja Martin Biček.	vp
RADENCI
Turizem je pomemben del gospodarstva
Konec tedna je v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih organizirala Šola za usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev v gospodarstvu Radenci — samostojna enota Gospodarske zbornice Slovenije koristen posvet o pospeševanju mednarodnega turizma.
Na posvetu in tudi okrogli mizi, ki so se je udeležili pomembni gospodarski in turistični delavci iz republike, je bilo ponovno povedanih mnogo kritičnih misli na račun turizma in tudi odnosa do njega, kot tudi podane nekatere usmeritve za njegoyo razširitev.
Poudarjeno je bilo, da je turizem pomembna panoga slovenskega gospodarstva, pa tudi odsev naše kulture in razvitosti družbe nasploh. Zato — posebej še v položaju, ko od te panoge pričakujemo precejšen devizni kupček — mu moramo posvečati še več pozornosti. Turizem v tem srednjeročnem obdobju ne bo
uresničil vseh načrtov, to je pridobitev novih 2700 postelj, oziroma povečanje zmogljivosti za kar 35 odstotkov v republiki. To tudi zaradi tega,  ker cilji še vedno niso jasno začrtani. Turistični delavci opozarjajo na vse pomanjkljivejšo kakovost ponudbe v primerjavi s cenami. Zaradi tega se tudi sestava gostov pri nas slabša. Kerje ponudba vse premalo diferencirana, je potrebna nujna raziskava trga, pa tudi več koordinacije (telo, ki bi usklajevalo turistično dejavnost). Danes se namreč dogaja, da vsak prodaja vse. Ponudbo pa morajo turistične organizacije popestriti, postati mora celovitejša in ne, kot je žal stanje sedaj, omejena zgolj na gostinske storitve-
Pomanjkljivosti v slovenskem turizmu so torej jasne: Ali jih bodo turistični delavci ; znali premostiti? O tem, kaj so . storili v sezoni, se bodo po* govorili zopet jeseni, ko se bodo turistični delavci sestali na-podobnem srečanju. VP
Mladi in orientacija
 Usposabljanje mladine za naloge splošnega ljudskega odpora je pomembna naloga. Načinov je več, a najuspešnejši je vsekakor ta, da mlade spoznaš s konkretnimi nalogami in jih primerjaš v tekmovanju. Pri OK SZDL Ljutomer so ustanovili posebno komisijo, ki se ukvarja z vzgajanjem mladih. Ta komisija je v soboto pripravila orientacijsko tekmovanje osnovnih šol občine Ljutomer. Najprej so mladi reševali teoretične teste iz te panoge, nato so streljali z zračno puško, na koncu pa so vse to prenesli še na praktični preizkus — orientacijski pohod.
Zmagala je ekipa OŠ Ivan Cankar iz Ljutomera, drugi so bili učenci iz Cezanjevec, tretje mesto pa so zasedlj učenci iz Križevec pri Ljutomeru. Te tri ekipe se bodo udeležile tudi regijskega tekmovanja, ki bo maja v Gornji Radgoni.
Kljub muhastemu aprilskemu vremenu kmetovalci v Pomurju hitijo s spomladanskimi deli. Setev sladkorne pese se bliža koncu, sajenje krompirja je v polnem teku, stekle pa so že tudi priprave na setev koruze. Foto: D. Antolin
| ŽELEZNIČARJI PREMIKAJO — DELAVCI ZAMUJAJO Soboški železničarji vsako jutro nekaj minut pred šesto uro zjutraj spustijo zapornice na železniškem prehodu I magistralne Panonske in Cankarjeve ulice v Murski Soboti in premikajo vagone. Najhujše je bilo v ponedeljek zjutraj, ko so bile zapornice spuščene kar 20 minut, koloni čakajočih avtomobilov pa sta segali vse do Rakičana oziroma Tišinske ulice. Po vsej verjetnosti se bodo železničarji morali odločiti za drug termin premikanja, kajti drugače bodo soboške  delovne organizacije morale še naprej imeti zimski delovni čas in začeti delati ob 7. uri. 		S. Abraham