• ir ■ -1'1- Poštnina plafiana v gotovini. Leto XIX«, št. 17. Ljubljana, petek 11. januarja 1938 Cena 2 Din UpiavuiSlvo, ujiiuijana. tVnailjeva uUca & — Teletoo SL «122, 3123, S124. 3125, 3120. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui 6 — Tel 3392, 3492. Telefon St 2453. Podružnica Maribor: Grajsid trg 7. Podružnica Celje: Kocenova ul. St. 2 Telefon St 190. Računi pn poŠt ček. zavodih: Ljubljana St ti£42. Praga čislo 78180, Wien St 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina zna&a mesečno Din 25.—k Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125 3126 Maribor. Grajski trg St 7, telefon St 2440, Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Druga faza borbe na Daljnem vzhodu Važni politični dogodki v Evropi odvračajo pozornost od Daljnega vzhoda, ne da bi s tem zmanjšali njihov pomen. Zasedanje cesarske konference v Tokiu je tudi na zunaj pokazalo, da se je konflikt med Japonsko ter Kitajsko razvil do nove stopnje, in svetovna politična javnost je z napetim zanimanjem čakala. da se pokaže, za kaj so se odločili vodilni japonski faktorji. Pričakovalo se je, da bodo zaključki konference takoj objavljeni, in ker se je računalo z prevlado radikalne smeri, je bil svet pripravljen na nova presenečenja. Proti pričakovanju ni bilo senzacije, poročila o konferenci so sploh postala nekako redkobesedna Doznalo se je polagoma, da je bil sklenjen ultimat Čangkajšku odnosno kitajski vladi, dočim o pogojih miru ni avtentičnih vesti. Seveda ni mogoče dvomiti, da so iz Tokia zahtevali priznanje » amostoinih vlad odnosno provinc, opustitev protijaponske propagande, ali z drugimi besedami: podreditev japonskemu vplivu, katerega najmodernejša formula pomeni hkrati pristop k protiboljševiškemu paktu Čang-kajšek je japonske zahteve odklonil in sedaj je nastopila izvedba japonske pretnje: japonski poslanik je zapustil Kitajsko, a obenem je kitajski diplomatski zastopnik odšel iz Tokia Diplomatski odnošaji med obema državama so se tedaj prekinili, toda — vojna ofi-cielno še ni napovedana Potemtakem še vedno ne obstaja formalno vojno stanje med obema državama Iz tega dejstva bi mogli sklepati, da na cesarski kon-fprpnri vendarle niso odločali samo vojaški gospodje, marveč da so imeli tudi zmernejši civilni politiki vsaj nekaj besede Zakaj one komplikacije, ki jih je bilo pričakovati od izbruha formalnega vojnega stanja se bodo mogle sedaj preprečiti ali se jim bo mogoče vsaj izogniti Vse to seveda v računu da ostane pri dosedanjem postonku in da rrp-kinitvi dinlomatskih odnošajev ne sledi bodisi v kratkem ali pozneje v ugodn priliki formalna vojna napoved Sistem mednarodnih odnošajev na Daljnem vzhodu je tako delikaten da b; se dal komaj ohraniti brez opasnih stresljajev, ako se vanj zaplete tako globoko segajoča zareza, kakor je formalna vojna napoved z blokado in podobnimi očitno ter formalno vojnimi ukrepi. Toda nevarnost mednarodnih komplikacij se nikakor ni odstranila s tem Zakaj izvedba janonskega osvojevalnega programa bo nedvomno sama po sebi dovedla do mnogih nevšečnosti medna-rodnopolitičnega značaja Kakor se vidi. namerava Japonska sedaj nadalje prodirati na kitajsko ozemlje, zasesti čim več kitajskih nrovinc ter s tem pridobiti čim več teritorialne osnove za ureditev avtonomnih odnosno novih kitajskih vlad Čangkajšek se energično postavlja v bran ter sistematično organizira borbo z malimi četami, ki naj kjerkoli mogoče napadajo ter nadlegujejo Japonce in jih s tem prisilijo, da angažirajo za borbo čim dalje več bojnih sil. Toda tudi v velikih armadah se postavlja Čangkajšek Japoncem v bran in pri tem je interesantno, da se prav sedaj uvaja nova disciplina v področju, kjer je je bilo dosedaj že vsa leta notranjega nereda odločno premalo Generale in šefe provinc, ki se niso pokazali dovoli energične in sposobne ali so zakrivili kakršnekoli opustitve na škodo celotnih nacionalnih interesov, postavlja kratko-malo pred vojno sodišče in poročila so vedela povedati tudi o justifikacijah. Vsekakor pomeni to dogajanje, da se centralna oblast v Kini še nadalje krepi, kar ni majhen uspeh za državo, v kateri so bile mnoge province od osrednje oblasti toliko ko popolnoma nezavisne. Nadalje soglašajo vsa poročila, da se nacionalizem na Kitajskem silno jači in da je prav izbruh konflikta z Japonci silno pripomogel k njegovi obnovi. Bilo bi zelo napak podcenjevati vrednost takega dogajanja in nedvomno je prav na osnovi tega odpor sedanjih vodij še kreDko narastel. Toda kljub vsemu temu se komaj kje pokaže upanje možnosti, da bi se junaštvu nacionalnega odpora posrečilo premagati tehniško brez primere boljše opremljenega sovražnika. Podoba je, da nameravajo Japonci pospešiti zavzetje onega ozemlja, ki leži med Jangcekiangom ter severnimi provincami; v tej smeri se napoveduje nova ofenziva po počitku zadnjih tednov. Prav tam tudi Čangkajšek zbira glavne svoje sile. Slej ko prej pa je pričakovati. da se bo japonsko prizadevanje koncentriralo na poskus z izkrcanjem čet v južnem delu. okrog Kantona, položiti osnovo osvojitvi onega ozemlja, preko katerega so zveze do francoskih kolonij v Indokini in kjer se more uvažati orožje pa seveda Kantona samega, ki je poglavitni emporij na kitajskem jugu Z osvojitvijo tega važnega področja bi Japonci dosegli dejansko isto, kar bi jim mogla nuditi do kraja izvedena blokada Seveda obstajajo prav tu iste nevarnosti za konflikte z inozemskim: silami kakor v Šanghaju ako ne Se večje. V tej zvezi je zelo značilno, RUSKE GROŽNJE JAPONSKI Predsednik zunanjepolitične komisije sovjetskega vrhovnega sveta zahteva energičnejše ukrepe za zavarovanje miru na vzhodni meji Moskva. 20. januarja, b. Predsednik novo izvoljene zunanjepolitične komisije sovjetskega vrhovnega sveta Zdsnov je imel na včerajšnji seji komisije daljši govor, v katerem je predvsem pohvalil prizadevanja Litvinova za ohrai.itev miru, se dotaknil vprašanja tujih konzularnih zastopstev v Rusiji in zahteva1 od sovjetske vlade energično postopanje v tem pog'edu. Končno je prešel na sedanje dogodke na Daljnem vzhodu in v zelo ostrih besedah govoril o japonskem imperializmu Dejal je. da mora sovjetska vlada energično nastopiti proti izzivalnemu postopanju japonskih provokaterjev ter spremeniti tudi svoje dosedanje preblago zadržpnje napram japonski vazalni državi Mandžuriji Ni skoraj dneva, da bi se ne dogodil na sovjetski vzhodni meji kak incident Priše1 je čas. da laponcem povemo da takih izzivanj ne trpimo več kaiti javno mnenje pri nas zah teva. da vlada podvzame vse ukrepe za za gotovitev miru na naši vzhodni meji. tako da bodo obmejni incidenti enkrat za vselej odpadli, ker bo Japonce minila volia da bi se zaradi njih spuščali v kaka tveganja. Konec čiščenja Moskva. 20 januarja b Osrednji izvršni odbor komunistične stranki je sklenil, dd se odslei ne smeio več vrniti mnogo t na črtanja iz stranke temveč mora biti vsak primer zase posebej nroučen Oni ki so bil' brez poprejšnje preiskave izkliučeni v/ stranke, smeio biti spet spre:et v službo Ovaduhi katerh navedbe se izkaže ;o za napačne, naj se odslej strogo ka/.nujejo. Te sklene smatrajo tu ko^ pomemben nreokret dosedan'e Stalinove akcije »čiščenja« v ko munističnih vrstah. Nesoglasja med Rusijo in Francijo Pari«. 20. jan. o. Pariški tisk je danes z nezadovoljstvom objavil vesti iz Moskve, po katerih je Molotov na tretji seji vrhovnega sveta dal daljno izjavo o razmerah v Franciji ij o franro*fco-ru*kem paktu Molotov j? omenil, da francoski režim tolerira tpror. ki ga izvajajo nekatere organizacije v Franciji proti ruskim interesom. Francoska vlada hi vohče ne sm*la dati zavetišča raznim takim organizacijam, ki skuAainnehaj 20 ia.1 o Na vsem področiu okrog ^iinghaia pov?'"očaio kita«s»ki četn ki lanoncem vedno večje skrbi Uporniki s<> ooiav>li tudi že v Aanghaiu varnem Manjši oddelki kita ;sk ib četni kov v^lno znova in H>v^em .l^nndoma napadajo posamezne ia r>onske oddelke 'ako d" ^o povzročili v ja >on«k voiski v ^an?hahi že pravo iesorien •Nnrifn eo cp !q'V>n«aUp vrhovne novih francoskih ministrov Sprejem nove Chautempsove vlade v angleških političnih krogih London, 20. januarja, b. V Londonu spremljajo francoski notranjepolitični razvoj po sestavi nove Chautempsove vlade z velikim zan manjem. V nekaterih krogih gledajo na novo vlado z nezaupanjem. Sam Chautemps, ki je po zadnjem obisku v Londonu z zunanjim ministrom Delbo-som postal med Angleži zelo popularen izgublja ponekod na svojih simpatijah. Cenijo pa ga predvsem kot najhitrejšega francoskega politika in je v širših krogih priljubljen zlasti zato, ker je bil nekoč znan športnik. Njegova popularnost med Angleži izvira tudi odtod, ker so trije njegovi bratje padli med svetovno vojno Iz njegove preteklosti poudarjajo, da je bil prvič ministrski predsednik že leta 1930., toda njegova vlada je padla že po štirih dneh. Njegova druga vlada pozim- leta 1933. je podala ostavko v zvezi s Stavi-skijevo afero. Daladier, ki je prevzel resor narodne obrambe, je po angleškem mnenju najmočnejša osebnost v šibki Chautempsovi drugi vladi. Daladier je znan kot tih delavec ki je skoraj celo o vs^h kitajskih delih Sanghaia velikopotezne h;Ane preiskave. Preiskave izvršuje vciaštvo. ki je oboroženo s si*rnin5r?»m; ;n rrvč.vmi granatami in na- kateri je pripravila deklaracijo ki io bo jutri popoldne ministrski predsednik Chau-i temps v imenu vlade prečital na seji poslanske zbornice Dobro poučeni politični krogi zatrjujejo, da vlada pri sestavi svoje deklaracije ni imela večjih težav, ker je homogena in ses'avl;ena iz samih radikal-no-soc:a!ističnih prvakov. Deklaracija bo v zunanjepolitičnem pogledu poudarila, da bo zunanji minister Delbos nadaljeval svojo dosedanjo politiko, in da bo Francija tudi v bodoče izvajala miroljubno politiko napram vsem narodom V ostalem sc bo deklaracija upirala na deklaracijo prejšnje vlade z dne 2 oktobra 1937. v kateri se je | Chautemps izrazil proti devizni kontroli, za pospeševanje nacionalne proizvodnje, za red in mir v državi. Vlada bo ponovno pozvala delavce in delodajalce k vzajemnemu j izvaianju delavskega kodeksa ter napove-( dala zakon o zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, itd. stopa pod zaščito tangov. Japonski oklopni avtomobili prodirajo v posamezne kitajske mestne okraje m v^čji oddelki vojaštva sistematično preiskujejo hišo sa hišo. Hišne preiskave eo izzvale med Kitajci samo še hujši odpor. Več japonskih tankov in oklop-nih avtomobilov ie bilo napadenih in uničenih. Japonske vojaške oblasti so ugotovil«*, da deluje samo v šanghaju več tisoč kitajski & vojakov, ki eo odložili svoje uniforme ia i,, sedaj kot civilisti in čet.iiki borijo proti ie-poncem. Japonske vojaške oblasti eo tekndon, 20. januarja. AA. Angledkovo-jaStoo letalstvo razpolaga sedaj brez rezerv z 2031 letali. Od teh je 1540 v Angliji, ostala so pa razvrščena po angleških Drekomorskih kolonijah Med navedenim skupn'm številom Je 840 bombnikov in 162 IzvldnUkSi letal. Angleiko vo- jaško letalstvo Je sedaj po številu letal aa 150% močnejše kakor pred dvema letoma. Večina eakadrilj ima Se po eno letalo oblike »Gladiator« s hitrostjo do 410 km. Ta letala so oborožena s 4 strojnicami, 2 sta pritrjeni na krilih. Ta letala na^ domeSčajo sedaj postopno s Se popolnejšimi, ki lete s hitrostjo 482 km na uro. Italijanski prekooceanski polet Rim, 20. jan. AA. Tri letala tipa »Savoia-Marchetti« bodo vsak čas odletela iz Gui-donie proti Dakarju in naprej v Južno Ameriko. Guidonia—Dakar je prva etapa tega poleta, dolga 4300 km. Leteti bodo morali tudi nad Saharo. Druga etapa Dakar— Natal je dolga 3200 km in gre preko južnega dela Atlantskega oceana Nazadnje bodo letala preletela še progo do Rio de Ja-neira, ki je dolga 2500 km. Vodja skupine je polkovnik Bisseo, drugo letalo vodi Mussolinijev sin Bruno, tretje letalo kapitan MosoateMi »JUTRO« št. 17. 2 PeteČ, 21. L 1938. : Irsko-angleška pogajanja Gospodarska vojna, razdelitev Irske, finančni problemi in vojaška obramba Irske V Londonu so se začela in začasno prekinila pogajanja med predstavniKi irske ter angleške vlade. Da se jim pripisuje velik pomen, se razvidi že iz tega, da se je podal v London sam ue Valera, vodja vse sodobne akcije za osamosvojitev Irske. Pogajanja med Angleži in Irci so zadeva prav posebne vrste. Tiče/jo se prav za prav le prizadetih dveh strank, toda kljub temu vzbujajo oboo pozornost, se-gajočo daleč preko an^leško-irskega okvira. Prvič je že spor med Irci in Angleži tako star in tako svetovno znan, da more vse, kar se zgodi v tej sferi, računati na obilen interes daleč po svetu. Drugič gre tu za delikatne probleme, kako si bodo Irci ter Angleži uredili svoje bodoče medsebojno razmerje, probleme, ki se tičejo osnov veiikobritanskega imperija in ki zadevajo tudi vprašanje britanske vojaške varnosti v Evropi, pa so spričo tega in še iz raznih drugih vidikov zanimivi za mednarodno politično javnost. 2e vest o konferenci med de Valero in Angleži je zbudila največjo pozornost, če ne celo presenečenje. Na kontinentu smo navajeni, da se zaradi takih sporov, kakor so nesoglasja med Irsko in Anglijo, vršijo srdite diskusije, dolgotrajna in strastna načelna razpravljanja, ako ne še kaj hujšega. Onstran Kanala namesto tega ob priliki sedejo k zeleni ali okrogli mizi, pa se začno meniti o spornih zadevah, kakor da se tičejo povsem oddaljenih stvari. Prav za prav je ta mir svojstven samo Angležem, dočim se Irci odlikujejo po strastnosti, ki za kontinentalno komaj kaj zaostaja. Zato so vesti o pripravljajoči se konferenci tem bolj presenetile, posebno ko se je doznalo, da je pobudo in predlog za njo dal de Valera. Potemtakem ležijo za konferenco odločujoči nagibi na irski strani. Kot predmet razgovorov se označujejo vprašanja o »razdelitvi Irske«, o finančnih ter gospodarskih problemih pa končno o vojaški obrambi dežele. Dejansko se ta vprašanja tičejo osnovnih problemov, ki obstojajo med Irsko ter Anglijo. Današnje razmerje med Anglijo ter Irsko najbolj trpi spričo gospodarske vojne mod operna. Prav gotovo ni to vprašanje najbolj komplicirano, tudi ne vsebuje največjih načelnih nasprotij; toda dočim pomenijo druga, vsaj v sedanjem stadiju, Že pretežno teoretične diference, je v carinski vojni predstavljen spor, ki takore-koč sleherni dan daje čutiti prebivalstvu, da je postavljena med obema deželema zelo nesimpatična barijera. Ko je prišel na krmilo de Valera, in je začel sistematično izpodmikati temelje irsko-britanskega razmerja, postavljene s sporazumom v letu 3922., je bila med prvimi na vrsti anuiteta, ki jo je Irska plačevala Angliji kot odškodnino za osvoboditev irskih kmetskih posestev od angleških veleposestnikov. De Valera jo je nehal plačevati, toda londonska vlada je posegla po represalijah, in sicer tako, da je začela pobirati carino na blago, uvoženo iz Irske, nakar je seveda tudi Irska naložila carino na blago, ki se je iz Ansrlije uvažalo na Irsko. Ni si težko predstavljati, da je ta carinska borba na splošno Irce bolj zadela nego Angleže, toda kljub temu se ni omilila do danes. Vsekakor je to vprašanje tako, da najbolj prizadeva vsakdanje življenje. Načelno je nedvomno najvažnejše in najtežje vprašanje »razdelitve dežele«. De Valera je prišel v London z zahtevo, da se pridna ves irski otok kot enota, kar pomeni priključek Ulstra. Sporazum med Irsko in Anglijo, kakor se je izvedel v Predsednik naše vlade dr ogledal znamenite EsSen, 20 januarja. AA. Predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič se ie davi pripeljal s posebnim vlakom v Essen. Na postaji so ga pozdravili jugoslovenski novinarji, deželni namestnik in essenski župan, nakar so se jugoslovenski gostje odpeljali z avtomobili v Kruppove tovarne. Pred postajo in po vseh ulicah, po katerih so krenili avtomobili, je velika množica prisrčno pozdravljala dr. Stojadinoviča. V dvorani glavnega ravnateliskega poslopja se je vršil slavnosten sprejem. Uglednega gosta je pozdravil dr. Krupp. predsednik upravnega odbora in ravnateljstva ki je v svojem pozdravnem govoru na kratko orisal historiat znamenitih Kruppovih podjetij ter navajal posebne naloge, ki jih po- Salamanca, 20. jan. o. Velika nacionalistična ofenziva pri Teruelu se po poročilih vrhovnega poveljstva nacionalistične vojske povoljno razvija Republikanski protinapad na levem krilu fronte pri Las Perdricanu je bil odbit. Prav tako se je neuspešno končal republikanski protinapad na desnem krilu fronte. Nacionalistične čete prodirajo sedaj proti reki Alfam-bri. Vojski generala Arande in Varele se nameravata združiti pri sotočju rek Gua-dalajare in Alfambre. Večji oddelki nacionalistov so prodrli tudi že do ceste Teruel-Tortajado in so republikancem onemogočili uporabo te ceste za njihovo zvezo z zaledjem. Končno so nacionalisti pričeli z napadi na vrhova Santa Barbara in Man-suoto, glavni republikanski obrambni postojanki okrog Teruela. Uradno poročilo pravi, da so nacionalisti na teruelski fronti odbili vse sovražne napade. Sovražnikove izgube so bile velike. Sedaj so nacionalisti popolni gospodarji postojank okoli reke Alfambre. kjer so ujeli več sto vladnih vojakov in zaplenili mnogo vojnega materiala. Barcelona, 20. januarja, g. Nacionalistom se je oosrečilo razstreliti glavni rezervoar teruelskega vodovoda, tako da je mesto sedaj brez vode. Ž" pred dnevi so uničili električno centralo. Vrhovno povelj- letu 1922., računa z dvema ločenima deželema, Irsko in Ulstrom. Ulater odklanja priključitev k irskemu jugu. Ulster je v večini evangeličanski, dočim je Irska katoliška, saj na tem sploh temelji opredelitev Ircev. In ko so te dni objavili vesti o bližnjih pogajanjih med de Valero ter Chamberlainom, je ulsterska vlada reagirala na jako odločen način. Da pred vsem britanskim imperijem dokumentira svojo voljo zoper priključek, je takorekoč čez noč z dnem 20. januarja, razpustila dosedanji parlament ter razpisala nove volitve za 7. februar. Nove volitve naj pokažejo, da se Ulsterci niso prav nič premislili, marveč da slej ko prej vztrajajo na odklonilnem stališču napram de Valerovim načrtom. Sigurno je, da bo rezultat volitev v Ulstru tak, kakor dosedaj, to je dve tretjini volilcev se bo izreklo za tezo ul-sterske vlade, a ena tretjina se bo izrekla za priključek. Zakaj nekako ena tretjina Ulstra je katoliška, to se pravi irska. Pri zadnjih volitvah je eden od ulsterskih okrajev postavil za kandidata samega de Valero ter ga tudi izvolil, tako da je sedaj državni šef in vodja Irske-poslanec Ulstra, dasi seveda svojega poslanskega mandata ne izvršuje. Ali pri vsem tem računa Craigavon, predsednik ulsterske vlade, s potrebo, da svoje naziranje podpre z votumom celotne dežele. Zakaj računati je treba, da bodo v Londonu v razgovoru razen navedenih zadev tudi še druge. Posebno se pričakuje, da bo v ospredju britanska zamisel vojaške obrambe dežele in zahteva, da se sklene pogodba medsebojne obojestranske pomoči in podpore, ne glede na vprašanje diplomatskega zastopstva napram inozemstvu. Vprašanje vojaške obrambe Irske ni važno samo za Dublin, marveč prav posebno za London. Zakaj v dobi podmornic je osnovnega pomena, da nobena zunanja sila ne more imeti možnosti, da se opre na kako pomorsko bazo na Irskem. Enakega ali še večjega pomena je vprašanje vojaške obrambe v zraku saj bi možnost sovražnih avionskih oporišč na Irskem pomenila za Anglijo največjo nevarnost. Te osnovno važne zadeve je treba urediti z de Valero. Podoba je, da bi bil nemara tu Dublin poprej pripravljen na koncesije, ako se mu omogoči kompromis s popuščanjem v zadevi priključka Ulstra, morda v obliki federalne skupnosti, kakor namigujejo zadnje vesti. Pri tem nagla-šajo nekateri zmemi elementi, da bi nemara priključek Ulstra za angleško stran niti ne bil nespameten. Zakaj zmerni pro-tivalerovski tabor je v Irski zelo močan, kakor so 'pokazale zadnje volitve, in ako bi ga ojačili Ulstrovci. bi imel takoj večino. Vsekakor bi morala biti skupna irska politika mnogo bolj anglofilska, ako bi imela opravka tudi z Ulstrom v svojem okviru. Toda treba je pripomniti, da de Valera ni prav ničesar storil, da bi pridobil zase Ulstrovce. Nasprotno; s svojo in-transigentno politiko jih je kar najbolj odbijal. Tu je bila na delu povsem načelna politika, brez vsakega kompromisnega nagnenja. Zato je tem bolj interesantno, kako se bo pokazal de Valera sedaj, ko gre za temeljne razgovore z angleško vlado. Craigavon je imel pač vzroka dovolj, da se je za vsak slučaj želel zavarovati s plebiscitarno oporo celotnega Ulstra. De Valera se je za sedaj vrnil v Dublin, da skupno z irsko vlado prouči nekatere angleške predloge, posebno predlog za sklenitev trgovske pogodbe in razna finančna vprašanja. Nato se bodo prekinjena pogajanja nadaljevala. . Stojadinovič si je včeraj Kruppove tvornice stavlja za nemško gospodarstvo štiriletni načrt. Omenil je med drugim novi tehnični postopek za boljšo izrabo slabše rude, ki vsebuje manjši odstotek železa, orisal vele-pomembne socialne ustanove, ki so jih za svoie delavstvo in nameščenstvo ustvarile Kruppove tovarne in dobre kupčijske zveze Kruppovih tovarn z Jugoslavijo, nakar je izročil predsedniku vlade dr. Stojadinoviču kot častni dar nož za odpit^nje pisem, umetniško izdelan iz jugoslovenskega železa, in izrekel svoje najlepše želje za nadaljnji krepki gospodarski razvoj in srečen polet kraljevine Jugoslavije. Po njegovem pozdravu se je začel ogled posameznih naprav Kruppovih tovarn. stvo nacionalističnih čet je odredilo, naj mesto neprestano bombardirajo in ga iz-premene v razvaline, da vladne čet« ne bodo imele več oporišča. Poroka kralja Faruka Kairo. 20. ian. AA. Poroka kralja Faruka in kraljice Faride. ki so io oznanili danes 6 fanfarami fen s 101 topovskim strelom, se je i z. vršila po mohadanskem obredu v palači Kurben. Kralj in nevestin oče sta podpisala zakonsko pogodbo. Popoldne je bil na dvoru velik sprejem za sorodnike obeh družin Nezgoda belgijskega letala Brufelj, -0 jan. AA. Neko belgijsko topniško letalo, ki vozi na prosi Bruselj—An-vers, je me I [»oletom na lepem izgubilo enega svoj'h motorjev. Med potniki je na-staVa nanilka. ko so videli kako motor pada. Letalo se je začelo zibati, vendar se je P'-lo-tn posrečilo brez nesreče pristati. Štiri mesece za kljukaste križe Dunaj, 20. januarja. AA. Porota je obsodila na 4 in 3 mesece težke ječe dve osebi, ki sta izdelovali v večjem številu kljukaste križe iz lepenke. Beležke Novica za Ljubljančane Beograjska »Samouprava« poroča, da je imel minister g. Krek v soboto zvečer »shod predstavnikov in pristašev JRZ« v beli dvorani hotela Union, v ponedeljek pa »velik zbor zveze delavcev in privatnih nameščencev« v dvorani Delavske zbornicc. Gospod minister se je mogel, pravi »Samouprava«, tudi tu uveriti, da narod enodu-šno odobrava delo vlade in politiko JRZ. Dr. Krnjevič se ne vrača Generalni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič. ki kandidira na dr. Mačkovi listi za volitve v senat 6. februarja, jc poslal zagrebškemu »Obzoru« popravek iz Ženeve. V popravku pravi, da ni njegov povratek v domovino odvisen od kandidature v senat, kakor je trdil »Obzor«. V Ženevi opravlja točno določeni mu posel in se bo vrnil v domovino šele takrat, ko ga bo opravil. »Hrvatski dnevnik« ostro zavrača trditve sušaškega klerikalnega lista »Istina«, da je dr. Krnjevič postal levičar in da pošilja hrvatske delavce 'Z Belgije v španske mednarodne brigade. Opo/urja na protikomu-nistične članke, ki jih objavlja dr. Krnjevič od časa do časa. katerih gotovo ne bi pisal, če bi simpatiziral s komunisti. Pametne besede V polemiko med »Hrvatsko Stražo« in »Hrvatskim dnevnikom je zopet posegel organ sarajevskega nadškofa dr. šariča. ki je vnet pristaš dr. Mačka »Katoliški tjednik« namreč pravi, »da mera resnici na ljubo ugotoviti, da se ne more solidarizirati s »Hrvatsko Stražo« akoravno ji je to neljubo, še manj pa z njenimi apologetskinii metodami. Zdi se nam, da je ton in duh, s katerim obravnava »Hrvatska Straža« pereče prosvetne probleme preoster, prema-lenkosten in strasten. Je kakor nalašč za odbijanje sicer dobrih ljudi in brez potrebe fabricira odpadnike in razkolnike. Ako imajo ljudje pogreške, potem jih je treba zdraviti v duhu prizanesljivosti obzirnosti in dobrote, s pozitivnim utemeljevanjem pravilnih načel in z mirno repliko brez osti. Vsekakor se Frančišek Šaleški ne bi posebno navdušil s polemičnim' manirami nekaterih gospodov okoli »Hrvatske Straže«. Ni katoliški radikalizem v tem. da se spremo z vsem svetom, nego da pridobimo čim več dobrih ljudi za resnico.« Polemika in ton Hrvatske Straže zaslužita sicer grajo, ali, ako primerjamo pisavo zagrebškega lista z metodami gotovega našega časopisja.potem moramo že reči, da bi vedeli še, za druge adresate pametnih brez g. Sariča. Sestava sarajevskega občinskega sveta Pred časom se je skupina hrvatskih gospodarstvenikov v Sarajevu resno potegovala za to. da bi prišli njeni zastopniki v sarajevski občinski svet, v katerem sede danes samo pravoslavni in muslimanski pristaši JRZ. Vršila so se že tudi pogajanja z bansko upravo, da predloži imenovanje novih hrvatskih občinskih svetnikov, ki so ptavili za vstop v občinski svet razne pogoje. Med drugim so zahtevali določeno število občinskih svetnikov, ki bi odgovarjalo številu Hrvatov v Sarajevu. Dalje so zahtevali mesto podpredsednika občinskega sveta In pa določitev ključa za nastavitev Hrvatov v občinski službi. Ko so bila pogajanja v najlepšem toku, pa je posegla vmes roka političnega vodstva hivatskega pokreta ln jih prekinila z motivacijo, da ne more biti niti en član hrvatskega narodnega pokreta član katerekoli postavljene in ne od naroda izvoljene javne institucije. V imenu skupine, ki se je pogajala za vstop v sarajevski občinski svet, je izjavil te dni eden njenih voditeljev, da o kakem vstopu Hrvatov v sarajevski občinski svet ni več govora. Zanimiva občinska kriza Na kratko smo že poročali o zanimivi seji samoborskega občinskega sveta, na kateri je predsednik občine Milutin Jurčič hudo kritiziral delo HSS ter ji očital, da se briga samo za kmete, dočim pa meščanstvo in inteligenco zanemarja. Napadel je tudi poslovanje Gospodarske Sloge in okoliške kmete, da s svojim obnašanjem napram tujcem škodujejo tujskemu prometu. Zaradi tega govora je bil sklican sestanek samoborskih meščanov, na katerem je govoril narodni poslanec Lju-devit Tomačič in kritiziral postopanje predsednika občine Jurčiča, kakor celega občinskega odbora, ki je burno pritrjeval slovitemu predsednikovemu gnvoru. Odgovarjal mu je župan Jurčič in izjavil, da odlaga z vsemi občinskimi odborniki vse funkcije. Tako je ostal sedai Samobor brez župana in občinskega sveta. Homatije pri svetem Antonu Poročali smo že o homatijah pri sarajevskem pogrebnem društvu sv. Antona, ki ga tvori nekaj tisoč hrvatskih članov, samih vnetih pristašev dr. Mačka. V društvu je prišlo do ostrih sporov zaradi poslovanja vodstva. Pojavila se je močna opozicija, ki je na ponovnih občnih zborih zahtevala točen obračun o poslovanju odbora. Toda opetovani občni zbori so se končali z intervencijo policije, ki jih je :v;.pustila, da se ne bi člani med seboj pobili. Tekli so meseci. Interveniralo je politično vodstvo Hrvatov v Sarajevu, interveniral je sam sarajevski nadškof dr. ša-rič in tudi oblast. Bilo pa je vse zaman. Končno je politično vodstvo vrglo iz HSS vse voditelje opozicije v društvu in povrh zagrozilo, da jim bodo sledile tudi vse stotine nezadovoljnih opozicionalcev, če ne glasujejo za listo, katero bo ono predložilo na prvem občnem zboru društva sv. Antona. Medtem je banovina postavila društvu komisarja z nalogo, naj uredi zadeve in račune ter pripravi občni zbor. Komisar dr. Nestlang je stvar vzel resno v roke in tako je prejela cela vrsta sarajevskih hrvatskih društev in zasebnikov, pa tudi cerkvenih institucij te dni poziv, da v najkrajšem roku vrnejo razne vsote, ki so jih dobili od društva sv. Antona. Vsota presega nekaj stotisoč dinarjev. Med drugim zahteva komisar dr. Nestlang od uprave sarajevske katedrale naj vrne društvu sv. Antona 50.000 din, ki jih je dobila kot posojilo za ponravilo katedrale. Dalje zahteva od političnega voditelja sarajevskih čiščenje v Rumuniji Bukateeta. 20. jan. AA. Občinske in okrožne volitve l>odo med 20. februarjem kn 30. marcem. Z odlokom ministra za vere se ra-linom. ki nimajo rumunskega državljanstva, ne bo podaljšalo dovoljenje za bivanj? v Rumuni/ji in todo morali v kratkem Rumunijo zapustiti. Delovno ministrstvo je odredilo. da bodo v t.odoče izključeni iz bolniških blagajn vsi židovski zdravniki. Po razpustu delavskih zbornic so zdaj s kraljevim dekretom razpustili tudi kmetijsko, industrijsko in trgovinsko zbornico. Listi poročajo. da se pripravlja zakon-ki načrt o poslovni uvadbi obvezne cerkvene p°roke. List »Ouventulc, ki so ga ustavili- ker ie simpatiziral z Železno gardo, je danes z dovoljenjem vlade začel ponovno izhajati. Organ dr. Mačka poskuša prevzeti vlogo, ki jo je do sedaj vršil glede intrigiranja proti JNS starina »Obzor«. V dolgem uvodniku namreč dokazuje, da je nastopil v vrstah JNS razcep. Priznati pa moramo, da je uporabil to že tolikokrat izlajano intrigo predvsem zato, da je spregovoril nekaj besedi na račun sumljivega vrenja v vrstah samega hrvatskega narodnega pokreta. »Hrvatski Dnevnik« namreč priznava, da obstoje med pristaši hrvatskega narodnega pokreta neke razlike v gledanju na razne gospodarske, prosvetne i" socialne probleme. Prav tako je geto* o, da so pocdinci, ki stvarno ne pripadajo hrvatskemu narodnemu pokretu. dasi naglašajo to svojo pripadnost iz taktičnih ozirov. Ti posamezniki pa še dolgo ne predstavljajo kake stru-je, nego so to samo osebna mišljenja, povezana z osebnimi interesi. Taki ljudje ne morejo govoriti v imenu Hrvatov. Ni resnica, da so molčali do sedaj, ker jih ni nihče poslušal. Saj jih tudi danes ne posluša hr- Za senatne volitve predloženih 10 list Beograd, 20 jan. p. Pojutrišnjem poteče rok, do katerega morajo biti sodiščem predložene kandidatske liste za bližnje dopolnilne volitve senatorjev. Do danes je bilo sodiščem izročenih 10, in sicer v Beogradu, Novem Sadu. Banjaluki, Ljubljani. Splitu. Sarajevu. Zagrebu, Skoplju in Nišu liste JRZ. v Splitu pa še posebna lista HSS. Jutri bo predložena lista HSS tudi za savsko banovino. Iz državne službe Beograd. 20. jan. p. Na ljubljanskem vseučilišču so napredovali naslednji profesorji: Dr. Franc Šturm na filozofski fakulteti za rednega profesorja v 3't. dr. Albin Ogris na pravni fakulteti, za rednega profesorja v 2/1, dr. Josip Turk na bogoslovni fakulteti za izrednega profesorja fv 3/2. za redne profesorje v 2/2 na tehniški fakulteti dr. Miroslav Ka*al, dr. Marijan Rebek in inž. Mario Osana. za izrednega profesorja v 3/2 pa inž. Romeo Strojnik. Premeščeni so bili pomožni monopolski kontrolor Dragomir Cvetkovič. iz tobačne tovarne v Ljubljani k tobačni tovarni v Nišu- pomožni monopolski oficial Edvard Kova-čič iz stenske solarne k tobačni tovarni v Ljubljani. Napredovala sta za sekundarnega zdravnika v 8. pol. sk. uradniška pripravnika dr. Braeotin Paunkovič v Topolščioi ter dr. Rudolf Del Cot v Ljubljani ter za tehničnega uradnika v 9. pol. sk. uradniški pripravnik Stane Kandufi pri higienskem zavodu v Ljubljani. Popravilo proge Beograd—Zagreb Zagreb. 30. .jan. o. Prometno ministrstvo je sklenilo čimprej ohmoviti železniško pro-go Zagreb—Beograd. Večina potrebne-a gra diva .je že na progi. Kakor se je sed-aj izvedelo. se bol o >]fla pričela na več krajah hkratu, čim se bodo vremensk€ prilike nekoliko zboljšale. Ko bo proga popravljena, bodo na njej vlaki vozili z hrzino do 00 km na aro. Znano je. da dosedanji poskusi r novimi aerodinamičnimi železniškimi s roji irso nič kaj uspeli, to pa predvsem zaradi slabih tirov . Hrvatov dr. Jurija šuteja povračilo 5000 din, ki jih je dobil kot akontacijo za neko cerkveno pravdo. Od župnega urada v Sarajevu zahteva 17.000 din, ki jih je porabil za ureditev pokopališča. Od odbora za zgraditev cerkve sv. Jožefa tirja 50.000 din, od sarajevske Hrvatske čitalnice zopet 37.000 din itd. OCaUn h+ipavost ublažijo Mr. Bahovčevi »Smreka« bonboni, sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšujejo izločanje sluza ter desinfici-rajo usta in grlo. ppSmreiea bonboni so za desinfekcijo ust in grla neobhodno potrebni. Dobijo se v zavitkih po Din 4.— in Din 6.— v lekarni Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12 vatski narod, če govore, nego povsem tretji. Hrvatskemu narodu khko govori samo tisti, ki ga navaja h disciplini in vdanosti njegovemu vodstvu. Vsi članki, pisani v drugi smeri, ostajajo samo pisani dokumenti osebnega nezadovoljstva nekih poedin-cev, ki nimajo nobenega vpliva na razvoj hrvatske politike in na razpoloženje hrvatskega naroda. Poskusi, ločiti mesto od vasi in meščanstvo od seljaštva, niso in ne bodo uspeli. To pa zaradi tega, ker nimajo poborniki konflikta med mestom in vasjo za seboj nikogar, niti v mestu, niti na vasi. Najmanj je za njimi poštena hrvatska inteligenca, ki ve, kje je njen-o mesto. Ni še dovolj imeti denar za izdajanje listov ter se na temelju tega predstavljati kot nekak predstavnik. Ljudje berejo liste, razmišljajo o njih, a mislijo s svojo glavo.« Za uteho potem H. D. poudarja, kako so vrste združene opozicije vedno bolj sklenjene. JNS oslabljena — skrarka vse je r redu in na najlepšem potu. Nj. Vel. kraljica Marija na razstavi ženske zveze Beograd, 20. januarja, AA. Jugoslovenska ženska zveza je kot odsek Male antante, ki je pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. rumunske kraljice matere Marije, organizirala v paviljonu Ovijete Zuzorič razstavo slik, kipov in arhitektonskih del češkoslovaških, rumunskih in jugoslovenskih umetnikov. Razstavo je danes obiskala Nj. Vel. kraljica Marija, ki so je pred vhodom v paviljon pozdravili prosvetni minister Magaraševič, trgovinski minister dr. Vrbanič. beograjski župan Ilič in ga; Petkovič, ki je izročala kraljici šopek belih vrtnic. Kraljica je ostala na razstavi do 12.10 in je pokazala za razstavljena dela veliko zanimanje. Žrtve požara v ameriškem jezuitskem samostanu Montreal, 20. januarja. AA število žrtev velikega požara v jezuitskem samostanu St. Hiancita je naraslo na 48. Trupla 25 žrtev so še zmerom pod razvalinami šolskega poslopja. Odkqpavanje razvalin gre zaradi hudega mraza zelo počasi od rok. Avstrijsko-nemški incident Dunaj, 20. januarja AA. Avstrijske zvezna vlada se .je opravičila pri nemškem poslaništvu zaradi nastopa kneza Eme^ta Ro-henlierga. ki je te dni razbil ploščo s kljul k as; Vn križem pred prostori dunajskega zastopstva nemških državnih železnic. Mislijo. da je s to oprevičbo avstrijske vlade inciilent odstavljen z dnevnega reda. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Evropa: Islandska depresija traja še zmerom v okolici Islandije in vzdržuje toplo vreme v zahodnem delu evropske celine. Ruski anticiklon se širi na zahod in prinaša ohladitev v severni in vzhodni Evropi. Naraščanje pritiska v južni polovici celine in v zahodnem delu Sredozemskega morja je ustvarilo sekundarno depresijo, ki povzroča dež v Sredozemskem morju, Italiji in na Balkanskem polotoku. Jugoslavija: Oblačno v vsej državi z jasninami tu pa tam v južnem delu. Dežuje v severni polovici, sneži pa v visokih gorah. Toplota je občutno poskočila. Najnižja toplota Kalinovik —6, najvišja Mostar 13 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Vlažno vreme bo še nadalje trajalo v vsej državi. Oblačno z dežjem v vzhodni polovici, na jugu bo pa jasno. Toplota brez posebne spremembe. Zagrebška: Oblačno, ponekod nekaj padavin. Dunajska: Spremenljivo oblačno, od časa do časa solnčno, ponoči mra% repe Industrije Franco pred Teruelom Mesto je že brez vede in razsvetljave Nušlč na mrtvaškem odru Pogreb bo danes dopoldne na državne stroške Beograd, 20. jan. p. Smrt našega uglednega književnika Branislava Nušiča je napravila globok vtis ne samo v prestolnici, nego po vsej državi in tudi v inozemstvu, kjer si je pokojnik kot naš največji komediograf pridobil velik ugled. Mnogo beograjskih trgovin je razstavilo v svojih izložbah njegovo sliko. Vlada je sklenila pokopati pokojnega književnika na državne stroške. Sestavljen je bil državni odbor, ki vodi sedaj vse priprave za pogreb. Odboru načeluje višji svetnik prosvetnega ministrstva Velimir Jankovič. V njem pa so zastopani Akademija znanosti. Narodno gledališče, vseučilišče, udruženje dramskih avtorjev, Pen-klub, književna zadruga, udruženje književnikov, udruženje glumcev ter finančno ministrstvo, že v pretekli noči je bilo Narodno gledališče dekorirano s črnimi dra-perijami. Truplo pokojnega so prepeljali v gledališče in ga postavili na mrtvaški oder sredi velikega foyera. 2e davi so se pričele v veži Narodnega gledališča zbirati velike množice ljudi, ki so se s tiho pobožnostjo poslavljale od pokojnika. Pogreb bo jutri dopoldne. Ob 9. se bo pred Narodnim gledališčem pri spomeniku zvrstil pogrebni sprevod, ki bo krenil po Vasini ulici, po Ulici kralja Petra do Sa-borne cerkve, kjer bodo žalne cerkvene svečanosti. Nato bo krenil dalje po Ulici kneza Mihajla, preko Terazij, po Aleksandrovi ulici na novo pokopališče. Državni odbor za pogreb pokojnega književnika je določil tudi že listo govornikov. Pred Narodnim gledališčem se bodo od njega poslovili prosvetni minister Magaraševič, akademik Veljko Petrovič v imenu Akademije znanosti, direktor dr. Vojnovič kot zastopnik Narodnega gledališča in Dušan Nikolajevič v imenu udruženja dramskih avtorjev. Nekaj govorov bo tudi pred univerzo. pred cerkvijo in ob odprtem grobu. Pred cerkvijo se bodo od pokojnega poslovili zastopniki Književne zadruge, redakcije »Politike«, pri kateri je sodeloval, Penkluba in gledaliških igralcev, na grobu pa zastopnika neodvisnih književnikov, udruženja književnikov, umetnikov in intelektualcev. Danes popoldne je imela srbska kraljevska akademija znanosti komemorativno sejo. O pokojniku, članu akademije, je govoril generalni tajnik akademije dr. Jo-van Radonjič. V imenu vlade je minister dr. Korošec izrazil sožalje pokojnikovi rodbini. »Hrvatski Dnevnik« o previranju na Hrvatskem »JUTRO« št. 17. Petek, 21. £ 15E8. Maši kraji in Ifudje V kapiteljski cerkvi v Novem mestu so odkrili tri gotska okna Kateremu izmed potnikov, ki se je pe-ljai skozi Novo mesto, ni obstal pogled na mogočni gotski stavbi, ki kraljuje nad siromašnim mestecem utesnjenim v oster zavoj Krke? Kdo ni opazil kipenja mesta, raztresenega okrog cerkve, navzgor k cerkvi, ki zaključuje to sliko ? Komu se ne vsiljuje misel, sama po sebi. koliko je neki stara ta cerkeh. ki jo obkroža še danes tipično srednjeveško mestece? še danes je kapitelj ona osrednja zgradba, ki veže v celoto vse te raztresene hišice, tesno pri-slonjene v kamen nad Krko, ali z druge strani dolgo vrsto hiš, ki so se razvrstile ob mestnem zidu m ki jo zaključuje skoro v pravilnem polkrogu 2ozd ali polje. Le malokdo se je pozanimal za ta kulturni in zgodovinski sipomenik. Premalo je med nami. meščani zanimanja za stvari, ki so se dogajale preden jih je dojel njih razum in jih registriral njih lastni spomin. Zadosti je. da je v knjižnici v usnje vezan Valvazor, zadosti, če je tu pa tam najti Vrhovčevo zgodovino Novega mesta. Zakaj bi neki iskali po arhivih in preperclih zgodovinah resnice, ko Da je tako prijetna Tr.šika gora in so Gorjanci tako blizu in raste v Gadovi peči tak cviček!? V njem pa je življenje, utehi, m pozabljenje in resnica tudi. seve! Do najnovejših časov je veljalo Vrhovčevo naziranje. da je bila kapiteljska cer-kcv zidana ob koncu 15. stoletja. Ta trditev nam postane umljiva. če upoštevamo ustanovitev Kolegijatnega kapitija, katerega je ustanovil Friderik IV. 1. 1493. in za katerega meni Vrhovec. da je pozidal sebi dostojno cerkev. Peter Hitzinger pa trdi v nasprotju z Vrhovccm, da je cerkev stala še ob ustanovitvi mesta, ker je absurdno misliti, da bi taka naselbina, bila brez cerkve. Da bi se mesto v nekaj letih toliko razvilo, da bi mu cesar Rudolf Habsburški prignal mestne pravice, ne gre verjeti. Iz tega bi sc dalo sklepati, da je ob ustanovitvi mest;i 30. aprila 1365 cerkev že stala. Poleg tega 5-e je našla tud'. beleška v arhivu kapiteljske cerkve, ki jo navajam do-s!ovno: »Die Stadtpfarrkirche S. Nicolai war consecrirt am 17. 9ber (november) 1129 Eintausend vier Hundert zwanzig und neun, und zwar das Presbyterium und der llochaltar. Das Schiff spater und die Seitenaliare. Aus authentischer Urkunde Visoka leta Ptuj, 20. januarja. Te dni je praznoval višji oficijal v pokoju g. Jože Mušič svoj 93. rojstni dan. Moža vam moramo predstaviti že prav zato, ker jc za tako visoka leta nenavadno čil. To je prikupen zgled, kako žilavi in krepki se lahko nekateri ohranijo med nami. Po rodu je iz Rogatca, kjer je preživel mladost. Pozneje se jc podal na Dunaj in v Trst, bil je v raznih sJužbah kot zasebni uradnik. Na podlagi stilne primerjave s pletersko in šentruperšiko cerkvijo se je dokazalo, da jc bil presbiterij res zidan nekako v istem času kakor oni v Pleterjih in Št. Rupertu. Cerkev v Pleterjih je bila posvečena leta 1420. Da je novomeška cerkev stala že pred ustanovitvijo kolegijatnega kapitija nam dokazuje tudi sledeče: Prvo ustanovno listino je izdal cesar Friderik IV. 27. aprila 1493., drugo Maksimilijan I 16 oktobra 1509. Papež Aieksandee VI. pa je zapove-dal ustanovitev kapitija s pismom, ki jc bilo izdano 30. aprila 1494. V vseh teh listinah se omenja, da ima postati kolcgijat-ni kapitelj pri mestni župni cerkvi sv. Nikolaja. Letošnjo jesen so bila v ladiji odkrita tri gotska okna. Dve na južri. eno na severni strani. Eno okno je uničeno, manjka mu leva polovica To okno se je pokvarilo ob priliki prezidave cerkve, ko so skoro na istem mestu zidali nov vhod. Cerkev, ona pred 1. 1493., je >mela raven kasetiran strop, kar dokazujejo najdbe na podstrešju. Tu so namreč v steni jasno vidne v steni luknje za stropnike, dalje ravno zabeljena in ometana scena ter slikarija. Pod sedanjim presbiterijem je kripta, kar je pri gotskih stavbah zelo redko. Na- stalo je vprašanje, čemu nov gotski prezbi-terij, ki se mu pozna, da je bil v zidavi prekinjen? To spoznamo lepo po steni, ki je v ono smer proti cerkvi nedokončana in stolp, v katerem je sedaj zakristija. »Nova cerkev naj bi bila triladijska.« taka je sodba. Namesto stare cerkvice, naj bi sc postavila monumentalna gotska katedrala. Ker pa so meščani zašli v tem času v težke gospodarske prilike in to predvsem zaradi turških vpadov, je bilo bolj nujno vzdrževati drago mestno obzidje. Ker so se turški vpadi ponavljali je razumljivo, da so meščani zašli v hude gospodarske stiske in se je misel na dokončno dograditev cerkve morala umakniti življenjskim interesom. Ker pa jc vendarle bila potreba po povečanju cerkve zaradi naraščajočega števila prebivalstva nujna, so našli zasilno rešitev. Zvezali so novi presbiterij z ladje in tako je nastala, kakor pravijo Novomeščani, »kriva cerkev«. Ladje niso obokali temveč so jo prekrili z ravnim kasetiranim stropom. Nobenega dvoma ni, da bi z delom v gotskem slogu nadaljevali, če bi nc bilo vedno več nesreč, med katerimi moramo omeniti predvsem požara leta 1540 in 1576., ko je zgorelo vse mesto in tudi kapiteljska cerkev, se pravi: zgorel je leseni strop in vsa oprema. Uvideli so, da ne bodo mogli dokončati katedrale, zato so dvignili staro ladjo za poldrugi meter. Zazidali so prvotna gotska okna in pretolkli nova. Vsa ta prezidavanja so bila končana leta 1621., kar je razvidno iz 1.1nad vrati. M. S. Aspirin TABLETE;!^\ Ogla« j« registriran ped S. it 441 od 24. 11L 1936. »Gora ni nora. tisti je nor. ki gre gor«, se Hausenbihler ni brigal za hude jezike in je rad zahajal v hribe. Najbolj pri srcu mu je bila Mrzlica, ki meji Savinjsko dolino od Zusavja. Hausenbihler in njegovi planinar-ski tovariši so si zaželeli krova na prijetni izletniški točki. Zalčani so postavili prvo planinsko kočo v zasavskih vrhovih. Krstili »o jo po svojem planinarskem starosti: »Hausenbihlerjeva koča na Mrzlici«. Seveda koča še dolgo ni imela stalne oskrbe, turist je našel v njej le štedilnik in skupno ležišče za večjo družbo. Sodobniki vnetih turistov pred polstoletjcm so krstili kočo za »štalo žalskih oslov«... Toda Hausenbihlerjeva koča stoji še danes in slu- ži za skladišče raznih potrebščin in za drvarnico večji in lepši sosedi: planinski koči SPD Trbovlje, ki je bila postavljena pred leti. Ta je zidana v pravem planinskem slogu, ima večjo sobo, po-leg nje pa prijeten »štibelc«, ki je posvečen spominu prvega žalskega planinarja. Dandanes ima Mrzlica vsako leto toliko obiskovalcev, kakor le redko kateri drugi zasavski vrh. Prav bi bilo, ko bi razmišljali predstavniki zasavskih SPD, kako bi proslavili Hau-senbihlcrjevo stoletnico. Vsak slovenski planinar naj bi v tem letu vsaj enkrat pohitel tja gori, primeren pa bi bil tudi Hau-senbihlerjev planinski tabor na Mrzlici. — nč — Voz drv Je stri mlado življenje Smrtna nesreča sedemnajstletnika v Hovcih Poslednje ure Branislava Nušiča „Jaz sem na vi&ku" — Zavesa f® padla •.. Z velikim prizadevanjem se je sam izobraževal in je kmalu dosegel željene uspehe. V letu 1880. je nastopil službo pri sodišču v rodnem Rogatcu. Tu je potem tudi zvesto služboval do upokojitve. Pred dvema letoma se je preselil v Ptuj. G. Mušič je mož odkritega značaja. Kakor v mladih Vetih, je tudi šc danes dober družabnik in vzoren poštenjak. Znan je kot izvrsten poznavalec svetovne zgodovine. Še vedno ga Vidimo na sprehodih, po parku in na promenadi, s priljubljeno viržinko v ustih. Želimo, da bi se še dolgo tako čil sprehajal med nami! Pred dobrimi dvajsetimi leti... Smrt najpoljudnejšega jugoslovenske ga književnika Branislava Nušiča je vzbudila v nepričakovanosti iskreno sočustvovanje v vsej Jugoslaviji. Vsi dnevniki prinašajo obširne, toplo pisane nekrologe. Beograjski listi so zlasti tudi opisali poslednje ure slovečega pisatelja. lz »Politike« posnemamo: Na široki postelji med številnimi vzglavniki je ležal bolnik zaprtih oči. Pokrit jc do prsi. Diha. Tu in tam komaj opazno vzdrhtijo velike, temne veke. Glava je nagnjena nekoliko na levo. Kakor v naporu, da bo bliže oknu in svetlobi. Sestra bolničarka z belo rutico zdaj pa zdaj rahlo obriše bolnikovo lice. In ne da bi trenila, gleda v obraz, ki še živi in diha Na drugi strani je zdravnik dr. Feliks Pod odejo ves čas drži bolnikovo roko in šteje, šteje življenje, ki počasi ugaša. Branislav Nušič umira ... Tiho, lahko izginja. Ljudje, zbrani okrog njegove postelje, gledajo njegove poslednje vzdihe, brez moči, da bi ga ohranili. Bilo je točno ob 12.23, ko je Branislav Nušič izdihnil. Prijatelj Rajkovič prižiga svečo poleg njegove glave. Slavsko svečo s podobo sv. Jurja. Neprestano jokajoče in vzdihujoče soproge, hči in sestra Branislava Nušiča še niti ne vedo v drugi sobi, da jc že izdihnil. Obračajo sc, da vidijo vsakogar, ki pride iz sobe. A vsi ti obrazi izbegavajo zdaj, ko je vse končano, da bi jih pogledali. Kakor da se bojijo, da se jim je vrezalo v obraz tisto, kar so sami pred nekaj trenutki spoznali. Gospa Darinka Nušičeva hiti v sobo, kakor da sluti, da se je vendar nekaj zgo- 1 dilo, kar pa še skrivajo pred njo. Zajoče, ko pade ob posteljo: »Aga, zakaj si pred mano odšel!« Po malem prihajajo sorodniki, hiša se napolnjuje, vedno več jc solznih oči. Zdravnik dr. Aleksander Bukovala pa razlaga novinarjem: »Po svoji zadnji bolezni pred letom si Nušič ni popolnoma opomogel. Posebno pljuča s srcem vred so bila prizadeta. Pred dvema meseccma je brezpogojno moral prestati operacijo, ki je močno vplivala na njegov že itak slabi organizem. Pred 15 dnevi &e je stanje poslabšalo. Poslednje tri, štiri dni je srce naglo popuščalo«... Zadnje dni pred smrtjo se jc Branislav Nušič prav živo zanimal kakšen uspeh je doživel njegov »Pokojnik« v Zagrebu. Kakor znano, je zagrebško občinstvo sprejelo poslednje Nušičevo delo z velikim navdušenjem. Čeprav bolehen, je Nušič zaprosil svojo hči Gito. da mu v mestu kupi zagrebške dnevnike. Pred dvema večeroma je to storila in mu jih je čitala. Še precej pozorno jo je poslušal. Takisto sc je pred smrtjo zanimal za delo obnovljenega otroškega gledališča. Dajal je šc navodila, kako naj poteče prva predstava. Neprestano je svetoval, naj se povabijo češki otroci v Beogradu k sodelovaniu in naj se na predstavi odigra koračnica iz »Prodane neveste«. Venomer jc 5c delal. Za otroško gledališče je napisal pred smrtjo pesemeo, ki naj bi jo deklamirala majna članica gledališča. V njegovi delovni sobi so ostali rokopisi. nad katerimi se jc še pred dvema dnevoma sklanjal. Razprt jc rokopis nedokončanega dela »Oblast«, komedije v štirih dejanjih. Pred smrtjo je Branislav Nušič dovršil dve polni dejanji. Poslednja stran njegovega rokopisa, napisana s popolnoma svežim modrikastim črnilom, se končuje z besedami neke njegove osebe: »Jaz sem na višku!« To so poslednje besede književnika Branislava Nušiča. Sledi samo še navedba: »Zavesa1« Ptuj, 20. januarja-Martin Habjanič, viničar iz Hovca v občini Sv. Miklavž, je na dvovprežnem vozu vozil bukova drva iz gozda domov. Pri težavnem delu v gozdu kakor tudi pri vožnji mu je pomagal njegov 17-letni sin Jurij Habjanič. Ob pol 11. dopoldne sta dobro naložila voz. Ko je oče pognal kon-nje, je rekel sinu: * Pop rim i na zadnjem koncu voza drži, da se ne prevrne, zraven pa pazi, da ne padeš pod voz!« Pot vodi ob robu gozda. Težki voz se je začel nagibati. Za svoja leta precej krepki sin Jurij se je uprl, kar se je da-.o. Toda njegova moč je bila vendarle prešibka, da bi zadržala težki voz. Naenkrat se je voz prevrnil in vsa teža je padla na mladeniča. Obležal je s strtim prsnim košem, z močno poškodovano lobanjo in z zdrobljeno desno nogo. Bil je na mestu mrtev. Ubogega fanta so prenesli v mrtvašnico in ga pokoj>ali ob precejšnji udeležbi prebivalstva, ki ga je močno ganila ta nesreča. Povprašan o podrobnostih sinove smrti je oče izpovedal: »Nesreča je nastala, ko je konj pri vožnji poskočil in je voz prišel iz tira. Tedaj seveda ubogi Jurij ni mogel več zadržati teže in ga je zadela smrt « Več človekoljublja v zdravstvenih ustanovah Zgodba siromašnega bolehnega zasebnega nameščenca Hausenbihler in koča na Mrzlici Ob nedavni stoti obletnici rojstva savinjskega rodoljuba in gospodastvenika Janeza Hausenbihlerja iz Žalca 13. januarja 1836. — f 11. aprila 1896.) je »Jutro« opisalo, kaj je storil podjetni mož za napredek Savinjske doline. Navdušen narodnjak, ki jc dal pobudo za veliki narodni tabor 6. septembra 1868, ko je prišlo v Žalec 30.000 Slovenccv manifestirat za narodne pravice, vnet spoznavalec naših planinskih in pokrajinskih lepot, v dobi, ko so turi-stiko ocenili z znanimi stihi: Ljubljana, 20. januarja. Na dnevnem reJUTRO« St. 17. - A n m. i. Petek> 21' L 1938' 22.1. SOBOTA — OB 30. UBI Akademila Doma visokošolk PLES v Kazini B U F F E T !«»i!!l'«l!|iil!;ll!!'!!'!ll!l!!:!!!lilllilU-;Bkil Domače vesti ♦ Viriuoz Balokovic pride t Varaždin, Violinski virtuoz Zlatko Balokovič je oporu-cil svojim prijateljem v Varaždinu, da bo kouec marca obiskal domovino, da doma pro" slavi 25-letnico tvojega umetniškega udej-stvovanja in da bo takrat prišel ludi v Va-raždin. Zlatko Ralokovič je zdaj v N'e\v Yor-ka. kjer se z nekimi ameriškimi umetniki pripravlja na tvojo evropsko turnejo. Kulturna društva v Varaždinu mu pripravljajo lep sprejem. ♦ lz sodne službe. Ostavko na državno službo je podala zvaničnica pri 6reekem sodišču v Mariboru Kristina Tkauc-Pristav-aiik. Premeščena Je avaničmea Danica Jcrjeva od okrožnega sodišča v Iviarittoru k sreoketnu sodišču v Škofji Loki. Postavljeni so: za dnevničarje pri sreskem sodišču v Maritoru zvaničniki Milan Tkauc iz Slovenske Bistrice, Edvard Sprogar iz Slovenske Bistrice pri okrožnem sodišču v Mariboru in Gizela Doma.ii j ko iz Spodnjega Brega pri Ptuju pri sreekem sodišču v Mariboru. ♦ Planinci-radio poslušalci! Drevi ob 10.50 d nazivom <10 minut za planince« g. Kunaver Pavel o nevarnosti plazov. Predavanje to poučno in zanimivo za smučarje planince- zato poslušajte vsi poučna izvajanja predavatelja. ♦ Nov dom Jadranske straže v Splitu na zapadni obali je dovršen in se je Jadranska straža že vanj preselila iz svojih dosedanjih prostorov. Prvi del stavbnega kompleksa je bil zgrajen leta 1931., drugi leta 19C4., zdaj pa je dovršen tudi tretji del. Jadranska straža je z graditvijo tega doma, kakor tudi z graditvijo in adaptacijami devet drugih domov na Jadranu izčrpala vsa svoja sredstva. Ona je menda edina ustanova, ki ne dobiva gmotne podpore od države, dočim je državi že poklonila milijonske vrednosti ter ustanovila tudi naš prvi pomorski muzej. Tudi ta muzej jc zdaj nameščen v novem poslopju ter scavzema štiri velike in eno manjšo dvorano. Muzej ima zgodovinski, ribarski, ter geografski oddelek za vojno in trgovsko mornarico in še poseben oddelek za Split in okolico. V novem domu JS so velike spalnice za dijaške ekskurzije v pritličju pa je velika moderna dvorana, za razne prireditve. Pri ljudeh nagnjenih k maščobi, se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in trgovinah z mi-tteralniriš vocUmi. Ogl reg & br. 15. 48W35 ♦ Razstava idejnih načrto* nove palafe OUZD v Sarajeva. Nagrajeni načrti bodo razstavljeni v palači Osrednjega urada za m varovanje delavcev v Zagrebu, Hautikova ulica 10 III. vhod nasproti botelu lEspla-nade«:. Razstava bo trajala od 20. do vključno 23. jaguarja, dnevno od 9. do 14. ■* Planinski dom na Uskovnici vas vabi v svoja krasna uskovniška smučišča, ki se raztegajo do lepe planine Konjščice in Rudnega polja. Prijetni so visokogorski izleti, Tesee Draški vrh. Dom je na višini' 1.100 m, oddaljen pa je 2 in pol ure od postaje Bistrica— Bohinjsko jezero. Na razpolago ima kurjene sobe iu veliko skupio ležišče. Vsa oskrba dnevno 40 do 45 din Za obisk se Vri poroča Rezika Erlah, Srednja vas 75. ♦ Smrt starega junaka. V Vučitmu r.a Kosovem je umrl državni upokojenec Marijan Milane vič, velik jima k tz svetovne vojne. Rodil se je leta 1870. v vasi Boj-sM. v rasinskem srezu, v Vučitrnu pa je služboval kot držami uslužbenec do evakuacije leta 1915. Na solunski fronti je bil Milanovič vzor hrabrosti in požrtvo-vanja. S 50 vojaki je osvojil važno postojanko, katera je dobila po odredbi pokojnega kralja Alcltsandra ime Marijanova čuka, da bi bil tako počaščen osvojitelj za vso solunsko fronto zelo važne točke. Po csvobojenju je bil Milanovič kot državni uslužbenec upokojen, a ni hotel več zapustiti Vučitma, kjer je preživel 20 let in kjer si je s svojim plemenitim značajem pridobil naklonjenost in zaupanje vsega prebivalstva. Pogreba vzornega junaka in zaslužnega javnega delavca so se udeležile velike množice. * Našli so truplo somborskega bogataša. Zjutraj na novega leta dan se je, kakor znano, pri Somboru pripetila huda nesreča. V kanalu so našli razbit avtomobil mladega somborskega bogataša Szemse. truplo šoferja, dočim gospodarja samega ni bilo nikjer ne živega ne mrtvega. Preiskaii so ves kanal in so z iskanjem prenehali šele potem, ko se je kanal pokril z debelim ledom, širile so se govorice o roparskem napadu, a tudi o tem, da je mladi bogataš od razbojnikov ugrabljen. Za rešitev uganke so bile razpisane visoke nagrade. Zdaj ko v kanalu ni več ledu, jc neki ribič iz Apatina našel truplo mladega bogataša kakih 30 m daleč od mosta, pri katerem se je pripetila nesreča. Ribič si je zaslužil nagrado 5.000 din. + Šola z 250 učenci brez učitelja. Te dni je osnovna šola v Mihovljanu v čakovskem srezu ostala brez učitelja. Z rednim poukom so tam prenehali že pred tedni, ko je bila upoko.je.ia učiteljica, ki je dolgo časa sama vodila šolo. Iz Varaždina so poslali tja nekega začasnega učitelja, ki pa je bil že po ne-kaj dneh premeščen nekam v vardarsko banovino. Na šoli, ki ima 250 učencev, je že od nekdaj delovala samo ena učna moč. + Razkrivajo se novi zločini šestkratnega morilca. Pred banjaluškim okrožnim sodiščem ima preiskava proti mlademu razbojniku Sovilju, ki je v Lamincih v Hercegovini umoril šest članov druižine kmeta Lukiea, velike uspehe. V strašno zločinstvo sta bila zapletena tudi sin umorjenega kmeta Luki-ča in neki Gjuro Veselič, znan potepuh iz Velike Gorice. Lukičevega sina so oeumniči-le govorice, da je bil e svojim očetom skregan in da je morda iz maščevanja pridobil za zločin razbojnika Sovilja. Veselica pa je razbojnik sam označil kot svojega pomočnika pri strašnem zločinu. Zdaj le ugotovljeno. da sta oba osumljenca popolnoma nedolžna. Našli so namreč nekesa 17-letnega fanta, ki je stal pred Lukičevo hišo na straži, ko je Sovilj vdrl v njo. Fant je skesano popisal, kako je prišel v razbojnikovo paj-dašijo in kako je potekel napad aa Lukičevo domačijo. Po njegovi izpovedi in po priznanju razbojnika samega, sta bila oba osumljenca izpuščena iz zapora. Med preiskavo pa se je tudi ugotovilo- da ima šestkratni morilec Sovilj na vesti razne zločine v okolici Zagreba, Gradile. Maribora in Ljubljane. + S posebnim vlakom v Split, s posebno ladjo na otok Hvar; najpri.jetnejši velikonočni izlet od 16. do 18. aprila. Priglasite se čim prej za podrobna navodila aa naslov: >Družievef«. Ljubljana. Sv P^trn nasip 17. Eno srce — ena RADENSKA. KINO UNION Telef. 22-21 Mojstrovina dunajske filmske produkcije po Anzengru-berjevem slovitem odrskem delu. DANES PREMIERA! DANES PREMIERA 1 Kirchfeldski župnik Prekrasen film iz življenja mladega vaškega župnika in njegovih župljanov. Film globoke, lepe vsebine, razkošen v množici občutkov, ki vodijo človeka skozi življenje. Divna harmonija med visokimi tirolskimi Alpami in dušnim mirom priprostih, iskrenih in enostavnih ljudi. Težko je življenje in mnogo je treba samozatajevanja, da se človeško srce umiri in doseže svojo srečo. Sodelujejo: HANS JARAY kot župnik, HANSI STORK, LUDVIK STOSSEL in drugi člani dunajskega Burgtheatra ter znameniti deški zbor Wiener Sangerknaben Prekrasni naravni posnetki in neprekosljiva igra vseh sodelujočih. — Predstave ob 16.. 19.15 in 21.15 uri! — Vstopnice priporočamo nabaviti že preje. — amasMin IIIBI ■■■!■!.......mi • Nevarno tihotapsko afero so odkrila oblastva v Ribnici na Pohorju, kjer so nekatere osebe v zadnjem času prodajale saharin. O tem obveščeni orožniki so uvedli obširno preiskavo ter aretirali šest oseb. Aretiranci so izpovedali, da so saharin kupili v Mariboru. Mariborska finančna kontrola je nadaljevala preiskavo ter izsledila v Meljski cesti precejšnjo zalogo vti-hotapljenega saharina. Organi finančne kontrole so zaplenili 200 zavojčkov saharina in sta bila aretirana neki 39-letni Martin F in 47-letna Ivana L. * Požar je uničil 15 domačij v vasi Dragašu v gorskem srezu v vardarski banovini. Ogenj je izbruhnil ponoči in v kratkem času je uničil celo vrsto skromnih, po večini lesenih domov. Brez strehe in hrane je ostaJo nad 100 oseb in tudi živina nesrečnih pogorelccv nima zavetja. Človeških žrtev k sreči ni bilo, a vsi pogorelci so si v piavem pomenu besede rešili le golo življenje Katastrofe ni bilo mogoče preprečiti, ker ni daleč na okrog nobene gasilske organizacije ali pa kake vojaške ali orožniške posadke, ki bi prevzela organizacijo reševanja. Uprava vardarske banovine je nesrečnim ljudem nakazala nekaj pomoči v denarju in živilih. » Obledele obleke barva v razhčnih barvah, in plisira tovarna JOS. RE1CH. 1. Iz Ltablfrne u— Parastos za blagopokojnim patriarhom Varaavo. V soboto 22. t. m. ob 10. bo v tukajšnji pravoslavni cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda sv. liturgija za pokojne ter ob 11. polletni parastos za blagopokojnim patrijarhom Varnavo. Uprava pravoslavne parohije vabi vse pravoslavne vernike k udeležbi. Km© MOTOM -Tel. 21-24 Pesem narodov — jetnIStvo in svoboda v velefilmu .VELIKA ILUZIJ Au (La grande illusion). Film je v nemškem, francoskem in ruskem jeziku. — Dopolnilni spored: Potop broda Panay, barvasti film Črni pajk. Danes predstava samo ob 16. uri, obe večerni predstavi radi koncerta odpadeta. u— O vprašanju, kaj je sociologija, je predaval v sredo zvečer v okviru Ljudske univerze g. vseuč. prof. Spektorski. Obisk je bil lep in je pokazal veliko zanimanje ljudi za to vprašanje. V kratkem, jasnem predavanju je razložil dr. Spektorski, da je sociologija humanitarna, indikativna znanost o društvenih pojavih. Pri raziskovanju se mora omejevati le na življenje ljudi, iskati le realno resnico, stvarnost, v kateri živimo. Četudi je sociologija društvena znanost, vendarle ne more biti (kakor so nekateri mislili) univerzalna, edina društvena znanost, niti ne rešuje teoremov in različnih tez (n. pr. o determinizmu človeškega življenja itd.) Pravih sociologov je malo. kajti pravi sociolog mora smelo gledati stvarnosti v obraz in se odreči najrazličnejših idealov, to pa le malokdo zmore. lBolieniski večpr? z izbranim f»r*»re-d<»m pripravlja Združenje gledaliških igralcev za pu-t.ii torek 1. marca. n_ |*pHigTrigla\Tski narodni park in n jegova flora z. Naš narodni park, ki je ravno v rastlinskem pogledu izredno mno-goličen in lep, jč pri nas doma vse premalo poznan in spoštovan. Zato je treba človeka, da nam pokaže in odkrije čuda in bogastvo tega najlepšega dela naših planin. Na to predavanje opozarjamo ljubitelje prirode, zlasti pa vse naše planince- kajti pravi užitek od planin ima človek šele takrat, če zna tudi videti vse tisto, kar mu planine v resnici morejo nuditi. Predavatelj ima na razpolago veliko število izbranih diapozitivov, med katerimi je posebej treba omeniti diapozitive ge. lektorice Copelandove, ki jih je naravnost umetniško kolorirala ga. M. Debelak-Deržajeva, pokazal pa bo tudi nekaj posnetkov na naravnih barvah, ki so napravljeni po najnovejšem načinu barvne fotografije. Vstopnina Je 2, 4 in 6 din. Reprezentančni ples juri«tov, ki bo 1. februarja v vseh proeterih Kazine, bo pol^g Slovanskega večera najelitnejša prireditev v tej sezoni. Pokroviteljstvo nad plesom sta blagovolila prevzeti rektor ljubljanske univerze g dr. Rado Kulej in dekan juridične fakultete g. dr. Rudolf Sajovic. Oficdelnemu sprejemu, ki bo ob pol 9. uri, bo sledil kratek koncertni program, na katerem bodo predvajana glasbena dela naših juristov-komponistov, predvsem dr. Kreka, dr. Lajo vica, Deua in drugih. Pri koncertnih točkah bodo sodelovali gdč. Majda Lovšetova, g. Bojan Adamič- Akademski kvintet *Mla-dost* in še nekateri, katerih imena bomo objavili pozneje. Iz ljubeznivosti je Avto-klub prepustil nekaj svojih prostorov tako, da je preskrbljeno za komodnost. Plesna glasba je poverjena g. Adamiču in njegovemu odličnemu orkestru. Na to elitno prireditev opozarjamo že danes, vabila pa bodo razposlana še tekom tega tedna. — Pripravljalni odbor. ZVEČER v veliki filharmonični dvorani violinski koncert ki ga bo izvedel Kari v. Baltz u— V društiu >Soča« Matica bo v soboto 22. t. ni. pri >1 uvuc ob po! 21. na predvečer 60-leiuice našega velikega pesnika Otona Zupančiča predaval naš znani literarni zgodovinar g. dr. Ante Slodnjak. G. predavatelj bo pokazal sodobno in zgodovinsko vrednost Zupančičeve pesmi, ocenil njegovo pesniško ustvarjanje ter orisal njegovo osebnost in dobo, iz katere je vzrasel. Sledile bodo tudi deklamacije in recitacije njegovih pesmi s sodelovanjem pevskega zbora. Vabljeni vsi Soča.ii in prijatelji našega velikega .jubilanta Otona Zupančiča. Vstop vsem prost- vsi dobrodošli! u— Nepreklicno zadnja predstava veseloigre »Nobene žene več« v Šentjakobskem gledališču 1k> na splošio željo v nedeljo- 23. t. m. popoldne ob 15. uri. Za smeh skrbita navihani natakar Maks in njegova nevera Silva, ki se vgnezdita v slaiiovauje ravia-teija Platena in gospodarita v njem po mili volji. Vstopnice se bodo dobile samo v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo. u— V sredo odpovedana predstava r "ra-ml Ravnateljstvo drame nam sporoča: Predstava komedije "Pesmi s ceste-i v sredo je bila odpovedana, ker je gospa "^e-verjeva šele ob štirih popoldn^ svoje sodelovanje zaradi bolezni odpovedala, ravnateljstvo j* storilo vse. kar jc v njega moči, da bi prestavo nadomestilo s kako dni^ro, ki je ?^onenti reia Sreda ee niso dobili, vendaj to ni bilo mogoče, ker mnogo v »Beii noler.ni« zaposlenih icraleev, zla-sti [)« statistov ni bilo mogoče več obvestiti in it bil poleg tega eden izmed uo-s i tel je v glavuih vlog tudi bolan. V >Gosp"-dični Juliji« nastopa tudi gospa Severjeva, go*ta iz Marl -cra pa poinvidiie ni bilo mogoče več dobiti. To bi bili elini pristavi, ki bi prišli v poštev kot nadomestilo ra, abonma Sreda, Ravnate-lj-tvo zelo obžaluje, ke- da v izo-gib posledic pravočasno prijavijo svoie kočije. Tiskovine in potrebna navodila za lastnike kočij v Ljubljani se dobe v Subičevi ul. 5/1. n Znatno znižanje cene bencina. Sekciji bencinskih trgovcev v Ljubljani je uspelo prisiliti kartel. da ie moral znatno znižati ceno bencina v Ljubljani in je za enkrat cena na vseh črpalkah din 6.25 za 1 liter. h Ce!|a e— Redna seja mestnega sveta se bo pričela danes ob 18. v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu. e— Tekma v slalomu za banovlnsko prvenstvo in za prvenstvo MZSP, ki je bila razpisana za nedeljo 23. t. m. pri Celjski koči, je zaradi neugodnih snežnih razmer preložena na poznejši čas. Novi termin bo objavljen v časopisju. Za prvenstvo dravske banovine bodo ocenjena moštva (4 tekmovalci) posameznih klubov, za prvenstvo podsaveza pa posamezni tekmovalci. e— Nov grob. V Ljubečni pri Celju Js umrla gospa Avgusta Žagar jeva. Pogreb blage matere bo jutri ob 14. iz Ljubečne v Vojnik. Lep ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! KINO UNION prikazuje film iz življenja na morju »F L O R E N T I N E«. Napeti, šaljivi doživljaji male kape ta nove hčerke na ladji njenega očeta. Geraldina Katt. Paul Horbiger, — Nečesa bi vas rad prosil, gospod tajnik. —- Prosim, kaj pa želite. — Pa tale reč, v kateri bi ml vi lahko pomagali, če ste pri volji... — Prosim, zakaj pa ne, samo če je mogoče. — Vidite — nadaljuje pisar — gospod načelnik potuje v Beograd, tam bo govoril tudi z gospodom ministrom in ni dvoma, da mu bo poročal tudi o svojem urad-nistvu: Pa vidite, vi bi lahko govorili zame, saj že šest let nisem napredoval. Sodim pa, da si to zaslužim. Z ničemer nisem pokazal, da bi tega ne bil vreden. — O, z ničemer — hitro pristavi tajnik — kar se tega tiče. ste se res dobro spomnili, to je zares ugodna prilika, ko gre gospod načelnik na pot. Glejte, jaz se tega sploh ne bi bil spomnil. Samo ... gospodu načelniku samemu ne morem govoriti o tem. — Ne, saj ni treba njemu, recite le besedo gospodu pomočniku. — Temu pa lahko. Temu pa ... — Prosim vas, storite. — Bom. — Tajnik ponudi pisarju desnico, čvrsto mu je stisne. — Evo, imam pravkar nekatere akte za podpis, ta trenutek stopim k pomočniku in, verjemite, takoj bom govoril z njim. — O iz vsega srca sem vam hvaležen. In pisar se zadovoljno smehljajoč umakne v svojo kanclijo, a tajnik se z akti poda k pomočniku. — Je treba kaj podpisati? — vpraša pomočnik pa mu je videti, da kar težko vzame pero v roko. — Bilo bi. Kakšni dve tri stvari, ki pa lahko tudi ostanejo. Ni nujno. — Xu, naj pa ostanejo, dokler ne bo še kaj novega za podpis — Da. bom pa pozneje prinesel. Toda... bi vas nekaj naprosil. Malenkostna usluga, ki pa mi jo lahko storite samo vi, če hočete. — A kaj naj bi to bilo? — Pa, če bi hoteli spregovoriti z gospodom načelnikom o meni. zdaj gre v Beograd, pa bi me lahko tam priporočil gospodu ministru. Sami uvidite, da bi že moral napredovati za pomočnika. — Tja ... prične pomočnik. — Prosim, da se razumeva — hitro pristavi tajnik. — Ne kanim biti pomočnik tu na vašem mestu, Bog me obvari. Lahko grem v vsak drug okraj, zakaj pa ne? Okraj je okraj. — Prav govorite — nadaljuje pomočnik, razvedrilo se mu je čelo — res bi morali napredovati, sposobni ste in spretni, od vsega srca bom govoril gospodu načelniku. A kaj ne bi tega storil, v Beograd gre, seveda gre, govoril bo z gospodom ministrom, seveda bo govoril. Kaj ne bi spregovoril še za vas! Vi zaslužite, da se človek zavzame za vas. — O, hvala vam, velika vam hvala za tako dobrotno sodbo, silno vam bom hvaležen, smatral vas bom za svojega dobrotnika. — Prosim, prosim gospod Sima, vi ste to zaslužili. Zdaj se dvigne gospod pomočnik pa naravnost k načelniku. — Vstopite, vstopite, sčdite, gospod La-zo, sedite, da se kaj pogovoriva — pravi sreski načelnik. — Nu, prav zato sei.- prišel ra^ bi z vami govoril takole prijateljsko in da vas nečesa poprosim. — E, česa pa gospod Lazo? — Pa, pravim ... kako bi rekel, veste, nekaj mi je padlo v glavo. Vidite, vi greste v Beograd in boste tam pri gospodu ministru. Pa pravim.... lahko bi mu spregovorili o meni Sodim da je pravično in Bogu ljubo, da tudi jaz že enkrat dobim svoj okraj. Ne morem biti celo več- nost pomočnik, sami veste da ne, zdaj je že enajsto leto, pa sodim, da tudi vi niste daljšo dobo čakali... — Nisem — odgovori ravnodušno gospod načelnik — bil sem samo sedem let pomočnik. — Sedem? Vidite, jaz pa enajst. — Da, da, dolgo čakate, pravično bi bilo, da dobite okraj. — E, kaj torej ne bi spregovorili, ko se ponuja tako lepa prilika. — Bom. bom gospod Lazo, bom. Potrebno je, potrebno. Kaj ne bi spregovoril! * In se je približal čas odhoda. Gospod načelnik je že dva dni prej Se! po vseh hišah, oglašal se je v trgovinah, da se poslovi. In mnogi so obljubili, da pojdejo nekoliko iz mesta zavoljo spremstva, In ko se je približalo jutro odhoda, je stal pred sreskim načelstvom voz, policaji so naložili sena in razgrnili preproge, pa otepali blazine, k žeblju sta bila privezana dva osedlana konja, da bosta dva policaja spremila gospoda načelnika kakšni dve uri daleč iz mesta. Pred vrati so se zbrali prijatelji, mnogi pa so odšli že naprej peš do prve krčme zunaj mesta. Nekateri se peljejo na vozovih, prvi se je odpeljal gospod prota. z njim se bo potem vrnila gospa načelnikova, nato pomočnik, sekretar in pisar na enem vozu, pa profos in gospa profosovka, pa gazda Mihajlo, trgovec, in mnogi drugi... Praktikant Sre-ta je odšel peš. Prispel je slednjič tja pred krčmo načelnikov voz in gospod načelnik je z drugimi popil črno kavo, nato se je pričelo pos!avljanje. Gospod načelnik je še enkrat stisnil roko gospodu pomočniku in mu šepnil v uho: »Ne bom vas pozabil« Pomočnik zaupno novede tajnika na stran ln mu šepne na uho: sRekel ml Je, da ne bo pozabil!« Tajnik zaupno odvede na stran pisarja in mu zašepeče: »Rekel mi je gospod načelnik, da vas ne bo pozabil.« Pisar odvede zaupno na stran praktikanta Sreto in mu zašepeče: »Gospod načelnik je rekel: ne bo vas pozabil!« Voz gospoda načelnika je odhitel skozi prah po cesti, a praktikant Sreta je srečen in zadovoljen krenil peš nazaj v mesto poln upanja na bodoče napredovanje. * Po načelnikovem odhodu je minil dan, dva. trije, minil je teden, minila sta bogme dva! In lepega dne, po dveh tednih je prejela gospa Persa od načelnika iz Beograda naslednjo brzojavko: — Napredoval sem, javi to mojim prijateljem in mojemu uradništvu. In gospa Persa je razširila novico po mestu in po pisarnah. In ni minil teden, ko je gospod načelnik sporočil, da se vrača. Sprejeli so ga, ka- kor so se bili od njega poslovili. Gospod prota na vozu in pomočnik s tajnikom in pisarjem na vozu in policaja na konjih in praktikant Sreta peš. Približal se je načelnikov voz. poljubil je gospod načelnik gospo Perso in ostale, sprejel je od prijateljev in urad-ništva čestitke k napredovanju, na je poklical pomočnika na stran, mu prijateljsko stisnil roko in mu šepnil na uho: »Govoril sem za vas, zabeležil vas je gospod minister«. Tudi pisar se je zahvalil in je poklical praktikanta Sreto na stran mu stisnil roko in mu šepeta je zaupal: s-Gospod n?^ čelnik je govoril za vas, zabeležil vas Je gespod minister.« Sreta se je ponižno zahvalil, celo dve solzi sta mu stopili v oči, peš jo Je mahnil v mesto in je s potom premišljeval: »To sem se pa dobro spomni!, da nisem opustil tako lepe prilike.« V Carnegiejevem Pariz, januarja* Na eenžemienskem bulvarju. ki je znan kot središče pariških knjigarn, stoji starinska hiša s skromnim napisom »Dotation Carnesrie«. Tu .ie evropsko središče ameriške Karnegijeve ustanove. Po programu je to ustanova, k? ima nalogo, da zbližuje ljudi z vseh koncev eveta. V teh časih splošnega pokolja. ko imamo prav za prav svetovno vojno v permanenci, je ta ustanova ena izmed ne preveč številnih branilcev zastove večnega miru: zastave. ki vihra na ruševinah zuradbe mednarodnega sporazuma in ki jo z vseh strani oblegajo zatiralci svobode človeka in po-klcpneži po tuji zemlji« institutu v Parizu Tej svoji nalogi hoče biti ustanova ko« na dva načina: z bogato knjižnico, kjer dobiš izčrpna dela, ki se tičejo mednarodnega prava in o^mošajev, ter s ^katedro Carne-gie«, to je e predavanji raznih znanstvenikov v Parizu. Vsako leto vidimo med predavatelji vrsto svetovnih kapacitet, tako na primer letos poleg Američana Deaka še Franooze Renouvlna, La Pradella, Tibala, Anoela, Le F ura, Siegfiieda in pariškega Rusa Mirkine- Guctzevilcha. Rafcen tega je ustanova izdala veliko število knjig, ki zasezajo v mednarodne probleme. Kako je vendar mogoče vzdrževati tako drago ustanovo? Leta 1910. je poslal emeri-> ški PKiltinilijoiaaf Aodres .Caraegi© odbom »JUTRO« St. IT. s Petek.. 21. t 1938. e— Celjska bolnišnica v preteklem letu. V javni bolnišnici v Celju se je lani zdravilo 8706 bolnikov (4354 moških in 4332 žensk). Izmed teh jih je bilo med letom odpuščenih iz bolnišnice 8.121 (6453 ozdravljenih, 1496 izboljšanih in 172 ne-ozdravljenih), umrlo pa je 299 oseb. Ob koncu leta je ostalo v bolnišnici v oskrbi 286 bolnikov. Umrljivost je znašala lani 3.28%. Lani je bolnišnica oskrbovala dnevno povprečno 307 bolnikov in dosegla 112.06C bolniških oskrbnih dni. Vsak bolnik je bil oskrbovan povprečno po 12.87 dni. Dnevno je bilo sprejetih povprečno po 23 bolnikov. Lani je bilo v bolnišnici oskrbovanih 238 bolnikov več nego 1. 1936. odnosno 1499 več nego L 1935. ter 1979 več nego 1. 1934. in 2388 več nego 1. 1933. Število oskrbovanih bolnikov torej od leta do leta močno narašča. Na internem oddelku z infekcijskim o-delkoir. je bilo lani oskrbovanih 3780, na kirurgičnem 3405 bolnikov in na porodniško ginekološkem oddelku 1521 bolnic. Zaradi infekcijskih bolezni je bilo oskrbovanih 478 oseb, od teh jih je umrlo 20 ali 4.18%. Kirurgični oddelek je izvršil 2806, porodniško ginekološki oddelek pa 615 operacij. Porodov je bilo na porodniškem oddelku 5S1. rodilo se je 575 otrok. KINO METROPOL prinaša danes ob 16.15 in 20.30 prekrasen film HADŽI MURA T — BELI VRAG«. V vlogi — Hadži Murata — nastopa Ivan Možuhin, lepo plesalko Zajro pa predstavlja Lil Dagover. Dve žrtvi poledice. Pred dnevi je padel 16-letni mizarski vajenec Stanko Skorianc z Lju/onega na zaiedeneli cesti tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. V torek je padel 59-letni dninar Štefan Primožič iz Šoštanja pred občinsko hišo v Šoštanju in si zlomil desno nogo pod kolenom. Ponesrečenca se zdravita v bolnišnici« !z Maribora a— Smrt zglednetra narodnjaka. Na svojem stanovanju na Tržaški cesti 20 je preminil v 53. lotu starosti urx>kO|eni poštni poduradnik Ivan Majcen. Blagi pokojnik je bil vse do svoje smrti požrtvovalni tajnik društva sNanosi in je že od rane mladosti neumorno deloval v raznih društvih, tako pn ONO V Trstu, pevskemu društvu iKoloc, bil jc med ustanovitelji pevskega društva >Poštni rog^ ter prvi predsednik društva nižjih poštnih uslužbencev. V zadnji dobi se j t; zlasti živahno vdejstvoval pri ^Jadranu« in >NanosiK, medtem ko je bil včlanjen ma-lodane pri v^eh mariborskih narodnih ia kulturnih društvih. Bil je vseskozi nacionalno zaveden in ni klonil niti v najhujših časih. ko so ga kot narodnega borca zasledovali in preganjali. Z Ivanom Majcenom le- v grob mož dobrioina, iskren roaoljuts zgleden družinski oče, ki je vse svoje sile posvetil svojemu narodu. Biagi pokojnik, cigar smrt jc zasekala v društveno življenja Basih narodno obrambnih društev globoko zarezo, zapušča globoko užaloščeno soprogo ter tri nepreskrbljene otroke. Čast njegovemu delu! Ohranili ga bomo v trajnem in svetlem spominu! Restavracija in kavarna „0 R E L" v soboto domača pustna zabava! a— Zbor mariborskih strelcev. V sredo je bil pri Orlu lepo obiskan občni zbor mariborske strelske družine, ki ga je otvoril in vodil predsednik br. Jožko Štrgar, ki se je uvodoma spomnil prerauo umrlega zaslužnega častnega predsednika br. dr. Robi-ča. čigar spomin so počastili navzočai s trikratnim Slava«. Po poročilih funkcionarjev ie spregovoril podpredsednik strelskega okrožja br. dr. Vauhnik, ki je pohvalno ome-n al delovanje mariborske strelske družine. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor s predsednikom br. Strgarjeiu na čelu. a— Gostovanje V. Skrbinška, bivšega igralca v luk. Narodnem gledališču, sedaj Slavnega režiserja skopskega gledališča, bo v najkrajšem času in sicer v svoj&s odlično uspeli najboljši drami Miroslava Krleže iGcspoda Glcnibajevi«. a— Vef piva in vinskega mošta. Maribor-fka glavna finančna kontrola ie pravkar zaključila statistiko konzuma alkoholnih pijač v Mariboru in v mariborski širši okolici za leto 19H7. Iz te statistike je razvidno, da je konzum alkoholnih pijač napram letu 1930 znatno naraste!- zlasti konzum piva in vinskega mosta, dočim je konzum vina in žga-nia za malenkost zaostal. V letu 1037 so Mariborčani popili skupno 1,287.507 litrov vina (v letu 1988 1.294 680 1). nadalje 92.271 1. vinskega mošta (65.651), 484.387.5 1. piva (438.735.5) ter 44.393 1. žganja (v letu 1936 44.220 l.). Skupni konzum vina na področju mariborske glavne finančne kontrole pa je znašal v letu 1937 1.9G4.696 litrov vina (za 7173 1. manj kakor v letu 1986), 120.238 1. vinskega mošta (za 66.200 L več kakor v letu 1936). 262.1 S7.5 1. piva (za 45.650 1. več kakor v letu 1936) ter 59.626 1. žganje (za 1730 1. vej). Ce vzamemo vino povprečno po 10 Din, žeranje po 20 Din, pivo po 8 Din. vinski mošt pa po 6 Din, potem dobimo vsoto okoli 17 in pol milijona dinarjev, za katero so Mariborčani v preteklem lata najmanj zavžili rasnih alkoholnih pijač. a— Turistični vlak do Dravograda. Po dravski dolini propagirajo misel, da bi turistični ot. lokalni vlak- ki vod iz Mari-tora do postaje Brezno Ribnica ter obrata* vozil do Dravograda. Upati je, da bo železniška direkcija ugodila prošnji interesen* tov. a— Z dilrarokimi skoki ni Šale. Za Zmor-kovo žago pri Marenbergu si je mladima uredila malo skakalnico, kfer po mladi dilcarj! preizkušali svojo korajžo. Med njimi je bil tudi 11-letni učenec Ernest Knez, ki pa je pri skoku tako nesrečno padel, da si je stri desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Gospodarstvo Zamenjava obveznic 7% investicijskega posojila Fiuančni minister je na pod kugi pooblastila iz 61. 12 finančnega zakona za tekoče proračunsko leto izdal pravilnik za zamenjavo obveznic 7°/o investicijskega posojila iz leta 1921. Pravilnik določa v giavnem Ira slednje: Ker so ee sedanje obveznice 7°/n investicijskega posojila iz leta 1921 zaradi slabe kakovosti papirja in slabe izdelave tako poškodovale- da bodo postale nepoTabne za nadaljnji promet, sc morajo v smislu točke 7., čl. 12. finančnega zakone zamenjati z novimi obveznicami. Zamenjava se bo izvršila tako, da se bodo na podlagi starih obveznic in kuponskih pol s kuponi izdale nove obveznice z novo kuponsko polo. Pri tej zamenjavi ee bodo v prvi vrsti 'zlajale nove obveznice v večjih komadih tako d« bo celotni nominalni znesek novih obveznic, v večjih komadih enak celotnemu nominalnemu znesku v zamenjavo predložeuih starih obveznic. V zamenjavo izdane nove obveznice bodo imele novo serijo iD novo številko. Nove obveznice »e bodo izdelale v komadih po 100, 1000. 5000 in 10 tisoč din s kuponsko polo za 50 polletnih kuponov. Kuponske pole novih o'»veznic bodo imele kupom« od št. 33 s plačilnim rokom 15. marca t. 1. do št. 82 e plačilnim rokom 15. sep-embra 1962. Zamenjava po tem pravilniku se bo začela 1. februarja t 1. Izplačilo obresti se bo v bodoče vršilo le na osnovi kuponov novih obveznic. Ker zapade prvi naslednji kupon št. 33 že 15. marca, je v interesu vseh imetnikov teh obveznic, da stare obveznice zamenjajo za nove pred 15. mercem t. 1. Na stare kupone se ne bodo več izplačevale obresti. Po 15. marcu se bodo na naših borzah trgovale le nove obveznice. Državni ura di po 15. marcu ne bodo sprejemali za kavcijo, v depozit ali v zastavo ali na kakšni drugi podleigi starih obveznic, temveč samo nove obveznice istega posojila. Zamenjava starih obveznic za nove je obvezna in se bo, kakor rečeno, pričela 1. februarja. Stare ob" veznice se bedo zamenjavale za nove do 14. septembra 1942. Obveznice, ki ee ne bodo zamenajle v tem roku. izgube pravico do zamenjave in ne bodo imele nobene vred no6ti več. Nove obveznice so izdelane na posebnem zaščitnem papirju v raznih barvah. Obveznice, ki se bodo predložile v zamenjavo, morajo imeti kuporske pole z ustrezajoči mi serijami in številkami. Kupojiska pola mora vsebovati kupon št. 33. Zamenjv vo bo vršil oddelek državnih dolgov in državnega kredita v finančnem ministrstvu sam in preko davčnih uprav v državi. Vsak lastnik obveznic mora izročiti obveznice s prijavo In seznamom starih obveznic. V prijavi mora biti naveden nominalni znesek obveznic, število komadov obveznic, ločeno po višini nominalnega zneska posameznih komadov. V seznam se morajo vpisati tudi serije in številke. Če kdo predloži z eno prijavo in z enim seznamom v zamenjavo obveznice, ki so last raznih ljudi, more pri vsakem posebej navesti nom. znesek in komu pripadajo. Osebe in ustanove lahko pošljejo prijave s seznamom in obveznicami neposredno oddelku za državne dolgove po pošti v denarnih pismih 7 navedbo »obveznice za zamenjavo« na vidnem mestu. Državni uradi, samoupravne in javne ustanove, banke in pravne osebe ki imajo v blagajnah tuje obveznice kot kavcijo, v depozitu ali v zastavi. morajo vse te obveznice sami predložiti v zamenjavo. Vse te ustanove so imetnikom odgovorne za škodo, če obveznic v pravem času ne bi predložile v zamenjavo. Davčne uprave bodo dajale prizadetim vse potrebne informaclje in vsa navodila, kako naj se ravnajo glede zamenjave obvezni«. Vse državne, samoupravne in druge javne ustanove, banke in druge pravne osebe. ki preilože zase ali za tuj načun obveznice v zamenjavo, morajo etare obveznice ži gosati s svojim žigom na belem polju v levem zgornjem kotu obveznice. Davkarije bodo predložiteljem izdale potrdilo z navedbo nominalnega zneska obveznic, oddanih v od oddelka za državne dolgove nove obvez, zamenjavo Ko bodo dobile davčne uprave niče, balo pozvale predložitelje ter jim izročile nove obveznice. Če katera oseba y zamenjavo predloži obveznice raznih lastni, kov. bo davčna uprava nove obveznice izročila samo temu predložitelju. Oni, ki bodo poslali obvezmice s seznamom neposredno oddelku za državne dolgove, bodo nove obveznice dobili od oddelka za državne dolgove preko pristojnih davčnih uprav proti potrdilu v duplikatu. Zato morajo oni predlo. žitelji, ki pošljejo stare obveznice po pošti naravnost oddelku za državne dolgove v prijavi in seznamu točno uavesti svoj na-slov z navedbo davčne uprave, preko katere naj se jim izroče nove obveznice. Davčne uprave ne bodo sprejemale v zamenjavo obveznic, ki 60 poškodovane, ožgane aH na kakršenkoli način pokvarjene, -la ni mogoče spoznati serije in številke, kakor tudi ne obveznic, ki imajo kuporskih pol ali kupona št. 33 z rokom od 15. marca. Take o'>-vezniee morajo lastniki poslati neposredno oddelku za državne dolgove, ki jih bo pregledal in olločil ali ee lahko izvrši zamenjava. Vprašanje sanacije našega zadružništva Zadnje čase se mnogo govori in razpravlja o tem, kako naj se sanira naše zadružništvo in kje naj sc dobe sredstva za sanacijo. Baje je vprašanje že pre -ej dozorelo in je v kratkem pričakovati tozadevnih ukrepov. Ni dvoma da je sanacija potrebna in da je zadružništvo v našem gospodarskem življenju tako močan faktor, da zasluži obče vpoštevanje in dejansko podporo vseh merodajnih činiteljev, saj se je slovensko zadružništvo v teku svojega obstoja tako močno povezalo z vsem našim javnim življenjem ter postalo tako važen sestavni del našega gospodarstva, da imajo vse motnje, ki jih utrpi, nujno svoje velike nasledke tudi v ostalem našem gospodarskem življenju. Javni interes zato narekuje, poskrbeti za to. da naše zadružništvo čim bolje izvršuje svoje naloge. Če je za dosego normalnega poslovanja potrebna pomoč in podpora javnih činiteljev, tedaj se tudi tega ne smemo ustrašiti, saj se bo taka intervencija izplačala in zadružništvo bo zopet vsega vpoštevanja vredna hrbtenica našemu gospodarstvu. Tudi v našem zadružništvu je žal uveden »oni dvotirni sistem, ki prepreza vse naše javno življenje. Vse p? kaže, da se vpliv tega sistema močno precenjuje. Nikoli se ne sme izpustiti iz vida, da je slovensko gospodarstvo samo eno tn mora biti z gospodarskega stališča — in samo to stališče mora biti merodajno — pa«' vseeno, kje je posamezna zadrž. edinica organizirana, saj opravlja v gospodarskem pogledu iste naloge ne glede na njepo organizacijsko vez oz. pripadnost. Dosledno temu se pri event. javnih podpornih akcijah ne smejo delati nikake razlike, kar se tudi v preteklosti po zaslugi uvidevnih merodajnih faktorjev ni dogajalo in zato upravičeno pričakujemo, da se tudi v bodoče ne bo zgodilo. snujoče se ustanove pismo, v katerem je omenil, naj porabi denar, ki mu ga prilaga, v vzvišen namen: naj poskuša delovati na to, da se vojna kot sre- stvo obračunavanja med narodi odpravi. »Čeprav naših bližnjih več ne jemo. se vendar še vedno kot barbari vojujemo. V dvajsetem stoletju krščanske dobe bi za to mogli opravičiti le še divje zveri!« V pismu so bili priloženi boni v vrednosti 11 in pol milijona jjredvojnih dolarjev. Ali to še ni nič v primeri z vsem. kar je Anurevv Carnegie razlelil v dobrodelne svr-he. Rojen 1835 na Škotskem kot sin delavca v tekstilni tovarni je že v mla osti odšel v Ameriko — neka prijateljice njegove matere mu je posodila 20 funtov za prevoz v obljubljeno deželo. Čez sedem tednov potovanja po morju je pristal v New Yorku. S svojim stricem je odšel v Pirtsburgh, ker je najprej delal v predilnici, posta! nato strojnik in končno tekač pri telegrafu. V prostem času se je izobraževal v javni knjižnici Kmalu je napredoval za uradnika pri telegrafu, a ko je dobil službo pri železnici, ee ie njegova kariera prav za pinv začela. Posta! ie delničar železniške družbe in direktor pitsburonna, porušene knjižnice v Reimsu. Louvainu in Bukarešti, R leči križ ter YMCA, a znanosi je največ koristil z ustanovitvijo svojega Instituta. Naloga te ustanove naj bi bila služba mirovni stvari in delovanje za odstranitev vojne med narodi. V ta namen naj bi znanstveno proučevali vzroke vojn in način, kako bi se vojne dale preprečiti, spoznavanje mednarodnega prava, populariziranje vzrokov in posle i ic vojne, spoštovanje mednarodnih pravic in dolžnosti, gojitev prijateljstva med narodi, vse to je v programu ustanove. Za izvedbo tega obsežnega programa ee Institut deli na 3 oddelke: 1. mednarodni odnošaji in vzgoja, ki ima nalogo p:>pulari-ziivjti mednarodno vzajemnest. 2. oddelek za mednarodno pravo izdaja knjige in revijo »1'Esprit International«. 3. ekonomsko politični in zgodovinski oddelek ima nalogo. Ia znanstveno raziskuje vse dane probleme. Izvrševanje programa popisanih ustanov ne bi bilo mogoče, da ni zasebne pobude in n. kaj poedincev. ki eo si v svojem življenju nabrali veliko •'ennrja. a se zato tudi pri-iiirrr.o o I lo'ži!i. Dobrodelnost weT>ros pri Štabu IV. armijske oblasti v Sara-evu licitacija za dobavo frezalnega in brusilnega stroja ler bakrenih cevi. 22. t. m. za dobavo raznega orodja (klešč, scdlarekih igel. nožev, šil i dr.), 24. t. m. za dobavo brusilnih kamnov Borze 20. janoarja Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem klirimgu za malenkost okrepili in so s? trgovali po 8.62. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.65 (v Beogradu po 8.5916), v amgleških funtih po 238 ler v erŠKih boiih po 29.52. Nemški klirinški čeki stanejo po včerajšnji ponovni okrepitvi v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 14 20. za konec januarja pa v ZagTebu 14.2750. za konec februarja 14.35 in za konec marca in aprila prav tako 14.35. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi nadalje čvrsta ter je bil zabeležen promet po 437.50 (v Beogradu po 436.75 — 437). Tudi tečaji ostalih državnih vrednot so čvrsti im je bil zabeležen promet v 7% Blairovem posojilu po 87.50 (v Beogradu po 8S) in v delnicah PAB po 220. DEVIZE LJubljana. Amsterdam 2404.15—2413.75 Berlin 1736.03 — 1749.91, Bruselj 729.75 — 734.81, Curih 996-45 — 1003.52, London 215.34 — 217.39, New York 4282.26 — 431857, Pariz 144.76 — 146.20, Praga 151.43 — 152.54 Trst 226.14 — 229.23. Curih. Beograd 10, Pariz 14.55, London 21.6375, NewYork 432 8750. Bruselj 73.23 Milam 22.77, Amsterdam 241.15, Berlin 174.30, Dunaj 84, Stookholm 111.52, Oslo 108.75, Kobenhavn 96 60, Praga 15.20, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 437 — 438, 4«/® agrarne 56 — 58, 60/n dalm. agrarne 80 — 83, 6",'» begluške 81 den., 7% stabifliz. 88 den., 7®/o invest., 9-S — 100. 7«/» Drž. hip. banka 100 den. 7% Blair 87-50 — 90, 8°/0 Blair 95 den.; delnice: Narodna banka 7700 — 7850, PAB 217 — 221, Trboveljska 220 — 225, Gut-mann 50 den., Sečerana Osijek 163—165, Dubrovačka 410 den., Oceania 600 den., Jadranska 405 den. Beograd. Vojna Skoda 436.50 — 438 (436.75 — 437), za februar 436 50 — 437, za marc (436). 4jska cesarica, je po tamkajšnji i zažiranjih vendar polbog. Telesni zdravniK se sme približati materi samo s krznenimi rokavicami in zavezanimi očmi. Enega najbolj slovitih jaj>onskih vladarjev^ mikada Odjina, pa je mati, ki je imela čin vojskovodje, rodila brez ceremonij in pompa na bojnem polju. Tako sta si stisnila roke Državni kancelar Hitler in min. predsednik Stojadinovič v Berlinu Križanka 1 2 3 4 0 G 7 8 9 10 11 12 i§ » 14 15 16 17 18 19 20 m m 21 22 iS n 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 | 39 Vodoravno: 1. ljudovlada, 9. del obraza, 10. gora v Julijskih alpah, 11. polotok v Rusiii, 13. jed iz prosa, 14. žensko ime, 16. veznik, 17. učitelj na univerzi, 18. egiptski bog sonca, 19. ime za kemično skupino NHo, 20. šahovski izraz. 21. oblika pomožnega glagola biti, 22. veznik, 23. oblika pomožnega glagola biti, 25. ajd, 28. ploskovna mera, 29. premožna, 30. strelno orožje, 32. evropski veletok, 33. vrednota vrednostnih papirjev nad nominalno ceno, 35. žensko ime, 36. koroška prafara, 38. predlog, 39. južnoameriška republika. Navpično: 1. šahovska poteza, 2. kmetovalec, 3. redarstvo, 4. kemijski znak za brom. 5. ohranjevalno sredstvo za kovine, 6. svetopisemska oseba, 7. pletenica, 8. gora v Armeniji, 12. mesto v Grčiji, 15. češka pritrdilnica. 20. italijanski virtuoz in komponist (1782—1840), 22. srčnost, 23. vrsta zelenjave, 24. mesto v Dalmaciji, 25. predlog, 26. kozaški načelnik, 27. običaj, 31. kralj (angleško), 34. del voza. Postani in ostani član Vodnikove droifeel Rešitev križanke (Objavljena v petek. 14. januarja) Vodoravno: 1. Japonsko morje, 13. Urania, 14. Karmel, 15. Gosar, 17. skače, 18. ost, 19. imeti, 21. nak, 22. S. A.. 23. p. s., 24. reva, 26. rt. 27. mu, 28. lik, 29. bi, 30. ah, 32. hlev, 34. ko. 35. ko, 36. Var, 38. Apolo, 39. Bal, 40. Ypern, 42. Klini, 44. januar, 46. prelaz, 47. Agencija Avala. Navpično: 1. Jugoslavija, 2. Arosa. 3. past, 4. ona, 5. Niris, 6. S. A., 7. ok., 8, masiv, 9. O. R. K., 10. rman, 11. ječar, 12. elektroliza, 16. perivoj, 20. tek, 23. puh, 25. Abo, 28. lep, 31. Hapag, 33. lanac, 34. Kokra, 35. kanal, 37. Rene, 39. Bela, 41. Run, 43. lev, 45. R.I., 46. pa. ANEKDOTA Charles Dickens je ravnal s svojimi posli zelo prijazno, včasih se je z njimi tudi pošalil. Nekega dne mu je njegova francoska kuharica postavila na mizo krožnik na italijanski način pripravlje.iih makaronov. Bili so izvrstni, toda pisatelj je našel v njih las. o katerem je ugotovil, da se po barvi sklada z lasmi dobre kuharice. Ko je ta prišla spet v sobo. ji je dejal s prijaznim nasmehom: »Uršula, če ste opazili, da vam kakšen las manjka nikar ne bodite žalostni: našel sem ga med makaroni.« VSAK DAN ENA »Gospod doktor, kaj mislite, ali bi bil jaz pravi mož za vašo hčerko?« »Kaj takega mi niti na misel ne pride za borih sto Din zdravniške nagrade«. 4>Xait Hem«) »JUTRO« It. fcetefc, Ji. I I«W. Knltnrni pregled Ob smrti Branislava Nušiča Malo več kakor dve leti je od tega, kar sva sedela z Branislavom Nusičem za re-stavracijsKo mizo v elegantnem hotelu ob u>or;,u. Nad dalmatinskim Biogradom je ležala sparina junijskega popoldneva, a stari D.tojeter, ki se je bil pravkar vmil od popoldanskega počitka, je bil nenavadno spočit in veder. Njegovo življenje na letovišču je bilo kar moči urejeno, saj sta skrbeli zanj odični; pri tem ie malce poškilil ia se kakor deček, ki ve, da uganja nespodoben posel, ozrl po lepi dami, ki je samevala pri eni sosednih miz. Toda to je bilo samo takole, majhen namig starega humorista. Brž se je zresnil in jel pripovedovati o literarnih zasnovah in odgovarjati na vprašanja o smislu svojega humorja- tako rekoč o filozofiji komedije Nekaj misli sem takrat zabeležil v ^Jutru'. Stari Nušič je imel obraz in vedenje en? izmed tipičnih oseb v komedijah Sterije Popovim ; ne bi mogel v tem hipu reči, katere toda prav v to družabno okolje bi ga hotel postaviti. Njegove skrite korenine je imel v sebi in črpal iz njih dobršen del svojega življenjskega soka. Bil je v nekem smislu nadaljevalec Sterije Popoviča in ni čr.'la, če so tega in onega primerjali z Mo-li^rom. Ni vsakomur znano, da je bil Nušič prav kakor nekoč J. Sterija Popovič cin-earskega porekla.. Cincarji. ti zapozneli dediči bizantske civilizacije, so socialno jedro iM-bskega meščanstva; okrog tega nuclea se ie zbiral kmečki živel j in ovijal okoli njega membrano svoje narodne kulture, dokler ni nagrmadil toliko svojega staničevja, da je jedro skoraj docela izginilo v 3jem. Toda rasa ima <-voje telesne in duševne značilnosti. ki izginjajo šele v rodovih. Fiziogno-mija Brane Nušiča je že kazala neslovanski videz — taki obrazi prihajajo večkrat iz starih balkanskih in levantskih mest. — morda so bili kakšni sledovi tudi v karak-b iju, v psiholoških značilnostih, toda duhovno se je vedno bolj izmotaval iz območja -•kritih vplivov svoje rase in jih premagoval z antitezo svoje satire. Med značilnimi slabostmi, ki jih biča in smeši v tej ali oni obliki, pod to ali ono krinko- je nenasiten pohlep po denarju, sploh vloga denarja, premoženja, gmotne moči v življenju. Iz te slabosti izvirajo znane posledice: korupcija, prevare z naslovi in imeni, politična demagogija, dopustne in nelopustne špekulacije z lastnim in tujim imetjem, skop-uštvo. trdosrč/nost in podobne. Z druge strani srečujemo pri njem tele motive: »porod ičarstvo.', nepotizem, prazno bahaštvo. nasilništvo. lažnivost itd. in njih variacije in kombinacije v pestri igri družabnega življenja. Marsikaj je občečloveškega — spomnimo se samo Moliera in Gogolja — toda »kultura;: teh slabosti ni kakor kultura, patogenih bacilov: povsod kaže ne le svoje osebne, marveč tudi »nacionalne« ali bolje: plemenske barve. Nušičevi »pokvarenjaci« spominja, o na ambieni balkanskega cincarstva in z\'enjaškega srbskega meščanstva v srbi-janskih malih mestih in v prenaglo rasto- Zapiski PREGLEDI ČASOPISOV Gospodinjska pomočnica Pred šestimi leti je pričel v Ljubljani izhajati droben listič mesečnik »Gospodinjska pomočnica«, ki je vreden vse pozornosti naše javnosti, ne le zato, ker je prvi časopis te vrste pri nas, marveč tudi zato, ker je namenjen našim najmanj zaščitenim ženska m-služk in jam. Ta, pri nas tako potrebni časopis, je pričel izdajati Pripravljalni odbor za organizacijo gospodinjskih pomočnic in hišnih delavk (organizacija se je pol leta nato tudi ustanovila). Kot vzorec za list so jim služili inozemski, predvsem nemški in avstrijski (die Hanshilfin. Die Haus-angestellte itd.) Toda to -o bili le vzorci, kajti že v prvih številkah lista so njegove organizatorke pokazale. da se dobro zavedajo položaja in potreb naših služkinj, ki je v marsičem različen o.l položaja tega poklica v drugih državah. Pri ustanavljanju lista so imele njegove organizatoriee pred seboj predvsem dva smotra: vzgajati našo služkinjo strokovno in kulturno, torej dvigniti njen kulturni nivo. Teh dveh smeri se list od svoiega obstanka do zdaj tudi vseskozi drži. Poleg tega se list poteguje za enotno organizacijo služkinj- brez ozira na politično ali versko pripadnosti, v zavesti, da le enotna organizacija lahko v vsakem pogledu ščiti koristi vsega stanu. Pol^-g beletrije. kjer kažejo precejšnji talent prispevki Jožice Munihove. po poklicu služkinje, je večina člankov predvsem vzgojne vsebine, ki seznanjajo našo gospodinjsko pomočnico s socialnim skrbstvom, z delom žjne doma in po svetu, s higieno, z gospodinjskimi nasveti itd. ter razpravlja o odnosih služkinie do gospodinje in te do nje ter prihaja do zaključka, da ie danes tu potrebno sodelovanje z obeh strani, če hočemo doseči zboljšanje položaja služkinj in obenem zadovoljiti gospodinje. »Gospodinjska pomočnica«, pri kateri poleg naših služkinj sodeluje tudi več naših priznanih javnih delavk, in ki jo vseskozi požrtvovalno urejuje go.=pa Franja Petričeva ie v strokovnem in vzgojnem pogledu, zlasti če ga primerjamo z inozemskimi časopisi te vrste, na višini- ki jc nam Slovencem lahko samo v čast. Meta K — Trielav in njeeova zsodnvina. V zvezi z našim člankom l>r. Kugy. Pet stoletij Triglava- ( hitro. lf>. t. m.) smo bili opozorjeni, da imamo v slovenskem jeziku zgodovino Triglava in ie potemtakem ni prvi obdelal sodelavec KugYjevega zbornika, le to spis bibliotekarja dr. .J, Rusa Triglav. hi-to-rično-geografske črtice«. ki je i'/še| 1. 19'ifi— 1927 v »Geograf-k^m vestniku žal da ir. J Kugv ni unošteval l^ga spisn in je prepustil predmet nemškemu znanstveniku- či ear delo utegne vzbuditi pri nas >e kaj kritičnih odmevov »The Ang!<>-.'iisr«-hv Rovietv«. fetrtbdnik. ki izhaia v izdaji beograjske »SoriMy for Promoting Anslo-Sa<011 Ci!'ui-:> in Jugosla-vin . je pravkar ;/d:la dvoino številko za julij—deeemt-er. V /v-»?ku. ki 2a uvaja zem ljepisna skica Jugoslavije, dežel Male antante in Balkanskega sporazuma, ie med družin objavljen članek o kralju Petru II., o T S. Masarvku, dalje članki o obletnici na-šeaa zedinjenja, o gospodarskem evetu Male čem povojnem Beogradu. V tem pogledu je bil komediograf Nušič več ko zabaven pisatelj; bii je značilen književni oblikovalec človeških tipov in njih odnosov v okoljru, ki ga je obdajalo in v dobi, ki ga je štela med svoje sodobnike. Najsi je pretiraval z ono isto svobodo ki eo jo umeli izrabiti vsi veliki komediografi in satiriki; najsi ni imel vedno pred očmi »filozofskih razlogov svojega smešenja in je znal ljubit »šalo zaradi šale«, ie vendar imel pri svojem delu neko poslanstvo. Zlasti stari Nušič je pisal svoje komedije s patosom človeka, ki se mu upirajo preočitne slabosti ol>dajajoče ga družbe. Občinstvo je zlasti v nekaterih mestih kaj dobro razumelo smisel njegovega burkastega humorja. Branisiav Nušič .je bil tako plodoviten in tako raznoličen pisatelj, da z označevanjem njegovih komedij in dram ter njegovih hu-morističnih spisov, ki tvorijo velik in značilen del Nušičevih »opera omnia« še zdaleč ni izčrpan Nušič kot pisatelj in javni delavec. Usoda mu je naklonila dolgo živlie-nje. Začetki njegovega dela segajo dokaj globoko v obreničevsko Srbijo. Profesionalno je bil večkrat žurnalist in je ostal to v neki obliki prav do zadnjega časa. Zato je njegovo delo kvalitetno kaj različno. Bil je tipičen pisatelj srbijanske sredine, pisateij predvojnega srbskega mesta in povojnega Beograda, rutiniran pripovednik in pripovedno delujoči žurnalist. kronist ip kramlja-lec .Njegovi spomini na srbsko' Golgoto 1915« kažejo, prav kakor nekateri dramat-ski spisi in pripovedni sestavki, da je umel Ben Akiba zapeti tudi žalno pesem in prikazati v nepozabnih podobah trpljenje, he-roizem in nepremagljivo življenjsko voljo narodnega občestva. V svojih najboljših delih pa ie bil več kakor samo srbija nsko-srb-ski pisatelj. Ni bil zgolj največji jugoslovenski komediograf. Ul je tudi izraževalec stremljenj po edinstvu. znanilec pozitivnih nacionalnih tipov, ki bodo nekoč v jugoslo-venskem občestvu premagali negativne pro-vincial.ne in rasne tipe. Ta pozitivna stran pa je v njegovih delih, ki so poleg tega glede svoje učinkovitosti zelo zvezana s svežim, originalnim, lokalno koloriranim jezikom, bolj nakazana kakor izvedena do konca. Dragutin Proha«ka je ob neki priliki napisal. da je Nušič 6 svojim komedijami nepreložljiv in da se je udomačil v vseh krajih Jugoslavije zato. ker njegov humor ustreza Berg.sonovi pogojnosti komičnega efekta, da namreč gledalec sprejema družabno ko-miko 6 čutom pripadnosti k določenemu občestvu. Dejstvo, da je vsa Jugolavija sprejemala Nuitsičev srbijansiki humor, bi pričevalo po Prohaski (in Berg«onu) o njeni homogenosti. Toda teza, da Nušič ni preložljiv, je po inozemskih uspehih njegovih najboljših komedij izgubila prepričevalnost in nič bolje ne ho s takim dokazom homogenosti, kajti Nušičeve satirične komedije smo pri nas uživali prav iz nasprotovanja do družbe, ki jo Nušič slika in biča ter z zavestjo (včasi žal malce neupravičeno), da je naše občestvo drugačno, boljše. Branisiav Nušič prehaja sedaj v zgodovino, toda v njegovem delu ostanejo mnoge plasti še dolgo žive in tople. — zveze, o jugoslov. Agrarni banki, A. Vida-koviča sestavek o Rooseveitovem govonu in njega pomenu. Sv. Spanačeviča prispevek o pravem Balkanu in njega napačni koncepciji, v Carnegievem zavodu v Beogradu (Uroš Lžonič). o jugoslov. parlamentarnem sistemu (Stev. Čirič) o kulturnem napredku Južne Srbije- o ljubljanskem pedološkem kongresu (dr. Slobodan Popovič), o Vuku Karadžiou (dr. Miloš M. Moskovljevič), o Baškoviču in Faradayu (dr. Sv. Ristič), o Ivanu Mažuraniču (J. W. Wiles) ter cela vrsta gospodarskih in krajepisnih sestavkov. Med njimi je Ratomira Stelanoviča članek o smučarstvu v Jugoslaviji. Žal da so pri vsem tem slovenski kraji, pojavi iu problemi zapostavljeni. Revija je okusno natisnjena in obilno ilustrirana. Samo med ilustracijami so posnetki z Bleda. Pokljuke, Planice in Jalovca. Hrvati v Dantejevi »Divina eonimedia«. V tržaškem dnevniku »II Popolo di Trieste« je izšel 1(5 t. m. daljši sestavek Antonia De Micheli si Croati e la Croazia in Dante«. Dante omenja v svojem »Paradiso« (31. spev.) Hrvatsko (Croazia) in sicer v ugodnem smislus — čast, ki je ni bila deležna marsikatere druga, vplivnejša država tedanjega časa. 0 dveh tercinah, ki sc tičeta Hrvatske, je bil že večkrat spor med dan-tologi in nekateri so Hrvatom celo zamerili. da si Dantejeve verze tolmačijo tako ugodno, češ. Dante je vzel »Croazia« zaradi rime (Croazia—sazia) mislil pa je s tem samo neko dalino d»?elo. Antonio De Micheli se v omenjenem članku pridružuje stališču. ki sta ga nedavno zagovarjala v zagrebških odnosno splitskih listih prof. Vinko Lozovina in prof. Bare Poparič in ki skuša dokazati- da je Dante poznal in cenil Hrvate t.r ni postaiil besede Croazia samo zaradi rime. Dante je dobro poznal Carla Martella. prvorojenca Karla II. Anžujskega in Marije, sestre Ladislava IV., zadnjega kralja Hrvatske in Ogrske iz direktne linije Andreja H. Ia kra'j je umrl I. 1290. brez potomcev. Zaradi njegovega nasledstva je nastal spor med Madžari, ki so hoteli imeti za kralja siina Štefana III. in Benečanke Morosini in med Hrvati, ki so podpirali Dantejevega prijatelja Carla Martella. Tu bi bilo iskati vzrok Dantejevih simpatij do neznane mu Hrvatske, či.ie sinove — plemiče pa je lahko sr»čaval v Benetkah, v Vero.ii ali * Ravenni. Novinarska bibliografija. Slavni urednik »Prager Pres.se« A r n e L a u r i n je izdal šest katalogov svoje novinozna.istvene knjižnice. ki ie vsaj v srednji Evropi edinstvena. Prizadevni lastnik te knjižnice skrbno zbira vse, kar izide v raznih jezikih o časnikih in časni šivu in šest njegovih katalogov predstavlja dragocen priročnik za vsakogar, kdor bi se hote! baviti s posameznimi problemi novinoznanstva. Sedaj je izdal v vzorni opremi sedmi zvezek, ki obsega dodatke, tičoče se tiskovnega prava- trskovne svobode in cenzure !er splošne zgodovine periodičnega tiska. Med temi dodatki naha;amo lu-di s stioiem spisano d do ljubljanskih vseuč. profesorjev M Skerlia in (L Kreka o jugoslovanskem tiskovnem zakonu, v oddelku o splošni zgodovini tiska pa so zabeleženi katalog >Razstava slovenskega novinarstva* (Ljubljana 1937)- Šuniarevičev spis »La presse yougoslave«. Vatovčeva razprava j140 let slovenske žurnalistikeVuksanov »Pregled štampe u Crnoj gori« in še to in ono iz Jugoslavije. Iz Julijske krajine Premogovniki v Labinščini V okviru jadranskega zemljepisnega društva je dr. Guido Segrč pretekli ponedeljek predaval o italijanski premogokop-ni industriji v Italiji. Dr. Segr6 je predsednik družbe ACIC Azienda Carbom Ita-liani), ki ima monopol na ves italijanski premog, ki ga kopljejo v Istri, na Sardiniji in drugod. Doslej je razpolagala z osnovno glavnico 100 milijonov lir. Vprav pred kratkim pa je italijanski uradni Kst objavil dekret, s katerim se ji glavnica poviša najprej na 160 in naknadno po potrebi na 200 milijonov. Pri tem je dopuščena udeležba aenarnih zavodov in zavarovalnic do višine 40% osnovne glavnice. Ostalo mora biti državni kapital. Dr. Segrč je v svojem predavanju spočetka razvil Mussolinijev načrt o popolni eksploataciji italijanskih premogovnikov. V treh letih naj bi se italijanski premogovniki toliko razširili, da bi bilo mogoče 40% vseh italijanskih potreb po premogu kriti z njihovo produkcijo. Ta produkcija naj bi znašala 4 milijone ton rjavega premoga iz Labinščine v Istri in na Sardiniji ter lignita ter 3 milijone ton drugih slabših vrst lignita in šote. Iz lignita m šote naj bi se pridobival bencin. Po računih in poizkusih strokovnjakov bi bilo mogoče iz 1 milijona slabše vrste lignita zdestilirati do 60.000 ton benetna ter razne druge stranske produkte. Z lastno produkcijo premoga, bencina in električne energije ter z albanskim petrolejem bi si mogla Italija pridobiti zaloge, s katerimi bi si v tem pogledu vsaj začasno zagotovila popolno neodvisnost od tujine. Stalni primanjkljaji v trgovinski bilanci pa bi se vsekakor zmanjšali za letnih 600 milijonov lir. Rudniki v Labinščini so bili v zadnjem času znatno povečani. Raziskovanja tal okrog Plomina so pokazala, da jih bo mogoče v doglednem času razširiti še na okolico Plomina. V Labinščini sta bila zgrajena dva nova jaška v globino več sto metrov, ki se bosta začasno uporabljala le v prevozne svrhe, pozneje pa se oodo nanizali novi rovi. ker so ob njih našli nove sklade premoga Ko se bodo zgradili tudi rudniki okrog Plomina, bo imela Istra že tri skupine premogovnikov z normalno produkcijsko kapaciteto po 600.000 ton premoga na leto, ki pa se bo mogla zvišati tudi na 800.000. 2e sedaj so premogovniške naprave toliko dograjene in izpolnjene, da je mogoče pridobivati po 80.000 ton premoga na mesec, vendar pa ta maksimalna količina praktično nikoli ne bo dosežena. Labinjski premog so pričeli v zadnjem času uporabljati tudi že na italijanskih železnicah, predv9em na progah Florenca—Pisa in Grossetto—Rim. Zato pa so morali pri železniških strojih bakrene peči, ki jih labinski premog zaradi žvepla, katerega ni mogoče docela izločiti iz njega, pokvari, zamenjati z železnimi. Tudi na Sardiniji so našli nova ležišča premoga, ki pa je nekoliko slabši od la-binskega. Zato pa ga je precej več, nego v Istri. Drobne novice Nova žrtev granate; V Podgozdu, mali vasici, ki pripada gigarski občini, se je zadnji četrtek pripetila huda nesreča manjši skupini zbiralcev granat. Vsa družba. 35 let stari Alfred šušmelj, 30-letni Stanko Rijavec in njegov 27-letni brat Lojze, je z združenimi močmi skušala razstaviti granato večjega kalibra, ki so jo našli v bližnjem gozdu. Kakor še zmerom doslej v takih žalostnih primerih je zaradi njihove neprevidnosti nastala eksplozija, zaradi katere je bil Rijavčev Lojze ubit, njegova tovariša pa težko ranjena. Ljudje so jim prihiteli nemudoma na pomoč. Oba ranjenca so takoj odpeljali v goriško bolnico. šušmelju je odtrgalo levo nogo, Ri-javcu pa zmečkalo desno ličnico in mu izbilo oko. Njuno stanje je zelo resno. Truplo nesrečnega Lojza Rijavca so prepeljali v grgarsko mrtvašnico. Na tamkajšnjem pokopališču je bil v soboto pokopan. Pod ruševinami starega zidu je pretekli četrtek nesrečno končal svoje življenje 34 let stari delavec Lojze šebalj z Reke. Med novo rafinerijo mineralnega olja in nekdanjo čistilnico riža na Reki je do zadnjih dni stal star dobre tri metre visok zid, ki se je v četrtek na lepem podrl. Tik pod njim je bilo v rafineriji zaposlenih več delavcev. Ko se je zid začel podirati, je večina delavcev odskočila, šeblja in še nekega njegovega tovariša pa je kamenje zasulo. Naglo so jima priskočili na pomoč. Za šeblja je bilo prekasno. Velik kamen mu je zdrobil lobanjo. Njegovega tovariša pa so našli še pri življenju in so ga odpeljali v reško bolnico. V soboto so šeblja pokopali ob udeležbi vsega delavstva. Ustreljen begunec. Pred dnevi je iz pul-skih zaporov zbežal 53-letni težak Ivan Forchiasini. Vprav ob zaključku procesa., v katerem je bil zaradi tihotapstva obsojen na 2 leti in 3 mesece ječe, ko so ga skupno z nekim drugim obsojencem že nameravali prepeljati v puljsko ječo, mu je uspelo zbežati. Dva dni se je potikal okrog, medtem ko so ga karabinjerji iskali po mestu in vsej okolici. Nazadnje so ga v sredo dopoldne izsledili. Na feriji mesta se je skril v neki senik. Oddelek karabi-njerjev je senik obkolil, trije orožniki pa so se odpravili nanj. Tedaj se jim je mož, ki se njihovim pozivom, naj se jim preda, ni odzval, začel braniti z vilami, ki jih je našel na seniku. Neki karabinjer je pograbil revolver in s tremi streli podrl begunca. da je onesveščen obležal. Nemudoma so ga. prepeljali v bolnišnico, toda že dan nato je podlegel poškodbam. Beležke iz življenja koroških rojakov DruStvena prosveta Preteklo nedeljo je bil v Hodišah nad Wbskim jeaerom dobro obiskan slovenski gospodarski tečaj. Nekatera predavanja so bila posvečena tudi splošni prosve-ti. Uvodno predavanje je bilo poavečeno nalogam in dolžnostim slovenskih društev na Koroškem. Naslednji predavatelj je govoril o potrebah slovenske kmetije na Koroškem. Osnovna misel njegovega razmišljanja je bila ugotovitev, da je danes kmet bolj kakor kdaj prej navezan na samopomoč. Zato mora poskušati, da si uredi svoje gospodarstvo tako, da bo mogel vsaj za silo konkurirati z bolj naprednimi deželami. Koroški kmet je v primeri s kmetom v zapadnih evropskih deželah, pa tudi v primeri s kmetom v ostalih avstrijskih zveznih deželah, hudo zaostal ter za to gospodarski zastoj tembolj občuti. Sadjereja ni razvita, čeprav so ponekod dani prav ugodni pogoji. Umetnih gnojil se zaenkrat skoro ne poslužuje, pri tem pa nima niti domačega gnojila, pripravljenega po sodobnih dognanjih. Predavanje je bilo stvarno in praktično, saj je predaval stvar praktik, vendar pa je bila pravilno poudarjena težnja po naprednosti, ki naj bi v mejah možnosti nadomestila krčevito oprijemanje za zastarele metode v kmečkem gospodarstvu. Dopoldanski del tečaja je zaključilo predavanje o razvoju in zgodovini zadružništva ter o njegovih nalogah v sodobnem gospodarstvu. Popoldan je bil posvečen bolj splošni prosveti. Uvodno predavanje je obravnavalo nastanek fašizma in komunizma. Neposredno v zvezi s tem je bilo razmišljanje o stanovski državi, ki jo skuša uresničiti sedanja Avstrija. Sledilo je končno še predavanje o kužnih boleznih pri živini, ki je vsebovalo marsikak dragocen nasvet za obrambo proti njim in navodila za njihovo razpoznavo. Udeleženci tečaja so bili predavatelju — živi-nozdravniku za stvarne namige še posebno hvaležni. Večer je bil posvečen družabnosti. V do kraja napolnjeni društveni dvorani so izvajali pester spored, ki je blagodejno razvedril vse udeležence. Slovensko gospodarski in prosvetni tečaji so se sicer po Koroškem že vršili, vendar v nekoliko zmanjšanem obsegu Veliko zanimanje zanje pa odločno kaže, da 90 slovenskemu ljudstvu na KoroSkem taki tečaji nadvse potrebni in koristni. K A G. Nemec o razmerah na slovenskem KoroSkem »Koroški Slovenec« prinaša naslednji izvleček iz privatnega pisana nekega, nemškega duhovnika, ki deluje na slovenskem ozemlju ob jezikovni meji: ,» ... Skoro - ljubši -mi je,- da nisi1- prišel te meni. Bolelo bi te, če bi videl to zapuščeno ljudstvo.. Groza me stresa. Sama nespamet in nerazsodnost... Tu bo treba še veliko razsvetljenja in prosim te, da misliš v svoji molitvi tudi na to narodno potrebo: da bi nemški narod iz ponosa odklanjal odpadništvo in da bi nezavedni slovenski rod našel svojo pet k naturni samozavesti ... Katoliški avstrijski tisk rabi koroške Slovence, da na njih ureeari-či krščansko Avstrijo s polnim rizikom pravičnosti- Ce se krščanstvo Avstrije o tem slučaju ne izkaže plodovito, potem ga pač ni! če more Avstrija mirno gledati propadanje tega naroda, potem je čisto nacionalistična država, ki nima nobene pravice do samostojnosti, ker ne izvršuje svojega poslanstva... « K temu pismu dodaja : Koroški Slovenec«: »To Je izjava plemenitega nemškega duhovnika, žal čisto osamljena — veaj danes, če seve izvzamemo svogečasno kanclarjevo naročilo, da naj Slovenci ohranimo zvestobo svojemu narodu, ker je narodno odpadništvo zlo za vsako državo. Odkar je bil v deželi kancelar in je spregovoril te besede, pa so minula že tri leta!« In potem se S.« vprašuje: »... Kje so uravnani katoliški, nemški možje, ki bi napravili konec sleparjenju z »Deutschfieundlichkeit« koroškega slovenskega ljudstva, ki mora na račun nemškega prijateljstva žrtvovati svojo materno govorico in svojo narodno zna-čajnost? Kje je nemški katoliški tisk, hi bi v interesu nemštva in Avstrije razkril zlobno igro nemškega nacionalizma v južnem predelu dežele?... Ali naj postane torej krščanska Avstrija zares grobo-kop koroških Slovencev? Ali naj ustava z zvišenim uvodom »v imenu Boga vsemogočnega, iz katerega izhaja vsa pravica« zares postane nagrobnica narodu, ki je upal in ob trdosrčnosti in sebičnosti sosedovi moral obupati?« Kako učijo slovensko šolsko mladino Kakor smo že poročali, je priredila na nedeljo pred božičem Siidmarka po vseh utrakvističnih šolah na Koroškem svoje božičnice. V svoji propagandi je označila božičnice kot ,»dobrotvorne« prireditve, na katerih naj bi se obdarovali revni otroci z nekaterimi najnujnejšimi potrebščinami za vsak dan. Kakšnemu namenu pa so v resnici služile njene božičnice, so pojasnjevali govori šolskih vodij na teh prireditvah. Samo en primer iz Zilje: v črešnjicah je šolski vodja g. Ferlič takole vzpodbujal šolsko mladino; »Otroci hodite vedno z Nemci in nikar se ne dajte preslepiti po vabljivih besedah, ki prihajajo z onstran Karavank. Mi vindišarji vidimo, da nas imajo Nemci radi in da nas nikakor ne zatirajo, ravno obratno kakor nekoč Slovenci, ki so nas za časa zasedbe hoteli pridobiti z batina-mi. čeprav govorimo vindišarsko, vendarle čutimo nemško in smo to svoje mišljenje večkrat dokazali in ga dokazujemo še vedno s tem. da prevzemamo od Nemcev šege in navade. Mi vindišarji smo za časa obrambnih bojev in ob glasovanju vedeli, kam spadamo, in to vemo tudi še danes in če bi Slovenci z onstran meje hoteli še enkrat stegniti roko po naši deželi, potem jih bomo znali sprejeti z batinaani in pištolami.« Tako torej se vzgaja koroška slovenska šolska mladina. KAG- ŠPORT Velike smučarske tekme v Bohinju Jutri in v nedeljo bodo v bohinjskem kotu tekmovanja za prvenstvo LZSP v klasični kombinaciji V Bohinju že dalj časa ni bilo večje smučarske prireditve. Smučarji so se selili v višje ležeče predele. A letošnja ugodna zima je tudi Bohinju naklonila dovolj dobrega snega. Zato si liubijanska zimsko-športna podzveza ni mogla izbrati po legi in po lahki dostopnosti primernejšega kraja za izvedoo svojih prvenstvenih tekem v smuškem teku in skokih. Na teh klasičnih tleh, kjer so v ostrem treningu dozorevali naši pivi tekači in skakači — sedanji smuški letalci, se bodo zopet pomerili v vztrajni in požrtvovalni borbi tekmovalci ljubljanskih in go-l-enjskih klubov. Na novo preurejena skakalnica, ki je ena naših najlepših in zgrajena po načrtih našega starega prijatelja in učitelja ing. Hanssena, jih že čaka. SOKOL Sokol v Hrastniku razvija zadnje čase agilnejše življenje, že prvodecemberska akademija je pokazala, da so se vrste v telovadnici pomnožile in da se zopet sistematično vežba. Zadnjo soboto in nedeljo pa je igralo naše gledališče »Veselo božjo pot« in je bila tudi ob tej priliki obakrat dvorana napolnjena. Gledališki odsek se je potrudil, da je oder sodobnim zahtevam primerno preuredil. Nabavil si je krožni horizont in temne zavese, kar je uprizoritev znatno povzdignilo in sicer dolgotrajne pavze skrajšalo. Glavne vloge so bile dobro zasedene po že rutiniranih starih igralcih, pa tudi novinci, ki jih tu še nismo imeli priliko videti, so se koristno uveljavili. Igra se je odigrala gladko in v hitrem tempu, kar je publiki izredno ugajalo, želeti b: bilo, tla bi se ponovila še enkrat. Umestno bi bilo dati pred pomladjo še nekaj predstav, saj je želja hra-stniškega prebivalstva po dobrih uprizoritvah, posebno takih g petjem, očividna. Tekmovanje se bo pričelo v soboto ob 14.30. (in ne ob 15.30-, kot je bilo prvotno javljenoj s startom v teku na 16 km pri gostilni Mencinger v Bistrici. Skakanje za kombinacijo in kot samostojna disciplina pa se bo vršilo v nedeljo ob 10.30 dopoldne. Tu bomo videli na startu vse, od stairih preizkušenj tekmovalcev do na-raščajnikov, ki so komaj 15 iet dosegli, a bodo nekoč, kakor upamo, zmagovali tudi nad sedanjimi največjimi kanoni. Lepi smuški tereni, dober sneg in ugodne železniške zveze s posebnim smučarskim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 6- in se vrača okoli 17. in 19. iz Bohinja, bodo v nedeljo privedli gotovo mnogo gledalcev in smučarjev v Bohinj. . V nekaj vrstah Ta nedelja bo četrti termin v tekmah za zimski pokal. Na sporedu bodo re-vanžne tekme drugega kola, in sicer med Ljubljano in Gradjanskim v Zagrebu ter Jugoslavijo in BSKom v Beogradu. Precej velika favorita za zmagovalca sta Gradjanski in BSK, posebno prvi, ki je preteklo nedeljo tako temeljito opravil z našimi Za Ljubljančane je nedeljska pot v Zagreb manj veselega značaja... Beograjski Bask je na praznik Bogo-javljenja gostoval onstran Dunava v Ze-munu in si pri tamkajšnjem Vitezu izpo-sloval prav zanimiv poraz z 2:3 (1:2). Io še zaslužen je bil povrhu, pravijo stro-ko\'njaiki! Naši najboljši teniški igralci so te dni zapustili Zagreb za daljšo turnejo, ki jih bo vedla daleč po Evropi. Zdaj bodo najprej nastopili na velikem mednarodnem turnirju v Budimpešti, odtod pa bo trojica Pallada, Punčec-Mitič nadaljevala pot na Švedsko, Norveško in Dansko. Z visokega severa bodo naši mušketirji krenili ra jug, v Monte Carlo, potem pa še dalj na solnce, v topli Egipt, kjer bodo igTali v dnevih od 11. marca do 3. aprila. Ni izključeno .da se bodo med potjo iz severa na jug za nekaj dni ustavili tudi v Parizu. Iz Egipta se bodo nato naši Davisov-ci vrnili domov, kjer jih čakajo novi važni nastopi kot priprava za letošnja važna mednarodna tekmovanja. Na zadnji seji zimsko-sportnega save-za so reševali številna važna vpiašan«ja, med temi tudi vprašanje udeležbe naših tekmovalcev v tujini. Ker je JZSS pred kratkim prejel izdatno podporo ministrstva za telesno vzgojo, je mogel glede naše udeležbe na tujem sklepati skoraj dokončno. Tako je bilo odločeno, da se bo nača državna reprezentanca udeležila zimsko-sportnega tedna v Garm isdi-Par-tenkirchenu, kjer nas bodo zastopali šra-mel in Pribošek v skofldh, Heim in Pra-ček v alpski kombinaciji, Pribošek pa razen tega še v klasični kombinaciji. Za Smoleja bi stala udeležba v Lahtiju 12.000 dinarjev in je savez — kakor nerad — opustil načrt, da bi Smoleja poslal na Finsko. Namesto tega pa bo sodelovala štiričlanska ekipa naših smučarjev na FlS-tekmah za alpsko kombinacijo v En-gelbergu v Švici. Imena teh tekmovalcev bodo znana šele po domačem prvenstvu V teh panogah. Smučarski tečaji Zveze za tujsKi promet v Ljubljani. Smučarski tečaj Zveze za tujski promet v nedeljo na Jezerskem omogoča tudi ostalim smučarjem nedeljski obisk Jezerskega, ker je v avtobusu za Jezersko še nekaj prostih mest. Prijavite se še danes do 18. v biljetarni Put-nik, Ljubljana Gajeva 3. Cena avtobusa Kranj—Jezersko in nazaj Din 28__ JASO. Drevi ob pol 19. bo v juridičnem seminarju na univerzi poročal o poteku mednarodnih akademskih tekem v Švici predsednik JASO in vodja naše tekmovalne ekipe g. Miran Fux. Vse prijatelje zimskega športa, ki bi radi slišali to poročilo, vabimo k udeležbi. Po poročilu bo seja odbora. Prosim odbornike, da se seje zanesljiva udeleže. Tajnik. ŽSK Hermes; Zadnja seja pred občnim zborom bo drevi ob pol 20. v palači Grafike I. nadstr. Vabim vse tov. načelnike sekcij, da se te zadnje seje prav sigurno udeležijo in ob pravem času. Tajnik. Športni klnb Tržič priredi to nedeljo IL mednarodno samkaško tekmo na Ljubelju. Za zmagovalce so razpisana bogata darila in lične diplome. Cesta je odlična. Prijatelji sankašlcega športa ma vabljeni! * JUTRO« št. 17. 8 Petek,.a, t 1938. MALI OGLASI E232SB33S t nm davek 3 Diu aa »lire al) lajanj* aaMt^h b Um. NaJm&oJS' sn 17 Din. Pekovskega pomočnika la uienca sprejmem takoi Pekarna Ptul. Jesenice, Go renisko. Kraiia Petra c. 8. 1204-1 Stenotipistko M nemški in slov. jezik sprejmem takoj. Ponudbe pod »Perfektna« na ogl. odd. Jutra. 1220-1 Jazz kapela i do 6 mož. se išče za Šo-Jtani za ples 1. febr. 1938. P Mnene ponudbe na Rudolf Kralj, mizarstvo, Šoštanj. 1231-1 Postrežnico mlajšo snažno, za dvakrat oa teden iščem. Naslov v ogl oddelku Futra 1217-1 Slovenec Utrjen, veii državnega in Benškrga icztlca. sposoben tehn ški risai. vaien poslov » stavbmf n dr-4ft'b uradih ter psarntškib tn stavbnih del kakor rodi vodstva podie'i- m reklamacnskih povti.plfov v drža"nib uradih s»at >ct. 'eit >amo »tomrta pnslovania. išče * zdravem «i.i»»>n-m ali in dustrnskem podietiu odgo vai an či mesto Ponudbe oa ogl odi lutra pod »Mrsrn zaupno«. 1109 2 lazEga Beseda 1 Dla. da ve K il Din ca Sliro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši zn^ek 17 Dla. Trgovci in gostilničarji na deželi se opozar|aio. da lahko na drobno in debelo kupijo na:različneiše železno, porcelanasto in stekleno blage po cenah znižanih od 30 do e0' • pod lastnimi nabavnimi cenami iz konkurzne mase B Ž t 1 i -i a v Liubliani, Tyrševa cesta 11. 1429-6 Pridelki Beseda 1 t>ln, davek 3 Din, za žirro ail dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ia štajerskih jabolk velika zaloga, mošanegar, bobovec. Vedno na zalogi pristen cvetlični med, sveža štajerska lajca in zaklana pitana perutnina po zmernih cenah. Piščanci za obaro, rižoto po Din 16.—. Kmetijska družba, Novi trg št. 3, tel. 21-05. 1121-33 Beseda 1 Din da ve« S Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dm Namizna jabolka kupim, lepa, kanade in diugo, vsako množino. Ce-niene ponudbe je poslati na ogi. oddel. Jutra pod »Namizna jabolka«. 1207-34 Kupim Beseda 1 Din davek 3 Din, za Sliro ali dajanje naslova s Din. Najmanjši zn^ek 17 Din. Otroški tricikelj dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Otroški tricikelj«. 1191-7 Radio dobro ohranien. kupim proti ta'oišremu plačilu do H00 din. Ponudbe pod »Radio« na ogl. odd lutra. 1128-9 Seseda 1 Din davek i Din za šlire ali dajanjt-tiaslova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din. Bencin-motor 5 HP, skoro nov, montiran na krožno žago, pro dam na hranilno kniižico, Globevnik Ivan, Škociian. 1200-16 Stanovanj? Beseda 1 Din. da ves 3 Din, za širro ail dajanje naslova 5 Din Najmanjši zneseK 17 Din. Dvosobno stanovanje visokopritlično, udobno, oddam marca ali pozneje. Bleiweisova 9 Vprašati lsto-tam, drugo nadstropie, levo. 1223-21 INSERIRAJ V „ JUTRU"! ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK TCla GENERALNO ZASTOPSTVO asssšstj; Vas stane posamezna številka »futra«. če si list naročite. Vrhu t p ga pa imate kot naročnik pravico d" »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika Ponesrečenci na otoki? morskih razbojnikov »Za Metki lubn veslal pec. k r»» je je bil seboj. iskoriti jih morava!« je Ivo šepnil ^Poizkusiva se splaziti na pa-nc da bi naju opazili.« Tiho je za-okrog ladje in srečno našel kono-i je visel do vode. Jadrno in spret-splezal po njem na palubo, in ko /goraj, je potegnil še Metko za 1 Din. davek 3 Din. 2a širro an dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 17 Din. Enosobno stanovanje vse pod enim ključem iščeta dve odrasli osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nedaleč od mesta«. 1144-21a jj^ECfifi Beseda 1 Din davek 3 Din, za šuro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Smartinska cesta 10 1225-23 Veliko sobo s štedilnikom ter lokal za kakršnokoli obrt oddam s 1. febr. Tržaška c. 71. 1224-23 Dvignite v oglasnem oddelka dospele ponadbe: Boljša rodbina, Brez konkurence 1938. Barel, Bliž nja okolica, Blizu univerze. Državni uslužbenec, Druga pomlad. Diskretno 333 Dobra domačica, Dober za ilužek. Dobra stvar, Dobri iekle. Gospodična z dežele. Gotovina 77, Genialna za misel, Gotovina, Harmoni ■a, Iščem srečo, Industrii ska mast, Januar, Lokal v centrumu. Mesarija, Marija. Mala poraba 8, Nedolžnost }00 Osami i ena 999, Pla čam točno, Pulti, Prijatelj stvo. Prikliuček 1900, Praksa, Popolnoma vdan. Pri dolgem mostu. Prijazna in vajena strank. Potiski mlin. Prvovrstne reference, Pri lažna z gosti. Prvovrsten. Resnicoljuben. Resen, Razočarana, S 1. februariem. Stalna služba 1938, Stalen plačnik, Srečen par. Samostojna delavka. Stalna, Sposoben, Soliden, Sigurno, Skromna, Suhe, Služba, Sposobna, Soudeležba. Sluga, Sigurna garancija, Stro-;o diskrerno, Sušilnica, _talno zaposlitev, Trezen strojnik in tkalski mojster, Tiha sreča. Točka, Urednik, V gotovini. Vljudna, Wertheim, Vestna, Vešč, Vajenka, Začetnica. Zaupno mesto, Značaj, Zračna ioba. Zanesljiv plačnik 5555. H J i ?M&a Beseda 2 lAu; lav-6 S t>n 7.a lajanj« n**lov> 9 Din J Q»noaajf ea«*ek «0 Din. »16. XI.« Hvala! Čakam. — Prosim, pridi sigurno. 1206-24 Beseda 1 Din davek 3 Din za Sllfro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Brezplačno zavojček Dostalcvega toaletnega oiserja na poskušnjo Dspeh po prvi uporabi Mozolji, ogrel, nečistosti obraza izginejo. Pošljite za stroške din 3 v znam fcah. Kemikalija, Novi Sad 144 V apotekaii. dro gerijah originalni kar ton 30 din. Tnrmnrnn-g-H « P »ti □ uspehov na □ en oglas „JUTRU" n Med mestom In deželo '»osreduje »Jutro v« (TlflH nirlasntl) Tisoče zahval prejema »MORANA« MOJflNA KOZMETIKA- S P U I T Najslajša in najboljša krepilna pijača Je B E R N E T - V I N O, črnina tz F ruške gore, Sremskl Karlovci. — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom.. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B Marinkov, Sremski Karlovci Fruška gora. Trgovci in gostilničarji na deželi se opozarjajo, da lahko na drobno in debelo kupijo najrazličnejše železno, porcelanasto ln stekleno blago po cenah, znižanih od 30 do 50% pod lastnimi nabavnimi cenami iz konkurzne mase S. žILIČ-a v Ljubljani, Tyrševa cesta 11. Mati, oče, hčerka in sin, vsi bodo kupili i: te s s/4 gumija vtkane Rolltex nogavice s to zaščitno znamko Za dnevno porabo, šport, in izlete nepogrešljive, ker ni potrebna nobena nogavična podveza in so zelo trpežne. Pred veliko nočjo se dobe v vseh boljših trgovinah. _ , 1 f Umrla nam je danes naša zlata mamica, stara mati in sestra, gospa Augusta ŽAGAR roj. Uršič Pogreb drage pokojnice bo v soboto 22. januarja ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na Ljubečni na pokopališče v Vojnik pri Celju. Ljubečna p. Celju, 20. januarja 1938. Žalujoča rodbina ŽAGAR t nobenim drugim -eklamntro sredstvom ne morete doseči ena nega učinka, kakor -časopisnim oglasom čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako nišo tn govori dnevno desettisočen> Mtateljev. Uedno ogla tanje v velikem dne* tiiku Je najuspefinejSn investicija, ki prinest korist trgovcu Ir kupca ZAHVALA Vsem, ki so nas ob bridki izgubi naSe predobre mame in tašče, gospe Frančiške žuraj tolažili v težkih urah in spremili pokojnico k večnemu počitku, naša najiskrenejša hvala. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, hišnemu zdravniku gosp. dr. Volavšku in čč. sestram Zavoda sv. Jožefa za brezmejno nego ob času bolezni rajnke. Prosiva, da ohranite pokojnico v najlepšem spominu. LJUBLJANA, 21. januarja 1938. LENA in EMIL RUMPEL ZAHVALA Vsem, ki so nam ob bridki izgubi naše nepozabne hčerke in sestrice, gospodične ANICE MIHOLIČ izkazali svoje sočutje, ji poklonili cvetja in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. izrekamo našo prisrčno zahvalo. Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto, 22. januarja ob 7. zjutraj v cerkvi sv Petra. ______ ŽALUJOČI OSTALI Vestnik ZKD Prijava občnega zbora Smo v mesecih. ki so društveno najbolj razgibani, soj smo v dobi občnih zborov. Stari o.bor mora pripraviti vse potrebno za hiter potok občnega zbora in povabiti nanj vee članstvo Ponekod radi pozabijo prijaviti občni zflx>r pristojni politični oblasti, v večini primerov je to sresko načelstvo. V prijavi je treba navesti točen dnevni red. Le tega je treba sestaviti na eni izmed zadnjih odborovih sej. Točke dne vreč« reda naj bodo zal>eležene v t k-tem redu. kakor se bodo obravnavale, sicer se lahko zgodi, da morebitni prisotni predstavnik politične oblasti ovira eli celo ustavi občni zbor. Prijava. V predpisanem roku je treba prijaviti s posebno vlogo oVni zbor. Prijavo je treba kolkovati e kolkom za 10 din- Za odgovor. odnosno rešen je ni tireba priložiti nobenega kolke, društvu tudi ni tr^ba čakati odgovora sreskeffa načefetva. ker ga za občne zbore ne izdaja. Da olajšamo pošlo* anie našim tajnikom, priobčujemo vzorec prijave, ki se lahko prikroji za domače razmere. Vzorec prijave Narodno pevsko društvo v ...... St............Kolek za 10 din Predmet: Prijav« občnega zbora Sreskemu načeistvu v Poipisano »Narodno pevsko društvo v .. ....... bo imelo v nedeljo 13. februarja 1938 ob uri XVII. redči letni občni zboT v društvenih prostorih pn ...... Dnevni red o/hčnega zbora bo naslednji: 1. pozdrav predsednika. 2. poročilo tajniku. 3. poročilo blagajnika. 4. poročilo pevovodje. 5. poročilo arhivarja. 6. volitve novega odbora. 7. predlo-ri za proslavo društvene 20 letnice. 8. slučajnosti in prosti predlogi. Prosimo, blagovolite vzeti prijav ona znanje. Z narodnim pozdravom! Pečat Datum xy xv predsednik tajnik Zveze z županu Poioben dop:s kakor smo £ra sestavili za ere?ko načelstvo. pošljemo tudi društveni nadrejeni ef inici. kjerkoli je po svoji smeri društvo včlanjeno: 1. vsa naša narodno kulturna društva Zvezi kulturnih društev. 2. Sokolska društva svoji pristojni žuj>i ki jih je v naši banovini 5 in sicei na Goreirs' em v Kranju, v Ljubljani, v Novem mestu. Celju in Mariboru 3 Pevska oro-čilom o hudi zimi v Zasavju, ki so >o občutile zlasti ptice, ki so se v celih jatoh podile okrojz hiš, smo vplivali na mnOjje prijatelje drobnih živalc. Zda] vidimo na mnogih oknih ptičje krmilnice in zadovoljna obraze, ki opezujejo krilatce, ko ščebljaje zobljejo nastavljeno krmo. Pohvalno moramo omeniti tudi litijske skavte Stega kralja Matjaža. Mladina se pod vodstvom svojih voditeljev razvija v socialno čuteče delavce. V Skavtskem domu so pripravili za mlade mojstre |>otrebno orodje s stružnico. Te dni so izdelali več ducatov ličnih lesenih ptičjih krmilnic. Namestili eo Jih po vseh tukajšnjih cestah in ulicah. Poseben odsek skavtov skrbi za stalno ptičjo krmo. Na vea-ki krmilnici je tudi ličen napis^ Skavti ubogim psičkom. Ob tej priliki naj omenimo podivjanost nekaterih pobalinov. Zdaj, ko se gnetejo številne ptice okrog selišč- so si napravili poniglavci gumijaste prače in z njimi ubijajo ptica. Posvarite izprijeno deco in jim stavite za zgled vrle libijske skavte! Iz Zagorja z— Zmanjšani občinski dohodki. Po presledku več mesccev je bila preteklo soboto sklicana seja občinske uprave. Najvažnejši je bil obračun občinskih dohodkov in izdatkov Kakor je občinska uprava sporočila vsem navzočim, je priteklo v občinsko blagajno tretjino manj dohodkov, kakor se je bilo pričakovalo. Vendar se je izvršilo precej dela vsepovsod, da so baje občani popolnoma zadovoljni. Glede trošarine je neki občinski odbornik gostilničar predlagal strogo izvajanje, kar bo seveda zadelo mnoge njegove tovariše. V zagorsko gasilsko četo je izvoljen kot nadzorni čian občine predsednik socialnega odseka. Gasilci zdaj lahko pričakujejo boljših časov. Tudi davkoplačevalci so kajpa zadovoljni, da je občina lahko s tretjino manjših dohodkov zadovoljila potrebe občanov. Treba je samo še, da se zdaj za celo tretjino znižajo občinske doklade. Iz Ptuja Zaradi deklet prepir in napad. V Žabjaku so pri posestniku Hanželu luščili bučnice. Zbrali so se dekleta in fantje in so lepo zapeli. Okoli polnoči je 23-letni Stanko Petek, sin posestnika iz Zabjaka stopil pred hišo. Tedaj so od zunaj skočili nadenj neki fantje, eden ga je s kolom udaril po glavi. Gruča fantov je tudi začela streljati ter je strel zadel Petka v desno nogo.Ranjenca so zapeljali v bolnišnico, divjake pa love orožniki. j— /z pepela požar. V Trnovcu je posest-nici Mariji Jerenkovi zgorel hlev s svinjakom, vse poljsko orodje, mnogo krompirja ter vse perilo in obleka. Marija je izpovedala, da je kritične noči spravila pepel iz peči v lesen škaf in ga po&tavila v stransko sobo. Ponori je čula kokoši frfotati, nakar je pogledala iz sobe in videla, da je že vso v plamenu.Ljudje niso mogli več pogasiti požara. Skoda je prav znatna. j— Zvočni kino Ptuj. V soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri: »Karufc-selk. V gl. vi. M. Ročk, G. Alexander, P. Henckels. Kot dodatek predvajamo ob sobotah in nedeljah zvočni tednik Alfa ter film o naši državi. ŠT. VID PRI GROBELNEM. Namesto van- ca za pokojnim šolskim upraviteljem ie darovala gospa M. Vuga za tukajšnjo revno deco 100 din. Srčna hvala! Naše gledališče DRAMA Zafetek ob 20. Petek 21. januarja. Zaprto. Sobota 22. jan. Veronika DeseniSka. Proslava 60 letnice «. Otona 2upauči5a. Izven. Nedelja 23. jan. ob 15. Snepuljčica. Izven, ob 20. uri Veronika Deseniška. Premi-erski abonma. Ponedeljek 24. jan. Beraška opeira Red B. S proslavo Oton Župančičeve 60 letnice rojstva je zvezano za nas Slovence slavje slo. venske besede, katere mojster jj naš književnik in pesnik Župančič, ki |e obogatil našo literaturo z zbirkami liričnih pesmi, mladinskih pesn:tev in številnimi prevodi klasikov. V foboto se uprizori njegova tragedija »Veronika Deseniška« z našimi najodličnejšimi člani Drame v glavnih vlogah. Ta tragedija je sinteza Zupančičeve umetnosti, ker združuje slove.n^ko besedo, stihe, lirični in dramatični nastroj in zgodovinsko snov v mojstrovino- ki je najmočnejši izraz pesnikove ustvarjalne sile. V igri sodelujejo ge.: Mira Danilova, Marija Vera, Mileva Boltarjeva. Vida in Polonca Juvano-va, Levarjeva ter gg.: Levar, Gregorin, Kralj, Cesar. Jerman, Skrbinšek. Lipah- Bra-tina Potokar, Debevec. Presetnik- Sever. Prvo dejanje se godi leta 1422 na D pšenicah- drugo, tretje in četrto v Krškem gradu, peto v Gornjem Celju. O P B R A Začetek ob 20. Petek, 21 : ob 15. Linda di Chamou.iix. Go-stuje gdčna. Žarpevčeva. Dijaška predstava po cenah od 15 Din navzdoL Sobota 22. jan. Helthea. Izven. Nedelja 23. ian. ob 15 Mala F!oramye. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol, ob 20. Gorenjski slavček. Gostuje Josip Gosti?. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Premiera domače operete »Helthea« ali »Smaragdno srce«. Hkrati bo to tudi krstna pred-tava dela. katerega tekst je napisal koreograf in baletni mojster g. inž. P. Golo-vin-Gresserov in pri katerem glasbenem delu je sodeloval tudi skladatelj B Lesko-vic. Po skušnjah sodeč, bo operela izvrstno reperfoarno delo. ki bo navdušilo občinstvo. Godi se v Mehiki. Vlažno vlogo imaio v tem delu razni eksotični plesi ki jih pleVio solisti in naš baletni zbor. Naslovno vlogo Heltheie poje in igra gdčna Nollijeva Dirigira kapelnik dr. Švara. Režira prof Sest SK.VTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 23. ob 15.: Nobene žene več! Zadnjič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 21.: Zaprto. Sobota, 22.: Veronika Deseniška. Red A. Nedelja. 23. ob 15.: Pri treh mladenkah. Znižane cene. Ob 20. Rdeči nageljnL Z.iižane cene. R A I Petek. 21. januarja Ljubljana 11: Šolska ura: Akademija ob 60 letnici Otona Župančiča. — 12: Koračnice slavnih skladateljev (plošče). — 12.45: Poročila. _ 13: Napovedi. — 13.20: Iz naših krajev (plošče). — 14.30: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: žena v glasbi (gdč. Vida Rudolf). - 18.20: Plošče po željah. - 18.40: Francoščina (dr. S. Leten). — 19: Napovedi in poročila. — 19.30: Nac. ura: Strossmajer-jeve vezi s Srbijo (dr. I. Nevestič). — 19.50: 10 minut za planince. — 20: Koncert opernih spevov ia napevov. Sodelujejo: gdč. A Ida Nollijeva in Radijski orkester. — 21.15: Ci-traški koncert (g. Emil Mezgolits). — 22: Napoved in poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sobota 22. januarja LJubljana 12: Pestra glasba s plošč- — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi--13.20: Plošče. — 17: Za delopust Igra Radijski orkester. — 17.40: Kje in kdaj zapade mladostnik kriminalu (g. Vojko Jagodici. — 18: Slovenski šramel kvartet. — 18.4G: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi in poročila. — 19.30: Nac. ura: Srbski rudarji v Španiji v srednjem veku (dr. Vladimir Corovič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20.: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Jože Vombergar: Naš uljnjak, če bi slike zaživele. Revija pestrih prizorov po slikah kranjskih čebelnih panjev. — 22: Napoved in poročila. — 22.15: Veseli zvoki (ig:ra Radijski orkester). Beograd 17.05: Orkestralni koncert (plošče). —20: Koncert orkestra in pevcev. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert — 20: Petje. — 20.30: Klarinet tn orkester. — 21: Lahka godba in ples- — Praga 19.20: Plesni tečaj. — 20.10: Pester glasbeni spored. — 22.15: Plošče tn ples. — Varšava 20: Lahika glasba. — 21: Zvočna igra. — 21.50: Operetna in plesna muzika. — Dunaj 11.30: Kmečke godbe. — 12.10: Lahka godba. — 15.15: Orkester mandolin. — 16-45: Plošče po željah. — 18.20: Komorna glasba. — 19 30: Violinske skladbe. — 20.05: Pester glasbe^ spored. — 21.35: Klavir. — 22 30: Goda* ai kvartet. — 23: Nadaljevanje koncerta - Berlin 19.10: Ruska glasba. — Straussova opereta j Noč v Benetkah«. — 22.30: Plesna muzika. — Miinchen 19.10: Spored po željah. — 20.15: Pester glasbeni spored. — 22.30: Sobotni ples.— Stutt-gart 19.15: Muzikalno potovanje okrog sveta. — 20: Zabavni spored po željah. — 21: Slike o Paganiniju. — 22.35: Plesna muzika s plošč. — 24: Nočni koncert lahke glasbe. K Naročniki ,Jutra4 so zavarovani za 10.000 Din. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja » konzorcij W»i»< Adoll Ritmikac. - Za Nadino U»*m.o d. d. *>t tlatemarja Jerffl. - a taktni del J. odgovor«. AloJ. Novak. - Val , tjubl*«..