Poštnina plačana t gotovini. ŠTEV. 240. V LJUBLJANI, pondeljek, dne 16. novembra 1925. Posamezna številka, Din 1.— LETO II. Mm M Izhaja vsak dan opoldne, iararemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani is po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list UBJKDJflSTV® UT W*U.TOfT»rTO: 8TMON GREGORCKSVA BMOi 3DPBV. 13. nar. m. RokepM s® ne vračajo. — OgNud po tarilu. Fianenim vprašanjem anj »e pniaft znamka za od ge »fcr. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. In če ne bi bilo sporazuma. »Slovenec« in za njim vsi drugi listi SLS silno radi deklamirajo, kako da je sedanji sporazum slab in kako je zato SLS ponosna, da ni pri njem soudeležena, tfemveč da varuje v opoziciji svoja načela, da ne trpe škode. Ker smo mi že dovolj označili pozitivne strani sporazuma, pa se vprašajmo še enkrat, kaj bi bilo, če sporazuma ne bi bilo. Glede posledic, ki bi nastale v zunanji politiki, če bi se sedanji sporazum med radikali in radičevci razbil, smo si menda s »Slovencem« na jasnem. Ugled naše države po tujem svetu bi šel rakom žvižgat in gospod Mussolini bi še lažje pritisnil na nas, da mu še bolj ustrežemo. Enako jasno je, da bi padel tudi naš kredit in da bi bila naša situacija na zunaj v vsakem oziru slabša. Samo tisti, ki nam žele slabo bi se veselili iazbitja sedanje koalicije, ker bi - tako lahko zopet špekulirali na našo razbitost. V zunanje političnem oziru bi razbitje sporazuma pomenilo samo izgubo in to je tako jasno, da smo prepričani, da je v tem oziru »Slovenec« istega mnenja ko mi. Drugega mnenja pa je seveda »Slovenec« glede notranje političnih posledic razbitja sporazuma. Toda naše mnenje je, da je to mnenje »Slovenca« docela zmotno in samo lepa gesta deklamator-ja, ki tudi izpregovori najbolj slab verz z zanosom. Pred vsem je po skupščinski matematiki jasno, da bi razbitju radikalno-radičevske koalicije sledila vlada »nacionalnega bloka«. Vsled pomanjkanja proračuna je namreč volivna vlada zaenkrat nemogoča in zato odpade kot možnost homogena radikalna vlada, ki j? Lila poleg vlade P. P. edina možnost. Koncentracijska vlada je nemogoča, ker k* ta vlada imela večino le, če bi bili v ujej ali radikali ali pa radičevci. Da Pa v tako vlado SLS že iz načelnih vzrokov ne bi mogla vstopiti, je pri znani načelnosti SLS izven dvoma. Preostane torej satno vlada »nacionalnega« bloka. lla metode prejšnje vlade I . P., bi bilo s stališča res opozicional-ne stranke samo želeti, če bi do take vlade prišlo, ker zgrešene in nasilne metode te vlade so bile najboljše agitacijsko sredstvo za v resnici opozicio-nalno stranko. Toda samo za tako, ne pa za stranko, kakor je SLS. Kakor je v besedni borbi velika, tako pa je v dejanski borbi poni/na in stvari se nikdar ne upa tirati onnvi,.r-a:’nosti- In vendar mora biti res Pripravi!!01™ stranka vsai teoretično T i -i i i1**’ da Rre tudi na barikade! 1 . m,d,h misli seveda voditelji SLS nimajo, zato pa tudi njih opozicija tako malo velja in zato gre centralna vlada v Beogradu tako mirno preko vseh papirnatih protestov na dnevni red. Ampak, za tak odpor ni SLS in to je dol- Vl^do “ nacionalnega« bloka sijajno dvei!*3 a‘ ,^lOV°rilo se je o premestitvi boi* • n\e^k odličnih strankarjev in ta-^ dosežen kompromis, da je <>» a o samo pri govorici, dočim so ostali Pristaši SLS morali v silo P. P. vlade verovati. In enako je pokazal boj proti Trboveljski, da SLS ne ljubi ostrega boja in dosledne temu tudi še ne vemo, | ce je SLS. monarhistična ali republikanska stranka. Tz vsega tega sledi, da ni SLS tisti nasprotnik, ki bi mogel vlado nacionalnega bloka vreči, temveč bi jo moral *epo prenašati. P. P. režim je mogel I Jreči samo sporazum in zato je nelogi-•no, ge SLS tako kriči proti temu sporazumu. Nobene večje izpremembe ne bo. KOMPROMISNA REŠITEV. — PAŠIČ NA DVORU. Beograd, 16. novembra. V politični situaciji je vladala precejšna živahnost. Kar se tiče vprašanj, ki se nahajajo na dnevnem redu, še ni znano ničesar pozitivnega, kdaj jih bo g. Pašič rešil. Politični krogi so včerajšnji dan porabili za odmor. Edini važni dogodek včerajšnjega dne je bila avdijenca g. Pašiča v dvoru. Beograd, 16. novembra. Okrog 17. popoldne je bil v dvoru g. Pašič. O njegovi avdijenci je vladala popolna negotovost. Gotovo vsi člani vlade so izjavili, da jim ni znano, da bi bil g. Pašič v dvoru. Ni se znalo takoj, če je g. Pašič predložil v podpis kak ukaz niti kakšne vsebine bi bil ta ukaz. Razširile so se tudi vesti, da je g. Pašič podal ostavko vlade. Nekatere vesti so naglašale, da je ostavka vlade g. Pašiča gotova stvar, medtem ko se je končno pokazalo, da bo ostala vlada g. Pašiča brez večjih izpremenib. Gotovo pa je, da vstopi v vlado predsednik HSS g. St. Radič. Po avdijenci g. Pašiča je Nj. Vel. kralj sprejel zunanjega ministra dr. Ninčiča ter Milana dr. Milovanoviča in Čedo Popoviča, ki sta bila v znani solunski aferi obsojena na smrt in nato pomiloščena. ST. RADIČ POSTANE PROSVETNI MINISTER. Beograd, 16. novembra. Včeraj je bilo v predsedništvu vlade nekoliko živah-neje. Pašič se je razgovarjal dalje časa z Živkovičem, Srskičem, Simonovičem in Ninčičem. Vladni krogi so v tem edini, da stoji izven diskusije to, da bo Stjepan Radič vstopil v vlado kot minister prosvete na mesto odstopivšega Velja Vukičeviča. Ostavko Vukičeviča je Pašič sprejel. Politična situacija se je tako spremenila, da ni pričakovati ostavke cele vlade, kakor se je pričakovalo pred dvema ali tremi dnevi. Češkoslovaške volitve. NAPREDOVALI: ZEMLJORABNIKI, NARODNI SOCIALISTI IN KOMUNISTI. Beograd, 16. novembra.Rezultat volitev v Češkoslovaški je znan samo delno. Po poročilih so dobili v Pragi: Narodni socialisti (dr. Beneš) 42.537 glasov, komunisti 36.119 glasov, nacionalni demokrati (dr. Kramar) 29.025, zemljoradniki (švehla) 12.375, klerikalna narodna stranka (Šramek) 12.403, živnostenska stranka 21.219. Udeležba pri volitvah je bila zelo velika. Vzporedno s prejšnjimi volitvami se more opaziti znaten napredek , socialistov, komunistov in zemljoradnikov. Volitve so se vršile v popolnem miru, brez vsakih incidentov. Poročil iz notranjosti še ni. Predsedniku republike Masaryku so bile prirejene burne ovacije. Včeraj ob 11. uri dopoldne se je pojavil g. Masarvk na Vaclavem trgu, kjer je bil od množice burno pozdravljen. V PRAGI ZMAGALI NARODNI SOCIALISTI. Praga, 16. novembra. (Ob 8. uri dopoldne.) Včeraj so se vršile po vsej državi volitve ob zelo veliki udeležbi vseh volilnih upravičencev. Predsednik re- iz Zakarpatske Rusije poročajo, da je prišlo do živahnega volilnega boja med pravovernimi Židi in cionisti. Radi tega o odo debili Židje komaj en mandat. SLOVAŠKA ZA AVTONOMIJO. Praga, 16. novembra. Kakor smo mogli zvedeti, so izšle stranke iz volilnega boja neznatno izpremenjene. V glavnem so vse stranke ohranile svoje pozicije. Na prvem mestu se nahajajo narodni socialisti. V nemških delih države so porasti: demokrati in komunisti. Na Slova-| škeni je zelo močna stranka g. Hlinite, j Druga najmočnejša stranica na Slova-j škem so komunisti, ki so dobili zelo ve-| liko madžarskih glasov. VOLITVE V ZAGREBŠKO AKAD. PODPORNO DRUŠTVO. Zagreb, 16. novembra. Včeraj so se ; vršile volitve v jugoslovensko akadem-‘ sito podporno društvo. Ker dajejo te vo-j litve koiorit univerzi, je vladalo za te vo-| !itve veliko zanimanje tudi izven dija-I škili krogov. Od 1808 vpisanih volilcev je volilo 875 slušateljev. Dobil so samo- -i da tamkaj prvači Češka ljudska stranka. V nemških delih države predvsem v industrijskih ,krajih, se more opaziti velik porast komunistov. Ali hoče, da se pričnejo zopet per-sekucije uradništva, ali bi rada sklenila še par zakulisnih kompromisov, ali bi še rada vodila boj brez upa zmage? Ali pa si SLS morda obeta, da bi kaos, ki bi ga vlada P. P. na vsak način povzročila, bil za njo ugcden? Mislimo, da bi tudi to nado SLS lahko z vso pravico pokopala, ker njeni računi so že povsod! tako spregledani, da ne morejo uspeti. Kaj pričakuje torej SLS od tega, če bi ne bilo sporazuma? Čakamo na odgovor, ker drugače je boj proti sporazumu že celo neutemeljen! blikanci Prodanoviča in frankovci) 64 glasov, radikali 53 glasov. P° proporcijah so dobili samostojni delokrati predsedniško mesto, Orjuna podpredsedniško mesto; prvo tajniško mesto dobijo samostojni demokrati, drugega tajnika davidovičevci, blagajnika pa Hrvatski radni blok. G. PRIBIčEVIČEV SHOD V BEOGRADU. Beograd, 16. novembra. V Beogradu se je vršilo zborovanje samostojnih demokratov, katerega je posetilo več radovednežev, kakor pa »navdušenih« pristašev in prijateljev g. Pribičeviča. Na shodu je zopet »referiral« g. Pribi-čevič, ki je ostro napadal vladno politiko in radikalno stranko. Ponovil je že svoje obrabljene fraze. Njegov govor je kakor vedno baziral na nelojalnosti radikalov napram samostojnim demokratom. Po zborovanju se je seveda vršil običajen banket. Država naj gradi stanovanja. Beograd, 16. novembra. Zveza hišnih posestnikov je predložila socijalnemu ministrstvu spomenico, v kateri pravi, da je od sprejema stanovanjskega zakona, pa do danes preteklo že 6 mesecev, vlada pa še ni pričela z zidavo stanovanjskih hiš. Zveza se obrača na ministrstvo, naj država zida hiše vsaj za svoje urade. PAVLE RADIČ V ZAGREBU. Zagreb, 16. novembra. Včeraj zjutraj je prispel v Zagreb minister agrarne reforme g. Pavle Radič. Dopoldne in popoldne je imel konference s Stjepanom Radičem in ostalimi prvaki stranke. Stjepana Radiča je obvestil v avdijenci na dvoru in -o konferenci s Pašičešn. PRED PRIČETKOM TURŠK0-JUG0 SLOVENSKIH POGAJANJ. Beograd, 16. novembra. Včeraj se je v Beograd vrnil naš delegat v Carigradu Trajan Zivkovič. Posetil je zunanjega ministra Ninčiča in mu izročil original mirovne in prijateljske pogodbe s Turčijo, ki je bila podpisana v Angori med našimi in turškimi delegati. Čujemo, da se bodo po ratifikaciji te pogodbe pričela pogajanja med našo kraljevino in Turčijo radi zaključitve večjega števila konvencij. Med drugimi bodo sklenjene konzularne, trgovinske, dalje konvencije o emigrantih in o medsebojni »odri pomoči. Pogajanja se bodo vršila obenem v Beogradu in v Angori. PRORAČUN SE SESTAVLJA?””"” Beograd, 16. novembra. V finančnem ministrstvu se dela na novih dvanajstinah za mesece december, januar, februar, marec. Obenem se dela tudi na sestavi proračuna za leto 1926/27. Dvanajstine morajo biti izglasovane najkasneje do konca tega meseca. NOVI POSLANIKI IZRGČE JUTRI SVOJE AKREDITIVE. Beograd, 16. novembra. Novi španski poslanik Laudeco, dalje grški poslanik Polihromades in albanski poslanik Tavru bodo jutri sprejeti v avdijenco. ODLIKOVANI NAŠI OFICIRJI. Beograd, 16. novembra. Včeraj so bila v poljskem poslaništvu na svečan način podeljena odlikovanja našim častnikom. Odlikovani so z na j večjim poljskim redom »Polonia restituta« vojni minister Trifunovič, generali Pešič, Pokornv, Ka-lafatovič, Barjaktarevič, Pelič, Joksimo-vič in še 30 višjih in nižjih častnikov. Pri tej priliki je imel poljski poslanec Oken-, ski govor. V imenu odlikovancev se mu je zahvalil vojni minister general Trifunovič. GRKI ODPELJALI BOLGAROM ŽIVINO. Beograd, 15. novembra. Anketna komisija Zveze narodov, ki je v petek zvečer zapustila bolgarsko ozemlje, je na potovanju v Atene nepričakovano pose-tila obmejne oblasti. Komisija je izvršila preiskavo v nekaterih vaseh, ker se je bolgarska vlada pritožila, da so Grki obmejnemu prebivalstvu odpeljali Vso živino. ŠPORTNE VESTI. *”*” Beograd, 15. novembra. Športne vesti: B. S. K. : rezerva Jugoslavije = 1:0, Pomladek Jugoslavije : Sokol = 0 : 0, Olimpija : Busk = 5:1, Vondjer : Bo-hemija = 4:2, v Zemunu: Sparta : Zašk = 4:0. St. Radie' o zunanji in notranji politiki. Zagrebški dopisnik »Vremena« je imel ob priliki ogleda poplavljenih krajev daljši razgovor s Sfjepanom Radičem o zunanji in notranji politiki. Najprej je govoril St. Radie o svojih pogovorih z N. Pašičem ter zlasti podčrtal svoje predloge za dvig Primorja. Nato je prešel na zunanjo politiko, zlasti na odnešaje Jugoslavije do Italije. >Kar se tiče Italije«, je dejal St. Radič, >ni ona za nas tako nevarna, kakor mislijo neinformirani ljudje. Italija ima okoli petsto milijard deloma notranjih, deloma zunanjih dolgov. Samo Ameriki dolguje okoli tri milijarde. To so ogromne vsote, ki morajo navdati s skrbjo vsakega pametnega italijanskega državnika. Razven tega se nahaja Italija v težki notranji situaciji. Vojska ni na strani fašistov, oficirji so užaljeni, ker je bil en general aretiran od detektivov in zaprt, ne da bi bila proti njemu preje izpeljana preiskava. Tako postopanje mora ogorčiti vsako armado. Razven tega je vzel Mussolini iv svoje svetovalce jezuite, kar je morda neko? imelo zmisel, ne pa danes. Papež je ravnotako slaboten človek. Najprej se je upiral Mussoliniju, toda mu je potem podlegel. Zelo mogoče je, da bo Mussolinija upro-pastila njegova borba proti prostozidarjei-t. Jaz sem o tem prepričan, pa čeprav sicer nisem prijatelj prostozidarjev. Toda treba upoštevati, da je nedavno vstopil v prostozidarsko ložo angleški prestolonaslednik m da so prostozidarji silno močni ne samo na Angleškem, temveč tudi v Franciji- Loža »Veliki Orient?: je razpravljala o preganjanju prostozidarjev in sklenila, da^ je treba Mussolinija vreči in to v najkrajšem casu, ker ogroža evropski mir. Za nas more predstavljati Mussolini nevarnost, če bi se dal pregovoriti na avanture. V tem slučaju bi nas mogli fašisti napasti in treba priznati, da niso kukavice. Ce bi to uspelo, potem bi mogel Mussolini to izkoriščati, če ne bi uspelo, bi se opravičil s tem, da se je zgodilo proti njegovi volji. Mi moramo biti oprezni in delati na tem, da čim bolj okrepimo obrambno silo držav«-. Mislim, da bomo zmanjšali vojsko za 50.000 mož, toda s tem prišteden denar je treba celotno uporabiti za zgradbo aeroplanov. kei so ti moderno sredstvo za oboroženo obrambo. * O notranji politiki. Nato je govoril St. Radič o notranji politiki. Odkrito je priznal, da se ne more naša uprava takoj poboljšati, toda treba je delati na tem, da se vsaj začne intenzivno popravljati. Sam ne more vstopiti v vlado, dokler niso tvi jamstva, da se bo uprava skoraj začela popravljati, ker bi drugače njegov vstor, v vlado na narod zelo slabo vplival. Narod pričakuje mnogo od njegovega vsi ona \ vlado in Radič ga noče razočarati. Nato je govoril St. Radič o Maksimoviču in splitskem velikem županu Peroviču, kateremu je dal svoje dni najboljše izpričevalo Nastas Petrovič. Perovič je bil svoje dni frankovec in že vsled tega ne spada na mesto velikega župana v Splitu. Glede koncentracijske vlade pa je izjavil Radič, da bi mogli priti v poštev le Davi-dovičevi demokrati in muslimani, ki imajo pametno taktiko. Dr. Korošec pa je^ iz koncentracijske vlade popolnoma izključen. (Ali izvira odtod »načelna t opozicionalnost » >o-venca«? Op. uredn.) * „ ... Koncem razgovora je izjavil St. Radie, da pride sam prihodnji teden v Ljubljano m da obiščejo razni poslanci njegove stranke Slovenijo. (Kampanja »Slovenca« proti Radiču postaja torej vedno bolj jasna!) Politične vest* =Demisija ministra Vukičeviča se pridno komentira od jugoslovenskih listov. Presenetljivo pa je, kako slabo so informirani vsi listi brez izjeme o potrebi in vzroku sedanje krize. Splošno se gibljejo vsi komentarji le v dveh smereh. Eni pišejo, da pomeni derni- Voditelja čehosiovaške demokracija. L »Tl ŠVEHLA, predsednik republikanske (zemljoradničke) stranke. sija Vukičeviča zmago Pašiča, ki da jo je izsilil zato, da bi se resi! iz vlade vse.;i pristašev Jovanoviča, drugi pa pišejo, da je podal demisijo Vukičevič iz lastnega nagiba, da prisili Pašiča k razčiščenju situacije in rekonstrukciji vlade. Beograjske »Novosti-gredo v tem celo tako daleč, da pravijo, da ima demisija Vukičeviča ta namen, da se prisili Pašiča k odstopu, ker ogroža njegovo nedelo sporazum. Značilno je to, 'da nekateri opozicionalni listi, med njimi seveda tudi :;Slovenec<, poročajo o demisiji z neprikrito škodoželjnostjo, da bo s sedanjo krizo Pašič pridobil in Radič izgubil na upli-vu. Strah pred Radičem je torej gospodom pri SLS zlezel že čisto v kosti. Svoje mnenje o vzrokih krize smo že povedali in konsta-tiranio z zadoščenjem, da smo bili mi edini slovenski list, ki je takoj konstatiral, da ni bila podana Vukičevičeva demisija le iz resornih nasprotij. Povdarjamo še enkrat, da .gre za utrditev sporazuma in vsak pravi demokrat mora želeti, da bo ta cilj tud dosežen in sicer brez pri nas že običajne polovičarske rešitve. = Vstop St. Radiča v vlado. V zvezi z demisijo Vukičeviča se zopet mnogo govori o vstopu St. Radiča v vlado. Podajajo se najrazličnejše kombinacije. Te ]}i nastale, da ne bi bilo mogoče pregovorili ministra Vukičeviča k preklicu demisije in če bi zmagalo v celoti Pasičevo stališče. V tem slučaju se ne bi izvedla nobena širša koalicija, temveč bi — po verziji »Politike*, ki jo sms-' tramo za zelo utemeljeno — postal notranji minister Krsta Miletič, poljedelski pa St. Radič in bi bilo tako rešeno tudi vprašanje Radičevega vstopa v vlado. Prosvetno ministrstvo pa bi prevzel kak zaupnik Pašiča. Govori pa se tudi, da bi prevzel prosvetno ministrstvo kratkomalo St. Radič in bi bilo s tem vprašanje izpopolnitve vlade rešeno. Na vsak način pa je gotovo, da bo situacija, ustvarjena z demisijo Vukičeviča v kratkem rešena. — Invalidski zakon sprejet. Na sobotni seji narodne skupščine je prečital pied pie-hodom na dnevni red posl. Grišogono najprej izjavo poslanskega kluba SDS, v kateri se naglasa, ‘da se poslanci SDS tako dolgo ne bc-do udeleževali sej skupščine, dokler traja izključitev posl. Pribičeviča. Nato so vsi poslanci SDS demonstrativno zapustili skupščino. Skupščina je zatem prešla na : dnevni red in se je nadaljevala debata o invalidskem zakonu. Sprejeti so bili vsi členi načrta, nakar se je po zaključnem govoru ministra Milana Simonoviča prešlo h glasovanju. Za vladni načrt invalidskega zakona je glasovalo 159 poslancev, proti pa 48. Tako ie bil torej po sedmih letih nastanka Jugoslavije sprejet invalidski zakon, ki je tako slab, da pomeni vse prej ko pa rešitev invalidskega vprašanja. KLOFAC, vodja čehoslovaških socialistov (nar. soc.) — Omajano stališče podpredsednika skupščine or. Subotiča. V soboto se je vršil sestanek zastopnikov parlamentarnih skupin, da se določi delovni program skupščine. Na sestanku je podal Ljuoa jjavidovic v imenu opozicionalnih skupin izjavo, v kateri po-vuurja, da se je opozicija udeležila sestanka samo zato, ker ga je sklical II. podpredsednik Šibenik, ker se vabilu dr. Subotiča nikakor ne bi odzvali. Postopanje dr. Subotica proti Kosti Timotijeviču in Sv. Pribičevi- ^u je bilo nekorektno in opozicija zahteva zadoščenje. Ur. Šibenik je vzel izjavo na znanje in zaključil sestanek, ker na njem ni prišlo do nobenega zaključka. Uovori se, da Do moral dr. bubotič demisijonirati na podpredsedniško mesto skupščine. = Ker menda »Siovencc« ne mara delati »več konkurence »Siov. Narodu«, je sploh opustil polemiko z nami. Tudi stališče, ki priča o silni bojevitosti' glavnega slovenskega opozicionalnega lista. — Češkoslovaške volitve. Volilni boj je v polnem teku. Vsi listi so polni karikatur, gesel in najbolj ostrih napadov. Odkrijejo se vsi stari grehi nasprotnikov in niso pozabljeni niti zasebni. Silno ostro se napada starejši Stranski in od vseh strani lete odkritja, kako je klečal pred nadvojvodom Friedrichom, da je oprostil svojega sina od vojaške službe. Vehementno se napadajo po naprediiih listih tudi klerikalci. »Ceske Slovo« prinaša dve zelo zgovorni karikaturi o avstrijakanščini klerikalcev. Na eni sliki gredo kavaleristi v boj, katoliški duhovnik pa jih blagoslavlja. Na drugi sliki pa pomete delavec z vso to avstrijakanščino. — »Ven-kovt napada ogorčeno klerikalno stranko, ker je nje glasilo »Ceh« primerjalo zemljo-radnike s Kajnom, ki je izvršil prvi umor. Dalje pravi »Ceh , da so zemljoradniki največje sirovine, ker tudi Kajn ni hotel odgo- : voriti Gospodu, ko ga je ta klical na odgovor. — Preko 30 strank kandidira pri volitvah, toda le malo od teh sme računati na pomembnejši uspeh. Značilna v tem pogledu je pola, ki jo objavlja »Ceske Slovo« kot na-' vodilo volilceni, kako da naj poročajo o volitvah. Na tej poli so navedene samo sledeče stranke: Narodno socialistična, agrarna in < konservativna stranka Prašeka, socialno demokratska, politični obrtniki, nArodna stranka dela, komunisti, narodni demokrati, republikanska (agrarna) stranka, neodvisni komunisti (Bubnika) in lidovci (klerikalci), : Torej samo slaba tretjina od vseh nastopajočih strank. =Obsedno stanje nad Madridom ia Barcelono je proglasila vlada Primo de Rivere ' ker se je izkazalo, da je bila odkrita oficirska zarota zelo na široko razpredena. Učiteljski vestnik. nas je napotila, da otvarjamo novo rubriko v svojem listu - Učiteljski vestnik imaaZžiHC1tteliStKU-,ia- 1,J'egi)vim “tererom ni; i fit ta rubrika in nobeni strankarski Narod0neČaninŠPekU,laCiji' !Ufiite,jski vestnik skemu rnfVnika< omo»o5i sloven-teljstvu, da javno pove tudi one snritm« ’ j.ih »Učiteljski Tovariše „e ii n"špm)V sTr:\ vSt’ Zato boi;io redno avtor-telii‘1^ ho Jskega vestnika« samo uči-o 7 d Tk avtor vidno označen. Z drugimi besedami: Z Učiteljskim vestnikom hočemo dati učiteljstvu čisto Svobodno tribuno, o kateri Slf o * zato tudi smno pise. - Vsled pomanjkanja prostora moramo v«« sotrudnike prositi, da kolikor mogoče omeie obseg svojih člankov in da na drugi strani potrpe, če ne bo vsak dopis takoj objavi iW> Storili bomo vse, kar je v naši moči, da učiteljstvu čim bolj ustrežemo, toda na obseg-lista smo vezani. h Imen dopisnikov na njih željo ne bomo priobčevali, toda odgovornost za objavljene dopise prevzamemo le po predhodnem dogovoru. Zato prosimo, da nam vsak dopisnik javi, ce prevzame osebno odgovornost ali ne, .:er le v tem slučaju moremo njegov doniš takoj objaviti. Upamo, da nam *. dopisniki to upoštevanje novega tiskovnega zakona o:>roste. Da pripomoremo h konsolidaciji razmer .. v učiteljskih organizacijah, da bo učiteljstvo M Z(.Pei enotno organizirano, da ščitimo prpff.i-njane ir. se borimo proti preuanievnlcem, da bo strankarstvo izginilo iz učiteljskih omi-iikmcij m da bo imelo učiteljstvo zopet oni ‘ uglet. m oni vpliv ko nekdai. to je na kratko program našega »Učiteljskega vestnika« in upamo, da bomo v tem oziru deležni vse podpore zavednega učiteljstva. In v tem znaku mu naš pozdrav! Uredništvo »Narodnega Dnevnika«. INTERPELACIJA DR ŽERJAVA IN DR PIVKA. »Tri interpelacije v korist učiteljstva od nar. posl. nun. dr. Žerjava in dr. Lj. Pivka.« Kdor tega ne verjame, naj čita »Učiteljski tovariš z dne 29. okt. t. 1. in na prvi strani, debelo tiskano seveda, čita to. — človek nehote pričakuje še opombo uredništva: Žal, nismo mogli tega priobčiti z zlatimi črkami k Da poslanci, posebno opozicije, pošiljajo podobne interpelacije na razne ministre, posebno še, če se bližajo volitve, razume vsak človek. Pa ne glede na to, so te interpelnci.i.e zelo umestne, kajti bolje pozno, kakor nikoli! Toda, za vštetje vojnih let, za neizpla-Vllno razliko tem in onim moleduje, interpe-lirn. učiteljstvo na merodnjnlh mestih v vseh mogočih oblikah že dve leti, in tudi potom svoje organizacije, kar bo gg. pri »Učit. T.« j gotovo znano. — Interpeliralo je tudi takrat, ko ie bil g. Pribičevič prosvetni minister in g. Žerjav tudi v vladi — torej, ko so bile škarje in platno v njih rokah. — Takrat so šle interpelacije v koš in menda v tistem košu sta jih sedaj iztaknila g. poslanca in hvala bogu zopet na svetlo dala pod svojini imenom. Kadar ima pes dovolj mesa, si kosti zakoplje za slabše čase; zakaj ne bi tega smeli delati politiki, zato so pa politiki. — Politika je bil prej njih bič, politika so sedaj njih interpelacije v korist bičanim. To vedo udi tisti, ki »Uč. tov.« čita jo Silmo tisti, ki o »strop« stanovsko glasilo pišejo, nočejo tega vedeti, nočejo tega razumeti. Ako porabi Jutro« za tako politično reklamo cele kolone, služi s tem pač. svojemu gospodarju, svojemu namenu; med tem ko 'Ijčit. tov.« s tako politično reklamo, milo povedano smeši sebe, organizacijo in v njej organizirano učiteljstvo, ker se s tem j>re-levi v: četrtkovo prilogo »Jutra«. Zato Je prav, da se zbirajo novi zidarji, ki bodo pomeli vse tiste žive in pisane reklam-i ne interpelacije v korist poslancem in mi-I nistrom od .•Učiteljskega tovariša«. Na svidenje! Uč. (24) J ni. M. Klodič: Železniška Kvesao. Slo-v«e-inife s Sušakoro. (Proge: Kočevje-Stari trg-Lukovdol-(Vrboysko)-S^ske Moravi««, Črnomelj—Vinica—Lukovdol m Sevnica—M. Jan!) Nanravo bi uredili z ozirom ua nara-ičanje prometa v. a vožnjo 250,000.000 br. t. km letno. Inst&lirati bi sc moralo 4X3000=12 000 HP. potreba na leto bi bila 20 milj. KVY-ur Stroški bi bili sledeči: ... ,,,,,, 2 centrali, jezovi v Kolpi z vsem. napravam. 40,000.000 Din Donosilui vodi...................... ‘ Vozilni žični vodi.................. ■ 20 lokomotiv....................... 7,000,000 Din 26.000.000 Din 60.000.000 Din Skupaj 182,000.000 Din Obratni stroški za 150,000 000 brt. Um bi iznašali. za dve centrali . . za doaosilno vode *a voziine žične vode obrat lokomotiv . . v idr zevanje lokomotiv 1.230.000 Di< 30.000 Din 320.000 Din <160.000 Din 1.440.000 Din Skupaj 4,000.000 Din Pri obratu bi se tedaj prihranilo pri strojni službi proti parnemu p -onu okroglo 7,000.000 Din letno, dočim ostanejo drugi izdatki nespremenjeni. Suiicit obrata na naši novi železnici bi tedaj iznašal 22 000 000 Din. dočim bi s« investirani kapital povečat na 632,000000 Din. Elektrifikacija je zolo draga stvar, in izplača se še-le tedaj, ako doseže promet gotovo mero. Zaradi tega je dobro premisliti, ali naj so elektrificira kako obstoječo železnico ali ne. posebno ako je dovolj domačega premoga na razpolago in ako njegova cona odgovarja. Ni vsaka železniška elektrifikacija a priori gospodarsko priporočljiva. 13: Gradbeni ih financijelni program. H , alba vseh prog Kočev je Stari trg Lukov- i 'sever, Črnomelj—Vinica—Lukovdol in Sev- ; nkar-št Janš 500,000 000 Din, in ker se bode čisti d lr dok ■>ri parnem obratu približal vsoti 15,000,000 Din. sledi, da se h odo investirani kopital obrestoval z okroglo 3 %. Leta 191.2 -.s jo obrestoval investirani kapital avstrijskih državnih želez«-« z 8.68 %, leta 1913 pa z 3.36% . Ako uvedemo na ■ h iv.vih progah električni obrat, zviša se obrostovanje. Pri novi veliki železnici več ali manj gorskega'značaja centralni Evropi, ki j« že proprežena z železnicami, ki med seboj tekmujejo, je sploSi težko doseči večie obrestovanje. Pri takozvani II. železniški zvezi zaledja s Trstom (Turska, karavanška, bohinjska in kraška železnica) j« bil v pro-rrčnnu čisti dohodek upostavljen z 2.1%. Te proge so visoko gorskega značaja. Tak'' o V1 res to vanje pri državnih železnicah se nam zt.t zadostno, ako ne vodi uprava dobro in ni vzrok nizkega obrekovanja le slabo vodstvo obrata. Kakor smo že rekli, eksploatacija državnih železnic ne sine biti le prikrita eksploatacija davkoplačevalcev, kar je gotovo, ako čisti dohodek prosegn. neke mejo, kar potem pomen’, da so tarife provisoke. Državne železnice služijo najprej prebivalstvu, tem še le državi, in državna železnica ki nese 10 ali 20iž ;e nesmisel in nedopustna. Sicer pa ne smemo prezreti sledeče: Oori nav' deni čisti dohodek jo 1« 'V0' čistega dohodka. ki ga bodo imela država od novo železnice. Drugi del dohodka tvorijo davki itd., ki izvirajo iz razširjenja trgovinskih zvez. iz razvijajočega se pomorskega prometa iz pro-(vita snšaškega mosta in obalo itd. Ako tudi ne moremo ceniti navedene momente v vsotah, vidi se, koliko more država pridobiti po preteku nekaj let posredno iz železnice, prav K' tovo mnogo milijonov dinarjev. AUo se železnica no t radi, da se pusti sušaška luka v nemar, tudi vsi ti sek'' dorni dohodki odpadejo, ali ne, kakor prvotni glede zgrad-! 1»e železnice nikomur v prid, ampak tujcu v dobro, ke bodeta spravila Trst in Reka oziroma italijanska državi. Naš pirvatni kapital takih gradbenih vsot sploh ne "more. Inozemski kapital bi zahteval večje obrestovanje. V vprašanj« garancije od strani državo se ne spuščamo, tudi bi pomenilo to prav podobno obremenitev, kakor ako bi železnico država sama gradila. S tujim kapitalom sc da ta železnica graditi le v okviru velikih državnih posojil, katerih glavno svrho so drugo in ki torej niso navezane samo n# dohodke te železnice. Po našem mnenju mora graditi to železnico država * glavnem sama, ker je zadostne splošne važnosti, kakor si — mislimo — dokazali. Zaradi lega je potrebno, da s*5 deli gradbena vsota na več let, recimo na sedem let. Tukaj tudi ne velja znani ugovor, da moramo “J'JV' .................... izvršiti žiru od in"7 najprej obstoječe" železnice v red. Oboje se mora i/.vrsiji ralelno, ker je osamosvojitev v gospodarskem zomstva najmanj ravno tako važna, drugače so tuje1 tako, da ga bode pozneje težko izpodriniti. Gradbeni program bi bil sledeči: Prva doba 3 lota. Gradita delov Kočevje—Knežja lipa • • ; in Črnomelj—Vinica Začetek gradb« predora Lovnik Drug adoba 2 loti. Radeilci Gradba delov Kneži* ,I*> in St. predora Lovnik Nadaljevanje grauD i Tretja doba 2 leti. Gradba dolov Vinica—Lukovdol in Radence—Vrbovško sever . OB r’0 Din • • ' 73,040 000 Din ; i ■ # 50,000.0110 I)in Skupaj 188,140.000 Din . . .' 9 .400.000 Di» . 39,650 000 Di* 20 000.000 »<« Skupaj 158.050.000 Din (il 920.000 D'n «)1 890.(M)0_2ii Skupaj 153,810.000 Di" K temu bi prišla šo nabava voznega parka. Fašisti in šola. >La rilorma Gentile c la nuov« aninia della scoula«, napisal državni podtajnik v italijanskem ministrstvu prosvete Dario Lupi, izgleda po poročilu, priobčenem v 9.— 10. štev. »Popotnika« sledeče: >1. Povratek križa in kraljeve slike v šolske sobe. 2. Ustanavljanje parkov in drevoredov, kjer nosi vsako drevo ime in kraj v vojni padlega vojaka ali fašista in kjer se vrše svečanosti ob obletnicah. 3. Kraljev dekret, kako naj najboljši učenci opravljajo častno stražo pri vojnih spomenikih. 4. šolska zastava — italijanska trikolora, ki jo Dnevne vest: MI PRVI. naročiti in imeti vsaka šola m ki Jo morajo pozdravljati otroci pri svečanostih z rimskim pozdravom. Drug ukaz določuje tak pozdrav tedensko. 5. Naredba, da mora vsak otrok prispevati mesečno po 80 centimov za telovadno društvo v Zadru. . Najboljši pedagogi vsega sveta se trudijo, da bi se vzgajala deca v duhu strpljivosti med narodi. Italija, ki je uverjena, da je najkultumejša dežela, pa uvaja n n ravnost besno češčenje spominov na vojno. Zanimivo bi bilo tudi" vedeti, kako se je objasnila deci potreba, da prispevajo za telovadno društvo v Zadru. Najbrž je bila motivirana potreba z nakupom takšnega »telovadnega orodja, da bi se z njegovo pomočjo zagnali Italijani čez celo italijansko : Dalmacijo. »Učiteljski Tovariš« in rusko šolstva. Pred kratkim je obelodanil »Učit. Tov.« daljši članek o šolstvu na Ruskem. Ker priobčujejo sedaj resni znanstveniki v resnih listih svoje vtise, ki so jih dobili o ruskih šolah, priporočam?) »Tovarišu«, naj svoje članke prekliče, ker so le prispevek k nepoznavanju novo ruske šole. Resnica nam mora biti sveta, pa naj ima domovinsko pravico kjer- I k0*'- Prosveta. RAZSTAVA MODERNE POLJSKE GRAFIKE. V nedeljo, dne 15. t. m. se je otvorila ob 11. uri dopoldne v Jakopičevem paviljonu razstava moderne poljske grafike. Pred'maloštevilnim občinstvom, y navzočnosti dr. Benesa in iz Zagreba došlega poljskega kon-zula, je otvoril razstavo dr. Stele, ki ie po-vdani pomen medsebojnih stikov bratskih narodov, podal kratek pregled razvoja poljskega slikarstva in se zahvalil aranžerju razstave poljskemu konzulu. Poljski konzul je govoril o pomenu razstave, ki naj pokaže kulturnemu svetu visok razvoj te umetniške panoge na Poljskem in omenil, da je bila razstava, v Pragi, Beogradu in Zagrebu zelo simpatično sprejeta. Nato si je občinstvo ogledalo razstavljene slike pod vodstvom dr. Steleta, ki je gledalcem razložil litografije Wyszolkowskega, lesoreze Skoeczilasa, radi-ranke Lopienskega in Siedlacka ter ostalih umetnikov. »ZIKOVCI« V CELJU. - soboto dne 21. t. m. koncertira po dolgi pavzi zopet, izza prejšnjih koncertov Celiu dobro znani kvartet >Zikn< v mestnem trle- daliseu. Na sporedu so: Fr. Malipiero, W. A. Mozart in B. Smetana. V mestu vlada za ta koncert, ki obeta biti pravi muzikalen dogodek, veliko zanimanje. Vstopnice so v predprodaji pri td. Goričar in Leskovšek. Eoaetniki tega koncerta in okolice, naj na-roče vstopnice po dopisnici pri omenjeni tvrdki. Zfrari. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljublj. Zvon«. 11. in 12. zvezek ‘stošnjega letnika izideta v drugi polovici “geca novembra obenem z vabilom na na-!?cb? na a Zbore« v letu 1926, v katerem do-1,1 list poleg razširjenega glasbenega dela •udi književno prilogo. POPLAVE Vode padajo in trenutno ni nevarnosti no-uh poplav — seveda, če preneha dež. V ljubljanski okolici v primeri z drugimi kraji sploh ni bilo hudega. Na Barju, v Kožni dolini in v Mostah je še nekaj travnikov pod vodo. Murska Sobota je že skoraj suha, razen ulice Mala Haniša. Ker je podrtih v okolici ve« železniških mostov, je železniški promet mestoma, na primer od Mure pri Murski Soboti do Hodoša ter med Ljutomerom in Or-mo/.em še vedno nemogoč. V Murski Soboti -'en Pomožni odbor, ki skrbi za reko 100,000.000 dinarjev. okoii'eg Pomurja je največ trpela ptujska Bitemu .Dravska dolina je bila podobna ve-dr> g kmle.pen! dolgemu 30 km, širokemu pa med niimi tu ie odnesla voda več mostov, povzročila bet°'iska. V Ptuju samem je Denku, k-terem„ "njvec Škode stavbeniku viTmn pnmmi J® uničila med drugim 2 i posebno hudo so trpeli v !takor tudi V Slovenskih go-ncah vinogradi in vrtovi, od katerih so zdr-cnli veliki plazi z vsem, kar je raslo z ženijo vred v dolino. Seveda je tudi škoda na po-", ’.n gozdovih velikanska. Voda je podrla nekaj h is, odnesla več gospodarskih poslopij, mnogo živine,- poljskega orodja, lesa itd. V zagrebški okolici pri Podsusedu je do-^■o.gla Sava v noči od petka na soboto višek • -001 m. I udi tu voda pada ter so v teku sa- ; nacijska dela. Mestna občina kuha za najpotrebnejše ponesrečence v vojaških pol iških ; Kuhinjah hrano. Posebno pridno je pomagalo Dri rešilnih in zasilnih delih vojaštvo. V Foči v Hercegovini je odnesla voda tvrdki Jovičič 10.000 hlodov ter ji povzročila s tem preko 2 milijona dinarjev škode. Na tem mestu običajno razkrivamo napake naše uprave in našega javnega življenja. Da varujemo svojo objektivnost pa je treba enkrat povdariti tudi to, kar je pri nas dobro in s čemur smo drugim narodom lahko za vzor. Včeraj so se vršile na Čehoslovaškem skupščinske volitve. Število kandidatov za parlament in senat je bilo 5.118. Vsled tega je bilo potrebnih za vso republiko 148,500.000 glasovnic za parlament in 113,170.000 glasovnic. Izdatki za te glasovnice so znašali do nic. Izdatki za te glasovnice so znašale do 10 milijonov čeških kron. Papirja se je porabilo za te glasovnice 70 vagonov in od teh približno 30 vagonov barvastih glasovnic za senat. Tiskanje glasovnic je bilo poverjeno 38 tiskarnam. Kako vse cenejše so naše volilne krog-ljice. Enkrat se jih nabavi in ostanejo za vselej. In pri tem kako neprimerno bolj praktično je glasovanje s kroglicami in kako lažje štetje. Če bi znali naši volilci še tako dobro izbirati skrinjice, kakor z lahkoto glasujejo, potem bi bile nase volitve tudi sicer lahko za vzor. Tako pa je način volitev pri nas sicer nad vse praktičen, zato pa tem manj njihov rezultat. Večne vladne krize to le presijajno potrjujejo. Zato izbira skrinjic po vzoru zapadnih demokracij, način glasovanja po našem — pa bomo smeli uvrstiti se med prve. — Upravni odbor društva »Narodni ilor.i« v Ljubljani sklicuje redni občni zbor na dan 20. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Na dnevnem redu je 1. poročilo o letnih računih ter njih odobritev. 2. Volitev predsednika i:i enajst članov upravnega odbora. 3. Volitev preglednikov. Vsak društvenik ima glas na občnem zboru, vsak delež po 50 Din in vsakih darovanih 50 Din oziroma vsakih plačanih ali darovanih 60 Din daje praviro do enega glasu. Deležnik sme pooblastiti drugega društveni ka. da glasuje zanj na občnem zboru. Ta pa ne sme več kakor pet tujih deležev zastopati na občnem zboru. Noben društvenik ne sme imeti več ko pet glasov, le kdor je deležnik in darovatelj, oziroma pooblaščenec, more imeti največ deset glasov (§ 4 pravil). — Začetek predavanj na abiturijentskem kurzu beograjske drž. Trgovske akademije je dne 16. t. m. Predavanja se vrše v ulici kralja Aleksandra 120. — Stolici za slovenščino se ustanovita na višjih pedagoških šolah v Beogrfldu in Zagrebu, če se oglasi zadostno število slušateljev. S tem hoče prosvetno ministrstvo zadovoljiti tozadevne slovenske zahteve, obenem pa dati slušateljem priliko, da se usposobijo za službovanje v Sloveniji. — Načrt novega komasacijskega zakona se izdeluje v ministrstvu pravde. Načrt bo uzakonjen še v tem zasedan ju. — Razširjenje obrtnih šol. V ministrstvu trgovine in industrije se vrše priprave za otvoritev novih oddelkov na vseh obrtnih šolah v državi. — Uprava državnih monopolov razglaša: Vsak državljan si more nabaviti iz državnih skladišč odnosno iz skladišč, ki so v zakupu od države, drobno ali zrnato sol in sicer naj-manje 50 kg ene vrste. Dela v šlbeniški luki hitro napreduje-,o ter je’že velik del luke dograjen. Prenovedane verske sekte. Ker ministrstvo ver verskim sektam nazarenov jn adventistov ni priznalo pravice javnosti, je prepovedalo notranje ministrstvo tem sektam vsako javno udejstvovanje. Vsak bogo-molec, ki se bo pregrešil zoper to prepoved, bo zaprt. — Protest Udruženja jugoslovenskih inže-njerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana proti sedanjemu osnutku zakona o izkoriščanju vodnih sil. Zakonodajni odsek te sekcije, sestavljen iz najodličnejših strokovnjakov v tem predmetu, je sedanji osnutek pr.oučil ter sklenil predlagati, da naj se pošlje meroda:-nim činiteljem sledeči brzojavni protest: »Z vso odločnostjo se pridružujemo protestu sekcije Zagreb proti sedanjemu osnutku zakona o izkoriščanju vodnih sil. Osnulek je pomanjkljiv in nevporaben ter bi kot zakon sigurno uničil vse poizkuse za elektrifikacijo naše zemlje. Zaradi tega zahtevamo, da se ta osnutek odstavi z dnevnega reda ter da ss poklicanim korporacijam in strokovnjakom da prilika za sodelovanje pri sestavi modernim zahtevam in splošnim interesom odgovarjajočega zakonskega osnutka.«- — Ta brzojavni protest se je poslal vodilnim slovenskim poslancem, narodni skupščini, zakonodajnemu odboru in ministrstvu p'oljo-privrede i voda. — Podpisano Udruženje se obrača do vseh merodajnih in interesiranih činiteljev s prošnjo in nasvetom, da v zadnjem trenutku preprečijo namero vlade, da bi na neobičajen način sestavljeni in nemogoči osnutek uzakonila. Opozarjamo še pravočasno na nedogledne in kvarne posledice, ki bi za- razvoj našega gospodarstva nastale, ako bi se uzakonil sedanji načrt. — Ud razenje jugoslovenskih inženjera i arhitekta —-sekcija Ljubljana. — »Istarska Riječ« zaplenjena Zadnja številka »Istarske Riječit je bila zaplenjena. — Vzrok zaplembe še ni znan. — Za povzdigo civilne avijatike V budžet ministrstva trgovine in industrije je unešena vsota 4 milijonov dinarjev kot državna pod-pora za povzdigo naše domače civilne avijatike. — Izseljevanje iz Dalmacije. Iz Dalmacije sta se tekom meseca oktobra' izselili v Zedinjene države 102 osebi (84 moških in 18 žensk). Vrnilo se je iz Amerike v istem času 47 oseb. -- Vsem vojnim oškodovancem - preča-nom! Odbor za vojno odškodnino v Mariboru naznanja in poziva vse vojne oško- dovance, da se zanesljivo udeležijo važnega sestanka, kateri se vrši nepreklicno na dan državnega praznika dne 1. decembra točno ob 9. url predpoldan v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« v Mariboru. — Udeležba je za vsakega vojnega oškodovanca zelo važna, ter zato prisotnost neobhodno potrebna. — Imenovanje. Vladni svetnik Vinko Bor-štner pri velikem županu ljubljanske oblasti je pomaknjen iz 5. skupine I. kategorije v 4. skupino 1. kategorije. — Meštrovič se vrača v Ameriko. Naš slavni kipar Ivan Meštrovič je odpotoval v spremstvu publicista Milana Marjanoviča zopet v Ameriko. — Škrlatica v Sinju. V Sinju (Dalmacija) se je pojavila Škrlatica, ki zavzema vedno večje dimenzije. — Železniška katastrola v Srbiji. Na progi Užice—Vardište se je odtrgala vsled nalivov velika skala ravno v trenutku, ko je vozil mimo neki osebni vlak. Skala je lokomotivo in prva dva voza popolnoma razbila. Ubit ni bil nihče, pač pa je bilo več oseb težje ali lažje poškodovanih. — Strašna eksplozijska katastrofa. Vossi-sche Zeitung« poroča iz Breslau-a o veliki eksplozijski katastrofi v Lissi. Na tržen dan je eksplodiralo, ko je bil trg poln ljudstva, več sodov bencina. Eksplozija je imela strašen učinek. Doslej je ugotovljenih pet mrtvih in veliko število težko poškodovanih. Več oseb je bilo poškodovanih tudi v nastali gnječi. — Če obstane vlak v tunelu. Na progi Atene—Larissa se je ustavil te dni neki osebni vlak vsled velike obremenjenosti v nekem tunelu. Predno mu je prišel drugi stroj na pomoč, je minulo pol ure. Med tem časom je postala situacija za potnike skrajno kritična, ker se je razvilo radi slabega premoga toliko ogljika, da je omedlelo več potnikov in strojevodja. — Tatovi v Škofji Loki. V noči od 11. na 12. t. m. je bilo vlomljeno v Škofji Loki kar na petih mestih naenkrat. Usnjarju Krašovi-ca so odnesli tatovi gotovine in usnja za 5000 Din. V elektrarni so ukradli 1 dežni plašč in 60 Din. Dežni plašč so pozabili nato v konsumnem društvu, kjer so bili zasačeni in so jo morali urnih krač odkuriti. Trgovcu R. Thalerju so izpraznili vse blagajne ter mu odnesli tudi nekaj manufakturnega blaga. Skupna škoda znaša nad 25.000 Din. Končno so obiskali še mesnico Matevža Hafnerja, kjer se jim je pa vlom slabo izplačal, zakaj dobili so samo 10 Din. Domneva se, da so bili tatovi domačini ter so trije osumljenci že pod ključem. — Izropana gostilna. Te dni, ko je bila na Jesenicah zaprisega vojnih obvezancev, so vporabili neznani lopovi lepo priliko ter udrli v kuhinjo gostilne Klinar in ugrabili najemnici, ki ie bila sama doma, vse jestvine, jedilno orodje, kozarce, svetiljko in dežnik. — Bandit Collarich in tovariši obsojeni. Istrski bandit Collarich, ki je bil, kakor smo poročali, zadnja leta strah in trepet Istre in ki je raztegnil svoje roparske pohode v svoji izredni predrznosti od časa do časa celo na Pulj in Trst, je bil v soboto obsojen zaradi 17 zločinov na dosmrtno ječo, poostreno z 11 letnim zaporom v samotni celici. Nekaj njegovih roparskih tovarišev je odneslo po po 4 do 11 let ječe, nekaj pa jih je bilo oproščenih. — Rekord v vlomih je dosegel neki 15 letni konjski hlapec iz Reichenbacha v šleziji. Ko so ga aretirali ter zasliševali radi neke tatvine, je priznal nič manj kot 22 vlomov, ki jih je izvršil deloma sam, deloma v tatinski družbi. — Nezakonski sin umoril svojega očeta V petek se je odigrala na Dunaju krvava drama, ki je vzbudila veliko senzacijo. Žrtev je zobozdravnik dr. Gabriel Wolf, ustanovitelj in dolgoletni generalni tajnik družbe za šol- ske Zobne klinike. Storilec je njegov nezakonski sin, 24 letni Josef Huemer, reduciran bančni uradnik. Huemer je prišel v zobo-zdravniški atelje svojega_ nezakonskega ožeta oborožen z dvema samokresoma. Oddal je na dr. Wolfa štiri strele, nakar je obrnil orožje proti sebi. Dr. Wolf je obležal na mestu mrtev, njegov morilec pa je umrl m.ed transportom v bolnico. Domneva se, da se je nahajal morilec v denarni stiski ter zahteval od svojega nezakonskega očeta denarno podporo, ki mu jo je ta odbil. Huemer si je dal od srede septembra do konca oktobra od dr. Wolfa opetovano pod tujim imenom popravljati zobe. Usodepolnega dne ga je vprašal telefonično, če je sam. Ko je dobil povoljen odgovor, je prišel in dejanje izvršil. Dr. Wolf je bil poročen ter zapušča soprogo in dvoje mladoletnih otrok. — Zagoneten mrtvec. Te dni so našli na železniški progi blizu Sv. Jurija ob juž. železnici golo moško truplo, ki mu je vlak odrezal eno nogo. Tudi na glavi so bile poškodbe. Obleka je bila razmetana ob progi. Identitete doslej še niso mogli ugotoviti. Takisto še ni dognano, če gre za nesrečo ali zločin. — Premeten slepar. Te dni je prodajal posestnik Ferfolja iz Vojščice v Gorici svoj letošnji vinski pridelek. Romal je od gostilničarja do gostilničarja, toda ni imel "sreče. Končno ga je ogovoril na cesti čedno oblečen gospod ter ga vprašal, če prodaja vino. Ker je imel Ferfolja pri sebi samo vzorec, se je peljal neznanec ž njim še isti dan na Voj-ščico, kjer sta takoj sklenila kunčijo. Domenjeno je bilo, da pripelje Ferfolja drugi dan 8 hi letošnjega terana po 400 lir pred veliko pošto v Gorico. Ko se je Ferfolja, ves srečen, da je prodal vino po tako ugodni ceni, prihodnji dan pripeljal z vinom v‘‘Gorico, ga je neznanec že čakal. Povedal mu je, da se je s svojim družabnikom skregal, ker je kupil vino predrago ier da je zato primoran ga odpeljati v drugo klet. Nato je moral peljati Ferfolja vino v klet-bratov Abuja, kjer so sode izpraznili, nakar sta odšla Ferfolja in neznanec v bližnjo gostilno delat obračun. Tu se je neznanec opravičil, da mora za hip na pošto. Odšel je, vrnil se ni več. Pozneje, ko je Ferfolja zvedel, da je prodal neznanec vino bratom Abuja po 2 liri liter, je šele uvidel, da je nasedel premetenemu sleparju. — Gledališki škandal v Bukarešti. V.gledališču Regina Maria v Bukarešti se je imela vršili te dni premijera neke igre avtorja Herza. Visokošolci so objavili, da spričo dejstva, da se je obnašal Herz med vojno ne-patriotično, ne bodo dopustili, da bi se igra vprizorila. Ko se je dvignil zastor, so intoni-rali demostranti kraljevsko himno, pri čemur se je dvignilo občinstvo s sedežev Nato so jeli demonstranti kričati: »Doli z izdajalci! Doli z Mackensenovim prijateljem.« Med občinstvom sta nastala dva tabora: pro in contra. Intervenirati je morala policija, ki je demonstrante in oni del občinstva, ki je bil na njihovi strani, odstranila iz dvorane. Na cesti so se demonstracije nadaljevale. — Razširjanje neutemeljenih in neresničnih vesti v časopisih. Angorska vlada je izdala uaredbo, glasom katere je odslej na Turškem razširjanje neutemeljenih in neresničnih vesti po novinah kaznjivo. Ta odredba se nanaša tako na vesti iz Turške, kakor tudi na vesti iz inozemstva. O točnosti vesti bo sodila visoka oblast. — Nenavaden slučaj slutnje se je pripetil te dni v Lancashize-u na neki železniški postaji. Neki uradnik je bil zaposlen v oddelku svetilnic. Nenadoma ga je obšel čut, da se bo pripetila nesreča. Šel je na prosto’ ter povedal svojo slutnjo nekemu potniku. Par sekund pozneje se je zrušila streha oddelka svetilnic ter pokrila tudi mesto, kjer je stal popreje uradnik. — Alimentacijska obveznost žene naprain možu. Pomožni delavec Jožef Zajc na Dunaju je tožil svojo ženo Karolino na plačilo alimentacije po 300 šilingov (približno 30C0 Din) mesečno. Tožbo je utemeljil s tem, da je njegova žena lastnica trgovine z viktualijami, ki ji donaša čisti dobiček 600 šilingov me- Ponosna sem na svoje belo perilo. Kdor hoče imeti enako snežno-belo perilo* mora uporabljati samo najboljša pralna sredstva. Tako sredstvo pa jc samo .Gazel3*-miFor GAZELA'MILO sečno, dofini je on brez posla. Ker ne more dobiti dela ter mu žena tudi ne pusti, da bi ji pomagal v prodajalni, je upravičen za-iitevuti od nje. dokler obstoji zakon in dokler nima zaslužka, alimentacijo. Dočim je pri prvi instanci propadel, je pri drugi v principu zmagal. O visokosti alimentacije .pa bo odločilo sodišče posebej. Stvar je radi tega zanimiva, ker je pri nas v veljavi isti občni državljanski zakonik iz. leta 1811. kot v Avstriji. — Mučen prizor pri poroki. V nekem provincialnem mestu na Češkoslovaškem se je odigral te dni pri neki poroki mučen prizor. Par je klečal pred oltarjem. Ko je zahteval župnik od neveste običajni »da«, je skočila deklica, kot da jo je pičil sršen, pokonci ter zbežala iz cerkve. Ugotovilo se je, da je dobila histerična deklica živčen napad. Ženin »e je med tem izpametoval in ni hotel iti več pred oltar, vse mile prošnje nesrečne devojke so bile' zaman. — Zdravstvene posledice slabega vremena na Dunaju. Kamorkoli se pride ob sedanjem neprestanem deževju na Dunaju, po vagonih mestno in električne cestne železnice, na .cesti, v uradih in po privatnih stanovanjih, po-vsodi je videti in slišati kašljajoče, kihajoče in vsekujoče se ljudi. Ves Dunaj je prehlajen. Neki dunajski zdravnik je statistično ugotovil, da boleha 80% vseh današnjih bolnikov na boleznih v vratu in pljučih. Ljubljana. 1— Nar. 'železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v Ljubljani je v svojem vedno več- ; jem, splošnem razmahu ustanovilo tudi sa- j Ionski orkester močan 12 mož in to vsled tega, ker primanjkuje v sedanji sezoni take 1 vrste godbe, ki bi bila kos še tako razvajenemu ušesu. Pripravna je za plesne, gledališke in druge slične prireditve ter razpolaga z obširnim najmodernejšim programom. Podrobne informacije se dobe pri j Sloga« v Ljubljanskem dvoru soba 198. 1— Železno kletno okno-je manjkalo včeraj na trotoarju pri neki hiši na Št. Peter-skem nasipu. Ležalo je namreč vdrto na tleh, v notranjosti v globočini 1 m. Da si v temi ni zlomil kdo noge, je čudež. 1— »Šofer«. Pred glavnim kolodvorom je stikal neznan individij okrog avtomobila, čigar voznik je sedel v restavraciji. Ker se je obnašal mladi človek pri tem nekam sumljivo, je vzbudil pozornost v bližini stoječega policijskega stražnika, ki ga je vprašal, kaj ima pri avtomobilu opraviti. Odgovor je bil: »Pustite me pri miru. Jaz sem šofer in kot tak imam vendar pravico stikati po avtomobilu, kolikor hočem. Tekom nadaljnjega pogovora se je zapletel, »šofer« v taka protislovja, da ga je povabil stražnik seboj na policijski urad, kjer so ga pridržali, prepričani, da jim je'padel po' naključju v roke že dolgo iskan nevaren subjekt. Dijaški vestnik. TOVARIŠI AKADEMIKI! Dne 21. t. m. so volitve v akademsko reprezentanco, ki naj zastopa vsa stanovska vprašanja slušateljev ljubljanske univerze. Radi tega smo se odločili, da sestavimo svojo lastno kandidatno listo, ki naj zastopa ne-organizirance, Blok levih in Njivo. Ni za nas važno, da imamo reprezentanco v smislu »naprednih in klerikalnih akademikov, marveč nam je za to, da imamo res nadstrankarsko reprezentanco, ki naj zastopa stanovska vprašanja in vprašanja naše univerze nepristransko in brez ozira na posamezne takozvane kultumo-politične grupe. In komur je na tem, da imamo resno in stanovsko delavno in nepolitično reprezentanco, ki bo skrbela za dobrobit slušateljev in redni pravi obstoj popolne naše univerze, ta mora voliti našo sindikalno neodvisno kandidatno listo, katere reprezentanti Vam že s svojimi imeni povedo več, kot pa kulturnopolitične grupe. Torej na volišče v»i neorganizirane!, ki tvorite največjo grupo naših akademikov, na volišče celoten Blok levih a Njivo! Kajididatje Neodrisn« sindikalna liste: Kuljiš Vinko, tehnik, Karadjole Jole, tehnil^, Kreft Bratko, filozof, Žuljevič Pero, tehnik, Merzelj Ludvik, medicine^ Grosmann Vlado, pravnik, Dolenc Joško, pravnik, Premru Vladimir, filozof, Kosovel Srečko, filozof, Tomšič Stanko, pravnik. STAVKA NA LJUBLJANSKI UNIVERZI KONČANA. Da se dostojno konča solidarnostna in protestna stavka, je sklical v soboto ob 10. uri Akcijski odbor skupščino t univerzitetno avlo, kjer je jurist Likovič povdaril, da so se vse univerze štrajka držale. V daljšem govoru je omenil, da v času, ko je sedem akademikov zaprtih, napivajo italijanski konzuli Jugoslaviji, in da minister Ninčič pere italijanske zamorce. Za njjm je povzel besedo tehnik Karadjole, ki je grajal ravnanje naše policije in zahteval od akademikov resnega ! dela. Ker so demonstracije o priliki pete obletnice nesrečne rapallske pogodbe prepo-j vedane, je imel filozof Vatovec daljši spominski govor, ki je bil od vseh z burnim ; odobravanjem sprejet. Končno se je prigla-! s'l, k besedi še filozof Zadnek, ki je v imenu primorskih akademikov ostro obsojal postopanje policije, nakar se je stavka končala. 0b...**• uri so se začela redna predavanja. Književnost. ROBINSON — KNJIGA ZA NAŠO MLADINO Pravkar je izšla v založbi tiskarskega in ; litografičnega zavoda I. Blasnika nasled. v ; Ljubljani prekrasna >Povest o Robinsonu , j ki jo je za angleško mladino priredil Kathlen Fitzgerald, v slovenščino pa preložil mojster ! našega jezika Bogumil Vdovič. Knjiga je I okrašena z 26 lepimi štiribarvnimi slikami, : ki jih je po izvirniku slike posnel litogra-fični zavod založnika tako umetniško dovr-‘ šeno, da so nekatere slike celo lepše izde-| lane kot one v originalni izdaji. Vdovičeva ' slovenščina je izredno lepa in blagoglasna tako, da je ta izdaja Robinsona izreden knjižni dogodek za naš narod, kajti lahko se reče, da takšne knjige nima vsak narod. Knjiga je namenjena zlasti mladini, pa tudi odrasli jo bodo brali z užitkom. Tudi je zelo primerno darilo za Miklavža ali Božič. Cena broširani knjigi je Din 15, trdo vezani pa Din 20, po pošti 1 Din več. Dobi se pri nas v vseh knjigarnah in naravnost pri založniški tvrdki, to je pri I. Blasnika nasled. d. d. tiskarski in litografični zavoti v Ljubljani, Breg št. 12. (138) ’ oklojHtaKu okou snu. Spisal Robert Kralt. Tajnik ne ve, kaj bi storil, gotovost njenega glasu ga je vidno osupnila. »Nc, le povejte! Orijentiram se tudi sama, imam najnovejši načrt Buenos Airesa, kakor o vseh glavnih hi večjih mestih zemlje. Ni niti treba, da pogledam. V sredini mesta gotovo ni skladišča za smodnik. Morda pa je onole poslopje na samem, približno tri kilometre oddaljeno od mesta ?< »Da, eno je!« »Sedaj je ne bom pognala v zrak, ampak dokazala vam bom, da to lahko storim. Kaj je ona samotna koča tamle?« »Tam se je hotel naseliti nek kmet, a je moral oditi vsled pomanjkanja vode.« »Ali kdo stanuje v koči?« »Ne, nobeden!« »Tudi nobenega človeka ni notri?« »Najbrže ne!« >Pazite! Adam izstrelite v to kočo vžigalno bombo. Ali pa, pojdite z. menoj, da boste vse sami videli.« Adam je že zavrtel nek vzvod, in kdor je stal zunaj, je videl, da je na avtomobilu! strehi zrasel stolpič. Znotraj je izstopila iz stene lestev, po kateri zlezejo vsi trije. Stolpič je še bolj zavarovan kot avtomobil, okrog so strelne linice v različnih višinah, v sredi je vrteča se revolverska kanona podobna onim, ki jih imajo vojne ladje zoper torpede, a seveda zopet vse drugače konstruirana. >Kako daleč me»ite, da je onale hišica?« »Morda dva kilometra.« »Takoj vam povem popolnoma natanko.« Leonor vrti nek inštrument, ki je pritrjen na kanoni, pogleda skozi cev in prečita mero. »Natanko dvatisoč štiristo sedemdeset štiri metre. Zdaj nabašem kanono najprej z zrakom, t Zavrti neki vijak in storjeno je. Adam drži v rokah več patron, Leonor jih vzame. »To je patrona ali bomba, ki povzroči ogenj, če je sploh kaj vnetljivega. Tako, sedaj nastavim na do-tično razdaljo, vizirati mi sploh ni treba, vsaj ne na navaden način, vse to čitam na tem malem inštrumentu, pogledam še enkrat skozi daljnogled, če je vse prav... in izprožim netilo!« Le močan sunek navzad, sicer pa niti najmanjšega poka, le žvižg po zraku in v naslednji sekundi se dvigne iz lesene hišice dim — čez trenotek pa je že v s« koča v plamenih. Gospod tajnik ne reče nič, le široko odpre usta. >Tako bom zažgala vse mesto, na katerem koncu bom betela. To tu je granata iz dinamita, a zopet prav posebne vrste, še vse kaj drugega kot le dinamit, tudi iznajdba mojega pokojnega očeta, ki pa je raje ni dal človeštvu. Zdaj odpošljem to granato, da uničim ogenj...« . Zopet sunek, potem žvižg in tam se razprse iskre, goreči tramovi lete na. vse strani, pravkar goreča koca je izginila popolnoma. ^Strašno!« zašepeta. Argentinec. »Res je. In vse to povejte v mestu. Če do danes zvečer ni Georga Hartunga tu, poženem v zrak najprej ministrstvo, potem palačo, potem magistrat — povejte to prebivalcem, da ne pogine toliko ljudi — ta poslopja naj izpraznijo — in če potem še vedno ni Georga Hartunga tu, potem šele... izstrelim vži-galne bombe in upepelim vse mesto. >Ali kaj, če gospoda...« »Pojdite! Ce ni Georga Hartunga danes ob soln-< nem zahodu tu, uničim v pol ure ves Buenos Aires, da ne bo sledu o mestu!!« ^ Tajnik se splazi iz avtomobila, ves je sključen, komaj zleze na konja. Potem odjezdijo v diru proli Adam vzame tobaka in sicer prav mnogo. Po tegne sapo kot povodni konj, da spravi tobak v nos. -Aaaaaahhli,« stoka potem, ko je gotov, »in polom pravi, da ga ne ljubi! Da, da, jaz vem, kar vem, nimam zaman plošče iz ebenovine na glavi.« (Dalje prih.) jiHMiiaiiiiiHHiaaaHiaiiaBBHiaHiBBBiiiHaHaaaiBBiiiiiiit Vrtnarske zadeve posreduje Goikova ,,Vrtnarska sola“ v Kranju. IMSEif ► je vendar najbolj! \ Ra Čevlje na obroke - - pri tvrdki M Petra cesta « Dimni) © Najboljši švicarski pletilni stroji na svetu znB DUBIE D J* za za obrt in industrijo. — Edina lova JOSIP PETf‘i;pomenika. blizu Prešernovega Mlad gospoc veselega značaja se ® j£e' 1 »v«*- Stekleno j strešno opeko imajo stalno v »>' na . logi Združene opekarne d. d. Ljubljani. NtaNaaaMNBffM« urednik S5BLKZMKAB ALEKSA ND KB - Za ti*karno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.