List 27. Tečaj XXXV Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po poŠti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 3. julija 1878. Ojbseg: Pregled, koliko zemljiškega (gruntnega) davka so leta 1876. posamezne dežele našega cesarstva plačale. kratkih pa tehtnih besedi o gospodarstvu z gozdom. Dober svet gospodinjam. Obrtnijske novice. Par Se en- krat: Ali so kamniti tabernakeljni dobri ali ne? (Konec.) Na Pehlicah. (Konec.) Avstrija na skoku. Naši dopisi. Novi čar. Materin blagoslov. Gospodarske stvari regle koliko zemljiškega (gruntnega) davka so leta 1876. posamezne dežele našega cesarstva plačale Sestavil pl. Plače k, dosluženi c. k. vladni svetnik. Dežele: Njih velikost po štirjaških miljah Njih število prebivalcev i Koliko dohodkov nes6 zem- 1 • • v v 1 Ijisca Koliko davka plačuje __________ —__________i__________ : v goldinarjih Doljna Avstrija ........ Gornja Avstrija........ Salcburško.......... Tirolsko........... Predarelsko.......... Stajarsko........... Koroško.......... Kranjsko........... . , Trst z okolico...... .i U C T . • • ^ o^ istrija......... ® m Goriško in Gradiška . . . . Dalmacija.......... Ceska............ Moravska........... Sleska............ Galicija........... . Bukovina........... Skupaj . 13-2 68 515 344-49 208-47 124-52 509 62 390-19 180-26 173-57 138-82 222-30 902-85 386-29 89-45 .364-06 181-61 5.216 50 1,990.708 736.557 153.159 885.789 1,137.990 337.694 466.334 174.525 230.000 600.525 196.000 456.961 5,140.544 2,017.274 513.352 5,444.689 513.404 14,423.700 8,260.853 1,416.367 7,657.552 2,639.466 3,535.234 2,681.189 1,359.940 52,449.636 20,076.520 3,659.458 24,951.746 1,006.970 3,798.000 2,193.000 375.000 958.000 121.000 2,013.000 699.000 813.000 15.000 311.000 310.000 340.000 13,788.000 5,324.000 970.000 4;465.000 357.000 20,394.980 144,118.631 36,850.000 Gozdi so veliki dobrotniki človeštva, ne le s tem, da posestnikom donašajo lepih dohodkov, temuč tudi s tem, da pripomorejo k zdravju ljudstva in živine. Zato ne bi smeli njih lastniki lastni roparji gozdov biti, ampak prav skrbni gospodarji. Vsak kmet ve, da mora, ko je žito požel, njivo pognojiti, obdelati in s semenom obsejati, Če hoče drugo leto zopet kaj pridelati. • . Vsak ži vinor e j ec ve, če hoče par goved vsako leto iz svojega hleva prodati, da si mora zato vsaj ravno toliko mlade živine izrediti. Tako misliti bi morali tudi gospodarji, ki hočejo iz svojega gozda kaj lesa prodati. Žalibog pa je mnogo tacih gospodarjev, ki imajo gozde, da so jim sami največi sovražniki! Ko je mila narava o pozni jeseni gozd zasejala s semenom, ki je padlo z drevja, priženo se drugo spomlad koze v gozd, katerim je mladi drevesni zarod največa sladčica, ki ga vsega omulijo. Kar je pa drevesnih miadik k sreči še ostalo, tem zanikerni gospodar, ki vso naštel j o iz gozdov pograbi, sleče tako rekoč nogovice in čevlje, da je drevesu poleti prevroče, pozimi pa premrzlo. Razun tega pa pridejo še smolarji, ki drevesa, katerim je natura rane s smolo zaceliti hotela, še bolj ra- tlijo, zato, da požrešneži še več smole ugrabijo in dre- - vesa popolno pokončajo. ^ ; Ce se samopridnim barantačem z lesom prodadč stareja drevesa, jih radi podirajo tako, da >padajo na mlado drevje in ga poderč, barantač pa potem staro in v. mlado drevje iz gozda pobere. Kaj pravite o takem gozdnem gospodarstvu? Ali je zato čuda, da gozdi naši čedalje bolj hirajo? Živa potreba po takem je poduk mladim, kazen pa nečimurnim starim gospodarjem, sploh pa dobra gozdna postava in strogo njeno izvrševanje. Dober svet gospodinjam. * Operite kavo, predno jo pražite ali zgete (kakor po nerodnem nekatere kuharice delajo). Zakaj pa je treba oprati jo? — Zato, da, kdor kavo pije, ni v nevarnosti ostrupenemu biti. V dokaz tega poslušajte, kar ,,Pučke Nov." o tem poročajo. V občini Högyeszi na Ogerskem je nedavno zbolela cela rodovina luteran-skega župnika, pri kateri so se oČividna znamenja kazala, da ji je zavdano. Le hitri zdravnikovi pomoči se je imela zahvaliti, da jo je rešil smrtne nevarnosti. Vzrok te nesreče bila je kava, ki je bila s strupeno zeleno barvo pobarvana. Ker kava zelenkaste barve veljd za najboijo in se tudi dražje prodaja, zato jo goljufni trgovci barvajo na zeleno, katera pa je večidel hud strup. — Vsaka dobra gospodinja naj tedaj skrbno pazi na to, da kava, predno jo pražiti d&, se dobro opere in potem posuši. Nečista voda po pranji kaže, kako potrebna je bila ta skrb. Nobena gospodinja naj pa ne misli, da oprana kava je slabeja od neoprane. Obrtnijske stvari. Obrtnijske novice. * Lep (kit) za kamen na suhem. Vzemi 9 delov kremenice in 1 del svinčene gladkine (Bleiglätte) pa oboje v prah stolci. To potem z I an eni m oljem zmešaj, da postane precej čvrsto testo. Ta kit se najbolj rabi pri kamnitih stopnicah in drugih enacih delih. Kamen se mora poprej dobro z vodo umiti, potem se razpoke ž njim zamažejo, in, če treba, se še vdrugic zamažejo. * Lep (kit) za kamen pod vodo. Vzemi 2 dela v prah stolčene opeke (cegla), 2 dela suhega živega apna in 2 dela presejanega navadnega pepela. Te tri reči dobro skupaj zmešaj in jih potem z navadnim oljem podelaj. Ta kit se mahoma ua zraku strdi in se v vodi nikoli ne raztopi. Še enkrat: ali so kamniti tabernakeljni dobri ali ne? (Konec.) Zoper voljo in namen postal sem s svojim spisom nekako preobširen, vendar moram se nekaj dodati. Omeniti morem poleg zadnjič navedenega vsaj še štirih dokazov , na katere svojo trditev zarad „nepraktičnosti" kamnitih tabernakeljnov opiram. Pri neki izmed večih far na Dolenjskem so si ga bili napravili una leta. Ljudstvo ni bilo zadovoljno ž njim in ga je g. župniku odsvetovalo. Ker pa ga je vendar imeti želel, vdali so se ljudje. Al kamnitni tabernakelj sponašal se je tako slabo, da so ga odpravili zopet iz cerkve, in g. župnik je napravil, da bi farani škode ne trpeli, nov tabernakelj na lastne stroške. — Pri neki drugi veliki fari tudi na Dolenjskem omislili so si zadnja leta nov krasen kamnit altar. Menda zarad enakomernosti z altarjem želeli so imeti tudi tak tabernakelj. Napravili so si ga, a le na videz. Le sprednje lice je kamnito, vse drugo je leseno. Ime gospoda, ki je to delo vodil, naj pa javno imenujem: bi[ je to slavnoznani gospod dekan Vincencij Vovk. Ce je toraj ta gospod , ki je toliko pri cerkvah zidal, popravljal in prenarejal, in ki je bil prva autoriteta v cerkvenih stavbah, — če je on dal narediti za svojo cerkev tak tabernakelj , kakor sem zgoraj omenil, ne pa čisto kamnitega, smemo že reči, da je gotovo dobro vedel, zakaj. Pa idimo z dokazi dalje! Pri neki fari na Gorenjskem imeli so kamoit tabernakelj, ki je veljal (če sem prav slišal) okoli pet t i 3 o c goldinarjev. A ta tabernakelj deiai jim je s svojo mokroto take težave, da so ga dali iz cerkve. En oddelek so prodali za primerno nizko ceno drugam, -ostalo pa se valja nekje med staro šaro , kjer gotovo ne oznanuje „praktičnosti kamnitih tabernakeljnov". — Nedavno prišel sem zopet v neko drugo cerkev , kjer imajo tak tabernakelj. Niti o preč. ondotnem gospodu župniku, niti o mežnarju vsaj jaz ne mislim, da premalo skrbita za prezračenje cerkve , ki je tudi zidana tako, da je prezračenje v njej prav lahko, Če bi ga treba bilo. Na moje vprašanje , kako se jim sponaša tabernakelj, djal je mežnar, na pr. tako le: ,,kedar je vreme suho, je dobro; če je pa deževno, čuti tudi tabernakelj koj vlažnost. Zadnjo soboto so djali v mon-štranco novo sv. hostijo, pa ker je zelo deževalo, so jo koj v pondeljek morali zameniti z novo, ker se je bila una povihala in zgrudila." — Ce pa zdaj vzamemo mesece leta, koliko je suhih, koliko pa vlažnih in mokrot-nih, se pač lahko sprevidi, kako se morejo mnoge cerkve, ki so že same po sebi iz kakoršnih koli vzrokov mokrotne, tam prezračevati, kjer dohaja mnogo ljudi k službi Božji, in ki nekaj na obleki, nekaj pa z dežniki nanosijo toliko vlažnosti v cerkev, da včasih kar luža po nji stoji. Koliko mokrine pa zraven tega v cerkev še dohaja po sapi! V tacih cerkvah bo kamniti tabernakelj jako slabo služil, naj se njegova „praktičnost" kuje tudi v zvezde! Saj je že samo to dovolj nepristojno, ako med službo Božjo le od zunaj rosan postane, ter curijo kaplje po njem. Predno sklenem, naj omenim še to, da je bila gospod dopisnikova fizikalna razprava o sklenici mrzle vode čisto nepotrebna. Jez nisem nikdar in nikjer trdil, da pot (znoj) pri kamenu (katerega gosp. dopisnik sam priznava), prihaja iz njega (kamena nacnreč). Vem pa dobro, da kamen rajše kakor marsikaka druga stvar vleče — da se poslužim prilike —„nekako na magnetični način" mokroto na-se. Razlika med magnetom in ka-menom je ta, da uni stvari na-se vleče in jih drži, kamen pa mokroto v obliki vlažnosti krog sebe razširja. Več ko je je, in bliže, ki ji je kaka stvar, ki mokroto na-se srka (v tabernakeljnu sv. hostije , na ai-tarjih pa perilo), slabejse je. Jez gosp. Vurnik-u dajem vso ča3t in mu čestitam k znajdbi, ako urr?e odpravljati vlažnost iz notranje strani kamnitih tabernakeljnov. Ce se bo ta iznajdba povsod lahko vravnala, in — naj se mi dovoli, da izrečem: če bo ostala tudi stanovitna — marsikdo mu bo hvalo vedel za to. A — ostane za rešitev še ena zadeva: osušenje v nan jih stvari. To pa je v mnogih cerkvah skoraj gola nemogočost vkljub še tolikemu prezračevanju. Alojzniska kapela — če ie kje katero svetišče , gotovo nima povoda (vzroka) , da bi bila vlažna. Ako pa g. dopisnik ceiö sam o njej priznava, da ni popolno suha, kako se more to pričakovati pri cerkvah s takimi razmerami, kakor sem jib zgoraj popisal ! 20!) Govoriti bi biMmel sicer še marsikaj, pa za danes šolski predmet predava po aeben profesor strokovnjak f saj to zadostuje. Ce bo treba, pa se drugikrat kaj. le to hočemo nanašaje se na vredbo prejšnjih časov do-Konečno le to se rečem: Svojih misli tudi jaz nikomur kazati, da v tej novi vredbi tiči velik del krivde, da ne vsilujem. Ako kje želijo vsakako imeti kamnit ta- je šolska mladina preobložena, kajti vsak učitelj za* bernakelj, in imajo za to dosti denarja, prost lim t e jim bode dobro služil, prav je! Ako jim bo pa priza- metu. Profesor deval kake težave, pomnijo naj to ter se tolažijo z be- vešči matematiki sedami prislovice: „kdor sam hoče, ne godi ae mu krivica!" hteva od dijakov kar največ vednosti v svojem pred- matematike hoče, da so njegovi ucenci > profesor natoroznanstva, da so nato- roznanci „omnibus numeris absoluti", profesor nemščine Šolske stvari. prestroji srednjih šol. „Neue Fr. Presse" 14. Jänner 1878. 99 Berite le novo „Presse", ona prav odkritosrčno f pravi: „Sole so slabeje postale". Boljega spričala nisem slišal še vse svoje žive dni. Tako je 14. januarija 1878. leta govoril liberalni časnik. Da! tako je ne m ore cn Vam pomagati." — To so med drugim bile besede velecenjenega poslanca monsign. Greuter-ja v 359. seji zbornice poslancev. pisala f istem smislu je liberalna „'Tagespost" unidan rekši : „gimnazije naj bodo ,Bildungsanstalten', a ne ,Einpaukungsanstaltenf, kar so dandanes". če take misli o današnjem šolstvu rojijo ce!6 ___0anih liberalnih mož, ki so vsi zaljubljeni v Prusko 8istemo , katero si je pri vredbi Avstrijskih No, po možg srednjih sol naše liberalno ministerstvo za zgled vzelo, potem pač ni čuda, da je naučno ministerstvo Dunajsko in Peštansko nedavno sklicalo nadzornike srednjih šol v posvet, kako prestroji ti vredbo gimoazij in realk, da neha ono grozno preobložen je, ki mori duhd in te!6 šolske mladine, pa vendar se ne doseže namen prave izomike. Kaj so na Dunaj in v Budapešt sklicani „patres conscripti" gospodu ministru svetovali o prestroji sred- njih šol, je dosihmal še zmirom skrivnost, vendar iz dopisa , ki ga je unidan razposlal dr. Streemajer deželnim šolskim svetom o zadevah zrelostnih presku- sinj ) transpirira toliko , da minister sam čuti j da je treba učno tvarino in metodo o učenji predrugačiti t da šole postanejo zopet „Bildungaanstalten' t in u tako nehajo biti „Einpaukungsanstalten Naučno ministerstvo je menda mislilo, da škodo, ki jo trpi šolska mladina na zdrav j i, če mora sključena po 5 in 6 ur dan na dan sedeti v klopčh , domu prišedši pa zopet koj se vsesti za mizo in izvrševati šolske naloge, ubrani s tem, da se je vpeljala telo- vadba, katera zavoljo prenapete učne sile s krvijo zalite možgane šolske mladosti z različnim prekucevanjem na glavo itd. še bolj zalije brez tega, da je že marsi-kak dijak po smrt šel na telovadnico. Nekdaj je šolska po šoli se je mladina po 4 ure na dan sedela v šoli pa izpočiti mogla sprehajaje se ali skakaje pod milim da govorijo in pišejo brez pogreškov nemški, profesor slovenščine, da slovenski, profesor profesor grščine, da grški itd. latinščine, da latinski Res f 9 da bi prav lepo bilo, ako bi ena glava, glava mlada, vse to zmogla 1 ^ 1 • w t . 1 • ^ • t. « • * } Die Sehulen sind schlechter geworden. nazije? kar 5 ali 6 učiteljev od nje zahteva; ie vprašanje je: ali je to mogoče in to osobito že v prvih letih gim- nebom. In zdrava Je bila koncem šolstva pa tudi toliko podučena, da se je lahko merila s sedanjo. Tudi po stari šolski sistemi se je izobražilo brezbrojno število nekdanjih gimnazijalcev, ki grščini prav trdni bili > so v latinščini in izučilo se je brez Pruskega kopita mnogo slavnih mož v vseh vednostnih strokah. Prejšnje čase je en profesor v nižjih gimnazijskih razredih predaval vse naufee dotičnega razreda, zato je on poznal duševno zmožnost vsacega dijaka natanko; če je videl, da kdo v večem delu šolskih predmetov dobro napreduje, prizanesel mu je nekoliko v enem ali drugem, ker se je gledalo na celotno izomiko Vse to so faktorji preobloženja šolske mladine in pa soglasnih tožeb, da so „šole slabeje postale". ' (Konec prihodnjič.) Slovensko slovstvo. jem > * ki f> Mat er ni blagoslov < naslov veseli igri s pet P> Ant nadzornik) v Trstu. Pred 10 leti Klodič (d bil pri na Klodičev „Novi svet", kateremu je bila podlag šolski svetlo \ Pre- lme delska železnica, ki se je Sočko doiino in skoz Kobarid tisti čas izpeljati sk Ti Klodič predelal tako igro gosp ) kakor on sam v predgo voru pise M Predelska k ki 9 vzeti iz družbinskega življenja, v katerem se mora člo- vek toliko boriti za srečo. Igra nima tedaj lokaln vrednosti, ampak utegne zanimati vsacega rahločute Ostala sta iz prejšnje igre podlagi čega človeka in predmet, ostalo je po večem 9 ostala je ploh osnova, a vse je preoblečeno. „Nonum prematur in an- num pravlj ni bi prazna fraza gosp. pisatelj vse po uglajeno in popilj Ni je stvarce 9 bodi 81 v pravnem ali estetičnem oziru, nad katero bi se kedo mogel g se pleta. drugo 12, tretj f J^JL ^ 1 A -U w i/v/ V* V U v 4JL4 v/ JJ L L Vi j JUI (4) VA U V« i V/l V/ KJ X potikati. Vse dejanje se naravno zapleta in raz- vrši 14 v dejanjih , katerih prvo ima 9 prizorov Oče Podkuknik se na zadnj P e t r n i k ga in vse svoje vrle hčerke volji vda; da sme vzeti kovača ) za katerega pred ni maral za to kovač j železnica. dotiČne okol hotel Kar Je b r t zeta se kmeta. Spreobrnila o njej v Kobaridu govorilo, osebe so Podkuknika zmodrile, da se je uveril 9 in da ne kmet. temuč tudi 9 priden m pošten obrtnik je lahko hčerki Jeli sreče steber. — Metrum v igri je sploh staroklasicni. Glede na različno naglašanje premnogih besedi v našem je- storil je g. pisatelj prav pametno^, da je postavil imo se gosp. ziku, povsod akcent, kjer ga je treba. Čudi Klodiču 9 da Je znal obilnim , po večem suhoparnim svojim opravilom ukrasti. Vese nek a j časa tudi za slovensko muzo nas pa tudi 9 da vsaj na Primorskem ne diši še po veleizdaji, če kak šolnik kaj po slovenski piše. — Hočeš li čitatelj kaj več izvedeti o ,,Materinem blagoslovu"? Ukupi si ga za 60 krajcarjev: imel boš všečno, podučno, izvirno, prav domačo igro v jako lični obliki. tem spodbodeš g. pisatelja 9 da nam se drugi pot kaj lepega domačega podd, vsaj tacega biagd, kakor so „Novice" že večkrat opomnile, pogrešamo še zmirom na slovenskih gledaliških odrih. Ozir po domovini. Storžič. (Konec.) Ne veliko manj lep je razgled tudi proti jugu. pa nočemo zanikovati , da ne bi bilo bolje, ako vsak Krasna, jako obširna planjava se ti razprostira pred rl k S -1'-- i T: S n ' ' ♦ 9 ne pa na en predmet brez ozira na druge. tem 210 očmi: na oni strani Save rodovito Sorsko polje, ležeče med Kranjem, Loko in Medvodami; na tej strani pa še veča roväa, raztegujoča se doli do Doba in od tam dalje do Save, kjer čez njo Ljubljanski planoti roko podaja. V sredi te nezmerne planjave stojita hribca Vrašica (703 metrov) in Šmarna gora (657 metrov) venčana z lepo cerkvijo, posvečeno Bogu Popotne črtice. N a e i c a (Konec.) Po lepi ravnini deloma preko rodovitnega polja, ki prav lepo kaže, deloma memo prijetnih zelenih gajev m in Mariji. mnogo Tri mesta: Kranj, Loko, Ljubljano pelje dobro ohranjena cesta proti Vodicam. Sploh so vasi z belo - bliščečimi cerkvami razločno v teJ fari ce8te vae v dobrem stanu, ker lani voljeni Se vidiš na tem lepem, dobro obdelanem prostoru, oziraš še dalje, ti opasuje obzorje prečudna zmes holm- , hribov in gorä, na katerih se tu in tam bele cerk- cev župan J. Germovnik zna skrbeti zanje Cerkev sv. Marijete v Vodicah je že stara ne sedanja, pač pa cerkvica, ki je stala prej na tem vice kakor zvezdice svetijo. u ae lu iu lam ueie cera.- -----;j > i— r~ ........ > — • r' — Hrib za hribom se dvi- mostu; imenovala se je takrat „kapelica" pri sv. Mari- gora gleda Čez gor6. Prostemu očesu se kažejo > orjanci, proti Notranj- 8u3e > I II doli na Dolenskem Kum 8kemu Ribniške gore, potem Krim med jugom in zahodom Laško in Idrijsko pogorje zad za njimi Nanos in daleč doli Snežnik. jeti v gozdu, dok az > da je stala sredi gozda > kar je popolnoma verjetno, ker streljaj od nje se že prične > Javornik: obširen gozd, pod njo pa je več gozdičev, ki so se nekdaj ^gotovo skup držali. Sola se je tu ustanovila še le leta 1852., prej so j ) Zato rečem s pesnikom: Na goro, na goro na strme vrhč ) otroci dobivali poduk le po duhovnih. Vendar je nekdaj Vodiška fara imela veliko ,,študentov", ki so iz- si razne stanove. Mnogo jih je duhovnov. Zdaj Na gori cvetice najzaljše cvetö! In tiče preljube najslajše pojö. geologičnem obziru je Storžič v obče zgornje triasne tvorbe, obstoječ zlasti od srede proti vrhu iz neskladastega svitlo sivega Halinskega ali Hallstadtskega apnenca; na severni strani se pa nahaja v podnožji tudi zdolna trias obstoječa iz Guttenbergskega apnenca in Werfenskih skladov. Jako mikaven in vabljiv je Storžič za rasti i-narja (botanika), ker po njem raste mnogo cvetlic, katerih drugod zaman iščeš. Nečem pa naštevati posameznih, da se suhoparnimi imeni preveč ne dolgočasim volili jih je manj, ne zato, ker imajo domä šolo, ampak nekaj pa zavoljo nove vojaške > več zavoljo slabejših časov postave. Kmet pravi: „za vojaka je fant dober tudi če domd v šolo hodi. Ni treba, da ga dam v Ljubljano kjer mi zapravi pol grunta, potem pa ga vzemö t t vo- jakom kmet in in ko nazaj pride prav? > m za niČ. a Tako modruje nima Cesta me pelje memo cerkve in kdo bi se vsaj za trenutek ne oglasil pri prijaznem gospodu župniku, ki se razen svojega posla peča tudi marljivo s kmetijstvom. ni bil dolg, a vendar živahen, mudilo se je Razgovor čestitih čitateljev, marveč rečem samo to kdor mi ne meni in gospodoma, njima zavoljo sobote, meni zarad popoldanske ure. Tako smo kmalu končali prijetno vsaj meni sejo, jaz sem se poslovil in napotil proti Za- veruje na besedo, naj se potrudi, dva- ali trikrat v letu p o gam. Ko stopim z vasi, zapojo nedelji na čast trije obiskati to planino in se bo v svoje najslajše veselje sam tega prepričal. Dvoje tajnocvetek (kriptoga-mov) moram vendar-le imenovati, katerih do zdaj tudi se nisem drugod zasledel: prva je lišaj Rhyzocarpon geografi cum, katerega so nekateri kameni na slemenu kar vsi rumeni; druga je mah Ti mm i a bava-rica, ki raste v zatišji pod skalovjem vrh planinskega pašnika. Žužkov se tudi mnogo nahaja po Storžiču in med visi zvonovi. Prav lepo je slišati > D, > akord ta se mojim ušesom prav prilega. Včliki (H) je delo Hil-zerjevo in prav vbran s starejšimi. Povsod najlepša spomlad, zelenje in cvetje. Nikjer še nisem slišal toliko kukavic, kakor ob bregu nad Dobrušo do Smlednika. In kako dolgo poje ta tič neprenehoma I Stavil bi kaj, da več stokrat zaporedoma zakuka. Es Es Smlednikom sem slišal enkrat je slišati povsod enako ) t) H pod a j je moral že njimi so nekateri prav zanimivi, na priliko: Cychrus biti kak star samec, ki se je prehiadil ponoči. i Schmidtii, Carabus Creutzeri, intermedius Feronia Jurinei, Welensii, Schmidtii, Ziegleri > alpe- stris , Mühlfeldii, Beckenbauptii; Amara spectabilis, montivaga; Trechus pulchellus, rotundipennis in drugi. Kdor se s polži peča in si polževine nabira, lahko poišče tu Helix leucozona, hispana, var. vit- Vasi Zapoge, Hraše f Št. am p e r g a (Wail- burga) so vse v najlepšem cvetji. Pri zadnji je graj- ščina gosp. barona Lazzarinija. Hvala Bogu! ven- dar enkrat grad, ki ima narodnega gospodarja ) iz oken ne gleda zabuhlo nemčurstvo. kjer brodu ali o groza t Je Zavijem proti res? Tam pred ulnjakom > tata (Jan.), Ziegleri, katerih je posebno obilno na stoji pošast, da - prav bašibozuk od nog do glave pečinah poleg Trsteniških koč; potem Helix phale- *3ti obraz, ista obleka. Ze primem za palico, kar rata, Clausilia ungulata var. granatina, ia- vidim, da stoji pri miru in nepremakljivo z rudečka m i n a t a v a r i a n s, var. alpestris, commutata, plicatula, dubia, parvula, Bergeri in še druse. o Bi Konečno še besedico o imenu „Karavanke". Mnogo si učenjaki belijo glave, od kod je to imč. stimi očmi zre v gore. Ko ga še gledam, pristopi gospodar in mi reče, da ga je sam izdolbel in pred ulnjak postavil tičem za strah. Tedaj se Turkov cel6 tiči boje, naši nemčurji pa so jim taki prijatelji! se ne dalo izpeljati iz korenike k r k i r kar? , po- >> Kaj pa, mož a ga ogovorim jaz > ,ko bi bili k i r- Gorenjci Felszacken, Felsriff imenujejo kir pačeno čir. Tedaj kir s pridevkom vanke, vanke = karvanke = karavanke, kar bi pomenilo „die gezackten Berge" in to so tudi v resnici. Kaj nek učenjak g. Dav. Trstenjak k temu poreče? vi namestu tega turčina postavili pred svoj ulnjak ka kega nemškutarja?" > ,Menite, da bi se ga kdo bal?" odgovori mož. )) a Gotovo bo z glavo majaje rekel: „Si tacuisses" etc. S. Robič. Nemškutarji so le smešni, bati se jih pa ni. Občudovajoč politično zrelost priprostega kmetiča, bi se bil prav rad še spustil v kak pogovor ž njim, pa ura mi veli korakati naprej, da ne zamudim v Medvo dah vlaka. Prav dobro pa se mi je zdelo, kar mi je povedal, kajti veselo znamenje je , da se pri nas vse zaveda in zakaj „Tagblatt" govori „o neumnih kmetih' Še Četrt ure je do Save. Na levi zagledaš Smleski ropi Ta se ne bode dal tako lahko pomiriti. Bosniški da posestniki onega nekdanjega grada niso bili doma- mohamedanec ne zna misliti in meriti sile. Še dandanes čini, niso imeli srca za narod. — Ob bregu vidiš tudi veruje to, kar je veroval za časa Solimana in včlikega kal varijo — križev pot; morda so ga ljudje napra- vezira Sokoloviča, namreč, da padi šah (sultan) za- v spominj, da jim je bil pot proti gradu res le vili križev pot poveduje vsemu svetu. tej veri je v stanu v gorati in gozdnati zemlji nadaljevati ljuti Vandejski ali Pod Smlednikom je brod; tu se pripelješ na gerilski boj. Ce se pa plamen tega boja razširi po vsi ladij i čez Savo. Struga je zelö globoka, koliko stoletij Bosni, gotovo tudi deželni brambovci mohamedanski pač je bilo treba, da si jo je reka izdolbla! Od broda ne bode mirno gledali, ampak se bodo pridružili brigan- prides v prijeten hladen gozd, preko vasi Zbilje greš to m In slednjič bodo skoro vedno po hladnem, ako ne maraš za veliko cesto, križem držali? Ce bi bilo pa tudi v Carigradu roke vse to na nogah kako l ' ' 1 V v^ / in tiči ti pojö vso pot „promenade-koncert". Res jako se bo držala potem Rusija, Srbija in Črna gora? prijetna je ta pot, po kateri si čez dobre pol ure v Zadnji dve boste gotovo najbolj prizadeti, ker se bi Medvodah. Manjka še pol ure, da pride vlak z Go- 1 juti boj vršil ob njinih mejah ) in bi briganti uhajali renjskega. Jaz sem bil deloma po dolgi poti, še bolj gotovo na njino zemljo; v deželah po Rusih zasedenih pa po vročini vtrujen tako, da bi mi bila pešpot do pa mohamedanski fanatizem gotovo tudi ne bo miroval. Ljubljane silno težavna. Malo okrepčat se vkrenem v Mohamedancev je namreč v Evropi še veliko in podali gostilnico na pošti , kjer ni druzega dobiti nego četrt se ne bodo tako naglo. litra vina y ki ničarico bi pa opomnil, cega gosta, če tudi ga ne poznd. bil po svoji ceui lahko boljši. Gostil- naj bi bila vljudnejša do vsa- ne Se bo. ve, da to le utegne biti, in mogoče je, da tega da Gotovo je grof Andrassy tudi na to mislil je odločil se za ta korak. Bil Je lani čas ko ko bi bila 7 Od Medvod do Ljubljane ne vem nič povedati, vsa Bosna z veseljem sprejela vojake Avstrijske; pa Voz je bil prazen, toraj v njem dosti prostora. Le to takrat je hotel grof Andrassy biti premoder in je ta naj opomnim, da Rudolfove železnice vodstvo ni vstreglo ugodni čas zamudil. Zdaj je pot v Bosno bolj trnjeva. ne sebi ne ljudem, da je odstranilo vozove 4. razreda. Al, kakor se čuje, se je grof Andrassy vendar ne vstraši Kmet iz St. Vida na priliko bo šel rajši peš v Al, kakor se čuje če bi se vstrašil, bi se je morda ne mogel obdržati ? vec Ljubljano, kakor da bi plačal 21 kr. tje in toliko nazaj, na ministerskem sedežu in to je za-nj tudi kaj. pa je pri tem še na uro navezan. In takih pasažirjev je imela Rudolfova železnica največ Javni listi že celo imenujejo generale, kateri , — to se vidi zdaj, bodo vodili vojno v Bosno. Glavni poveljnik bo Fili-ko so vlaki le malokdaj tako polni kakor so bili nekdaj, povič, levemu krilu bode zapovedoval general Sza- pary desnemu Jovanovič. Politične stvari. Avstrija na skoku. Vsi udje kongresa so si dali besedo, da bodo molčali o svojih razpravah, a vendar lete po vsaki seji telegrami po svetu, in danes se že skoro vse ve, kar ta, aa je Avstrijske vojne so nekdaj bile že v Bosni in to za časa Karola VI. in Jožefa II., a nikdar se jim ni dobro godilo; za-nje je ta dežela nekako začarana. Kaj pa bo zdaj ? Koliko je Avstrija pripravljena žrtvovati za Bosno? Kak spominek si bo zdaj stavila v zgodovini ? Morda ima grof Andrassy pri vsem tem še druge , morda išče Egejskega morja, do katerega mu namene da se je sklenilo. Za nas je najvažnejša novica Avstrija dobila mandat zasesti Bosno in Hercego je morda pot med Srbijo in Crnogoro preozka. Morda ravnaje se po gori navedenem izreku ministra misli vino. Kako se je to zgodilo , o tem so poročila raz- Tisze — Srbijo in Crnogoro bolj narazen potisniti lična. Nekatera trdijo, da je ta mandat grof Andrassy bi si ne podali rok, česar se Magjari tako boje. ) da zahteval üouiu »w» Sam, ad ruga, ua ou pi cuiug oia* lil ugicoai • —----j ------— ------------ ---— — ' " —— poverjeniki. Bodi si kakor koli, predlog je prišel v Avstrijo na vsak način toliko v političnem, kolikor da so predlog stavili Angleški Važen je korak Avstrijske armade čez Savo za kongres in nihče se mu ni ustavljal, čeravno so prej v voj nem obziru. prvem naj bi jej ne bile napoti toliko pisali, kak hrup bi bil, če bi Avstrija šla v se ne rešene domače homatije, v drugem pa naj bi se Bosno. BIHQP mmm, Iz tega sledi, da Avstrija ravnd po želji vseh vele-oblasti, izvzemši Turčijo, ki se temu početju ustavlja z ne lotila tega s premajhno vojno močjo. Mi Je) iz srca želimo dobro srečo v veseli nadi, da nam Slovanom bo to podvzetje na veliko korist. vso močjo. To bo res žalostno komična episoda pri tej reči, če se Avstrija zavoljo Bosne in Hercegovine spopade s Turčijo! Kaj bodo rekli Magjari, katerim je ravno te dni minister Tisza odgovoril, da „nikakor Mnogovrstne novice, ne more biti jim v prid 7 Statistika j udov. ako si slovanske podatkih šteje se judov: 1. Po najnovejših statističnih med Romanskimi narodi 2. med Germanskimi narodi s 106 države na njihovi južni meji med seboj po- (Francozi, Italijani in Španijoli) pri 80 milijonih duš dajajo roke in spletajo verige okrog njiho- 89.000 judov, — mCa uciua viv nog." Na to mu je Helfy odgovoril, da Nemci milijoni prebivalcev 842.000 judov, — in 3. med Slo- in Magjari so odločno zoper zasedbo Bosne in Herce- vanskimi narodi s 110 milijoni duš 3 milijone in 47.000 govine. Kaj bo pa zdaj, ko se bo to vendar le zgodilo in se gjari po najnovejših poročilih že godi ! Ma- judo v. * To je dokaz, da jua najbolj ljubi Slovana! se ze glasijo. Gimnazije v Avstriji. Preteklo leto bilo je v dovolila Andrassyu kredit, a s tem zadnji seji je Ogerska delegacija Avstriji 91 javnih gimnazij , med katerimi jih Je biio pogojem, da dovo- 13 nizih s 4 razredi. Največ gimnazij ima Ceska, in 212 to 22, Galicija 17, Moravska 10, dolnja Avstrija 9; lepo eno gimnazijo imate Solnograška in Goriška. Na vseh teh gimnazijah je bilo 1786 učiteljev, (med temi 428 duhovnih 1358 pa svetnih. Učencev je bilo 26.328, med njimi 580 privatnih. — Realnih gimnazij je bilo preteklo leto 60 z 970 učitelji, med njimi 128 duhovnih, svetnih pa 742); učencev je bilo 12.230, in to 12.114 javnih, 116 pa privatnih. Preskušnjam zrelosti (maturam) se je podvrglo na obojnih teh gimnazijah 2077 , od katerih jih je 1869 prestalo preskušnje z dobrim vspehom, 208 pa jih je padlo. Med učenci, ki so maturo dobro prestali, se je podalo: 17 odstotkov v bogoslovje, 43 odstotkov v pravoslovje, 12 odstotkov k zdravni št vu, 20 odstotkov k filozofiji, en odstotek pa v tehniko. * O grozni lakoti na Kitajskem (Kini), o kateri so „Novice" že poročale, se čedalje več sliši. Umrlo je že čez 5 milijonov ljudi. V vladnem časniku glavnega mesta Pekinga od srede meseca sušca se bere poročilo iz Li-Ho-nie, poslano deželnemu glavarju Ho-nana in Yana, ki je viši komisar podporne gosposke. To poročilo pripoveduje , da so Kitajci prvi čas vživali meso mrliče v, ki so lakote (glada) poginili; pozneje je snedel močnejši slabejega; zdaj pa jed6 možje svoje žene, stariši svoje otroke; otroci pa svoje stariše. Kaj tako strašnega, kakor je ta lakota na Kitajskem (v Aziji), ki je nastala po večletni grozni suši, še ne pomni svet. Ako ne pride hitra in zdatna pomoč, vzame konec vse prebivalstvo cele te okrajine Kitajskega cesarstva, ki v vseh svojih velikih deželah šteje okoli 300 milijonov duš. Vse to potrjuje tudi Sanšiski katoliški škof monsg. Monagatta iz Tai-Yuena, glavnega mesta okrajine, katera največ trpi po lakoti. Vlada žalibog pa je do sedaj celo malo storila zoper to silno nesrečo, kar cesar sam priznava s tem, da je ukazal, da namesti 10 jedi opoldne naj jih dobi le 3. Kaj pač bo to izdalo pri taki grozni lakoti ljudstva!! * Kako se je ciganov rešil Segedinski župan. Ko so se cigani dalje časa klatili okoli Segedina in nič ni pomagala pregnati jih iz okolice, je zapovedal Segedinski župan, da se vsem ciganom imajo lasje ostrici. Ko so cigani zvedeli to zapoved žopanovo , vrgli so se pred njim na kolena in prosili, naj se jim ta „sramota" ne stori. Zupan pa se ni dal izprositi; mahoma so bile škarje tukaj in cigani so morali goioglavi oditi. Pre-klinjaje so sklenili med seboj, da se nikdar več ne vrnejo v to „zlodjevo" občino. Naši dopisi. Iz Maribora. (SlomŠekova svečanost), ker je deloma bila policijsko za hranjena, oaje povod ostre kriti fee vsem časnikom , ki niso v nemčurstvo zagrizeni. Naj „Novice** zanimivemu svojemu poročilu pretekle srede dodadč še kaj , kar je spomina vredno. Vrli ,,Slov. Gospodar" je v 26. listu pod naslovom „Slom-šekov spomenik" priobčil celo pismo dr. Jan. Blei we i 3 a, katerega je odboru, ki je stavbo spomenika v svojih rokah imel, poslal z željo, naj bi se čital v svečani „besedi" čitalnični zbranim čestiteljem Slom-šekovim. Naj iz tega pisma tudi „Novice" svojim či-tateljem priobčijo dva članka: enega, ki z besedami Slomšekovimi govori o tem, kakošne podobe si je nepozabljivi ranjki eam želel , — druzega pa, ki — glede na ukaz Mariborskega mestnega paše od 24. junija 1878. — nam preočitno kaže, da Mariborčane še zmiraj tiste nadloge tarejo, kakor so jih trle 1. 1862. — O 1. zadevi se glasi dr. Bleiweisovo pismo tako-le: „Leta 1853. sem začel izdajati „Koledarček slovenski", ki sem ga kinčal s podobami najizvrstnejšib pisateljev naših. Naravno je bilo, da sem tudi Slomšeka prosil, naj mi blagovoli za „Koledarček" leta 1854. v poslati podobo svojo. Na to mi je odgovoril tako: ,,Čeravno se dolžnega čutim, po svoji slabi moči podpirati vse, kar je dobro in koristno, in tudi mene smete šteti med tople prijatelje „Koledarčka" Vašega, vendar mislim, da gre drugim možem pred menoj prednost, da jih v podobah predstavite slov. svetu. Zraven tega pa je še neka druga okoliščina, da ne morem izpolniti predrage mi Vaše želje in ta je, da nimam nobenega prav dobrega portreta svoje osebe, zakaj tisti od 1. 1847. ni dober in bi ne ugajal ne Vašim ne mojim prijateljem , ker bila bi podoba, na kateri bi bil edini moj podpis, kakor Nemec pravi, „getroffen". Vsak bi rekel: „tako ne izgleda naš Slomšek!" Potrpite tedaj z menoj, da pridem do tega, da Vam morem poslati „ein wohlgetroffenes Portrait". Ta beseda, predragi moj gospod Janez, pride iz srca". Tako mi je pisal Slomšek 5. junija 1853. leta. Danes se nam je odkrila izvrstna podoba ljubljenca našega, a žalibog, ne več živega, ampak — mrtvega, in edino to nam je v tej britkosti tolažba, da 24. junija letošnjega leta se izpolnuje želja njegova od 5. junija 1853. leta. Da, da! res — ves kakor je bil, tako ga gledamo v spomeniku. Na srce ima položeno svojo desno roko, kazaje s tem , da v svojem srcu je nosil narod svoj ves čas svojega življenja!11 — 0 2. zadevi pa se glasi dr. Bleiweisovo pismo tako-le: „V zadnjem svojem pismu od 1. avgusta 1862. leta, tedaj 7 tednov pred smrtjo, me je preblagi knezo-škof vabil na obletnico Mariborske čitalnice, pa mi med drugim pisal: „Vi, prijatelj, ne veste, kake nadloge pri nas iinamo, vendar zaupam, da nas ne bodo potlačili: ,,post tenebras s pero luce m" (po tminah zaupam zagledati luč)." — Citatelji naši vidijo, kako britko je nepozabljivi naš vladika tožilo nadlogah, ki so jih Slovenci Štajarski imeli, ko je dr. Bleiweisa vabil na obletnico čitalnice Mariborske, vendar se je nadjal boljih Časov. Nemogoče skor bilo bi takrat preblagemu vladiki misliti to, da se po preteku 16 let „svobodne ere" bode našel človek v Mariboru, ki bode zarad spomenika, ki mu ga je stavila pieteta slovenskega naroda, prepovedal celo vsako dalje delovanje čitalnice!! — še manj pa, da se mora še celo vprašanje rešiti: ali spominek vi-sokospoštovane^a višega duhovnega pastirja in še posebnega dobrotnika Mariborskega mesta sme ostati v mestni farni cerkvi ali ne?! Za Boga! kje neki smo? — smo li še v Avstriji ali že na Turškem? Zoper tako nedopadljivo postopanje župana Reiserja vložil je do-tični odbor pritožbo na više mesto; željno pričakujemo rešitve. Iz Železniške okolice na Gorenjskem 28. rožn. L. — Prav rado se zgodi, da če kak kraj zadene kaka nesreč*, jih rado še več za njo pride. V Dražgošah vlomiii so bili letošnjo spomlad tatovi prav na „str o-kovnjaški" način v farovž, odnesli bili skoz okno skrinjico, v kateri se je nahajalo cerkveno denarno imetje , ter odprli jo z vetrihi v neki nasamni senčni koči. Denarja je bilo le kakih 60 gl. v srebru, obligacij pa vredn h za več tisuč goldinarjev. Kakor pa pri vlomu, tako pokazalo se je strokovnjaštvo tudi zarad obligacij. Tatovi so morali vedeti , da za nje bi ne dobili oni kot nepravi gospodarji nič denarja, pač pa da bi jib obligacije utegnile izdati sodniški oblasti v roke; toraj so jih popustili na mestu, in odnesli le gotovino. Tatovom dozdaj niso mogli priti še nič na sled, akoravno sum ene precej natolcuje. — Zadnjo nedeljo o procesiji s presv. Rešnjim Telesom pripetila se je pa ondi zopet nova nesreča. Streljavcem vnel se je kmalu * 213 c pričetku procesije ves pripravljen smodnik, in bila sta dva f^n a tako zel6 ranjena in opečena, da je eden že umrl, drugi je bil previden tudi že za smrt, pa mu je zdaj neki bolje. Večkrat se je že pri enacih nezgodah streljavcem očitalo, da so premalo pazljivi, mogoče da je tako. Kedar pa je vlažno vzračje, kakor je bilo ravno v nedeljo, streljavcem smodnik in možnarji nekako nagajajo in se res o tacem vremenu najrajše pripetijo take nesreče. . Iz Cola nad VipaYO 15. junija. (Gozd in koze; razdelitev občinskih pašnikov.) Ni dolgo, kar je v „Slov. Nar." nekdo iz Vrabč opazoval županom po Vipavskem, naj bi posnemali vrlega Vrabškega župana o pogozdovanji in zasajevanji gozdnih sadik po pašuikih itd. Jez popolnoma odobrujem dopisnikovo priporočilo, al obžalovati moram, da ni davno, kar sem ravno na Vrab-ških pašnikih videl pasti gozdu zelo škodljive koze in s tem podirati Vrabškega župana dobro prepoved. Kdaj pač bodo ljudje spoznali, da koza in gozd sta tu, kar mačka in pa slanina, ali pa ogenj in suha slama! Večkrat sem že župane slišal tožiti, da ne morejo koz odpraviti in gozdov, da so ljudje hudi, če se jim to prepoveduje itd. Jez jim to rad verjamem, pa vendar rečem, da je to prazen izgovor, kajti za gotovo smem trditi, da noben župan v tej zadevi ni toliko poskusil, kakor ravno jez, ki sem bil celo prisiljen , nekemu ko-zavemu nepokornežu zarad kazni, ki je ni hotel plačati, kravo na očitni dražbi prodati; dotični posestnik me je tožil pri si. deželnemu odboru, ki je moje delovanje popolnoma potrdil. Tako so se koze iz naše občine odpravile , in zdaj so mi prejšnji največi nasprotniki za to hvaležni, ker vidijo, kako se vse lepše zarašča. Tedaj le pogum, gospodje župani, kjer je še tega vraga kaj, proč z gozdnimi tatovi! Storite neizprosljivi svojo dolžnost in pokažite, da ste vredni biti načelniki obči jam. — Naj se še nekoliko nazaj na dopis iz Vrabč ozrem, iz katerega je razvidno, da tukajšnji napredek o pogoj-zdovanji ni še povsod po Vipavskem znan. Zato ne bo odveč, da nekoliko o tem omenim. Nekateri tukajšnji posestniki imajo precejšnje število lepih in čvrstih gozdnih dreves, katera so iz Postojnske in Senožeške državne drevesnice po mojem nasvetu vdobili in jih nasadili. Tudi jaz se že 8 let vkvarjam s pogozdovanjem in sem že toliko dosegel, da imam zdaj na svojem posestvu na tisoče prav lepih mecesnovih, borovČevih in smrtkovih drevesic; nekatera so že tako velika, da so me, akoravno nisem prav majhen, že dorasla. Tudi sem letošnjo pomlad prepustil 6 oralov svojega lastnega pašnika , da so mi ga iz državne podpore zasadili, in to največ le iz tega namena, ker omenjeni pašnik leži pri konkurenčni cesti , po kateri sila veliko tujih ljudi potuje, da naj jim omenjeni zasajeni pašnik v izgled in podbujo služi. Najbolj važno pa je to, da se je tukaj pred 2 letoma na mojo prošnjo s državno podporo naredila prav iepa praktična gozdna drevesnica, jn letos se je že celo vodnjak za zalivati napravil. Že se je letos 74.000 sadik mnogim posestnikom iz te drevesnice razdelilo; za prihodnjo pomlad se jih bode lahko na milijone oddalo. V naši okolici jih bo vsak dobil brezplačno, kolikor mu bo drago. Naj bi si tedaj že zdaj vsak, kdor ima srce za napredek gozda, tak prostor omislil in odločil, kateri ni za druzega kakor za naredbo gozdnega drevja, da saj nekoliko zabraoimo, da nas čedalje veča burja popolnoma ne konča. Tukaj pri nas na Colu je to tem bolj potrebno, ker od naše strani ima burja prav za prav vhod v Vipavsko dolino in potem dalje po Krasu naprej. Tedaj delajmo vsak po svoji moči in dolžnosti, posebno pa mi Colani, da naše slabe, skalovite in zelo Krasu podobne pašnike, posebno kedar ni mogoče zarad strmine živine pasti, z drevjem zasadimo! — Naj še h koncu omenim, da bi bilo močn > želeti, da bi se vendar enkrat potrdila postava, katera je bila že večkrat predlagana, namreč, da bi bili prisiljeni, skupne pašnike razdeliti! Jaz se že 2 leti z drugimi poobla-stenci vred borim za to, da bi se naši skupni pašniki, katerih je 995 oralov, med 60 upravičenih posestnikov razdelili; dozdaj smo že toliko dosegli, da imam upanje, da se bode to sila važno delo kmalu pričelo , česar vsi previdni sosedje željno pričakujejo. Andrej Rovan. S Stthora nad Metlifco. (Javna zahvala.) Več let že se skazuje čestiti gespod Feliks Hess, c. k. poštar, župan in posestnik v Metliki, velikega dobrotnika ne le naše farne cerkve, ampak tudi tukajšnje ljudske šole, daroval jej je prekrasno podobo našega presvitlega cesarja in vsako leto daruje lep znesek za učne pripomočke revnim otrokom. Bog nam ohrani še več let šolskega dobrotnika! Davorin Tomec, župnik in predsednik krajnega šolskega sveta. Iz Ljubljane. — Precejšnjo senzacijo je izbudila novica, da se je gospodu naucnemu ministru vzvidelo na to delati, da zraven 3 gimnazij (više gimnazije v Za-teču na Ceskem, nižje gimnazije v Sinji v Dalmaciji in realne gimnazije v Bruntalu v Sleziji), katere imajo od prihodnjega šolskega leta počenši polagama nehati, je tudi gimnazija v Kranj i. Ce je gospoda ministra pri tem predlogu vodil princip varčnosti z državnim denarjem, no, zategadel mu nočemo ugovarjati, al vprašanje drugo in vprašanje po vse upravičeno je to: kako da namesti Kranjske gimnazije mrtvaški zvon ni zapel maloletni Kočevski, ki menda komaj polovico toliko učencev šteje kot Kranjska?*) Se li nemškim Koče-varjem na ljubo vzdržuje ta revica blizo Novomeške, katera tudi kakor Ljubljanska veliko bolj ime nemške gimnazije zasluži kakor slovenske? Da gosp. dr. Stree-mayer v vsem dosleden ostane v svojem načelu , da so Nemci „izvoljeni narod" v Avstriji, kaže iznova to, da ohrani majhni peščici 25.000 Nemcev na Kranjskem gimnazijo nemško, nad 453.000 Slovencev pa nobene slovenske jiima! — Čebelarskemu Kranjskemu društvu) je si. ministerstvo kmetijstva za letošnje leto podelilo 200 gold, podpore. — Za župnika in dekana v S m ar j i je imenovan gosp. Andrej Drobnič, župnik Knežaski. — Tako imenovani „česnjev sejm" v pondeljek je bil malo obiskan, le goved »n kčnj so prav veliko pripeljali in bila je kupčija zelč živahna posebno zato, ker je mnogo Korošcev in Bavarcev prišlo na sejm, ki so živino precej dobro plačevali. — Koliko častnega priznanja so gospodje pevci naše čitalnice o priliki Slomšekove svečanosti prejeli v Mariboru celo od nemške gospode , je kazal viharni aplavs po vsaki njihovi peami. Srcem rodoljubov Stajarskih zelč potrtim po nepričakovanem Reiser j eve m ukazu je pa njihovo petje bilo še posebna tolažba, o kateri ,,islov. Gospodar" tako-le piše: „Jako razveselili so nas in s svojim krasnim petjem tolažili so nas gospodje Ljubljanske čitalnice , kojih 10 nas je počastilo pod vodstvom gosp. Valente ; posebno občudovali smo čudovito lepi tenor (gosp. Medena). Sprejmite, dragi bratje Ljubljanski, našo nrisrčno zahvalo!" — (Valvazorjeve kronike 35. snopič) je prišel te dni na svitlo, jako zanimiv po prikladi, v kateri nahajamo *) Na Kočevski gimnaziji je 45 učencev pa 8 profesorjev, po takem pride na vsacega profesorja po 5 V8 učencev. 214 po Kranjskem najdene napise; 6. knjiga razpravlja slovenski jezik, navade na Kranjskem, pri stavbah, krstih, pogrebih i, t. d. Zanimiv je ta snopič tudi zato, ker se v njem nahaja ciriliška in giagoiiška abeceoa in pa primera nekterih besedi v 14 jezicih. V eni podobi se nam predstavlja noša Kranjska. — Za gotovo se nam poroča, da tudi naj de niš-niča v Trstu prihodnje leto neha, ker deželni odbor Tržaški ima že pripravljen načrt deželne postave, po kateri ima, kakor v Ljubljani in drugej tudi v Trstu nehati ta hiša , v kateri nezakonske matere na iOietne deželne stroške puščajo otroke, večkrat premožni očetje tacih otrok pa se v pest smejajo, da dežela plačuje za njihove pregrehe. Odprava Tržaške najdeniš nice bo na velik dobiček tudi Kranjski deželi. — Ravno zdaj, ko se te vrstice pišejo, lije zopet s bliskom in gromom dež kakor s škafa; okoli 7. ure zjutraj pa smo imeli toče na debelo. Bati se je, da ne bi ubogih močvircev zadela povodinj in jim vničiia lepe pridelke, katerih so se nadejali. Sploh se je Me-dart letos tako slebega „vremenskega preroka4' skazai, da je ob vse dobro ime prišel. Ravnokar se nam poroča, da je toča danes zjutraj pred 7. uro v 5 minutah^skoraj popolno uničila polje in sadno drevje krog vasi Švice in Dobrove. Oblake je drvila od ene strani turška burja, od ene sever. Toča je prišla iz kolobara oblakov, ki je bil videti od sv. Katarine, in se je vrtil proti Brezovici. — Tudi iz Mednega, od Save in iz Udmata se nam poroča o budi toči. — (Na vrtu kmetijske družbe) so sledeče kmetijske mašine na prodaj: mlatilnice, slamoreznice novejše znajdbe od Lanca v Manheimu, mašine za žito čistiti in pa jako dobri lahki in močni Cugmajerjevi plugi. Naročila tudi na mnogovrstno drugo orodje in mašine sprejema radovoljno P. Skale, začasni oskrbnik družbinega vrta. — (Pobirki iz časnikov.) „Turški list" se pritožuje zarad zvonenja ob praznikih v Šentpeterski cerkvi in zarad streljanja z možnarji — zarad prvega morda za to, ker mu Hilzerjevi zvonovi nikjer niso všeč. O drugem pa nam je tožba ceI6 nerazumljiva. Tu se strelja na čast Bogu, ki je več, kakor kak deželni predsednik, kateremu na čast naši nemčurski „schützi" napravljajo streljanje brez ozira na ušesa in čutnice ljudi. Zakaj se pa takrat „Turški list" ni nikdar oglasil, ko so na starem streljišči vsako nedeljo pokali ne le s puškami, ampak tudi z možnarji, da je vse, kar je bilo živega, bežalo in se je pok po vseh Poljanah razlegal? Z Dunaja. — Po lastnoročnem pismu presvitlega cesarja do kneza Auersperg-a, predsednika ministerstva Avstrijskega, je bil državni zbor 27. dne junija odložen; za kako dolgo, ni povedano; v tem pismu izreka cesar obema zbornicama zadovoljnost in zahvalo za požrtvovalno iskrenost in patriotični duh, s katerimi ste oni dovršili težko delo pogodbe na prid skupne države. Ob enem izrazuje to pismo nado, da bode čujstvo ne-razdeljive skupnosti in zavest skupnih interesov v obeh delih monarhije iznova globokeje korenike pognala. — Drugo pismo cesarjevo pa se zahvaluje ministrom, da so to delo srečno dognali. — O ministerstvu, ki je obljubilo mahoma odstopiti, ko bode nova pogodba z Ogersko sklenjena, se ne sliši nobenih druzih prememb, kakor to, da bolehni minister notranjih oprav baron L as s er stopi iz ministerstva, morebiti tudi bolehni dr. Stremayr, — druga poročila pa nasproti pravijo, da on stopi namesto Las-serjevo. Govori se tudi, da dobimo Taaffeovo ali Trautmansdorfovo ministerstvo. „Deutsche Zeitg." in nova „Presse" razpravljate zdaj prihodnji program ministerstva; mi pa pravimo: dokler se sistema ne premeni, je Slovanom Avstrijskim malo mar za to, kdo je minister. — Volitve deželnih poslancev v tistih deželah, kjer so bile spomladi nenadoma ustavljene, kakor na Stajarskam itd., so razpisane za mesec september. — Po takem se utegnejo deželni zbori začeti oktobra meseca. — Za 500.000 gold, se bo kovalo novih krajcarjev ali z drugimi besedami rečeno, novih krajcerjev dobimo 60 milijonov. Kakor je „Vorstadt Zeit." jpre-računala, bi treba bilo 555 konj, da ta kupreni zaklad prepeljejo iz denarne kovnice. Ogersko. Iz Budapest a. — Kralj sam je s kratkim govorom sklenil državni zbor. Dvojno glavno nalogo je imel ta zbor: popraviti žalostne finance in ponoviti pogodbo z Avstrijo. Ker se deficita Magjari nikoli ne bodo znebili in ker kolovodje levičniki nikakor niso zadovoljni z novo pogodbo, se samo po sebi umeje, da so se poslanci razšli s kislimi obrazi. Tedaj taka v Budapešti kakor na Dunaji. HrvaŠko. Iz Zagreba. — Deželni zbor je sklican na 8. dan t. m. — Kako „Nar. list" naznanja, naukazano je vladi 700.000 gold, za nakup konj za armado v Dalmaciji* Ljudstvo rado prodaja svoje konjiče, zato se je nakupilo že mnogo dobrih konj v okrožji Zadarskem. Nemčija. Iz Berolina. — Nove volitve za državni zbor imajo biti 30. dne t. m. Volilna borba bo huda, kajti velik razpor je nastal med državnim kancelarjem in narodno-liberalno stranko, in pojedini volilni klubi proglašajo svoje posebne kandidate brez ozira na predloge središnjega volilnega odbora, vladni agitatorji pa hujskajo odbor proti odboru. — Kongres bode menda kmalu končan, ker so se o glavnih točkah že zedinili, manjše reči pa se prihranijo dogovorom pooblaščencem na Dunaji. Srbija in Rum unij a ste proglašeni za popolnoma neodvisni z verno pravico za vse vernike enako. Črne gore meje se imajo pomakniti nekoliko nazaj , menda zato, ker hoče imeti Avstrija sir jo pot do Egejskega morja. Turški pooblaščenci so dobili iz Carigrada ukaz, le formalno še protestirati zoper zasedbo Bosne in Hercego-vine, ki se je po najnovejših poročilih že pričela. Iz Rima. —- Ker sv. oče nekako boleha, svetovali so mu zdravniki , naj poletni čas zapusti zidovje Vatikana in gre na deželo; al on je odgovoril: „Previdnost Božja me je povzdignila v visoko čast papeža. Jaz sem to nalogo sprejel z vsemi poslednicami, zato se ne izneverim nobeni svojih dolžnosti. Ce treba, da tu umerjem, — pripravljen sem za to." Žitna cena v Ljubljani 28. junija 1878. Hektoliter v nov. denarji: paenice domače 9 fl. 10. — banaška 10 fl. 49. — turaiee 6 fl. 20. aoršice 6 d. 80. — rii 6 fl. 34. — ječmena 5 fl. 63. — prosa 7 fl. 3. — ajde o fl. 85. — ovsa 3 fl. 41. — Krompir 2 fl. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.