Ljnhljatia, v četrtek 13. decembra XXVII. leto. SLOMŠKI KARO <«baia fink dan ave«er, iiimii nedelje in praeniac, ter velja po posti prejeman /.a avatr o-ogena. s detel«) »a vse leto ift gld., sa pol leta H gld., za Četrt leta 4 gld., sa jedtn mesec 1 gld, 40 kr. — Za Lj obijano bres pošiljanja na dom ca vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr. ta jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rscuna se po 10 kr na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za taje delele toliko vefi, kolikor poštnina anala. Za osna ni 1 a platoje se od Cetlristopne petit-vrste po 6 kr., če se osnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali vetkrtit tiska Dopisi naj se isvols frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgn ftt. 12 Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, raklaavacijt, osnsnila, t. j. vse administrativne »tvari. Državni zbor. Na Dunaji, 12. decembra. Vslic temu, da ae koalicijski poslanci kar nič ■e zanimajo za rasprave, ki ae vrle v zbornici, da jih je sploh le is težka priklicati is bufteta, vslic temu si upanja, da bi se zasedanje moglo zaključiti te v soboto dne 15. C. m., kakor je bilo is prvs določeno, nego podaljšati ae bo moralo za nekaj dnij, a tudi v tem slučaji si misliti, ds se reši vse to, kar se je rešiti nameravalo. V včerajšnji večerni seji se je razpravljalo o novem zakonu o lokalnih Železnicah. Mlad oče h Kaftan in neutrudni dr. Lueger sta ne zelo trn diia, da dosežeta nekatere neobhodno potrebne premem be predloženega načrta, a koalicija jih ni po-elulala, nego vae nasvete, pa naj no bili Se tako dobri in utemeljeni, knr ns kratko odklonila. Tu se je epet pokasala očitno kapitalistična tendencija koalicije in, kar je soaebao zanimivo, konservativci so glaeovali sa vse te kapitalistične določbe a tiato navdušenostjo, kakor anjrnsupitejši šidovaki liberalci. Koncem seje so posl. dr. Laginja in tovariši atavili tri interpelacije: glede aeatavljenja zapiskov porotnikov pri det. sodišči v Tratu in pri okrož. sodišču v Rovinju; glede ustsnovitve okrajnega sodišča v Dolini, in glede razglaševanja is-vestnih uradnih naznanil aamo v italijanskem in v nemškem jeziku. V današnji seji ae je zakon o lokalnih železnicah vzprejel pri tretjem branju, potem so se odobrili neki drugi načrti manjšo važnosti in naposled se je nadaljevala specijalna razprava o novem kazenskem zakonu. Zanimivo je bilo, kar je pri razpravi o policijskem nadzorovanju povedal posl. Bfeznovskv Rekel je: Ko je bil bivši francoski minister Flourena v Pragi, je bila Praška policija tako drzna (Predsednik: To je nepristojna beseda 1) .. recimo torej tako nmela (Poal. Sokol: Tako hrabra!) da je poslala k hotelirju, kjer Be je priredil banket, nekega uradnika, ki je zahteval, naj gostilničar za kako špansko steno skrije policijskega komisarja, da bi mogel slišati, kar se je govorilo. Gostilničar tega ni dovolil in pnticijaki uradnik je moral z dolgim LISTEK. „Te punice, te punice . ..!" (Izvirna novela, spisal Fr. Kosec.) IV. (Dalje) In profesorju se je svetil obraz že naprej v blažesi misli na tiste prijetnosti, ko bo brskal po Mrakovem arhivu . . . V tem, ko ata Weigstein in Mrak kramljala tako v zakurjeni kolibi, dričal se je lajtnant Koder po gladkem in v solncu bliBkajoČem se ledu. Bil je amel in eleganten drsalec, ki je obračal s svojimi kolobari, elipsami, osmicami in drugimi takimi drsal-akimi umetnimi figurami občno pozornost na-ae; no, tudi njeg > vitka postava, elaatiško gibanje in lepo, skoro žensko lice vzbudilo je v marsikateri dražestni Ljubljančanki zanimanje in dopadajenje. »Ali ga vidiš, kako lep mož je to! — Kako smelo gracijozno ae kreta, pa vender tako naravno in prosto vsake afekUcije!" — šepnila je Vida se-atričini na uho, a katero je drsala roka v roci. .Paperlapap! — Ta domišljavi, golobradi lajt- nosom oditi." (Poal. dr. Vaša t y: To je pristno avstrijsko f) Pri raspravi o kazenskih poaledicah je posl. dr. P a c a k zahteval, naj se opusti določba, da ple-menitaši izgube plemstvo, češ, da plemstvo dandauea ni nikako odlikovanje več in da se s to določbo sramoti meščanstvo. Za določbo se je potegoval grof P i n i n s k i in rekel, ds za neplemeaitsše ai žaljivo, če ae plemiču vssme plemstvo, ker je plemstvo res neko odlikovanje. Te nazore ao poslanci dr. Brao* rad in Slama ter dr. K o p p sicer zavrnili, a zbornica je vender vsprejela odaekov predlog, za kateri ao razen vseh Poljakov in vseb konservativcev glasovali samo Se levičarski aristokrati. Razprava ae je potem ustavile. Končno je poal. dr. Pa ca k nujno predlagal, naj pravosodni minister v varstvo poslanske imunitete naroči generalnemu prokuratorju, naj oglasi ničnostno pritožbo soper potrditev nekaterih konfiskacij čeikib govorov. Nujnost ae je seveda odklonila. Posl. dr. K a i s 1 ae je pritožil, da ae v pod« odsek za volilno rtt jrmo ni volil noben aekoaliraa poslanec in ta čin samovoljnosti in nsailetva primerno ožigosal. Prihodnja seja bo jutri v četrtek. i .....ii ii ,i i.. i~r Goriška porota. V seji državnega zbora dne" 10. decembra so poslanci grof Alfred Coronini, dr. Gregorčič in tovariši stavili naslednjo interpelacijo: Po izkazu zadnjega ljudskega številjenja živi v pokneženi grofiji goriški in gradiščanski mimo 76.514 Italijanov 135 020 Slovencev. Ker slovensko prebivalstvo, kar se dostaje sposobnosti za porot ništvo, vsaj ne zaostaja za furlanskim, bilo bi misliti, da so tudi zapiski porotnikov pravično urejeni po razmerju prebivalce?. Temu pa ni tako. Odkar imamo porotoa sodišča, je italijanski, odnosno furlanski element v zapisku porotnikov imel vedno velikansko večino. Le malokdaj se je videl oa klopi porotnikov k*k slovensk porotnik, k večjemu sta bila dva. Po vladajoči praksi je tudi težko mogoče, da bi bilo drugače. V letne zapiske pride komaj jeden odstotek tistih slovenskih državljanov, ki imajo zakonito kvalifikacijo za porotnike, k večjemu dva odstotka, ker se pri sestavljanju zapiskov principijelno izključijo vsi tisti, ki niso smožai itslijsnskega jezika. Tako ima politični okraj tolminski, v katerem prebiva 40000 Slovencev, v letnem zapisku za I. 1894. samo devet porotnikov, dočim jih je v prejšnjih letih imel celo le po štiri ali po šest. Iimej slovenskih porotnikov, ksteri se nahajajo v letnem zapisku, ae izžrebajo trije ali štirje, le malokdaj več, v največ slučajih pa jih državni prsvdnik sli italijanski zagovornik odkloni, če jih predsednik ni še prej oprostil. To je povod, da imajo porote v Gorici povsem italijanski značaj. I.povedi obdolžencev in avedokov, storjene v aloveaskem jeziku, ae naznanjajo porotnikom po nepopolni in pogostoma nepravilni prestavi tolmača. Ce pa je mej porotniki slučajno kak Slovenec, tako ae mu to, kar ae italijanski razpravlja, ne tolmači. Izpoved kakega Italijana, naj si je obdolženec sli avedok, se ne prelsga v slovenščino. Državni pravd-nik in zagovoraik pledirate vedno v italijanskem jeziku in predsednikov resume je vedno italijanak. Ti govori se slovenskim porotnikom nikdar ne prelože" na slovenščino. Od slovenskih porotnikov se zshtevs, da morijo biti italijanščine popolnoma zmožni, od furlanskih porotnikov pa se ne zahteva ni najmanjše znanje slovenščine. Kake slabe nasledke ima tako sestavljanje porot, to so zadnja leta na žalosten način pokazale nekatere pravde, ki so prišle tudi pred kasacijski dvor in v katerih so si nasprotovale stranke različne narodnosti. V teb pravdah so ae vsa stavljena vprašanja potrdila točno a tolikimi glasovi (12, 11, 10), kolikor je bilo italijanskih porotnikov. To je slovenskemu prebivalstvu pojasnilo krivico, katera ae mu godf. Slovenci zahtevajo pre-nu-mbe in ta je z ozirom na veliko razdraženost, ki je nastala po zadnjih dogodbah oa Primorskem, postala nujno potrebna. Ker je v .Goriški in v Gradiščanski slovensko in italijansko prebivalstvo teritorijelno ločeno, ker I nantček, katerega še odnese veter in ki menda nima diuzega kot svoje svilene hlače in vatirano suknjo z ušitim korsetom, ta ti ugaja?! Moj bog, kak ukusl" — Irma bo je znničljivo namrdnila. .Hitro sodiš in obsodiš!* — „Pazi, da se ti Še hitreje ne zaljubiš!" „Irma! S tatoj zopet ni mogoče govoriti!" s Pustim te torej samo, — pa govori makar rajše a tistim lajtoHotom !" Spustila je Vidino roko in odbrzela kakor piš v nasprotno smer. Osupnenja in nevolje je zardela Vida, ko je ostala sama. Bila je drsanja le malo vešča, ker se je lotila fle-le jired kratkim časom tega sporta in še to samo sestričini na ljubo. — V nekaki zadregi je bila torej sedaj, ker jo je zapu< etila muhasta sestričina in plaho seje ozrla po ledu, kakor bi iskala pomoči, ali pa kraja, kamor bi se zatekla najlažje. .Gospića, se odrecite mi dovoljenja, da bo vam pridružim v varstvo,--lajtnant Koder", — Boooren glas jej je zadonel na uho, pred njo pa je stal z uljudnim nasmehom na tenkih ustnicah oni vitki golobradec, ki je baš povzročil mali spor. Za trenotje je bila osupnjena, zmočena, a takoj ae je ohrabrila in krepko odgovorila: »ProBim«. Koder je prijel njeno levo roko s svojo desno in za malo hipov dričala sta se že varno in zibajoča se po lahu h taktib gudbenih. Kmalu sta bila tudi v živahnem pogovoru. Koder jej je pravil o svojih vojaških križih, tožil kako je kot neznanec osamel v tem mestu, kjer mu kot razvajencu nedostaje pravih zabav, čebljal o Celovških razmerah in zabaviščih, o svojih kadetsk h letih na veseljaškem Dunaji i. t. d. zgovorno, z dovtipi in s smelimi skoki od jednega predmeta k drugemu prehajajoč, kot človek, ki un 6 vzdržati živahno konverzacijo ter zna prikriti faktiško zadrego svojo s ploho lepih fraz in ciniškim smehljajem. Tudi Vida je postala pogumna ter istotako zgovorno pravila o svojem Življenji na Dunaji ia v Ljubljani. Neprisiljeno govorjenje in uljudno, nikakor usiljivo ali afektirano vedenje častnikovo jej je viduo ugajalo, — no, hotela pa Be je tudi pošteno maščevati nad seatričino, ki jo je pustila samo, ki pa Be je v tem vender-le morala dričati brez spremljevalca. Popolnoma je pozabila na zadrego v prvem trenotku, ki jej je rodil tudi tesnobno bojazen, da bi jo Koder — spoznal. N ti z besedico, niti s pogledom jej ni izdal, da mu je znana, zato pa se je umirila in se delala takisto tujo. (Dalje piib.) se že dlje kakor deset let porotno zasedanje le dvakrat na leto vrši v Gorici, tako bi se dali vladajoči nedostatki odpraviti a tem, da se razdeli porota na dva dela in uvedejo po zakonu določena Štiri zasedanja. Že v interpelaciji z dne 9. decembra 1893 so se te razmere pn Goriškem porodnem sodišču pojasnjevale in se je zastopal nazor, da bi se z vestnim izvrševanjem zakonitih predpisov o sestavi porotnih list dalo opetovano obzalovamm nevzdržnim razmeram priti v okom administrativnim potem. Ker pa c. kr. vlada tega ni storila, dovoljujejo si podpisana vprašati pravosodnega ministra : 1.) Ali je voljan, gledati strogo na to, da se bodo v tpokneženi grofiii goriški in gradiščanski letni zapiski porotnikov sestavljali točno po zakonitih določbah in Bpeci|elno postavljali vanje vsi tisti Slovenci, kateri so za to postavno kvalifikovani, ne glede na njih oddaljenost od sedeža sodišča in ne glede na njih znanje italijanskega jezika? 2 ) Ali hoče delovati zakonitim potem na razdelitev Goriške porote tako, da se bo e slovenskimi obtoženci obravnavalo samo slovenski, z italijanskimi obtoženci samo italijansko? Na Dunaji, 10 decembra 1894. Alfred grof Coronini, dr. Gregorčič, dr. Ferjančič, Nabergoj, Spinčić, B i a n -kini, dr. G e s s m a n n , dr. L a g i a j a , dr. Brzorad, L i e chtenstein, Dapar,Kušar, Peric*, dr. Dvorak, Thurnherr, J a x, dr. Scbeicher, dr. Lueger, Scblesinger. Politični razgled* Notranje dežele. V Ljubljani, 13 decembra. Volilna reforma. Pododaek, kateri ima izdelati načrt volilni reformi, je izvoljen. Splošno ae sodi, da ae pred Božičem več ne anide, ampak šele meseca febru-varja. Zlasti žele to konservativci, ker hočejo, naj se glede volilne reforme izrečejo deželni zbori. Tega ae pa spet boje levičarji in zato apletkarijo na vse mogoče načine in delujejo s vsemi mogočimi sredstvi na to, da bi se pododaek še pred koncem tekočega zasedsnja porazumel ss kak načrt volilni reformi. (\-gava obvelja, ae pokale prav kmalu. Podržavljenje južne železniae. Pogajanja zaradi podršavlienja južne železnice ao se razbila, namreč pogajanja z ogersko vlado. Madjari skušajo tudi pri tej priliki natovorti naši državni polovici večji del bremen in sekcijski načelnik Wittek ae je vrnil is Pešte, ne da bi bil kaj opravil. Ce hoče vlada podržaviti južno železnico, ae mora odločiti za plačevanje dosti \ečje rente, nego ae je iz početka mislilo. Položaj na Ogershem. Budgetai provizorij je dovoljen in miuisterstvn izrečeno zaupanje. Sedaj je torej prilika, da se ob rsčuss s misiateratvom, da ae eventuvelno odpusti ali premeni. Nihče ne ve nič gotovega. Tudi konservativci ao veliko več napovedali, kakor je res, da, čujejo se celo glasovi, da oatase vas pri starem. Katoliška stranka ae miali orgamzovati za boibo zoper vladaiočt liberalizem. Obljublja to Že davno, le žal, da ae nič ni moglo storiti, ker je poklicasi faktorji ne podpirajo. Protiliberalna atraaka računa samo še na prihodaje volitve; če dobi takrat večino, utegae premsniti cerkveaopolitične zakone. — Kako dela vlada za svoie predloge, ae vidi iz tistih dvajaettiaoč zahvalsih brzojavk, katere so se as vladne treske odpoalale cesarju t Viiaiije države. Panamino. Kmalo bo imela Italija svoj nsjsovejši šksndsl. Bivši mimsterski predsednik Giolittt >e zbornici izročil vse na afero H imate baake nanašajoče se spise. Ti spisi bo, kakor se domneva, silno kompromitu-joči za rasne jako visoke držsvse fuakcijossrje, govori se tud', ds za samega Crispija. Zbornica je volila posebno komisijo, da pregleda te akte. Criapi je skušal to preprečiti, a si ae mu posrečilo. Včeraj popoludae je komisija poročala zboraiea o teb papirjih. Kaj je sporočila, tega še ni brzojav raz-nesel, vender pa je radovednost velikaaaka ne samo v Italiji, kjer so ljudje korupcije že precej vajeni, ampak v celi Evropi. Najnovejši kurs na Aemsketti. V nemškrm državnem zboru je drž tajnik Posvradovrski razvil program nove vlade in napove, dal popoln obrat glede sedanjega sistema aotranja gospodarske politike. Vlada Be hoče zapisati agrar čem. To je sicer >ele važna napoved ali zanimanja ne obuja, ker je vse zanimanje koacentrovono na socijaliste. Liebkaecht je izjavil, da stranka ni nameravala demonBtrovati, ko bi bila to nameravala, bi i bi vsi poslanci prišli ns sejo. Potem je rekel: Čemu naj vstajamo; čemu aaj ljudi slepimo in se blinimo, čemu trebs naših slava-klicnv, ko ao naša Čutila glede cesarja vendar znana." Ta izjava je vladne kroge novic rasdrsz la, vzlic temu ni upanja, da bi se dovolilo sodno postopsnje proti socijalistom, pač pa se bode razširila disciplinarna oblast predsednikova Dopisi. Is IJulma n a Sta je rakem, 11. decembra. [Izv. dop] (Slovanski akademiki.) Kakor na vseučiliščih tako so tudi tukaj v Ljubnem združeni slovanski akademiki v društvih. Tukaj ob »toj i ta dve slovanski društvi: spolek čeako slovansk^ch akademiku hornickjch „Prokop" in „Polska czvtelnia". Za nas Slovence je posebno važno prvo društvo, ker ima mej avojimi člani tudi slovenske akademike. Teh je namreč premalo, da bi si ustanovili svoje slovensko društvo. Letošnje leto ao trije na rudarski akademiji. R«zun tih zahajajo pa tudi drugi tukaj živeči Slovenci radi v to društvo. Prestop novodošlih akademikov v rudarski stan je združen s posebnimi slovesnostmi. V so svrhu priredi društvo slovesnost, pri kateri mora vsak novi član preakočiti kožo, kojo držita dva atareiša iz rudarskega stanu. Pred skokom mora vsaki povedati svoje ime, narodnoat in zapeti avojo pesem. Vsa slavnost se imenuje »skok črez kožo". „Skok črež kožo" akad. dtuštva .Prokop" je bil letošnje leto posebno slovesen. Ilasun tukajšnjih slovanskih akademikov in druzih Slovanov počastili so društvo o tej priliki s svojim pohodom v prav lepem številu člani akademičnega društva „Triglav" ia Gradca. Ti dve društvi vežejo že od njiju obstanka najožje bratske vezi. Pri slavnosti je bilo govorjenih mnogo prav lepih govorov na goate, društva, domovino in slovansko vssjemnost. Mej tem so se popevale različne slovanske pesmi. Zastopana so bila pri slavnosti skoro vss slovanska plemena. To je gotovo lepo is hvslevredno postopanje slovanskih akademikov, da se že aa časa svojih študij združujejo, spoznavajo in pripravljajo za skupno narodno delovanje. Le v vzajemnosti je spsa in zmaga! Drugi dan je bil izlet v bližnji Gbss, kjer bs je slavnost mej govori in petjem sadaljevala. Mala je sicer ta slovanska oaza tu v nemški Gornji Štiraki is obkoljena popolnoma od tujega življa, vendar krepko vztraja ia kaže ob vsaki priliki svoj odločno narodni značaj. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 13. decembra. V siaočai seji občinskega sveta Ljubljanskega, kateri je prisostvovalo 24 občinskih avetaikov, odgovoril je najprej župan Grasaelli ss interpelacijo, atavljeao po obč. avet. Pireu v poslednji aeji občinskega aveta, glede smrkavosti vojaških koaj v Ljubljani. Gospod župan je omenil, da je vojaška obiast v zmialu obstoječih predpisov stvar naznanila meatnemu magiatratu. Smrkavi in sumljivi konji b3 bili popolsoma izolirani ter se je aploh v vaškem obziru zadostilo predpisom. Občisski svet je vsel odgovor na snanje. Nadalje je aasnaail gospod župsn, ds mu je došel dopis deielse vlade s obvestilom, ds je mini-sterstvo za notranje nadeve mestni občini Ljubljaaaki izreklo zahvalo is prisssnje za odlično udeležbo pri Dunajaki bigijeničai izložbi. Končno prečital je gospod župaa dopia Dunajskega Županatva, v katerem ae msataa občina Ljubljanska vabi, naj pošlje nvoje saatopnike k shodu, ki se bode vršil ss Dunsji ter bs bavil a vprašanjem glede odškodovanja za posloveniš mestnih občin v prenesenem delokrogu in t vprašasjem glede reforme domovinskega prava, katera reforma živo zadeva interese velikih mest, ter končno tndi s vprašan sns o lokalnih železnicah. Po aasvetu obč. svet. dr. T s v č s r j s sklesilo se je principijelno, da bode k omenjenemu ahodu tudi mestna občina Ljubljanska poslala avoje zastopnike. Prestopivši nn dnevni red vršila ne je volitev jednega odpoalaaca občinskega zaatopa v c. kr. deželni šolski svet, ker poteče 6ietsa opravilna doba dosedaajega odpoalaaca koncem tega leta. Obč. avet. dr. Tavčar naglasa, da je dosedanji odposlanec dr. vitez Bleiv/eis vselej odločno in ventno zastopal interese mestne občine v deželnem šolskem svetu ter predlaga, naj ae per acclamatioaem zopet voli odposlancem, kateri predlog je bil e Živio klici vzprejet. Podžupan dr. vitez B I e i w e i s omesjs, da so bo rasmere v deželnem šolskem svetu zadnji Čas neprijetno spremenile in da je valed tega nameraval odkloniti eveatuelao aopetno izvolitev; ker pa mu je občinski avet soglasno zopet izkatal zaapaaje, zatorej hvaležno vaprejme izvolitev. Župaa G r a s -s e I I i izreče mu v imenu občinskega aveta sahvalo ia.prizssaje za doaedasje vestno delovsnje v deželnem šolskem svetu Potem prestopilo se je k glavni točki dsev-nega reds — k poročilu odseka ad noc glede električne naprave za L i u b 1 j a s o. Poročevalec ja bil obč. svet. ravnatelj tukajšnje c. kr. višje gimnazije gospod Andrej Seneković Jako obširnemu in temeljito sestavljenemu poročilu posnamemo sledeče: V svoji seji z dae 16 julija 1889 sklenil je občinski svet, odpovedati tukajšnji plinovi družbi pogodbo glede oskrbovanja mesta Ljubljanskega b svetilnim plinom, katera pogodba je bila sklenjena dne 31. marca 1860 za dobo 35 let. V zmialu te pogodbe je plinova družba vezana, mesto razsvetljevati s plinom 35 let počenši od dnevs, ko je začela plinarna delovati; ker je bilo mesto prvikrat a plinom razsvetljeno dne 19. novembra 1861, poteče omenjena 351etna doba dne 19. novembra 1896. D j tega čaaa bi mora meato preskrbeti ali drugo razsvetljavo ali pa s plinovo družbo ponoviti pogodbo za drugo dobo. Že takrat, ko se je razmo-trivalo vprašanje o nameravani odpovedi omenjene pogodbe, povdarjalo se je, da bi za mesto utegnilo biti koristno, ako bi se razsvetljava s plinom nado* meatila z električno razsvetljavo. V aeji občinskega sveta dne 27. avgusta 1889 je bil izvoljen poseben odsek petih članov s nalogom, da vprašanje o električni razsvetljavi študira in avoječasao Btavi primerne nasvete. Ta odsek se je dela resno lotil proti koncu leta 1892 ter se do rasnih v to atroko spadajoči h firm obrnil a pozivom, da bi se izrekla, je-ii bi hotele lotiti bo projektov in proračunov za splošno električno razsvetljavo v Ljubljani, ter je temu pozivu phdejal potrebne podatke in situvacijske načrte. V smislu pogodbe posvsls se je tudi tukajšnja plinova družbi, da sa udeleži konkurence za električno razsvetljavo. Pozivu so radovoljno ustregli ter v prvem kvartalu 1893 doposlali generalne projekte 1. Siemens & Halske na Dunaji, 2. Ganz & Gomp. v Budimpešti in 3. inženir Fr. F seber na Dunaii kot zastopnik firme Schuckert & Comp. v Nurobergu. Tukajšaia plinova družba ni poalala nobenega projekta. Tovarna Ganz & Gomp. je meseca marca 1893. vložila kar štiri splošne projekte in sicer tri na uporabo vodne in deloma tudi parne aile in jednega za uporabo aame parne sile. V prvem projektu na-svetuje vodno silo Save pri Prašan, v drugem pri Medvodah, v tretjem pri Vikerčah; v čtrtem projektu za parno napravo pa je projektovala centralo v središči mesta. Ako bi se v proizvajanie električna eneržije potrebovalo le 400 konjskih ml, računa ta firma splošno troške v projektu pri Prašab na 530 000 gl., v proiektu pri Medvodah na 450 000 nI., v projektu pri Vikerčah na 845 000 gold. ia pri parnem projektu 310.000 gld. Inženir Fr. F seber je poslal meseca julija 1893. svoj projekt, po katerem bi ae dobivali električni toki po delovanju vodne sile. Inženir Ftacher je v tem projektu uaavetoval, da bi mestna občina aklenila z delniškim društvom Leykam Joaefsthat posebno pogodb j, po kateri bi to društvo meatai občini ponoči in deloma tudi po dnevu prepuščalo vodne aile v nvojib tovaraah v Medvodah ia Vevčah. Ts projekt je bil balj ali manj površno isdelaa in eltktnčm odaek je prišel takoj do prepričašjs, da bi ts projekt, po ksterem bi mestna občina ne bila aiti lastmca one Bile, ki proizvaja električne toke, mestu nikakor ne mogel ugajati. Firma Siemens A Halake na Dunaju je poalala dva BpltSaa projekta ia aicer jednega za parno napravo, drugega za uporabo vedae Bile reke Save pri Jami blizu Klanja. Ta firma |e razmotrivala tudi vprašanje o uporabi vodne aile naše Ljubljanice pri Fužinah, pri čemer pa je prišla do prav negativ-aega rezultata Oba projekta ata iadelana aa električne napravo, ki In zadostovala za 5500 instaliram h sli 360O istcčssBo svetečih žarnic a 16 normalnih sveč ali ajih ekvivalenta. Troski so bili proračunjesi v projektu za parno napravo okroglo ss 300 000 gld., v projektu sa vodno napravo pa brez vodnih stavb, totej samo v električnem delu, ns 255 000 gld, e vsem skupaj pa površno cenjeni ns 490 000 gld. Občinski odaek ss električno razsvetljavo, ka» teri ae te od leta 1889. v svoji sestavi toliko spre-mesil, da sta prišla ns mesto dveh takrat izvoljeatla člaaov, kojih jeden — Josip Tomek — je umrl, kojih drugi — Filip Zupančič — pa ni ve3 član občinakega aveta, dva druga Alana in aicer ravnatelja Andrej Seneković in Ivan Šubic, in da je naprosil za pedporo višjega inienirja Fr. Žužka in mestne inženirje, pretrenoval je navedene projekte na vsej atrani. Pri tem ps |e prišel do spoznanja, da cd ti projekti v nekaterih točkah bolj ali meni površni, v drugih pa zopjt toliko različni, da ae gkJe ko-nočnega efekta aa dajo prav primerjati. Zaradi tega je odaek sklenil, označenim firmam poslati navodilo* po katerem želi imeti načrte izdelane; označene tri firme ao odsekovemu pozivu vatregle ter meseca septembra ia oktobra do | osla le premenjene projekte. Letošnje poletje ponudil se je P. Ammsn, inženir v/ Mdllingu, poseetaik tovarne ss cement v Divjem is čislan strokovnjak sa vodne stavbe, ds mest* izdela prsv pcdrobne načrte za vse vodne stavbe; avoje načrte poslal je meseca oktobra. Na podlagi teh Dopolnjenih načrtov mogel ja še le električni odaek stopiti pred občinski avet m konkretnimi predlogi. Firmi Siemens & Halake ia Schuckert & Comp. ata izdelali po dva projekta, jednega ss uporabo vodne sile, drugegs zs uporaba psrse aile kot gonilne sile; firma Ganz & Gomp. ja izdelala ssmo jeden projekt is sicer zs uporabo vodne aile. Ko je odaek vsel v pretres teh pet načrtov, prišel je kmalu do spoznanja, da more o njih svojo definitivno sodbo izreči le takrat, ako so aa vbbj nekateri njegovi člani o ureditvi in uspavanju jednakih električnih central na listi mesta osobno prepričali. Valed tega šli ao deželni inženir Hraskv, ravnatelja SenekoviČ in Šubic ter župan Graeaeili proučevat električne naprave v Tridentu. Ioomontu, Solnogradu, na Dunaji in v Budimpešti. Poročevalec konstatuje, da električne naprave povsod dobro fuokctjonirajo in da )e občinstvo ž mirni povBodi zelo zadovoljno, kar priča najbolj jasno poja?, da ae število prejemnikov povaodi zelo množi. Čiani električnega odseka proučili eo aa svojem potovami 7 električnih naprav ter pri svojem opazovanji prišli do prepričanja, da za naše razmere izmej vaeh pet h projektov v sedanji obliki in seBtavi ne bi nobeden popolnem ugajal. Zaradi tega je odsek iz projektov, kateri so mu bili poslani, seatavil neko kombinacijo, o kateri je prepričan, da bi bila za L ubijano najbolj primerna. Odsek je tega mnenja in trdnega prepričanja, da hi bilo za naše mesto najugodnejše aledeče: 1 ) Ob periferiji mesta, bodi-si kje v bližini B Ž'grada ali bolj proti ILimatu zgradi se elek tričoa centrala na parno silo za jednnf < zoe, mer izpreminjajoče toke s parn mi stroji za 600 konmkih sil, katera naprava bi zadoščala sa 5500 istočasno svetečih žarnic s sveti ji vostjd po 16 normalnih ave<" 2) V centrali bi se proizvajsli električni toki do 2000 voltov napeti, ki bi se po mestu raztekah po elektrovodni mreži, bakoršno nasvetuje fi ms Ganz & Comp. v svojem projektu. 3) K*zd<-llua ebktio vodna mreža, kakor tudi vsa razsvetljava in odda a električnih tokov za motorje se uredi popolnem po projektu Ganzoveui. 4 ) Stavbe v centrali in naprava parmh strojev se izviši mutalis nuutandia po načrtu firme Siemens & Holske. Na podla«) te kombinacije je odsek sestavil za vso električno napravo v obsegu, kakoršen je bil za sedaj potreben, naslednji proračun: Stavb šče 8000 gld., stavbe v centrali 51 000 gld., parni kotli in |>arni stroji 79 000 gld , električni stroji v centrali 38 000 gld, električna oprava v centrali 7.704 gld., razm anarati za merjenje tokov v elektrovodni mreži 3 750 gld., elektrovodna mreža in sicer prvotni podzi meljski kabel) 66 807 gld., mreža za razsvetliavo ulic in c st 59.255 gld. transformatorji 32.900 gld., mestna razsvetljava (30 obtočnih svetilnic, 856 žarnic, kandelabri m držala za svptilnce z vno potrebno opremo in montažo) 22.726 gld., elektroštevci 4 450 gld., stavbeno vod Btvo in drugi splošni stroški 16 408 g>d , svota vseh stroškov znaša torej 390.000 goldinarjev. To je pač svota, o ksteri je treba, predoo ae dovoli, premisliti, je Ii kaj upanja, da bi se naložila pri tem podjetju plodonoano ali ne. Odsek je sestavil tudi račune o letnih stroških in dohodkih električne nsprsve in sploh račun o rentabiliteti vsege podjetja. Glasom tega jako previdLo sestavljenega računa znašali bi letni atroški in sicer: plače, mezde in uprava 15 450 gld, uporaba materijala 14 400 gld., letni stroški za ohranitev 2 900 gld., zaklad za obnovitev 6 500 gld , letne obresti 16 575 gld. in amortizsciia 3 900 gld , torej vai letni stroški skupaj 59 725 goldinarjev. Letni dohodki pn bi znašali in sicer: dosesek mestne občine za javno razsvetljavo kakor doslej 10.000 gld., 4000 privatnih svetilnic 46 200 gld., motorji za 50 konjskih sil 6 250 gld., razni drugi dohodki, kakor dobiček is prodaje žarnic, zs instalacije itd. 500 gld. — torej skupaj 62 950 goldinarjev ter bi preostalo 8.225 gld čistega dobička. (Konec prih.) Domače stvari. — (Dsielni odbor kranjski) imenoval je, knkor smo pred kratkim javili, svoje može v okrajne šolske svete. Pri tem se je držal načela, da je obnoviti imenovanje prejšnjih svojih mož, če nima proti jednemu nli drugemu posebnega stvarnega razloga. Kdor je bil poprej zaupen mol deželnega odbora, pa sedaj nI več, ta sme vprašati, e čim ai je zaslutil nezaupnico? Tako M se lahko sedsj vprašal g. Viktor Globo čnik, c. kr. notar v Krnsji, kojega deželni odbor ta pot ni vet imenoval v okrajni šolski svet Kranjski. Oa asm, g. Globočoik, tako ne bo povpraševal, ker mu sa njegovo oaebo se more biti nič za častno nlužbo, katera mu je, ko jo je opravljal, delala prav mnogo potov in sitnontij. Ali, povprašuje ae zavedno občinstvo v celem okraji in povprašuje javno mnenje po vsej pravici, zakaj v šolski svet Krnajakega okraja ni več poslan mož, čigsr vnetost in razumnost za šolstvo je ns široko znana in a lepimi dejuaji do kazana? Mi bi radi znali, koliko ima deželni odbor na izbiro nezavisnih mož, ki bi bili za zastopanje avtonomnega stališča v šolskih svetih tak 6 sposobni, kskor je po svoji kvalifikaciji in po svojem dosedanjem delovanji gosp. notnr GloboČnik? Ali vender se je deželnemu (odboru videlo potrebno, izključiti gs sa bodoče I Zakaj, — o tem vrabci čivkajo po strehah. Zato je izključen g. GloboČnik, ker ni tiate barve, kakeršse ja večine sedsnjega deželnega odbora, zato, ker se je kot zaatopnik v šolakem svetu •dal voditi od stvarnih razlogov in se je kot prav- nik znal odločno postavi jati po robu vsaki n« j>ra- j vilnosti. Večina deželnega odbora je s t»m napravila kompliment okrajnemu glavarju dr. Gstettenho-fer|u, — osj ga pa sedaj deželni zbor napravi z avtonomnega atališča svojemu deželnemu odboru! — (Iz občinskega sveta.) V si nočni aeji občinskega svata Ljubljanak^gavbil je odposlancem občinskega zastopa v c. kr. d'žalnem šolskem avetu zopet iz vol eu gospod dr. vitez Bleivv eis-Trsteniški, kateremu je občinski svet ob jednem izrekel zahvalo m priznanje za odločno in vestno delovsnje v deželnem šolskem nv>tu. Potem ae je vršilo posvetovanje o projektu vam električni napravi za Ljubljano. Poročevalec bil je obč. svet. SenekoviČ, Občinski svet sklenil je soglasno, da se ima zgraditi električna naprava za razsvetljavo, in prenašanje sil do 1. avgusta 1896 izročiti občnemu prometu. Stroški za napravo s parno silo proračunjeni so na 390.000 gld. Občirno poročilo prinašamo na drugem mestu Brez dvojbe bod* električna naprava, kakor je poročevalec po pravici naglašal, zelo koristna in ob jednem tudi produktivna, da bode kraeen sovrstnik našemu vodovodu in bode ugled in napredek mesta Ljubljanskega izdatno povikšala. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na današnjo predstavo zabavne glume ,Ve • I i k o m e h t u i z r a k". Želeti je, da občinstvo po kaže tudi za dramo malo več zanimanja, posebno za tako dobro UBpele igre, kakor je ravno omenjena, to tem bolj, ker sta ta teden itak le dve alovenBki predstavi. — (Porotne obravnave) prihodnje leto bodo v L j u b I j a n i: prva dre 25 f-bruvar,a, druga 27. majuika, tretja 26. avgusta in četrta 25. novembra; v Novem mestu: prva doć 18. febru-varja, druga 13. majnika, tretja 5. avgusta in četrta 18. novembra. — (Tožbe in želje naših mesarjev.) Piše se nam: Nihče pač ne more dvomiti o tem, da mesarska obrt že davno ni več to, kar ie bila, narobe, v zadnjih časih propada zelo hitro. Meaarii bo v akrbeh za svoj obstanek. To vidimo zopet tisti boj, ki se že dolgo bije na drugem polju obrtništva, boj, v katerem brezobarno, popolnoma spekulativno prekupovaoje ubija počasi, a gotovo važno obrt. Pre-kupovalci z živino prtJe na vseh koncih in krajih na kmete in producente. Z nakupovanjem na debelo in z izvažanjem stvaria ae že nezn< san drag ma. Tako ae je aa zadnjem semnju v Zatičmi nakupilo 300 in na zadajem semnju sv. Elizabete v Ljubljani okolu 150, dne 10 t. m v Ljubljani okolu 100 in v Litiji okolu 50 glav govedi iu spravilo iz dežele, vsled česar se je še ostala suha goveja živina tako silno podražila, da je ai moči plačati. Valed tega mialijo in žele mesarji, da ae kaj stori zoper spe-kulacijsko prekupovaoje in sicer zakonitim potem. — (Boj z lovakim tatom.) Te dni je srečsl proti večeru v gozdu blizu Planine gozdar Kern lovakega tatu, ki je na 30 korakov daljave ustrelil na gozdarja, ne da bi zinil besedo Nekaj Siber je prebilo gozdarju kožub. Na to je lotaki tat pobegnil proti Planini. Gozdar je Sel za oiim in ustrelil na 60 korakov daljave za bežeči m. Lovski tat je bil atar kakih 30 let in arednje postave. — (Za gimnazijo v Celju.) Občinski odbor trga Vraeakega, pa okrajni za a to p Vraaski ata soglasno oklenila odposlati vsak avojo peticijo na državni zbor za ustanovitev slovensko nemške gimnazije v Celji. — Tudi Velenjska občina pošlje jednako peticijo aa državni zbor. — (.Celjski Sokol") priredi dne 16. decembra t. I. v prostorih Celjske Čitalnice Bžaba v ni večer". Začetek ob 8. uri zvečer, vntopnina 50 kr. Naatopil bode v prvi vrsti tamburaški zbor s več lepimi novimi točkami. Poleg tega ae je na vapored poatavilo petje ia aicer dva moška zbora. Izvajanje mramornih kipov je aovoat, ki se bo sedaj prvikrat v Celji pokazala. Ta zabavni večer bode torej na vae strani zanimiv. — (Oaobae vesti.) Deželni odbor koroški je imenoval občinskega zdrsvnika v Kovilu na Oger-nkem Ludovikn Psučiča deželnm okrožnim zdravnikom v Št. Štefanu ob Žili. — (Električno rasa vetij nvo) al je omislil občinski zsstop v Trgu (Feldkirchea) na Koroškem. To je že tretji kraj aa Koroškem, ki ima električoo razsvetljavo. Prej ata jo že imela mesto Wolfsberg in trg Spital. — (Posnemaaja vredno.) Kakor drugod love tudi v Gorici slovenske otroke na vse motne načine v italijanske šole, obljubovaje roditeljem to in ono. Tako je bil pozvan te dni tudi prost slovensk težak ter se mu je obljubilo, da dobi njegov otrok obleko in še druge reči, ako ga zapiše v italijansk otrošk vrt. Vrli delavec pa je odgovoril, da v slovensko zabavišče rad pošlje svojega otroka, v italijansko pa nikakor ne, ker neče, da bi ae otrok izneveril materinemu jeziku in da za obleko ne proda narodnosti svojega dečka. Tako naj bi ravnali vsi zavedni Slovenci! — (Volitve v Pazinu.) Minoli torek so se začele volitve v občinski svet. Prvi voli III. razred, v katerem je 2305 voli.cev. Volitev v tem razredu bo trajala do 17 t. m. Do včeraj ae je oddalo za hrvatske kandidate 444, za italijanske 120 glasov. — (Tovorni promet v Reko,) ki je bil deloma ustavljen od doe 5. t. m. je od včerajšnjega dneva zopet popolnoma odprt. — (Razpisane službe.) Pri fioančnt-m ravnateljstvu v Lubljani mesto finančnega taimka v VIII. čin. razredu, eventuvelno fioaočnega komisarja ali davčnega nadzornika v IX., eventuvelno fioančnega koncipista v X. čin. razredu. Prošnje z dokazom znanja deželnih jezikov v štirih tednih predsedstvu finančnega ravnateljstva v Liobljani. — Na jednorazrednici v Premu, ki ae razširi v dvo-razredn cj, meato učitelja in voditelia z dohodki III. plač. razreda in prostim stanovanjem. Prošnje do iltue 20. januvarja 1895 okr. šolskemu svetu v Pošlo finT i i Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Ciril« ln Metod«! |V A -r"* -------- — Razne vesti. * (Rumunske rodoljubkinje pred sodiščem.) Te dni je bilo zopet pozvanih več rumunskih gospe" in gospodičio pred preiskovalnega sodnika, ker so pri zadnjem shodu v Sibimu nos.le kokaide z rumunskitni narodnimi barvami m napisom .Vse za naš narod". Tožene gospodične so se dogovorile, da gredo korporativno pred sodišče. Le jedaa, gdč. £/genija Simoneekuie odgovorila, da ne gre prostovoljno in boče počakati, da pridejo orožniki ponjo. * (Paateur opasno zbolel.) Kakor aa poroča iz Pariza, se je zdravje Pasteur-jevo, ki Že več let boleha, obrnilo na zlo in je opasno zbolel. * ( Ž t r a j k redarjev.) V KoŠicah aa Ogerakem bo vprizorili mestni redarji štrajk, ker je nekaj redarjev oilo odpuščenih zarad neknterih ne-rednoatij. Mestni glavar je naprosil orožniško pc-veljništvo, da mu sačasoo prepusti orožnike zn vzdr-žavanje reda. Zdaj je 80 orožnikov v meatai služb', dokler se stvar ae poravna. * (Sibirska železnica.) Kskor sa poroča is Kaborovke, je Usurijska železnica dogotovljena do daljave 337 vrat od Vladivoatoka. V po-s'edoj h meaecih ao gradili to železaico izključao le vojaki. Dunaj 13. decembra. V današnji seji poslanske zbornice se je dognala razprava o splošnem delu kazenskega zakona in se je ta del vzprejel. Dunaj 13. decembra. Pododsek za volilno reformo je sklenil, da ostanejo vsa njegova posvetovanja tajna. Dunaj 13. decembra. Včeraj je bilo tu osem socialističnih shodov. Vzprejele so se resolucije, s katerimi se protestuje zoper na razpravi stoječi novi kazenski zakon. Dunaj 13. decembra. Sodna obravnava proti bivšemu generalnemu konzulu Palitschku se bo vršila v drugi polovici meseca januvarja. Beligrad 13. decembra. Vodja liberalcev K i stić in vodja naprednjakov Garašanin se pogajata z vodjo radikalne stranke Pasi« ć e m glede podlage vkupnemu delovanju, da se ustvari nova ustava in zagotovi parlamentarno vladanje. Rim 13. decembra. Komisija, voljena da pregleda Giolittijeve na Rimsko banko nanašajoče se papirje je izjavila v zbornici, da svojega dela še ni končala. Pri razpravi o adresi so iredentovski poslanci razpravljali o Istri in zahtevali, naj se ondotne dogodbe omenijo, Čemur pa se je Crispi uprl. Meteorologično poročilo. čas opa-covanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi j Mo-Nebo i krinn v mm. 7. zjntraj popoi. 9. zvečer 743 7 m, 142'H ;o». 743 9 mm. —8 6" C bI. vzh - a 2' C si. svz. —o1 c bi. svz. jasno jasno d. jas. 0-001 Srednja temperatura —f>-8n, zn 4 8° pod normalom. tinć 13 decembra t. I. Skupni državni dolg v notah..... 91» gld. 95 kr. Skupni državni dom v srebru .... 100 , — A -sirijski, zlat« n-nta....... 124 ,15 Avstrijska kronska renta ••/,..... 99 „ 75 Ogeraka zlata renta 4°/0...... 123 , 80 1. ':'«M-skii kronska renta 4°/0..... 9H „ — Ava.ro-ogerake bančne delnice .... 1036 „ — hrt-ditne delnice......... 394 , 20 London vista........... 124 , 35 Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 60 , 90 80 mark............ 12 , 18 80 frankov.......... 9 , 87«', Italijanski bankovci........ 46 B 50 C. kr. cekini........... 5 . 87 Proda se takoj **3T hiša TBO v večjem trgu na Dolenjskem, na dobrem prostoru, ter pri-pni . na za (1362—5) gostilno in mesarijo kakor tndi za |>i*o<1«i|ii Inioo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se blagovolijo poslati upravnistvu „Slo-venskega Naroda". Igre za društva jako Kubuviio /.h Htaro in mlado, otroške igre z(i potila- In zuba vo po FrObel-ovem sistemu priporoča (1387—3- Fr. Stampfel v Ljubljani Konicreaul trte, Tonhalle. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prt-žaloatno vest o smrti svoje preljube matere, oziroma seatre, taoce in stare matere, gospe Katarine Florian roj. Eržen pocestnice ki je danes ob 1'/,. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolesni, v 68. letu svojo starosti, previđena s svetimi sakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu Baapausi Pogreb bode v četrtek, dne 13. decembra, ob 3. uri popoludne. Sv. mađe zadušnice brale se bodo v tukajšnji turni cerkvi. Predrago rajnko priporočamo v b spomin in molitev. (13'.'6> V Kranj i. dne 11. decuinbrit 1894. Karol Florian, posestnik, h in. —Marija omot. Kraelits, Helena omož P&vilar, hčeri. — Janez Eržen, posestnik, brat. Jenko Kraelits,, c m kr. podpolkovnik, Tomo Pavilar, prt.snik, zeta. — Terezija Florian rojena Proveo, a i u a b a. - Karol, Mirko, Evgen, Katica, Tomo, Jelloa, umiki in uuukinji. Novo! Novo ! Slovsripk m potoval«« na Nemško, 5!) kr., po pošti 53 kr. NmIIIvI Jaka. I in II. del, a 24 kr, po poŠti 4 27 kr. Mnrftnl Krof Radeč It I, 20 kr., po posti 23 kr. V delu te rril&ev«. 30 kr, po poŠti 35 kr Kolo. Shlrka labrantli lirvnt«ko>tilo« enakih umikih tboroia, bros. i gld. 50 kr., vez. 1 gld. 80 kr., po posti 15 kr. več. HokolNka koračnica /a klavir, 30 kr., po polti 32 kr. FajicelJ — *Ilw»a Johu, res glorfae, 60 kr., po poŠti n3 kr. llla i7«j H Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganj« po udih. boleeluc v rokah, nogah, v križi ter v Živcih, otrpnete ude in kite itd. Dobiva se pri (1231-7) l Ituliiii pl. Trnkoczv-Ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja no z obratno poitto. Lekarna Trnk6czy v Gradci. 1 rt> ii I l\ II a n SI 5 nT .» E 4 C. tr glavno ravnateljstvo mu. drl železnic. Izvod iz voznega reda ■v-elis.-tTiejg-ev od 1. olctoToraL 1894 Nastopno omenjoni prihsjat i| In oaliajalni ćaal oanadeul so v eraa^frs vr»i>akr m r.i.»u. Hradnjaavrop.ki o«i Je k raj nam a 6mn t Ijjnb IJ.ni /.» 9 minuti naprej. Odhod is LJubljane jnž. kol.) Ob 1». »tri n min. }»> noH ombni vi Ui v Trbiž, Puntabel, Hatjak, Ca-loveu, Krauaansfe.te, Ljubno, oaa Selathal v Auasea, Ieohl, Oman- đen, Siiliii.| Amatettou. Oh S. uri /o mtn. tjtttrnt muiunl Tlak v Noto mesto, KoA.TJe. Ob 7. Mri tO tnin. tjufolu oaebni vlak v Trbia, Beljak, OaloTao, Ljubno, 6aa Salithal t Solnograd, Lend-Oaateln, Zali na Jesern, Ino-moat, IlreKuio, Durih, Genevo, Paria, Stoyr, Lino, Onundtn, Iiohl, Budojevtoe, Plaauj, HaHjlna vara, Kger, Franoova Tare, Karlove vara. Prano, M piko, Dunaj vi* Amitattan. Ob T. uri SO avta.»aafti meiatii Tlak t Novo meato, Kočevje. Prihod v lajabljano (ju*, kol.). O* 3. ur* 83 min *jutr,<) oaebni vlak a Dunaja Tla Am.telten, Up-• ijo, Praga, KraliooTih varov, Karlovih varov, Rgra, Marijinih varov, Planja, BudejaTio, Solnograda, Dinaa, Stajra, Omuuilana, Iaebla, Ana, ■aea, Zella na jeaeru, Lend-Oaatania, lijubnaga, Oelovca, Italjaka-rraliaan«raal« Trbiia Ob 8. uri 19 mita. ajuirtaj meiani vlak ia Kooavja, NoTega meita. Ob It. uri 97 r»«in. ttojMMuitnm oaehni vlak a Dunaja vla Amat.ttan, 1.Unije, Praga, Krauuovlh varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budajavto, Solnograda, I.iuoa, St.jrra, Pariaa, Oeneva, Ouriha, Hregnloa, Inomosla, Zali* aa jaaaru, taand-Uaatalna, KJubnaga« Oalovoa, Lianaa, Ponlabla, Trbiaa. Ob V. uri 3it mi aa. popotanfM« metani vlak la Koćevja, Novega mesta. Ob 4. uri 48 tnin. jiofivlutln* aisbni vlak a Dunaja, Dnbaega, Salathala^ Baljaka, O«lovca, Vranaansfaata, Pontabla, Trhlsa Ob 9. uri 'iH tnin. leaair maaani Tlak ii Kočevja, Novega Mesta. Ob U. uri VJ mita. asM^er ošabni vlak a Dunaja preko Amatetteae le. LJubnaga, Beljaka, OeloToa, Pontabla, Trbiaa. Odhod ls LJubljane (dr*.. koU s3 mita. qjutraj T Kamnik. 3*9 n spa*aear* , ^ Prihod T lajabljano (dri. kol.). uri 89 mi m. %f titraj , iS „ etopo/aastia. »O „ Is Kamnika. (4—282> jako prikladna ca katerokoli si bodi priliko! Popolna granatna ali ametistna garnitura obstoječa is (1303-11) 1 prekrasne brole, 1 moderne naroonioe, 1 par lepih uhanov s pristnimi srebrnimi kaveljčki, vse v elegantnem kartona, najfineje in najsolidneje izdelano, ne da bi ■• dalo razločevati od pristne garniture , pošilja postn ne prosto na vse kraju monarhije proti tema, da se vpofilje znesek 3 gld. ali pa proti povzetja Loon Flaum razpoSiljalnica draguljev Oablonz n. N. (Čeiko). (WT Preprodajalcem popusti Javna zahvala, Podpisanec imel sem svojo dne 11. novembra 1894. 1. vsled požara uničeno parketno tovarno pri ogersko-francosfci zavarovalnici (Franco-Hongroise) zoper škodo po ognju zavarovano. Ker mi je omenjena zavarovalnica po njenem glavnem zastopa v Ljubljani odškodnino brez vsakega odbitka točno izplačala, štejem si v dolžnost, taisti SVOJO zahvalo izreči in jo vsakemu najtoplejše priporočiti. Škofja Loka, dne 7. decembra 1894. m m ti Janez Grasell m. P. 8 ooeooeoeeflooeeenooeneoo L najraznovrstnojŠimi, štirikrat na dan svežimi, ukusninii, zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt spadajočimi izdelki postreza točno tvrdka Jakob Zalaznik Stari trg št. 21. Tu dobiti je vsakovrstna (1U68—2) b o x i 6 ia a darila (fcjST domačo potvico vseli Trrst lsruLlx icisl fžen kruh in prepečenec (Vanille-Zvvieback), ^^M^ffij »»»»»»»»»»» Št 11 995. (I38r)—i) Nh KrmuHk m Bt t ItVpravbeo 1. ) služba oboznega linmh v Krsta z lelno plaćo «00 in 2. ) sinih otožnega zdramita v Vel. Lašicah z letno plačo 700 Piusilci za jtduo teh alužb pošljejo naj svoje pravilno podprte profinje do lO. januvarija 1885 deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubi] h ni, dr 6 11. tiVc» nibra 1894. Islaiatelj i* od^ivurti urednik: Josip No m. Latjtuum in tiuk .Ndroiiue Tiukaine".