118. številka. (▼ Trstu, ▼ torek ivečer dne 1. oktobru 1895.) Tečaj XX. nCDINOaT» izhaja po trikrat na teden v ieztih ii. danjih ob torkih, 6«tv|klh in aobotah. /jutranje izdanje izhaja ob 8, uri zjutraj, večerno pa oh 7. ari tečer. — Obojno iiduj« Man* ; za leden mci»c , f. — .#0, izven Avstrij* f. 1.40 za tri mesne. . . 2.(10 « . . 4.— za poi leta 10.- — . ., «„.— ... m,- Na urklt kriz priložen« naročnine •• jealj« »ilr. Poeaiaićne številke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trstu po 9 tj*«-., iiven 1'rita po S n»č. Sobotno rečemo 11 danje » Iratu « ni.. izren Trata B ni. EDINOST OlMllo ■Icvenaketfa političnega druitva za Prlmo Oglasi se račune po tarifu ▼ petitu; za navlorn t debelimi črkami 10 plačuje prostor. kolikor obsega navadnih Tratit. 1'osUnik. OHitirimcM in j ATiidnaliTiile, do-niači oglasi itd. se računajo po pogodbi* Vsi dopisi nuj se po*il|ajo uredništvu: nllo« Caserra.i št. 18. Vsako pismu mora hiti frankovano. kor nefrankovana to ne •prejimajo. Rokopisi to ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejem« u^rarnintro ulica Molino pic-colo bit. 3, II. nadst. Odprto reklamacije •o proste poštnine. r edfm—HJ« mar". Častiti našim g naročnikom. Pozivamo čč. gg. naročnike, da ponove pravočasno naročnino za tretje četrtlje One gg. naročnike pa, ki ao v zastanku z na-ročntno prosimo, da isto najkasneje do 3. oktobra t. 1. dopošljejo, ker bodemo drugače prisiljeni ustaviti jim list. Ipravništvo. 0 posledicah pada lažiliberalcev. Sedanji dogodki na Dunaju, zmaga zdru-ženih kristijanov različnih političnih barv nad vsemožnim ali tudi na vse strani nevarnim lažiliberalizmom, so toli dalekosežne važnosti, da nam naši čestiti čitatelji izvestno ne bodo šteli v zlo, ako se dane* povračamo k tem, za avstrijsko politiško in gospodarsko življenje epohalnim dogodkom. Kolikor smo mogli mi zasledovati izjave avstrijskega časopisja različnih politiških barv in različnega jezika, konstatovati smo mogli, da vsa javnost soglaša v raenenju, da bodo dunajski dogodki mogočno uplivali na razvoj stvari tudi po pokrajinah, po takem torej po vsej državi. Seveda je sodil vsak list se svojega stališča : dosedanjemu gospodarstvu lažihbera-lizma in njega narodno-gospodarskim načelom prijazni listi trdć, da poneha sedaj ves napredek in da se pogreznemo v tmine sta-roveskega mračnjaštva, dočim se nadejajo drugi, ki so občutili kruto pest brezsrčnega židovskega liberalizma, da se je odprla pot do zdravih gospodarskih načet, ko kapital ne bode mogel kar dušiti pošteno delo žu-ljavih rok. Kdo ima prav ? Ali one Kasandre. ki nam slikajo bodočnost v najtemniših barvah, ali pa oni, ki trdć, da se je avstrijska država po porazu lažiliberalcev osvobodila iz trdih okov?! Pi •vim se le smejemo, ker vemo, da niti sami ne verujejo temnim svojim prerokovanjem, in ker vemo, da so vse njihove jere-mijade zgolj hinavstvo. Kar pa se dostaje onih družili, optimistično nadahnenih, pripoznavamo sicer, da smo tudi mi uverjeni, da je poraz lažilibera-lizma začetek zdravega preporoda, toda povedati jim moramo, da se varajo, ako menijo, da se ta preporod izvrši kar v jedni noči. To isto misel je izrazil te dni tudi jeden slovenskih listov, ki se neko nam neumljivo doslednostjo protivi stališču, na katero smo se postavili mi gledd na boj med židovskim liberalizmom in njega čilimi nasprotuiki. Pravi namreč: ,Na vso notranjo politiko pa dunajske volitve ne bodo tako vplivale, vsaj PODLISTEK. T Klarica iz farovža. (Dalje). In prižgavši malo svetilnico, se je oblekel, šel v6n in pokaral psa. Odprl je duri. Ženska. Na hrbti breme z vajšnicami, a za roko je držala malo dekletce povito v zakrpano obleko. »Kdo sta?' povprašal je župnik, dvig-nivši svetilnico nad giavo. „Me dve sve to, brate, me dve — jaz in ta-- »Kaj ? — moja sestra ? — Ti si to Marjeta? — In ta deklica---?* „Je moja hči Klarica*. »Za Boga! prej bi se bil nadejal smrti, nego da še tebe, Marjeta, kedaj vidim. Koliko sem povpraševal, poizvedoval — od tvoje poroke kakor bi bila v vodo padla. Nu, pozdravljam te, sestra, in tebe, inalenka tudi — kakO tf je ime? Klarica, pojdi Klarica, sedaj še ne, kakor domnevajo optimistični preroki." Ako je označenjem »optimistični preroki" menil dotični list tudi nas, mu moramo že povedati, da se je pošteno zmotil. Ali tc nič ne do. V stvari sami se torej vjemamo: ,izid dunajskih volitev — to so lastne besed« istega lista — bode brez dvoma imel važnih posledic ne samo na Dunaju, nego tudi v posamičnih kronovinah". To trdimo tudi mi in nič drugega. Sicer pa smo tudi mi toliko pametni, da ne pričakujemo, da te posledice nastopijo kar neposredno in da bo-demo videli že jutri zjutraj, ko se prebudimo, kako je že temeljito preosnovauo naše politiško in gospodarsko življenje. Kane, koje je zasekal nemški liberalizem, so globoke; korenine zla so se razprostrle na globoko in široko; tu bode trebalo dolgega in vstraj-nega dela, da se popravi, kar so zagrešila desetletja židoliberalnega gospodstva. Na to stran se mi ne udajemo nikakemu optimizmu. Toda slednjič se je moralo zgoditi, kar je bilo neizogibno potrebno : pričeti je trebalo in zastaviti sekiro. Začetek je srečno storjen s porazom židovskih liberalcev na Dunaju. Ako hočemo uničiti gnil zistem, porušiti moramo najprej onega, ki vzdržuje ta zistem. Preobrat, ki se je jel vršiti s porazom liberalcev, je gotovo epohalan in uverjeni smo, da letošnje dunajske volitve značijo visok mejnik med minolostjo in bodočnostjo. Ali pri takih preobratih tudi mi ne smemo biti malenkostni, da bi velike stvari podrejali — nočemo reči: malim — ali manjšim stvarem. Se slovenske strani se je pobijalo naše stališče nasproti dogodkom na Dunaju zlasti radi postopanja krščanskih socijalistov z ozi-rom na češko šolo na Dunaju. Kdo bi hotel trditi, da mi tržaški 8lovenci — mi, ki se že celo desetletje borimo za slovensko šolo v Trstu — ne poznamo in cenimo veliko važnosti šole na razvoj naroda?! Kdo bi hotel trditi kaj tacega ? No, pustimo to, saj smo še pred par dnevi jasno povedali svoje nazore o neprecenljivem vplivu šole na življenje naroda! In vendar: naj še toliko hrepenimo tržaški Slovenci po svoji šoli v našem mestu, vendar ne bi hoteli žrtvovati katerega-koli važuega načela iz svojega programa le v ta namen, da bi to, ker moramo slednjič dobiti, dobili pol leta ali jedno leto popre d. Na to stališče smo se postavili tudi glede na Češko šolo na Dunaju. Mi razumemo hrepenenje dunajskih Čehov, da bi- prišli na šolskem polju do pravic, zajamčenih jim v osnovnih zakonih, odobrujemotudi, da niti za trenotek ne prenehajo zahtevati tega, kar jim pojdi, da zopet zaprem. Je sicer v sobani tudi mrzlo, pa zakurim vama. Počakaj, Marjeta, jaz ti pomorem odložiti to breme — semkej-le je postavi, tak6! — a sem pak se vsedi... Meni se zdi, Marjeta, da jokaš ? Kaj ti je ?" Žena, ki je doslej tajila solze, spustila se je v bolesten jok. „Kaj je materi, Klarica?" povprašal je župnik dekletce pobožavši jo po mrzlem ličicu. „Ker so nama oče umrli!» rekla je deklica in videča mater jokati, razjokala se je tudi ona, levica. »Oče? — Vaclav ti je umrl, Marjeta?* Marjeta je prikimala z glavo. »Kedaj ?• »Po leti. Ubil se je v lesu. Saj je stalo to v vseh novinah". »Novine mi ne pridejo celo leto v roke. Pa kaj je bilo dalje ?" »Delala sem na dvoru do nedavna. Pred tednom pak sem bila odpuščena iz službe. gre, ali odobravati ne bi mogli, ako bi hotelo temu sicer važnemu vprašanju, podrejati še važnejše vprašanje. I n t a k o važnejše vprašanje je definitivni poraz one velike stranke, ki je bila v s i k d a r n a j ve ča sovražnica p o 1 i t i š k e in narodne svobode vseh, ki ne hote prisezati na zastavo požidjenega liberalizma — one stranke, ki se liki klop drži one „svobode" v trgovini in kupčiji, ki se pri vsakem koraku z rokavom dotika kazenskih zakonov, ki torej neprestano balancira ob robu — sleparatva. Poraz te stranke je pa tem važuiši, ako pomislimo, od kje dobiva i s tja g 1 a v n o podporo, kje jej je s k o r o j e d i n a z a-s I o m b a!! Na Ogerskem gospoduje danes židovski liberalizem toli oblastno, kakor menda v nijedni drugi državi v Rvropi. Liberalizem na Ogerskem crpi svojo nerazruš-Ijivo moč iz ugodnosti, koje n u d i o n o-stranski polovici monarhije pogodba, ki se je zasnovala po nesrečni vojski leta 186H in se obnovlja vsakih deset let in ki nalaga naši polovici gromoviti del dolžnosti, oni drugi polovici pa ogromen del vpliva na tostransko notranjo politiko, a skoro izključljiv vpliv na vnanjo potiko. Mi jim v svoji stari popustljivosti dovoljujemo velikanske ugodnosti, v plačilo zato pa nam Madjari delajo srdito konkurencijo na vseh poljih in nam uničujejo trgovino in industrijo. Poleg vsega tega ne smemo pozabiti da je r a v n o v M a d j a r i h p o o s e b-ljeno sovraštvo do Slovanov, d a s o r a v n o Madjari glavna zapreka, da S1 o v a n i ne morejo priti do primerne veljave v državi. Poleg mizerije torej, kojo nam provzrf-čajo Madjari na gospodarskem polju, so oni še redniki najhujših naših narodnih nasprotnikov — nemških liberalcev. Vse to moramo dobro premisliti, ako hočemo prav razumeti važnost obnovljenja pogodbe z Ogersko. Tu moramo zastaviti vse svoje sile, ako hočemo, da pride avstrijsko Slovanstvo do primerne veljave v notranji politiki in do primernega vpliva tudi na vnanjo politiko. Po tem cilju moramo stremiti, vse drugo pride samo ob sebi. Zistem treba porušiti, ugodne posledice ne izostanejo potem. A sedaj se vprašamo: je-li opaziti kje resne volje in pravega poguma, ki je potreben za dosego tega cilja? O nemških liberalcih ne govorimo, ker le-ti bi morali biti svoji lastni sovražniki, ako b; hoteli rušiti dosedanje razmerje ; ali tudi konservativci in Poljaki menda niti ne mislijo na to, da bi se zaresno lotili dela za spremembo razmerja, ki je pogubno za nas v gospodarkem, poli- Sle sve iskat tebe, toda tam so nama povedali, da si se preselil na župnijo v Kamenico. Odšli svi toraj s Klarico za teboj. Prišli svi te poprosit, ne miloščine, — marveč blago-darnega soveta, kaj je nama sedaj početi, česa se imave poprijeti, kam se obrniti ? Zapuščeni sve, ua svetu imave le tebe — svetuj nama!" In vnovič so porosile solze bledo, shujšano lice. Gospod župnik se je zamislil. »Nu, ne jokajta otroka, saj ni še tako hudo. Ne primerjajta svojega Živjenjaz življenjem bogatinov, marveč onih, katerim se godi še hujše kakor vama, ter pomirita se ! Ne jokajta, jaz vaji ne izženem. Ostauita tukaj in dobro! Imam sicer le »cesarsko* faro, toda — saj bi mi Bog dal drugo, ko bi spoznal, da bi se na tej ne zamogel preživeti. Trudil se bom za te kakor brat, a za-te Klarica, kakor oče. Pojdi sem k meni, — ti še ne poznaš strica ? Ti ne veš, da sem tvoj tiškem in narodnem pogledu, Gola resni c a j e, da se je za odločen boj proti dosedanji krivici oglasila 1 e o n a skupina, koji je na Čelu o n i d r. L u e g e r, k i je postal p e r-s o n a i u g r a t i s s i m a menda tudi v L j u b 1 jan i. Na obnovljenje pogodbe z Ogersko moramo torej tudi misliti, ako hočemo prav soditi sedanje dogodke na Dunaju. 01» tem važnem vprašanju bode dr. Lueger dragocen zaveznik vsem onim, ki odkrito ž e 1 č, da se pogodba z Ogersko obnovi oziroma spremeni tako, da bode res odgovarjala gospodarskim silam obeh državnih polovic in dn obvelja za oba k o n t r a h e n t a načelo: kolikor pravic toliko dolžnosti. Na Dunaju je torej zmagala tudi misel pravičnega obnovljenja pogodbe z Ogersko. Nasledki taki zmagi značili bi za avstrijske Slovane odrešenje iz nečastnega razmerja gospodarskega in politiškega podrejanja iu le b l a g o s l o v I j a t. i bi morali v s a-k o g a r, k i j e t a k 6 a 1 i tako pripomogel do — odrešenja! Politiške vesti. V Trstu, fino 1. oktobra 1895. 513 let je minolo včeraj, odkar se je mesto tržaško združilo z državo avstrijsko ; združilo na svojo veliko srečo. Bog zna, da-li ne bi trava rasla po današnjih krasnih ulicah in trgih tržaških, da ni ščitilo tega mesta modro žezlo Habsburgov. Vsi vladarji avstrijski zaporedoma so obsipali se svojo milostjo in dobrohotnostjo ta naš emporij ob obalih Adrije, povzdignili so ga na tako višino, da tržaška trgovina znači avstrijsko trgovino, da je torej razvoj trgovine v vsej državi tesno spojen z razvojem našega mesta. Da ne pretirujemo, pričajo vsakoletni steno-graflčni zapisniki državnega zbora. Lahko rečemo namreč, da se o nijednem mestu — niti o prestolnici sami — ne govori toliko, nego o interesih mesta tržaškega. Danes se nahaja sicer naša trgovina v kritičnem položaj«, toda uverjeni smo, da inerodajni činitelji ne opuste ničesar, kar more odvrniti pretečo nevarnost. Tako je drŽava neprestano skrbela za blaginjo našega mesta. S prvega so prebivalci tega mesta tudi res in brez izjeme pri-poznavali vse te dobrote ; in hvaležni so bili in pridobili so svojemu mestu naslov »la fe-delissima*. V novejem času pa se je v tem pogledu marsikaj obrnilo na zlo. Danes je tudi takih med prebivalci tega inesta, ki črno iiehvaložnojo plačujejo dobrote, ki mrze to državo-dobrotnico in ki celo proganjajo nas drugorodce, v glavnem zato, ker s m o stric ? Pojdi sem, tako. A razvezi si ta robec in obriši si očesca. Koliko si stara?* Marjeta je povedala, da bo imela spomladi sedem let. „Je-li hodila že v šolo?* Hodila je v vasi, kjer so poprej bili, toda le kratek čas. »Nu, tukaj imamo tudi šolo. Jutri zgodaj —• ne, v ponedeljek, da nekoliko od-počiješ — v ponedeljek torej te popeljem k gospodu učitelju. Imaš knjig ?" , Nimam". „Kupim ti jih. Je-li pak imaš za zimo tople obleke? Nimaš. Pa ti tudi nekaj obleke preskrbim. Vse ti kupim. In ti, Marjeta, ne jokaj mi več. Kdor joče za roko, izgubi tudi pogled. Ostaneš pri meni, pa boš oskrbovala kuretino in krave iu — — »A kaj bodo potem dekle delale?" „Dekle? Katere? — Nimam -nobene!" »Kdo pa oskrbuje sedaj kuretino in..." (Dulje prili.) in hočemo ostati zvesti in lojalni p o t) a n i k i te države. Velike so krivice, ki nam jih prizadev-ljajo naši sodržavljani diugih narodnosti, ali tolike ne morejo postati uikdar, da bi mogle uničiti zvestobo našo do države; neizprosno, dosledno in vztrajno se hoćemo boriti proti krivici, ki se nain godi, ali v najsrditišem boju ne pozabimo ni za trenotek — svojih dolžnosti do monarhije in dinastije. Tako je zapisano v naših srcih; a kar je zapisano v srcih, tega ne morejo zatreti zlovoljni ljudje ! Občinske volitve nn Dunaja. Včeraj se je vršila ožja volitev v okraju Neubau. Ta jedna sama ožja volitev je bila velike važnosti, kajti odločilna je bila, da-li antise-mitje prispo do dvetretjinske večine ali ne. In res j e z m a g a 1 antisemit L eh o-f e r proti liberalcu Frauenber-gerju, in sicer 214 proti 172 glasovoma. Antisemitska stranka imela bode torej dve-tretjinsko večino v mestnem zastopu iu sedaj je odvisen vsak prepir, ali se bodo liberalci udeleževali sej ali ne. Včerajšnja o/ja volitev je obsodila liberalce v popolno obnemoglost. Sic transit gloria mundi. Najlepša pa je ta, da hočejo liberalci krivdo na groznem porazu, ki jih je doletel, z vračati celo na bivšega svojega vodjo — dra. Plenerja. Poznani bivši podžupan Kieh-ter je rekel nekemu ogrskemu časnikarju, da je na vsem kriv Plener, ker ni uravnal plač uradnikom. Še pogunmejši pa je levičar Men-ger, ki zvrača krivdo na Taaffea, na klerikalce, na nemške nacljonalce, na Celic, na državne uradnike; posl. Suess je pa milejši — ta mož zvrača krivdo le na grofa Taaffea. Čudaki so les, ti liberalci: povsodi okrog iščejo vzrokov svojemu padu, le tam ne, kjer res tiči — v samih sebi! — Zlasti Slovence utegne zanimati trditev omenjenega časnikarja, da seje tudi kanonik Klun izjavil proti krščanskim socijalistom in da ja grof Hohenwart naprosil kneza Lichtensteina, naj si izbere drugo mesto v zbornici, ker ne želi sedeti poleg antisemita. Torej hočeta Hohenwart in Klun po vsej sili prezirati mogočno gibanje na Dunaju, cel6 izzivati hočeta javno menenje. Tako postopanje ne priča o državniški modrosti, pač pa o — trmi. Njiju volja, njiju zveliCanje. Dr. Plener ne kani vsprejeti državno-zborskega mandata, ki mu ga je ponudila vnovič trgovinska zbornica v Hebu. Postava ne zabranjuje sicer, vendar pa ui umestno, da bi bili uradnike pri skupnih uradih, torej uradniki obeli državnih polovic, členi parlamenta v tej ali oni polovici. Tako sodi menda tudi g. Plener. Namestnikom v Galiciji je imenovan, kakor je bilo pričakovati, dosedanji deželni maršal knez S a n g u s z k o. Zasedanje od nošnje nit Hrvatskem je jako značilno dejstvo, da so iz županijske hiše v Oseku odstranili sliko biskupa Stross-inayerja, ki ni bil le pri veliki župan konstitucijonalne dobe, ampak je tudi prvi dobrotnik naroda hrvatskega. Hlapci sedanjega zistema na Ogerskem odrekajo seveda velikemu biskupu sleherno zaslugo za Slavonijo. Kaj je njim do tega, da je narod hrvatski še le po velikodušnosti biskupa Strossmayerja dospel do tega, kar je iu ima danes na kulturnem polju, kaj jim je do tega, da je mnogoteri med njimi s a m i m i le po dobroti biskupa postal to, k a r je — pozabili so na dobrote, ki so jih uživali ter hitajoči sedaj za judeževimi groši proganjajo svojega dobrotnika. Tudi to proganjanje slike Sirossmsyerjeve kaže, kako daleč je zašel narod hrvatski v zavisnost od Žido-Madjarov ! Deželiiozborske volitve v Galiciji. Včeraj so volila mesta in trgovinske zbornice. Do tega trenotka, ko to pišemo, je poznanih le 12 izidov. Izvoljerih je 6 prejšnjih poslancev in 6 novincev. Med izvoljenimi je tudi bodoči minister Dilinski. Število uradnikov pri rudniških oblastih se je z najvišim sklepom povišalo od 69 na 94. To povišanje je opravičeno v mogočnem razvoju avstrijskega rudarstva, sosebno pri kopanju premoga. V poslanski zbornici ogerski predložil je finančni minister proračun za leto 1890. Ta proračun izkazuje veče izdatke, a tudi dohodki so proračunjeni za 5-,D milijona više. Poslanska zbornica je vspr^jela slednjič predlogi o j e d na k o p r a v n o s t i Židov in svobodnem izvrševanju vere. Da vidimo, kaj poreče k temu magnat-ska zbornica Različne vesti. •j- Hrabro slav Volarič. Čemur se je bilo bali, se je res dogodilo : dični skladatelj slovenski, ponos primorskih Slovencev, uzorni učitelj, ljubeči soprog in skrbeči oče Itrabroslav Volarič ni več med živimi. Kruta bolezen je strla to mlado nadobudno življenje, položivši je v prerani grob, ob ka-terpm se topi v solzah udova in plaka četero nepreskrbljenih otročičev. Hog naj potolaži te zapuščene sirote, tebi pa, uzorni Hrabroslave, daj večni mir in pokoj! Rahla ti zemlja slovenska! Nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este povrnil se j« včeraj na Dunaj. Njegova bolezen gre na boljše. V kratkem odpotuje veliki vojvoda na Mali Lošinj. Tuji gostja v Tr»tu. Predvčerajšnjem dospela sta iz Cetinja preko Kotora z Lloy-dovim parnikotn „Graf AVurinbrand" v Trst črnogorski finančni minister in knežev pobočnik vojvoda Gjuro M a t a d o v i d ter knežev tajnik Z e n o v i d. Finančni minister odpotuje od tu na Dunaj. — Z istim patnikom dospelo je v Trst pet črnogorskih dijakov, kateri so namenjeni v Pariz, kjer bodo nadaljevali svoje nauke. Zopet bo) za krajevna imena! Te dni zakadil se je „II Piccolo" z vso svojo jezico v slovensko ime „Tržič", kliče, kakor smo že omenili, celo vlado na pomoč, da naj zabrani tako pačenje krajevnih imen. Ni naša naloga preiskovati, katero iine je jezikovno opravičenjiše: ali „Tržič", ali pa „Mon-falkone". Računiti je z d e j s tv o m, da žive v tem kraju Slovenci in Lahi in da prvi imenujejo to mestece .Tržič", drugi pa „Mon-falkone". Iu to dejstvo mora vlada v krajevnem imeniku zabeležiti, ne da bi preiskovala, kdo ima jrav, ali Slovenci ali Italijani. To pripoznava popolnoma nepristransko tudi današnji službeni list v svoji prilogi. A zajedno, ko priznaje, da imajo Slovenci jednako pravico rabiti svoja krajevna imena kakoršno imajo Lahi za svoja, spakedral je isti službeni list že ime »Tržič* v „TercigV Mar naj ta spaka pride v službeni krajevni imenik 'i Kdo pozna kraj, ali mestece na Goriškem, ki se zove „Tercig" ? Nihče. Ako torej že hočete biti pravični, kakor vam velevata zakon in dolžnost, ne kvarite imen in ne pretvarjajte jih v neumljive spake. Sleherni, najpreprostejši Slovenec zna, kaj pomenja „tržie" v našem jeziku, kaj pa po-menja „ Terci g, tega ne pogodi niti najspret-niši jezikoslovec. Kakor puščate Lahom in Nemcem njih imena nepokvarjena, tako pustite in spoštujte tudi naša! Lokalna železnica Tr»t-Poreč Kanfanar To namerovano črto preiskuje sedaj na licu mesta par inženirjev, službujočih podvzetni-koma Antonelliju in Dreossiju v Červinjanu. Čudno je, da je načrte za to železniško progo izdelala tvrdka S čin d ero p & C" v D e r o 1 i n u, kakor da ne bi imeli v Avstriji dovoljno inženirjev za izdelovanje železniških načrtov. Te načrte kupila sta od berolinske tvrdke podvzetnika Antouelli in Dreossi. — Te dni mudila sta se na Dunaju zaradi te železnice člena deželnega odbora istrskega, dr. Gambini in dr. ('leva. Ni pa došlo ničesar v javnost o tem, kaj sta opravila. Pri dirki kluba biciklistov „Tržaškega Sokola" minole nedelje dobil je prvo nagrado brat Josip Kranjc, drugo pa brat N a z a r i j Grižo n. Dirka se je vršila na cesti OpČina - Sežana. Še darovi za Kranjako. C. kr. namestni-štvu v Trstu dospeli so še ti-le darovi za Kranjsko: od okr. glavarstva na Voloskem svota 101 pl. 50 nč., nabrana v Kastvu ; od okr. glavarstva v Sežani svota 121 gld. 55 nč., nabrana v Slivnem in Šeinpolaju. Vsega došlo je tržaškemu namestništvu za Kranjsko : 18.204 gld. 42'/a nč., 240 frankov in 15 lir. Nezvest uradnik. Pristav državne železnice Ivan Pesso, o katerem smo sporočili, da je ponoveril svoto eraričnega denarja in pobegnil, stavil se je včeraj prostovoljno tukajšnjemu c. kr. redarstvenemu ravnateljstvu. Priznal je svoje poneverjenje odkritosrčno. Redarstveno ravnateljstvo stavilo ga je deželnemu sodišču na razpoloženje, pridržavie ga v zaporu. Nezgoda. Včeraj splezal je 121etui Josip Valmarin, stanujoči v ulici del Ronco hšt 12, na lopo na dvorišču, kjer jp skladišče lesa naslednikov Revoltelle. Gnile deske so se udrle pod težo dečkovega trupla in fantič je telebuil kakih 6 metrov globoko na tla. Poklicali so zdravnika z zdravniške postaje, kateri je konstatoval, da si je deček pretresel možgane. O tej stvari obvestili so sodišče. Napadeni cigani. Iz Tologe (Spanjska) poročajo dne 26. m. m. : Sinoč je navalila tolpa mladenčev iz predmestij na koče pred mestom nastanjenih ciganov. Napadalci pometali so pohištvo iz koč na cesto in je zažga'i. Prihiteli so orožniki ciganom v pomoč, toda razjarjeni napadalci vsprejeli so jih s kamenjem. Orožniki so ustrelili na izgrednike in prijeli 20 njih. Ta napad bil je pojav maščevanja, kajti na javnem plesu na minolo nedeljo se je jeden cigan spri z nekim mladim zidarjem iz Tologe. V na-stavšem pretepu je cigan pograbil škarje in bliskoma izbodel zidarju obe očesi. Par sto mladeničev se je hotelo že minoli torek maščevati nad cigani, toda takrat je policija preprečila napad. No, mladež ni mirovala in kdo zna, kaj bi se bilo dogodilo s cigani, da jih niso obvarovali orožniki. Sodnijlko. V poslednjem zasedanju tržaškega porotnega sodišča bila sta med ostalimi tudi obsojena zaradi tatvine Andrej Bubnie in Alojzij Kastelic. Ukradla sta bila dne 20. avgusta min. I., kakor smo svoje-časno sporočili, v Hallu na Tirolskem 56 žepnih ur in nekoliko srebrnih verižic. Ko Bta se bila vrnila v Trst, skušala sta ukradene ure prodati; pri tem opravilu je pomagal 33letni Ivan Husu iz Malega Repna, v tem ko sta imela nekoliko ur skritih 30 letni čevljar Jakob Gropajc v Dragi in pa Kastelčeva 461etna mati Franica, šivilja iz Litije, stanujoča v Trstu. Državno pravduistvo je uvedlo zatorej proti tem trem osebam kazensko preiskavo zaradi sukrivnje pri tatvini in včeraj bila je pred tukajšnjim deželnim sodiščem dotična razprava. Sodišče je spoznalo vse tri krivimi in obsodilo: Husuta na 2 leti, Gropajca na 9 mesecev in Kastel-čevo na 4 mesece ječe. — 27ietni kmet Ivan Gombač iz Štorij spri se je dne 17. julija t. I. s svojo materjo, ker mu je ista očitala, da nosi živila iz nje hiše svoji ženi. Gombač tega ni mogel tajiti, ker ga je mati zasačila pri takein ravnanju. Opravičeno očitanje pa ga je tako razjezilo, da je parkrat s polenom udaril po svoji materi. Včeraj stal je pred tukajšnjim sodiščem; dobil je šest tednov ječe. Policijeko. Nadzornik stražarjev pri sv. Ivan-Vrdeljskem komisarijatu, g. Vrbič, našel je onega junaka, ki je ranil domobranca Ooka v pretepu, o katerem smo sporočili v današnjem zjutranjein izdanju. Dal ga je zapreti. Ta junak je 171etni mesarski pomočnik Vergilij Stern iz Trsta, pristojen v Ljubljano. Ranjenemu Čoku obrnilo se je jako na zlo. — 221etnega težaka Antona Bernardisa so zaprli, ker je po noči razgrajal blizo sv. Antona novega in ni ubogal stražarjema, ki sta mu ukazala, da naj molči. — 23letni težak Henrik Ščuk iz Sežane je razgrajal v neki gostilni v ulici Erta in se nevarno pretil natakarju. Prišli so stražarji in ga odvedli v zapor. — Organi Sv. Ivan-Vrdeljskega ko-raisarjata so to noč polovili in utaknili v luknjo deset ponočnih razgrajalcev. Vse hvale vredno! Najnovejše vesti. Dunaj 1. Rabinec Bloch je položil svoj državnozhorski mandat. Prag 30. Oesko-nemški zaupni možje se snidejo dne 27. oktobra. Krakovo 1. Namestnik grof Badeni je prišel sein povodom nekega volilskega shoda veleposestvater je odpotoval potem na Dunaj. Zagreb 30. Županom zagrebškim je bil zopet izvoljen Mošinski. V svojem nagovoru je naglašal, da je na dosedanjih vspehih zahvaliti bana iu vlado. London 1. Armenci v Stambulu so hoteli prirediti demonstracijo, a razpršila jih je policija. Več demonstrantov je umorjenih, ranjenih ali zaprtih, Telovadci in televarikinje. Telovadba se je pričela z dnem 1. oktobra, in se bode vršila: Ob ponedeljkih od 6—7 ženski oddelek; od 7'/,—8V, za starejše gospode; od 8Y,—10 za mlajše telovadce. Ob torkih od 3—51. odde-tek gojencev. Ob sred a h od 3— 5 oddelek II. od 5—6 III. oddelek gojencev ; od 8—10 pred-telovadci in sicer od 8—9 teorija in od 9 —10 praktični pouk. Ob petkih od 6—7 ženski oddelek, 7',«—8V« oddelek za starejše gospode in od 8'/.—10 za mlajše telovadce. Ob sobot ah od 3—5 I. oddelek, od 5—6 III. oddelek gojencev. Na zdar 1 Odbor .Sokola". Dun^Jah« bopm 1. oktobru 1BĐB Državni dolg v papirju „ „v nrobru Avstrijska r«nta v zlatu , „ T kronali Kreditno akcije . . , London 10 list. . . Napoleoni..... 20 mark ..... vieraj dane« . IC0.75 100.85 . 101 10 101.05 . 121 60 121.45 . 101 95 100.95 . 405.75 405.10 . 120.30 120.20 . 9.54'/, »-53 . 11.78 11.77 100 itnlj. lir........ 45.30 45 45 Sprejme se takoj mladenič, star 15, let, močan, veSč slovenskemu in italijmskeinu jeziku in poznajofi ulice tržaškega mesta, v trgovino B. Motile in Grebene, n t vo^lu ulice Via Nuova in Via S. Giovanni. n s pj odvetnik v Trstu si dovoljuje naznanjati, da ima sedaj svojo pisarno na Piazza S. Giacomo št. 11. nadstr. (pri Corsu). Slovenci pozor! Naznanjam, da sem prevzel Taccanijsvo prodajalnico jest-vin v Barkovljah, katero sem preskrbel prav bogato s SV6-Žim in finim blagom. Za mnogobrojni obisk se priporoča Suk Ivan ml. Slovenci pozor! Podpisana naznanja slavnemu bIo-venskeniu občinstvu v Trstu in okolici, da je odprla svojo gostilno v ulici Acque št. 12. To&ila bodo izvrstno vino istrsko po 3G nvč, in puntigamsko pivo prve vrste po 28 nvč. Kuhinja boile preskrbljena izvrstnimi toplimi in mrzlimi jedili tako, da podpisana upa zadovoljiti slavne gg. obiskovalce. — Kosila in večerje se lahko naroče za vos mesec. — Za mno-gobrojen obisk se priporoča udana Marija Posega. ( vit Caserma it. 16 uhod plana deli* Caterma. ) f (mitproti vtlihi lojainici/, prodaja |>o uoverojetnlh nizkih cenah vsako-vMnu ungk'ška kolesa (bioykle) Zastopstvu kolos „Raleltfh" iz tovarne pHaloinh Cyi'lo C" L.td. Nottingham Angleško" in koles „Atllep" iz tovarne II. Klcyor Frankfurt. Kolena „Raloigh" in Adler so i-votovno znana, poslednja rnltijo se v nemški vojski. Kolnsa po&ilja se na deiulo in lia vso krajo brez v-oli ntrofikov. S p r c i o ni u h c p o p r u v a vsakovrstnih novih in stavili koles in Aivtiluih strojev. V z.ilogi nahaj ijo so vlakovrstna orodja in priprave za loilosn. Zahtevajo nnj se ceniki! •V SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS (ALGOFON) je jedino srodstvo proti zobobulu, glavobolu itd. ter se dobiva v Moki nicali, previđenih poukom za vpo-rabo, po 20 nvč. Izključno v proniovani 1 c k « r n i Praxmarer (Ai