Stea. 1§0 Posj. tO^ a* c stotlnk V Trstu, v petek 10. septembra 1920 Posamezna številka 20 stotink Leinik XLV Izhsja — fzvzemSi ponedeljek - rtd.rStvo: ulica sv. rrtnčiSka Asiškega štev. 20, I. ^r^fnaj sc pošiljajo ured- ništvu. — Nefrankirana pisma se n ^ajo, rokopisi sc ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. _ Tfsk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6.—, pol leta L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva ia uprave Stev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotini. — Oglasi sc ra';:njjn v iirokosti ene kolone (72 mm).— Oglas! trgovcev in obr!:u!ov po 40 -lot-J osmrtnice, zalivale, poslanice In vabila po L 1.—, oglas! denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. besedj, najmanj pa L 2. — Ogla;!, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Itev. 20, f. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11 ">7. So) se še vedno nadaljuje — Mrtvi in ranjeni Konec protestne stavke v zasedenem ozemlja Življenje v Trstu je zadnje dni bolj podobno "bo išču negci trgovinskemu mestu v mirnem času. Ce greš iz hiše, ne veš, ali se boš vrnil živ. Po dnevu se ta občutek nekoliko izgubi, *oda ponoči, ko hodiš po temnih mestnih ulicah, razsvetljenih le tupatam s kako električna 6\ctiljko, ki &of jo posamezniki postavili na okno svojega stanovanja kot nadomestek za plinsko razsvetljave, se nehote spominjaš vo,-i»ih grozot. Vsako toliko srečaš skupimo mla-dnh ljudi .pomešanih z vojak', katerim vidiš na prvi pogIedr da gredo nekam s posebnimi nameni. Komaj si naredi! nekoliko korakov, ti pridrvi nasproti kamijon, poln vojakov in re-darcv, ki drže v narečju puške, naperjene ;proti cbem stranem ulice, in ni še potihnil šum avtomobila, ko se nehote skloneš za vogal, kajti zagrnrele <=o puške, katerim sledi pokanje samokresov in vsakotoliko tiktikanje strojnih pušek ... Kje smo? Na bojišču? Da na bojišču, .kali evo ti že nasproti avtomobili z ranjenci, ki drve proti rešilni postaji ali bolnišnici, kjer so že zaposleni zdravniki z drugimi ranjenci, ki so jih pripeljali prej. Tako v večjem delu ■tržaških, ulic. Izema delajo le "dve ali tri ulice ■s prešerno razsvetljenimi kavarnami, polnimi gostov, ki v onih svetlih prostorih niti me slutijo, da nedaleč od njih padajo krvavi očetje •družin, sinovi starih miater, da živi nedaleč od njih cel del mesta le iz hipa v hip, ptod naj-Iboilj groznim terorjem, pričakujoč vsak Lip smrti... Kako kratek je skok od navadnega vsakdanjega življenja v življenje groze! Se ni minul teden, ko Sv. Jakob še slutil ni, da bo tekla po njegovih ulicah kri, da se jbedio njegovi trgi izpremenili v -postojanke, po katerih bo drvela vojna furija, ne kakor v vojni, oborožena četa proti oboroženi četi, oborožen mož proti oboroženemu možu, temveč kakor v mirnem stanju, ki je vendar voiao stanje: »kakor v zasedenem ozemlju, kjer se je razoro-ženo prebivalstvo uprlo, ker ni moglo več prenašati postopanja oboroženega okaipanta. Ne, ne! Ves Trst bi še pred par dnevi ne veroval, da bo mrlič na svoji zadnd poti- spremi je ran s streljanjem iz strojnic, s treskanjem bcirub in iaukanjem ran encev.. „ Staro in mlado, moško in žensko se je bilo zbralo predvčeran !m popoldne že davno pred napovedano uro pogreba nedolžne žrtve izgredov zadnjih dni v c.kclišu S. Chiare. da spremi poko nika na njegovi zadnji poti. Bili so tam itarci, bile so tam starke, mladi in čvrsti 1" *d;e, žene in dekleta in majhni olročiči, pripaJnsti vseh slojev in narodnosti tržaškega prebivalstva, a najštevilnejše je bil zastopan delavski slo:. ki je bil rov no dan prej doken-■čal petdnevno stavko proti razmeram v zasedenem ozemlju, ki so postale že neznosne. Ob šestih se je vsa c>na množica zgenila, oživele so v>e bližnje ulice, iz -katerih so prihajale vedno nove skupine in se priključevale T>r končni vrsti, ki je sledila svečano mirno in počasi krsti, oviti v rdečo zastavo, pred katero so nosile vence v belo oblečene deklice in i' ctopniki socialističnih organizacij. Za krsto so stopali zopet nosilci vencev, za njimi nosilci zastav posameznih sccij al i stičnih organizacij, a noito je sleuila ogromna množica v nepregledni \rsti. Vsa stvar je bila tako svečana in dostojanstveno mirna, da hi ne bil mogel nihče pričakovati, dia se bedo našli 1 udje, ki n;m2jo več niti toliko človeškega 6uv?t\o-^ anja v sebi, da bi jim vsaj v tej, tako žalostuo-veličastni priložnosti zadržalo izbruh njihove strasti. Ni bilo tako! Izzivalci ^c začeli izvrševati dano jim nalogo že na poti po Korzu. Vozili so se v kam: onih«, ki jih imajo na razpolago že ves teden, in se posmehoval! pogrebu. V nHci Sv. Jakoba je prišlo do prvega prerekanja med izzivalci, ki so stali na nekem vogalu, in spremljevalci pogreba. Tcda izzivalci so morali zbežali, kajti mncži-ca je bila žo zavzela gro-rsilm,', nič dolgega obetajoče vedenje. Drugi incident, ki e povzročil veliko ra>4>urjenje aned množico, se ;e pripetil v Istrski ulici, pri Jjudski šoli, kjer se je spl«ašil neki konj. kar je povzročilo silno paniko med množico, ki ni vedela, zakaj gre. Ženske ki otroci so preplašeni skočili v biižn e ulčce. Toda stvar bi se bila končala brez hujših posledic, da ni prišlo istočasno na vogalu ulice P. Dracr-no do spopada. s skup:no izzivalcev, ki so zasmehovali pogreb. Ta incident še ni bil dokončan, ko je začelo padati proti sprevodu kamenje tudi z drugih strani, kar je seveda, povzročilo strašna paii ko med ljudstvom. Skupina spremljevalcev pogreba je stopila k kav. Carusi, ki je z nekoliko policijskimi agenti spreinljeval pogreb, in ga prosila, naj vendar naredi red in poskrbi, da se bo mogel pogreb izvršiti mirno, ker drugače bodo smatrali njega za odgovornega za vse posledice, ki bi jih moglo imeti to početje, ki je množico ?e tako razburilo in preplašilo, da se lahko zgodijo hude reči. Medtem so se bile vrste spreveda že razrešile, ljudje so začeli preplašeno tekati sem in tja, ker v -"ilici Sv. Mark-- so bili že počili prvi slreU iz saaokr«ov, »n oro-žnižka patrulja, ki je bUda. t »a vogalu biižn.c ulice je pokleknila ter začela streljati proti množici. Padli so prvi ii višerci. Kazb irjenost in ogorčenje je straino MerUem ko je voz z mrtvaško kreto nadal eval svojo pot, spremljan od majke skupine žalujočih oseb, se je vsa dolga vrsta spremljevalcev razrešila. Del se je preplašeno razbežal, a del je vdrl obupno proti streljajoči orožniški patrulji, kii se je pred tem silnim navalom ogorčenega ljudstva ziačela umikati, vedno streljajoč, v ulico Sv. Marka, proti otroškemu vrtcu v,Lege Nazionale Med groznim krikom je frlelo kamenje proti orožnikom, ki so se ustavili šele pred otroškim- vrtcem. Na šent/akebski trg je pridrvel kamijon« z redarji, ki so otvorit ogenj proti zbeganemu ljudstvu, katero se je branilo s kamenjem in samokresi ter z vsem, kar je imelo pri rokah. Tedaj se je slišal grozen tresk. Množica, ki je zasledovala orožnike po ulici Sv. Marka, je bila medtem prišla že do otroškega vrtca, cd kjer so začeli pokati proti njej iz revolverjev. Množica se je za hip ustavila, toda takoj nato je vdrla v sveti jezi proti hiši. odkoder so padli streli. Šipe na oknih so bile v hipu na kosih. SLreljanje iz revolverjev je ponehalo. Toda kmalu nato je padla na ulico ročna granata, ki je eksplodirala s silnimi treskom. Nekoliko oseb je bilo ranjenih, toda to ni ustavilo ljudstva, ki je sedaj kakor besno planilo proti vratom, !u niso mogla vzdržati silnega navala, in vdrlo v poslopje. Napadalci so bili zbežali in pustili na liou mesta še tri bombe, ki so bile namenjene bližajočemu s« ljudstvu. Bombe so ibile takoj vržene za bež«-čimi napadalci. V poslopju je bilo v«e polno otr.dk, katerih pa se razjarjena množica ni dotaknila, temveč se vrnila na ulico, kjer se je bii medtani vnel hud boj * orožniki, ki so bila dob H i o.aoemje. Tekom tega boja je bdlo tudi veliko ranjenih. Dokler se je to dogajalo, se je bdi izpremenil ves šentjakobski okraj v eno samo bojišče. Tramvaj je bil ustavljen na trgu in neki redar, ki se je vozil v njem, je bil vržen z veza in raz-orožen. Razjarjeno ljudstvo ga je tako preteplo, da so ga prepeljali na pol mrtvega v •bolnišnico, kjer je izdihndL Boj po šentjakobskih ulicah se je nadaljeval do pozno v noč. Vso noč so prihajala nova ojačenjd, orožniki in vojaki £-o streljali kakor besni na vse strani, na ženske in moške, ki so bežali po ulicah, ali pa se upali pogledati skozi okno. Krsta s pokojnikom je medtem prišla srečno do pokopališča, kjer je bil pokojnik zakopan ob pokanju pušek in strojnic. Medtem ko so razni govorniki govorili zadnji pozdrav pokojniku, se je bil vnel boj tudi v Istrski ulica. Iz čistilnice riža je privezi! po ulici »kamijon-, poln izzivalcev, ki so začeli streljati proti skupini ljudi, ki je stala na mostu nad ulico. Ljudje na mostu so odgovorili s kamenjem, toda kmalu je pridrvel -. kamijon* z redarji, ki so tudi začeli streljati proti množici, katera se je morala za ltjp umakniti, a se je kmalu postavila odločno v bran. Redarjem je prispela pomoč in vnel se je hud boj v bližini pokopališča. Streljanje se je nadaljevalo do pozno v noč. Vterajinil dan Tudi včerajšnji dan je bil zelo nemiren. Promet po mestu je bil sicer zaradi protestne splošne stavke ustavljen, prodajalne so tile zaprte, vlaki niso odhajali, ne prihajali, todia vse prebivalstvo1 je bik> ves čas v nekakšnem strabu, kajti vsak hip se je slišalo od Sv. Jakoba streljane. Po mestu so vozili le vojaški »kamijoni z oboroženimi redarji, kar je še po veča vale razburjenost. Civilnih vozil ni bilo videti, ker je generalni civilni koirJsarijal prepovedal vsako vozn o z avtomobili, kolesi itd., če niso v vojaški službi. Ulice pa so bile polne ljudi, ki so se vlcljub prepovedi zbiranja zbirali v gruče ter komentirali dogodke. Posamezne »faŠistovskc; gruče, ki se sedaj lahko že od daleč spoznajo, so hodile kakor ipo navadi po mestu, toda do hujših izgredov ni prišlo. Kakor je bila. z majhnimi izjemami popolna minula splošna stavka teh dni, tako je bila tudi včerajšnja protestna splošna stavka popolna. Ves promet v mestu kakor tudi v luka, je bil ustavljen in vlaki niso — kakor omenjeno — ne prihajali, ne odhajali. Le v zgodnjih jutranjih urah. ko se glas o splošni stavki Se ni bil raz-nesel, je odšlo in prišlo nekoliko vlakov. Elektrarna je dobavljala električni tok ves dan, toda v plinarni je delo počh ale, in to treba še nekoliko dn>i, dekler se redno dobavljanje plina lahko zepet vzpostavi. Kar pia se vede tiče, bi bilo meste, kakor se je le dni izkazalo, boljše preskrbljeno z njo, če bi bila vedr.o... stavka, kajti kakor hitro je bila predvčerajšnjim splošna stavka dokončana, so ostali, kakor po. navadi, višji deli mesia brez vode, ki so jo ves čas stavke imeli, in so jo včeraj — ko se je zopet začela stavka, zopet dobili. Jutri je bržkone zopet ne bo, ker stavka se je o polnoči dokončala, kakor je bilo napovedano. Za Sv. Jakob je bil včerajšnji dan samo nadaljevanje včerajšrje strašne noči. Ves dan so krožili po ulicah redarski in crožniški oldelld, ki so začeli besno streljati čim so zapazili, da je kje par ljudi skupaj. Kakor bi včerajšnje groze ne bilo zadosti, so si danes ves dan sledile hišne preiskave. Veliko oseb je bilo tekom dneva aretiranih, ne da bi prav vedele zakaj. Bržkone imajo pri tem besedo temni-elementi, ki imajo sedaj v mestu vso oblast v svojih rokah. Popoldne je postalo streljanje bolj žhahno. V Istrski ulici je postavilo ljudstvo barikade s iem, da je zapeljalo na ulico nekoliko vozov, polnih smeti, da tako prepreči vožnjo vojaškim avtomobilom. Redarji in orožniki so naredili nekoliko naskokov na te vozove. Najhujše streljanje se je slišalo med 19, in 22. liro. Ne nvore se kontrolirali, kaj se je pravzaprav v posameznih ulicah godilo, ker dostop je bil zvezan z raznimi podežkočatni. Razen tega, da sd tvegal glavo, so ti tudi redarji vsakotoliko zaprli pot. Todia v kolikor so se megli opazovati dogodki, se je stvar vršila tako-le: V posameznih ulicah so se zbirali znanci, ki so komentirali dogodke. Zapazili so jih redarji, ki so takoj otvorili ogen> proti njim. Ljudje so se razbežali in poskrili, a redarji so pridrveli, strelfajoč mimo in zapazili morda medtem drugo skupino, na katero so tudi takoj začeti streljati. Če se je kdo pokazal na oknu, so namerili nanj puške, Če so koga aretirali, so ga odvajali... streljajoč. To »e je ponavljalo celo noč, pri čemer je bilo slišati tudi pokanje strojnih pušek. PreHvastva v šentjakobski okolici in po drugih delih mesta se :e polastila silna groza, ki jo j« v spodnjem mestu še povečalo prihajanje avtomobilov z ranjenici. Tekom dneva in noči fe bilo ranjenih kakih 12 oseb, med temi ena, Margarita Bojta, smrtno. Več alt manj težko ranjeni so bili med drugimi: Viktotr Barri, Ivan Coslanza, Jerolin Krešič, Angela Cremese, Jclanda Cai-sutti, Štefan De Radio, Sablis Anton, Davanzo Anton, Valcompoli Artur in Coniachi Arlur. Mogoče je, seveda, da je itevilo ranjencev še veliko večje, ker nekateri lahko ranjeni niso sploh prišli iskat pomoči, na rešilno postajo. Mesto živi — kakor omenjeno pod vtiskom teh dogodkov v največjem strahu, ki ga večkrat brezglavo streljanje še povečuje. Zvezo med teiko - Slovaško, Jugoslavijo m Romunsko „Češko-slovaška korespondenca" prfobčuje nasledojaln pomenljiva informativna izvajanja: Prozorno jasna koncepcija iskrenega dogovora m d Jugoslavijo, Romunsko In Češkoslovaško ne dopušča nikakega dvoma glede svojega bitstva in cilja; zato so potrebne vsa umetnosti tolmačenja, kakršnjc so morda potrebne pri produktih iz tajnega laboratorija diplomatične lekarne. Brezpogojno neumestno pa Je modrovanje o tem, proti komu da je obrnen pakt, sklenjen med temi tremi deželami in v čegavo korist ali pogubo da je sklenjen?! Eni, ki se delajo, kakor da dobro vedo, trde, da se ost obrača proti Nemčiji. Is te razlage pa se odraža le tista nacionalistična histerija, brez katere izvestni deželno utisnjeni krogi tu pri nas ne morejo presojati nobene politične akcije mednarodne pomembnosti. Od poljske strani pa trde, da se je v Pragi zasnoval pravi komplot proti Paiizu, ki da posebno nazorno kaže grdo nehvaležnost Češko-Slovaške napram Franciji. Tu opažaš — na t n en ^ nisi ozlovoljen. Saj je to poljska intriga tako na debelo zasnovana pletenina pristno Lodzke manufakture, da ne treba za to nikake fran coske fine apreture. Češko-Slovaška se zaveda v polni m ri, da Je dolžna hvaležnosti soustvariteljem nje državne neodvisnosti ter izpolnjuje točno in voljno vse dolžnosti zavezništva in prijateljstva: pozna pa tudi pouk o malih planetih, ki krožijo v vesoljno>ti okolo velikih, ki dobivajo od njih svojo luč, ki ne gredo torej svojo lastno pot ttr nimajo svojega lastnega vira moči; Češkoslovaška pa ve, da ie ta pouk ne da prenesti na dižavno-politično polje, posebno ne po svetovni vojni, ki je provzročila d mo-kratično niveliranje (vzravnavo) ne samo razredov in individuvov, ampak tudi narodov in držav, vsled česar bi bila mednarodnopravna razvrstitev po prvenstvu nesodobna. Veliko bolj, nego svetovna, bi veljala tu pomorska aplikacija, da imajo male ladje istotako, kakor velike, svoj la tni kompas in svoje lastno krmilo, svoj tovor in svojo posadko, in dajejo vleči od drugih le tedaj, če so pokvarjene. To velja ludi v modernem življ nju narodov in držav. Zato tudi svoboda in neodvisnost ne dopuščata nikakega stopnjevanja in klasifikacije; sta marveč absolutna in vzajemna. Na tej predpostavi je bila sklenjena obrambna zveza, ki se izpopolnjujoč in vzravnavajoč prikiado obstoječi konstelaciji in je zato po svoji naravi in nalogi zveza in nikakor ne proti, torej zveza, ki je ob enem zavarovanje (asekuranca). Splošno se domneva, da je združitev teli treh držav, ki razpolagajo z izdatno oboroženo silo, namen, da obkrožijo Ogrsko. To bi bil — četudi le pogojno — namen tre-notka; nikakor pa ne trajen cilj. Saj bi mu bilo v svrho le zavarovanje proti grozilnemu presezanju Madžarov na nemadžars^a ozemlja, \sled česar bi ta odbijalna. tendenca odpadla v trtnotku, ko bi se budimpeštanski odgovorni činitelji izpametovali in bi izpoznali, da sedaj ne le antanta, ampak tudi Poljska ne potrebuje več njihove pomoči, da torej tudi militarična valuta Ogrske stoji tako n zko, da ne bi se popravila niti tedaj, če bi mogla Ogrska še mesece zavlačevati demobilizacijo, naloženo ji od mirovne pogodbe. Ako bi se Ogrska povrnila k lojalni mirovni politiki, posebno pa, če bi napram svdjim sosedom odnehala od svoje razdra-ževalne in vznemirjevalne taktike, bi odpadla tudi od naše strani potreba poojstrene budnosti in naša zveza z Romunsko in Jugoslavijo bi se mogla neomejeno posvečati svojemu mirovnemu in pomirjevalnemu namenu. In bi mogla ob enem izvajati svojo neoslabljeno privlačno silo na vse tiste, ki vsporedno s tem delujejo za nemoteno mirno vzpostavo in polno gospodarsko silo Srednje Evrope. JuSoslovenl, zbirajte pridno za Tiskovni sklad „Edinosti" I Narodnost m socialnem — Aga — V dobi iradikalizm« se je slovenskemu dija&tv u razglašalo z govorniških odrov, da je katoliška cerkev paiotinatrodna. zato, ker mednarodna. Zahtevala se je narodna cerkev; po drugod so kovala celo na* redsvo vero, da bi rešili narod gotove propasti. S katoliške strani so tej pjopagardi prigovarjali, češ, da fcutL ^mednaroden.-., aH točneje: »nadnaroden še ne znajči, da si »sovražen-kaki narodnosti, da pobiias in omejuješ njene pravice: dokazovali sk> iz zgodovine, kako je tu in tam cerkvena avtoriteta branila koristi in svcboSčinc »malih narodov proti »velesilam* dobe. Ta-le dijaška polemika mu p:uliaja na misel, ko sc danes toliko razpravlja o etaHšču socijalizma na^protr nanednos-ti. Tudi sooijalizem je mednarodna ideija ki organizacija. Kdor je bil vzgojen v narodnem- radikalizmu, lci vikii v narodnosti največje počelo v^ega življenja, temu ne gre nikakor v glavo, da socializem noče in ne more postati domena kake posamezne narodnosti, au:p2k se širi od plemena do plemena, ne da bi obenem »siril hegen:'cni'.o enega čez druge. K'ior koče i>aievati ta pojav, mora sleči železno srajco takega radikalizma, zavreči mora naredno s t kot najvišje počelo, ker je znanstveno ne vzdržljivo in — peaktično, če se dosledno izvaja. — barbarsko! Primum purgare! Za presojo socijalizma je treba poiskali trdnejših tal pod lastnimi nogami. Veliko vprašanje pa nastopa seda?: ali \e socializem tudi pozitivno sovražen proti narodnosti? To je, i načelno — teoretične strani, šoetjalistem samim nego-tcvic. Socialist, ki ni zamotan v mreže enodnevn ih znanstvenih sistemov, ne mere biti nasprotnik mi rodnosti. Dejstva je, da je človeštvo razdeljeno v plemena in naurod©, Jej se očitno razlikujejo po telesni in duševni sfocdrturi; dla jeaik ni samo ^občevsjro sredetva-, kakcir s» »banalno izražala kra-tkemiseint patujčevaici. Izkustvo uči, da rsauffodoTttfe, reuegaitstro m kar fe ▼ zvezi s tem, muči ttufi demora&zadfc, po-nižeTaaJ« čfaretfce o&efenoati, BaaUfttvo pererti naravi i Vkljub temu se lahko d«cbi socijalist, ki sina-tra narodnost za metatlzičrto zlo. K temu ga zavaja samozavest vsled doseženih uspehov socijalizma, zavaja: ga povišanje idealnih teorij, pa tudi odpor od ^n-aredne strani-proti širjenju socij-Jistične propagande. Ko ne ve drugega izhoda, zamahne s kretnjo govornika in uitiLa 'hidro nacdj-cnalizuiA- za večne čase; v svoj sestav pa -vtakne novo dogmo ^najodnos-t je -zlo* in se slednjič prrto'!aži. Tako je v tcotriji. Glede prakse se na splošno ne moCB^oć:tati, da sooLjalizem tVla za korist :ega posebnega plemena. Saj z.tlcztt. po-ud ar" a mednarodno solidarnost in pobija imperializem. Slabše bi bilo zanj, če se mu dokaže, da dela na škodo vseh plemen obenem, ne da bi se raje omejil na eaio ^arnjo. Za tako dokazovanje pa danes ni poslušalcev: to tre-•ba prepustiti zgodovini. V ozemlju, zasedenem od Italije, so pa razmere take, da s širjenjem socijalizma gine odpornost slovenskega plemena. Z? edbena oblasta so neprikrito nasprotna temu plemenu; vsa italijanska javnost zahteva razna-roditev ped nasiovio-m mirnega; sezitja« in lagcćne asimilacije«, socialisti pa sc poslužuje'o »občevalnega .jezika-, ki j« v Italiji navaden, v vseh stvaxeh, ki niso namenjene za tolminske 'hinibe posebej. Praktično in (dejansko je torej tako, da se Slovenec, kadar .je postal gcrec sod alist, okrtači in oko pije svojega slovenstva, da očiščen in poživljen vstopa v tempelj bega Marxa. K temu prihaja šc to, da teoretično stališče tukajšnjih voditeljev ni nadnarodno, kakor bi -bilo bolj primerno, ampak je protinaredrte! Zadostuje čitati tozadevno čas-cpis.je, ki dan na dan zagotavlja s sveto vnemo: > Mi sovražimo vse nacionalizme!^ Ker to sovraštvo c.e mere ubiti italijanskega n£.cijonaIizma, ki ga ščiti .pel Evrope, zato je neizbežno, da ub'ja le njegovega tekmeca, da ubžjo slovensko n?rcdncst, ki nima druge zaščite izven zdrave pometi, ki pa v Ital'ji ni posebno gost nac'joaialeu produkt. Slovensko naredno giban«e na Primorskem ni imelo in nima kapitalističnega in imperialističnega ozadja. Nikdar se ni zahtevaia od naše strani »^simulacila - Italijanov, ampak le ravnopravnest z njimi. Ta naša torba je odločno proletarsk*, je borba »ponižanih » razžaljenih« za odpravo nadjcaaluih privilegijev. Da .soci •aiP'stična stranka ne izprevidd tega, je znak, da ni vseobča borlteljiica zatiranih, je vzrok, d-a se slovenski narodno čuteči ljudje obračajo proč .cd n>, ker instinktivno čutijo, da zmaga socaja^zma ▼ merah znači konec Slovenstva. Tudi za človeka 6ocijaii^irčnih nazorov nikakor se Jan e stališče uradoe < tranke ne more imeti neizpremenljsve veljave. Lenin, voditelj nrskih komunistov, in danes neoporečno prva a\-icrsteta na ^em svetu, — Če bi od 'bližje poznal razmere v našem Primorj« — gotovo ne bi odobravaj bosrbe pretti slovenskim narodnim zahtevam. On priznava teoretično plemenske razlike; -n narodnosti ne imenuje »zio«. Glede izvedbe komunizmi a trdfc, da drugi narodi ne morejo kar t^aven-dan kcipirati Isusov, ampak da ima vsak narod svoje posebnosti, ki jih je tireba vpoštevati, če se hoče nastopat; z uspehom. S tega stališča pmiznava Lenin samostojnost Finske, Poijske, Litve aid. To je trdil ob času, ko so stali kozaki pred Varšavo. Kolik je torej1 razloček med ruskim mislecem in italijanskimi sodrugi, ki bi hoteii umfcci-rarti v svojem italijanskem komunizmu vse, do tiste črte, ki jim jo odkaie — imperializem! •Nanje lahko apliciramo Ljeniaov izrek: >£e popraskaš -komimista, najdeš spodaj laškega žervenista.« Komunisti nas sicer tolažijo, da bo že bolje. Kadar zmaga komunizem, bo konec vseh privilegijev, vseh zatiranj; tedaj začne srečna doba človeštva. Toda, ljubi -odrug:, z daljno bodočnostjo nas veliko bolje to!aži krščanska vera nego vaša stranka; in vendar nahajate vi na hujši argiunrent proti njej v tem, t?"a za sedanjost n« nudi drugega, nego upanje. Krliko man) >e vredno vaše upanje 1 In za na red slovenski, kakšno vstajenje pripravite potem, ko bo na n e^Jovem mestu čeda demoraliziram!« renegatov?! Za čutečega Slovenca ni premiera v italijanskem komunizmu, kakeršen je dejansko in praktično v naši družbi. Koliko da je sicer vreden kot berba izven kroga nacijom a lnili i.-itc-resov, — to pa spada v drugo poglavje. Dogodki u Amonij! Prodiranje Jugoslovensklh čet Z^VGREB, 9. Riječ« javi,a iz Belgrada: Na albanski mcii je poloiaj neizprenienjen. Naše poslednje zmage so izvocvale slo>envke in i hrvatske čete. Častniki, ki ,sk> ^e vrnili s fronte, pripovedtijej-o, da jim manka be^cd, da .bi pohvalili junaSkc obnašanje slovenskih in hrvatskih voakov. Novostih poročajo iz Belgrada: Čete naHt-uanLo ^e deznava, da bo v osmih dneh sestavljen državni odsek, ki bo določeval, koliko mandatov odpade na posamezna okrožja in župnije in ki bo imenoval predsednike volilnih pover-jeništev. Bolgarska vrnila Jug:?.lavi^i stroje iu lekznlški materijal. BliLGRAD, 0. Vsled' pcivredovao-ja franoo->kega povel^ništ^a v Sofaji je bolgarska vlada vrnila naši vladi stroje in ves železniški materijal. ki so ga za časa okupacije zaplenili v nasi državi. Tako namreč deloča mirovna pbil naslov »konzula kraljevine Cmegore . Ta r.3pis se blesti tudi na hiši, kjer stanuje. D'Annun/.ieii organi so. odre lili, da osebam, ki j^rihajajo na ta konzulat', ni treba imeli legitimacr. Zvezo med ĆeSko Slovatto, Romunijo In Jugoslavijo ZAGREB 9. „Riječ* javlja ii Belgrada: Kakor smo izvedeli s pristojnega mesta, vesti o rezultatu Beneševe misije v Bukarešti niso točne. Stvar stoji popolnoma drugače. Benešu je bila ponuđena zveza, toda ne proti Madžarski, temveč proti Rusiji. Naravno, da je Beneš te ponudbe odbil. Očitno se sedaj vidi iz francoskega oficijoz-nega tiska, da je Romunija pristala na francoske kombinacije približanja k Madžarski, ki trdovratno širi vest, da bo Romunija odstopila Temešvar. Romunija in Madžar-ka skupno s Poljsko bi tvorile blok proti Rusiji. Francoska, diplomacija je napela vse sile, da bi nas ln Češko - Slovaško pridobila za blok, toda niti mi niti Češko - Slovaška bi nikdar ne mogli pristati na te kombinacije. Pctavmile regenta Aleksandra v Pariz. ZAGREB, 9. Regent Aleksander je pred kratkim odpotoval v Pariz. „Riječ" piše i o irom na potovanje: O regetovem nenadnem potovanju v Pariz se govori v političnih krogih, da je v zvezi s silno važnimi bodočimi mednarodnimi dogodki. Posebno gre za rešitev jadranskega vprašanja, naše odnošaje z Madžarsko, s katero je Francija sklenila politične pogodce in za te zveze pridobila Romunijo. Kmalu pride tudi dr. Trumbič iz Londona v Pariz. V prihodnjih dneh je pričakovati važnih dogodkov v zunanji politiki naše države. Regent se vrne prihodnje sobote v Belgrad. Potuje strogo inkognito in nosi civilno obleko. Spremlja ga njegov ozebni tajnik Petrovič. ».EDINOST« Strr. 1* > Trat«, dne 10. ilpltaftr« l Rusko-poljska vojna Litva proti Poljski. PoUski ultimatum ? CURICH, 8. Neka nemSka radiobrzojavka pravf, da jo glasom vesti fz Varšave poslala poljska vlada litovski vladi ultimatum, v katerem zahteva, raj Litva nmakne svoje čete z ozemlja, ki ga je vrhovni svet prisodil Poljski. Ako litovska vlada ne sprejme tega pogoja, se bo Poljska smatrala v vojnem stanju z Litvo. VARŠAVA, 8. Poljska vlada je poslala Zvezi narodov poziv, naj nastopi pri litovski vi di, ker da je prekinila nevtralnost brez napovedi vojne s tem, da je v družbi z boljševiki napadla poljske čete pri Irivalky in Avgustovem. Poliska nota dodaja, da bodo Poljaki prisiljeni začeti vojno, ako Li-tovci ne izpremenijo svo'e^a postopanja. Enver pnJo poveljnik ruskih čet CURIH, 8. Glasom neke nemSke radiobrzo-javke je bil Enver paša imenovan po zahtevi Lenina in Trockega za glavnega poveljnika boljševišl ih čet, ki prodirajo proti Indiji, daje ruskih čet na Kavk zu, v Afganis anu in v Perziji. Enver paša je bil sprejet v Moskvi od Lenina ter je šel zatem v Smo-Iensk v ruski g'avni štab. kjer se je bavil. — V diplomatskih krogih se misli, da hoče Rusija na ta način prisiliti Anglijo, da sklene mir. Poljsko poročilo. VARŠAVA, 9. Pore čilo vrhovnega štaba cd 7. i. m. pravi: Pohod litvinskih čet je ustavljen. Zaplenili smo veliko vojnega materijala, med drugim 50 vozov s kenji. Budtu kakor druge časnike? Ali vlada zares nima ne oblasti ne moči nad tisto mladino ? — Očividec. Tudi za naše okoliške mlekarice so prišli grenki časi. Grenko tožijo: Ovire in sitnosti, ki se nam delajo, so neznosne, krivične. Ko je prinesla okoličanka svoje mleko na trg, hitro beži kaka zlobna baba k tržnemu komisarju z ovadbo, da je mleku prilite vode. Komisar, seveda, kaj dobro sliši na to uho. Pogreblja mlekarico in ji zaplenja mleko. Potem pa prihaja nekaj čudnega. To baje zdravju nevarno mleko se zliva v škai in se poiem o 1 vaza baje v mestno ubožnico ali kakemu drugemu človekoljubnemu zavodu I Res čudno, kakor da nezdravo mleko, čim je prešlo iz vrča mlekarice v komisarjev škaf, postaja hkratu — zdravo 1 Morda je tako, kajti prehaja iz slabe v zdravo posodo. vrč mlekarice je slovenski, komisarjev skal pa ima vse obilježje — neslovenstva. E da, tako se določa dandanes meja med zdravim in nezdravim!! Poturica! Neštetokrat že smo čitali in pisali, da je poturica hujša od Turka Turki so namreč grabili otroke slovenskih narodov in jih vzgaja'i tako, da so odrasli kot naj-hrabrejšl branitelji Turške. Janičarji so se imenovali oni poturice, ki so morili in ropali kakor ne bi si upal rojen (pravi) Turek. In kaker so bili janičarji cvet turske grdobe, tako so in bodo vsi odpadniki cvet raznih Janičarjev širom Evrope. Mi v Trstu vemo kaj povedati o nastopih raznih odpadnikov. Pravi Lalii niso in niso biii nikdar tako zagriženi naši sovražniki, kakor so razni odpadniki. Tisoče slučajev bi lahko navedli v podkrepitev te trditve. Tudi te dni nam je neki Vodopivcc, ki se je na lastno pest prekrstil v Bevilacqua, povedal v nekem tukajšnjem revolverskem listu, da smo mi Slovenci „Ščavi" a on da noče reči s tem, da smo mi sužnji, pač pa nas tako imenuje, ker je to tu taka — navada I Napoveduje nam, da se skoraj vsi pola-ščimo, ker je on, Vodopivec že poslal svo e otroke v laške šole ! Slovenskih £ol ni treba! Tako pravi on, in zato Je stvar gotova! Ne bi pisal: radi enega odpadnika, a čudimo se le, da oni list priobčuje slične ogab-nosti, ako hoće, da lista ne pograbi suša ! Radi bi pa le veJel, kakov rimopo-tomec je omenjeni Vodopivec! Škoda, da se ta janičar — pardon. legijonar, ne da spoznati bolj pobl.žje! Naredba naj se izvršuje najstrožje! Prejeli smo: Naredba, k prepoveduje prodajanje belega kruha, se mora po naredbi onih, .ki r.as radi imajo", izvrševati najstrožje : Vse drugo se laliko prezira. Bliskov, ne vožnje z avtomobili po mestu, razstavljanje cenikov po trgovinah in izlozbah, po-nočno kruljen;e po predmestjih i. t d.f vse to lai:ko v blažu je, kakor se lahko vblažuje naredba o prodajanju slasti: — saj vse to ne zadevlje slovenskih krušaric! Proti tem pa treba vse prav vse strogosti! Prodajanje belega kruha ni samo prepovrdano, pač pa je tudi oderuško ! Kaj iato, da ljudstvo podpira to zakotno trgovino s tem, da rado kupuje ta btli kruh, ki je sicer res zelo drag, a je vsaj dober! Rajše naj vse vrag vzame, samo da Škeder.jke nimajo zaslužka. Slovenke so--. Mi pa rrenimo da so naredbe tu zato, da se spoštujejo vse — ali pa nobena 1 Izseijeniški vlak odide po možnosti dne 15 sept. t. 1. v Jugoslavijo. Prijave se zaključijo že prihodnje dni. Kdor se misli poslužiti tega vlaka, naj predloži čimprej vsaj uradno potrdilo o službovanju na tem ozemlju, ker brez tega se ne more vzeti v pošte v. Vse prijave naj se pošlje na Antona Pod-bršček, ul. Torre bianca 39. I. Fran Piano, iz Senožeč je odšel od tam proti Stonjam in — se ni vrnil več. Pogre-šancu je 50 let, je srednje velikosti, brez brk. Obleko je imel na sebi temno-slvo. Iste barve je bil klobuk. Črevlji črni. Kdor bi kaj vedel o rjem, naj blagovoli — proti povračilu trosko v — sporočiti rodbini Piano v Senožečah. Superfosiat je pri današnjem -pcsnan.itanjti hlevskega zemlji neobhcdsio potreben. Sc }e čas j£a naročiti. Superfosiat razdeljuje/o tudi jdedeče kmetijske družbe: v Vipavi, v Dobra vi jah in v Podgrajah pri Ilirski Bistrici ter v Beamu pri Pazuiu. Sladkor rdečkast po L 13 za izdelovanje pe-tciota jc na razpolago pri Tržaški kmetijski družbi. Kdor ga hoče, naj takoj plača. Idrijski orlovski odsek kat. del. družbe priredi v nedeljo, dne 12. septembra ob 16 na lolsketn trgu javen nastop. V slučaju slabega vremena se vrši nastop naslednjo nedeljo, 10. septembra. Proizvajale se bodo proste vaje naraščaja in gojenk ter proste vaje članov in članic in vaditel ske proste vaje na godbo. Nato orodna telovadba članov. Dne 12. septembra priredi odsek v hote u Didič orlovski večer. Sodeluje družbeni orkester. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Elita loma vogal iL liazzini. — Lastna palača. Dclallka gUvalca In rezervni zaklad K C. SI. 22 j,000.QM Izvrtaj« Marim vs« in menjalniCns teakcija. Uradne ura od 9-13 •lfa Za tiskovni sklad „Edinosti" Marušič Ivan Brežca L 4, J. Đ. v Buzetu L 4, Štolfa Kristina L 5, Meglič L |1, Ino-cente Iv. Postojna L 100, Ziuo Jakob L i0, Rakičanka L 2, Kralj Trebče L 10, Neimenovan iz O.-jeka L 10, Gašpar Remislav nabral v Mavhmjah L 61. Darovali so : Žužek R ko L 2, Terčon Franjo L 3.50, Legiša L L 2, Semclič Emii 2, Legiša Miroslav L 2, Legiša Silvester L 2, Terčon Ivan L 3, Gruden Avgust L 2. Colja Avgust L 3, Coja Lecpold L 2, Legiša Josip 2, Gašpari Remislav L 3.50, Terčon Just L 3, Terčon Ida L 2, Urdih Slavica L 2, Lupine Marija L 1, Legiša Ivan (II) L 2, Terčon Ivan (U) L 10, Semolič Josip L 2, Urdih Josip L 2, Terčon Zora L 2, Semolič Marija 2, Legiša Hinko j L 2, Urdih Milena L 2. — Spacal Andrej I L 5, Ne menovan L 5, Obrtnijsko društvo v ! Barkovij.h L 100, Neimenovao mesto kisle kut rje L 2 A. Tul, Herpeje L 10, Kosovel Fran L 2. Do sedaj izkazanih L 761265, v, današnjem izkazu L 331. Skupaj L 7943.65. j DAROVI — Za pogorelce Narodnega doma: Stoli3 Kristina L 5, Obrtnijsko društvo v Barko v-; ljah L 100, A. Tui, Herpese L 6, OtrošKa veselica v Kobaridu L 30, Podlogar & Pe- j telin, Sv. Peter na Krasu L 100, Janko Hra. t1 Livek L 5, Anton Slamič župnik v Dekanih L 16. — Do sedaj izkazanih L 5209.65 (in j ne L 3694.65 kakor je bilo pomotoma objavljeno v št. 178), v današnjem Lkazu L 256.—. Skupno L 5465.65. — Za Ciril-Metodovo družbo 6e je nabralo ob priliki sužidske veselice L 114.— kar ni bilo pomotoma še objavljeno. Denar je prejelo upravništvo in ga tudi izročilo blagajniku. — V počastitev spomina pok. Josipa Korena večletnega šolskega voditelja na Prošeku so darovali za moško CMD: R. Luxa 10 L, M. Liuca 10 L, Josip Štrukelj 10 L, Kar I Cib c 5 L, Rudolf Trobec 2 L, Matko Milič 2 L, Maks Ukmar 2 L, Josip Kalin 2 L, gdč Pepl Posega 10 L, gdč. Amalija Martelanc 10 L. — Pri poslovilnem večeru gdč. Kristine Mihel, Brje-Rih mberk je nabrala družba sorodnikov in prijateljev L 53 za družbo CM. v Trstu. — Po pomoti se je objava zakasnila, kar naj se blagohotno {oprosti. Denar je izročen blagajniku. JTC Mi MIKOLIC Trst, ul. Udine 32 (prej BeheiM (na vogalu nI. Lodovlco Ariosto) Različna obuvala za gospode, gospe in otroke. Lastna delavnica, ter sc sprejemajo — naročila in poprave po meri. — l!f li ■šSfc emajo 17 jr VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih In pisanih, žcpulh robcev, možkih nogavic itd. R. mil M. tono V. L111. štev. 24. Okrajna Melca in posojilnica t Sežani vpisana zadruga z neomejeno zavejo vabi člane k rednemu občim zboru ki se bo vršil dne 26. septembra t. 1. ob 11. uri predp. v zadružnem prostoru s dnevnim redom: 1. Pregled in odobrenje računskega zaključka za 1. 1919. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev načelništva in nadzorništva. 4 Slučajnosti. SEŽANA. 3. septembra 1920. (140» NAČELN1Š rVO. Će bi ob naveden1 uri ne bilo navzočih dovolj članov, vrši se občni zbor pol ure pozneje po § 33. zadr. pravil. Letni računi so na ogled ob uradnih dneh. □u 3t= 3 Stroj u iivanje in veianjc pmf umiki vzoru Seidel & Neumann In MALI OGLASI HISA, lep vrt, poleg poslaje, v t>liŽTi>i okclici, •primeriva za gostilno ali skladišče, se proda po zelo ugC'fmi ceni. Naslov pri upravi. (226) REDKA PRILIKA! Lepit> obdelano posestvo na Gorenjskem, v bližini Kamnika na ravnini, pol ure od železniške postaje, se vsi cd rodbinskih razmer tafcctj proda. — Posestvo obsega ca 40 oralov (nad 15 oralov zaraščenega .gozda, ostalo njdve in travni]«), poleg lega 2 priti ioni hiši z gospodarskimi .pcslqpji. Cena L 120.000. Podrobne še se izve v hotelu Gržina, št. Peter na Krasu*. (216) TRGOVCI POZOR! Par vagonov kranjske lončene posode najfinejšega izdelka imam pripravljenih z a evport. Trgovci, ki reflek tiraj o najmanj na 1 vagon, na:- blagovolijo javiti V. Peternei-u, botel Gržina, 5t. Peter na Krasu. (217) PRODA se lepa en »nadstropna hala z vrtom in hlevom, u. Eksistenca zagotovljeno. Poouc&e n* naslov Josip Pelikan, C#lJ«. Jogoskvij*. (219) ABSOLVENTINJA trgovskega tečaja na Uce;u v Ljubljani i££e službe v pisarni večje trgovine. Naslov pri upravniitvu. (220) DOBRO izvei)bane ga urar<e^a pomočnika išče Josip Uriič, yr»r v Kobaridu. PU&a po dogovoru. (221) MOTORNO KOLO »J««*«« 4 H /5 HP v najboljšem stanju in funkciji se proda po ugodni ceni. VpraSatri V« 2nideriW, Parestraoek. (222) DOBRO BRANO dobi poftteoa oseba v ulici Istituto *t. 18/III. (224) SREBRN DENAR kupujem po najvUjih ccnah. Urar Albert Povh, ulica Mazzial 46. 204 IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Ul. Chiozza it. 50 prit. 202 NA NOVO odprto trgovino • pohištvom novim is starim ter z drugfani potrebnimi predmeti priporoča sa obilen obisk J. BabnI. Artisti it 7, zraven Corsa VHt Em.« Piaaze S. Caterina. Najnižjo cene. Svoji k svojim. 190 POTNIK sprejema potovanja za vio Švicarsko. Ponudbo pod »Potnik« na spravo. 208 BRIVSKI POMOČNIK prvm bo« toli nastopiti službo. Govori slovansko, aemiko le nekoliko italijansko. Grfll Marini«, S. Martino dl Quisca pri Gorici. 111 MODISTKA m priporoča ceni. i»eie ▼ v okolici Ulice Aiaaaaadro Volu Z V. (pri ljudske* vTtu). _ SODE ofjeve, inrioiioo. Kvret, 1. vsafco 213 v Trsta registrovana za^r, ^ ncomcjoalm jamstvom u!. Cesore Baitisii (prej StnUIon) št. 21 sprejema hranilne ulogs od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po == 4 Vi. = večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekočo čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Daje posojila po najugodnejših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. tSinger4 Gast & Gasser D . , . .... Tvrdka ustanovljen I. IHJi te^jni^r^^ FRANCESCO BEDHAR popiauiioia. Trst, ul Campaaila iy mm BAHKA Išče se z večletno prakso, vešč vsega hranilničnega poslovanja in tudi strojepisja. — Tozadevne prošnje s potrebnimi dokazili naj se vlagajo do 12. t. m. pri (139) Občinski hranilnici v Postojni. Od. glt/.: K 30,01)0.000. Rezerve K I0,0<>0.000 lie!grad, Celje. Dubrovnik. Dunaj, Kotor, Kranj. Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejam« vloga na hranilne knjižice ter Jih obrestuje po 3ViV a v baneogiro prometu po 0 7,. Vloge, ki se imajo dvigniti urno proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostue predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. (assa dl Rlspirmio, uk S. Nlcolo Telefon : Štev. 1163, 1793. 2676 Blagajna posluje od 9 do 13 Zavarovalna zadruga v Zagrebu. Ustanovljena leta 1S84. Podružnica v Trstu al. LavaloiaULo. prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju in streli in zavaruje steki-šipe proti škodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki in akviza- ' inajo r~ -1--5'"' pogoj n tor j i *e sprejemajo i>o najugodnejših Edino mazilo Edino mazilo ki ohranjuje usnja In ga vzdriuje mehko. Skladttte v Trstu, ulica Torre bianca itev. 12 ^ Telefon žtev. 10 r, PELLEGRMO CINCELLI Trst - ulica Makanton 5tv. 9 - Trst (Hlla ustanovljena lata 1828.) KOŽE in (JSNJE za ženske in moške. Bon »n Chtvreimi, lak, podlage in viak#vrstni predmeti za Sevlje itd. Vse po ugodnih etnah Postrežba to?na. -- DREOSSI & C.-Trst Trg Oberdan štev. 1. Telefon:ProđaJa,na 14-57 Brzojavk« i DREOSSI. Trat Postno hran. nrfuo 11—65 □ □ ZALOGA: Stanovanje 30—11 (20) žefeznln, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — Verige, r žeblji, železna 2ica. Plošče iz litega Železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije. — Kuhalniki In štedilniki na petrolej. — Lesene grablje, tipi in kose ter zajamčeni brusni kanrni.