IZDAJA OBČINSKI ODBOB SZDL LJUBLJANA-SlSKA — UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK PAVLE ŠEGULA — TISK; CZP »LJUDSKA PRAVICA« OKTOBER 1963 OBČINE LJUBLJANA- Naš list želimo še bolj .približati željam in potrebam občanov Pr* razvijanju novih nružbenih odnosov in pri graditvi našega socialističnega družbenega sistema stopa v ospredje dogajanja £edno bolj človek kot svoboden ustvarjalec in aktl-Ven nosilec samoupravlja-na vseh področjih družbenega življenja. Nje-0°i> položaj se še naprej "rePi. posebno še pri neposrednem odločanju o de-Uui družbenega proizvoda. Prav tako se še naprej rePi samostojna vloga ko-une kot osnovne družbe-»o-ekonomske in hkrati P°litično-teritorialne druž-ene skupnosti z vsem nje-tm notranje razvejanim mehanizmom družbenega iainoupravljanja. Razumljivo je, da morajo " jvezi s tem tudi »Občin-* razgledi« še bolj jasno opredeliti svojo vlogo in mesto v pogledu informl-dnja in formiranja obča-°v ^er v razvijanju naših oeialističnih odnosov. Zavedamo se, da ne moremo še dalje razvijati in spopolnjevati našega občinskega glasila brez naslonitve na bralce, brez vašega aktivnega sodelovanja, kajti le tako se bomo lahko približali željam in potrebam naših občanov. Prav zaradi tega vas vabimo: SODELUJTE Z NAMI! ZAVEDAJTE SE, DA SO »OBČINSKI RAZGLEDU VAS LIST, GLASILO VSEH OBČANOV ŠIŠENSKE KOMUNE! Z veseljem bomo prisluhnili vašim željam, mnenjem, predlogom in kritiki. Prav zaradi tega odpiramo v listu tudi novo rubriko: JAVNA TRIBUNA. V njej želimo spremljati določene nepravilnosti in popravljati razne napake, ker bomo imeli le tako več pravice, da hkrati populariziramo naše dosežke ter naše ljudi, zaslužne zanje. PAVLE ŠEGULA Doslej za Skopje že skoraj 127,000.000 V desetih dneh vpisovanja posojila za obnovo Skopja v naši občini so občani, delovni kolektivi ter gospodarske organizacije vpisale doslej 126,977.000 dinarjev posojila. Od tega je vpisalo 15.259 proizvajalcev 117,979.000 din, 17 kmetov je vpisalo 46 tisoč dinarjev, ostali, in sicer doslej po številu 321 občanov pa je vpisalo 2,282.000 din posojila. Doslej sta sklepala o vpisu posojila za Skopje iz skladov podjetja le delavska sveta Tovarne dekorativnih tkanin, ki je vpisal 6,600.000 din, ter Lekarna Šentvid, ki je vpisala 100.000 din. Pionirski odred šole Franca Rozmana v Šentvidu pa je zbral in vpisal kot posojilo za Skopje 10.000 din. Med gospodarske organi- 1,533.000 din, Zdravstveni dom zacije, katerih člani kolektiva so se pri vpisovanju posojila za obnovo Skopja najbolj izkazali, sodijo: Tovarna dekorativnih tkanin, kjer so zbrali 7,261.000 din, Gradbeno podjetje Megrad 4 milijone 871 tisoč din, Pivovarna Union 2,175.000 din, Color Bol- Siška 1,100.000 din, podjetje Šport oprema 466.000 din ter Embalirka 296.000 din. Veliko razumevanje za vpisovanje posojila za obnovo Skopja so pokazali tudi občani, ki niso vključeni v gospodarske ali druge delovne organizacije. Najlepše rezul- Litostrojski delavci so se zbrali, da se pogovore o plačilu ljudskega posojila za obnovo Skopja Medvode 2,757.000 din, S«6 ^"Sr-lj^ j^o dinarjev. Bombažna tkalnica 4. oktobra zbrala od 69 vpisnikov že 762.000 din posojila, tako da znese povprečje na enega vpisnika več kot 10.000 din. Med posamezniki naj navedemo vpisnika Miha Turšiča ter Leona Berliča, oba po poklicu obrtnika, ki sta vpisala vsak po 100.000 dinarjev posojila. V Zg. Šiški pa so se izkazali vpisniki: upokojenka Marija Jeršek, vpisala 12.000 din, njen mož prav tako upokojenec, pa 18 tisoč din. Sedemdesetletni upokojenec Ladislav Požar je vpisal 10.000 din posojila, dvanajstletni dijak Marko Gorjanc pa je iz svojega hranilnika namenil za obnovo Skopja 6000 din lastnih prihrankov. Doslej* hajslabši odziv za vpisovanje posojila smo zabeležili med kmetovalci, ki so vpisali komaj 46.000 din, in sicer 17 vpisnikov. Gre za humano akcijo, razen tega je posojilo moč vplačati v šestih obrokih, zato je skoraj težko razumeti med kmetovalci tako skromen odziv za vpis. Opažamo tudi, da nekatere vpisne komisije čakajo na vpisnike v pisarnah, čeprav je bilo dogovorjeno na občinskem in krajevnih aktivih, da občanom olajšajo vpisovanje z obiskovanjem na domu. SKOPJE Človek, ki ni neposredno prizadet, prav gotovo ne more doumeti vsega tistega gorja, žalosti in življenjske krutosti, ki ga lahko doleti v nekaj sekundah ... Ko v borih nekaj trenutkih izgubi vse, kar si je leta in leta privarčeval. Izgubi streho nad glavo, vse svoje imetje in kar je še najhujše — tudi svoje bližnje... Skopje. Potres. Peta ura in sedemnajst minut šestindvajsetega julija letos, bo ostala v spominu vseh naših narodov in vseh čutečih ljudi širom po svetu. Tedaj je naše najmlajše mesto, lepo mesto ou Vardarju, doletela najstrašnejša katastrofa, kar jo pomnimo v Jugoslaviji. Mesto je v nekaj sekundah postalo kup ruševin, gorja, tuge in žalosti. Postalo je — nič! In ko smo ugotavljali posledice, smo videli, da od tega lepega mesta ne bo ostal niti kamen na kamnu, da bo celo tisto, kar je še navidezno ostalo celo — treba porušiti. Naj še tako ocenjujemo in precenjujemo škodo, ki je nastala s to tragedijo, življenja in nastala škoda so kratkomalo — neprecenljiva! Se s takimi ali drugačnimi številkami milijard jo je nemogoče spraviti v kolikor toliko verjeten okvir. Vsi naši narodi in vsi sočustvujoči ljudje širom po svetu so takoj reagirali in tista ljudska solidarnost je prišla nemudoma do izraza, ne glede na narodnost, raso ali politično prepričanje. Svetovne bariere so se ob skopski katastrofi zrušile kot hiše iz kart. Vsa pomoč pa je še vedno premajhna. Zato je povsem razumljivo, da je zvezni izvršni svet sprejel sklep o razpisu posojila za omiljenje katastrofe v Skopju ... Posojilo je pro-strovoljno in ni nobenega dvoma, da se vsi zavedamo, ' da je nujno, če hočemo čim hitreje in čim bolj učinkovito zaceliti rano, ki nam jo je prizadejala narava. Kot smo pomagali v prvih urah in dneh, bomo gotovo tudi zdaj prispevali po svojih močeh in tako dokazali našo visoko družbeno, človeško, humano zavest. V naši občini je bila že imenovana s strani občinske skupščine občinska komisija za vpisovanje posojila, ki ga bomo vpisovali od 25. septembra do 15. oktobra. Za našo občino je predvideno, da bodo zaposleni vpisali okoli 120 milijonov dinarjev, razliko do 180 milijonov pa naj bi prispevali kmetje in obrtniki. Ni dvoma, da bo ta akcija v naši občini, tako kot tiste neposredno po potresu vnovič pokazala, da smo pripravljeni pomagati sočloveku v nesreči. 1. A. Javna tribuna BOKI ZA GRADNJO ŠOLE NISO V NEVARNOSTI Volivci območja Zg. Šiške so na zadnjem sestanku, na katerem so volili šolski odbor, vpraševali, kaj je z gradnjo šole Na Jami? Z ozirom na nekatere nejasne odgovore, ki so jih sprejeli volivci na to vprašanje, smo se obrnili na referenta za šolstvo ObLO Šiška Jožeta Kenka, da nam pove, kaj jc s to gradnjo? »V resnici imamo v zvezi z začetkom gradnje šole Na Jami nekaj težav, ki pa vendarle ne predstavljajo resnejše ovire, da ne bi začeli gradnje v rokih, ki smo jih predvideli letos spomladi. Res je, da so ti roki zaradi objektivnih težav v zvezi z izdelavo načrtov in njihovo potrditvijo daljši, kot smo jih predvideli prvotno (opomba pisca: o tem smo tudi že pisali v eni izmed spomladanskih številk Občinskih razgledov). Načrte za šolo smo 3. septembra poslali revizijski komisiji, ta pa je zahtevala od projektanta, da vnese v načrt nekatere dopolnitve in popravke. Zdaj so ti popravki izdelani, tako da bomo lahko korigirane načrte ponovno poslali v pregled revizijski komisiji. Takoj ko bo ta odobrila načrte, bomo zaprosili za gradbeno dovoljenje, nato pa razpisali javno licitacijo za prevzem gradbenih del in takoj nato zakoličili gradbišče. Še prej pa moramo urediti spor, ki je nastal s privatnimi lastniki zemljišč, na katerih bo stala nova šola, ker so se ti pritožili na odločbe. Vzlic vsemu temu pa je po moji sodbi povsem realno predvidevanje, da bomo začeli z gradnjo v predvidenem roku, in sicer konec oktobra ter jo tudi v letošnjem letu zaključili do predvidene faze: betoniranje temeljev in zgornje plošče. Za ta dela so tudi na razpolago sredstva v višini 80 milijonov dinarjev.« „ Kot kaže, so bile torej nekatere pesimistične ugotovitve med volivci vsaj za sedaj neutemeljene. DO 20. OKTOBRA ASFALTIRANA ALEŠEVČEVA CESTA Na več zborih volivcev smo slišali pripombo, kdaj bodo vendarle uredili Aleševčevo cesto? Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je končno prišla na vrsto tudi Aleševčeva cesta, kjer so delavci podjetja Slovenija ceste, ki je prevzelo asfaltiranje in ureditev te ceste, začeli odstranjevati robnike. Po sklenjeni pogodbi med oddelkom za komunalo občine Šiška, ki je investitor teh del. ter podjetjem Slovenija ceste naj bi končali asfaltiranje Aleševčeve ceste do 20. oktobra. POGOJ Tovariš urednik! V nedeljo, 29. septembra. Je bila v Podutiku pri spomeniku pred 21. leti padlemu pionirju Milanu Mravljetu občinska proslava dneva pionirjev, ki Je prav lepo uspela. Ali Je res, da Je celotni učiteljski zbor neke osnovne šole odklonil, da bi prostovoljno in brezplačno sodeloval na taki prireditvi, češ da Je sedmi dan v tednu pouka prost!? Pripravljeni so bili baje sodelovati le pod pogojem, če ravnatelj šole Izda pismeni nalog, na osnovi katerega bi dobil izplačane nadure. AH Je res, da so ti tovariši tako egoistično in apolitično odločitev propagirali tudi med kolektivi ostalih Sol v občini? Po tej logiki bt morali torej vse druZbcno politične prireditve opraviti le v delovnem času, kajti »sedmi dan v tednu Je službe prost dan-. O. P., Zg. Šiška Odgovor: V zvezi z gornjim dopisom smo se obrnili na Občinsko zvezo prijateljev mladine In dobili naslednji odgovor: žal so navedbe tovariša O. P. resnične ter danes tudi že splošno znane. Gre za šolo Zgornja Šiška. K omenjeni proslavi so bile povabljene vse šole in množične organizacije kd so svoje sodelovanje pri tej proslavi vzele kot samo po sebi umevno. Zlasti pa je treba pohvaliti osnovno šolo narodnega heroja Franca Rozmana Staneta kot tudi Občinski odbor ter draveljski krajevni odbor RK, id so ob tem pokazali vso prizadevnost, saj je prav zaradi požrtvovalnega dela njihovih sodelavcev prireditev lepo uspela ter zato tt zaslužijo vso pohvalo. Do nedavnega so pri urejanju kolesarske steze skozi Sent-vid delavci Komunalnega podjetja šiška le počasi napredovali. Na račun tega so Sentvidčani izrekli že mnogo kritičnih pripomb. V zadnjih dneh pa jc podjetje začelo s pomočjo strojev pospešeno urejati kolesarsko stezo in kaže, da bo sedaj kmalu narejena. ----------------------*_____________________—---- Zamotan šentviški klobčič Se tako lepi načrti nič ne pomagajo, če že sklenjenih dogovorov nismo pripravljeni uresničiti. Da je temu res tako, nam poučno govori tudi primer prostorov za družbene organizacije v Šentvidu. Ker nekaterim iz uprave Kmetijske zadruge Šentvid nikakor ni po volji, da se izselijo iz sedanjih prostorov v Šentvidu št. 95 v prostore zadružnega doma v Medvodah, so se vsi načrti temeljito zapletli, družbene organizacije pa so ostale brez lastnih prostorov. Krajevna organizacija Socialistične zveze v Šentvidu kot tudi druge družbene organizacije so imele v stavbi št. 95 poleg klubskega prostora, ki so ga obdržale še sedaj, na voljo še tri sobe. Z ozirom na to, da je občina nujno potrebovala v Šentvidu tri sobe za uradne prostore sodnikov za prekrške in ker je bila za te sobe razmeroma draga najemnina, so se predstavniki občinske skupščine in krajevne organizacije dogovorili, da organizacije odstopijo skupščini te sobe pod pogojem, da lahko eno izmed teh sob v popoldanskem in večernem času uporabljajo bojevniške organizacije. Zastopniki občinske skupščine so krajevnim organizacijam obljubili, da bodo te dobili z Izselitvijo uprave kmetijske zadruge v lastni dom v Medvodah 2 sobi, ki jih sedaj zaseda uprava. Ker pa uprava kmetijske zadruge ne kaže Volje do preselitve, so ostale krajevne organizacije brez prostorov. Preseliti pa ne morejo niti čitalnice, ki je sedaj v neustreznih prostorih v Šentvidu št. 108. Ta prostor čitalnice je namenjen taborniški organizaciji, Partizanu in strelcem, ki so zaradi tega prav tako ostali brez pro- stora. Kmetijska zadruga pa je zmešala štrene tudi ljud- ski tehniki Šentvid, ker ni izpraznila kmečkega doma v Podgori, kjer hrani nekaj komaj uporabnih strojev ter te preselila v skladiščne prostore v Vižmarjih. Ljudska tehnika mora zaradi tega ostati še naprej v Rozmanovi hiši, čeprav sta ta in Ce-bavova hiša predvideni za rušenje ob razširitvi glavne ceste. Tako se je klobčič vseh teh preselitev temeljito zavozlal, čeprav je bilo z ozirom na dogovore že vse lepo urejeno. ZDAJ STE VI NA VRSTI! Na pobudo naše delavske univerze so se delavske univerze občin Bežigrad, Moste-Polje in Vič-Rudnik skupno z delavsko univerzo naše občine združile v nekaterih svojih akcijah za širše, uspešnejše in učinkovitejše izobraževanje proizvajalcev, potrošnikov, upravljavcev, mladine, staršev in sploh vseh, ki se zavedajo, da se morajo stalno spavolnjevati in širiti svoja obzarja. Kdor tega ne dela, zaostaja in izgublja neštete možnosti, ki mu jih nudi današnje silno razgibano življenje. Oglasite se čimprej pri občinski delavski univerzi na Celovški cesti 121, IV. nadstropje ter si oglejte izredno bogat in pester program izobraževanja! Izberite iz njega, kar bo ustrezalo vašim možnostim in potrebam, ter izdelajte takoj svoj program izobraževanja v tej sezoni! p. 5. USTANAVLJAJMO KLUBE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Izkušnje Kluba Draveljčanov, o katerih smo že pisali v 19. številki našega lista, so pokazale, da so za pogoje, razmere in potrebe naših krajevnih skupnosti najprimernejši splošni klubi množičnih organizacij, ki s svojim pestrim, raznolikim in privlačnim programom dela zajamejo prav vse občane od pionirjev, mladine pa vse do odraslih in upokojencev. Občinska komisija za klube bo skupno z našo delavsko univerzo organizirala poseben seminar za organizatorje klubskega življenja ter bo tudi sicer nudila klubom vso možno pomoč pri sestavljanju in izvajanju klubskih programov. Pohitite in se vključite v ta skupna prizadevanja, tako da bo tudi v vaši krajevni skupnosti zaživelo novo klubsko življenje ter vneslo zlasti v dolgih jesenskih in zimskih večerih v vaš kraj novo, pestrejše in privlačnejše življenje! S. REALIZACIJA DRUŽBENEGA PLANA V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU Predvidevanja bodo uresničena Občinska skupščina je trgovina na drobno pa celo Tazpravljala o realizaciji za 18.7 9/o. — Tudi promet v družbenega plana naše obči- gostinstvu se je v prvih še-ne v prvem polletju letoš- stih mesecih letos povečal za 'njega leta v luči letnega 25 °/o in je dosegel nekaj nad družbenega načrta. polovico celoletne planirane Iz poročil in podatkov je zadolžitve In če slednjič razvidno, da je bil razvoj omenimo še obrt — s 55 /, Gospodarstva v prvem pol- realiziranega letnega načrta letju povsem v skladu s — l^ko sklepamo, da bodo smernicami družbenega pla- vse panoge, ™zen pre e ave na. Prav na podlagi ugodne- lesa *n gradbene obr i, ga razvoja gospodarstva v glavnem nadoknadile m z-‘em času ter še zlasti na polnile celoletne obveznosti, podlagi prvih zanesljivejših C e smo z dinamiko proiz- Podatkov za obdobje osmih vodnje še kolikor toliko za-mesecev letošnjega leta, je dovoljni, nikakor ne moremo moč povsem realno sklepati, biti z izvozom. Družbeni da bodo osnovne naloge plan za letošnje leto je pred-družbenega razvoja, zapisane videl, da bodo podjetja in v družbenem načrtu za leto gospodarske organizacije U 1963, tudi dosežene, če ne ce- naše občine povečale izvoz 1° v posameznih panogah za lO&^lt v primerjavi z lan-m^očno presežene skim letom. V prvem, pol- Industrijska proizvodnja je ]et^}ftos Pa s.m0 dosegla konec avgusta že za le 32 “J« prcdrtdeMsa izvoza 11,6»/. večjo proizvodnjo kot v sTedmth Pa*6 J° v povprečju lanskega leta. - ^ te3a M V primerjavi z osmimi mesa- ” P0d3et3tH Je USc prema o ci lanskega leta pa je celo za Pozornosti posvečajo vklju-14,1 */» Večja. Ker pa indu- ^vanju v mednarodno bla-strijska proizvodnja v pri- °ovno ^“^ m da je izterjavi s povprečno mesečno ”°z še. dokaj nizki ravni. Proizvodnjo preteklega leta S tako miselnostjo pa je tre-od januarja do avgusta ne- ba Prekiniti in se dejansko nehno narašča, lahko povsem za;vzetl za »mvečje poveča-zagotovo računamo, da bo nje izvoza kar omogoča pod-industrijska proizvodnja v M6™ tudi ^treznejšo raz-celoti precej presegla plan- širlen0 reprodukcijo. ska predvidevanja. Zaradi tega ni prav nič , Vse to pa bo moč doseči %dn°’ če * občinska skupke z večjo intenzivnostjo in- sprejela sklep da dustrijske proizvodnje, ki bo b° s,kuPa{ 2 °kra’n0 °osp°' torala tudi v prihodnje skr- darsko krnico analizirala za če bolj učinkovito stanje v vseh podjetjih ki odkrivanje notranjih rezerv, so imela zadolžitve za izvoz, večji izvoz kajcor tudi za da bi se labko temeljito se-odstranjevanje vomanikliivo- znanili s stanjem in okoh-f o ProizvJLI Ter za večje ^ami, ki tako ali drugače doseganje poslovnega sodelo- zavirajo izvozno dejavnost. Vanja. Zlasti bo treba stre- Analize polletnega gospo-meti za odstranjevanjem po- darjenja torej niso nikakor rnanjkljivosti v slabši dina- pesimistične, čeprav je treba miki izpolnjevanja plana po- mnogo pozornosti ne le ob-sarneznih elementov celotne- činske skupščine, marveč »o dohodka, saj je bil celot- predvsem družbeno-politič-i dohodek realiziran v vi- nih organizacij v podjetjih, , Usti dohodek pa le da bi izpolnili vse naloge, ki jih predvideva letni družbeni načrt. To pa je trajnejša na-ne bodo izo- OB UVELJAVLJANJU 42-URNEGA DELOVNEGA TEDNA POIZKUS, KI NI SAMO »POIZKUS« 42 /o od predvidenega. vn™J?°aledamo rezultate po , - . , Posameznih panogah, je po- l°Oa in uspehi i°Zaj naslednji: stali. ie v prvem neon J„U ,d0seol° I*an eelot- konr,d0h°dka le 2 38 "/o- ob ralo , ?VCUSta P“ jc rcalizi-kaie ®lot"t Pl«n s 53 «/o, kar Čet i,,’, tfa bo slab start v za-šalo n1®.1® nekako izbolj-Tran* Pod^etje »Ljubljana-(insk^T ie izP°lnil° kM- s 46»/„Pvn j prvem polletju širioni' Vendar glede na raz-hkn r, Poslovanja la- tei ?r!fakuiemo, da bomo v dose0uaVn°Sti letni plan le Prr>lmVin?i kaie v letošnjem z ennv P°lletiu v primerjavi večanj obdobiem Ioni po-ecanje prometa za 7.6«/., • Dvainštirideseturni dc- • lovni teden, ki ga omo- • goča in v doglednem ča- • su tudi hoče uveljaviti • ustavno določilo, je brez 9 dvoma razgibalo vsakda- • nje življenje v delovnih • kolektivih. Tako ali dru- • gače so začeli v sleher- • nem podjetju razmišljati, 9 kako bi uveljavili ali pa • vsaj približali stvarno- • sti to določilo, ki bo vne- • slo nove momente v • proizvodnjo, v njeno de- • lovno storilnost in po- • dobno. Vendar so kljub 9 prvemu navdušenju že 9 ugotovili, da je treba za-9 devo dodobra proučiti, 9 pretehtati vse dobre in 9 slabe strani morebiti 9 preuranjenega ukrepa in 9 se ne »zaleteti« v ne-9 kaj, kar bi lahko ta ali 9 oni delovni kolektiv poz-9 neje preveč »teplo«. Taka usmeritev v večini podjetij — usmerjena najprej v obravnavanje pogojev in dejstev o možnostih prehoda na skrajšani delovni teden — se je pokazala kot smotrna in preudarna. V našem gospodarstvu imamo različne delovne kolektive, ki se razlikujejo po tem, na kakšni stopnji je njihova delovna storilnost, kakšni so konkretni rezultati pri uveljavljanju v mednarodni delitvi dela (ki pri nas ponazarja stopnjo visokoor-ganizirane proizvodnje) in skratka — kakšne uspehe dosegajo na tržišču. Med prvimi kolektivi, ki so se odločili tudi v praksi uveljavljati skrajšani delovni čas, je tudi naše podjetje »Litostroj«. Ali je v teh svojih stremljenjih uspelo in ali je imelo sploh poglavitne pogoje, da se loti tega problema tako — razmeroma — hitro in učinkovito? Delovni kolektiv »Litostroja« in njegovi izdelki so znani ne le doma, marveč tudi na tujih tržiščih. Zadnja leta se je namreč moral kolektiv s svojimi izdelki čedalje pogosteje srečavati s tujimi proizvajalci sorodnih ali istih izdelkov in hočeš nočeš se je bilo treba spopasti s sodobno organizacijo dela, z visoko delovno storilnostjo, ker bi bili sicer vsi napori zaman. Zato so že zadnja leta temeljito pretehtali svojo organizacijo dela, odkrivali notranje rezerve in se — kratkomalo — borili za večjo in cenejšo proizvodnjo. Ti uspehi, doslej doseženi, pa niso bili zaman in so jim hkrati omogočili, da so tudi med prvimi začeli razmišljati in zdaj tudi uveljavljati — skrajšani delovni čas. Preden je prišlo do konkretne uvedbe skrajšanega delovnega časa, so se zavedali, da je treba zaostriti disciplino, red in zagotoviti dejansko delo na delovnem mestu, zmanjšati izostanke, odpraviti zamujanje in sploh odpraviti nerednosti, ki so odvisne od slehernega posameznega delavca. Pri tem so uspeli in slednjič so s prvim majem letos — na podlagi sklepa delavskega sveta — tudi začeli. Ob sobotah ne delajo več, pač pa le vsako četrto soboto. Tako so začeli že tudi v praksi uveljavljati skrajšani delovni čas. Zanimivo je, kakšne rezultate so pri tem doseg-1L Razen tega, da so tudi delovni odmor skrajšali za petnajst minut, so že po prvem mesecu ugotovili presenetljive rezultate: kljub skrajšanju delovnega časa so osebni dohodki poskočili za 6 odstotkov! Prav tako pa so tudi drugi pokazatelji pokazali ustrezno povečanje, tako da je bilo to ekonomsko utemeljeno., Ves čas, odkar v »Litostroju« uveljavljajo skrajšani delovni teden, ustrezne službe nadzorujejo izpolnjevanje načrta in spremljajo krivuljo delovne storilnosti. Prej so namreč ugotavljali, da je potrošnja električne energije že precej pred odmorom začela padati in še precej časa po odmoru ni dosegla svojega vrhunca. Zdaj pa, ko so skrajšali delovnik, je moč ugotoviti, da ta krivulja tik pred odmorom naglo pade in brž po odmoru doseže svojo »normalo«. To kaže, da so se delavci prej, v prejšnem sistemu, že dlje pred odmorom »pripravljali« na počitek in so šele pozneje, ko je bil odmor že mimo, začeli z intenzivnim delom. V tem je bila torej tudi ena izmed rezerv, ki pa — kajpada — ni edina! Skoraj polletno uveljavljanje skrajšanega delovnega časa v tem našem gigantu je brez dvoma rodilo že določene uspehe in je vsekakor upravičilo prehod na sitraj-šanje delovnega tedna. S tem pa, seveda, še ni izrečena zadnja beseda. Se je, brez dvoma, precej možnosti za boljšo proizvodnjo. Vendar je že način (kakor tudi uspehi), kako so pristopili k temu, ne tako preprostemu problemu, vsekakor posnemanja vreden. L A. Na motel »Medno« zadnje čase opozarjajo tudi posebne table ob cesti. Zal pa barve niso Izbrane preveč posrečeno. ■■BHHianmMHMUHH Prenier Hruščov y Smledniku LJUBLJANA — Predsedni*,V'*c*.ske vlade in sekretar CK KP SZ Nikita Hruščov j‘ *V°iim spremstvom med svojim bivanjem v Jugoslaviji TnC -fv8usta in v začetku septembra obiskal tudi našo ' R(azcn tega, da so ga naši občani nekajkrat pozdravi p<’*‘ skozi našo občino, pa je obiskal tudi »Agrokemiji*1 s,nledniku. V sodobnem živinorejskem obratu na naše občine so tako segli v roke sovjetskemu gostuw Predstavniki enega izmed naših delovnih kolektivo^j Nekaj po deveti uri 30. 8'ir. se ie na »magistrali« živinorejskega obrata ustavil*P na Avtomobilov s vi- sokimi sovjetskimi gosti in jugoslovanskimi državnimi voditelji. Sovjetski gost je segel v roke predstavnikom kolektiva, predsednik upravnega odbora France Dolinar pa mu je v nekaj besedah izrekel dobrodošlico. Gostje obrata so si nato ogledali dva hleva s po 50« glavami govedi. Sovjetski premier se je živo zanimal za proizvodne uspehe in zastavljal predstavnikom obrata povsem strokovna vprašanja. Po polurnem ogledu je kolona avtomobilov krenila proti Ihanu, drugem obratu ljubljanskega »Agrokombinata«. Na sliki: Sovjetski gostje si ogledujejo hleve v živinorejskem obratu v Smledniku. B B B B B B : B a S SLAB START Nekateri člani svetov občinske skupščine si kaj čudno zamišljajo družbeno delo, ki jim je bilo zaupano. Od maja, ko je novo izvoljena skupščina imenovala svoje svete, pa vse do današnjih dni nekateri sveti še niso uspeli, da bi se zbrali na zasedanju, če že ne polnoštevilno, pa vsaj v takem številu, da bi bila seja sklepčna. Predsednik sveta za trgovino je na primer že dvakrat sklical sejo sveta, toda obakrat jo je moral preložiti na kasnejši datum zaradi nesklepčnosti. Vse doslej se temu svetu še ni uspelo sestati se, da bi reševal nedvomno aktualne probleme, pač zaradi tega, ker se je seje udeležilo premalo članov, zaradi česar niso bili sklepčni. Dvakrat je bil sklican tudi že svet za kmetijstvo, vendar z istim neuspehom kot svet za trgovino. Vprašujemo se, ali gre v teh primerih za podcenjevanje družbenega dela članov v okviru svetov, ali pa mogoče, kar je že težje verjeti, za nesrečno naključje, da je bil svet sklican v času, ko člani sveta iz objektivnih razlogov niso mogli prisostvovati zasedanju. Slej ko prej bo morala občinska skupščina analizirati to, ne preveč pohvalno bilanco začetnega dela novih svetov, ter' sprejeti ustrezne ukrepe. Sprejet bo prvi statut V gospodarskih organizacijah se v teh dneh pospešeno pripravljajo na sprejemanje statutov delovnih kolektivov. Po zadnjih podatkih so prišli v tem najdlje v Tovarni dekorativnih tkanin, kjer bodo, kot kaže, sprejeli svoj statut že v teh dneh. To bo na območju občine prva gospodarska organizacija, ki bo že sprejela svoj statut. Pred dokončno formulacijo osnutka statuta so v 16 gospodarskih organizacijah, tako, da se bo o njem v prihodnjih dneh že lahko začela razprava v kolektivu. V 66 gospodarskih organizacijah se pospešeno priprav- ljajo na Izdelavo statuta, nekatera poglavja statuta pa že imajo dokončno formulirana. V 26 organizacijah, to so predvsem manjši kolektivi (zlasti organizacije družbenih služb, prosvete in zdravstva) pa so šele na za- Prcmalo izkoriščeni strokovnjaki Občinski sindikalni svet je kot pomoč gospodarskim organizacijam za pripravo statutov organiziral skupno z Delavsko univerzo občine več predavanj z željo, da bi sprejemanje statutov hitreje napredovalo. Predavanja Je uskladil z zahtevami in potrebami posameznih gospodarskih dejavnosti, in siejer tako, da je posebej prirejal predavanja za trgovino in MEDVEDJA USLUGA Tako kot drugje, dajejo tudi v naši občini gospodarske organizacije za čas dopusta svojim uslužbencem regres. Toda razen LITOSTROJA ter LEKA, ki dajeta počitniški regres vsakomur, ne glede na to, kdaj izkorišča svoj dopust, je praksa v drugih podjetjih povsem drugačna. Na ta način delajo zelo slabo uslugo ne le svojim članom kolektiva, temveč tudi zahtevi po smotrnem izkoriščanju počitniških domov. Približno s L majem, ko se začenja čas dopustov, začno deliti tudi predvideno kvoto, namenjeno za izplačilo počitniškega regresa, ki jo do približno konca septembra izčrpajo. Tisti, ki želijo preživeti dopust izven tega obdobja, pa si morajo pač plačati vse stroške sami. Seveda zaradi tega vsi člani kolektiva žele izkoristiti dopust od maja do konca septembra, da bi bili s tem deležni regresa. S takšno prakso pa nedvomno škodujemo izkoriščanju počitniških zmogljivo- sti izven glavne sezone, pa tudi v zimskem času. TAPO se je preselil Tapetniško podjetje -TAPO-je konično dobilo »voje prostore v stavbi, ki jo je pred njim uporabljajo podjetje »Tiki- na Trati 12. -TAPO- je imel vse doslej svojo tri obrate raztresene v različnih koncih Slike, in sicer na Celovikl 97, drugega na Celov-iki 42 ter tretjega na Vodnikovi 83. Taka nepovezanost obratov Je seveda v mnogočem ovirala smotrno organizacijo proizvodnje, hkrati pa Jo tudi dražila. Zato Je vodstvo podjetja razmišljajo najprej, da sl zgradi nove lastne prostore, ker pa niso mogli dobiti kreditov, so se odločili v dogovoru s občino, da četku formiranja statutov. • Začeli so komaj razpravljati o temeljnih osnovah statuta ter so imenovali komisije za pripravo statuta. Največ preglavic pri oblikovanju statutov dela kolektivom ekonomska analiza ter perspektivni razvoj podjetja, precej pa je tudi problemov v zvezi s sedanjo zakonodajo. Povemo naj še to, da bo občinska skupščina na svoji prihodnji seji imenovala komisijo za potrjevanje statutov gospodarskih organizacij. PRETRGANA VRVICA na novi šoli v Vodicah s vsemi učitelji, domačini in šolskim ter gradbenim od- ritVa* dan n* Praznik! Otvo-v.salL ".“T6 šoIe P* tndi nl dog a ,eto- Zato pa je tak borom je s odlično izvedeno , K0segli drugo mesto, s čimer rali so mladinsko delovno samo potrdili, da so res- brigado, v kateri je bilo 35 MEDVODE — Krajevna skupnost Medvode bo te dni popravila več vaških cest. Tako bodo med drugim nasuli vaško pot skozi Svetje in pot do konca asfaltne ceste pri Zadružnem domu do vodah napaja z električno Gorič, energijo že obrate Celuloze vodah že vrsto let. Sodijo, da bodo letos povečali naselje še za 40 stanovanj: dva stanovanjska stolpiča, v vsakem je po 20 stanovanj, sta bila že sredi poletja pod streho. Sedaj v Goričanah. Te dni je minilo deset let. odkar je pričel obratovati prvi agregat medvoške hidroelektrarne. Do leta 1955 je elektrarna obratovala le z enim agregatom, tega leta pa so vgradili še drugi agregat. V 10 letih je medvoška ^jebivalci^princsU v spre^ hidroelektrarna proizvedla več kot 750 milijonov kilovatnih ur. Najuspešnejše proizvodno leto je bilo 1960, ko so proizvedli več kot 160 VOLIVKA — VOLIVEC, ALI SI Z VPISOM LJUDSKEGA MEDVODE — V ponedeljek, 23. septembra, so v poslopju bivšega občinskega odbora Medvode odprli sprejemališče za kemično čiščenje POSOJILA ZA OBNOVO oblek in perila. Sprejemali- SKOpJA £E jzvrSIL CLO-šče je odprla krajevna skup-. nost Medvode. VECANSKO DOLŽNOST DO Tekstilne izdelke, ki jih bo- PRIZADETIH PREBIVALCEV SKOPJA! no eno izmed najboljših dZ milijonov kilovatnih ur elck- venskih mladinskih anjinskih društev. t^etos se je živahna pla-Vg{nska dejavnost v društvu jj^aljevala. Potem ko so la-j 5< °Pravili zemeljska dela d začasni ukinitvi lokala, v*' dokler so vsaj najnulneJP stvari no popravijo ozlroaj urode. Inšpektor Je pred izdf' jo odločbe tudi pravočasdj opozoril na te pomanjkljivo^-upravo Trgovskega podjetij »Loka« Škofja Loka, ker r uprava v zvezi s tem, vse d", klor Ji ni inšpekcija zaprla \ kal, ni storila ničesar. Je odloč ba stopila v veljavo. TaKdJ nato pa sc Je uprava TrgoJ, skega podjetja »Loka« resnef zavzela z.a stvar ter Je priblu no v štirih dneh rešila vpraš* nja sanitarij, napravila tek« čo vodo, popravila streho, belila prostor, hkrati pa p''f povedala nadaljnjo prodal" tekstilnega blaga skupno z **, vili. s tem pa seveda Inšpe* Cia ni imela več vzroka, "J -hdrž.l lokal zaprt ter je P*, ” "•»n dovolila poslovanje lokalu. mešan Ud podjetji