19.februar 1999 Cena 269,00 SIT ' I N J S K I ČASOPIS LEiTjS XXXI issN D3si-ama J iiiiii i' 70351 "814014 " 1 En iiS m - Hb < ^ - — Zadruga mozirje Z.0.0. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. CELJSKE MESNINE * PIZZA ŠUNKA 1 kg.......... * VRATOVINA 1 kg............ * TURISTIČNA SALAMA.......... LJUBLJANSKE MLEKARNE * SIR GAUDAR 1 kg............ * JOGURT SADNI 2.6%, 180 g... * VINO JERUZALEMČAN 1 I...... * VINO NAMIZNO BELO 1 I..... * SIRUPI (9 OKUSOV) 1 I...... * KEKSI KOVAČ 500 g.......... * REZANCI ozki, široki 500 g. oyy,yu * 12 D POSODA IZ NERJAVEČEGA JEKLA 999.90 -INOX18/10 .599,90 - DNO DEBELINE 9 mm -STEKLENI POKROVI - ROČAJI POZLAČENI ,799,90 CENA: SAMO 10.990 SIT ..63,90 299.90 149.90 299.90 199.90 189 90 ZADRUŽNE TRGOVINE - VEDNO £ VAMI SPOŠTOVANI OBČANI! V Banki Velenje d.d. Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, nudimo pravnim osebam in samostojnim podjetnikom ugodne obrestne mere: - za kratkoročne kredite od TOM + 4,00% letno dalje - za dolgoročne kredite od TOM + 5,45% letno dalje. Poleg omenjene ponudbe nudi banka tudi ugodne kredite malemu gospodarstvu, v sodelovanju s Skladom RS za razvoj malega gospodarstva. Podrobnejše informacije glede kreditiranja pravnih oseb in samostojnih podjetnikov dobite na tel. št. 854-251 int. 220 in 223 ter v Ekspozituri Mozirje, tel. 832-433 int. 26. /O J banka velenje ----S Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Spodnja Rečica 14, 3332 Rečica ob Savinji, tel.: 063/833-233 in 833-177 fax.: 063/833-381 Trgovci, gostinci, gradbinci in ostali kupci v prodajalni blago - denar (cash and carry): Spoštovani kupci: Veleprodaja VTIS iz Spodnje Rečice 14, vas z veseljem obvešča, da bo od 1.3.1999 dalje odpiralni čas prodajalne spremenjen in sicer: do sedaj: novi odpiralni čas: od 6. do 14. ure od 7. do 14. ure ob delavnikih vsak delovni dan od 8. do 12. ure ob sobotah S spremembo odpiralnega časa pričakujemo obojestransko zadovoljstvo pri nakupu oziroma prodaji blaga. OSREDNJA ISSN 0351-8140 Leto XXXI, št. 3,5. februar 1999 Izhaja vsak drugi pe tek s Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/833-230, faks: 063/833-210, žir o račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotaik\\ ■ v- Stalni sodelavci; Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander' Videčnik, Ciril Šem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart,'Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Sukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik Računalniška obdelava: Tomaž Pajk Trženje: Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 \ Naslov uredništva: Savinjske novice Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/833-230 Faks: 063/833-210 E-pošta: savinjske.novice@siol.net Internet: . http//:www.savinj-novice-sp.si Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT Tisk:\ X\vv IGEA d.o.o. Nazarje \\\\ • \ \\\ \\\\. V\\\ \\ \\ Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 54f^\ \\k\ \ Objavjjenib rokopisov in fotografij ne yirkcamo. \ Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. \\v\\ Odpovedi sprejemamo za nasledile ; polletje. - \\X\Snn\\ Mesec kulture je v polnem teku. Po številnih krajih Zgornje Savinjske doline se odvijajo različne kulturne prireditve in hočeš nočeš si moramo priznati, da smo po tej plati v slovenskem vrhu. To nas lahko seveda veseli in navdaja z mislijo, da so med nami kljub vsemu še vedno ljudje, ki so si pripravljeni za kulturo vzeti čas. Prav slednji namreč postaja vse bolj dragocen in kar je najslabše - ne da se ga kupiti. Letošnji februar si bomo zapomnili tudi po izjemno obilnih snežnih padavinah, ki so nas presenetile prejšnji teden. Starejši ljudje pravijo, da že dolgo ne pomnijo primera, ko bi tako rekoč čez noč »nasulo« pol metra snega. Najbolj so se ga kajpak razveselili otroci, ki tako uživajo prave zimske počitnice, roke pa si manejo tudi na Golteh, kjer je spomin na zelene zime zdaj že stvar preteklosti. Na Mozirski planini je bilo v tej sezoni že veliko najrazličnejših smučarskih tekmovanj. Med ostalimi so se pomerili tudi obrtniki in pri njih zaposleni delavci iz celjske regije, tekmo pa sije z zadovoljstvom ogledalpredsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger. Medtem RTC Golte še ni dobil novega lastnika, ki bi s finančno injekcijo kroničnega bolnika usmeril na pot k zdravju. Nekoliko drugače je s Turistom, kjer so pred nedavnim na dražbi prodali objekt bivše uprave, v katerem je bil tudi Bistro T. Novi lastnik omenjenega objekta je podjetje Input iz Šmartnega ob Dreti, ki je zanj odštelo 13 milijonov tolarjev. Z izkupičkom bo stečajni upravitelj poplačal hipotekarne upravičence in poravnal obveznosti do bivših zaposlenih. Kdaj bo naprodaj Turistov objekt na Ljubnem, še ni jasno, prav tako pa še ni videti konca denacionalizacijskemu postopku za objekt v Mozirju. Mlajšim bralcem želim prijeten počitniški vikend, starejši pa uživajte skupaj z njimi! IZ VSEBINE: Nazaije: Nove prilož^i^fciisa.': Elektro Celje, nadzorništvo Nazarje: Izpadi v mejah, normale ..5 00 ZSSS Velenje: Potreba po okrepitvi območnih odborov. Jakob Presečnik, poslanec v DZ RS: Aktualna dogajanja v p Frančiškanski samostan Nazarje: Svetopisemska razstav.^9> Zavod za kulturo Moziije: Zofija je našla moža..12 Anton Iko vic iz Solč^y»r:x\: Temni oblaki v bistrih očem^ič^^^ Ana Oštir z Rečice ob Ne joči za tistim, kaj? ti ni Zgodovina in narodopisje: Strgarj evospq>i?ocilo..i:t^ Zavod za gozdove Slovenije: Vlaganja v zasebne gOZdOV^VMŠ^^ Veniše: Na Venišah ustanovili konjeniški klub.......24 Policijska postaja Mozirje: Nasveti$u^>^^^^x.'^^^: Za razvedrilo: Zadrečke novice.......32 NASLOVNICA Podelitev trških pravic Aleksandru Videčniku Foto: Benjamin Kanjir Minister Igor Bavčar z nazarskimi gospodarstveniki Nove priložnosti za Slovenijo Nazarski župan Ivan Pumat je v petek, 5. februarja, v hotelu Štorman na Venišah priredil sprejem za direktorje večjih podjetij in vodje ustanov v občini Nazarje. Na sprejem je povabil tudi ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja, ki je spregovoril o letošnjih aktivnostih Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo. Purnat je v uvodnem pozdravu opozoril na pomembnost gospodarskih subjektov v občinskem prostoru in potrebnost sodelovanja pri nadaljnjem razvoju občine. Udeležence sprejema je pozdravil tudi Zvone Štorman, nakar je besedo povzel minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Orisal je sedanji položaj Slovenije na poti v Evropsko unijo in leto 1999 ocenil kot odločilno za proces širitve unije. V njej namreč poteka intenzivna razprava o notranjih reformah, pri čemer je na prvem mestu dilema, kako zman- la. Poslej lahko tujci v Sloveniji ustanavljajo podjetja in kupujejo nepremičnine, toda pogoj je načelo vzajemnosti. Unija pritiska na našo državo tudi z ukinitvijo prostocarin-skih prodajaln in ureditvijo mejnih vprašanj s Hrvaško. V razpravi je direktor BSH Hišnih aparatov Vili Eisenhut opozoril ministra Bavčarja na neskladnost slovenske delovne zakonodaje z evropsko in pri tem navedel pereč problem polurnega odmora za malico. Kot je dejal, je neurejena tudi zakonodaja na področju standardov. oril, daje kmetijska reforma zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev preložena na prihodnje leto. Sodobna kmetijska politika naj bi z opiranjem na uspešne kmetije ohranjala poseljenost podeželja, pri tem pa se zastavlja vprašanje, ali se splača za vsako ceno ohraniti vsako kmetijo. Direktor G lina 1PP Toni Boršnak je predstavil uspešne rezultate invalidskega podjetja, ki ga vodi, FrancBen-da pa je ministru orisal vlogo obrtništva in malega gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini. Na vprašan- je Vilija Eisenhuta, kdaj bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo, Igor Bavčar ni dal direktnega odgovora. Po njegovem mnenju se do leta 2 002 glede širitve ne bo zgodilo nič, saj vnaprej ni znana usoda skupne evropske valute. V tem času mora Slovenija narediti ključni premik in biti pripravljena za vstop. Prijetno srečanje so z odličnim glasbenim programom obogatili učenci in pedagog Glasbene šole Nazarje Kristina in Benjamina Šuster, Eva Ribežl in Toni Acman. Franci Kotnik Ministra in zbrane gospodarstvenike je uvodoma pozdravil Ivan Purnat (foto: Franci Kotnik) jšati proračun unije in s tem v zvezi subvencije za kmetijstvo, ki jih prejemajo nekatere države. Po Bavčarjevih besedah je širitev Evropske unije upočasnjena tudi zaradi Poljske, ki ima ogromen potencial delovne sile. Slovenija je bila lani novembra deležna resne kritike zaradi zakasnitve pri prilagajanju evropski zakonodaji, zato je vlada sprožilaustrezne aktivnosti, dase ta zaostanek nadoknadi in zagotovi mesto Sloveniji v prvi fazi širitve. Do letošnjega poletja naj bi s tem v zvezi parlament sprejel 82 zakonov. »Treba je vedeti, da je dvomilijon-ski trg, ki ga ima Slovenija, za Evropsko unijo razmeroma nepomemben,« je opozoril Bavčar, »po drugi strani pa se Sloveniji s pridružitvenim sporazumom odpirajo nove priložnosti.« V mislih je imel zlasti sredstva iz različnih programov, kot je na primer Phare, in možnostprostega pretoka kapita- Direktorico Elkroja Marijo Vrtačnik je zanimalo, kakšna bo usoda tekstilne industrije, ki je že sedaj v zelo težkem položaju. Bavčar je povedal, da bo vlada do konca letošnjega leta pripravila poseben program za tekstilstvo, usnjarstvo in železarstvo, s katerim bo blažila prehod teh panog v evropsko konkurenco. Ob tem je poudaril, da se bodo sredstva štirih ministrstev, ki so se doslej delila nepovezano, v prihodnje združevala in usklajevala na regijskih nivojih. Razvoj in potrebe posameznih podjetij bodo torej morale biti regionalno usklajene. Direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik je ministra za evropske zadeve spomnil na razdrobljenost slovenskega kmetijske ga prostorain ga vprašal, zakaj pri nas še vedno ni strukturnih intervencij v kmetijstvu, ki bi pomagale kmetom pri širitvi dejavnosti. Igor Bavčar je odgov- Davek na dodano vrednost Kako se na DDV pripravljajo v zgornjesavinjskih podjetjih Zakon o davku na dodano vrednost je sprejet. V veljavo bo stopil 1. julija letos in bo po napovedih ministrstva za finance pomenil velik korak naprej v smislu urejenosti poslovanja, zniževanja sive ekonomije in primerljivosti z evropsko ter svetovno konkurenco. Kako se na uvedbo davka na dodano vrednost pripravljajo v Zgornji Savinjski dolini, smo povprašali v podjetjih Elkroj, Glin K&M, M-ZKZ, BSH in na obrtni zbornici. Vera Pečnik Vera Pečnik, Elkroj Mozirje: “V firmi smo izvedli izobraževanje za vodstvene delavce, delavce v financah in zaposlene v komerciali, da bi se tako lahko pripravili na uvedbo davka na dodano vrednost. Delavci so dobili navodila za delo z računalniškimi programi. V času pričakovanja, kaj bo prinesel novi davek, kupci manj naročujejo. Seveda se bodo cene naših izdelkov po uvedbi davka nekoliko dvignile. Uvedba davka na dodano vrednost bo za vsako firmo velik udarec. Likvidnost bo najbrž potrebno premostiti z najetjem kreditov. Še naprej bomo spremljali navodila o izvajanju zakona v uradnem listu in se pripravljali po njih. Bojimo se, da bo prišlo do velikega padca kupne moči. Šele na daljši rok pa bomo dejans ko videli, kaj bo DDV prinesel.” Marjan Dobrovc, Glin K&M Nazarje: “V lanskem letu smo obiskali sem- Marjan Dobrovc inar o uvedbi davka na dodano vrednost in ugotovili, da je najboljša rešitev, da delavci firme, ki imajo to znanje, predstavijo delavcem K&M (V izobraževanje so vključili 15 delavcev, op. MMB) preko računalniških programov rešitve na konkretnih primerih. To se nam je zdel najboljši način izobraževanja, saj ima vsaka panoga svoje posebnosti. Naša proizvodnja je v glavnem usmerjena v izvoz. Zavedamo se, da cen ne bomo mogli zviševati na račun uvedbe davka na dodano vrednost. Na začetku bo potrebno likvidnost okrepiti z najetjem kreditov, kasneje pa se bo denar začel vračati. V firmi ne delamo preplaha zaradi uvedbe davka. Bistven ukrep, ki smo ga že sprejeli, je, da skušamo imeti čim manj zalog, kolikor to seveda dopušča delo v proizvodnji.” Anton Vrhovnik Anton Vrhovnik, M-ZKZ Mozirje: “Na uvedbo davka na dodano vrednost se pripravljamo na administrativnem področju. Izračunavamo tudi, kako nas bo uvedba davka udarila finančno. V prihodnje bomo zaloge v trgovinah naročali le sproti, zaradi plačila vhodnega davka. Za nas bo davek Elektro Celje, nadzorništvo Nazarje Izpadi v mejah normale Zadnji sneg, ki je vsej Sloveniji, posebno pa raznim službam nakopal obilico težav, tudi naši dolini ni prizanašal. Po vsej dolini je napadlo od 50 do 80 ali več centimetrov snega. seveda pomenil, da se bodo zaloge v trgovinah podražile. Trudimo se, da bi čim več poslovnih dogodkov, ki smo jih planirali za letošnje leto, realizirali do 1. julija-torej do uvedbe davka. Za kmete velja, da bodo davčni zavezanci le tisti kmetje, katerih skupni katastrski dohodek presega 1.500.000 tolarjev letno. Takšnih kmetov bo v Zgornji Savinjski dolini zelo malo. Prav v tem času pripravljamo za kmete posvete, na katerih jih seznanjamo z uvedbo davka na dodano vrednost.” Beno Judec, BSH Hišni aparati Nazarje: “V podjetju posebnih priprav na uvedbo davka na dodano vrednost nimamo. Imamo pa že nove računalniške programe za njegovo obračunavanje. Izobraževanj se bomo udeležili v prihodnjih mesecih. Kot izvozno firmo nas bo uvedba davka prizadela predvsem po finančni plati.” In kaj bo uvedba davka na dodano vrednost pomenila za obrtnike? Med zavezanci za DDV bodo le tisti samostojni podjetniki, ki imajo letno pet milijonov tolarjev prihodkov. V primerjavi z zdajšnjo zakonodajo bodo evidence za novi davek poenostavljene. Z novostmi se bodo morali še podrobneje spoznati, za kar bo potrebno nekaj časa, saj gre za popolnoma drugačno obdavčenje od sedanjega. Ko bodo zavezanci evidence enkrat obvladali, bodo obračunavali davek le enkrat na mesec, zdaj pa plačujejo akontacijo vsakih petnajst dni. Obrtnike bo treba seznaniti, daje novost dobrodošla ne le zaradi hitrejšega vstopanjav Evropo, temveč tudi zato, ker vsi samostojni podjetniki ne bodo davčni zavezanci; torej bodo imeli problemov manj kot doslej. Splošna stopnja davka znaša 19, znižana pa 8 ods totkov. Na zahtevo Obrtne zbornice Slovenije je državni zbor predelavo hrane v gostinstvu obdavčil po znižani, 8-odstotni davčni stopnji. Dvig cen v gostinstvu bi namreč vplival tudi na tako imenovano “družbeno prehrano”; podražile bi se malice in delodajalci bi morali odvajati več za te namene. Za avtoprevoznike pa velja, da vsi tisti, ki bodo prevažali blago za izvoz, ne bodo zaračunavali davka za prevoz do slovenske meje in bodo enakopravni z izvozniki blaga. Mojca Marolt Bastl In ko zapadejo tolikšne količine snega, se začno preglavice. Lomi se drevje, ceste so neprevozne, zmanjkovati prične električnega toka in podobno. Prav o elektriki in težavah z njeno stalno dobavo smo govorili z Markom Maroltom. Ves čas sneženja in v dnevih po njem so imeli na sedežu v Nazarjah preko celegadne koordinatorja, kije sprejemal obvestila občanov in obveščal ekipe, ki so na terenu odklanjale napake. Poudariti je potrebno, da Zgornja Savinjska dolina, posebno zadrečki del, ni utrpela daljših prekinitev dobave električnega toka. Težko je bilo le prvo noč, vendar so bile tež ave, ki jih je povzročil sneg, v večini odpravljene že takoj naslednje jutro. Brez toka so bili v Šmihelu, Trnavčah in na Golteh. Nekaj težav je bilo tudi višje od Gornjega Grada. Najtežja situacija je bila v Logarski dolini, vendar tudi tu niso bili noben dan v celoti brez elektrike. K sreči sneg ni bil tako moker, prav tako ni bilo žleda, kot pred leti. Dodatne preglavice je povzročal močan veter, ki je stikal kable in povzročal kratke stike. Od tod tudi t ako pogosti trenutni izpadi. Veliko pomoč so imeli električarji tudi v kmetih, ki so sami obhodili svoja zemljišča in poiskali napake na omrežju. Le tem so tudi takoj priskočili na pomoč. Bistvena usmeritev ele- Luče ob Savinji Prostorskim kriterijem so zadostili z izgradnjo učilnice za matematiko ter likovnega ateljeja, nekoliko drugače je bilo pri izpolnjevanju kadrovskih pogojev. Pri izbiri 10 odstotkov slovenskih šol so bili odločilni tudi prostorski in še nekateri pogoji, tako, da starši v Lučah na začetku naslednjega šolskega leta svojih otrok še ne bodo poslali v poskusne razrede nove devetletke. To pa seveda za Lučane kljub vsemu ni bistveno. Bolj razveseljuje ktričarjev v takšnih primerih je pripeljati tok tja, kjer ga sploh ni. Od tod tudi negodovanja raznih posameznikov, ki so imeli izpad ene faze, dve pa so kljub temu imeli. Tem so na pomoč prihiteli med zadnjimi. Najtežje situacije ob slabih vremenskih razmerah se torej pojavljajo od Ljubnega navzgor. Rešitev za te kraje je posodobitev vodnikov, ki sedaj ob vsakem stiku ali dotiku s kakšnim predmetom povzročijo izpad. Druga možnost je napajanje doline s koroške strani. Denar je, vendar mora lokalna skupnost potrkati na prava vrata in poiskati pomoč. Težko bo namreč turistom, ki jih pričakujemo z odprtjem Logarske doline tudi iz avstrijske strani, razložiti, da elektrike pač ni, ko pride slabo vreme. Zgornjesavinjski električarji so imeli še to smolo, da pomoči iz Šempetra, ki so je v podobnih primerih vajeni, niso mogli pričakovati. V spodnjem delu Savinjske doline so bile namreč razmere še veliko slabše. Ekipa iz Šempetra je zato prišla šele v soboto. Zgornjesavinjčani smo ob zadnjem sneženju z izpadi električnega toka težave imeli. Vse skupaj pa v primerjavi, kaj vse se je na tem področju dogajalo širom Slovenije, k sreči ni povzročilo večjih problemov ali škod. Benjamin Kanjir dejstvo, da je v kraju glede na prejšnja leta, bistveno več šoloobveznih otrok. Trend bodo poskušali z raznimi stimulativnimi ukrepi zadržati, vendar je realno v naslednjih letih pričakovati padec števila otrok. Pri tem niso in ne bodo Luče nobena izjema, saj je problem majhnega števila otrok prisoten skoraj na vseh slovenskih šolah. Savinjčan Brez poskusne devetletke Vodstvo in učiteljski zbor na osnovni šoli Luče so v preteklem šolskem letu zelo visokopotezno želeli nadgraditi uspešno pedagoško poslanstvo, zato so se prijavili na razpis ministrstva za šolstvo in šport za poskusno uvajanje devetletnega obveznega osnovnega izobraževanja. Območna organizacija ZSSS'Velenje Potreba po okrepitvi območnih odborov Letošnje konference območne organizacije ZSSS Velenje sta se udeležila tudi Dušan Semolič, predsednik ZSSS in Rajko Lesjak, sekretar zveze. Med udeleženci so bili tudi predstavniki sindikata iz podjetij Zgornje Savinjske doline. Na konferenci so spregovorili o dejavnosti zveze po 3. kongresu in usmeritvah območne organizacije v letošnjem letu. Prvenstvena naloga sindikata je varovanje pravic delavcev po kolektivni pogodbi, ki izhaja iz delovnopravne zakonodaje in ustavne ureditve. Delo sindikata delavci občutijo v vsakdanjem življenju, ocenjujejo ga po tem, koliko je v žepih in odnosih do delodajalcev. Mira Videčnik, sekretarka območne organizacije je poudarila, da bo ena temeljnih usmeritev dela v letošnjem letu prav V krepitvi območnih odborov sindikatov dejavnosti, v podjetjih pa bo potrebno doseči socialno partnerstvo in dejansko soupravljanje delavcev pri upravljanju. Več pozornosti nameravajo posvetiti tudi izobraževanju in nadgrajevanju socialnega partnerstva. Že letos nameravajo posodobiti tudi informacijski sistem, saj naj bi bila informacija dostopna čim širšemu krogu članstva, je svoja razmišljanja strnila Mira Videčnik. Gosta iz Ljubljane sta potem, ko so jima čestitali za ponovno izvolitev na decem- brskem kongresu, obrazložila politiko Zveze navzven (Dušan Semolič) in notranje naloge ZSSS (Rajko Lesjak). V razpravi so sindikalisti izrazili zaskrbljenost zaradi vse hujših pritiskov delodajalcev. Nekateri svojih nalog ne zmorejo več uspešno upravljati, zato bi bila še kako dobrodošla sindikalna pomoč od zunaj. Skratka, Svobodni sindikati bodo morali v podjetjih uveljaviti zunanje sindikalne zaupnike. Dušan Semolič je bil mnenja, da je to možno, Rajko Lesjak pa je dodal, da je potrebno pobudo speljati, ker zanjo ni statutarnih ovir. Po Lesjakovem mnenju bo potrebno inštitut zunanjih sindikalnih predstavnikov razvijati tudi zaradi nevarnosti, da bodo delodajalci sindikat dokončno izgnali iz podjetij. Sindikati se bodo tem težnjam seveda upirali z vsemi pravnimi sredstvi, čeprav sedanja ureditev ne temelji na nobeni evropski konvenciji. Savinjčan Iščemo honorarne sodelavce iz vse Slovenije za prodajo, svetovanje in izobraževanje kupcev ob nakupih naših računalniških poslovnih programov. Zaslužek in pogoji zelo stimulativni. 065131 160 RAČUNALNIŠTVO Šiviljstvo in trsovina Ugodne cene metražnih tkanin: - podloga 599 SIT/m - čipka že od 990 SIT/m - zadrga 20cm 59 SIT - preoblačenje gumbov - izdelava takoj! na zalogi tudi ostale vrste gumbov. Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571 TO» Ustaviti Slovenijo, brez delavca ne bo šlo! Precej neprijetnostisetinagomilivživIjenju,četijeuso-jeno živeti v koži s predolgim jezikom. Še slabše, če ta človekov govoril i organ težko zaznava (ali pa mogoče predobro) čas in prostor, kdaj je potrebno ziniti ali farizejsko molčati. Pred desetletjem so izbruhali žolč name komunisti. Menda sem prekmalu in neobjektivno pisal svojo in prenekatero resnico o gornjegrajski graščini. Ničnte niso prepričali, samo postarali, če nič drugega, smo se vsi nekoliko. Graščine pa kljub vsemu ni. Danes me očitno tepe goli ja, vznesenost besede se seveda pritiče zgolj mojega pomagala za prenašanje besed, zaradi izjave zapisane v naslovu komentarja. Na velenjski konferenci sindikalistov raznih cehov in postav se je ponovno in že tolikokrat doslej odkar živimo v svoji liberalni državi, izrazila globoka stiska delavskega razreda. Vem, izraz je zastarel, raja, ki se v Sloveniji ukvarja z delom se imenuje delojemalci. Delodajalci so seveda zgodba zase, skupaj z nastavljenimi direktorji so z metodami ustrahovanja, najčešča imajo korenine v grožnji z izgubo delovnega mesta, uspešno ustvarjajo ceneno delovno silo, ki je pripravljena potrpeti do skrajnih meja. in v tem je srčika. V skrajni meji. Se ji nismo nevarno približali? Potrebno se je ozreti okoli sebe. Sindikalisti jasno izjavljajo, da seže tako mizerne pravice iz kolektivne pogodbe ne spoštujejo, plače realno padajo, podjetja se utapljajo v rdečih številkah. Zgornja Savinjska dolina ni v tem nobena izjema. Nekoč zgledna dolina, ekonomsko je prednjačila vsaj v slovenskem prostoru, je danes v globokem zatonu. Lesna industrija, nekdanji paradni konj, je na kolenih, grozeče iskrice se zaznavajo v kmetijsko trgovski branži, nič kaj rožnato ni med kovinarji. Ostane peščica samostojnih podjetnikov in obrtnikov, komaj kakšen brez problemov. Samo napačen korak, zdi se, da tako vedno delajo delojemalci in tisočim nezaposlenim se bodo pridružili novi. Država pa se z upravo in aparatom še naprej bohoti in šopiri. Direktorji brez najmanjše odgovornosti kršijo zapisane in moralne norme. Vse brez odgovornosti in jasne transparentnosti. Seveda, čast izjemam, ki so nastavljene tako redko, da so komaj zaznavne. V globalizaciji absurdov pa nepomembne figure, ki se bodo težko obdržale. Minister za delo Tone Rop maha z nekakšno pokojninsko reformo, ki je sila potrebna, vendar ne na plečih tis tih, ki so za izpraznjeno blagajno SPlZa najmanj oziroma nič krivi. Kje je torej vloga in moč sindikatov? V dogovarjanju in pogajanjih zagotovo ne. Prevečkratna izigravanja in nespoštovanje dogovorov, predvsem na nivoju podjetij, jih postavlja v pozicijo marionet, od katerih se bo začelo obračati tudi delavstvo. Dejstvo je, daliber-alno kvazi partnersko sožitje ni možno. Oziroma je, vendar samo in zgolj na račun delavcev. Takšno je pač razmišljanje lastnikov kapitala, res da še vedno pretežno socialističnega, pa vendar po zakonodaji neizpodbitnega. Brez lastnih vložkov so družbeni kapital spremenili v lastne fevde. Zato je čas, daCankarjev Slovenec zazna vonj plesnivosti in se iz tega začne izmotavati. Zakaj danes je delavec prepoceni delovna sila, jutri bo kriv za propad podjetja, v katerem je bolj ali manj ubogljivo izvrševal naložene mu naloge, in pojutrišnjem ostal brez vseh pravic pred vrati Zavoda za zaposlovanje. Vse po zakonu, nihče ni kriv brez dokazane krivde. Celo direktorji, ki so, nesposobni do obisti, zrušili prenekatero podjetje. Tudi v Zgornji Savinjski dolini. Menim, da je nojevskega tiščanja riti v pesek dovolj in preveč. Potrebno se je prešteti, predvideti persek-tive in zanekaj dni ustaviti Slovenijo. Sindikalno, mirno in dos tojan-stveno - toda neprizivno in odločno. Savinjčan Jakob Presečnik, poslanec v DZ RS: Aktualna dogajanja v parlamentu Januar sicer ni mesec, ki bi bil za parlamentarna dogajanja najbolj zanimiv, se je pa kljub temu v državnem zboru, njegovih delovnih telesih in drugod na državnem nivoju marsikaj dogajalo. Glede na to, da lahko občanke in občani vsa ta dogajanja redno spremljate preko sredstev informiranja, se bom omejil samo na nekatera, predvsem za naše območje pomembna dogajanja. Že v mojem prispevku, objavljenem v Savinjskih novicah 22. januarja, sem omenil vodar-sko razpravo v Celju na temo 'Sanacijski program in dolgoročni ukrepi zamanjšo poplavno ogroženost'. Na tej razpravi je bilo prikazano stanje po vodnogospodarskih področjih v Sloveniji, potrebni ukrepi za zmanjšanje ogroženosti - predvsem v smislu večjega zadrževanja vode in posledično manjše ogroženosti večjih naselij, potreba po večjem redu na področju urbanizma in načrtovanja naselij in nenazadnje večje vloge zavarovalništva pri odpravi škode. Pomen zavarovalništva je tudi bistven sestavni del sistemskega zakona o odpravi posledic naravnih in drugih nesreč, ki ga vlada že (predolgo) pripravlja za drugo obravnavo v državnem zboru. Seveda bo potrebno tudi po sprejemu tega zakona in zagotovitvi ustreznih proračunskih sredstev, za velike naravne nesreče (potres, poplave v obsegu, kot so bile leta 1990 in 1998) sprejeti ustrezen interventni zakon. Za odpravo posledic poplav v oktobru in novembru lanskega leta je bil za 1. fazo že sprejet interventni zakon. Tudi prizadetim zgornjesav-injskim občinam so bila dodeljena ustrezna sredstva za najnujnejše sanacije, za katere pa morajo pripraviti tudi z navodili predpisane programe, da bodo sredstva lahko koristile. Za drugo fazo sanacije Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja nov interventni zakon za obdobje 1999-2000, katerega pričakujemo v parlamentarno proceduro že konec februarja, zato je potrebno, da se prizadete občine pripravljajo že sedaj in da tudi sodelujejo z ustreznimi državnimi institucijami pri pripravi programov za državno infrastrukturo. Kot sem obljubil krajanom Rečice v odgovoru na odprto pismo, takrat še kot župan občine Mozirje, se bomo sestali s predstavniki od poplav prizadetih krajanov, krajevne skupnosti in občine, predstavniki upravljavcev vodotokov in ministrstva na Rečici v drugi polovici februarja. V januarju je bila na 31. izredni seji DZ tudi točka Sprememba odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Slovenije. Sprememba odloka je bila pomembna zaradi uskladitve prostorskega plana RS predvsem na nekaterih infrastrukturnih področjih (državna cestna mreža, železnica, energetski objekti) in na področjih varovanja oziroma določitve nekaterih naravnih okolij v Sloveniji. Ob tem je bilo v nekaterih informacijah (tudi v Savinjskih novicah dne 5. februarja) napačno predstavljeno, da se s spremembami odloka opredeljuje tudi možnost postavitve radarja na Menini. Ta možnost je bila v spremembah odloga vnešena že v letu 1993 in določa lokacijo radarja za vodenje zračnega prometa (civilni radar), medtem ko je bila že pred tem določena lokacija r adarj a za potrebe Ministrstva za obrambo (vojaški radar). V tem odloku (ne pa v sedaj sprejetih spremembah) je torej določena samo lokacija civilnega radarja. Večkrat sem že dobil 'pozdravno" anonimno kartico občana, ki budno spremlja moje delovanje v parlamentu (očitno samo tisto, kar je za nj ega negativno) in za kar ima očitno 'dobro obveščenega" inštruktorja. Tokrat med drugim piše: "Če bosta (pri tem misli tudi na dr. Franca Zagožna) ušpičila še svinjarijo z radarjem na Menini, bodo tudi o tem zvedeli vsi v Zgornji Savinjski. Nikar ne misli, da se v Ljubljani ne ve, kakšen gnil kompromis sta pripravila za hrbtom tistih, ki smo Vama VČASIH VERJELI ". Zaradi pomembnosti teme (in ne zaradi anonimnih groženj pisca) moram pojasniti, da pri postopkih pred leti nisem sodeloval, niti nisem bil o njih obveščen. Sem pa nato aktivno deloval pri sprejemanju odločitev na občinskem svetu Občine Mozirje, od koder smo ustrezne sklepe tudi posredovali na naslove merodajnih organov, nisem pa prepričan, da so to storili vsi občinski sveti, ampak so nekateri sklepe sprejeli bolj na zalogo za poznejše politične potrebe. Dodatni sklep, ki ga je DZ sprejel ob obravnavi tega odloka, pa pomeni, da bova z dr. Zagožnom po tem, ko sva v letu 1997 dosegla ustavitev vseh postopkov za namestitev obeh radarjev, z aktivnostmi nadaljevala in poskušala doseči dokončen predlog vlade za črtanje obeh lokacij. Pri tem bova potrebovala tudi dejansko in ne samo navidezno nasprotovanje vodstev obeh prizadetih občin, kar bi seveda tudi ob obravnavi v državnem zboru vsem štirim poslancem izredno pomagalo. V teh dneh smo izvolili tudi novega obrambnega ministra, ki bo seveda izredno pomemben sogovornik pri "radarski" tematiki. V prejšnji številki sem objavil, kje me lahko občani dobijo. Mogoče bo to pot ubral tudi prej omenjeni zvesti "anonimnež" in mi bo v obraz povedal, kar ga teži in se za trenutek odpovedal samo informacijam svojega "inštruktorja". Do sedaj nisem v življenju še nobenega "ugriznil", zato je lahko brez skrbi. Lep pozdrav vsem bralkam in bralcem Savinjskih novic! Pust Mozirski Mozirje -evropsko karnevalsko mesto Prvi zapis o pustnih šegah in običajih v Mozirju sega v leto 1891- Izvirni običaji, kot jeokolofiranje, prevzem trške oblasti, šlihtanje gospodarstva inkremiranje rajnega Pusta so avtentični običaji prvega zapisa. V novejšem času pa so tem običajem dodali še podelitev trških pravic najzaslužnejšim krajanom in obhod trških meja. Tudi letos je Pust stopil na veliko sceno na debeli četrtek, ko je pustni župan Aleksandru Videčniku podelil trške pravice. Od tam so se Pustnaki preselili v Celje, kjer so se predstavili na lokalni TV. Svoj program so nadaljevali v soboto, ko so priredili maškarado. V nedeljo dopoldan so najprej prehodili trške meje, se tu in tam celo ustavili, milozvočni pustni ansambel Boj se ga pa je odigral kakšno ušesom prijetno melodijo. Popoldan so najprej sodelovali na šoštanjskem pustnem karnevalu, kasneje pa v Mozirju pripravili še rajanje za najmlajše maškare. Po pestri nedelji je sledilo ponedeljkovo okolofiranje. Prej omenjeni nadvse zveneči ansambel je ubiral vižo za vižo in visoko dvignjena pustna zastava je plapolala od hiše do hiše. Torkov program se je pričel s prevzemom oblasti, zamenjavo župana in hitrim posredovanjem in reševanjem problemov, ki so se nabrali. Vse te probleme so vrgli na svoje sito in jih dobro pretresli, tako, da jih je za pravo občinsko upravo bojda ostalo bore malo. Sledilo je šlihtanje gospodarstva. Kako so bili uspešni morda nikoli ne bomo izvedeli, saj je malo verjetno, da bodo vodilni obiskanih podjetij njihove konkretne predloge tudi upoštevali. Sledil je popoldanski tradicionalni pustni karneval na mozirskem trgu in uradna proglasitev Mozirja za evropsko karnevalsko mesto. To je prav gotovo velik mejnik v zgodovini Pusta Mozirskega, pomemben za vse Mozirjane in tudi širše. Po karnevalu je sledila maškarada. Sredin program je narekoval le še polaganje rajnkega Pusta na pare in njegovo kremir-anje v Pekovih Lavah. Obširnejša reportaža o pustnem dogajanju pa sledi v naslednji številki SN. Benjamin Kanjir TD Rečica ob Savinji Oster varpoljski pust Na pustno nedeljo že več let zapored svoj pustni karneval prirejajo tudi na Rečici. Varpoljski pustni ferajn vsako leto prinaša na piano nerešene probleme, katerih rešitev zlahka poišče in obelodani zbrani pustni srenji. S pričakovano časovno zamudo so se najprej lotili interpelacije zoper trškega policaja Kratko batino. Postavljeno sodišče in tožilec so mu očitali cel kup nepravilnosti, ki jih je menda zagrešil v času lanskega Lenartovega sejma Obtožnico in obtožbe proti sebi je hrabro prenesel, zagovor, kije sledil, pa je očitno izpodbil obtožbe, saj ga zbrana ljudska množica ni obtožila. S svojim delom bo tako lahko nadaljeval tudi v letošnjem letu. V drugi točki programa so neimenovano kandidatko lanskih lokalnih volitev prebudili iz povolilne kome. Siroto je mendavolilni izid tako presenetil, da je izgubila zavest in bila ves čas v komi. Doktor Ranocelnik jo je prebudil šele z obljubo, da bo Ustavno sodišče volilne rezultate razveljavilo. Ob prebujenju je svoje čustvene izlive Na šoli sem novi, to pač priznam, lekcijo dobil kar sam. Naprej pa ne zmorem, le pridite drugi, z veseljem gradbišče vam šolsko predam. A vendar pazite, pogodba je vrag, od šole do britofa je le korak.” Komu je bila pesem namenjena, naj si razlaga vsakdo sam. Naslednja točka je novemu kmetu, imenovali so ga Pecnek, podelila potrebne listine in certifikat za vzrejo ovac. Prav tako je dobil navodila za vzrejo nove vrste ovac, ki bo menda cepljenaz računalniškim virusom. S to točko so se spomnili 100-letnice ustanovitve kmetijskega društva. Ker pa je bilo lansko leto leto viagre, seveda tudi pusti niso mogli mimo tega. Odprli so proizvodni trak izdelave licenčne čudežne tabletke, nekaj vzorcev tudi razdelili, o posledicah Trški policaj je uspešno prestal interpelacijo (foto: BK) namenila vsem tistim, ki bi jo menda morali voliti, pa je niso. Varpoljski pust ji je nato predložil recept za sigurno zmago na naslednjih volitvah. Seveda niso mogli mimo nove šole na Rečici. V ta namen so spesnili pesem, katere konec je glasil nekako takole: “Za silo smo spravili šolo pod streho, le eno ostalo je meni v uteho. uživanja pa ni bilo govora, saj se je program iztekel. Pust je vedno naperjen proti komu. Tako pač je vedno bilo in tako bo tudi v prihodnje. Vendar pust k sreči vsako leto hitro mine in zato kakršne koli zamere ne pridejo v poštev. Benjamin Kanjir Če nisi rojen v pravi hiši lahko premikaš tudi gore, vendar ti bodo priznali samo ravnanje zemlje. Navajeni tlakovanih poti se spotikajo ob, njihovi zveličavnosti težko vidni, krtini. Savinjčan Ptuj Pustnaki mozirski na Ptuju V soboto, 6. februarja, so na Ptuju, domovini kurenta, že drugo leto zapored organizirali srečanje avtohtonih pustnih skupin iz vse Slovenije. Kot preteklo leto, se je tudi letos zbralo ob lepem in sončnem vremenu 20 skupin, povečini kurentov. Prišli pa so tudi cerkljanski laufarji, več skupin primorskih škoromatov in pa seveda, mozirski pustnaki. Vse skupine je odlikovala izvirnost in vernost tradiciji, zato je bilo srečanje za ljubitelje te vrste narodnega bogastva še posebej zanimivo. Mozirski pustnaki na srečanju avtohtonih pustnih skupin (foto: SP) Mozirski pustnaki so se predstavili v izvirnih uniformah, edinstvenih v slovenskem prostoru. Njihov nastop je zaokrožil še ansambel “Boj se ga”, tako je bila slika celovita. Kot gosta organizatorja sta jih letos spremljala mozirski župan Jože Kramer in predsednica mozirskega turističnega društva Mojca Finkšt. Prireditelj je mozirske pustnake predstavil kot nove člane v Evropskem združenju karnevalskih mest OZ RK Mozirje (FECC). Preko petsto udeležencev se je po povorki po mestnih ulicah Ptuja predstavilo še v velikem karnevalskem šotoru. Srečanje je bilo prisrčno in udeleženci so si bili enotni, da se snidejo tudi prihodnje leto, ko namerava organizator na Ptuj povabiti še skupine iz vseh evropskih karnevalskih mest. S.P. Postaja rdečega križa sedaj tudi v Nazarjah Krajevni odbor Rdečega križa Nazarje sporoča, da bo v Delavskem domu Nazarje od 13. marca dalje vsako drugo nedeljo v mesecu od 8-9 ure zjutraj, na voljo našim občanom višja medicinska sestra, ki jim bo izmerila krvni sladkor in pritisk ter jim svetovala glede manjših zdravstenih problemov. Zdravstvene izkaznice ne potrebujete. V mesecu marcu pa prireja RK prišla v vaš dom težja bolezen, Nazarje tudi brezplačni tečaj nege bol- poškodbe,... Tečaj bo potekal pet dni nikanadonni. Namenjen je vsem mla- v večernih urah s pričetkom 1. marca jšim in starejšim občanom, ki se želijo ob 19. uri. Prijavite se čimprej na tel. seznaniti z domačo nego. Morda znan- številko: 832-725. Število prijav je je že potrebujete, ali pa ga boste, ko bo omejeno. Vljudno vabljeni! Frančiškanski samostan Nazarje Svetopisemska razstava Začetki prevajanj Svetega pisma v Slovenščino segajo v 16. stoletje, v dobo reformacije. S temi prevodi so protestantski reformatorji položili temelje slovenski književnosti. Sveto pismo je knjiga, ki je bila največkrat prevedena, svoje aktualnosti pa ni izgubila kljub temu, da je stara več tisoč let. Berejo jo ljudje po celem svetu. Zgodbe Svetega pisma se začno v kameni dobi, končajo pav dobi rimskega cesarstva. Najmlajši deli so stari okoli 2000 let. Zakaj toliko prevodov? Jezus je naročil svojim učencem, naj gredo po vsem svetu oznanjat evangelij. To bi lahko pomenilo, da morajo ljudje različnih jezikov spoznati govorico Svetega pisma kot svojo govorico in jo kot takšno tudi razumeti. mesto ter domačinom Goranom Horvatom, ob letošnji svetopisemski nedelji pripravil razstavo z naslovom: Zakladi frančiškanske knjižnice Nazarje, knjižnice frančiškanskega samostana Novo mesto in svetopisemski motivi slikarja Gorana Horvata. Na razstavi so bili predstavljeni vsi prevodi Svetega pisma v slovenski jezik, med njimi tudi original Dalmatinove Biblije. Poleg njih je bilo predstavljeno tudi več delnih prevodov, ki so se jih lotevali predvsem pesniki in pisatelji. Poleg prevodov Svetega pisma so bile v samostanu na ogled tudi ostale knjige, ki so z vero in verov- Svetopisemsko razstavo je zbranim predstavil pater Peter Lavrih (foto: Benjamin Kanjir) V slovenski jezik je bilo Sveto pismo prevedeno že petkrat. Prvi gaje v celoti prevedel Dalmatin leta 1584, drugi prevajalec je bil Japelj, ki ga je prevajal v letih 1784 do 1802. Za tretji prevod je poskrbel ljiibl j anski škof Wolf, ki je Sveto pismo prevedel v letih 1856 do 1859-Četrti prevod je tako imenovana mariborska izdaja, saj jo je založil mariborski ordinariat. Prevod je izšel v letih 1958 do I96I. Zadnji prevod je izšel pred kratkim, imenuje pa se Standardni prevod Svetega pisma. Ta prevod je izšel tudi na CD-ju. Novi gvardijan nazarskega samostana pater Peter Lavrih je v sodelovanju s patrom Felicjanom iz frančiškanskega samostana Novo anjem povezane. Kot zanimivost so služili prevodi iz nekaterih drugih jezikov. Poleg besede pa mora vedno biti tudi slika, ki s svojo preprostostjo razlaga globoke vsebine. In ko gre za Sveto pismo, so gotovo nepogrešljive slike iz opusa slikarja Gorana Horvata. S svojim slogom, primerljivim z velikimi imeni svetovnega slikarstva, je ustvaril 300 slik s tematiko svetopisemskih zgodb. Na svoj način z njimi izraža svoje videnje časa in dogodkov, ki so za večno zaznamovali človeštvo. Razstava, ki jo je predstavil pater Lavrih, odprl pa župan občine Nazarje Ivan Purnat bo na ogled še danes in jutri. Benjamin Kanjir Društvo katoliških pedagogov, KD Jurij Po poteh stare zaveze Društvo katoliških pedagogov in KD Jurij iz Mozirja sta 30. januarja v dvorani kulturnega doma v Mozirju organizirali predavanje z diapozitivi z naslovom Egipt, Sinaj, Jordanija. Obiskovalce je po poteh stare zaveze popeljal pater Peter Lavrih. Pater je pravi človek za predstavitev teh dežel. Poleg tega, da je gvardijan nazarskega frančiškanskega samostana, je pri frančiškanih Komisar za sveto deželo, za romanja in propagando. Te kraje dobro pozna, saj jih obiskuje, vodi po njih romarje ter jim nasvojstveno poljuden način približuje dogodke, ki so se v njih dogajali pred tisoči let. Pater je svoje predavanje začel s stavkom: Ex Oriente lux, kar pomeni: Iz vzhoda luč. Skozi zgodovino so se narodi vedno selili iz vzhoda na zahod, prava luč, ki sveti vsem kristjanom, pa je prišla z vzhoda. In vzhod je bila tema, ki se je je v tem večeru lotil prikazati zbranim obiskovalcem. Pater se med predavanjem ni spuščal v razlaganje zgodovine dežel, njegovo področje je namreč Sveto pismo in vse, kar je z njim povezano. Obiskovalce je vodil skozi Egipt in Jordanijo, skozi puščave, starodavne kulture, faraone, zaklade Kaira, do revnih četrti, kjer živijo kopti (kristjani). Obiskal je starodavne cerkve, samostane, svetnike in tudi zgodovinske kraje, po katerih je sveta družina potovala med Herodovim izgnanstvom. Pater Lavrih je z vezano besedo, polno občutenih dodatkov, humornih vložkov, nevsiljivih podatkov in njemu lastnih in edinstvenih misli razvedril vse obiskovalce, ki so dodobra napolnili dvorano. Iz nje so zato odhajali zadovoljni, polni pozitivnega naboja in novih spoznanj, ki so se porodila ob poslušanju in gledanju diapozitivov.Društvi, kista predavanje organizirali, pa sta znova storili dober korak na poti informiranja in izobraževanja ljudi. Benjamin Kanjir Banka Celje Otvoritev poslovne enote Celje V Banki Celje so se odločili, da združijo ekspozituro Vodnikova, ekspozituro Prešernova in ekspozituro Vrunčeva v poslovno enoto Celje, katere sestavni del sta dve poslovalnici - poslovalnica Prešernova in poslovalnica Vodnikova ter agencije Otok, Hudinja, Nova vas, Interspar in Vojnik. V torek, 9. februarja, so odprli novo poslovalnico Prešernova na Prešernovi ulici 18 v Celju. Novost poslovalnice Prešernova je 24-urno samopostrežno bančno poslovanje ter posebej urejeni prostori, namenjeni kreditiranju. V samopostrežnem delu poslovalnice Prešernova sta ^varčevalcem na voljo dva bankomata in nabiralnik za bančna pisma, tistim, ki opravljajo kakršnokoli dejavnost, pa dnevno nočni trezor ter posebne predalčnike za oddajo če kov in potrdil o nakupu s plačilnimi karticami Acti-vaEurocard. V samopostrežnemdelu poslovalnice je možno dobiti tudi info nnacije o bančni ponudbi na posebnem informacijskem terminalu. V času, ko je poslovalnica zaprta, je dostop možen z uporabo kartice za bankomat, podjetjem pa z uporabo posebne bančne kartice. Dostop v samopostrežni del poslovalnice je omogočen imetnikom kartice za bankomat Banke Celje kot tudi imetnikom bančnih kartic drugih bank iz sistema BA. Projekt poslovalnice Prešernova je zastavljen tako, da je poleg hitre cone in samopostrežnega dela poslovalnice, del enote namenjen tudi finančnemu svetovanju in kreditiranju. V poslovalnici Prešernova so tako urejeni posebni ločeni prostori za odobravanje in koriščen-je posojil, kjer omogočamo strankam največjo diskretnost. Avtor projekta je arhitekt Pregelj Borut iz Celja. Med ostalimi prednostmi poslovalnice velja izpostaviti tudi posebej prirejen dostop za invalide. TK Ljubljana Promocija fundacije Koncert, ki je bil namenjen promociji Fundacije Blaža Arniča, je bil v nedeljo, 31. januarja, v Mali dvorani Slovenske Filharmonije v Ljubljani. Na koncertu je nastopilo veliko mladih talentov, častni gost pa je bil Trio Lorenz. Nastopil je tudi dekliški nonet Rosa iz Luč ter Mira in Mojca Lenko iz Ljubnega. Koncert je snemala slovenska televizija. Fundacija, ki nosi ime po skladatelju, ki prihaja iz Luč ob Savinji, deluje že vrsto let in je namenjena pomoči izjemno nadarjenim talentom. Organizira poletne šole, tekmovanja, koncerte, skrbi tudi za štipendije. Seveda pa je mnogo odvisno od donatorjev in sponzorjev, zato je bil koncert, ki je fundacijo predstavil. Na koncertu so nastopili mladi iz vse Slovenije, predstavili so tiste najboljše. Posamezniki so se predstavili in nekako poskušali prikazati probleme v slovenskem glasbenem prostoru, ki so ponavadi povezani z velikimi finančnimi sredstvi, katere potrebuje mladi talent, če želi med elito tistih najboljših. Nakoncertu so nastopili tudi predstavniki naše doline. Osnovno šolo Luče je zastopal Dekliški nonet Rosa. Deklice so, dogodku primerno, zapele skladbo Blaža Arniča “April”. Blaž Arnič je nekoč dejal, da je “človeški glas najbolj skrivnosten in- štrument”. Osnovno šolo Ljubno ob Savinji sta zastopali Mira in Mojca Lenko, ki sta na citre zaigrali narodno pesem “Mrzel veter tebe žene”. Kot častni gost je nastopil Trio Lorenz, ki je v slovenskem in evropskem glasbenem prizorišču zelo cenjen. Zaigrali so “Klavirski trio” Blaža Antiča. Koncert je snemala tudi slovenska televizija. Ob tem dogodku se spodobi povedati besedo ali dve o skladatelju, ki prihaja iz naših krajev in je ogromno storil za slovensko glasbo. Blaž Arnič je bil rojen v Lučah ob Savinji. Tam je tudi živel do svojega dvajsetega leta, kar je pustilo ogromen pečat na njegovem kasnejšem ustvarjanju, saj je do konca ostal romantični realist, tesno povezan z rodno zemljo. Njegova glasba pa je zaznamovana z njegovim življenjem, z lepotami domače pokrajine in z zakladom domačih pripovedi, legend in bajk. V. Retko Mozirje Literarna delavnica Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Mozirje je v sodelovanju z društvom Slap (Savinjski literarni amaterski pisci) pripravil v sejni sobi Kulturnega doma Mozirje konec januarja literarno delavnico. Na njej so sodelovali amaterski pesniki in pisatelji Zgornje Savinjske in Zadrečke doline, ki so se po tehtnem premisleku odločili, da pripravijo novo knjigo Slap 2, saj se je nabrala precejšnja količina literarnih del. Velika škoda bi bila, da bi ostala neobjavljena in skrita širši javnosti. Društvu se je predstavila s proznim delom nova članica Stanka Rozenstein iz Rečice ob Savinji. V svojo sredo so povabili tudi profesorja Vinka Šntajsa, ki je lektoriral njihovo prvo knjigo Slap. Ustvarjalci so predstavili svoja literarna dela, profesor Šmajs pa je podal oceno, ki je bila precej kritična in realna. Njegovo mnenje je, da je kritika zdrava. Kdor ni pripravljen sprejeti kritike, ni pripravljen delati bolje. Člani društva Slap niso obupali, ampak napredovali. “Življenje v večnost si pišemo sami. Živa beseda ugasne, mrtva pa ostane in živi dalje med ljudmi,” je med drugim povedal profesor Šmajs. Snovi za novo knjigo se je nabralo več kot dovolj. V njej bo poezija -intimni notranji izbruh človeka, in proza, ki zahteva veliko znanja. Čeprav je njihov cilj izdati knjigo, bodo kljub temu ustvarjali še dalje in dali možnost drugim, da jih spoznajo. Sedaj so na vrsti še tehnične in finančne podrobnosti. Knjiga bo izšla v samozaložbi sredi maja, zato so v društvu veseli vsakega še tako majhnega sponzorskega zneska. Marija Sukalo Kaj je kultura? Pred dnevi sem obiskal preprosto dvorano, ki je že tedne in tedne pred mojim prihodom gostila preproste ljudi. Želeli so ustvariti nekaj zase, za svojo dušo. In zame. Zagrizli so v jabolko, ki se ji reče k ultura. Kultura, bo kdo rekel, pa tu, na tem preprostem odru v preprosti dvorani? Če sežem malce globlje bi na- ni, ki se na kulturo ne spozna. In jprej vprašal sebe in poskusil razpoloženje se ti vsaj malo iz-poiskati primerno definicijo te boljša, saj nisi osamljen primer, tako slavno zveneče besede. Torej zame to še vedno ni kul-Priznam, nisem noben kul- tura, saj so moje baterije še ved- tumik, ne kritik kulturnega no prazne, dogajanja ali kaj podobnega. In tako nastopi mesec kulture. Rad pa se udeležim kakšne kul- Vsako leto. Dogodkov, namreč turne prireditve, seveda v želji, kulturnih, čez glavo. Hvala da bi napolnil življenjske bater- Bogu, tudi zame, za preprostega ije, ki v tempu, ki ga v dandan- obiskovalca, željnega smeha in ašnjih časih živimo, dnevno preproste zabave. Ni mi treba v izgubljajo energijo in so vse veliko mesto, med velike ljudi, prevečkrat prazne. In tu nastopi ki govorijo o kulturi. Prišla je k kultura. Kaj torej to naj bi bilo? meni, tako rekoč v moj dom. Je morda obisk moderne gledal- Vsak dan nas zasipajo z letaki, iške predstave, ki je privabila v raznimi vabili, ki vabijo na pe-gledališče množico tistih, ki se vske prireditve, gledališke igre, na takšnih mestih pač morajo večere poezije in podobno. In pojavljati, saj to sodi v osnoven prav je tako. Menda je za vsakog- itnidž? To, da vsebine ali zgodbe ar nekaj. Tako tudi zame. Malce nihče ne razume tako ali tako ni prelistam po vabilih in izberem pomembno. Samo dasi tam, da tisto, kar me takoj pritegne in sediš, poslušaš, gledaš na uro, kar mi zagotavlja mirnejši preganjaš dolgčas, predvsem pa spanec. Sedem v avtomobil in čakaš, da bo konec, ko boš grem. Tako končno pridem do lahko odšel domov in se skril za preproste dvorane in preproste-vrata, za katerimi potem pos- ga odra, ki sem ga omenil na za-taneš nekdo drug. četku pisanja. In pred mano se Morda pa je kultura nov film, pojavijo preprosti igralci, ki so. ki ga je ustvaril novodobni se lotili izvedbe preproste igre, režiser, financiralo pa Minis- seveda z uporabo preprostega trstvo za kulturo? Ja, ko se jezika. In takrat spoznam, da to usedeš pred veliko filmsko plat- pa je kultura. Zame. Nekdo bo no ali kakšno leto kasneje, ko ob tem dejal, da sem malom- film na filmskem platnu v kin- eščan, neizobražen in zavrt, odvoranah ne doseže tistega, za Morda. Vem pa, kaj je zamedo- kar je bil ustvarjen, pred TV bro in kaj imam rad. Vem, kaj me ekran in ko po slabih dveh urah pomirja in sprošča, da pozabim stremenja dočakaš zaključno na delo in skrbi. In temu bi jaz špico, spoznaš, da to pa verjet- preprosto rekel kultura, no je kultura. Dve urici gledan- Zatorej, preprosti igralci, preja te popolnoma zafrustrirata, prosti pevci, preprosti režiserji saj sam pri sebi spoznaš, da si in nasploh vsi, ki ustvarjate kul-pač premajhen, ker očitno kul- turo iz ljudi in za ljudi! Pojte pre-ture ne razumeš. In takrat si pač proste pesmi, igrajte preproste srečen, da živiš nekje na igre, da vas bodo preprosti ljud-podežclju, daleč od te kulture, je lažje razumeli. In vedite, teh ki je ne razumeš. Naslednji dan preprostih ljudi je več, kot si se s sodelavci pogovarjaš o fil- mislite, samo da tega večinoma mu, ki si ga gledal sinoči in iz ne priznajo, ker se bojijo za svoj pogovora ugotoviš, da nisi edi- status v družbi. Benjamin Karijir KD Mozirje Večer Simona Gregorčiča Ob osmem februarju se spomnimo smrti našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Letos mineva že 150 let, od kar je umrl vkranju. Vendar so poleg Prešerna za slovenski narod pomembni tudi drugi pesniki. Eden takšnih je Simon Gregorčič, katerega življenjske poti in pesmi so se spomnili člani Kulturnega društva Mozirje in mu posvetili ponedeljkov praznični večer. Pesnik Krasa, imenujejo ga tudi “Goriški slavček” se je rodil v Vršnem pri Kobaridu, v vasi, kjer domujejo redkobesedni kmetje. Na materino željo je po končanem študiju v Gorici odšel v semenišče, a v duhovniškemu poklicu ni bil srečen. Zorel je kot človek in kot pesnik. slavčka pa je bila prava manifestacija, saj so se mu na zadnji poti poklonili tisoči od blizu in daleč. Simon Gregorčič je izdal tri zbirke poezij. Pesmi iz prve zbirke so se prebirale po vseh čitalnicah in kmalu postale “zlate”. Narod je vzel pesmi za svoje, veliko je postalo ponar- Gregorčičev večer so obogatili tudi pevci MePZ Mozirje in učenci OŠ Mozirje (foto: Ciril Sem) Globoko je razmišljal o smrti in rojstvu, o sreči, ljubezni in sovraštvu. Nemirni pesniški duh je bil kriv, da se je počutil utesnjenega. Delno se je umiril, ko je služboval v bližini domačega kraja. Obkrožale so ga domače gore, ki jih je pesnik neizmerno ljubil. T\i pase je porodila še ena, a prepovedana, ljubezen do učiteljice Dragojile Milek. Sad neizpolnjene ljubezni so bile pesmi, ki jih je pesnik namenil prav njej. Zaradi bolezni se je kmalu upokojil in začel kmetovati. A sreča je bila le kratkotrajna. Pesnikova življenjska pot se je končala sredi maše I906. leta v Gorici. Pogreb Goriškega odelih. Imajo magično moč, med drugim so spremljale tudi vojake po svetu. Dašo Gregorčičeve pesmi res magične, so 8. februarja dokazali mešani pevski zbor in recitatorji Kulturnega društva Mozirje, učenci Glasbene šole Nazarje in učenci Osnovne šole Mozirje, ki so v večeru skozi njegove pesmi in napeve osvetlili pesnikovo zbledelo podobo, ter obiskovalcem približali čas, ko so se Slovenci borili za svoj jezik in narodno identiteto tudi s pomočjo poezije. Marija Sukalo KD Rovtar Šmihel nad Mozirjem Našli so se Gledališka skupina KD Rovtar iz Šmihela nad Mozirjem vsako leto v mesecu kulture pripravi gledališko predstavo. Letos so se lotili izvedbe komedije v treh dejanjih z naslovom Našli so se. Brez pretiravanja bi lahko rekli, da so se resnično našli. Najprej igralci, ki sta jim bila vsebina in jezik igre pisana na kožo, takoj za njimi pa tudi obiskovalci, ki so v uri in pol, kolikor igra traja, pozabili kdo so in kakšni problemi jih tarejo. Vsebina komedije je tipično kmeč- ka. Priletna kmečka dekleta iščejo sebi primerne zakonske partnerje, ki pa jih je v zakonski jarem potrebno pritegniti s prevaro. Tu vmes dedkov in babic podobne stvari mnogokrat dogajale. Nov je le čas in pristop režiserja, Antona Acmana starejšega, ki je mlad gledališki Edina rešitev je zakonski jarem (foto: Benjamin Kanjir) poseže mešetar, ki v vsakem poslu vidi dobiček zase. Pri Gorjančevih imajo kar dve hčeri, ki pa sta krepko v letih. Poleg tega se ne moreta pohvaliti niti s tem, da bi bili lepi, saj ena nosi veliko grbo, druga pa je gluha. Potrebno pa jih je poročiti, saj drugače njun mlajši brat ne more v zakon. Mešetar, ki za primerno plačilo obljubi, da bo dekletoma poiskal moža, s prevaro o novem davku v zakonski jarem zvabi dva postarana fanta s premožnih kmetij. Humorni zapleti, ki se stopnjujejo skozi vsa tri dejanja, oh koncu privedejo do srečnega konca in trojne poroke. Zgodba ni nova, saj so se v časih ansambel dodobra izpilil. Vloge, ki so jih posamezni igralci predstavljali, so jim bile pisane ne le na kožo, ampak tudi v miselnost, saj so bile odigrane dovršeno in realistično. Zgodba se je prav zaradi njih rodila, skozi izvajanje živela, ob koncu pa ni umrla, ampak le zaspala, saj bo novo prebujenje kmalu doživela na mnogih odrih širom Zgornje Savinjske doline in tudi širše. In še nekaj. Malenkost, ki je skora-jda nismo več vajeni, lahko pa ogromno pomeni. Predstava se je začela točno ob uri, kar je v današnjem času prava redkost. Benjamin Kanjir Nazarje Pesem je studenec Po vseli krajih Zgornje Savinjske doline v mesecu februarju potekajo različne kulturne prireditve. Z njimi se spominjamo pesnika Franceta Prešerna in bogate slovenske kulturne ustvarjalnosti. Že 5. in 6. februarja so bile v ta namen občinske kulturne proslave v Lučah, na Ljubnem in v Nazarjah. Občinske proslave so pripravila krajevna kulturna društva v sodelovanju z osnovnimi šolami. Na Ljubnem in v Nazarjah pa so k sodelovanju pritegnili tudi učence in učitelje glasbene šole Nazarje. V prenovljeni dvorani nazarskega kulturnega doma so na oder najprej stopili člani vokalne skupine Savinjski rožmarin, pod vodstvom Tadeje Cigale. Odpeli so Zdravljico, ki vedno znova prebuja narodna čustva Slovencev. Za njimi je zbranim spregovoril župan občine Nazarje Ivan Puntat. Izpostavil je Prešerna in njegovo delo, ki pomeni vrh bo- gate kulturne zgodovine in dediščine sicer majhnega naroda, ki pa mu ni potrebno biti žal zaradi te majhnosti. Letos mineva 150 let od njegove smrti, naslednje leto pa bo 200-letnica njegovega rojstva. To sta obletnici, ki jih je vsekakor potrebno dostojno obeležiti. Najlepši način za kaj takšnega pa je gotovo pesem. Na n azarskem odru so se zato zbrali kar štirje pevski zbori. Glasba je globina duše in vodi k notranji ubranosti. Da je to res, so najbolje dokazali člani mešanega pevskega zbora upokojenskega društva Mozirje, pod vodstvom An- tona Acmana starejšega. Vsako novo snidenje in vsakanovavaja jim daje oporo, ki se je je vredno oprijemati. Če pa lahko skupaj še ubrano zapojejo, je zagotovilo, da jim ni dolgčas, kot na dlani. Za njimi so se predstavili člani pevske skupine KD Jurij Mozirje pod vodstvom Jelke Repenšek. Skupina sodeluje na vseh krajevnih prireditvah, radi pa zapojejo tudi širšemu poslušalstvu. V lanskem letu so se zato udeležili republiškega srečanja malih vokalnih skupin. Kot zadnji so se predstavili pevci mešanega pevskega zbora iz Mozirja, pod vodstvom Antona Acmana mlajšega. Dolga leta skupnega petja, redne vaje in sodelovanja na mnogih kulturnih odrih v številčne pevce vnaša rutino, ki v vsako pesem vnaša nekaj svojskega. Med zbori so se zbranim predstavili učenci Glasbene šole Nazarje s svojimi mentorji. Solo petje in zvok klavirja je v povsem prenovljeni dvorani iz poslušalcev izvabljalo občudovanje. Spoznanje, da mladih talentov ne bo zmanjkalo, pase je naselilo v slehernega izmed njih. Prireditev je povezovala domačinka Meta Finkšt. Benjamin Kanjir Kulturno društvo Rečica ob Savinji Glavni dobitek Kulturno društvo Recica ob Savinji je po dveletnem premoru postavilo na oder novo delo, veseloigro Frana Lipaha v treh dejanjih “Glavni dobitek”. Krstna uprizoritev je bila zadnjo nedeljo v januarju na domačem odru. Posebnost igre je vsekakor kolektivna režija, saj imajo pri tem prste vsi nas- topajoči. Duhovni vodja igre je Danica Senica, ki je poskrbela, da so igralci redno prihajali na vaje in na odru pokazali veliko znanja in igralskega talenta. Nič manj pomembno vlogo nista imeli šepetalki Marjeta Skok in Špela Rojšek, za glasbeni aranžma pa je poskrbel Franci Skok s harmoniko. Dogajanje je postavljeno v domači trg Rečico in njegovo okolico. denarju je velika in že izgleda, da se mu bo izpolnila. Ravnatelj banke Mirko (Robi Bider) namreč prinese v hišo vest o stari srečki, ki je zadela nič manj in nič več kot celi milijon. Vse skupaj je začinjeno z obilico komentarjev branjevke Marjete (Neža Klemše), ki jih je pobrala na trgu in ulici. Življenje v hiši se čez noč spremeni. Postali so milijonarji in temu primer- Rečiški gledališčniki (foto: MŠ) Profesor Boštjan (Marko Senica) in njegova žena Matilda ((erica Atelšek) tarnata nad življenjem in poman jkan-jem denarja Žena je prepričana, da je denar najbolj pomemben v življenju. Vendar jo mož opozori, da imata neprecenljivo bogastvo - sina Branka (Marko Atelšek), ki bo kmalu dokončal študij. Fantimatudi izvoljenko svojega srca, Marico, hčerko bančnega ravnatelja (Barbara Senica). Želja po no se je treba obnašati, delati in zapravljati. Tudi do služkinje Ančke (DanicaSenica) niso prizanesljivi. Na vrsti je zaroka zaljubljencev Marice in BrankaterrojstnidanprofesorjaBošt-jana. Na gostijo so povabljeni sorodniki Krištof (Tomaž Vrabič), branjevka Marjeta in prijatelji - krojač Simon (Franci Brinjevec), njegova žena Agata (Andreja Vrabič) ter seveda nevestin oče, bančni ravnatelj Mirko. Profe- sor Boštjan se začne ukvarjati s tenisom, ker je to šport bogatašev, prav tako pa pogleduje za drugimi ženskami. Zaradi skokov čez plot ga žena pokliče na razgovor v drugo sobo in pusti povabljence same. Ti pa pokažejo svoj pravi obraz in značaj. Veliko je obrekovanja in žalitev ter fizičnega obračuna, ki ga povzročita Agata in Marjeta. Sanje o velikem milijonu razblini vest o pomoti v serijski številki srečke. Na ulici je veliko obrekovanja, v hiši žalost in razočaranje. Vso monotonost prekine dijak (Jože Lenko), ki pride voščiti za rojstni dan. Profesor končno spozna, da bogastvo ni v denarju, ampak včloveku. Čeprav nima denarja, imaizredno veliko bogastvo - otroke. Ponovno pride vest, da je profesor kljub velikim zapletom milijonar, vendar mnenjao bogastvu ne bo spremenil. Marija Sukalo Zavod za kulturo Mozirje Zofija je našla moža Zavod za kulturo Mozirje je 13. februarja v dvorani mozirskega kulturnega doma organiziral gledališko predstavo avtorja Zorana Hočevarja z naslovom Mož za Zofijo. Gostovalo je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, predstavo pa je režiral Franci Križaj. Celjski gledališčniki na Gledalci, ki so dodobra napolnili dvorano, so dobili to, po kar so verjetno prišli. Slabi dve uri sprostitve in smeha ter komičnih situacij, ki jih je narekovala zgodba iz časa prehoda iz socializma v demokracijo, sta verjetno izpolnili želje organizatorja. Igralci: Miro Podjed, Anica Kumer, Stane Potisk, Renatojenček in Maja Štromar so brez problemov dokazali svoj profesionalni odnos do igre in občinstva, ki je moralo vse te napore hočeš ali nočeš nagraditi z burnimi aplavzi. Vendar občinstvu to ni bilo težko. Kakor ni bilo težko igralcem izpiliti in odigrati likov, za katere bi morda kdo dejal, da so bili napisani prav zavoljo njih. Prav tako zgodha Zorana Hočevarja, ki se je na eni strani pošalil, vendar ne neokusno, iz novega družbenega sistema, po drugi strani pa iz malomeščanskih razmer in pameti, ki v veliki meri ne presega branja tedenskih časopisov ali občasnega gledanja tu in tam kakšnih oddaj na'17 ekranu. Sedaj pa k sami zgodhi. Široko razgledani sin dveh starejših in ozko mozirskem odru (foto: BK) tradicionalno usmerjenih upokojencev pripelje na nedeljsko kosilo svoje novo dekle. Izkaže se, da dekle ni prišlo zaradi drugega kakor slike, ki jo je nek umetnik daroval staremu očetu kot plačilo za popravilo žlebov. Izkaže se, da gre za umetniško delo Riharda Jakopiča, lastnika oziroma novi lastnik, ovdoveli brat, pa prave vrednosti te umetnine seveda ne pozna. Vrsta komičnih zapletov pripelje do konca zgodbe, ki vsem akterjem prinese blagostanje in denar, za katerim vsi bolj ali manj odkrito hlepijo. Vrsta ponaredkov originalnegajako-piča, ki se pojavijo, zadovolji vse, čeprav se ob koncu niti ne ve, kdo je stari ali novi lastnik originala. Pa to sploh ni bistveno. Bistveno je le to, da so vsi zadovoljni s tem, kar so dobili. Zavod za kulturo je z organizacijo gostovanja celjskih gledališčnikov zopet zadel v polno. Dober obisk predstave je dokazal, da ljudje zabavo potrebujejo in da so željni tovrstnih odrskih dogajanj. Benjamin Kanjir mv£f\Av MOZIRJE d.d. AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - POHIŠTVO - BLAGOVNICA MOZIRJE Prodajna akciia sedežnih garnitur: "KOPA", "KAJA", "OV-1". NOVE OPREME iz Slovenj Gradca po UGODNIH CENAH! AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA - KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV prireja ŠTUDENTSKO SMUČARSKO TEKMO KDAJJu KJE??? V soboto, 27.2.1999, ob 13. uri na Golteh (Lahovnica) za smučarje in boarderje. Prijave na tel. št. 831-359 (Alojz) ali eno uro pred startom pred hotelom na Golteh. ŠTARTNINE NI!!! prireja IZLET V ZLATO PRAGO KDAJ??? Odhod v četrtek, 15.4.1999, ob 22.00 uri izpred avtobusne postaje v Mozirju. Prihod v nedeljo, 18.4.1999, v poznih večernih urah. Ogledali si bomo naj lepše znamenitosti, ki jih to mesto ponuja. V ceno je všteto: dve nočitvi z zajtrkom v hotelu, prevoz z avtobusom ter organizacija potovanja. Cena je 15.000 tolarjev. Ob prijavah, kijih bomo zbirali do 6.3.1999, je potrebno plačati 4000 tolarjev, preostanek 11000 tolarjev pa je treba poravnati do 3.4.1999. Prijave zbiramo v slaščičarni POLONCA v Mozirju vsak dan. Lepo vabljeni!!! Območna organizacija Velenje KOLEKTIVNE POGODBE DEJAVNOSTI SO TEMELJNE za način urejanja pravic, obveznosti in odgovornosti delodajalcev ter pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev. SEKRETARIAT OBMOČNE ORGANIZACIJE ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE VELENJE je 2.2. na posvetu obravnaval sindikalne aktivnosti za pokojninsko-invalidsko reformo, program izobraževanja sindikalnih zaupnikov, program za mednarodni praznik dela, 1. MAJ 1999, 8. marec ter mednarodno leto starejših oseb. Območna odbora sindikata trgovine in lesarstva sta opravila v podjetjih savinjsko-šaleškega območja analizo načina obračuna plač za obe panogi in njihovo skladnost z določili veljavnih panožnih kolektivnih pogodb. O tem bomo poročali naslednjič. V mesecu februarju so se sestali: - območni odbor Sindikata upokojencev Slovenije Velenje, - v Žalcu je bila 18. 2. skupščina Sind, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije, - 4. februarja je bil kongres Sindikata dejavnosti energetike Slovenije v Medijskih Toplicah, - na tradicionalnem letnem srečanju so se v Velenju zbrali nekdanji in sedanji predsedniki in sekretarji ZSS, ZSSS in OO ZSSS Velenje, -vsindikatu JP Komunala Mozirje potekajo priprave na programsko-volilni zbor članstva. ŠPORT IN REKREACIJA 36. zimske športne igre gradbincev Slovenije bodo 6. marca na Rogli. Člani Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) iz Velenja so se množično udeležili Državnega prvenstva SKEI v veleslalomu in tekih na smučeh 5. februarja 1999 v smučarskem centru CERKNO LOM, vedoč , da tudi gibanje in druženje sooblikujeta zdravega in zadovoljnega delavca. Anton Ikovic iz Solčave Temni oblaki v bistrih očeh “Bilo je trinajstega aprila. Gozdovi so že spreminjali lice. Zeleni popki na vejicah so oznanjali pomlad. Prvo cvetje je opojno širilo svoj vonj. Prihajala je pomlad z vsem razkošjem.Toda ljudje so hodili nemo mimo teh lepot, ne da bi jih videli. Zanje ni bilo pomladi, ni bilo svobode.” Tako začenja Anton Ikovic eno svo- šolanju je začutil neizmerno ljubez-jih številnih objavljenih zgodovin- en do gora. Podolgem in počez je sko literarnih drobtinic. Že iz teh vrstic je moč razbrati, da hodi Anton po svetu odprtih oči, dovzeten za dražljaje iz okolice. Obiskovalec in poslušalec njegovih zanimivih pripovedi je lahko nemalokrat začuden nad številnimi konjički, ki na- prehodilvse okoliške planine, obiskoval je vrhove med Pohorjem in Triglavom, najbolj domače pa se je počutil na Klemenči jami, kjer je tudi aktivno sodeloval pri izgradnji planinske koče. Ob zaključku del je že stotič prišel na planino pod Anton Ikovic (foto: Marko Slapnik) polnjujejo njegovo življenje. Nekateri so prerasli okvire hobijev, postali so način življenja. Anton Ikovic je rosno mladost preživljal v Solčavi. Po končani osemletki je šel za pastirja na Icmank-ov stan. Zatem je služil pri Ložekarju, od koder je odšel za kruhom na Rečico h Kosmačevim. Tam je izvedel, da bo moral kmalu v nemško vojsko. Odločil se je drugače; peš jo je mahnil v Solčavo in se, komaj osemnajstleten, februarja 1944 na Matkovem pridružil koroškim partizanom. V začetku je deloval kot bolničar, kasneje pa je opravljal kurirske in druge naloge predvsem v okviru partizanskih bolnišnic na Solčavskem in Koroškem. Po končani vojni je obiskoval nižjo gozdarsko šolo v Mariboru in zatem še srednjo v Ljubljani. Že v osnovni šoli se je začel ukvarjati s fotografijo. Od učitelja je kupil prvi fotoaparat, ki ga še danes hrani na častnem mestu. Po končanem veličastno steno Ojstrice. Združeval je ljubezen do fotografije in neizrekljivo pripadnos t goram, od tod tudi številne skrbno shranjene slike. O številu noče govoriti, med smehom pa pove, da jih je ogromno. Kadar kramlja s spomini rad pobrska po njih, ob posebnih priložnostih pa odpre zvezek z verzi, ki so mu jih največkrat narekovale gore. V predsobi visi risba, ki jo Anton rad pokaže obiskovalcu. Narisal jo je v spomin na dogodek, ko je vnuku Boštjanu za rojstni dan izročil planinsko izkaznico na vrhu Raduhe. Stene krasijo tudi nekateri drugi izdelki njegovih spretnih rok, kot so v les vžgani motivi gora, planinskih koč, partizanskih bolnic... Po odhodu v pokoj se je Anton posvetil novemu hobiju, snemanju z video kamero. Do sedaj je posnel že preko 70 lastnih video kaset. Zlahka si predstavljamo, da tudi na njih najdemo posnetke s planin, življenja na Solčavskem in nenazadnje zanimivosti iz živalskega sveta. Slednjega je vzljubil med neprestanim opazovanjem življenjskega in delovnega okolja. Deset let se je ukvarjal z lovom, a ni bil nikoli zbiralec trofej. Anton Ikovic pa ima še eno veliko ljubezen, zgodovino. Že več kot petdeset let zbira podatke o nekdanjem življenju na Solčavskem in v okolici. Največ časa je namenil obdobju druge svetovne vojne, ki ga je občutil na lastni koži, a so nekateri dogodki še vedno zaviti v tančice skrivnosti. Osnovni cilj njegovih prizadevanj je posredovanje resnice. Zgodovinska tematika je bila prisotna ves čas najinega pogovora, a ko sva se posvetila samo njej sem imel občutek, da se je moj sogovornik prelevil v previdnega raziskovalca, ki si venomer ponavlja: “Pozor, to je zgodovina, s tem se ne gre šaliti!” “Zgodovinski zapisi morajo biti točni in ne malomarno ali zavajajoče navedeni,” pravi Anton z resnim izrazom na obrazu. To pravilo nedvomno upošteva že od začetka svojih raziskovanj, saj do danes še ni dobil pripombe zaradi nenatančnega navajanja podatkov, čeprav je objavil že 278 prispevkov v osemnajstih različnih medijih. Leta 1985 je izšla knjiga Koroško partizansko zdravstvo, katere avtorja sta Anton Ikovic in Marjan Linasi. Takratna predsednica zdravniško zgodovinske komisije dr. Lahova je pohvalila skoraj 400 strani debelo knjigo o partizanskem zdravilstvu na Solčavskem in Koroškem. Preko 1500 strani skrbno urejenega pisnega gradiva iz pretežno vojnega obdobja na Solčavskem pa v velikem kovčku še čaka izida. Anton ima že izdelan osnutek monografije z naslovom Temni oblaki nad Solčavo. “Spet se je, kot že tolikokrat doslej, zataknilo pri denarju. Očitno ni interesa ...,” grenko pristavi in zamišljen obstane. Pri svojem ustvarjalnem delu je že velikokrat naletel na nerazumevanje. Moti in žalosti ga sedanji odnos nekaterih ljudi do narodno osvobodilne vojne, ki se je močno vtisnila v njegovo bit. Priznava, da je bilo veliko nepravilnosti. Osebne zamere so nekateri žal reševali pod drugačnimi pretvezami, takšni so bili takrat časi. Pa bi bilo danes drugače? Žalosten je zaradi stanja, v kakršnem se nahaja muzej NOV v solčavski osnovni šoli. “Le kakšno zgodovino se učijo v šoli?” v dvomih pristavi. Nemogoče je opisati vse, kar je zaznamovalo življenje Antona Ikovi-ca. Številna priznanja, zahvale in pohvale, knjiga, članki, slike, filmi in preostali izdelki spretnih rok so le oprijemljiv delček njegove zgodovine, osebna zgodba pa premore še marsikaj drugega. Z odkritim veseljem pove, daje lani julija še stal na vrhu Raduhe. Vsa grenka doživetja ne morejo izničiti sreče, s katero ga navdajajo njegove planine. Marko Slapnik Ana Oštir z Rečice ob Savinji Ne joči za tistim, kar ti ni dano Bilo je poletje nekaj let po vojni. V Brdem pri Šmartnem ob Dreti je pri Bendovih na svet privekala deklica, ki so ji dali ime Ana. Nič nenavadnega, bi lahko človek rekel. Bila je pač ena tistih otrok, ki so se rodili doma. A bila je drugačna. Usoda se je poigrala z zdravjem in ji že ob rojstvu vzela največjo dragocenost - vid. Deklica je rasla, se igrala z drugimi otroci, kolikor se je le mogla zaradi obveznosti, ki so jih nalagale kmetija in starši. Nikoli je niso razlikovali od drugih dveh otrok, ki sta bila popolnoma zdrava. Uživala je otroštvo kot vsi kmečki otroci. Iz prirojene napake si ni nikoli delala problemov. Spoznavalaje travnike, loge in polja na svojevrsten način. Z bratoma se je klatila po domačiji, si strgala hlače ali dobila kakšno buško in nikoli se ni bala, da bi se izgubila v gozdu ali kje drugje. Z devetimi leti je poprijela za delo na kmetiji. Molzla je krave, pomagala pri gospodinjskih delih, brkljala okrog domače hiše. Natojeprišlo leto 1957. Starši so jo poslali v Ljubljano v šolo za slepo in slabovidno mladino. Svet se ji je začel podirati. Zelenje okrog domače hiše, travnike, hosto in polja je zamenjal sivi beton in nepoznani svet velemesta. Bilo je zelo hudo. A počasi se je navadila. Imela je dobre delal v Iraku, sem želel biti darovalec, a tam od tujcev krvi ne sprejemajo. Velika ovira je bila tudi služba, kjer niso imeli posluha za darovalce. Zato sem večkrat uporabljal najrazličnejše zvijače in 4 krat letno pomagal nekomu rešiti življenje. Tako imam evidenco in strokovno potrditev, da je kri zdrava. Tudi sedaj, ko živim na Rečici, ne bom odnehal. Dokler bom zdrav, bom pomagal zdravnikom reševati življenja z darovanjem življenjske tekočine.” Zakonca Oštir sta me v svoj dom sprejela, kot bi že bili dolgo prijatelji. Čeprav sta drugačna od drugih kra- Življenje brez droge janov, sta polna pozitivne energije, ki jo dajeta tudi drugim. Ani ni nič pretežko. Ročno zamesi kruh ali razvije Strudel, skuha kosilo in očisti solato, ki jo pridela sama na vrtu za hišo. Tlidi za rože na oknih poskrbi sama, jih zaliva in neguje. V dolgih zimskih večerih bere ali pa se prepusti Gustijevemu prebiranju revij ali knjig. Včasih pa vzame v roke pletilke in pod njenimi prsti nastajajo zahtevni luknjičasti vzorci. Ana ni strahopetec in obotavljivec, živi polno življenje, ki ji bi ga lahko zavidal marsikateri videči človek. Marija Sukalo Kako pomagati (nadaljevanje iz prejšnje številke) učitelje, ki so ji pomagali do učenos ti ter ji poskušali nadomestiti starše in pregnati domotožje. Pozneje je začela izgubljati stik z domačim krajem, saj je le nekaj dni na leto preživela s svojimi domačimi. Po končani šoli se je vpisala na redno gimnazijo v Škofji Loki, ki je za tiste čase veljala za zelo strogo in uspešno šolo. Prvi letnik je končala z odliko, a šolanja žal ni mogla nadaljevati. Za študij ni bilo denarja. Njena največja želja je bila, da bi se zaposlila in si sama začela služiti denar. Koijčalaješolo za telefoniste in se zaposlila v Elektro Celje, upokojitev pa je dočakala v Aeru. “V službi nisem imela težav, kolektiv me je dobro sprejel. Imela sem veliko prijateljev. Vedno sem rada potovala. Svoj prosti čas sem izkoristila za vandranje po rajnki Jugoslav- iji in jo spoznala po dolgem in po čez. Uidi v Rimu sem bila. Rada sem planinarila, celo na Triglav sem se odpravila, a nam je slabo vreme onemogočilo osvojitev vrha,” se smeji Ana in nadaljuje: “Nikoli mi ni bilo žal, da ne vidim. Vsak ima nekaj od življenja, če ga vzameš takega, kot je in v njem uživaš. Jokati za tistim, kar ti ni dano, je brezpredmetno. Svojega življenja ne bi zamenjala z nobenim videčim človekom. O družini nisem razmišljala, želje po materinstvu nisem nikoli imela. Smisel življenja sem našla v drugih stvareh. Veliko sem in še vedno zelo rada berem, seveda knjige, ki so napisane v pisavi za slepe. Za pisanje uporabljam pisalni stroj v isti pisavi. Včasih sem si zapomnila, sedaj pa si zapišem kak kuharski recept. Pred nekaj leti sem našla tudi življenjskega sopotnika Gustija," pripoveduje polna optimizma. “Na deželi sem preživela le devet let svojega otroštva, postala sem mestni človek, kjer so ljudje le številke, kjer so si ljudje tujci med seboj. Nihče te niti ne opazi. Živiš svoje življenje. Na deželi se ljudje poznajo med seboj, veliko je obrekovanja. Dokler nisem prišla do spoznanja, da se v okolju, kjer živiš, počutiš tako, kakor si sam narediš, nisem prišla sem. Sedaj se dobro počutim. Vaščani me ne zanimajo, živim svoje življenje s človekom, ki mi stoji ob strani in mi pomaga. Zadovoljna sem s tem, kar imam, zadovoljstvo pa je tisto, ki človeka motivira,”je zaključila svojo zgodbo gospa Ana. Gusti bil je rojen sredi vojne v Podčetrtku. Očeta ni nikoli spoznal, saj so ga še pred njegovim rojstvom ubili Nemci. Leta 1946, ko mu je bilo le tri leta, mu je umrla tudi mati zaradi tuberkuloze. Zrasel je v rejniški družini v Celju. Povojna leta sredi mestnega vrveža za doraščajočega dečka niso bila prijetna, večkrat je občutil pomanjkanje. Po končani osemletki se je izučil za ključavničarja in se zaposlil v Klimi. Ko je služil vojaški rok na Ohridu, je prvič daroval kri, decembra 1998 pa dvaindevetdesetič. Pozneje se je poročil, a zakon je doživel brodolom. Rodila s ta se mu dva sinova, ki ga vedno rada obiščeta tudi sedaj na Rečici. Svojo sedanjo življenjsko sopotnico je spoznal, ko se je preselila v blok v Celju, kjer je živel z družino. Prijateljstvo je preraslo v ljubezen in pozneje v zakonsko zvezo. “Kri, to prepotrebno življenjsko tekočino, sem dal že 92 krat. Zmeraj, ko dajem kri, me prevzame prijeten občutek, da nekomu pomagam. Včasih dajanje ni bilo anonimno. Etiketo z imenom so nalepili na stekleničko. Od prejemnika moje krvi sem večkrat dobil zahvalno pismo. Sedaj je vse anonimno. Ko sem Najprej se moramo dobro zavedati, da se problema droge ne da rešiti v kratkem času, ne da se ga izkoreniniti za vselej. To ni boleč zob, ki ga izpulimo, ni dolg, ki ga lahko poravnamo, ni predmet, ki ga lahko kupimo. Besede “za vedno” ali “nikoli” so črtane iz besednjaka. To pane pomeni, da se moramo predati in sprejeti kompromis z odvisniki. Zavedati se moramo, da sta boj proti drogi in rehabilitacija odvisnika dolgotrajno in izredno težavno delo, katerega rezultati se pokažejo čez mnogo mnogo časa. Zato moramo ukrepati odločno in dolgoročno ter biti pripravljeni na mnoga razočaranja, vendar nositi v srcu prepričanje, da bomo na koncu le uspe- li. Treba se je zavedati, da se moramo odreči mnogim stvarem, če želimo zmagati v borbi proti drogi. Vsaka družina goji svoje sanje in stremi k doseganju nekaterih ciljev. V borbi za dosego vseh materialnih dobrin in visokoletečih ciljev povzroči odsotnost staršev in objektivno praznino, ki jo otrok zapolni na razne načine, ko ostane sam. Če starši ugotovijo, da je droga prišla pod nj ihovo streho, zahteva to spremembo in način njihovega razmišljanja in vrednotenja stvari okrog njih. Zavedati se morajo, da tega problema ne morejo preložiti nadruga ramena izven družinskega kroga. Družine, ki ne posvetijo dovolj pozornosti drogi in se z njo spopadejo le površno, padejo v vrtinec obupa in krize. Zasvojenec pa jih je prisilili, da porabijo vse moralne, fizične in ekonomske zveze. Pripravljeni so prodati prav vse, da bi lahko poravnali otrokove dolgove. Če je družina opazila, daje njihov otrok začel jemati drogo, se mora odločno brez odlašanja soočiti z njegovimi problemi, da bi lahko prišla na dan resnica, pa naj je ta še tako boleča. Popolnoma mora organizirati otrokovo življenje, njegov urnik, njegove aktivnosti in zahtevati večje sodelovanje pri družinskem življenju. Spremeniti mora način družinskega življenja in si prizadevati, dabi bili čim bolj povezani tako pri delu kakor tudi pri sprostitvi in zabavi. Zelo pomembno je, da se starši globlje seznanijo s problemom na raznih srečanjih in pogovorih ter poskušajo upoštevati in razumeti izkušnje drugih družin. Še bolje pa je, če starši skupaj z otrokom obiščejo center za rehabilitacijo. Denarja ne smemo pustiti odvisnikom oziroma le za najnujnejše. Ne smemo se zapirati v samoto, misleč, da nas je doletela sramotna nesreča, ampak moramo vplesti v rehabilitacijo svojega otroka čim več oseb. Odvisnik se bo skušal izmakniti nadzoru in bo moralno izsiljeval starše. Naučiti se morajo potrpežljivo razlagati otroku, sorodnikom in drugim, zakaj je to vse potrebno, in jih postaviti pred dejstvo, da s popuščanjem oziroma s površnostjo ne pridejo nikamor. Najpomembneje je, da se obrnejo na nekoga, ki ima dovolj izkušenj. Ne smejo zaupati tistim, ki ponujajo nekakšno magijo, specialne kure, ne smejo zaupati tabletam, ki propagirajo sanje in iluzije... Pomembno je, da mora odvisnik razumeti stvari okrog sebe, saj je samo od njega odvisno, kako namerava nadaljevati svoje življenje. Pri tem pa mu je Ana Oštir (foto: Marija Sukalo) Mozirje Rally za Marjeto in Urško V preteklem letu je posadka Knaus privozila veliko dobrih mest. Na ženskem turističnem rallyju sta bili dvakrat najboljši, pri Rallyju treh dolin sta v seštevku dosegli 3. mesto, Marjeta pa se je v sedmih avtoslalomih uvrstila vedno med prvo četverico. Zbirka privoženih pokalov v lanskem letu (foto: SS) treba stati ob strani in mu pomagati. Da lahko odvisnik spremeni svoje življenje, mora odrasti v svojih sposobnostih, najti morapogum, da se notranje odpre uživanju in spoznavanju lepših stvari in močnejših čustev, kot je to doživel z drogo. Tega dela rasti in razumevanja vredno t pa nikakor ne more opraviti sam. Ne more dobiti dovolj moči in energije, boji se izolacije družbe, pojavlja se želja po ponovnem uživanju droge. Prav takšno spodbudo in podporo rabijo odvisnikovi straši, saj tudi najbolj odločne in močne osebe postanejo v takih situacijah neodločne in zmedene. Odvisnik ima krizo, ko popusti učinek droge in čuti močno neskončno željo, da bi jo zaužil. Poskušal bo vzeti nekaj, kar bi mu spremenilo ta občutek. Pomagati odvisniku v abstinenci, ne pomeni pomilovati ga, ampak moramo imeti nad njim neomajno avtoriteto, ki ga bo podprla in mu omogočila, da prebrodi slabost, ki jo doživlja. Ne smemo ga pustiti samega niti za sekundo, tudi takrat ne, ko gre na stranišče. Vedno ga moramo spodbujati in mu s tem preprečiti, da pade v depresije Rehabilitacija ne pomeni opustiti droge, ampak popolnoma zamenjati organiziranost in stil lastnega življenja. Je moč, ki ne dovoljujeta v težkih trenutkih omagaš, je previdnost in zmožnost doseganja ciljev, ki si jih načrtno in vztrajno zastavil... Vsak trenutek življenja je dragocen in te popelje k izkušnjam. Naučimo se živeti ter sprejemati stvari brez droge, kajti takšno življenje je bolj prijetno, saj z izkušnjami premaguješ krize, vsakdanje probleme rešuješ sproti. Normalno življenje je veliko bolj zanimivo, kajti tu doživljaš naravne procese in se jih zavedaš ter zmoreš odpraviti probleme brez kakšnih anestetskih učinkov. Veliko bolj si zbran pri doseganju svojih ciljev. Vendar moramo za to, kar smo si storili, plačati in premagati magične sile, ki nas obdajajo. Zato - živimo brez drog! Marjeta in Urška sta tudi v pretekli sezoni potrdili, da sodita v sam vrh spretnostne in hitre vožnje z avtomobilom. Resda je ta šport še vedno na začetku svojega uveljavljanja, avidi se, dase interes zanj veča. Revija Avtosvet budno spremlja dogajanje in tako sta bili voznici, ki sta naše gore list, kar velikokrat v njihovih tekstih in na fotografijah. Marjetaimazasabo šestse-zon, njenahčiUrškapatudiže štiri leta sedi na mamini desni strani. V lanski sezoni sta vozili z štirimi različnimi avtomobili in sicer z lancio y, dvema puntoma in nazadnje z najprimernejšimi konji v oklepu siecen-ta, ki je bil namensko kupljen za rally. Za Marjetin avto skrbi Dušan Veit. Za vsako tekmo ji ga posodi in Marjetaje s sodelovanjem zelo zadovoljna. V preteklem letu se je Ženskega turističnega rallyj a udeleževalo po okoli dvajset posadk. Na avtoslalomih se zbereokolišestdesettekmovalcev, od tega je do deset voznicnežnejšegaspo-la. Najbrž da potemtakem Marjetina zmaga v tako ostri konkurenci priča o njeni odlični vožnji. Rally treh dolin pa odvozi kakih šestdeset dvojic, kjer je pet ali šestženskih posadkin priti med prve tri tudi ni mačji kašelj. Zaletošnje leto pravita voznici, daše ni razporeda. Tekme se prično meseca marca. Vse pa je odvisno od sponzorjev. Če bo pomoči dovolj, bodo tudi novi rezultati. Šport je zelo drag zato Marjeta in Urška sami ne bi nikoli mogli tako uspeti. Zahvaljujeta se vsem, ki so jima pomagali do dobrih rezultatov. Ti pa so: Veit Dušan iz Domžal, Bosch in Simens hišni aparati d.o.o.,Roto tehnika Firšt, Sipro d.o.o. Žalec, Občina Šmartno ob Paki, Trgovina Lovec Celje, Občina Ljubno ob Savinji, Pekarna Petrovič in Adriatik d.d. Slavica Slapnik KULTURNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI VAS VABI NA UPRIZORITEV VESELOIGRE V TREH DEJANJIH Fran Lipah GLAVNI DOBITEK O* dan: NEDEUA datum: 21. 2.99 _ ura: 15.00 kraj: KULTURNI DOM, UUBNO OB SAVINJI Avtomobilske novosti v letu 1999 Čas in avtomobili, avtomobili in čas! Vsak novi model, ki pride na prenatrpano avtomobilsko tržišče, vzbuja pri potencialnih kupcih občudovanje in navdušenje. Nova tehnologija, večja varnost, več opreme za enak denar, predvsem pa modernejša oblika prepričujejo kupca, naj se odloči za nakup novega jeklenega konjička. Kaj pričakujemo na tem področju v letu 1999? V januarju pride na trg ford focus karavan, kia bo na tržišče pripeljala roadsterja, ki bo čakal na lepe sončne dni, hyundai lantra in audi A8 pa bosta doživela pomlajevalno ku ro v smeri modernejšega izgleda. Za njima ne bo zaostajala Oplova vectra. ovijeni audi A4 in nova hondina modela I I I Mercedes bo s predstavitvijoprenovljen- ihal na dušo novi golf karavan, knnu bo ^ pridružilhondi S2000.VW beetle bo dobil porabe pa seveda ne bodo dosegali // i novim mitsubishijem space runner. svojo specifično obliko, s kvaliteto pa bo ' sezone Fl, ki se bo tako kot lani končala z nastopal novi seat toledo. Maja bomo ugledali novega BMW-ja 3 kupe in dirko v japonski Suzuki. roverja75-Zabrezpotja bo na voljo novi grand cherokee, za dirkaške steze Decembra bosta Miklavž in Božiček prinesla renaulta cliaV6inBMW-ja 3 pa porsche 911 GT3. touring, za zimska brezpotja pa meganascenica 4x4.. V juniju se boste lahko odpeljali na zgodnji dopust v novem fordu mon- Poleg naštetih novosti nas v letu 1999 čaka še veliko bolj ali manj zani-deu karavanu ST 2000 ali v superšportnem audiju S6. Hyundai bo pokazal mivih avtomobilov, zato začnimo čimprej polniti prašičke in pikapolonice! Igor Pečnik PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM MATERIAl ZA: - tentralno ogrevanje - vodovod - opremo kopalnu -plin UNITAS HHN5R armal' gorenje Kopalnice radiatorji: aklimat KORADO kopalniški žični radiatorji - , „, ..s „ EUROFIRE peci: sum» SfehiSSuI Buderus UGODNI KREDITNI POGOJI OD IDO 5 LET cr popust za takojšnje plačilo cr montaža cr dostava na dom AVTO ŠOLA ANTLEJ izo: -motorna 'kolesa -kolesa z motorjem -osebna vozila -tovorna vozila -avtobuse -traktorje * V moU: 0609 63i 434 - gsm 041636 434 »• urodn* ure V PROSTORIH IGEA Nazarj« od 8. do 15. Ure, M: 831962 odslej tudi v Nazarjah J ^ Tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV I I četrtek, 25. februar ob 8. in 17. uri i r Delavski dom Nazarje - učilnica 9 Možnost opravljanja izpita v CEUU ali VELENJU. Popust za dijake, študente in pripravnike. • Plačilo do 10 obrokov brez obresti. Olepševalno društvo Piše: Aleksander Videčnik Pred nami leži zapisnik od-borove seje z dne 27. septembra 1930. Seja je bila v gostilni Pri Šeku, obravnavali pa so dnevni red: 1. Pozdrav predsednika, 2. Čitanje zadnjega zapisnika, 3. Pogovor glede nameravane prireditve in 4. Smernice bodočega društvenega delovanja. Danes bi temu rekli izčrpen dnevni red! Iz zapisnika zadnje seje izhaja, “da je gospaŽegar-Ternovic Elza, nadučiteljica, tukaj, uredila društveno knjižnico, za kar se ji predsednik najtopleje zahvaljuje. Ker je bilo to veliko delo, ki je zahtevalo mnogo truda, se ji da zato primerna nagrada. Na predlog gospoda Remic Franca, nadzornika knjižnice se naj da nagrada v znesku 200 din, kar je bilo enoglasno sprejeto. Glede izosojevanja knjig naj uredi gospod Remic Franc. Za iz-posojevanje knjig je najprimernejši čas ob nedeljah od 13. do 15. ure. V imenik knjig se naj vpiše cena za izposojevanje. Za delno poškodovanje knjig določi gospod Remic Franc primerno odškodnino. Društvo se naj obrne na Prosvetno zvezo v Mariboru radi navodil k pristopu k omenjeni zvezi. Radi nameravanih prireditev je bilo določeno, da se najprvo vrši veselica (trgatev grozdja), ki je določena za 19.oktobra 1930. Igra se pa naj uprizori pozneje. Določeno je bilo, da bo igra pri Šeku, trgatev pa pri Eržemu. Vodstvo celotne veselične prireditve se poveri gospodu Žmavc Martinu, trgovcu in gostilničarju. Izvoljen je bil tudi veselični pripravljalni odbor in sicer: Štiglic Franc, Kropušek Franc, Remic Franc, Žehelj Alfred, Žagar Franc in Vrtačnik Joško. Dobitke (prostovoljne) poberejo po Bočni: Kropušek in Vrtačnik, po Če-pljah: Marovt Anton, po Otoku: Božič in Novšek, po Nabočni pa Žagar Franc. Vstopnina k prireditvi bo prostovoljna. Vabila in ostale zapise preskrbita Žagar Franc in Žehelj Alfred. Godba bo domača, cene stalne in zmerne. Klančnico se naprosi, da bo k uha-la kavo. Pijačo ima gostilničar, d Bočni vse ostalo pa društvo. Veselični pripravljalni odbor bo sklical po potrebi seje, na katerih se bodo razpravljale in določale podrobnosti celotne prireditve. Omeniti je treba, daje pustila tu-kajšnj a občina društvo na cedilu, to je, da ni naklonila društvu nobene podpore, niti kaj prispevala za postavitev knjižnice, ki je za procvit kulture jako potrebna.” Kot je razbrati iz zapisnika izpred 69 let, so v Bočni kar smelo načrtovali družabno in kulturno življenje. Resnici na ljubo je potrebno podčrtati vlogo takratnih učiteljev, saj je imela v tistih davnih dneh Bočna svojo šolo in dobre učitelje. Ali je sedanje stanje napredek ali nazadovanje, pa je vprašanje, ki ga kaže kdaj postaviti pod drobnogled v kraju samem. Šmihelčani d znamenja muzike Nadaljujemo z objavo zapisa Florjana Lesjaka iz prejšnje številke. “Toda glasovi inštrumentov v Šmihelu niso utihnili, ohranili so se v Lesjakovi hiši. Lahko bi rekel, da so se prav tu ohranile sveže korenine za poznejši razvoj, ki ga bom opisal v nadaljnih vrstah. Pri obeh mojih stricih je glasba torej živela naprej! S svojo prizadevnostjo sta pridobila še nekatere glasbene kolege iz bivše “ple-hmuzike,” z namenom, da bi jo obdržali vsaj v obliki domačih godcev za takratne družabne priložnosti. Iz tega je nastala skupina petih instrumentalistov in sicer: Janez Gostečnik, klarinet; Franc Lesjak, bas; Franc Sle-menšek, krilovka; Lovro Lesjak, bariton in Jože Slemenšek, trobenta. To so bili resnično enkratni muzikantje, predvsem za dolge ohceti, ki so po takratni navadi trajale celo po pet dni, začenši v nedeljo, pa tja do četrtka. Tedaj pa se je začelo tudi v nas nečakih nekaj resno premikati. Znaki glasbene nadarjenosti so bili najvidnejši v šoli pri glasbenem pouku. Ker je bil moj učitelj vi- olinist, je dal mojim staršem predlog, da dajo mene v glasbeno šolo. Toda kljub njihovi dobri volji bi tega v takratnih gospodarskih razmerah, ne zmogli. Vendar so nam starši in oba strica nudili vso možno pomoč, da smo dobili glasbila in sicer: violine, citre, čelo in kitaro. Učitelj sam pa je meni omogočil osebno obisk glasbene šole v privatni hiši. Nabavil je tudi slovenske učbenike za violino, te še danes hranim v svojem notnem arhivu. Pri večletnem in rednem glasbenem pouku pri njem, sem dosegel dobro znanje, da sem potem lahko pomagal bratoma Valentinu in Jožetu, stric Jože pa se je lotil kitare in v hiši smo tako imeli godalni kvartet. Vsak dan, ob večernih urah, smo vadili, zlasti smo bili prizadevni ob sobotah, kajti ob nedeljah je šlo že bolj zares. Pri nas se je začela zbirati mladina k plesu in tu je bila potrebna glasba. Kmalu so sledili že pomembnejši nastopi na raznih zabavnih, pa tudi kulturnih prireditvah in ti v glavnem v Šmihelu, Mozirju, na Rečici, na Vranskem in še drugje. Žal iz tega obdobja nimam nobenega skupinskega posnetka (slike). Minevala so leta, mi pa smo z glasbo neprekinjeno napredovali in jo na svoj način, čeprav še otroci, obdržali pa prenesli v novo obdobje. Takrat smo že usmerjali na širši sestav godbe, po odhodu strica Lovra smo ostali samo bratje s svojim triom. Volja je bila velika in tudi načrti - leta 1928 smo nameravali ustanoviti 12 članski orkester s kombiniranim sestavom godalnih in pihalnih glasbil. Privabili smo glasbenike in kmalu nabavili dodatna glasbila za ustrezno dopolnitev orkestra. Tako smo uresničili svojo prvobitno željo in Šmihel je spet dobil zanimivo godbo, ki je bila v tistih časih redkost! Ker sem za vse bil glavni pobudnik in organizator, so mi člani zaupali vodstvo skupine. To je predstavljalo za mene veliko breme in odgovornost, zahtevalo je trdo delo. Toda s svojo mladostno vnemo smo vse zmogli in res smo lepo napredovali. Z nabavo glasbil ni bilo težav, le kontrabasa tedaj ni bilo v trgovinah. Naročili smo ga v tovarni glasbil v Mariboru, smo pa morali nanj nekaj mesecev počakati. Seveda smo vsa glasbila plačevali iz lastnih sredstev! Končno smo bili ustrezno opremljeni. Toda na vrsti je bilo vprašanje notne literature. Treba je bilo naročiti primerne skladbe za naš sestav, ta je bil prav zaradi sestava glasbeno izredno harmoničen. Ker smo želeli res ustrezno notno gradivo, smo se po nasvet obrnili na češkega dobavitelja Emila Štoleta. Storili smo tako, kot so to storili pred davnimi leti naši predniki pri plehmuziki. Kmalu smo dobili ustrezne note za dober program našega orkestra. Ob tem naj poudarim, da so bili člani našega sestava izredno glasbeno nadarjeni! Torej, v Šmihelu je bila tedaj ustanovljena nova, 12 članska godba oziroma orkester z vso potrebo opremo in mladimi glasbeniki, ki so veliko obetali. Škoda, da je bilo njegovo življenje le kratko, to je za nas vse pomenilo veliko bolečino ob misli na ogromne napore, ki smo jih v orekester vložili. V cvetu svojega razvoja je moral šmihelski orkester za vedno utihniti! Toda moja dolžnost je, da predstavim poimenično celoten orkester: Alojz Gregorc - Mihčev Lojz, klarinet; Franc Vačovnik - Vodovski Franc, klarinet; Jože Lesjak - Lesjakov Jože, violončelo; Martin Visočnik - Bajdlnov Tina, trobenta; Visočnik Ferdinand - Bajdlnov Nan-da, trobenta; Valentin Lesjak - Lesjakov Falent, violina v ritmu; Valentin Goličnik - Hriberski Falent, violina v ritmu; Naraločnik Miha - Nar-aločki Miha, kontrabas; Janez Acman - Ramše-kov Janez, viola; Franc Verbuč - Brbučev France, tolkala; Franc Goličnik - Hriberski France, viola in Florjan Lesjak, violina. Dela smo se lotili z vso vnemo in že tudi uspešno odigrali nekaj koncertnih ter drugih nastopov. Moram pa brez pretiravanja povedati še to resnico, da smo z našim prijetnim programom in harmonijo zelo pritegnili poslušalce. Deležni smo bili številnih pohval, čestitk in nenazadnje tudi denarja z najboljšimi željami za naš razvoj, celo od bližnjih glasbenikov! Takšne odmevi so bili za nas prijetni, razveseljivi in spodbudni. Vse to nas je zavezovalo k nenehnemu delu in kakovostnem dvigu našega igranja. Seveda je to bil naš cilj od vsega začetka in tudi za prihodnjost. Složno smo se za vse odločali in skupno prizadevanje je rodilo lepeuspehe. Mislim, da so nam bili v tedanjih mirnih časih naklonjeni ljudje in naša kakovost pa je zagotavljala bodočnost. Toda kmalu so se časi bistveno spremenili. Mi mladi smo kar po vrsti morali k vojakom, vendar smo vedno znova uspeli nekako brez katerega od manjkajočih. Upali smo, da bomo tako nadaljevali, toda časi so se hitro slabšali in vojna je bila v zraku. V sosešči so že potekale vojne oziroma priprave k svetovnemu spopadu. Vse je dalo slutiti le najhujše. (Nadaljujemo prihodnjič) Strgarjevo sporočilo O Vidu Strgarju je nekoč krožilo kar precej zgodb. Seveda je bil neke vrste posenež in je zato zbujal med ljudmi pozornost. Pripisovali so mu razne lastnosti, ki jih morda ni imel, dejstvo pa je, da je bil zelo moder človek, domači zdravilec in kar učen, saj je iz njegovih zapisov razvidno, da je razumel več jezikov in da j e hodil v šole. Podrobni podatki okoli tega, žal manjkajo. Valent Vider opisuje Strgarja v svoji knjigi Zapiski o Solčavi in njeni okolici, takole: “Vid Strgar, po domače Fida se je rodil leta 1836, umrl pa leta 1922. Ne ve se kako dolgo je hodil v šole. Verjetno je zaradi pomanjkanja šolo pustil...Fida je mladost preživel v bajti v Košacu, potem je bil v zijalki v Krznarjevih pečeh, ki se sedaj po njem imenuje. Pozneje se je oženil z Uršo Podbregar iz Zgornjega llihinja in bival v bajti “pri Fidu”, vštric Kle-menče žage. Imel je polno bajto knjig: nemških, latinskih, francoskih, starogrških in seveda tudi slovenskih. Prevajal je, prerisoval, zlasti se je spoznal na zdravilne rože...” Tako Valent Vider. Strgar je leta 1866 napisal obsežno delo, ki je ostalo v rokopisu in ga hrani Biblioteka SAZU v Ljubljani. Delu je dal naslov “Zdravje bolnikov, to je bukve polne naukov za človeško zdravje. Spisano k pomoči kmetiškim ludem, v Sulcbahi 1866.” Zelo zanimiv je predgovor v katerem pisec priporoča, svari in uči. Nekaj stavkov bomo dobesedno prepisali iz zapisa: “Predgovor. Lete bukve jas perporočim preden nih moč in nuc popišem z enim kratkimi besedami v katerih se tolko dobrih mitelnov najde k zdravju tiga človeka. Lete so skušane in poterjene od tiga časti in hvale vredniga Miklavža Lemeri doctarja parizarske apoteke in prestavlene iz fr ancoskiga na nemško v leti 1705 in potim iz nemškiga na slovensko od Antona Košenina v Lublani in prepisane spet v že drugič k nuci kmetiškim ludem kir hoče svojga zdravja v njih iskat in se poflisat kir po tim nauku si lahko vsa dobi arcnij za dober kup in vender so glih tak nucne kakor jih en drugi arcat dati zamore le zacajta se zdravit kir včasi bolezen tud dolgo nastopa in pa bolezen dobro spoznat je potrebno da bi kej rabila arcnij a nij nasproti in kar zadene pri delu in špiži se paslivo deržat tedaj boš vidil pomoč de ne bo brez nuca. Saj tudi arcati le rajši slabe in gmein arcnije napravlajo in nam drago prodajajo postavim iz zelš kuhan thee ki je ravno s takih ko so tukaj popisane rauno tak so tudi popisane bolezni vsih sort kako se im mora naprej prit naj bojo že gmej in mejh-na reč al kar hoče kir se večkrat arcat am ne vzame tukaj se najde. Tud se najde vsih sort žgana voda ki je navadna v apotekah se najde olje žauba kadilo in tinktura saft in kopeli kdor se bo pomujov bo vidil čudeš svojiga zdravja.” Kot je razvidno iz gornjega besedila, je Strgar napisal sicer smiselno dobro, toda za sedanji rod dokaj nerazumljivo vsebino. Manjkajo predvsem ločila, ki bi pripomogla k lažjemu razumevanju njegovih zapisov. Za lažje razumevanje izrazja: Bukve = knjige, mitelni = pripomočki (zdravila), k nucu = v korist, denimo “k nucu kmetiškim ludem, bi glasilo “ v korist (koriščenje) kmečkim ljudem”, poflisati = pohiteti, arcnije = zdravila, arcat = zdravnik, glih = ravno tako, zacajta = pravočasno, špiža = hrana, brez nuca = brez koristi, zelše = zelišče, gmein = navadne, denimo gmain zdravila bi razumeli kot “enostavna, preprosta zdravila”, vsih sort = vseh vrst. Treba je besedilo skrbno in pazljivo prebrati in pri tem upoštevati ločila, ki jih Strgar ni postavil, pa bo bralcu jasno kaj je domači zdravilec iz Solčave hotel povedati. Ne pozabimo, da je bil zapis pisan sredi prejšnjega stoletja! Vsekakor se kaže malo potruditi, saj so misli Strgarja zelo zanimive. 36četno stave fotografije Ljubenska novomašnika iz leta 1933 - Jakob Sem in Jože Orešnik. V prvi vrsti sedijo z leve: gospa Druškovičeva, Jože Orešnik, Jakob Sem in Ida Sem. Stojijo z leve: Ančka Plesec, Franci Sem, Frančiška Sedmak, naslednja dva nepoznana, Franc Valte, Micka Plesec in Ciril Sem. Omeniti velja da je Jakob Sem zelo žalostno končal v rokah ustašev, na Hrvaškem. Sliko nam je poslala Zefka Rom iz Gornjega Grada. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 1999 Radi bi vas povabili k sodelovanju na letošnjo razstavo in ocenjevanje “Dobrote slovenskih kmetij”, ki bo letos potekala od 22. do 2 5. aprila 1999 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Tako razstava kot ocenjevanje imata namen ohranjati izdelavo značilnih krušnih, mesnih in mlečnih izdelkov na kmetijah ter spodbujati gospodinje in gospodarje, da bi z značilnimi izdelki popestrili ponudbo na kmetijah. Razstavljene dobrote se tudi ocenjujejo, kar vodi k napredku v kvaliteti teh proizvodov. Zato še posebej vabimo k sodelovanju vse turistične kmetije in tiste, ki so dobivali priznanja na prejšnjih razstavah in s tem pridobijo znak kakovosti. Tako kot v preteklih letih bodo tudi letos izdelke ocenjevale strokovne komisije in podeljena bodo priznanja za kakovost Zaizdelke, ki so trikrat zapored dobili najvišje priznanje, bodo podeljeni znaki kakovosti. Na razstavi lahko sodelujejo kmetice in kmetje z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki, domačim oljem, kisom, žganjem, suhim sadjem in vinom. Razstavljeni bodo izdelki, ki bodo dobili priznanja. Za ocenjevanje mlečnih izdelkov pridejo v poštev izdelki: pinjevec, kislo mleko, smetana(sladka, kisla, topljena, pregreta), maslo (navadno ali z dodatki), sirarska skuta, mehki sir, poltrdi sir in trdi sir. Vzorcu mora biti priloženo dovoljenje za oddajo mleka za javno potrošnjo. Za ocenjevanje mesnih izdelkov pridejo v poštev: suhe klobase, suhe salame, suh želodec, sušena vratina, sušena mesnata slanina, suhe klobase v zaseki, suho meso (pršut, pleč-ka, šunka), meso iz tunke. Izdelkom je potrebno priložiti tudi kopijo potrdila o veterinarskem pregledu mesa zaklane živali. Za ocenjevanje krušnih izdelkov pridejo v poštev: pšenični kruh iz bele in temne moke brez dodatkov, pšenični kruh z dodatki (mleko, maščobe, jajca, drugo), mešani kruh ( z rženo, pšenično, ajdovo, koruzno, krompirjevo in drugo moko), polnozrnati kruh (najmanj 80% pol- novredne moke različnih žit), rženi kruh (najmanj 70% ržene moke), sadni kruh z več kot 50% sadja, sadni kruh z manj kot 50% sadja, pletenice, potice (zavite) z opisom vrste nadeva, kvašeni šarklji, krofi brez nadeva, kvašeni rogljički, janeževi upognjenci, krhki rogljički (nekvašeni), keksi na stroj, krhki flancati, medenjaki (z najmanj 50% medu od dodanih sladil). Za ocenjevanje kisa pridejo v poštev: jabolčni kis, jabolčni kis z dodatki (dišavnice, zelišča), vinski kis, vinski kis z dodatki. Kis mora vsebovati najmanj 4% ocetne kisline. Za ocenjevanje žganja pridejo v poštev: naravne žgane pijače iz sadja in naravne žgane pijače iz grozdja. V poštev pride le čisto žganje brez dodatkov z največ 55% alkohola. Za ocenjevanje suhega sadja pridejo v poštev različne vrste suhega sadja. Ocenjevalna komisija polaga veliko pozornost poleg kakovosti izdelka tudi embalaži, v kateri bo izdelek razstavljen (tipika kraja, izvirnost). Za ocenjevanje je potrebno pripraviti različne količine posameznega izdelka. Vsi, ki želite sodelovati na razstavi, se morate prijaviti pri svetovalki za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji ( Bernarda Brezovnik tel.: 832-251) do 26. februarja 1999- Ena kmetija lahko sodeluje največ z dve-maizdelkomaiz posamezne skupine, iz skupine krušnih izdelkov pa lahko kmetija sodeluje le z enim izdelkom. Kmetije vabimo, da sodelujejo na tem ocenjevanju in razstavi, kajti prav gotovo znajo tudi naše gospodinje in gospodarji pripraviti čudovite izdelke. Prikazati je potrebno tisto, kar imamo in kar znamo narediti - to nas naredi samozavestnejše. Spoznati moramo, dasosedov kruh ne diši vedno najlepše, ter da “človek včasih pol sveta obteče”, da spozna, kako “najboljši kruh doma se peče”. Kmetijska svetovalna služba Mozirje Bernarda Brezovnik Kmetijska svetovalna služba Mozirje vabi kmetovalce na predavanje: Dopolnilne dejavnosti na kmetijah v Avstriji Predavanje bo 25.2.1999 ob 10. uri v prostorih Zadružnega doma v Lučah. Predaval bo g. Hanzi Miki iz Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo na Avstrijskem Koroškem. .( '«A Spoštujem življenje Ko premišljujemo o množici okoljevarstvenih problemov, predvsem o tistih, ki direktno prizadenejo naše zdravstveno stanje npr. onesnažen zrak, onesnažena voda, hrana pridelana na industr-ijski način, vse prevečkrat rečemo: Tako je in ne morem nič pomagati. To je stvar države, politikov, gospodarstva. Ne morem plavati proti reki. Vsi ljudje delajo isto: npr. dihajo onesnažen zrak, pijejo onesnaženo vodo, jedo umetno hrano in zakaj bi jaz drugače. Prav tu je srž problema: ne smemo čakati, da okoljske probleme za nas rešujejo drugi, sami jih moramo začeti. Zdaj pride na vrsto vprašanje, kako naj se tega lotimo. Enostavno, pa vendar moramo imeti veliko vztrajnosti. Prvo je vprašanje odpadkov. Organske odpadke kompostirajte. Ostale zbirajte za recikliranje: v večini občin je možno ločeno odlagati papir in steklo. Zbirajte nevarne odpadne snovi (baterije, pesticide, ostanke barv, lakov razredčil, olja) in jih oddajte na vsakoletnih zbiralnih akcijah. Da zmanjšate količino odpadkov, uporabljajte čimmanj embalaže za enkratno uporabo (plastenke, pločevinke,...). Naslednje je vprašanje odpadne vode. Ali imate dovolj veliko in dobro izdelano greznico oziroma ali ste priključeni na kanalizacijo? Tretje vprašanje je onesnaževanje zraka. Kakšno kurjavo uporabljate? Ali je to npr. zemeljski plin (ki malo onesnažuje zrak) ali je to premog z veliko vsebnostjo žvepla (ki zrak zelo onesnažuje). Če bo imel vsak posameznik te osnovne živi jenske pogoje ustrezno rešene, bomo že veliko naredili za boljše okolje. V knjigi Luoise IIay: Meditacije sem našel imenitno razmišljanje, kako lahko posameznik vpliva na samega sebe in na vse ljudi, s katerimi si delimo prostor na našem planetu Zemlja. Znova in znova bi ga morali prebirati, razmišljati in ga tudi uporabljati. Takole se glasi: Spoštujem čudoviti svet, v katerem živim. Zemlja je modra in ljubeča mati. Zagotavlja nam vse, kar bi si mogli zaželeti. Poskrbljeno je za vse naše potrebe. Imamo vodo, hrano, zrak in tovarištvo. Imamo neskončno raznolikost živali, rastlin, ptic, rib in neizmerno lepoto. Zadnjih nekaj let smo s planetom ravnali izredno slabo. Izčrpali smo pomembne vire. Če ga bomo tako obilno zasipavali s smetmi, nam bo zmanjkalo prostora za življenje. Obvezala sem se, da bom ljubeče skrbela in izboljševala kvaliteto življenja na tem svetu. Moje misli so jasne, ljubeče in pozorne. Opravljam različna pozorna dela. Recikliram, pripravljam kompost in izboljšujem kvaliteto prsti. Moj vrt je organski. Zemlja je tudi moj planet, zato sodelujem pri tem, da bi postala boljši prostor za življenje. Vsak dan nekaj časa dejavno razmišljam o mirnem planetu. Predstavljam si možnosti čistega, zdravega okolja. Zamišljam si, kako vlade tega sveta sodelujejo, uravnavajo svoje proračune in preudarno ravnajo z denarjem. Vse ljudi na planetu vidim odprtih src in duha, in vsi delajo skupaj, da bi ustvarili svet, v katerem bi bilo varno živeti in ljubiti drug drugega. Možnost obstaja in začenja se z mano. Lepo vas pozdravlja Zeleni Franček Vir: Louise L. Hay: Meditacije, založba Gnosis-Quatro, Ljubljana, 1996. ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE V drugi številki “Savir^skih novic” smo pod istim naslovom pisali o vlaganja v zasebnegozdovevletu 1999,predvsem na področju gojenja gozdov. V današnjem sestavku pa bi želel bralce seznaniti o financiranju vzdrževanja gozdnih cest, ker je to tema, ki verjetno večino bralcev zanima, saj vsi občasno, nekateri pa celo vsakodnevno, uporabljamo gozdne ceste. Vlaganja v zasebne gozdove v letu 1999 4. Ostali viri. Pristojbine - plačujejo vsi lastniki gozdov v višini 6,9% od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč ne glede na to, ali po njegovem gozdu poteka gozdna cesta ali ne. Višina pristojbine je določena z zgoraj navedeno Uredbo, stopnja pa je za celo Slovenijo enotna. Pristojbine zaračunava Republiš ka uprava za javne prihodke pri upravni enoti z ostalimi davki in se zbirajo pri Agenciji za plačilni promet RS. Nato se po določenem omejen pri razpolaganju s svojo lastnino, zato država sofinancira vzdrževanje. Občinski proračun - je tretji vir financiranja. Stroški vzdrževanj a močno presegajo sredstva, ki se formirajo iz pristojbin in proračuna, na gozdne ceste pa je vezana pretežna večina prebivalcev občin. Iz tega razloga je razumljivo, da tudi občine prispevajo svoj delež k vzdrževanju gozdnih cest. Od leta 1994, ko je uzakonjen navedeni način financiranja, je bil prispevek občin znaten - do preko občinskih računov. Za planiranje vzdrževanja in zagotovitev izvedbe ter kontrolo katovosti in količine pa je zadolžen Zavod za gozdove. Zakon o gozdovih določa, da morajo lokalne skupnosti prevzeti in vzdrževati gozdne ceste, ki so pretežno javnega značaja. Pretežno javnega značajapa so ceste, ki jih drugi uporabniki uporabljajo več kot lastniki oz. so pomembnejše za javne funkcije kot za gozdno proizvodnjo. Po tem določilu jebilovlanskem Pregled dolžin gozdnih cest in predvidena sredstva za vzdrževanje v letu 1999: Sredstva v 000 SIT OBČINA ZASEBNI GOZDOVI DOL. DRŽAVNI GOZDOVI DOL. Pristojbine Proračun Skupaj Km Pristojbine Proračun Skupaj Km SOLČAVA 1.804 138 1.942 27,45 591 13 604 8,05 LUČE 2.370 268 2.638 39,25 1.172 113 1.285 18,35 LJUBNO 2.945 3.002 5.947 76,20 901 41 942 12,05 G.GRAD 3.690 1.254 4.944 70,35 2.100 347 2.447 37,35 NAZARJE 1.995 226 2.221 32,05 1.824 356 2.180 31,90 MOZIRJE 3.201 2.176 5.377 76,59 460 10 470 6,25 ŠOŠTANJ 3.381 862 4.243 62,05 526 12 538 7,65 VELENJE 1.449 324 1.773 24,08 67 0 67 0,80 ŠMRTNO/P. 340 7 347 5,20 0 0 0 0 SKUPAJ 21.175 8.257 29.432 413,22 7.641 892 8.533 122,4 Sicer sem o tej temi že pisal v SN leta 1995, vendar opažam, da še sedaj večina s tem ni v celoti seznanjena. Financiranje gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic urejajo: - Zakon o gozdovih, -Odredbao financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije in - Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest. Našteti akti določajo, da se vzdrževanje gozdnih prometnic financira in sofinancira iz naslednjih virov: 1. Pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, 2. Proračun Republike Slovenije, 3. Občinski proračuni in ključu razporejajo na občinske proračune. Sredstva so strogo namenska. V našem območju bi za pokrivanje vzdrževanja vseh gozdnih cest morali formirati pristojbine v višini cca.12%, vendar zaradi solidarnostnega razporejanja dobimo več kot je bilo v območju formirano. Za državne gozdove plačuje pristojbine Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, prav tako od katastrskega dohodka, vendar v višini 9,4%. Proračun Republike Slovenije - sofinancira vzdrževanje gozdnih cest. Po Zakonu o gozdovih je lastnik zemljišča po katerem poteka'gozdna cesta lastnik ceste, vendar istočasno zakon pravi, da je cesta javnega značaja. To pomeni, da jo lahko uporablja vsak. Ker je lastnik seveda različno po občinah - in upajmo, da bo tako tudi v bodoče. Ostala sredstva - se le izjemoma pridobijo. Možni viri so zavarovalnine, prispevki ostalih uporabnikov, rezervna sredstva RS za sanacije po ujmah itd. Zaradi skromnih sredstev cest nimamo zavarovanih, ostali uporabniki nimajo razumevanja za to problematiko, čeprav nekateri gozdne ceste intenzivno uporabljajo, država pa tudi ob večjih ujmah usmeri rezervna sredstva v nujnejše intervencije. Torej so le prvi trije viri zanesljivi. Vsako leto so potrebe po vzdrževanju večje kotrazpoložljivasred-stva, zato je obseg vzdrževalnih del manjši kot so potrebe. Omeniti je treba, da vsa sredstva gre- letu preneseno na občine n27 km gozdnih cest, ostalih 535 km pa se bo vzdrževalo in financiralo po navedenem sistemu. Tildi za novogradnjo gozdnih cest odredba o financiranju in sofinanciranju določa, da se letno izločijo iz proračuna določena sredstva, ki jih interesenti lahko pridobijo na razpisu, vendar do danes teh sredstev še ni bilo. Za izgradnjo vlak kakršnokoli sofinanciranje z zakonom ni predvideno, vendar je predlog Zavoda za gozdove Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi država tudi izgradnjo vlak delno sofinancirala. Jože Jeraj Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije Težje zaposljive brezposelne osebe Med prijavljenimi brezposelnimi osebami obstajajo ciljne skupine s posebnimi potrebami pri zaposlovanju. Te skupine sestavljajo dolgotrajno brezposelni, starejši, invalidi in vse tiste osebe, ki iz različnih vzrokov niso zaposlj ive z rednimi postopki posredovanja. V območni enoti Velenje je teh skupin več kot v republiškem povprečju, saj je med registriranimi brezposelnimi osebami prijavljeno 1.076 invalidnih oseb ali 13,8% vseh brezposelnih (na ravni republike 9,3%). Posebne obravnave pa je potrebno še nadaljnjih 570 brezposelnih oseb (7,3% brezposelnih) z različnimi “zdravstvenimi” in drugimi težavami (telesne okvare, kronične bolezni, mentalna prizadetost, psihoorganske in psihofizične motnje, alkoholizem, nervoze in psihoapatije, narkomanija, itd.). Na zavodu za zaposlovanje so pričeli z izvajanjem programov psihosocialne rehabilitacije, ki je namenjena tovrstni populaciji. Med najbolj znanimi in doslej najdlje trajajočimi je program Kovnica znanja. Kovnica znanja je psihosocialni program, ki brezposlenim osebam nudi potrebna znanja in spretnosti, pa tudi motivacijo in samozavest za uspešno vključitev v delovno in socialno okolje. Program sestavljajo različne tematske delavnice. Delo v takšni delavnici poteka v manjših skupinah in traja tri mesece (psihosocialni del traja90ur, projektno delo pa 170 ur). Udeleženci programa ocenjujejo, daje aktivnost brezposelnih v takšni obliki koristna in potrebna ter da bi morali imeti možnost vključitve takoj, ko postanejo brezposelni. Napredek je zlasti opazen pri osebnostni rasti posameznika, saj utrjuje samozaupanje in samospoštovanje, zlasti pri tistih, ki so ostali brez zaposlitve kot tehnološki viški ali stečajniki. Le ti so namreč na brezposelnost popolnoma nepripravljeni, zato so polni obtoževanj, jeze in negativnih misli, kar jim seveda jemlje energijo pri iskanju nove zaposlitve, lli pa na novo odkrijejo svoje sposobnosti, znanja in interese in si pridobijo motivacijo za re- ševanje zaposlitvenega problema. Psihosocialni programi, ki se izvajajo v okviru aktivne politike zaposlovanja, so pokazali, da obstajajo skupine ljudi, ki nikakor niso nesposobni zadelo, so pa nezaposljivi pod rednimi pogoji. Zato so potrebne posebne oblike zaposlovanja, kot so javna dela, kooperative in socialna podjetja, da bi tudi tem skupinam omogočili vključitev v normalno življenje in delo. (V upravni enoti Mozirjese je v mesecu novembru 1998 v 21 programov javnih del vključilo 30 brezposelnih oseb.) Vir: Mesečne informacije ZRSZ, OE Velenje Letos zima razveseljuje vse, kdor le hoče kepa se. Končno je sneg zapadel hribe in najdeš lahko vseh vrst strmine. Smučanje in bordanje, pa tud sankanje, to je najbolj cool zabavanje. Tako v tem stilu začenjamo danes poročilo o petdnevnem zimovanju otrok vrtca Nazarje na kmečkem turizmu Govc v Robanovem kotu. Štirinajst smučarjev, sedem punc in sedem fantov (ko so plesali je bilo vse po parih) se je odločilo, da se naučijo ali pa izpopolnijo v smučanju. Brez očkov in mamic so pod vodstvom vzgojiteljic Vanje Hojhauer in Ane Kolar ter učitelja smučanja Francija Podbrežnika, korajža gyp reži veli vse smučarske in druge znanstveno zabavne podvige. Malčki stari odpet do sedem let so bili menda pridni, ubogljivi, tovariški, med sabo so se spodbujali in bili zelo v redu, To je ob zaključku po vedal o njih Franci. In kaj so počeli? Naprej so se namestilipo sobah. Veliko so smučali tako, da nazadnje ni bilo naključje, da so vsi uspešnoprevozili slalomskoprogo. Bivanjepod Ojstrico so sipop-estrilis sprehodi. Biologinja Barbara Robnik-Prodnik (Robanova) jih je popeljala na raziskovanje zimske idile v Robanovem kotu. Najgmimiv način jim je povedala kup novic o gorah, gozdu, žiMlih in naravi. Mali smučarji so si v Robanovi hiši ogleddMlaro lovsko sobo, hišo (dnevno sobo) in črno kuhinjo. Nekaj posebnega je bil nočni žur. Z baklami in baterijami so se zvečer odpravili do Robana, kjer so se srečati z drobtinicami iz starega ljudskega izročila in z zvoki citer Robanovega Francija. Po končanem žaru so v petih minutah zaspali. Otroci iz Nazarij so šli tudi na obisk v Solčavski vrtec k svojim vrstnikom. In prišel je težko pričakovani petek. 5.februarja. Tekmovanje v slalomu. Tudi očetje in mamice, pa stari starši so prišli na prizorišče dogajanja. Bilo je kot je treba. Nobenih diskvalifikacij in veliko uspešn ih voženj. In kaj potem! Sledila je podelitev medalij (za vse jih je izdelal Ante Blaževič), diplom, nagrad in okusnih spominčkov (keksov, ki so jih pomagali delati tudi otroci). Bilo je lepo in slovesno, kljub različnim časom vožnje. Tudi gospodarji hiše so s svojo kvaliteto uslug k temu pripomogli. In menda so biti tudi zanje ves čas zelo pridni. Med zimovanjem je skupino smučarjev obiskal ravnatelj vrtca Rajko Pintar in s sabo prinesel veliko sladkarij, ki sojih porabili na večerni zabavi. Otroci in njihovi vodje se zahvaljujejo ravnatelju, dajimje omogočil bivanje v Robanovem kotu, Hvaležniso tudi naprvem mestu Občini Nazarje in podjetjem Viva Trade. Bunny, Flkroj, Čira čara. Vtis, Davidov hram in MVM. Franci Podbrežnik seje po mnenju otrok, vzgojiteljic in staršev odlično izkazal. Ni bil le učitelj smučanja, ampak je otroke tudi zabaval. V šoli smučanja poučuje tri J leta (šole v naravi). Pravi, da ima vsaka dežela svojo pot do dobrega smučanja. Otroci so zelo dojemljivi za učenje. Predvsem pa Franci zatrjuje, da morajo biti * na smučeh in se voziti. Teorija sicer ne pomaga. Njegovi novi prijatelji so pokazali da je bilo učenje zelo v redu. Se še spomnite lanskoletnega izbora za pesem Ev-■j J rovizije? Vilija Resnika, kije svoje bogove ponesel J • širompo svetu? Zmagovalke Dane Inernational, kije s svojim nastopom osvojila tako ženski kot moški del poslušalstva? Naj začnem zgodbo o Dani od začetka. Bilo je leto 1972, kose je v družini Cohen rodilprvisin. Črnookegafantiča sopoimenovali Yaron,po stricu, ki je bil leto pred tem ubit v terorističnem napadu. Že kot nadarjen otrok je kmalu v otroštvu obiskoval “National Theater Of Israel”. V času srednje šole je Yaron začel odkrivati nočno življenje ogromnega mesta Tel-Aviva. Vpeljal seje v klubsko sceno in, po njegovih besedah, začel “bolje spoznavati samega sebe”. Zadnje leto srednje šole je Yaron že vedel, da želi postati ženska. Po koncu šole, ki jo je Yaron zaključil z odličnim uspehom, je spoznal najboljšega producenta v Izraelu. Taje hitro odkril Yar-onov talent in ga prepričal, da se je pridružil njegovemu shown. V trenutku je postal glavna zvezda le-tega, sajje odlično imitiral Ofra Hazo. Kmalu zatem je dobil svojoprvo skladbo “Saida”, parodija na skladbo Whitney Houston, kije v Izraelu postala ogromen hit. Ne dolgo zatem se je Yaron odpravil v London, da mu z operacijo spremenijo spol... Leta 1993je Dana International izdala svoj prvi album, s katerim je dosegla zlato naklado. Leto zatem je izšel drugi z naslovom “Unpatampa ”. Do konca istega letuje bil album žeplatinast, Dana pa “izvajalka leta”. "Magnuna”, kar v izraelsketn jeziku pomeni nora, njen tretji album, je bil ponovno prodan v zlati nakladi. Dana je postajala popularnejša dan za dnem in kmalu so se zanjo začeli zanimati tudi Egipt in Jordanija. Zaradi številnih piratskih kaset so mediji začeti pisati o tem, daje vsa stvar podkupljena, tako da so navsezadnje prepovedali kupovati in celo poslušati njene pesmi. Kljub vsemu je bila Dana Inter natiolproglašena za eno najslavnejših izvajalk vesh časov. Postala je simbol svobode in se dvignila celo nad religijo. Zdaj pripravijo svoj naslednji album, ki bo izšel letos aprila, njen zadnji sing, skladba “Woman In Love”pa bo kmalu na lestvicah. Alenka Solčava Lovski veleslalom V soboto, 6. februarja, so se na smučišču Ložekar nad Logarsko dolino zbrali lovci Zgornje Savinjske doline in dveh sosednjih lovskih družin. Tokrat so imeli poleg pušk pripravljene tudi smuči. Pred njimi je bila zanimiva smučarsko strelska kombinacija, neke vrste alpski biatlon. Začetki tovrstnega tekmovanja segajo v osemdeseta leta. Tedaj je tekmovanje nosilo ime Po poteh XIV. divizije. Zaradi slabih snežnih razmer se je kontinuiteta tekmovanj za nekaj let prekinila. Letos pa so to športno družabno prireditev na pobudo LD Solčava spet oživili, predvsem s ciljem druženja in povezovanja med lovskimi družinami. Pred startom je tekmovalce lovskih družin Jezersko, Koprivna-Topla, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava s spodbudnimi besedami pozdravil župan občine Solčava Vojko Kle-menšek. Med prvim in drugim tekom veleslaloma so tekmovalci streljali z malokalibrskimi puškami v malo tarčo srnjaka. Za vsak zgrešen krog v tarči so času smučanja na koncu prišteli po eno sekundo. Tekmovanje je potekalo ekipno in posamično. Pri posameznikih je zmagal Janez Smrtnik LD Jezersko, drugo mesto je zasedel Iztok Novak LD Solčava in tretje Aleš Klemenšek LD Solčava. V ekipnem tekmovanju so končni seštevki potrdili zmago prve ekipe domačih, LD Solčava, drugo mesto je osvojila ekipa LD Jezersko in tretje LD Gornji Grad. Zmagovalci so prejeli pokale, ki jih je iz logarskega apnenca izdelal domačin Darko Šumet. Udeleženci tekmovanja upajo, da bo le to zopet postalo tradicionalno. Marko Slapnik Planina pri Ljubnem ob Savinji Smučarski skoki Prizadevni domačini s Planine pri Ljubnem so že tretjič organizirali smučarske skoke na 2 5-metrski skakalnici na Retk-ovem travniku. Tekme se je udeležilo lepo število navdušenih skakalcev vseh starosti in tudi gledalcev iz raznih krajev Zgornje Savinjske doline. V posameznih kategorijah so dobili odličja: Nad 30 let: 1. mesto: Damjan Hribernik, Ljubno, 2. mesto Milan Obojnik, Planina pri Ljubnem, 3. mesto: Alojz Podkrižnik - Planina Pri Ljubnem. Nad 18 do 30 let: 1. mesto: Rajko Obojnik - Planina pri Ljubnem, 2. mesto: Ivan Rihter - Radmirje, 3. mesto: Robi Orešnik - Nova Štifta. Do 18 let: 1 mesto: Simon Podlesnik - Ljubno, 2. mesto: Bojan Krznar -Nova Štifta, 3. mesto: Jernej Retko -Planina pri Ljubnem. Za konec je treba povedati, da v Savinjski manjkajo takšne tekme. Skakalcev in gledalcev ne manjka, manjkajo le organizatorji, ki bi tekme pripravili, saj so to tudi prijetna srečanja. Zmagovalci nad 30 let, zraven pa že čaka “Opulena kura” za zadnje mesto, katero bo podelila pustna maskota - saj smo v času Pusta! Tekst in foto: Zlatko Pajk Konjeniški klub Veniše Na Venišah ustanovili konjeniški klub Sredi lanskega decembra so na ranču Burger na Venišah, z željo združiti ljubitelje in lastnike konjev in konjeniškega športa, ustanovili konjeniški klub Veniše. V interesu, da klub in svoje cilje čim bolje predstavijo širši javnosti, so 14. februarja pripravili Dan odprtih vrat. SKI-TEN klub Rečica ob Savinji Tekmovanje v SKI tenisu V organizaciji SKI kluba in tenis kluba Samo iz Topolšice je bilo od sobote, 6. februarja, do ponedeljka, 8. februarja, tekmovanje v kombinaciji tenisa in smučanja. Konjeniški klub Veniše so ustanovili 17. decembra 1998. Zbralo se je več kot 3 0 ljudi, gostov, častnih članov, članov in simpatizerjev. Na ustanovnem zboru so spregovorili o namenu in ciljih ustanovitve kluba, pregledali in sprejeli so statut, izvolili vodstvo in pregledali finančni ter letni plan poslovanja. Cilje je prisotnim predstavila pobudnica ustanovitve KK Veniše Nataša Burger. Za glavne usmeritve so si zadali dvig strokovnega znanja, organizacijo različnih aktivnosti, tekmovanj in podobnih stvari. Za predsednika kluba je bil imenovan Franc Burger, njegova namestnica je postala Nataša Burger in strokovni vodja Primož Rifelj. Ker pa so v klubu čutili, da ustanovitvi v decembru niso posvetili dovolj pozornosti so se odločili, da 14. februarja za vse obiskovalce ranča organizirajo Dan odprtih vrat. Dogodek so pričeli zgodaj dopoldan. Obiskovalcem so pokazali svoje hleve, druge prostore, lastno kovačnico, lastno zbirko kočij, načrte za izgradnjo pokrite jahalnice... Kasneje so za zbrane goste in novinarje pripravili tiskovno konferenco. Nanjej je Franc Burger na kratko podal glavne usmeritve in načrte kluba. Župan občine Nazarje je izpostavil velik pomen ranča in novega konjeniškega kluba. Turistična ponudba naj bi se po njegovih besedah z razširitvijo konjeniškega špor- ta dodobra okrepila in razširila. Zaveda se, da je moralna podpora novemu klubu zelo potrebna, prav gotovo pa bo potrebno tudi veliko finančnih sredstev, da se bodo lahko cilji, ki so si jih na Venišah zadali, tudi izpolnili. Za županom je spregovoril predstavnik konjeniške zveze Slovenije Aleš Kučar. Izrazil je svoje veselje ob ustanovitvi novega kluba. Zveza bo klubu v letošnjem letu podelila organizacijo kar treh pomembnih tekmovanj, kar kaže, da verjame in zaupa v dobro organizacijo. Prav tako so na zvezi prepričani, da bo klub postal vzor napredka. To mu bo omogočeno predvsem z izgradnjo pokrite jahalnice, ki bo tretja v Sloveniji te vrste. S tem bo omogočena organizacija treningov konjeniške zveze in konjeniške akademije. Prav tako bo mogoča organizacija tekmovanj, ker sta ostali dve pokriti jahalnici premajhni za organizacijo le teh. Na konjeniškem ranču na Venišah se vedno dogaja kaj zanimivega, 'itikaj je s talna zbirka starih kočij in opreme, možnost jahanja in učenja le tega, imajo tudi svojo lastno kovačnico, kjer še kujejo na star način. Z ustanovitvijo konjeniškega kluba pa so odprli novo poglavje, ki jih bo še bolj približalo širši javnosti in vsem, ki imajo radi plemenite konjske štirinožce. Benjamin Kanjir Tenis turnir je potekal na tenis igriščih v Topolšici, tekmovanje v ve-leslalomu pa je bilo na Golteh. Sodelovali so predvsem tekmovalci iz Savinjske in Šaleške regije. Prvo Zelo nizke temperature in močan veter nista odvrnila veliko število športnega boja željnih tekmovalcev, ki so prikazali odlične vožnje nalepo urejenem smučišču naTonovih Lazah, kot rečemo domačini. Manjša vlečnica, nekaj zastav, dobro urejena postrežba, gostoljubje domačinov in glasno navijanje, je skozi ves dan pričaralo čudovito vzdušje, ki ga včasih doživimo le ob televizijskih ekranih. Le da so v glavnih vlogah favoritov tokrat nastopali domači ljudje, s katerimi smo vsak dan skupaj. In nemalo jih je prijetno presenetilo z bogatim znanjem smučanja in z borbenostjo. Odprto prvenstvo Ljubnega v paralelnem slalomu so s svojo prisotnostjo požlahtnili tudi tekmovalci iz sosednjih občin in mu s temu dali tudi širši značaj. Naj ne pozabimo na zmagovalce slaloma, čeprav je boj z mrazom in vetrom vsakega izmed sodelujočih že postavil za zmagovalca. Pri najmanjših so zmago slavili Bernarda Sušnik, Uroš Rakun in Blaž Tes-ovnik. Pri moških je v kategoriji od 15 do 30 let slavil Blaž Presečnik, v kategoriji od 30 do 45 letUroš Naraločnik, pri starejših od 45 let pa Rafko Kerznar. Lenka Koqmik je bila zmagovalka absolutne ženske kategorije. Paralelni slalom pa s tem dejanjem ni zaključen, ampak je le vzbudil tek Ljubencev po smučanju, tako da se je na željo mnogih že takoj po tekmovanju začel enotedenski smučarski tečaj, mesto sta si razdelila Samo Zaker-šnik in Andrej Stefanovič, na tretje mesto pa se je uvrstil Jure Marjanovič. Andrej Stefanovič ki pa se bo glede na število prijav nad-aljeval tudi v prihodnje. Vabljeni ste vsi, ki si želite spoznati prvine alpskega smučanja. Zaključimo z zgoraj začeto šalo o Zimsko športnem centru Savina. S pomočjo in velikim razumevanjem občine Ljubno in generalnegasponzor-ja BTC Ljubljana raste v Savini resnično pravi Center zimskih športov. Poleg urejenega smučišča so skozi vso zimo urejene tri skakalnice, na katerih se bogatijo naši skakalci, ki pa bodo svoje znanje v kratkem lahko pokazali tudi nanajvečji napravi-skakalnici s kritično točko 80 metrov, nad katero lahko opazite velik bel oblak, ki ga povzroča snežni top, kar je spet nova pridobitev centra. Kako bomo sneg poravnali, tudi ne skrbite, ker imamo že pripravljen teptalec snega. Pravi center naredijo tudi tekaške proge in drsališče. Nekateri so imeli srečo v letošnjim zimi doživeti tudi te čare našega zimsko športnega centra. Seveda so naše proge in smučišča krajša od podobnihv razvitejših športnih središč, pa zato nič manj zanimiva, naša in tukaj. Le nadeneš “škije” in že si na njih. Tudi nekaj nostalgije budijo v vseh, ki smo se tukaj učili prvih smučarskih korakov. Vidimo se v Zimsko športnem centru Savina, na rekreaciji, treningih in na prihodnjih tekmah zimskih športov. Pridružite se nam z novimi idejami in sodelovanjem. Franjo Naraločnik SSK BTC Ljubljana SKK Ljubno, ZŠC Savina Paralelni slalom na Ljubnem V soboto, 30.februarja, je Smučarsko skakalni klub Ljubno in malce v šali, malo zares, v sodelovanju z Zimsko športnim centrom Savina organiziral paralelni slalom vseh kategorij za odprto prvenstvo Ljubnega. Lokostrelski klub Gornji Grad Tretje mesto na DP osnovnih in srednjih šol V organizaciji OS Stranje je bilo prejšnji mesec v kamniški športni dvorani državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v lokostrelstvu. 277 tekmovalcev iz 54 slovenskih šol je v treh kategorijah pokazalo odlično pripravljenost, za razvoj slovenskega lokostrelstva očitno ni bojazni, med najboljšimi pa so bili ponovno tekmovalci iz LK Gornji Grad, kateri so tokrat nastopili za gornjegrajsko osnovno šolo. Kot rečeno so se ekipno s 1009 krogi uvrstili na tretje mesto, neposredno za zmagovalci iz OŠ Frana Albrehta Kamnik in drugouvrščeno šolo AntonaŽnidarščiča iz Ilirske Bis trice. Med posamezniki je pri dečkih od l.do 4. razreda Jure Čolnar pristreljal peto mesto, pri fantih od 7 do 8. razreda so se Dani Vertot, Marko Zagradišnik in Urban Tajnšek uvrstili na 6., 21. in 26. mesto, pri deklicah od 7. do 8. razreda je Vesna Suhovršnik ugnala vso konkurenco, uspeh deklet sta s 5. mestom dopolnili Andreja Re-penšek in Sara Miklavc z 14. mestom. Pri fantih je v kategoriji od 7.do 8. razreda Jure Urlep, član LK Gornji Grad, tekmoval je za Oš Mozirje, zasedel 10. mesto. Na veteranskem in mini državnem prvenstvu indoor 18 metrov v Postojni so gornjegrajski lokostrelci znova dokazali, da sodijo v sam vrh slovenskega lokostrelskega športa. V tekmi, ki je štela tudi za slovenski pokal, je med člani Vojko Čolnar vkategoriji olimpijski lok suvereno ugnal vso konkurenco, državni reprezentantžare Krajnc pa se je v konkurenci goli lok tokrat moral zadovoljiti z drugim mestom. V svojih konkurencah so si drugo mesto pristreljali tudi Vojko Majko, Jure Čolnar in Vesna Suhovršnik. Ekipni uspeh so z solidnim streljanjem dopolnili Andreja Repenšek (4.mesto), Sara Miklavc (5. mesto), Dani Vertot (5. mesto), Andrej Kolar (8.mesto), Jure Urlep (10 mesto) in Primož Jelšnik (13.mesto). Savinjčan Športna zveza Gornji Grad Razlike v specifiki delovanja Pretekli teden so predstavniki Športne zveze Gornji Grad obravnavali opravljeno delo zadnjih treh mesecev preteklega leta. Za športe, ki se sicer odvijajo na športnih poligonih, so to pretežno mrtvi meseci, glavne aktivnosti so se torej dogajale v dvorani. Tu prednjačijo lokostrelci in strelci, rekreativno so zelo delavni tudi člani gornjegrajskega športnega društva, smučarji pa že nekaj let preizkušajo svoje znanje na lepo pripravljenem smučarskem poligonu v Novi Štifti. Predstavniki športnih društev so se dogovorili, da bodo imeli redno skupščino 6. marca, razlike, ki se pojavljajo predvsem med predstavniki tekmovalnih športov na eni in rekreativcev na drugi strani pa uspešno rešujejo z dogovori. Glavni problem je seveda vedno denar, tega namreč ni nikoli dovolj za kopico potreb članic Športne zveze. Od občine Gornji Grad terjajo sprotno nakazovanje denarja, po besedah predsednika zveze Rajka Zavolovška, pa so bili v preteklih letih zaradi napačnega tolmačenja investicijskega in denarja za redno dejavnost prikrajšani za 40 - 50 odstotkov sredstev. Pridobljena so bila tudi vsa soglasja za športno igrišče v Gornjem Gradu. Kandidirajo (občina) tudi za sredstva na fundaciji za šport v okviru ministrstva za šolstvo in šport. Odločitev o razdelitvi sredstev bo znana do marca. Savinjčan Veleslalom obrtnikov celjske regije na Golteh Najboljši domačini Pred štirinajstimi dnevi so se na Golteh zbrali obrtniki in pri njih zaposleni delavci iz območnih obrtnih zbornic Celje, Slovenske Konjice, Velenje, Žalec in Mozirje, ki so se posamezno in ekipno pomerili v priljubljeni smučarski disciplini - veleslalomu. Znanje in poznavanje terena sta očitno opravila svoje, saj so bili daleč najboljši predstavniki Zgornje-savinjske obrtno podjetniške zbornice Mozirje. Podelitev pokalov najboljšim veleslalomistom (foto: Ciril Sem) Rezultati: Ženske nad 50 let: 1. Breda Čuvan (Žalec), 2. Marjana Košir (Mozirje). Ženske 40-50 let: 1. Fanika Cecelja, 2. Nuša Purnat, 3. Boža Knapič (vse Mozirje). Ženske 30-40 let: 1. Sabina Čož (Mozirje), 2. Vesna Cuk Štuklek, 3. Marija Preložnik (Mozirje). Ženske do 30 let: 1. Silvija Kline (Sl. Konjice), 2. Polona Govek, 3. Irena Rajter (obe Mozirje). Moški nad 55 let: 1. Stane Marolt (Mozirje), 2. Miro Palčnik (Žalec), 3. Marjan Dobrajc (Celje). Moški 45-55 let: 1. Božo Govek, 2. Franjojuvan (obaMozirje), 3. Stane Novak (Žalec). Moški 35-45 let: 1. Ivo Umnik, 2. Silvo Kline (oba Sl. Konjice), 3. Zdenko Purnat (Mozirje). Moški do 35 let: 1. Uroš Naraločnik, 2. Mirko Kramer (oba Mozirje), 3. Gorazd Reberšak (Žalec). V ekipni razvrstitvi je zmagala zgornjesavinjska zbornica pred obrtnima zbornicama Žalec in Slovenske Konjice. Pokale in medalje sta podelila predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stanislav Kramberger in predsednik Območne obrtne zbornice Mozirje Franc Benda. Krambergerje ob tem opozoril na pozitivne-efekte tovrstnih tekmovanj in pohvalil organizatorje za odlično opravljeno delo. Enakegamnenjaje bil tudi Benda, ki je izpostavil uspešno delo športne sekcije pri območni zbornici, ki jo vodi Zlatko Vitanc, pri organizaciji regijskega veleslaloma pa je bil njegova desna roka Adi Govek. Merjenje časov je brezhibno izvedel Zgornjesavinjski smučarski klub Mozirje. Franci Kotnik Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: “Namesto kopanja v kadi večinoma uporabljajte prho. V polno kad steče trikrat toliko vode, kot je potrebno za petminutno prhanje.” Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328. PISMA BRALCEV set Wv Komentar in ponovni poziv županu občine Nazarje V odgovoru župana občine Nazarje, na naše odprto pismo, ki so ga objavile Savinjske novice 22. januarja tega leta, bi lahko zapisali, da smo odgovor župana v takšnem slugu in načinu izražanja do nas podpisnikov, tudi pričakovali. Mi v tem odgovoru/koment arju/ na županove neodgovore ne bomo klicali na pomoč občanov tako kot župan, pač pa ponovno zahtevamo, zato imamo vso legitimno pravico, da nam na zastavljena vprašanja, ki so bila postavljena v konkretnih številkah, g. Purnat javno odgovori. V svojem odgovoru je nazarski župan lahko brez posledic odgovoril samo na vprašanje, ki je bilo kot tako, tudi namerno postavljeno. Nanašalo se je na direktno financiranje krajevnih skupnosti in plačevanja visoke najemnine za občinske prostore v graščini Vrbovec. Nismo tako neuki, kot nas skuša župan pred javnostjo prikazati, vendar pa razumemo kaj je direktni in pa indirektni razvoj krajevnih skupnosti, ter koliko denarja je bilo za en in drugi razvoj krajevne skupnosti v Nazarski občini, tudi namenjeno. Žal pa je gospod župan pri tako zvitem vprašanju v svojem edinem odgovoru brcnil v meglo ali pa je v svojem odgovoru računal na to, da te razlike povprečni bralci sploh ne bodo opazili. Ve se koliko je občina prispevala za indirektni razvoj krajevne skupnosti, to je za izgradnjo cest, kanalizacije, vodovoda itd. Vendar je potrebno ob tem povedati, da so sredstva za te zadeve prispevali tudi krajani sami. To pa pomeni, da so si te pridobitve krajani plačali iz svojega žepa. Kar se pa telefonije tiče, smo pa tako ena izmed redkih občin v državi, kjer so morali novi naročniki za telefon plačati kar precejšnje denarje. Nerazumno pri tej zadevi pa je to, da so morali naročniki plačati občini in ne direktno Telekomu Slovenije. V vseh nadaljnjih neodgovorih župana, ki slonijo na politikanstvu, diskreditacijah in ne na konkretnih argumentih ter številkah, jih sploh nima smisla komentirati. Vendar moramo tudi mi podpisniki javno pove-dati, da so med nami podpisniki tudi ljudje, ki so v preteklosti med prvimi delali na ustanovitvi nove občine Nazarje. Ter so tisti, ki se danes tolčejo po prsih, v tistih časih še krepko držali fige v žepu. Zato je Purnatova teza, da smo podpisniki odprtega pisma, proti gradnji osnovne šole v Nazarjah, milo rečeno smešna. Pri gradnji nazarske osnovne šole gre za finančne zadeve in pa dejstva, da je bila gradnj a šole t e mpir ana v letu lokalnih volitev, ve se zakaj? Vendar to lahko pomeni tudi to, da se je zaradi zakona ponudbe in povpraševanj ana gradbenem področju prav v tem času, izgradnja šole podražila. To očitno drži, kajti na konkretno vprašanje v zvezi s tem ni odgovora v številkah, pač pa je v odgovoru župan lansiral tezo, da smo vsi podpisniki skupaj s kandidatom za župana, proti gradnji osnovne šole, kar pa ni res. Za slovensko “demokracijo” je značilno ustvarjanje takšnih in drugačnih fevdov. Žal je tudi v nazarski občini tako. V občinskem svetu Nazarje ni opozicije ter so vsi svetniki enobarvno neodvisni, kar je edinstven primer v Sloveniji. Poudariti moramo, da zelo dobro poznamo kaj je proračun. Še več, iz proračuna se lahko hitro ugotovi, kakšni so gospodarji, ki z njim upravljajo. Res pa je, da se za te stvari občani na splošno premalo zanimajo, kljub temu, da vse to preko dohodnine in drugih davkov zvesto plačujemo, ter tako vzdržujemo ta red ali nered. Tako si lahko gospodje marsikaj privoščijo, če seveda ni ta prave kontrole. Takšno kontrolo bi v občinskem svetu Nazarje, lahko opravljala le opozicija. Komentar in ponovni poziv županu, zaključujemo z rekom “psi lajajo, karavana gre naprej, vendar s pripombo, da se v Nazarjah vsaj preko civilne iniciative to ne bo zgodilo. Spodaj podpisani občani Ivan Krefl, dipl. ing, Obrtniška 23, Nazarje Anton in Jolanda Šinkar, Zadrečka 3, Nazarje Cveto Zagorc, Ob Savinji 2, Nazarje Viktor Farkaš, Brdo t, Šmartno ob Dreti Pečnik Janez, Zadrečka 9, Nazarje Komentar na komentar g. Kopušarja Komentar, ki ga g. Kopušar v Savinjskih novicah dne 6.2.1999 piše, me je spodbudil k svojemu komentarju oziroma razmišljanju da predstavim resnične dogodke v Zgornji Savinjski dolini glede komunalnega sistema oziroma komunale v občinah in delitvene bilance. V prvih dveh odstavkih g. Kopušar piše inserte iz Zakona o lokalni samoupravi, kar je navadno ustvarjanje dem- agogije in zavajanje bralcakaj kdo sme in kaj se lahko dela: zakon je potrebno prebrati v celoti in le tako ugotovimo kdaj in zakaj je kdo odgovoren. V celotnem komentarju g. Kopušar piše stvari, ki us tvarjajo med bralci teksta občutek kot da smo župani vsega krivi in da smo nesjtosobni za pogovor. Resnica je povsem drugje. Da ni gotova delitvena bilanca na področju komunale je kriva občina iz katere g. Ko- pušar. G. Kopušar je v prejšnjemu mandatu tudi sodeloval pri pogajanjih o delitvi komunale. Vendar kaj več kot do dolgoveznih njegovih predavanj ni prišlo. Potrebno je povedat, da je delitvena bilanca iz področja nepremičnin, zemljišč, šol, zdravstvenih domov, stanovanj, poslovnih prostorov, terjatev do proračuna bivše občine, komunalne infrastrukture gotova. Prvi del je bil usklajen na občinskih svetih do 29.12.1995, drugi del pa do 20.9.1996 in podpisan od županov po pooblastilu Občinskih svetov občin Gornji Grad, Nazarje, Mozirje, Ljubno in Luče. Dogovorjen je bil teritorialni princip kar mislim da je tudi najbolj pravičen. Problem tegasporazuma je v tem, da ne zadošča za vpis v zemljiško knjigo, ampak je potrebno pripraviti razdružilno pogodbo. Razdružilno pogodbo so v lanskem letu pripravili v Občini Mozirje. Pogodba ni v skladu s predpisanimi in uskladitvenimi dogovori o delitveni bilanci iz let 1995,1996. To seveda pomeni, da se v občini ne držijo že dogovorjenih podpisanih dokumentov o delitveni bilanci in kot g. Kopušar piše, kršijo vladavino prava ravno ljudje, ki o tem veliko govorijo in pišejo. Upam, da bo novi župan v Občini Mozirje imel toliko moči in volje, da bo delitvena bilanca gotova, saj nam to nalaga tudi zakon. Glede komunalne ureditve v Zgornji Savinjski dolini pa naslednje: Občina Gornji Grad je 1995 ponudila prevzem komunale, s tem da se sedež podjetja prenese v Gornji Grad. To je bilo za nekatere bogokletno in to se ni zgodilo. Višje cene komunalnih storitev (odvoz odpadkov), ki jih je predlagal direktor komunale, smo potrdili v Občini Nazarje in Gornji Grad. V Občini Mozirje, Ljubno in Luče so potrdili višje cene z zamikom in s tem povzročili, da je komunala poslovala z izgubo. Zaradi nastale situacije in nepripravljenosti sanacije odlagališča odpadkov smo v občini pričeli razmišljati o svoji poti organiziranosti na področju komunale. Leta 1997 smo ustanovili svoje komunalno podjetje in kot podizvajalca za zbiranje in odvoz odpadkov izbrali - PUP Velenje. S tem smo dobili visoko stopnjo ločenega zbiranja. Vsi kosovni odpadki, posebni odpadki, steklo, karton ne ostajajo na našem odlagališču odpadkov, ampak gredo iz doline. Občani Občine Gornji Grad in Nazarje, po novem pa tudi Ljubno in Luče lahko sami pripeljejo kosovne odpadke na deponijo pa ne plačajo nič. V Občini Gornji Grad smo uvedli tudi odvoz kosovnih odpadkov na odpoklic. Z vsemi temi potezami smo razbremenili odlagališče in s tem omogočili daljšo dobo odlaganja (vsaj 15 let). Takoj po prevzemu 1997 smo pričeli tudi s sanacijo odlagališča v sodelovanju z občinami. V letu 1998 pa Občina Mozirje ni zagotovila sredstev za sanacijo kljub podpisani pogodbi o sanaciji in obveznosti iz preteklih let. Zaradi tega bo Občina Gornji Grad vložila tožbo proti Občini Mozirje o plačilu vrednosti sanacije. V letošnjem letu pa tudi intenzivno načrtujemo sanacijo odlagališča brez Občine Mozirje. Občina Mozirje se je v lanskem letu odločila za odvoz odpadkov v Celje (odlagališče Bukovžlak). To da je Občina Mozirje morala plačati vstopnino na odlagališče Bukovžlak, nekateri pozabljajo in to da je prevoz odpadkov dražji iz Rečice in Mozirja v Celje kot pa na odlagališče Podhom nekaterim ni mar. Pri takih odločitvah se g. Kopušar čudi, kam je izpuhtelo 50 mil SIT, saj o vodenju in upravljanju Komunale Mozirje odloča samo Občina Mozirje in nobena druga občina v Zgornji Savinjski dolini. To, da ni v interesu Občine Mozirje delitvena bilanca Komunale Mozirje p.o. je jasno že od začetka lokalne samouprave. Kajti s Komunalo p.o. smo podedovali nerešene probleme: avtobusna postaja Mozirje, šolska ulica, dolg KS Mozirje do komunale Mozirje itd. Vse to je razvidno iz zapiskov bivšega SDK, ki jih imamo na razpolago. Če g. Kopušar misli, da bodo ostale občine plačevale dolgove, ki gredo v breme sedanji Občini Mozirje se zelo moti. S slabim ravnanjem in gospodarjenjem v komunali (do leta 1995) so vplivni in vodilni v komunali pripeljali tako daleč, da je danes stanje v komunali takšno kakršno je. Zavedati se moramo, da danes nove občine ne bodo prevzele obveznosti, ki so nastale na področju nove Občine Mozirje. Župani v novo nastalih občinah pač niso krivi za slabe odločitve v preteklosti. Nam nalagat odgovornosti iz preteklosti je absurd, ki ga počnejo samo tisti, ki so v preteklosti bili vplivni na svojih položajih in ki sedaj to počnejo v ozadju ali kot “sive eminence”. Na koncu bi napisal še razmišljanje: To, da v Zgornji Savinjski dolini zaostajamo z razvojem v primerjavi z ostalimi področji v RS smo si krivi sami. V novo nastalih občinah Zgornje Savinjske doline Gornji Grad, Nazarje, Ljubno in Luče smo v preteklem obdobju pokazali velik korak na področju razvoja. Dopustimo ustvarjalni duh in dajmo možnost naprednim idejam, ter enkrat za vselej prekinimo z nekdanjimi idejami in dolgoveznim debatiranjem. Toni Rifelj župan občine Gornji Grad Nasveti policijske postaje Mozirje Bliža se konec drugega tisočletja in razvoj je prišel tako daleč, da si praktično ne moremo več predstavljati življenja brez prevoznih sredstev, predvsem avtomobilov, avtobusov, motornih koles in tovornih avtomobilov. Zaradi hitrega razvoja prevoznih sredstev in hitre rasti števila registriranih prevoznih sredstev se gostota prometa na javnih cestah iz dneva v dan povečuje, kar posledično pomeni večje tveganje in večjo nevarnost poškodb udeležencev oziroma izgube življenja. Da bi se tem najhujšim posledicam v kar naj večji meri izognili, moramo kot udeleženci v prometu upoštevati več različnih dejavnikov. Bistvene dejavnike, ki vplivajo na vožnjo in preživetje v cestnem prometu vam bomo v naslednjih nekaj nadaljevanjih predstavili pod rubriko “Kako preživeti v cestnem prometu”. SUBJEKTIVNI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA VARNO VOŽNJO Deloma je osebnost človeka zasnovana že ob rojstvu, dokončno pa se ta izoblikuje predvsem z vzgojo, vplivi okolja in izkušnjami. Od človekovega značaja je odvisno njegovo vedenje in način, kako reagira v različnih situacijah. Na razsodnost vpliva predvsem razpoloženje, ki včasih vodi k napačni presoji stvari in situacij. Zanesljiv voznik je torej lahko le človek v ustreznem psihofizičnem stanju, ki varuje njegovo lastno var nost, varnost drugih in omogoča pravilno presojo dejanj drugih udeležencev v cestnem prometu. Negativni dejavniki, ki vplivajo na neustrezno psihofizično stanje so predvsem naslednji: Čustva, predvsem negativna (jeza, frustracija, žalost, strah itd.) zmanjšujejo pozornost pri vožnji in omejujejo zmožnosti dojemanja. Že sama vožnja je polna napetosti, če pa so pri tem prisotna še negativna čustva in agresivnost, je tveganje toliko večje. Alkohol in druge psihoaktivne snovi. Predvsem prvi je posredni vzrok tudi do 30 odstotkov prometnih nesreč, pogosto z najhujšimi posledicami. Kot glavni vzrok prometnih nesreč se alkohol pojavlja, kadar je njegova koncentracija v krvi zelo velika oziroma je nad dovoljeno stopnjo. Zaradi alkohola večina voznikov vozila ne obvlada, precenjuje svoje zmožnosti, zaradi nekritičnosti do sebe tvega ter težje in počasneje koordinira svoje gibe. Oči se veliko težje prilagajajo na svetlobo in temo, zmanjša se sposobnost ocenjevanja razdalj, obzorje se oži, slabita pozornost in zmožnost reakcije. Sposobnost za vožnjo zmanjšujejo tudi druge psihoaktivne snovi, kot so mamila, hipnotiki, analgetiki, antipsihotiki itd. Najhujše motnje v sposobnostih voznika pa povzroči jemanje teh psihoaktivnih snovi skupaj z alkoholom. Utrujenost poslabša sposobnosti vsakemu vozniku, zmanjšuje koncentracijo, ostrino čutil, odločitve so težje, voznik pa včasih postane tudi razdražljiv in manj strpen do drugih udeležencev v cestnem prometu. Utrujenost povzroči težko delo, pomanjkanje počitka, čustveni stresi ali zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Ogljikov monoksid lahko prodre v notranjost vozila, če je izpušna cev poškodovana ali če vrata na zadnjem delu vozila niso dobro zaprta. Ogljikov monoksid je posebej nevaren še zato, ker je brez barve, vonja in okusa. Bolezni. Občasno vsakdo podleže obolenjem kot so prehlad, zobobol, glavobol, težave z želodcem..., vse to pa zmanjšuje pozornost, gibljivost in onemogoča pravilno presojo. Staranje pomeni zmanjševanje telesnih in psihičnih sposobnosti ter s tem počasnejše in nepravilne reakcije. Moteči aparati in pripomočki, nedvomno tudi različni mobilni telefoni, radioaparati in CB postaje lahko pomenijo resno motnjo pri vožnji. Vozniki med vožnjo ne bi smeli posegati po njih, uporabljati se sme le pritrjene aparate, ki manj odvračajo pozornost s ceste. V kolikor bomo vozniki in udeleženci v prometu upoštevali te dejavnike kot negativne in pod vplivom le-teh ne bomo vozili, bomo v veliki meri prispevali k lastni varnosti in seveda splošni varnosti prometa. VARNOST OTROK V PROMETU Čeprav so se zimske počitnice, v času katerih so otroci še posebno razposajeni in s tem tudi neprevidni, praktično že iztekle, policijavse voznike še vedno opozarja, da vozijo strpno in previdno, da so pozorni do otrok v prometu in da upoštevajo prometne predpise ter omejitve hitrosti v naseljih. Posebej naj bodo pozorni na odvijanje prometa v bližini šol in strnjenih naseljih, kjer bo ob počitnicah verjetno več otrok. V času zimskih počitnic bo tudi policija na teh lokac- ija izvajala poostrene preventivne in represivne aktivnosti nadzora udeležencev v prometu. Ta nadzor bo še posebno poostren v prvih dneh pouka, to je v ponedeljek in torek, 22.in 23. februarja. Zakon o varnosti cestnega prometa nalaga voznikom, da so do otrok kot udeležencev v cestnem prometu posebej pozorni, da otrokom na prehodih vselej omogočijo prečkanje ceste, izstop iz vozil za prevoz otrok in hojo po ostalih prometnih površinah (robu ceste, pločnikih...). KAKO PREŽIVETI V CESTNEM PROMETU ? NAJDENA MINA 26. januarja so delavci Vegrada pri izkopu kanalov za toplovod v Novem naselju v Gornjem Gradu našli neeksplodirano minometno mino, ki je izvirala iz 2. svetovne vojne. Za mino je poskrbel pirotehnik Uprave za zaščito in reševanje. TATVINA DENARJA AmalijaČ. je 31-januarja jwklicalana PP Mozirje in povedala, da pogreša 200.000 tolarjev. Policisti so takoj pričeli z zbiranjem obvestil in prišli do osumljenca Maksa K., zoper katerega bodo podali kazensko ovadbo. POŠKODOVANA OKENSKA KLJUKA 1. februarja ob 7. uri zjutraj je bil dežurni PP po telefonu obveščen, da je neznanec preko vikenda v Nazarjah na novogradnji osnovne šole poškodoval kljuko na oknu. OBISK ZNANCA 3. februarja so bili policisti obveščeni, da si je neznani moški našel ležišče kar v hodniku stanovanjskega bloka v Mozirju. Policisti so odšli nakraj in ugotovili, da gre za “znanega obiskovalca” Dušana M., katerega so zaradi klatenja in potepanja pripeljali na postajo ter zoper njega odredili pridržanje do uradnih ur sodnika za prekrške. TATVINA BRISALCEV V noči iz 3. na4. februar se je nekdo lotil parkiranega osebnega vozila na Praprotnikovi ulici v Mozirju in z njega demontiral brisalec z nosilcem. Kdo je oškodovanko Natašo P. olajšal za nekaj tisočakov, se še ne ve.' PROMETNA NESREČA S TELESNO POŠKODBO 10. februarja ob 5.35 uri je bil dežurni PP obveščen, daje prišlo na Prihovi pri podjetju Elkroj do prometne nesreče z udeležbo peške. Na kraj je odšla patrulja, ki je ugotovila, da je voznik tovornega avtomobila z ogledalom zadel peško, ki je hodila ob desni strani smernega vozišča, pri hoji pa ni nosila kresničke oziroma odsevnika. Peška Jožica J. je zadobila lahke telesne poškodbe in je bila z reševalnim vozilom odpelja-nav bolnišnico Celje. VLOM V BRUNARICO Istega dne ob 7.35 uri pa je bila PP obveščena, da je neznani storilec preko noči vlomil v brunarico, last RTC Golte v Radegundi ter iz nje odnesel nekaj tehničnih pripomočkov. RTC Golte je s tem oškodoval za okoli 120.000 tolarjev. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, krajin čas. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. /M. Kačič/ ZAHVALA V 92. letu se je od nas poslovila draga mama, babica, prababica ter tašča Kristina ŽAGAR p.d. Kovačeva mama iz Konjskega vrha Njena življenjska pot je bila velikokrat trnjeva in str ma, a na njej je bila vedno vztrajna in odločna. Številne tegobe je premagovala z veliko materinsko ljubeznijo, dobroto, poštenjem in skromnostjo vse do dne, ko se je telo sključilo od bolečin. Srce je zaspalo, a njena ljubezen živi dalje. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli pripomogli k temu: sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in sv. maše. Iskrena hvala tudi obema duhovnikoma, dekanu g. Gračnerju in g. Vratanarju za ganljiv pogrebni obred, pevcem, govorniku in praporščakom. Posebna zalivala tudi zdravniku dr. Žunterju za večletno zdravniško pomoč in partonažni sestri ge. Verici Rakun za številne obiske in oskrbo na domu. Hvala tudi vsem drugim, ki se je boste spominjali še v naprej, se ustavili ob njenem grobu ali kako drugače mislili nanjo. žalujoči: hči Majda in sin Janko z družinama V večno življenje je odšel dragi mož Peter BREZOVNIK iz Mozirja roj. 26.4..I93O. Rajnega se bomo spominjali v lepi luči in molitvi. Bog bo obrisal vse solze z naših oči in smrti ne bo več, tudi ne bo več žalovanja, ne bolečine, zakaj, kar je bilo prej, je minilo. ZAHVALA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam s tali ob strani, lovcem zalepo organiziran pogreb, gasilcem, pevcem in govornikom in vsem, ki ste darovali cvetje, sv. maše ter izraze sožalja in ga spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala dobremu sosedu gospodu župniku Ivu Suhoveršniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem. Žalujoča žena in vsi njeni V SPOMIN Francu ZAJCU Rebernakovemu atu iz Prihove Ljubil si čebele, rože in ljudi, a prišel je čas, ko moral si umreti. Že 5 let v grobu spiš, a žalost in bridkost nam ne ugasiš, žalostni so dnevi in noči, ko tebe od nikoder ni. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi tvoji ZAHVALA ob smrti dragega očeta, starega očeta ter pradedija Janeza ATELŠKA iz Šmihela nad Mozirjem (I7.O8.I905 - 1.2.1999) Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu kanoniku Jožetu Goličniku, gospodu Jožetu Vratanarju ter gospodu kanoniku Alojzu Žagarju zalepo opravljen pogrebni obred, g. Acmanu in g. Ivanuši za poslovilne besede ter šmihelskim pevcem za odpete pesmi. Posebej se zahvaljujemo dr. Butu za njegovo dolgoletno zdravljenje. Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA Marjan PODBREŽNIK 1950 -1999 Podolševa - Solčava Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, darovali sveče, cvetje in sv. maše. Hvala vsem, ki s te ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Vsi njegovi Zašlo je sonce in ugasnilo plemenito srce dobrega moža, očeta in dedka. Ni hujšega gorja na svetu, kot ljubečih src ločitev pretrpeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, atija, dedija in strica Franca PRAZNIKA 8.8.1910 - 3.2.1999 iz Nazarij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste v času bolezni obiskali našega atka in mu pomagali. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Kelemenu, sestrama Majdi Krajner in Ireni Kolar. Hvala župnikoma g. Jože tu Urbaniji in g. Vratanarju za opravljen pogrebni obred, gasilcem, pevcem, praporščakom, ga. Marinki, g. Damjanu in g. Francu Baštinu. Iskrena hvala vsem, ki ste imeli našega atka radi, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sv. maše, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Jožetu BRANCELJU (18.02.1998 - 18.02.1999) Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina, le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. Vsi tvoji OPRAVIČILO V 3. številki Savinjskih novic smo na strani 28 objavili zahvalo ob smrti Štefanije Pečnik iz Šentjanža. Pri prepisovanju se je v besedilo prikradla napaka, saj je namesto »Kovačkova mama« pisalo »Kovačeva mama«. Vsem prizadetim se za neljubo napako vljudno opravičujemo. Uredništvo ZAHVALA ob izgubi ljube žene, mamice in hčerke Olge GROBELNIK iz Praprotnikove 2, Mozirje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem B.S.H. Nazarje, Telekoma, Figara in Čira Čare, kateri ste jo v tako -velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše, nam pa za izrečena sožalja in kakršnokoli pomoč v težkih trenutkih. Hvala g. župniku M. Cireju, govornikoma, pevcem in pogrebni službi Morana. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, - a zdaj z nami je praznina in bolečina, ko tebe večni! V SPOMIN Petru BREZOVNIKU Pogrešamo te... inlivalatizavse.... Sin Peter, hčerka Marijica, zet Veko ter vnuka Nataša in Jernej. POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 15.02. do 21.02. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418, 22.02. do 28.02. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419, 01.03. do 07.03. Kralj Ciril, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-417. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831-418, 839-02-20, 839-02-21. Delavnik: 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelja in prazniki: 7. do 8. ure KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031. sobota, nedeljam prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649-436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi zadržavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. ••••••••••«•••••••••«•••••••••a DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 15.02. - 21.02. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150, 22.02. - 28.02. Rigelnik Ivan, Ljubno, tel. 841-319, 01.03. - 07.03. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. ••••••••••••••••••••••••••••••a Sindikalna pomoč Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15.do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miranjeromel. ••••••••••••••••••••••••••••••a Nove knjižnice v knjižnici Mozirje 1. Leposlovje: Zlobec: Spomin kot zgodba* Škrinjar: Pečina* MacLean: Strah je ključ ’ MacCour t: Angehn pepel * Loriot: Družinska zadeva * Sivec: Mojih prvih petdeset * Youngs: Srčne vrednote * Hornby * Zvestoba do groba * Coelho: Priročnik bojevnika luči * Zajc: Za soncem * Sheldon: Nebo polno zvezd * Thompson: Strah in groza v Las Vegasu *Jacq: Ramzes: Tisočletni tempelj. 2. Mladinska literatura: Mal: Ta gr ajski * Drozg: Sporočilo * Boudet: Moj profesor vohun * Mauffret: Ključ * Bottet: Spletke na Olimju * Omahen: Silvija * Curwood: Lov za zlatom * Baum: Smaragdno mesto v Ozu * Fuchs: Julija Grozna * Schribor: Benijeva skrivnost * 3. Strokovna literatura: Butina: Moj rodovnik * Fourrier: Hujšanje z užitkom * Nega telesa * Meredith: Svetovna verstva * O N eill: Najlepša knjiga o mačkah * Pfajfar: Ekonometrija * Pučko: Analiza poslovanja * Pagon: Modri internet * Pollan: Končajte v bankrotu * Podržaj: Lokostrelstvo * Informacijska družba 1998* Tracy: Brezmejna moč mišljenja * Bauer: Luna v kuhinji* Zimmermann: Izvor pogube * Krakauer: Izginuli * Brazelton: Čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka * Strojin: Gorništvo. 4. Videokaste: Preživetje na robu divjine * Austin Powers * Moby Dick * Trk * Sfera * Poštar * Skrivnostno pleme * Glasovi iz zaklenjene sobe * Oliver Twist * Divja igra Iščemo honorarne sodelavce iz vse Slovenije za prodajo, svetovanje in izobraževanje kupcev ob nakupih naših računalniških poslovnih programov. Zaslužek in pogoji zelo stimulativni. 065 131 160 RAČUNALNIŠTVO KINO MOZIRJE POČITNIŠKA MATINEJA I9.2.I999 MRAVLJINEC Z - računalniško animirani film Režija: Eric Danieli Glasovi: Woody Alien, Sharon Stone, Sylvester Stalone Kaj se zgodi, ko se brezpravna nevrotična mravlj a iz mravi jišča določi, da bo postala drugačna od drugih in se poda v pustolovščine, ki jih ponujajo neznani kraji... PREDSTAVA: petek, 19-2.99, ob 10. uri. VSTOPNINA: 350,00 2O./2I.2.I999 ŠPANSKI ZAPORNIK - drama Režija: David Mamet Vloge: Campbell Scott, RebekaPidgeon, Steve Martin, Ben Gazzara Zgodba se prične s skrivnostnim izumom (postopkom ali formulo) osrednjega junaka, tako rekoč epohalnim odkritjem, s katerim bi lahko podjetje, v katerem je zaposlen, ustvarilo sanjske profile, če bi le njegovi nadrejeni pokazali več poslovne morale.Tako pa se odpravi tja, kjer ga že čaka nastavljena past... 27-/28.2.1999 POPOLN UMOR - triler Režija: Andrew Davis Vloge: Michael Douglas, Gwyneth Paltrow Bogat in slaven Steven Taylor ima vse razen ljubeče in zveste žene. Ko se v visokih krogih srečaz Emily Bradford verjame, daje to dovolj za srečo. Toda njej ni dovolj, da je mož nenehno odsoten in jo potrebuje le za razkošne sprejeme. Tako se Emily nehote zaplete z umetnikom Davidom in njuna zveza je vse globlja... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 20./21.2.1999 ARMAGEDON- zn/fant. Režija: Michael Ray Bloge: Bruce Willis, Billy Bob, Liv Tyler Asteroid, velik kot Teksas, drvi proti Zemlji s hitrostjo 35.000 km na uro. Vodilni človek pri NASI ima eno samo možnost, da reši planet: na asteroid bo-poslal posadko in ga razstrelil... 27-/28.2.1999 POGAJALEC - akcijski Režija: F. Gary Cray Vloge: Samuel L. Jackson, Kevin Spacey, David Morse V samem središču Chicaga, okoli naj višje zgradbe, krožijo helikopterji. V zgradbi je glavni štab policijskega oddelka za notranje zadeve. Na strehah okoliških stavb so razvrščeni speciaici, ki lovijo Dannyja Romana, kateri je ugrabil načelnika policijskega oddelka. Ta Romanova Poteza je posledica krive obtožbe... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 17. URI KINO LJUBNO Do nadaljnjega kinoprcdstavc odpadejo. ZAVAROVALNICA p', , ■ MARIBOR d.a.l PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 833-080, 833-101,041 695-208 V mesecu februarju pričenjamo z zavarovanjem prašičev - pitancev. Cvetke in koprive TOPLOTA PRED VALENTINOM V mrzlem predvalentinovem večeru je vrle Mozirjane dodobra ogrela Zofija, ki so jo s sabo pripeljali celjski gledališčniki. Z visoko privzdignjenimi nogami in očitno izraženimi mesenimi poželenji do svojega partnerja je iz-vabljalažejne poglede in marsikateri obiskovalec mozirskega kulturnega doma bi v tistih trenutkih najraje zamenjal svoj sedež v dvorani s sedežem na odru. (ZOFIJA PRIDI ŠE KDAJ PRESS) PREDPUSTNO TIHOŽITJE Iz preverjenih logov smo izvedeli, da kosmati štirinožec kljub oblizovanju ni pojedel vsebine, ki se je pojavila pred njim. Njegove nenasitne potrebe po prehranjevanju so bile v dnevih kolin menda potešene že z ljudem odpadnim svinjskim materialom, tako, damu je gospodar brez greha zaupali varovanje pričujočih artiklov. (ALI ŠE KDO TAKO ZELO ZAUPA SVOJEMU PSU PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Ovan od 2 1.3 .do. 2o.4. Počutje: Polni energije boste in pričakujete lahko, da se bo obrnilo proti vom, če ne bo izkoriščena. Telesna oktivnost vos bo fizično in psihično sprostila, zato nikor ne pozabite no rekreacijo, če ste pri delu bolj statični. Ljubezen: Veliko se boste ukvprjali z vprašanjem, kdo je v vašem partnerskem odnosu bolj dominanten. Najverjetneje boste ugotoitili, da vedno popuščate vi, zato se boste tokrat še posebno potrudili, da otvelja vaša. Odnas bo napet. Delo: Utopične misli vas utegnejo pokopati, če se ne boste pravočasno streznili. Ker delo, ki ga opravljate, dobro obvladate, je nesmiselno spreminjati mesto. Bik od 21.5.do.2o.5. Počutje: Stvari, ki ste jib še pred kratkim opravljali mimogrede, vam bodo tokrat vzele veliko časa. Pred vami je pomembna odločitev in nikakor ni vseeno, v katero smer se boste obrnili. Zato si vzemite čas za razmislek. Ljubezen: Na lem področju boste zelo preračunljivi. Opazovali boste partnerja in skrbeli zato, da v odnos ne boste vlagali več, kot bo po vašem mnenju vlagal on. Čustva boste skrbno nadzirali, zato boste delovali hladno in togo. Delo: Denarja vam vsekakor ne bo manjkalo, znali ga boste koristno uporabiti in vlagati, zato je skib, da bi se znašli v težavah, odveč. Dvojčka od 21.5.do.2 1.6. Počutje: Odporni boste, morebitne težave z zdravjem pa bodo posledica fustwne naurovnovešenosti. Zelo pomembno je, da se umirite, predvsem pa prenehajte razmišljati o vseh mogočih stvareh, ki bi se vam utegnile zgoditi. Ljubezen: Odnos s partnerjem bo v tem obdobju, navkljub sporom, ki jih boste imeli z drugimi, haimoničen, kar pa seveda ne pomeni, da vam ni treba več vlagati v medsebojne odnose. Varujte se raztresenosti in nepazljivosti. Delo: Ne bo tako, kot ste želeli, vendar situacija kljub temu ne bo slaba. Če bi bili z denarjem bolj racionalni vam ne bi bilo treba no koncu meseca stiskati. Nakupe načrtujte smotrno in se ne zanašajte na druge. Rak od 22.6.do.22.7. Počute: V tem obdobju boste zelo občutljivi, še posebno na v-' Q vremenske spremembe, zato bodite karseda previdni. Tudi psihično razpoloženje bo precej spremenljivo, imeli boste obdobja, ko boste depresivni. Nikar se ne zapirajte vase. Tolažbo si poiščite pri prijateljih. Ljubezen: S partnerjem bi lahko prišlo do konflikta zaradi vaše ljubosumnosti in gospodovalnega obnašanja, nujno je, da spremenite način, kasneje bi konflikt težko popravili. Delo: Na tem področju nekoliko več uspeha, saj se boste s sodelavci odlično razumeli, kar pa še ne pomeni, da morate biti zaupljivi. Ohranite primerno razdaljo, saj si ne morete privoščiti, da bi prišli z njimi v spor. Lev od 23.7.do.23.8. Počutje: Dobro se boste počutili, zato boste imeli tudi več volje za spremembe, za katere ste se odločili. Vaša fizična kondicija se bo tudi izboljšala in končno vam ne bo treba razmišljati o tem, ali boste nekaj zmogli ali ne. Ljubezen: Imeli boste občutek,do se s partnerjem oddaljujeta,saj se je v zadnjem času zgodilo kar nekaj stvari o katerih z njim ne morete pošteno in odkrito govoriti. Prizadevali si boste, da se odnos ne bi spremenil, vseeno pa boste čutili, do nekaj ni v redu. Delo: Delo vam ne bo nudilo ustreznega izziva, zato boste nekoliko zdolgočaseni. Časa boste imeli na pretek in ne bo vam jasno kaj bi naj počeli. Mogoče vam bi pomagala dobra knjiga/ Devica od 24.8 .do.23.9. Počutuje: V svoji koži se ne boste počutili najbolje, saj se boste silili biti nekaj, kar niste. Čutili boste potrebo po radikalni spremembi in prav je, da to storite takoj, saj vsako odlašanje prinese samo izgubo energije in slabo voljo. Dosti lažje vam bo. Ljubezen: Imeli boste občutek, da vos partner oviro, kar bo v neki meri tudi res. Vaš odziv pa ne bo najbolj ustrezen, saj boste pozabili, da se no lep način največ doseže. Nikar ne pojdite predaleč in ne izzivajte. Delo: Na tem področju pa boste zelo uspešni, to pa ne bo ostalo neopaženo. Vaš položaj na delovnem mestu se bo bistveno izboljšal. Dobili boste nove pravice, vendar jih nikakor ne začnite takoj izrabljati. TO 11 YK| sledica I ičnosti. ^ * Tehtnica od 24.9.do.23.1 0. Počutje: Vaše idejo o tem, kaj vse bi utegnilo biti narobe z “ vami bodo zelo izvirne, vendar povsem nerealne. Ker se boste želeli izogniti nekaterim neprijetnim obveznostim dejstva, da je z vami vse v redu, ne boste veseli. Ljubezen: Na tem področju se boste potrudili, da bi se odnos s partnerjem izboljšal. Občasno boste imeli občutek, da se vam partner oddaljuje. Odločitev, da storite prvi brak, je zato pravilna.V diskusiji nekoliko popustite. Delo: Veliko bolj uspešni bi bili, če bi uredili odnose s sodelavci. Do nekaterih ste se vedli vzvišeno, kar je povzročilo ohladitev medsebojnih odnosov. Zelo pomemben je način, koko nekoga opozorite na napake, situacija ko to slišijo vsi, je manj primerna. Škorpijon od 24.10. do 22. Počutje: Težave, ki jih bost imeli v tem obdobju, so posledica prebmernosti. Izbrati boste morali dovolj moči in odločnosti, da se boste razvadam tudi odpovedali. Vaša odpornost bo v tem obdobju padla, zato se izogibajte ljudem, ki bolehajo za kakšno nalezljivo boleznijo. Ljubezen: Odnos s partnerjem se bo zaradi reševanja težav, ki jib bosta v tem obdobju imela, poglobil. Čutili boste, da sta si bolj enotna, da ste močni in trdni, da boste težavam lahko kos. To vas bo pripeljalo do novih spoznanj. Delo: Za nekatere stvari boste imeli zelo izostren občutek in se boste lahko popolnoma zanesli na svojo presojo. Za eno stvar, ki pa jo sami ne boste mogli rešiti, pa brez sramu zaprosite za pomoč. Strelec od 23.11. do.21.12. Počutje: V nekaterih dneh tega obdobja boste imeli občutek, da vam gre vse narobe, čeprav nikakor ne bo tab, imeli pa boste občutek izčrpanosti in naveličanosti. Za boljše počutje si privoščite meditacijo, mogoče pa bo dovolj že dolg in miren spanec. Ljubezen: Pogovor s partnerjem bo utrujajoč, vendar se bosta lotila teme, ki sta jo v preteklosti raje obšla, prav je da, sta se je zdaj lotila in spoznali boste, da stvar spoh ni tako dramatična, bt se vam je zdela. Čeprav pričakujete, da partner vaših dejanj ne bo odobraval je prav, da mu jih ne prikrivate. Delo: Dogovori s poslovnimi partnerji bodo dolgi in utrujajoči, vendar bodo rezultati zelo dobri. Pohvalili vas hodo celo tisti, ki se sicer oglasijo le takrat, ko je treba grajati. Kozorog od 2 2.1 2 . d o. 2 0.1. Počutje: Zaradi zdravja boste v tem obdobju upravičeno zaskibljeni. Priporoči ji» je, da se s kom pogovorile, vendar se nikar ne obračajte na ljudi, ki vam jih bodo priporočali prijatelji. Ljubezen: Ker vaša pričakovanja ne bodo pretirana in boste bolj osredotočeni na to, br dajete, kot na to, br sprejemate, bo odnos s partnerjem srečen in harmoničen. Povezovale vas bodo predvsem skupne dejavnosti. Delo: Spremembe do katerih bo v tem času prišlo, bodo pozitivne. Ker jih niste predvidevali boste prijetno presenečeni. Hitro boste morali sprejeti neko novo odločitev. Vodnar od 21.1 .do.20.2 . XWW Počutje: Vaše telo bo zaradi neustreznega načina življenja izpostavljeno številnim stresom. Ne prenašajte slepo tujih izkušenj v svoje življenje. Izogibajte se nevarnim športom, saj v tem obdobju ne boste najbolj spretni. Ljubezen: Razigrani boste in polni domislic, ki jih partner ne bo razumel. Čeprav boste do njego pozorni in ga boste zasipali s čustvenimi izlivi, bo imel občutek, da niste iskreni. Prepričajte ga, da tokrat mislite resno. Delo: Denarja ne boste imeli veliko pa tudi zaslužili ga ne boste več kot običajno. Izdatki pa bodo občutno večji, kot planirate. No delovnem mestu bodo naporna pogajanja obrodila sadove. Ribi od 21.2.do.20.3. Počutje: Tokrat se boste pravilno odločili, ker boste v tem obdobju mislili predvsem nase. Najbolje se boste počutili doma, ker vam tokrat ne bo treba sprejemati odločitev. Ljubezen: S partnerjem boste nekoliko na bojni nogi, soj vam nikakor ne bo napravil tistega, kar od njega pričakujete. Ker boste hoteli nesporazum razčistiti, lahko pričakujete tor nekaj ostrih besed. Potrudite se, da boste popustljivejši, saj vam prepir ne bo koristil. Delo: S sodelavci boste v dobrih odnosih in pričakujete lahko, da vam bodo pomagali in vam stali ob strani tudi takrat, ka boste morali popraviti posledice svojih napak. *)° K Bodite z glavo trdo med oblaki. Ne verjemite vsemu, kar ni res. Lahko pa verjamete našemu horor-skopu. horoilLTJfStpartnerM? Berita ‘ Iščete svojo usodo, pa vas še ni sPt našla? Berite hororskop pod šte-L vilko ena. snu Sreča vas je zapustila. Res je. Preberite dvojko. vas Dvakrat na dan vas doleti huda Tis smola. Poskusite v tretje. Vaša najljubša barva je rdeča. Za vas nismo pripravili hororskopa. Tišči vas nasmeh. Berite šestico. JURE. SE ENKRAT BOS MORAL PONOVITI.. KAMERA NI DELALA. Crno ''“•le se vam piše. Ne Nogo hodite nikamor! Ne pogo- delaj varjajte se z nikomer! Ne delaj te ničesar! Mirujte in počakajte, da bo ta črni mesec mimo. Ne jejte! Ne pijte! Dihajte le občasno skozi stisnjene zobe. Vse kar lahko naredi te je, da ne naredite ničesar. Za zlo srečo lahko krivite kar sami : sebe, če verjamete hororsker pom, ki jih berete. Vi, rojeni v tem znamenju ste bili vedno in še boste zgolj otrok. Zato te bomo kar tikali. c v kopalnici. Pri domačih opra-^ «j. boš deležen > * vilih te bodo zaso-.1 m^ina ne b- i 1 k * vražili domači. Ne gfOji liski pT-“- i i I j | mpustijo ti lakirati pio- i po I 1 I V % ^ščic v kopalnici. Ko kot v v m v> policaji p boš zabil deset žeb- p > y \,.Jl Ker smo omej ljev v kuhinjsko r« mizo, boš deležen neumnih vprašanj, češ kaj si naredil. Telefona ne boš več smel uporabljati. Adijo y tvoji avstralski prijatelji! V šoli ti bo prepovedano ostajati po pouku. Medtem, ko te bodo starši prijavili policiji kot pogrešanega, te bodo policaji privedli domov kot ugrabitelja sosedove Tinke. Ker smo omejeni s prostorom, ti na sre-čo druge polovice tega dneva ne moremo opisati. WPT Al/adost i & s*h ne k ^ nor°st ki • ~ j več v razvedrilo. Najbolje da prič-j vas ieta niti star *° V<^a‘ ■ nete 2 intenzivnim lenarjenjem. | _ 2SS*dreves ** ~ ^ kan**'Vno Preživ>°Starost»n r Vseeno Pa bi Prctiravan)e v te) tf^sv ,U ®°be^’nov Ce.°bkvač- smeri utegnilo pustiti negativne a» Delo: Nobeno delo vam ne bo «v Nekdo bo trkal na vaša vrata. Kakšen butelj! Ni boste ga slišali, on pa ne bo videl zvonca in bo odšel.] Nekdo vam bo pohupal. Kakšen butelj! Ne boste ga videli, on pa se ne bo ustavil in se bo odpeljal avtom dalje. * Nekdo vam bo grozil. Kakšen butelj! Ne boste Nič vas ne bo veselilo. Še osmrtnic & prepoznali pisave, on pa se bo pozabil podpisati, ne boste hoteli brati. Na lestvici ljudi, f. Nekdo bo streljal v vas. Kakšen butelj! Ne boste ki se vam smilijo, boste sami prav na (g prišli v mrtvašnico ali bolnico, on vas bo zgrešil, vrhu. Zboleli boste: Zboleli bodo tudi vsi vaši družinski člani. Prvi, ki bo podle- j gel bolezni, bo vaš osebni zdravnik. Upanje, ki ga bodo drugi gojili do vaše-' ga ozdravljenja, se bo kazalo v denarni M podpori za vence, ki jih bodo naročali za vas. posledice. Ce se boste pri tem opravilu preveč sprostili, utegne i zmanjkati bukovine za naslednje jf generacije. Ljubezen: Če iščete način, kako 1 bi sprostili odvečno energijo, bo ljubezen ravno pravšnja za to. Pri ] tem se omejite na nasprotni spol j in na človeško vrsto. Ne pozabite ; se zaščititi! Zaklenite vrata in izklopite telefon. Posli: Denarne težave vam bo f povzročala vaša pretirana zaprav-’ ljivost. Ste res morali kupiti tistih 20 ponošenih čevjev? Saj niste sto- |0o ■ u Poglejte na stvar s svetle strani: novo c bolezen bodo poimenovali po vaši družini. w«:rr*r«*> tuTTi Delo: Dozdevalo se vam bo, da vas nekdo !i opazuje. Kar bo tudi res. Zdelo se vam bo, da vam stvari ne gredo od rok. Tudi to bo res. ^Prepričanja boste, da vasje spomin zapustil. pDrži! Imeli boste tremo. Dobili vas bodo pri P kaznivem dejanju. Posledice bodo hude. Izločili vas bodo iz družbe, v kateri ste. f Zapustiti boste morali razred, ker ste JUt ždoJplonkali. ° «*» vara Zdravje: Bolečine v spodnjem delu želodca bodo popustile. Roke se vam ne bodo več tresle. Splošno počutje bo boljše. r°S K Če se vam kaj hujšega ne pripeti, i^boste v tem mesecu, v katerem ste ' rojeni, imeli rojstni dan. Nekdo bo pri vaši ženi, medtem ko ga boste iskal drugje. Ste pa res butelj! —~ tiU1 Ne mislite, da vas partner vara, raje noga! Če vam bo uspelo prirediti mislite na sonce za oblaki in ga razprodajo čevljev Simone Weiss, 1 varajte še vi. Če bo pri tem kazal |fe° boste obogateli. Le prej jih dajte v 1 znake užaljenosti, mu vrzite pod nos M kakšno stiskalnico, da bodo res njegovo nespravljivo vrtanje po i videti ponošeni, nosu in odpustil vam bo. |- Zadeve se bodo uredile še preden Ir Presneti hormoni,» se bo prevrtal do spoznanja, da vas komaj malo posije sonce | ima rad. že podivjajo misleč, da je R Ne morete si misliti kako veseli smo za vas, ker ste rojeni ravno v trenutku, ki vam omogoča uživati srečo prihodnjega tedna. Kmalu bo v zraku še kaj več kot le kisik. To bo nova ljubezen. ^ ~ .f Ne vnamite se preveč, da ne j boste kaj vžgali! ß, ill ite tič čas: jsti čas N1" PrOSlse več v IÄ u^p Osebna sreča ne osrečuje . vedno tudi druge. P°' Ne obremenjujte partnerja A in dajte prostor tudi njegovi j sreči, sicer se bo počutil kot ranjenec, ki se je prebudi na ^ bojnem polju in ugotovil, da j se bliža nova ofenziva. j0 vaši Tavrli Č, SESTAVIL: METOD ROSC VELIKONOČNI SPEV ZADNJI POZNANI LATINSKI BASNOPISEC OBMORSKO MESTO NA SEVERU ŠPANIJE DRŽAVA NAJUGU AFRIKE REKA SKOZI VELENJE MESTO V SEVERNI ITALIJI IME ŠVEDSKE IGRALKE ULLMAN ZNANSTVENA PANOGA JED, JEDAČA PRIMESI NAFTNIM DERIVATOM ZA IZBOLJŠANJE LASTNOSTI IVAN TAVČAR PAS ZEMLJE OB MORJU KDOR UVEDE NOVOST ZLASTI V UMETNIŠKO DELO GOSPODARSKA DEJAVNOST, KI SE UKVARJA S PRAKTIČNIMI, NEPOSREDNIMI DELI KDOR KAJ POBIRA, INKASANT PEVEC PESTNER ČEŠKA PISATELJICA (MARIE) ELEKTRIČNI PREKLOPNIK TESTAMENT GORANA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM PREMAKNITEV FIGURE PRI ŠAHU DESNI PRITOK VOLGE GRŠKA BOGINJA NESREČE SOSEDNJA DRŽAVA UŽIVALEC TOBAKA ITALIJANSKO MESTO JUGOVZHODNO OD NEAPLJA KAMNINA Z AVALE VOJAŠKI ČASTNIK SPREMLJE- VALCI BOGA EROSA ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV MESTO NA JUGU INDIJE GL. MESTO GRČIJE ŠVEDSKO SMUČARSKO SREDIŠČE ZEMELJSKA ALI NEBESNA OBLA ANTON BEBLER MINERAL Z URALA AFGANISTAN. POLITIK (NUR MOHAMMAD) HUNSKI VOJSKOVODJA NADAV, AVANS NEPREPUSTNA ZBITA PRST, GLINA IME NAŠEGA VESLAČA TULA ZNANOST, VEŠČINA PRIKRIT POSMEH JAVOR (latinsko) IZDELOVALEC RAKET IME n PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): mm AVI JAN: Zadnji poznani latinski basnopisec ERODE: Mesto na jugu Indije EROTI: Spremljevalci boga Erosa v grški mit. IRIT: Mineral z Urala MAJEROVA: Češka pisateljica (Marie)____________ Rešitev prejšnje križanke: kolesar, udorina, ris, ram, as, bala, terarij, ijar, Ta, Jovan, din, paluba, dlaka, arara, Glin, rezerva, Maas, An, Kaempfert, sako, ralo, Me, arašid, ocean, Ninive, himna, Gjurin, atair. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 3. številke SN smo izžrebali naslednje štiri dobitnike Almanaha Zgornje Savinjske doline 99:1. Anita Komar, Prihova 15, Nazarje; 2. Marjan Bovha, Kriška 1, Kranj; 3. Anja Planovšek, Šmartno 63, Šmartno; 4. Niko Mlakar, Na tratah 5, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic v Nazarjah. Čestitamo! Rešeno križanko iz 4. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 26. februarja 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, s pripisom "nagradna križanka". Med pravoč asno prispelimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. \\opic ® CAFFE-TROPIE PRAŽARMA ŽALEC 718-285 VEDNO SVEŽA MINAS kava po izredno nizki ceni! 89,00 SIT Novo - tiskanje 5g servirnega sladkorja z vašim logotipom Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA A/Iorda ste iskali prav to. .. I KMETJE, GOZDARJI I Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s i strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 0609-635-804, 0609-644-852. PVC OKNA IN VRATA [ Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gre-I gors.p., Bočna 60. Tel. 845-210 I TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA I Vratna krila Lesne smreka-limba že za 8.990 SIT, proizvodnja smrekovih I podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu, prodaja kljuk... Možnost plačila i na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. I ANTENE IN RTV SERVIS i Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoder-! ji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV SERVIS PURNAT J Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. I Purnat Zdenko, tel. 843-424. I MIZARSTVO KRZNAR BRANKO I Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. I Tel. 843-462. I POGREBNE STORITVE ANUBIS I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, i Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. AVTOUSLUGA IIVK NAZARJE ■ Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka in pooblaščen servis Zavarov- ■ alnice Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOSTJE V ZAUPANJU. Za opravljene I storitve vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-I 377. I GOSTIŠČE TROBEJ FILAČ in SLOVAN FILAČ I Nudimo vam:hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane i obroke,skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, j sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. ■ Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. I AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE I Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. I Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759-476. I ŽAGA ČERNEVŠEK, Juvanje 15 I Odkupujemo hlodovino lipe in jelše. Neomejene količine. Plačilo takoj. I Tel. 841-193. I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN ■ Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor [ za šivanje. Odprto od 8. do 18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 831-109. TESNJENJE OKEN IN VRAT j Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju 30%. Prepreču-I jejo prepih, prali in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunano tudi popravi-I lo oken - lažje zapiranje. Nudimo montažo rolet, polaganje lesenih ob-I log, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831-041. I____________________________________________________I KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 5. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. Ul Razočarana ženska (okrog 40 let) lahko dobi stanovanje. Tel. 833-658, po 20. uri. Prodam traktor dojc 45. Tel. 041/ 528-097. Prodam Nissan Sunny coupe 1.6 GTI16 V, 1.88,145.000 km, črne barve, lepo ohranjen. Cena 520.000 SIT. Tel. 831-110. Zelo ugodno prodam ženski smučarski komplet (dvodelni) št. 38-40. Tel. 841-876. Viličar Indos 2,5 T, diesel, bočni pomik vilic, polna kolesa, prodam. Tel. 831-298. Mladiče - nemški ovčar, oddam brezplačno. Tel. 833-563. Svinjo 150 kg po 2 00 sit in prašiče 300 kg prodam. Tel. 886-261. Ugodno prodam smučarski komplet (smuči, vezi, palice). Tel. 832- 417___________________________ Prodam formatno žago, verižni re zkar in napravo za širinsko lepljenje. Tel. 841-177. V Nazarjah damo v najem starejšo trosobno stanovanje. Tel. 841- 177___________________________ Dva bikca simentalca prodam. Tel.845-269. Seno in koruzo luščeno in v storžu, prodam. Tel. 831-298. Prodam 101GTL 55, bel. Tel. 845-419. Prodam polnilnik za salame, klobase - pokončni, ugodno. Tel. 834-094. Prodam telico brejo 8,5 mesecev A kontrola. Tel. 843-026. Prodam evro kljuko, priklop za Lado Samaro, tel. 8 4 3-471. Prodam dobro ohranjen Golf JGL, 1.81, reg. do 9/9-99- Tel. 844-059. Ugodno prodam sadilec za krompir (dvovrstni), Strojna Želeč. Tel. 701-151. Prodam Easy glider - stimulator teka na smučeh. Cena 10.000 sit. Tel. 832-081. Poceni prodam el. motorno žago. Tel. 831-520. Poučujem diatonično harmoniko. Tel. 846-042,0609/630-168. Prodam otroško gorsko kolo Rog. Tel. 832-143. Ugodno prodam belo obleko, kostim in jakno št. 38. Tel. 831-734. Prodam brunarico 4 x 5 m s kritino, podom, izolacijo. Tel. 041/ 783-564. Prodam Škodo Favorit 1351,1.91, 1. lastnik. Tel. 832-202. Prodam domača jabolka sorte jonatan, krivopecelj, itd... Tel. 041/ 526-208. Prodam hlevski gnoj. Tel. 841- 550.___________________________ Prodam dekliško obleko za 1. obhajilo št. 12. Tel. 832-556. Popoldan. Kupim telička 1 teden starega (sivega). Tel. 841-071. Oddamo v najem! Planinsko društvo Solčava oddaja v najem Planinsko kočo na Klemenči jami pod Ojstrico. Ponudbe pošljite na naslov: Planinsko društvo Solčava, 3335 Solčava, najkasneje do 05. marca 1999- Zadruga mozirje Mercator - ZgomJesavtnJska kmetijska zadruga Mozirje z.0.0. Jorkice store 18 tednov so vom no razpolago no FARMI Varpolje od 27.2.99 dalje od 7. do 14. ure. Jorkice bomo prodajali do razprodaje po ceni 850 SIT/kom. ULTRA, d.0.0. NAZARJE V naših trgovinah pač nimamo časa za spazje, v prihodnjih dneh smo • ULTRA AKCIJO": Bar kava 100 gr Sir Edamec...... Rozine 500 gr... Schokodero 100 gr mlečna čokolada in 100 gr čokolada z lešniki (ODLIČEN) le».. Pralni prašek PERRYWELL 3 kg.......... čistilo PRIL OjS RACE sveže zmrziyenejl........................................................499,90 SIT/kg Solata ENDIVIJA........ZiL...........i.... .. .i...i..........................249,90 SIT/kg SolataJVLAJNIŠKA...................li......,\.... A,...»........................399,90 SIT/kg Vabimovas, da nas obiščete v Diskontu JATA v Mozirju, Iger po akcyskih cenah lahko izbirate: < . i Mry . - \ j ) V- Bedre in prsni koši - sveže (3 kg)........................................ Piščanci sveži...............,£j................................,.........^.C..>.i..AR5,00 SIT/kg ».,^*^.»......471,00 SIT/kg ___...^..400,00 SIT/kg 500,00 SIT/kg ISkgi m ••••••••••••••••••••••••M« V Penzionu Kozorog pripravljamo za vas okusne malice. ^ Pry eten ambient in prijazna postrežba za vaše dobro počutjjei; Ponudba rabljenih vozil R4GTL 5/92 157000 280.000,00 R 5 CAMPUS PLUS 5V 1/93 83000 580.000,00 R 5 TOP FUN 5V 2/93 75000 500.000,00 R 5 FIVE 3 V 1/96 33300 850.000,00 TWINGO ELITE 1,2 1/98 10000 1.430.000,00 CLIO OASIS 1,2 3V 6/97 31.000 1.250.000,00 R 19 1,4 RT4V ! 6/94 113000 1.200.000,00 LAGUNA 1,8 RN 1/95 85000 1.790.000,00 FIAT PUNTO 55 S 1/95 66000 995.000,00 FORD ESCORT 1,8 3/93 124300 1.440.000,00 MARUTI 800 6/94 32000 520.000,00 VW PASSAT GT VR6 6/96 134152 1.480.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI! .L.E.vTČf. Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 ( • E N ! ------ LJUBLJANA dd Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, tel.: 063/832-011 POZOR POZOR POZOR POZOR POPUST ZA NEKATERE ARTIKLE BELE TEHNIKE DOEEEfl AKCIJSKE CENE ZA: HIDROFOR 24 I 28^Žo SIT za prečrpavanje vode.18.990,00 SIT/KOM SKRINJA ZAMRZOVALNA 210 1................52.000,00 SIT/KOM GIPS PLOŠČE 12.5 mm......468,00 SIT/M2 KOMPRESOR 25 1.......33.969,00 SIT/KOM APARAT ZA PRANJE BECKUM.....29.990 SIT ODKUPUJEMO REZAN GRADBENI LES IN LES ZA EMBALAŽO! VÄ Efc I_~_» EMI S V zimskem času nov delovni čas: pon. - pet. od 7.00 do 17.00 ure; sobota od 7.00 do 13.00 11 ii ei **•] ■ i msS Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 MM 720-770 TE 720-343 NOŽICE, PIONIRSKA 25, 12)$ RADOMIJE MOBITEL; 0609/635 804,0609/644-852 Celje - skladišče D-Per Avtocenter M« 7 / 1999 Koroška c. 7d Tel 5000006856,4 COBISS o VW Golf-avto leta 1999-pod ugodnimi pogoji! Informacije: 0609-647-240 ^■EZZ' radio alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Ronkova 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU ■■EZZ:,1C7,§ MHz M OSREDNJO KNJ. CELJE