SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaCan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 glđ 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta в gld., za Četrt leta 3 gid., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspediclja v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenlšklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telef 6n - štev. 74.
^tev. 265.
V Ljubljani, v petek 19. novembra 1897.
Letixilc XXV.
Parlamentarni dogodki.
Dunaj, 18. novembra.
Delegaciji pri cesarja.
Kakor smo že omenili, se je podal cesar po * prestolnem govoru mej delegate ter vsakega posebej počastil z nagovorom. Videlo se je, da je cesar zelo dobre volje.
V pogovoru ee je cesar le redko dotaknil politike, pogovor se je po največ sukal okolu gospodarskih vprašanj v posamnih kronovinah ter o parlamentarnem delovanju posamnih delegatov. — Delegate, katerim je zbornica prvikrat poverila to čast, je cesarju predstavil ministerski predsednik.
Ker bo ta razgovor čitatelj e gotovo zanimal, zato ga podajemo tu v kratkih potezah.
Prvi je priSel na vrsto baron Chlumecky, s katerim je govoril vladar o poslih delegacije ter pripomcil, da je zvedel o njegovi izvolitvi zapisnikarjem v budpetnem odseku delegacije. Nato se je spominja! cesar zadnje povodnji v Ausseeju, kjer biva Chlumecky navadno vsako poletje. — Delegat vitez Gemperz je na vpraSanje v kratkih potezah poročal o brnskih razmerah in o položaju ondotnih delavcev. — Grofa Kottulinekega je vprašal cesar, kako se počuti deželni glavar ■ grof VVurmbrand, na kar je ta odgovoril, da se .njegovo stanje le neznatno zboljSuje, vender se pa vklub temu .zelo zanima za vsakdanje dogodke.
Z baronom Helfertomje govoril cesar o -njegovem poslovanju kot starostni predsednik, z baronom Oppenheimerjem o povodnji na severnem čeSkem. — V pogovoru s knezom 6-t a r h e m b e r g o m je naglašal cesar lepoto grada Wallsee ter dodejal: »Nadvojvodinji Mariji Valeriji se tam zelo dopade in nadejam se, da bodem tudi jaz imel kmalu priliko priti v Wallsee.
—	Z vitezom Zaleskim je govoril vladar o delih skupnih zastopnikov ter o dozdevnem zaključku eesije. — Napram grofu Attemsu je omenjal cesar bližnjega snidenja deželnih zborov, z dr. G r o s s o m pa je govoril o klimatičnih razmerah v Iglavi. — Hofmann-Wellen-h o f a je vprašal cesar, je li bil 2e poprej kedaj član delegacije, ter pripomnil: »Letos imate dovolj posla v delegaciji. Upati je, da se reši vse ugodno in kar najhitreje.« — Delegata Kaiser j a je vpraSal, ali pripada tudi Sleskemu deželnemu zboru, kar je vprašani zanikal. Cesar je odgovoril : »Tako, jaz sem bil tega mnenja.« — Napram delegatu Dobernik u, ki pritrdi vprašanju, da je prvikrat član delegacije, je pripomnil cesar smehljaje: »Cela vrsta mladih g6spodov.<
—	Z delegatom Kienmannom je govoril cesar mej drugim o zidanju vojašnice v Dunajskem Novem Mestu. Delegat je pripomnil, da namerava ta občina zgraditi klavnico ter si sploh mnogo prizadeva za povzdigo živinske kupčije. Občina se nadeja, da bo kmalu lahko konkurirala z Šopronjem. Člana Axmannaje vprašal vladar, je-li prvič delegat in kateri okraj zastopa v državnem zboru. Axmann je odgovoril, da je izvoljen na Dunaju iz pete skupine, na kar je cesar pripomnil: »Tu ste pa sijajno zmagali v volilni
borbi napram socijalnim demokratom." — Delegata Scheicherjaje vpraSal cesar, je-li prvič izvoljen v delegacijo, ter se nato obrnil na drugo stran.
Napram delegatu K r a m a r u je pripomnil: „Ali ste se že oddahnili od naporov v zadnjih nočnih sejah?" Kramar je odgovoril, da že, ter pripomnil, da so tudi seje budgetnega odseka precej dolgotrajne, na kar je cesar odvrnil: „Da, to mora biti zelo naporno." — Delegata dr. Herolda je vprašal vladar: „Ste li se morali zelo truditi ?" Herold odgovori: „Ne, Veličanstvo. Zal nimamo pravega in resnega parlamentarnega dela. Ves napor obstoji v glasovanju po imenih." Cesar pripomni: „No da, treba je, da je poslanec prisoten." Herold: „To je jedina neprijetnost." Cesar: „Odpraviti treba to." Herold: „To bi bilo v interesu celoskupnosti."
—	Nasproti delegatu P a c a k u , ki je odgovoril, da je že v petič član delegacije, je izrazil cesar nado, da se bode delegaeijsko zasedanje izvršilo letos zelo mirno. Pacak ie odgovoril: „V delegacijah že, ne tako pa v državnem zboru, kjer bo še nagodbeni provizorij provzročil hud boj, ki bo zahteval več nočnih sej." Cesar je odgovoril: „Da, gospodje so preveč obremenjeni; to je zelo obžalovati." Delegatu dr. Engelu je rekel cesar: „Gospodje imate sedaj mnogo dela. Za državnim pridejo deželni zbori. Upajmo, da se vse dobro konča." En-gel: „Da se izpolni ta nada, je tudi naša najiskre-neja želja." Cesar: „Kmalu pride na dnevni red tudi nagodbeni provizorij." Engel: „Želimo si to, Veličanstvo, in se nadejamo, da se tudi vsprejme."
—	Delegat K a f t a n je odgovoril na vprašanje cesarjevo, je li veliko posla v državnem zboru: „Da, Veličanstvo. Vedno bolj se kaže, da so agende državnega zbora prevelike in da je zelo potrebno, razširiti kompetenco in poslovanje deželnih zborov v smislu najvišje želje, izražene v zadnjem prestolnem govoru, s čimur bi se razbremenil državni zbor." Cesar je odgovoril: „Da, to bi bilo prav korist n o." — Delegata dr. S t r a n s k e g a je vprašal vladar, če je prvič delegat, in ko je temu pritrdil, ali mu je izročeno kako poročilo. Dr. Stransky je odgovoril, da se mu je izročilo poročilo o proračunu za mornarico, na kar je cesar pripomnil: „Tedaj imate najbolj zanimivo, pa tudi najtežje poročilo. Prepričan pa sem, da se vam bo posrečilo, kmalu se vanj vtopiti." — V pogovoru z delegatom J a n d o se je vladar zanimal za vladno predlogo o državni podpori za ponesrečene kraje ter vprašal, bode li kmalu rešena v odseku. Delegat je odgovoril, da se predloga danes reši v plenumu. Cesar pripomni: „Menim, da se ta zadeva ne bo vlekla v neskončnost."
Z delegatom Popovskim je govoril cesar o vojnem proračunu in naknadnem kreditu. — Delegatu Gniewoszu je rekel cesar: „Sedaj imate gotovo mnogo opravila?" Gniewosz: „Da, Veličanstvo. Sedaj imamo dnevno in nočno službo." Cesar: „To je zelo nap -io." Gniewosz: „To ravno ne, pač pa dolgočasno, človek postane pri tem nervozen."
—	Delegata Barwinskega je vprašal vladar o stanju kardinala Sembratowicza. — O pogovoru slovenskega delegata dr. Susteršiča smo poročali
včeraj. — Z delegatom dr. B u 1 a t o m se je raz-govarjal cesar o stanju del dalmatinskega deželnega zbora in o splošnih gospodarskih razmerah Dalmacije. — Delegata dr. F u c h s a je vprašal vladar o bedi, ki jo je provzročila zadnja povodenj na Solno-graškem, ter je posebno obžaloval žalostni položaj tržke občine Oberndorf. — Z delegatom L u p u 1 o m je govoril cesar o razmerah v Bukovini, z delegatom Parishem o državnem zboru. — Delegata Finka je vprašal cesar o stanju železnice čez Bre-genzerwald in o drugih deželnih zadevah. — S čla-novoma italijanskega kluba je govoril vladar v ita-lijančinf. Nasproti Lenassiju je opomnil: „Gorica zelo napreduje, tam se veliko zida. Upajmo, da bo nova železnica donašala dobre sadove." Delegatu Quettiju, ki je povedal, da je zastopnik pete skupine v Tridentu, je rekel cesar: „Lepa, a uboga dežela."
S tem je bil končan pogovor z avstrijskimi delegati. Kakor razvidno, se o obstrukciji ni govorilo posebno veliko.
Z zastopniki ogerskega parlamenta je govoril cesar po največ o nagodbenem provizoriju, o delovanju državnega in hrvatskega deželnega zbora ter o bližnjih dopolnilnih volitvah. Z opatom Molnarjem, članom katoliške ljudske stranke, je spregovoril cesar par besedij, v katerih je omenil, da je on jedini zastopnik duhovskega stanu.
Budgetni odsek je danes rešil vladno predlogo o nagodbenem provizoriju. Tekom razprave je govoril prvi posl. dr. S t e i n w e n d e r, ki se je v prvi vrsti zelo pritoževal, zakaj se ne otvori nadrobna razprava, ker spada po njegovem mnenju v glavno lazpravo le vprašanje, ali se sploh dovoli provizorij in za koliko časa. Vse drugo spada po njegovi sodbi v specijalno debato. Tu sem bi seveda spadali razni preminjevalni predlogi, s katerimi bi obstrukeija rada za nekaj časa preprečila rešitev tega vpra-
Oglašeni člani obstrukcije Buss, Pergelt in W i m h o 1 z e 1 niso dobili besede, ker takrat niso bili navzoči, ter je takoj za tem govoril še posl. grof StUrgkh, na kar se je vršilo glasovanje po imenih.
Odsek je odklonil vseh 36 spreminjevalnih predlogov, katere je manjšina proglasila kot predloge manjšine, ter vsprejel nespremenjeno vladno predlogo. Poročevalcem v zbornici je odbran poslanec P i e n t a k.
Po tem glasovanju je levica še jedenkrat poskusila svojo srečo ter provzročila daljšo debato o svoji zahtevi, da se mora odsek še jedenkrat posvetovati o tem vprašanju, ko bo poročevalec dovršil svoje poročilo.
Tej zahtevi se je pa odločno uprl poslanec dr. S t r a n s k y in odsek je sklenil na njegov predlog, da izdela poročilo poročevalec v dogovoru s predsednikom in podpredsednikom, katero pa ni treba več predložiti odseku.
Po nekaterih neprijaznih besedah, s katerimi je dr. Stranskega pozdravil razdraženi dr. Menger, se je seja zaključila.
S tem je rešil proračunski odsek pereče vprašanje in prihodnjo sredo se peča s to zadevo že
poslanska zbornioa,
ki bo najbrže v jutrišnji seji dognala razpravo o vladni predlogi glede državne podpore vsled uim prizadetim krajem.
V soboto poslanska zbornica ne bode imela seje, ker sd otvori izvanredno zasedanje nižje avstrijskega deželnega zbora. Bavno tako ne bodo zborovali ljudski zastopniki prihodnji torek, ker je na ta dan določena prva seja proračunskega odseka avstrijske delegacije. Na dnevnem redu te seje je proračun zunanjega ministerstva.
Poslanska zbornica torej nadaljuje svoje delo šele prihodnjo sredo ter prične velevažno razpravo. Obstrukcijonisti se bodo do tedaj gotovo dobro pripravili in preskrbeli z vsakovrstnim „parlamentarnim orodjem".
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. novembra.
Dr. Pattai odklanja podpredaedništvo. Včeraj smo na tem mestu mej drugim tudi omenili pisave nekaterih listov, da nameravajo nekateri kandidovati na drugo podpredsedniško mesto anti-semitskega poslanca dr. Pattai-». Ta mož pa sedaj izjavlja, da tega mesta nikakor ne more prevzeti že z ozirom na nagodbeni provizorij, pri čegar razpravi bi moral kot lojalen član predsedstva vsekako sodelovati. Moja stranka in jaz, pravi dr. Pattai nadalje, nasprotujeva sedanji nagodbi in je toraj nemogoče, odzvati se eventuvalnemu pozivu. So pa po njegovem mnenju če drugi momenti, ki ga odvračajo od tega koraka.
Zadnje deželno-zboreke dopolnilne volitve na Tlrolakem so v marsičem zelo zanimive. Ne samo to, da so bili izvoljeni, ako smemo tako reči, sami pristaši abstinenčne politike, marveč sploh volitve jednostavno niso bile volitve. — Ako namreč pomislimo, da se je volitve italijanskih poslancev izmej 1440 volilcev udeležilo le 125 mož, potem pač ne moremo reči takemu poslovanju volitev. Kmečki volilci se volitve sploh niso udeležili in koder ni bilo nikakega „inteligentnega" volilca, tam ni bilo na volišču nobenega volilca. To se je pripetilo v dveh okrajih, v dveh je prišel na volišče samo po jeden mož, v osmih pa po dva volilca. Najvbč jih je volilo v okraju Cmte Tezino, namreč jeduajat mož. Iz tega se lahko sklepa, kako „živahna" je bila zadnja volitev italijanskih poslan cev. Prebivalstvo ima pa v jednem oziru popolnoma prav, kajti njegovi zastopniki itak ostanejo doma, ako so izvoljeni poslancem, ali pa ne. Cemu torej nepotrebni stroški in pota.
Ponemčevanje poznanj skih Poljakov. Pruska vlada neprestano deluje nato, da se čim preje ponemči poznanjska pokrajina, priklopljena nemški državi, Pred desetimi leti je pruski deželni zbor dovolil 100 milijonov mark namenjenih za nakup posestev in zemljišč za naseljence nemške narodnosti na Poznanj9kem. Sedaj poročajo listi, da bo vlada v pruskem deželnem zboru v isti namen zopet zahtevala sto milijonov in brezdvomno se ji bodo tudi dovolili, kajti samo katoliški poslanci centruma so proti temu nasilstvu, a ne premorejo nič, ker so v deželnem zboru v manjšini. Leta 1886 je pri razpravi o tej zadevi dejal poslanec centruma baron Huene : Ta sklep, katerega namerava vsprejeti zbornica, je nesrečen. Obžalovala ga bo ona in vlada, kakor je obžalovala že druge jednake sklepe. Cas pride, ko si bo čestital oni, ki se tega ni vdeležil. Ta čas zdi se sedaj še ni prišel. Večina pruske zbornice hoče isti sklep ponoviti ter doseči svoj namen, ponemčiti poznanjske Poljake. Tembolj so vneti zato, ker s Poljaki iipodrivajo ob enem tudi katoličanstvo. Izmed 1975 naseljencev na Poznanjsko 1. 1897 je bilo samo 131 katoličanov in itmej 9 cerkvi, zgrajenih v tem času, je bilo 8 protestantskih in jedna katoliška. Iz tega se jasno vidi namen, katerega zasleduje pri tem pruska vlada. — Opomniti je vredno, da onih 100 milijonov, ki se hote zopet dovoliti v ta namen, jednako plačujejo katoličani, kakor protestantje, Nemci kakor Poljaki pri — davkih. To se godi v Nemčiji, ki sicer hoče vjeti v zakup kot monopol vso pravičnost in vse poštenje 1
„ Osaervatore romano" in volitve na Francoskem. Prihodnje leto se vrše na Francoskem volitve za zbornico poslancev. Ze sedaj se vse pripravlja na volitve. Stranke ee organizujejo, poslanci hodijo mej volilce, sploh vse poskuša že sedaj, kako bi bilo mogoče najvspeSneje polastiti se
glasov volilcev. Katoličani na Francoskem bodo težko dosegli kakih posebnih vspehov in sicer zato, ker so razdvojeni. Monarhisti in oni katoliki, ki so se v smislu navodil papeževih lojalno podali na zakonita republikanska tla, so si vedno v strastnih borbah po raznih listih. Upati vendar je, da katoličani republikam napredujejo pri prihodnjih volitvah, izgubili pa bodo monarhisti. — „Osservatore romano" daje francoskim katolikom navodila za bodoče volitve, proseč jih, naj pozabijo mejsebojne razlike, naj se zataje v notranje-strankarskih stvareh ter naj imajo pred očmi namen, da bo katoliška Francija katoliška po večini tudi v zbornici. Varujejo naj se na eni strani liberalcev, ki hote v svoji pre-širnosti vničiti, kar so s trudom zgradila stoletja krščanskega dela, na drugi strani pa naj se bore proti prevratnežem, ki skušajo zavesti ljudstva na poti, ki vodi do razvalin sreče človeške družbe. Francoska naj reši sama sebe, to je posebna čast, s katero Bog odlikuje kak narod, a tak krščanski narod je prevzel s tem tudi odgovornosti polno dolžnost.
Cerkveni letopis.
Pogreb kanonika Hofstetterja
v Postojni dne 16. t. m. se je zvršil nad vse vele-častno. Reči se sme, da trg postojinski že dolgo ni videl kaj tacega, pa zopet kmalu ne bode. Kakor je bila zlata maša pokojnikova sijajna manifestacija vseobčnega spoštovanja, katero je gospod kanonik in dekan užival v polni meri, tako je bil pogreb izraz splošnega žalovanja zaradi njegove smrti. 30 duhovnikov se je zbralo v Postojni k pogrebu iz vseh strani Notranjske, pa tudi od drugod so prihiteli, zlasti bivši nekdanji kaplani. Sprevod je vodil prečastiti gospod prelat dr. Kulavic. Svetih maš se je darovalo brez števila. Cerkveni govor je prevzel preč. g. dekan šmartinski Lavrenčič, tudi jeden bivših pomočnikov pokojnikovih, ter z besedami, ki so vidno prihajale iz srca, opisoval rajnega življenje in delovanje, vrline in zaslnge. Solzć v očeh poslušalcev so pričale, da postojinski farani vedo, kaj so v Hofstetterju zgubili: vnetega dušnega pastirja, modrega svetovalca in resničnega prijatelja, ki je bil ves zaljubljen v ta kraj in se je s ponosom imenoval Postojinca. 30 let je tukaj preživel ter ves čas vsestranski ter zelo spretno in vspešno opravljal svojo pastirsko službo.
Veliko je zgubila v njem farna cerkev, katera je vsled neumorne skrbi pokojnikove tako olepšana, da zavzema prvo mesto mbd cerkvami na Notranjskem. Pri vsem tem se je bilo najbolj čuditi temu, kje je g. kanonik zajemal denarje za tako dragocena dela. Kar naročil je, naredil in plačal. Bilo je pač vmes mnogo njegovega denarja. — Zgubila je v rajniku katoliška cerkev zvestega služabnika in gorečega delavca, — država zvestega podanika, kateri je mnogo koristil, zlasti s svojim vnetim delovanjem na šolskem polju. Sam presvitli vladar je priznal njegove velike zasluge in mu podelil vitežki križec Franc Jožefovega reda.
Zaslužil je prečastiti kanonik sijajni pogreb, kateri se mu je priredil. Vdeležili so se ga vsi uradi, občinski zastopi, vsa društva, 3 požarne brambe, deputacija učiteljstva, šolska mladina in nešteta množica faranov in častilcev. Prva sta stopala za krsto voditelj c. kr. okr. glavarstva vladni tajnik vit. La-schan in župan Vičič. Ob krsti so svetih sami od-ličnjaki. Godba je svirala tožne melodije s presledki, ob katerih so duhovniki, mej katerimi je mnogo iz-vežbanih pevcev, prepevali psalm „miserere". Domači pevci pa so pod vodstvom izbornega tenorista koncipijenta Deva povzdignili sijaj pogrebne svečanosti z milimi žalostinkami. Sprevod se je vil malone po celem trgu, mrtvi gospod kanonik je še jedenkrat obiskal svoje ovčice, katere vse je poznal in ljubil, za katere edino je živel ter pripravljen bil, za vsako darovati svoje življenje. Po končanih pogrebnih molitvah se je truplo položilo v hladno jamo na prostoru pred kapelico, ki je odločen duhovnikom. Tukaj g. kanonik s svojimi predniki čaka dneva vesoljnega vstajenja.
1. avg. t. 1. je pokojni gospod kanonik obhajal svojo petdesetletnico mašništva. Bil je še dosti pri moči in hvaležen Bogu, da mu je dal to milost doživeti. A že nepozabni Jeran je nekoč rekel: „Zlata maša je mrtvaščina. Po njej sledi črna maša. Zlati jubilej je večerna zarja zahajajočega solnca, ki še jedenkrat zažari v vsem svojem blišču in obsije dan, preden utone za gorami". Tadi nad Hofstetterjem se je to spolnilo. Na spominskih podobicah za zlati
jubilej si je dal natisniti ljubko ^pesmico, katere zadnji vrstici sta:
„Daj starčku srečno kmalu nmreti
V nebesih Tebi slavo peti!" Kdo bi bil mislil, da se bode prva čez par mesecev vresničila? Naj bi se bila tudi že druga l Dasi g. kanonik ni bil previden s sv. zakramenti, ker ni nihče slutil tako blizu nevarnosti, — rajnik je še zvečer pred smrtjo skupaj z gg. kaplanoma večerjal in bil nenavadno dobre volje — vendar upamo, da je bila smrt njegova srečna. Umrl je v Gospodu, ker je živel v Gospodu. Prestal je svet; proet je vsega trpljenja; v deželi, kjer nobene solze ne teko, kjer se nobeu vzdihljaj ne sliši, počiva od svojega truda. Blag mu spomin, truplu mir in pokoj, duši večna luč I
Dnevne novice.
V L j a b 1 j a n i, 19. novembra.
(God presvetle cesarice Elizabete) so danes praznovale vse šole. Tem povodom so bile danes po raznih cerkvah sv. maše, katerih se je udeleževala šolska mladina.
(Glas iz občinstva.) C. kr. davčna administracija v Ljubljani zahteva od prihodnjih davkoplačevalcev vsled nove davčne postave dnć 25. okt. 1896 rajnih izkazov, a ogromna večina dotičnikov niti ne ve za te uradne zahteve. Ce pa kdo ne pošlje, kar zahteva zakon, mu c. ki. urad žuga s kaznijo. In ko se ljudje izgovarjajo: jaz o vsem tem nisem nič vedel, se jim odgovarja: „Bilo je objavljeno v ,Lai-bacher - Zeitung'". Vprašamo : Koliko pa je davkoplačevalcev, ki bi čitali nemški uradni list? In še onih, ki list v roko dobć, malokdo brka po inse-ratih. Naj bi vendar davčna administracija objavljala v slovenskih časnikih, kar zahteva od občinstva. Se bolje bi setćda bilo, ako bi se dotične golice naravnost dopošiljale v hišo in naj bi se ljudem povedalo, kaj in kako jim je storiti. — Nedavno je bilo izkazati vse prebivalce mestnih stanovanj. Na formularih je bila zadej natisnjena opo-mnja, da po nje pride kak organ davčne ali pa občinske gosposke. A ni bilo ne enih, ne drugih, fač pa je davčna administracija žugala s kaznijo, če se ji izkazi ne pošljejo. Naj bi vendar slavni c. kr. davčni urad že itak težavno delo občinstvu olajševal, kolikor mogoče.
(Zahvala krškega škofa dr. Mahniča) Za poslani kelih, katerega je poklonila duhovščina Kranjska mil. gospodu krškemu škofu dr. Mahniču, se je ta v pismu do kanonika dr. Elberta, ki mu je doposlal darove Kranjske duhovščine, zahvalil, rekoč: Nov dokaz spoštovanja in ljubezni častite duhovščine do moje osebe 1 Izrekam vsem gospodom darovateljem svojo najiskrenejšo zahvalo. Prvo sv. mašo s tem kelihom bom v hvaležnem spominu daroval Bogu za Kranjske duhovne brate, da „bodo vsi eno" vedno kakor doslej, goreči za božjo čast in pravo korist slovenskega naroda. Da bi nas tudi v bodoče spajala ista ljubezen 1
(Slovenska kršč. socijalna delavska „Zveza".) Minulo nedeljo izvoljeni odbor tega prepotrebnega vsedelavskega krščansko socijalnega društva se je sinoči nastopno sostavil: Načelnikom „Zveze" je bil izvoljen g. Karol P o 1 a k, trgovec in posestnik, njegovim namestnikom Č. g. dr. Josip Debevec, prefekt v Alojzijevišču, tajnikom g. Ivan Stef&, njegovim namestnikom g. Iran Jakopič, urednik „Glasnika", blagajnikom g. Henrik Z&lesjak, paznik tobačne tovarne, namestnikom g. Mihael M i t-termayer, knjižničarjema pa gg. Ivan P i p in Matija G o 1 o b i č. — Novi, iz samih vnetih in vsestransko delavnih mož sestavljeni odbor prične takoj svoje delovanje in le želeti je, da se oglasi kar največ rednih, podpornih in ustiuovnih članov, ki bodo društvu čim preje pripomogli do njegovega namena.
(Iz Novega M; i.) Tukajšnji advokati in notar so sklenili, da njib pisarne ob nedeljah praznujejo.
(V Št. Oibaltn) se je obhajal od 31. oktobra do 8. novembra sv. misijon. Vodili so ga č. gg. lazaristi A. Nežmah, V. Krivic in K. JevSenak. Vidno ginjeno poslušalo je verno ljudstvo pretresljive govore ter oblegalo spoved niče. Če tudi Šteje Št. Ožbaltska župnija le nekaj čez 400 due, vender je bilo obhajancev blizo 1000. Ker so ljudje jesensko delo na polju 2e končali in ker je bilo vreme ugodno, prišli so tudi is sosednjih župnij v obilnem fitevilu k sv. misijonu. Zlesti je bil sklep sv. misijona veličasten. Le en glas je, d« tolike množice ee ni bilo v St. Ožbaltu zbrane, kakor je
bila zadnji dan ev. misijona pri sklepni procesiji. Bog plačaj 6. gg. misijonarjem njih obilni trud, ki so ga imeli ves čas sv. misijona. Hvala pa tudi vsem sosednim C. gg. župnikom, ki so v misijonu mnogo pomogli, zlasti pa gre hvala ргеб. g. dekanu T. Kajdižu, ki se je tako dolgo pot iz Moravč potrudil ter pomogel, da se je misijon tako sijajno završil. Dal Bog trajni vspeh sv. misijona 1
(Nagle smrti) je umrl v Idriji Leopold Stajer. 15. t. m. je še prav veselo obhajal svoj god po gostilnah. Drugo jutro so ga našli doma mrtvega.
(Iz Polh. Gradca) 18. nov. Preteklo nedeljo smo obhajali pri nas v Polh. Gradcu znamenito slovesnost. Na ta dan je namreč v naši farni cerkvi blagoslovil preč. gosp. dekan vrhniški Lovro Gantar dva nova stranska altarja. Z njemu lastno zgovornostjo je pojasnjeval v izbornem govoru pomen krščanskih altarjev in povedal marsikaj zanimivega in podučljivega iz njih zgodovine, iz vsega pa izvajal kaj lepe nauke za naše življenje. Bodi preblagemu gospodu na tem mestu v ime cele fare izrečena za-to najprisrčnejša zahvala : Bog Vam povrni vse tu, prečast. gosp. dekan 1 Beči moram, da je z novima altarjema dobila naša že sicer lepa farna cerkev nov prelep kras. Postavil je nova altarja ljubljanski kamenoeeški mojster gosp. Alojzij Vodnik. Iz srca govorim, če rečem, da delo hvali mojstra v polnej meri. Vse je tako lahko, nikakor ne premasivno (kar se tako rado dogaja) vse tako preprosto in ne preobloženo in vender vse tako lično, tako prijetno za oko. Oba altarja sta stavljena v preporodnem (re-nesanskem) slogu, sestavljena iz raznih vrst marmorja ; stebriči, na katerih sloni menza, kapitelji stebrov in t&beruakelj so iz belega kararskega. marmorja ; stebri iz veroneškega, drugi deli pa iz najrazličnejših vrst, vse pa se zliva v prelepo in blagoglasno celoto, da bi človek res kar gledal. Zlasti lepo okrašeno pa je pročelje in dela zares mogočen učinek. Prijatelj, pridi in poglej, in videl boš, kako izvrstno spričevalo svoje zmožnosti si je postavil g. Alojzij Vodnik. — Svečnike in vratica za taber-nakelj je napravil ljubljanski pasar gosp. Eregar. Bazna vratica pri raznih tabernakeijnih sem že videl, a reči moram : tako ličnih še nisem videl. — Zlasti pohvalno pa mi je omenjati tudi še šesterih kipov, katere je izklesal iz kamena za nova altarja naš domači umetnik g. Jernej Trnovec. (Le škoda, da je za kipe svitloba v cerkvi tako neugodna.) D&, vsa čast našemu Jerneju, on zn& kakor le malo-kateri udihniti kamenu življenje. Njegovi kipi so kakor živi. Ne, ne, Pograjci nismo iz zadnje moke. Umetnika imamo na glasbenem polju, nepozabnega nam Gregorija Biharja, pa tudi na kiparskem polju imamo umetnika v osebi gosp. Jerneja Trnovca. Ear sem že videl kipov od naših umetnikov, meni Trnovčevi najbolj ugajajo, po tem pa ne vem, kakšen okus imam. Vender pa to ni samo moje mnenje, ampak mnenje premnogo drugih, ki so imeli priliko, videti njegova dela, da je gospod Trnovec umetnik, katerega nikakor ne smemo prerivati, na katerega smemo bki ponosni. — Zatoraj Slovenci, nazaj k dejanskemu slovenstvu 1 Cemu škiliti na francosko, čemu na Tirolsko, ko imamo tako izvrstnih domačinov ? 1 Narod, ki ne čisla svojih umetnikov, katerih mu je obudil Bog, zares ni vreden, da jih ima. Sklepam z najprisrčnejšo željo, da bi Jagnje božje, darovano na novih altarjih, nam bilo vsikdar milostno in nosilo obilo blagoslova. Zlasti pa želimo vsi Pograjci, da bi dobrotni Bog ohranil zdravje našemu dobremu in za lepoto božje hiše toli vnetemu gospodu župniku in mu dal moč, da srečno izvrši, kar še namerava storiti njemu na čast. Bog daj!	V.
(Zdravje v Ljubljani) od 7. nov. do 13. nov. Novorojenih 23, vmrlih 16; mej njimi za jetiko 8, različnimi boleznimi 8; mej njimi tujcev 7, iz zavodov 11. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, oslovskim (dušljivim) kašijem 2, vratico 4.
(Misijon.) Poroča se nam: Od dnć 11. do 18. t. m. vršil se je misijon v Pokrčah pod Celovcem. Vodila sta ga č. oo. Doljak in Vrhovec S. J. Obhajanih je bilo 500 faranov, t. j. gledć n» tamošnje razmere prav lepo Število. — Od dn6 21. do 28. nov. se vrši misijon vGrabštanju. — Tudi tu ga vodita prej imenovana misijonarja. Da Bog blagoslovi njun trud I
(Z Goriškega ) Dobrega pol leta je komaj preteklo, ko se je glasil na Goriškem bojni rog, Odmeval: je od : meje do meje in stotpjjal narod na* skupni boj proti skupnemu eovraga vseh strank.
Slo se je in še se gre za obstoj slovenskega življa na Goriškem. Pravim špartanskiin naudušeujem odzivali so se goriški Slovenci: za vero in dom vse I Toda na žalost, kmalu so se jeli kujati nekateri, osobito trgovci, ne hoteči se podvreči narodni disciplini, narodnemu geslu: Svoji k svojim, in Lahi se zopet smejejo v pest, češ. s Slovencem napraviš, kar hočeš; malo se raztogoti, pa je zopet diber. — Da, Slovenca treba, da govorim po domače, „cebati", da se pomika naprej, in ako ga jenjaš „cebati", se zopet ustavil Kakor sem svoječasno poročal, zjediniti sti si obe slovenski stranki na Goriškem v narodnih vprašanjih odločno in skupno postopati. Pač bore malo časa je trajala sloga 1 Na srcu mi je najbolj pač prepir med našimi trgovci, da ne govorim še o novih „skrivnostnih" spletkah v političnih višjih krogih, prepir, ki se izbojuje ustno in mej časopisoma goriškima. Nastal je osebni prepir, kakor da ni drugega vprašanja, drugih snovij, o katerih naj bi se razpravljalo! Di govorim na kratko, ker se mi ne ljubi, o tako maleukostnej in vendar posledic polnej stvari izgubljati čas ! Časnik po mojem mnenju naj se nikdar ne spušča, ko je drugega gradiva dosti, in v tako resnih časih, kakor so sedaj, v osebnosti, naj se ne peča z nenačelnimi, ampak z načelnimi vprašanji. Mislim, da se občinstvo ne naroča na liste, da bi se dolgočasilo z osebnostmi, ampak da ee poučuje o položaju širše in ožje domovine osobito. Potemtakem o s e b n i prepiri slabo vplivajo na čitatelje. — Bes je sicer, da se pravica in nedolžnost pokaži, toda v časnikih se rešuj to le tedaj, ako je načelnega vprašanja! Ako preti vsled osebnosti posameznikov narodu kvar in škoda! Kakor sem rekel, se čitatelji s tem dolgočasijo in se jezć, češ, čemu to v javnih listih; časi so resni — čemu potrata časa in papirja! List imej označeno nalogo! Osebui prepiri naj se poravnajo na jeden ali drugi način privatno, ali pa pred sodiščem, in potem se še le objavi, ako se že hoče, konečni rezultat po listih. Da se opustć osebni prepiri po časnikih, je iskati razloga tudi v tem, ker se tujec, narodni nasprotnik tega jako veseli, ker je to voda na njegov mlin, in to vnovič osobito v sedanjih resnih časih bojev za narodni obstanek! S tem se dalje neti razmerje in napetost mej strankami. — Taki trgovci, in bodo naj katere koli vrste že, se jamejo od strani občinstva polagoma popuščati, in ne samo radi tega, ker često dvomi vsled neskončnega in nejasnega polemi-zovanja o poštenosti in povsem narodnem mišljenju jedne ali druge, ali pa obeh prepirajočih se strank, ampak tudi radi n e v o I j e, da se širi in kuri plamen prepira v širše in širše kroge. Miroljubno občinstvo zahaja potem često raje k mirnemu tujcu, skrbečemu le noč in dan, da čim bolje postreže in si nakopiči čim večje zaklade. Pri tem trpi čast in ugled posamnikov, ker premnogi vendar le nazadnje ostanejo povsem nevedni o položaju in resničnosti, ker ne čitajo časnikov, ampak le slišijo o prepirih. Ni mi treba poudarjati, koliko trpi pri tem tudi naudušenoat za odločno, pogumno, vztrajno narodno delovanje. Povprašaj kmeta ali koga drugega nižjih slojev, katerega je morda ravno dan prej kdo prepričeval o vzvišenosti in potrebi odločnega, skupnega narodnega postopanja vseh slojev, kaj in kako sodi, in povedal ti bo, da je tako postopanje le prazno sanjanje, — saj se še med seboj kavsajo, in to pogosto taki, ki bi nam morali biti v vzgled in ki hočejo b i t i n a š i v o d j e j Vsled osebnosti se tudi prav rada zanemarjajo kolikor toliko načelna vprašanja. Svetovati bi torej bilo, naj časniki nikar ne sprejemajo takih malenkostnih, nebistvenih, vedno le škodljivih prepirov v svoje predale. Ako bi se tako polemizovanje končalo v par številkah, bi se še prenašalo — toda po navadi ni tega nikdar ni konca ni kraja. Dotični prostor pa, katerega uporabijo in pokradejo nešte-vilna „poslana" in razne „izjave", naj bi časnikarji raje napolnili s pravo, zdravo hrano in s tem koristili narodu, njegovemu razvoju in prosveti njegovi 1 Goriškim prizadetim krogom pa bi svetoval, naj se osebno pobotajo, naj v naprej vsi brez izjeme delujejo tako, da jim ne bo mogel nihče ničesar očitati, najmanj v narodni stvari l
Društva.
(Vabilo na zabavni večer,) katerega priredi „Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem" na korist božičnemu obdarovanju tiek*rekih sirot v nedeljo, dne 21. novembra t. 1. v Sokolovi dvorani v „Narodnem domu" e pri-
jaznim sodelovanjem slavnega slovenskega delavskega pevskega društva „Slavec" in oddelka slavne vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 27. — Razpored: I. Petje: 1. Jenko: „Na moru", moški zbor. 2. Juvanec: „Pastir", moški zbor. 3. Z>»jc: „Zrinjski Frankopau", moški zbor. 4. Hajdrich: „Noč na blejskem jezeru", moški zbor. — II. Godba: 1. Suppe: „D is Modeli", ouvertura. 2. Z ehrer: „Schnee-ballen", valček. 3. Bach: „Frttblingservvachen", pesem. 4. Schneider: „Nur g'mttthlich", polka frang.
5.	Котг&к: „Fiir lustige Leut", potpourri. 6. Zaje: „Waldesduft", polka mazur. 7. Fetras: „Mondnacht auf der A!ster", valček. 8. Fall: „Lola Beth", ga-votte. 9. Strauss: „Fledermaus", potpoorri. 10. De-libes: „Excelsior", hitro. — Ples. — Začetek ob
6.	uri zvečer. — Vstopnina 20 kr. za osebo. — Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno vsprejmo. — Z» obilen obisk prosi
odbor.
(Vabilo k veselici) katero priredi katol. društvo rokod. pomočnikov v St. Vidu nad L)ubl|ano v nedeljo, dn4 21. novembra 1897 v dvorani lastne hiše. Vspored : 1. „Nazaj v planinski raj", mešan zbor, A. Nedved. 2. „Slovensko dekle", ženski zbor, N&rodua. 3. „Bratci veseli vsi", mešan zbor, har-mouiziral M. H u b a d , N4rodna. 4. Čevljar. Veseloigra v treh dejanjih. 5. Prosta zabava. Vstopnina : 1. sedež 50 kr., 2. sedež 30 kr., 3 sedež 20 kr., prostor za stati 10 kr. Začetek ob peti uri zvečer. — K tej veselici uljudno vabi
predstojništvo.
(Vabilo.) Katoliško - politično in gospodarsko društvo za S'ovence na Koroškem napravi v nedeljo dnč 21. novembra 1897, ob uri popol. javen shod v prostorih p. d. pri Pečku v Smolčičah v Ziljski dolini s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. — 2. O koroškem deželnem zboru; poroča gosp. dež. poslanec F r. Grafenauer. — 3. O pomenu in važnosti volitev. — 4. O državnem zboru in političnem položaju. — 5. Raznoterosti in prosta zabava. Slovenski Ziljani I Pridite na važen shod v prav obilnem številu ! Odbor.
(Katoliško delavsko društvo za Prevalje in okolico) napravi v nedeljo dne 28. novembra t. 1. m e s e č n i s h o d pri Šteklu v Farni vasi. Delavci in prijatelji delavskega stanu, pridite v prav obilnem številu.	Odbor.
(Vabilo) k veselici, katero priredi veliko-laška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 21. novembra 1897 v prostorih g. Ane Hočevarjeve. — Vspored: 1. Pozdrav, govori gospa notarjeva. 2. Jos. Blumlacher: „Klug Boschen", za dvoje citre. 3. S.Gregorčič: „Rabeljsko jezero", deklamacija. 4. „Narodne pesmi", za citre. 5. K. Gor-litz: „Popolna žena", veseloigra v jednem dejanju. 6. Carodejstva. proizvaja slučajno tu mudeči se Me-nelikov dvorni čarovnik Lidži-Fidži. 7. Srečkanje za 80 krasnih dobitkov. 8. Prosta zabava in smeh. — Vstopnina za osebo 20 kr. — Zičetek ob 7. uri zvečer. — Glede na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo.	Odbor.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dnnaj, 19. novembra. Danes je nadaljevala poslanska zbornica razpravo o vladni predlogi glede državne podpore. Prvi je govoril poljedelski minister grof L e d e b u r, ki je pojasnoval zadeve, omenjene v tej predlogi, ki so v tesni zvezi z vprašanjem njegovega rezorta. Izjavil je minister mej drugim, da je najprijazneje pozdravil predlog posl. Seidla, naj se dovoli dvajsetletna davčna prostost za vse dele, ki se na novo pogozdujejo. V tej zadevi je zahteval od deželnih načelnikov statističnih podatkov, na podlagi katerih bo vlada v najkrajšem času stavila konkretne predloge. Grlede melioracijskega zaklada je izjavil, da ta ni samo neaktiven, marveč tudi že za leti 1898 in 1899 popolno vporabljen. Najbolj pa nas je zadovoljila izjava ministrova, da v najkrajšem času preidejo vse agende, tičoče se gozdne zakonodaje, v področje deželnih zborov. Vlada že pripravlja dotične načrte za succesivno preosnovo. Ministrov govor je desnica živahno odobravala. Za njim je govoril še poslanec D y k , na kar se je 'ebata zaključila.
Dunaj, 19. novembra. V poljskem klubu so razpravljali o predlogu Dipaulijevem glede jezikovnih naredb. Klub je sklenil, glasovati za to, da se predlog izroči posebnemu odseku.
DnnaJ, 19. novembra. Precej po dovršeni razpravi o nagodbenem provizoriju se voli poseben odsek za Dipaulijev predlog. Ako bi se v odseku ne mogli zastopniki raznih strank sporazumeti, kar je skoro najr bolj verjetno, tedaj predloži vlada sama zbornici načrt zakona za uredbo jezikovnih raz-
mer. Vlada bo svoj načrt tako zasnovala, da bodo morali Cehi kakor Nemei nekaj od-jenjati. Ako se povoljno prične ta akcija, tedaj je vlada pripravljena dovoliti, da državni zbor nadaljuje svoje zasedanje do Božiča.
Dunaj, 19. novembra. Posl. dr. Fuchs, član katoliške ljudske stranke, se je naposled vdal ter vsprejel kandidaturo za druzega podpredsednika. Ako bi se to ne zgodilo, morala bi bila slovanska krščanska zveza postaviti kandidata iz svoje srede. — Legitimacijski odsek je sklenil, da se razveljavi volitev posl. razgrajača W o 1 f a , ter pokliče v zbornico Halwicha, ki jo pri volitvi dobil jeden glas manj, nego Wolf. — Parlamentarna komisija je danes sklenila, da pride takoj po rešenem provizoriju na vrsto razgovor o Di-paulijevem predlogu. Preje pa se parlamentarna komisija desnice natanko dogovori z Dipaulijem o načelih, kako naj se vredi zakon glede jezikovnih razmer. — Seje državnega zbora bodo od torka naprej vsaki dan in sicer po dve, da se preje dovrši razprava o provizoriju, ki je v budgetnem odseku že končana.
Dunaj, 19. nov. Ruski car je odpoklical svojega zastopnika Izvolskega iz Belgrada in ne pošlje nobenega naslednika, dokler raz-kralj Milan ne zapusti Srbije.
Trst, 19. novembra. Vlada je razpustila italijansko mladeniško društvo „Circolo dei Giovani", ker je prekoračilo svoj delokrog. V sinočni seji mestnega sveta je druhal kričala nad županom: „Abasso Dompieri", ker je svetoval dvema mestnima uradnikoma, naj se odpovesta odborništvu pri tem društvu.
Praga, 19. novembra. Na postaji Veliki Bor železnične proge Budjejevice - Plzen je trčil stroj tovornega vlaka s toliko silo ob osobni vlak, da so se razbili štirje vozovi. Več oseb je ranjenih, mej temi petnajst zelo nevarno.
Praga, 19. novembra. V noči 17. t. m. so čutili prebivalci mest Aš, Falkenau in Karlovi vari večv močnejih in slabejih potresnih sunkov. Škode potres ni provzročil, pač pa precej strahu.
Reka, 19. novembra. Sinoči so priredili somišljeniki odstopivšega župana May-landerja zastopniku Batthyanyju veliko demonstracijo. Mej kričanjem „Abasso Batthy-
any, evviva Mayliinder" je korakala po mestu nebrojna množica. Spremljala jo je mestna godba.
Budapešta, 19. nov. Glede zamotanih razmer je bila za danes napovedana seja pri ministerskem predsedstvu, katera se pa ni vršila, ker se je povabljeni iz Reke niso hoteli vdeležiti.
Berolin, 19. novembra. Nemški cesar je pri priseganju vojaških novincev opozarjal mlade vojake, da so prisegli svojo zvestobo pred božjim oltarjem, pred križem, kakor se spodobi kristijanom. Kdor ni dober kristijan, ne more biti dober človek in tudi ne dober vojak.
Madrid, 19. novembra. General Weyler se je izkrcal v Cornui.
Atene, 19. novembra. Ministerski predsednik Zaimis je predložil zbornici načrt zakona glede dvamesečnega budgetnega provizorija.
Carigrad, 19. novembra. Grški delegati mirovne komisije se nadejajo, da bo vprašanje rešeno tekom prihodnjega tedna.
Umrli no:
17.	novembra. Anton Trontel, delavec, 73 let, Opekarska cesta 15, ostarelost. — Ivan Orehek, hišnik, 66 let, Dunajska cesta 15, kap.
18.	novembra. Anton Uratar č, umirovljeni poštni sluga, 71 let, Sv. Jakoba trg 2, ostarelost.
V bolnišnici:
16. novembra. Jakob Jano, gostać, 72 let, dysenterie. — Ana Udovč, gostiia, 72 let, plučnica.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) prod aj a
domača ia inska olivna olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe bo najboljši dokaz razni samostani , cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo taceea blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 34
95 cm visok z okvirom vred je naprodaj za
65 goldinarjev
pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. I.	706 6—5
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
a Л	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24. urah v mm.
18	9 zvečer	744-8	- 9*8	sr. jug	pol oblačno	
19	7. zjutraj 2. popol.	7450 7445	5 5 145	si. sever si. svzh.	jasno n	00
Srednja včerajšnja temperatura 9 3°, za 6-3° nad normalom.
(samec) išče službe.
Več pove upravništvo „Slovenca". 782 2-1
Poštni sluga
se sprejme pri 783 з-i
c. kr. poštnem uradu na Rakeku.
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva.
XIX.c.kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrotne namene avstro-ogerske monarhije.
Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuščena — ima 7278 dobitkov v gotovem denarji
v skupnem znesku 341*684 kron.
Glavni dobitek: 227 2
IGO.«OO
Za izplačanje jamči o kr. loterijska dohodnija. Žrebanje bode nepreklioljlvo 16. deoembra 1897. Srečka stane 2 gld. avstr. velj.
Srečke se dobe pri oddelku za državno loterijo na Dunaju, I., Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalce zastonj. JSJT Srečke se razpošiljajo poštnine prosto.
72210-5 Vodstvo c. kr. državne loterije.
Liniment. Capsici compos.
123 20 lz lekarne Blohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr.. 70 kr. in 1 gld. v vseli lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kretko kot 707 39—5
Richter-jev liniment s,sidrom'
ter sprejme iz pievidnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristna.
Riohter jeva lekarna
pri zlatem levn v Pragi.
Št. 39185.
781 1-rl
Vsled sklepa presojevalcev, izvoljenih za presojo konkurenčnih načrtov za zgradbo gasilnega doma v Ljubljani z dnč 18. avgusta 1897 odlikovani so bili sledeči projekti:
Projekt z geslom „Valvasor", uradno poverjenih in diplomovanih arhitektov M. & C. Hintrager na Dunaju, s prvim častnim darilom 800 kron.
Projekt arhitekta Kepke, asistenta pozemniho stavitelstvi na c. kr. češki visoki tehnični šoli v Pragi, označeni z geslom „Sv. Plorian", in projekt Kranjske stavbne družbe (arhitekt Anton Wolf), označeni z geslom Д , odlikovana sta bila vsak s polovico drugega častnega darila 600 kron.
Navedeni projekti razpostavljeni so od 20. t. m. nadalje za dobo tedna dnij
v deželnem muzeju RudoMnum.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12. novembra 1897.
Št. 12.603.
Razglas.
785 1-1
Dne 3. januvarija 1898. 1. ob 10. uri dopoldne vršilo se bode v deželni hiii (Turjaški trg št. 1)
X. izžrebanje 4°|0 obveznic kranjskega deželnega posojila,
kar se s tem v splošno znanje prijavlja.
Od dež. odbora kranjskega,
v L j u b 1 j a u i, dne 4. novembra 1897.
Dn6 19. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 40/„......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska reilt» 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske ban f ne deitiice, 600 gld. , Kreditne delnice, 160 gld. ......
London vista...........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.
1 > u n a I s k a borza.
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
102 gld. 102 „ 122 102 122 99 9b0 354 119 58 11 9 45 6
50 kr.
45 „ 85 , 15 n 35 „ 95 „ fl
»0 „ 80 „ 82 '/,„ 76 „ 63'/,„ 25 „ 66 „
Dni 18. novembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	160	gld. 25	kr.
5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	159	„	50	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....19 Ž	„	—	„
4°/0 zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	70	„
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138	„	76	„
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	129	„	—	„
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	„	50	„
Posojilo goriškega mesta......112	„	50	„
4'/„ kranjsko deželno posojilo .....	98	„	20	„ Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4°/0	98	„	60	„ Prijoritetne obveznice državne železnice . .	226	,	50	, „ „ južne železnice 3°/0 .	185	„	25	„ « „ južne železnice 6°/0 .	125	„	76	„ _„ dolenjskih železnic4°/0	99	„	60 „
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld.J60 kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	156
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......24
Salmove srečke, 40 gld........74
St. Genćis srečke, 40 gld.......79
Waldsteinove srečke, 20 gld......57
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. .	162
Akcijc Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3405
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . .	401
Akcije južne železnice, 200 gld. gr. . . .	79
SploSna avstrijska stavbinska družba . .	93
Montanska družba avstr. plan.....132
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	170
Papirnih rubljev 100........128
25 50
50 50
26 60 75
25
Naknp ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev Ud.
Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borsl.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U R"
Wollzeile it. 10 Dnnaj, Mariahilferitrasse 74 B.
ЛЛГ PoJasnlla~£a v vseh gospodarskih in finančnih stvaret
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccgi obrestovanja pri popolni varnosti 2ЈЈГ ti fi 1 o ž c n t li orlavnio. *£S