41. številka. Ljubljana, petek 20. februarja. VH. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja VHak dan, izvzeiuši poneileljke in dnevo po pra/nikih, ter velia po poiti pnJeiuati, za avetro-ogerske deiele za ćelo l^to 16 gokl , za pol leta 8 gold. Ea četrt leta 4 gold. — Za Lj ubija no brez pošiljanja na dom za ćelo let« 13 gold., za čVtrt l«-ta 3 gold. 30 kr, za en mpsec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom 80 računa 10 krajc. za mrsec, 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele za ćelo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejenian za čVtrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačajo od četiri-stopno potit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat iu 4 kr. 5e se tri- ali večkrat tiaka. Vsakokrat so plača atempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na colevški cesti v Tavčarjevi hiii „Hotel Evropa". Opravniatvo, na katoro naj se blagovolijo pošiljati narodnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno rečf, je v „Narodni tiakami" v Tavčarjovi hiši. 0 novih postavah za davke. u. II. Osnova poštare za pridobnino. Pridobnina se plačuje od obrtnfškega podvzotja, ali od tacega opravila, katero na-klanja kakov dobidek, brez razločka, če se opravlja saruostojoo ati pa v službi. Deli se pridobnina na tri razrede. V prvi razred spadajo vse družbe ustanovljene na akcije, hranilnice, obrtničke in gospodarske družbo, zavarovalnice, splošno take,-p(j ka-terih voditelji morajo dajati javen račun. V drugi razred spadajo vsa druga sano-stojna podvzetja in opravila, katera nijso v prvi razred uvrštena. V tretji razred pa pridejo stalne letne plače od elužeb. Tega davka so pa prosti vojaki, državni in javni uradniki, kakor tuđi vse diuge osobe, katere nemajo službene letne plače čez 600 gold. Podlaga za odmerjevanje tega davka je v prvem razredu tišti zncaek, kar podvzetje na leto dobička daje, v drugem se pa pre-cenjaje, kar podvzetje nosi ua leto, in v tretjem so letne plače tiatih, ki aluzijo. Za vaak razred se v posebnoj postavi odi očaje od-bto tek, po katerem se računa davek in sicer v prvem razredu od vsega letnega do-bička, v drugem se pa odbije 15—30 od-stotkov precenjenemu dobičku, kateri vsaj znaSa 190 goldinarjev, v tretjem se plačuje sa 1000 goldinarjev letne plače petina, za drugi tisoč dve petini, za tretji tisoč ia kar je Čez pa tri petine. Podlaga za ta davek se nareja za prvi in tretji razred vsako leto, za drugi pa vsaka tri leta. Za prvi razred odmerjajo davek dav- kar*ke gosposke, za drugi in tretji razred za to postavljene komisije, v katere imenuje vlada iz obdačencev polovico, druga polovica se pa voli. III. Osnova postave za rentnino. Ta se plačnje ođ vžitka tacega premo-ženja, katero ne zadeva niti gruntnega, niti hiđnega davka, niti pridobnino, od penzij in drugih pokojnin. Sem spadajo sosebno obresti od tacib kapitalov, ki nijso naloženi pri ob-dačenem posestvu ali podvzetji, kakor so obresti od javnih zalogov, od stanovskib obligacij, od deželnib, okrajnih ali občinskih posojil. Tega davka so proste obresti državnih obligacij, hišnega davka oproŠČena pohistva, in taki nžitki, kateri ne znađajo na leto preko 600 goldinarjev. Tuđi za ta davek se v poiebnej postavi odločuje odstotek ia odmerjevanje, in »icer od penzij in pokojnin na taistej podlagi, kakor pridobnina tretjega razreda, pri dragih rentih se pa odmerja od vsega zneska. IV. Osnova postave za osobno dohodnino. Temu davka je podvržena vsaka osoba, katera ima na leto vsaj 600 gold. čistega dohodka, to je, če jej po vgeh odbitib strod-kih ostaje 600 gold. dobička. Podlaga temu davka je Čisti dobiček pretečenega leta, in sicer tako, da pod 1000 gold. vsakih 100 gold. velja za eno dačno jedno to, od 1000 — 1500 za la/10, od 1500 — 2000 za l*/io, in tako naprej do 70.000 gold., kar je pa Čez za pet dačnih jednot. Za vsako tako dačno jednoto se v po- sebnoj postavi določi odstotek, po katerem se potem preračuni davek. Pri zemljiččih se rarna ta davek po Ietnem pridelku, če jih kedo sam obdeluje, sicer pak po najemilčini, pri pobištvib po najemščini ali po vrednogti, pri obrtnijah in opravtlih po Čistem dobičku. Po teh osnovah bi se od pridobitka in dohodka plačeval trojni darek, kar do sedaj nij bilo, ker so zđaj plačujeta samo dva, namreč: pridobnina in dohod-n i n a. Za pridobnino so po Stirih razredih in sicer 1. za fabrike, 2. knpčijo, 3. opravila in 4. za slažbe tarife narejene, katere so najujje za deželoa glavna niesta, nižje za take kraje, kjer prebiva 4.000 duS, s"e nižj« za one se 1.000—4.000 dufami, in najnižje za kraje, ki nemajo 1.000 du5. Iz tega se razvidi, da zdaj ne plačuj« tega davka vsak natanko po tem, kolikor si pridobiva. Če sta dva obrtnika po tarifi v isti razred uvrštena, plučnjeta oba enoliko, akoravno si prvi morda več pridobiva, nego drugi. Dohodnina je pa zdaj razdeljena na tri razrede: V prvi razred spada doho-dek od takib obrtnij, katere so podvržene pridobnini in dohodek od rudarstva. V drugem razredu je dohodek od takih opravil, katera nijso podvržena pridobnini in pa stalne službene letne plače. V prvih dveh razredih je tedaj dohodek, ki se z đelom pridobi, v tretjem razr. stoji pa dohodek, ki nij z đelom zvezan, kakor so obresti od posojil ali drugi taki užitki. hi&teU* Jugoslavija slika Salghetti-Drioli-ja. (Konce.) Di uga glavna grupa na sliki so trije kralj i. Ta grupa je najnlabša Da celej sliki. Đober vtis , ki ga podoba „ Jugoslavija" na gletlalea nareja, izbriše se tak oj, če pogleda grupo kraljev. Če prav sodim, so kraljevi obrazi portreti. Na tej sliki bi to vsaj morali biti. Slikar jih je — da prosti izraz upo-trebiiu — baš grdo naslika]. Njih nosi, to je nekaj strašnoga! Hrvatski kralj vidi se cei, od bolgarskcga samo lice in en kou plašča, od Hrbskega pa samo desno ruko in — oh spet ta nesreČni nos. Eden drugega zakriva, kakor da so eden na drugomu prilepljeui. Kazgovetno so samo krone na njih glavah naslikane, bržkone zato, da heraldik po obliku kron kmalu spozna, kateri kralj je hrvatski, kateri srbski in kateri bolgarski. Jaz mislim, da je to ćelo nepotrebno. Na takih umetnioah nij mesto za same heral-dične studije. Kralji so v najhujej gorji, v najhujem diru za krasno devojko „Jugoala-vijo." Njih hrmelini in ćelo Simconov neraz-merno d«>lgi meč frle po zraku. Po mojem mene nj i je zelo nepristojno za kralja, če v polnem kraljevem ornatu, in ćelo s krono na glavi — dirja. Sliki bi tuđi to v prilog bilo, Če bi bil slikar jri kralj ih 8 cinobrom malo varčneje gospodaril. Mene kot Slovenca je v prvi mah v srce zabodlo, videčeg*, da na sliki „Jugoslavije" nij smo niti zastopani po svojem kralju Samu. Pa pomisliti se ne srne na to, kako bi slika izgledala, Čo bi bil na njej Se Četrti kralj. Slikar uže s tremi nij vedel kam. Zakaj se mesto k ralj e v nijso raje vzeli jugoslovanski narodi! Jaz bi dejal, da bi to pristojuejse bilo. Pa tuđi narodi se ne bi smeli zato devojko „Jugoslaviju" puliti, ker je krasna de-vojka, da si ohlade bvoj poltcn nagon, kar pri kraljih z ničemer nij piikrito. Vsi trije namreč pohotno grabijo s stegnenimi rokami po njej. Kdor izmed njih jo bo prvi zgrabil, tega bo, ta bo mogel drugima dvema reci: moja je ! Jugoslovanski narodi bi se morali „Jugoslaviji" kot svečenici „Slogi" bližati, kakor se skesau in spokorjen grešnik bliža svojemu dobrotniku, katerega je razžalil. Jugoslovanski narodi bi se morali „Jugoslaviji" bližati kot tlačeni narodi, katere skupna newreča na slogo napotuje. Ko so bile bol-garska, srbuka in hrvatska država še samostalne, imajoče svoje ncodvi«ne kraljo, se potreba njibove sloge niti čutila nij. Potrebo složenja so čutili jugoslovanuki narodi stoprv onda, ko so svojo državno samostalnost izgubili, ko so postali „podlaga tujčeve pete." Genij, ki je iz visine z luvorjevim vencem priletel, anatomično nij brez prigovora. On je nekako breztelesen. Sama glava in kreluti so ga. Sicer je pa tuđi vse preblizu v sce-neriji. On bi se moral iz večje daljine bližati ; in ne tako burno, skor bi rekel, kakor orel na svoj plen, na kralje leteti, nego mir- V 1. in 3. razreda se plačnjt od tistega \ dohodka 5 goldinarjev od 100, v drngem 1 so stalne Ictoo plače do 630 gold. davka proste, kdor ima večjo, plača je do 1.050 gl. | eo odstotek, ia višje vsakih 1.050 gold. en , odstotek več. 1 Kdor ima pridobnine in đohodnine pod ' 30 gold. na lcto, plačuje Se 70 odstotkov ' pri kl ade, Če pa preseže letni davek, 30 ( goldinarjev, znese priklada 100 odstotkov. ( Iz osnov postav, ki jih je izdelalo mi nisterstvo, kakor tuđi iz uže potrjene postave za gruntni davek, se razvidi, da hoče ▼lađa vsem neposrednim davkom to podlago dati, da bi se vsi davki računali po pri-delku ali dobitka ia da bi se ni Uče ne mogel davka ogniti. Po teh osnovali bode vlada tuđi gotovo to dosegla; kajti kdor si več pridobiva, bode moral tuđi veČ plačevati! Zoper to pravilo se ne da sicer nič reci, a zadnji trojni davek je samo v tem slučaji pravičcn; če Re pa natanko pregleda, je očitno, da hoče vlada od enega dohodka istej osobi dva davka naložit«, kar se gotovo no more imenovati pravično. N. pr. bi moral poRestnik ali trgovec plačevati od svojeg* letnega dohodka, ali gruntni ali bišai davek, ali pridobnino, in ako ima na leto več, nego 000 goldiuarjjv čistega dobitka, še osobno dohodnino po vrhu. Postave za zadnja dva davka bi tedtvj državni zbor imel tako pre naredi ti, da bi se ta krivica ne godila. Politični razgled. Notruiijc cležele V Ljubljani 10. februarja. Skoro vse novine piSejo v reformi pobiranja rttwvfeov v Avstriji, kakor je v tem predmetu minister Pretis v državnem zboru osnove novih postav predložit. Vsi glasovi, vladi prijazni in neprijazni so enoglasnega menenja v tem, da dosedanji način davkov v Avstri.ji je bil vseskozi krivičen posebno za-voljo tega, ker so indirektni davki trikrat toliko nesli državi kakor direktni, kar nij v nobeni državi več. Koliko bodo nove postave temu nedostatka od pomoglo , videli bodemo kadar bodo vse postave znane, ia kadar bo jasno, ali vlada misli tadi indirektne davke zmanjSati, resp. pravičnejše razdeliti, ali ne. Vlada baje neče privoliti v odpravljenje čftsnpisitef/« Stemplja. Tako poroča do- neje ▼ zraka plavati, ter se poča^i dole epu-ŠSati. Sploh je v celera predavljenem prizoru preveč „burje", in premalo mirnega dejanja In to je ne mala pogreška. Največja napaka slike je pa gotovo ta da so 81 ovenci izpuSčeni. Vsakega Slovenci ogledajogega „Jugoslavijo" mora razžaliti — in razžalilo je tuđi mene — da se za slo venski narod v „Jugoslaviji" nij nikjer pro storček našel. Ce se je to vedonia zgodile ne vem s katerimi beseđami bi se moglo t dostojno kariti, če se je pa nevedoma zgodiU pa naj gredo jugoslov. akademiki etnografij se učit, predno take slike naročajo. Če e je to z nakano zgodilo, je to infamno, č ee je pa slučajno zgodilo, je to strašni t» stimonium paupertatis. Če se slikar in nj< gcvi naročniki pred svetom blamirati neceji ne kaže drugoga, nego da se slika iz „Ji goslav.je" na kako drago ime prekrsti, d se laž, ki v njenem imena tiči, izbriše. Dixi et salvavi itd. V Zagrebu 15. februarja 1874. —p nunik vladne „Bobemije". In vendar i« daje a naša vlada zmerjati, da je liberalna? V ogerakem zbora je 17. tega meseca ^gorsko -srh*1co vpraSanje pronzročilo »uren prizor. Min'ster Szaparv je odgovarjal ia interpelacijo KostiČevo, zakaj je vlada jri pančevaki volitvi srbske in črno-žolte sastave konfiscirala, ter pravi, da je rabljene tujih zastav pri tacib prilikah prepove-lano. Miletič kliče: Mi si hočemo kon !i«*cirane zastave uže zopet pridobiti. Velik nemir). Kostič pravi, da nij zadovoljen z odgovorom mmiatrovim ter da je sama fraza, ako se trdi, da Srbi gravitirajo □a zunanje države. Koloman Tisza pozivlje predsednika, naj Miletiča vpraSa, kako tol-maČi svojo izjavo o zopetnem pridobljenji za stav. Predsednik pozove potem Miletiča, naj svoj izrek pnjasni. Miletič pravi: ne zavoljo tega, krr me prfdsednik pozivlje, ueg<> iz Hvojppa nagiba hočem govoriti. (Velik nemir). Predsednik pravi, da je M letič dol-žan na poziv zbornice odprnvarjati. M'letič pravi, da x besedo pridobljenje nij mislil re-volucijonarne^apota nego kon«titncijone1ni; da se bode srbski narod konČno na kralja obrnil. ViitftiiJ«- flr£t«T4*. Naš cesar je v fSt, Fcfprbnrf/u sprejel deputacije Avstrijanov, ki stanujejo v P«»ter-burgu in Odesi, ter so mu podale krasne adrese. OdeSki deputaciji ie cofiar odgovoril: „Zahvaljujem se vam za domoljubno mišljenje, katoro izražate v imenn avstrijsko-o^er-ske kolonije v Odesi! Zahvjiljuiem se vam za đolgo pot, katere se niiKte bali, da ste mi izraz miSljenja svojih rojakov izročili. Jaz sem vedno z intereKom opazoval razvijanje kolonije v Ođesi. Veseli me, da ste tadi v inostranji ohranili obSutek zvestobe in uda-nosti za skupno domovino. Zahvaljujem se vam še enkrat." Vnittooshi le^itimist marqais de Franclieu joraz^lasil list na R'Hiherja, v ka terem pravi, da je republika ali pa cesarBtvo na Francoskem eno in isto, da je le kralje-stvo od boga izvnljena forma vlade, da 1« kraljestvo more Francosko reSiti. Budalasti modrokrvec terja Rouherja, naj svoje „pe-klenske" delo neba. To pismo je prava vode na mlin bonapartistov, da je bodo raznesli po vseh franeoskih vaseh, dokazovaje Ijnd-stvn, da je bonapartizem le druga forma re publike. Skoraj v«e stranke v nemškem dr žavnem zboru so za odbijanje predloga al zaskih poslancev, katero se ima po kratk debati zgoditi. Alzasani pojdejo, ako se jin predlog odbije, tako] iz zbora. fmiftf/stottp je podal kraljici svojo de misijo. V kabinetuem svetu je edini Low< glasoval proti odatopu ministerstva. Dopisi. ¥z AiltoOc Lokft 18 febr. [Izvire dop.] Čitalnica v naSem naestu ima naves dokaz, da je neugodno, ako bo iz osobni ozirov zapreke delajo društvenomu življenjt Napravila je čitalnica mnogo veselic z dn matičnimi predstavami; tombolo in pleson prostori bo bili vedno napolneni. — A opi kli smo se vendar s plesom 3. t. m. Kri> tega so najbolj razprtije med — ženstvo in nasprotno agitovanje nekaterih prenap' težev. Kadriljo je plesalo s trudom šesta Ijenih celih 10 parov, podba je bila izvrsti in peščica izvoljenih se je vendar prav d bro zabavala do belega dne. Drugi dan bilo mnogim žal, ter so se izgovarjali, da preslepljeni bili. Ne glede na ta nepričakovani obisk b pravi Čitalnica pustno nedeljo zopet tomboi pri kateri je bilo po stari prejSnjt nava zopet vse polno udeleževalcev. — Bilo prav Živahno. Gospodu Sadarju, gospođič LeviCnikovi in goapem Koceli in Kopšo ie izreka javna zahvala za blagovoljno igranje na glasovira. — Gospoda Sadarju srao dalje tadi dolžni zahvalo za krepko potporo v muzikaličnem obziru pri vseb pred-ntavah iger in upamo, da bode tadi zanaprej tako deloval na koristjn vspeh narodne Ci-talnice, da bi se socijalno Življenje sploh oživilo. Tz Ttpavc 16. februarja. [liv. dop.] Po „Noviškem" dopisnika, na Nanos poSiljani Sokol 8 svojo imovino je imel, nekaterim no v preveliko radost, vČerai nvojo veselico. Katero druStvo ima vefi simpatije pri inteligenciji in pri manje izobraženem ljudstvu, pokazalo se je fiinoči. Zadnja „miSjedlaška" Čitalnična predstava, če todi po nedavno pri-vandranem novi^kem dopisniku tako „slavljena" nij imela obiskalcev niti polovico toliko, hljnbn temu, da so oni uerndno solčno in , Sokol" fie deževno vreme inif»li. Mora se tuđi svetu odkriri , da je neko človeče (so-krovce italiianske) na vse kripljfl agitiralo proti udeležitvi ,.Sokolove" veaplice, čoS to druStvo je liberalno — ali kaj. Vas, gospodine agitator , kakor noviSk^fra dopisnika, kateri je menda po HnakliuČbiu Hfimega sebe 7.abil v „Novicah" pohvaliti, je natlačena so-bana malo bodla, pa — kaj se če! Nikar tuđi pc Vatu veseliti prehitro ,.Sokolovcg& pogina. Će bi kdaj padel, padel bode častno, prepričan, da pa je prijatel, katerega je iz mlake poteernil, v propad sunil. V zahvalo taktm ničemnikom ne hode tuđi „Sokol" dol-žan ostal, vedel si hode prijateljev poiskati in _. „Sloga jači, nesloga tlači!" ako nijso nekateri g. čitalničarji Se do tega Rpoznanja prifili, prepričali Be bodo — prepozno ! Kdo „Sokolovcrv" b« bi predrznil, ali bi tako budalast bil, da bi katerega pre^ovarjal se 5i-talnične veselice ndeležiti ? Take ničle bi odbor „Sokola" gotovo izbacnil! i Stopimo malo k programu: Ođ dosti veselic, katere sta „Sokol" in Citalnica nžo napravila, jih je malo, da bi se primerjal© zadnii 15. t. m. Pevovodja je pokazal svoj visoki talent v prodbi, in zraven tuđi svojo i pridnost, Naprej! in iz Va«j bode imela do-> movina slovečeera mtizika. Tenorist nas je nri svojem mamospevn tuđi 8 svojim Čarobnim glafiom panil. „^rno" ostane v nepozabljivem spominu vnem sluSateljera, kajti „Sokolov" oder nij Se na sebi nosil tacega komikarja. Prepričan , da nijfite tako nlavohlepni kot igralci fitalnice, da hi moral posameznemu n ^elnriio" peti. Vam zakličem vsem sknpaj: ti Živcli hratje na8<»pa duha! h Tk Cirtlflrn 12. febr. [Izv. dop.*] i. V nedelio je minulo pet in đvajset let, od i- kar je nmrl Prezren, odkar se je ntrnila i; naJHvi'tleja zvezda na obzoru slovenskoga i- pesnifftva. A ?alofstno je, da se Slovenci re tako malo zavedaio važnosti tega dneva, da m se slovenska društva tako malo spominiajo B- nRtvarttolia rafiepa jezika, zlasti pesniSkega v- in začetnika slovenske poezijo. Se noheno ia leto se nij tako malo svečanostij obhajalo o- na PreSirnov epomin, nego baS letos. je Upamo, da bodo Slovenci to nepozornoat 30 popravili z izdaio rPrefiirnovega albuma", katerejra tako željno priČaknjomo. a. Vneslovansko druStvo ,.Sloga" je vendar |0) napravilo slavnost na PreSirnov spomin v đi dvorani pri ,.Starem ježu", katere se je ude-je ležilo jako mnogo slovanskib dijakov, in ini *) Po naklučji zakasneno. Ur. katero je tuđi vseučiliffki prof. dr. Krek počastiti blagovolil. Vršila ae je v sledcčem redn: 1. Nagovor in pozdrav g. predaed-nika Danila (omen.ja veselo napredovanja druStva; da je lani tndi napravilo enak" svečanost na „Vrdov dan", a da so se je ndeležili le Srbi, med tem, ko so pri de.naS-njej slavnosti zastopana vsa juposiovan-Hka druStva). 2. Hej Slovani. 3. Predavanje g. Kraplja o PreSirnu in njepovem nplivu na filov. slovstvo (kratek fcivntonh ; PreSiren kot pesnik, ki opeva ljnbezen, do-mnljubje in svetovno di«»bariniio; ntecnv upliv na slov. penništvo in slovstvo snloh) ki je btlo z promovito pohvalo spletci. 4. Kje dom je moj. 5. L*»pa naša domovina. f>. Povodni mož (deklamnje p. VodnpJver. prav dobro). 7. Rta ?nti$. — Vse pesni ie izvršilo ^slovan^ko pevftko društvo viSjih Sol" na obCno pohvalo. — Onap. prvopedm'k naznani, da ie pribrani izvrSen in prosi ?, dr. Krčka, naj bi on prevzel prvo«edni$tvn pri „domaCcj zabavi". fl. rlr. Krek se zahvaljuje za čast, ker nii tee-a navnjen in k**r je rad prost. Na to je bil izbran c. Krvnik za predsednika. — Govorili in čestitali so „Slopid p. Lneinja (v imenn „hrvatske**-* Adriiatika"; pobija očitani«, da no sena rati«ti); p* Vicenti (v imenu ..rirv. damVe") : p. NikolajevK: (v imenn „Sokola"); p, Orrta-nen (v imenn rVendijea). d. Vodopivec nn-pije dr. Krekn, ki se za to prisr?no zibva-luje in pondarja, da na$ up ie mladina; d* pri nas vlada mra^niaStvn; da tndi »Slovenci morajo z drnerimi nirodi nartredovati, inače morajo počiniti; fe »Slovani fie nijao n% vr-hnncn omiko, nijso oni krivi, nepo niih voditelji, ki ro je zapeljali na kriva nota; treba je, da Re zjedinimo, kajfi v drnfcbi i* mn?; slovanski narodi imajo veliko prihod-no«t, ne le po njih Steviln. nepo tndi po niih diiHovnib zmoJnoRt'h; knntfno naniie slovan-skej bodočnonti. Ta povor je bil z velikim navdnšeniem Rpreiet. — Pot<*m povori c. Tomanovič, da Slovenci zasluSuieio naive?5!«1* simnatije na jnpn, ker te55e najbolj po jedinosti in vzaiemnoflti in ker ro predntrafca proti Rovražnemn navaln; napiie slov. narodu, nai bi se mu rodili taki Rinovi, kakor-Sen i« bil PreSiren! — fJovortl j* dalje Se p. Stnnifi in hotel opravtfevati rd^le druSt-vcn'ke „brv. Adrijatika"; a e. dr. Krek pa pobija r tehtnimi in opraviSenimi razlopi, kakor tuđi p. Nikolajevič. G. KrRnik napiie še „niovenfikej domovini". — VmeR ro se peln S« razne peRni, kakor: Lnna nije, Zvezda, Otok bleški, Naprej, Hej Slovani , kfe so vaSe raeje? itd. I* l>illl»1a 17. febr. flzv. dop.] Kakor tnkaianja „Slovenija", povabilo je tndi đrn?tvo Rnsinov „Ruska ORnova" svoje ro-jake-poslance, ter napravilo v ta namen ve-sel večer. GoRp. poslancev je bilo kakih 8 navzo^nili, vefjidel popje. Slovannki dijaci so bili dobro zastopani. Pelo, deklamovalo in povorilo ro je. Med poslanCevimi povori je eden znamenit, ki je pondarjal peslo: „Znanje je mo5u. DijaSki povori so bili raz-lični. Iz uekaterih rnsinskih Re je razvidela sovražna iskra do bratov Poljakov, v neka terih se odmerilo Nemcn par prenkih reRnic in v Blovenflkera se je javila ljnbezen, ki vse Slovane ljubi, bodi Poljak, Ras itd. rSlovani zdajšnjepa 5asa imamo nalog1 zpodovinBko sovraštvo med posameznimi slovanskimi ple- ra^ni pobijati." Slovenski povor je bil t nav-dnSJeni**m Rprejet. *K Vtirtl>«llnn 17. febr. flzv. dop.] NenaSkutarRki birokrate po Slnvenskem bo re« pravi eksemplari. Evo vam dokaz ne-vednnsti ptnj««kepa c. kr. plavarja Trant-%v^ttra NaSe varažd'n«ko pradnko aatniStvo \n pnplalo pod gtev. 52(17 — 873 od 21. dec 1*73 vlop-o na ptnifiko r. kr. okrajno pU-var»tvo zavoljo neke zaprte Ženske, ki je ^tz Se«»vptu. Ćelo leto fo Trantwetter in nje-crovi modri tovarili v Ptnin fitndirali hrvatski dop's. nazadnje ao pa pa vrnili sćm rekoč: „mit dem znrllck, dan« einci ortsebaft SeRvete in dTPB*»m bezlrke richt vnrkommt." — Oi, Vara'/dinci vemo dobro, hja po v ptni«kem okraii S-ovete, ali po SvahRki „Ailerlieilipen" — ptnj>»ki rlavnr Rfim pa teca ne zna, niti njer-ovi komisarii in pisarii! TTo?ete ffe ve^ji „tefltimoTiinm paupertatii ?u ¥k I¥f*l£ri**l«ltt 15. febr. [Izv. dop.] V neoVijo je zaklju^il srb<»ki knez naffo skupštino s kratko heecdo, v katerej Rpn-meni zakon**, knt*re ie pkupSt'na v ovej triletnej perijod? spr^tela z želio, da bo na prečo in napredek premije naSe srbflke domovi n*. V srodo okolo poindne vrnil sk je knez v TMfi-rnd. Rpremlian od odbora občine in drnHh me«tif>nnv, kat"ri so nin na mejo bel-pradskeca polia nanroti Sli. P^sl^dnie tri dni. t. j. v žetrtek, petek in Robrfn reSevala je sknplfina Rtvar b?v-5eca niinietra rfSe rnipki«. Relimarkoviča. kateri iV bil od »kup^ine, obtožen. da fe iz koristolinbia nKkodoval državno blapajnico. V'J.oi pohoto 7Jntraj oddnlo je 37 poplaneev pvoj plaR. da nii kriv, in je tofcba znRtarela. (po zakonu ministerske odpovornoRti ima namreč samn prva RknpStina, katera rc po nčim'enem deln pezove. pravico mini»tra ob-tožiti. a Rledeče fikup^tine ne, v tem fllnčaji ie imela to pravo sknpština od 1872 1.), « 22 trifiRov fo bilo za to, da je kriv, 8 iih m'i clflpovalo. Nekoliko poslancev je miRli'o da je e-radiansko kazen«ko kriv. 0 tem pe ie pnpoludne debatiralo, in ko pa vc«5ina tndi v tem obziru za neknvetra spozna, po-(»tnne v skupštini velik hrnp: „V Srbiji nema zakona za ministre, neSemo da pndpiffemo protokola" taki plaRovi so se od pojedinih po nkupfftini Snii. Od noveca leta imamo prav izredno vreme; Rpomladansk' dnevi Re meniaio r6 zimflkimi, v?erai in predvCerajSnjem je bil prav hnđ mraz, kateri je pa denes malo odjenjal. D. Domate stvari. •— (Slovenska pl as bena Matica) ima svoj občni zbor 4. marca t. !. ob 7 uri zvečer najbrže v Pitalnični dvorani. — (Vreme.) VRak ČIovek, a katerim si na pufltni dan ob vremenu povoril, ti je rekel: Jutri borno pa snop imeli! Kes je bilo vreme tako sumljivo deževno, da se je mopel snep prifakovati. A na pepelni&no jutro smo opa-zovali, da je snep vse pore in holmee okrop in okrop ljubljanskoga polja prav do ravani poboli], ljubljanskepa in sordkepa polja pa se vendar še popolnem ognil. Prav lepo je bilo zjutraj gledati belo odete gore okrog ljubljanske ravani. Sploh imamo letos tako čudno in nenavadno vreme, da je ćelo našemu narodnemn vremenskomu prerokn vse kombinacije zmedto tako, da od seđaj dalje — nič več ne prerokuje. —o — — (Ljubljanski fijakarji) so bili zadnje pastne dni strašno hadi, ker smo imeli tako lepo vreme, da je vsa slavna ljubljanska poRpoda peS k razli^nim plesom hndila. Niti pustni dan jim nij jeze potolažil, kajti mislili ro na to, da bodo v Zvezdi pri korzi kaj zaslnžili, a ba$ ta dan jim je Jupiter pluviuR račnn zmedel. Smol% ! —o — — (Za Ipavo) je razpisano mesto zdravnika z letno plačo 300 gld. — (Ko?. evRko okr. plavarstvo) javlja, da ro semnji zopet dovoljr.r;iT>o lck:i in hro?. BtrnSkov »lodc^e bo-lczni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljiiral), jctrali, žlc/.tih, na sliznici, v dti5nj:iku, v me-tii'irii in na loilvioah, tuberkolo, suSioo, nrulnho, ka-Selj, naprobavljivost, znpor, dri.sko, nespe^nost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, SniTHMijo v nScsih, mcdlico in bljuvanje krvi tndi ob času rmscčosti, sculno silo, otožnost, su-Scnjd, rovmatizom, protin, blodico. — I/.pisok iz 75.000 Rprifeval o ozdravljcnjih, ki so vsera Jekom kljubovala: Siirićevalo št. 74.070. Na Dunaji 13. aprila 1873; Scdom mosi-cev je sedaj, ko sein bil v najo-biipncjScm položaji. IJil sem bolan na {jrsili in živcih, tako da sem od dnova do dnrva vidno prin^vn.1 in vsli-rl tcffa d:«lj rasa nij som mogel se ufiti. Sliđiil sein o VaSi'j r-ndovitcj Kevak'Sficre , rabil setn jo in Vas mon-inzairotoviti", da se rutim po etiomesef-nom vži-vanji VuSe torne in žlahtne Kevali'scierc popolnoin zdravepa In okrepc'aru-fjra, tako da morem, ne da bi ho trcaol, pisati. Napoten feni tedaj, vsem bolnim to ra/.niorno jako dober kup in okusim zdravilo kot najbolji lek priporočuti in ostajem Vaš udani J Gabriel Tesclinor, aluSatelj javnoga visjela trfe'o^■ir.skoga učiliSČ-fl. Sprirevalo *t. 73.668. Mitrovice, 30 aprila 1873. Hvala izvrstnej moki je moja scatra, ki je rm nervoznom #lavobolu in neapet'-nosti trpela, po porubi 3 funtov nu putu k boljšanju. Ob i-nem ai dovolhn, Vas uljudno prositi, da ini n:i pošfim povzefje 1 lunt Kevalosciertj uavadiie sorte, \m\eg ijizIućih'^h poduk:t za rabo to nuokc pri otrocih 8 teiliiov starih popijete. S »poštovanjem Ni kolaj (i. Kostic. Sprićevalo «t. 7:s.7OI. rfiiop, pošta Ilolešun nu Moravakem 7. maja I87ći. Ker mi jo od Vas že davno prejcta Kevale-Bciere du Uarry poslu in je za mojo žulodčno slabost in neprebavljivost dobro in splođno zdravih), Vas prosim, da mi od prave Kevalesciere 2 funta na povzetje kakor hitro je mogočv pošljete. Spođtljivo udani Jožef Rohaežek, gozdar. Teoikjii kwt uiesu, prihrani iiuvaJoaciero pr. odrađenih in pri otrocih 50krat svojo eeno za zdravila. V plehHBtih pušiculi po pol funtu 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 sold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Rovalesciere-BiBcuiten v pu£icah a 2 gold. 50 kr. In 4 gold. 50 kr. — BevaleBciere-Chocolateo v prahu In v plošćicah za 12 tas I gold. 50 kr., 24 ta« 2 gold. 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta» 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Burry du Barry A Comp. na »n-mtjl, WiftllfJM49hKHHHe đt. 3, v IJablJttUl Ed. Hahr, v <*ra«l«l bratje 0beranzmeyr, v i«»-brakn Diechtl & Frank, v Celovci P. Birn bacher, v JLonil Ludvtg Mfiller, v Mariboru F. Eolotnik & M. Morio, v »erann J. B StockhauAon, kakor v vsoh mestih pri dobrih le-karjih in »pecerijskih trgovcih; tuđi razposilja du-najeka hifia na vso krnje po poStnih nakaznicali ali povzotjih. (Juirll r IJiiR>Uunl od 13, du 10. febr. G. Irana Mahkot, posestnica, 83 1., na pljuč-nem inrtudu. — .Ana Pohlin, kovjišk otrvk, 8 iiiou., na auaici. — G. Pavlina Schrey, trgovuka hči, 8 1., na organični srčni liibi. — Franca Srpan, provalaka vdova, f>4 1., na raćji bolezui. — Avgust Lokar, knjigovodja, 31 I., na sapiiiški vnotici.— G.Teodor, vitez pl. Andrioli, knjigovodja, 30 1., na sušici.— G. Ivan Gregon1, pek, posestnik, 34 1. in Franca Mosor, otrok fluknjarskega pomoćnika, 1rin ali Pi-pširen, »p. Fr. Lee »tik. — 'i'rlerju pcrcitkn, iu>\cl;i, sp. J. Jurčič. — X. Macliiavclli, »\>. ilr. L'Mf. — I'isina iz Rusije, sj). tlr, Celestin. — Tr-štvo z ^ni/djem na Ka»keiu, sp. dr. J. Vo*uj. J. Offrinec. — .Narodni jezik iu trgo\iiitt, spisal L. lladerlap.....25 kr. IL zvezek. Ivan Erazom Tatonbah. Izviren romnii, upis. «/. Jurčič......50 kr. III. zvezek. Prvi jtoljnb. Novela, spisal J. Skalec — Na t-rni zemlji. Novela, spisal J. Skalec 2b kr. IV. zvezek. Lepi (llievi. Spisal Paulus. — Plašr. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; pošlo veni 1 L. Gorenjec. — Nekoliko opazok o izdaji slovenskih luiniduih posnij. Spisal prof. dr. Krek .... L'f) kr. V. zvezek. Meta Holdents. Homau, franeoski spisal Viktor Chei-buliez, poalovenil Davorin Hostnik . 50 kr. VI. zvezek. kii/en. Novela, franeoski spisal //. Rivičre, posUnenil Davorin Jlostmk. — (erkev in država v Amcriki. Franeonki spisal E. Laboulaije, po-»lovcnil Davorin Ilostnik .....25 kr. .^.^ / —3k. ć—^^ /-----< /-----\ .'-----\ / \ / :i $ Obćinski pisar! jjj ff]js 300 gld. letno plače in ne kaj pri- || *. j sfrau^kih ddhndkov. — Prosilec, ne II ^ j\ nad 45 let star, pošten in trezen, li ^ (f^ brtz družiue, vajen vsaj nekaj ob- ^Tl 'l^i čiuHkcf^a posla — naj se pi^meno ftp rip oglasi do lionea t. m. pri občin- i| ti VL »keiu utadu v Ziljski Bi«tfi*ici JIJ Jh (Fcistntz a. d. GaiJ, Kjitnteu). (33—3) [1 w I dt ili fitforgt fiir jcbtf flinb, ob jung ober alt, ob reirij oberarm; mnu fttibcr in »Wien fcin I jruciJe« ©cfcijćift, tuo eine bemrfig manniflfodbe Hu9itml)[ toore un!) ju folif; E>tritg«n ^JJrctfen oerfnuft i tuirb. iBfrfd;iet>enc inferelfnnte loiffcnf^iflltdje ©piete ffir bie Srijufjugenb, fo audj čine immcnfe 9UU-| tuaUl uon ntuen mfercffitnten (Btfellf^aft^fpielen fur Pinber jebee »Iter« k. ic. s mPV su, «0, f|. 1,2, 3, 4. ^r^W naet mit un& e&ne (Sinrii^tung. ?! ma*T" Ui:fleiarttc itiiVPtn, i ©tlltf ft. 10, »0, «0, 40, Pinbtr^^taifr, fr. 35, 60, fl. l.vO. J uf*& -,„( HOr „ lf gi ©patrafftn, fr. l'>, 80, 30. S JBđSP- Wf*«"»*« fcnifniM«« mit Stirntne, 6trt(fl>, *li, B(>, fl. I, 1.3U, I.iio, L'imiij.^ich/rt.'ao. 30, 40, no, so, ft. i. 9&~?'db& .vp? „*""*' fr* ""' 30' 40' *cn ^10^- 1 a^K*B «cfcafcbaft«fpitft »on 80, 50 fc. »i« fl. 3. 7^^ iltibtt fejr *u <-mt>fc(Ieu ; c« i ft ttn titii mit lepielenb Tann man fceet Ptnktrti »erf^itb«« fianbatfciiien fllM^Čtrf^Jettnc l^itrt, mit nafflrlifler ©limnii, 1 Itrtifn bur« bie ncucn ■cbeitff^ultn, i Sta* 80 lr., ■ ^ h:. .o, ho, fl. i, ino, 1.40, /, a.no. I fl. l.SC s, s. M^p»/lu« »It* ft{ir baucr^ift rcnftrutric unb biil'i* |®to6uf)e, ta( etltđ fr. 60, 80, ft. 1, 1.80,1. ^^W btmattt H^nipagen, ttabtioltit, ©tedroage«, lita i\tmim1 '-»toma m»ple«, flfnaitnt Atuber-gaUrtK, *tr ««•• «omfo«a6Ie unb anbae «Pađtn, aOe mit >;ferbeit, 1^* atifl€tK*n(fte Unitrbot« fUt 5ung unb ■», l ft. »^_ -Ig. ff. 1, l..5<»- _ . IstUrf mit 13 »itfctrn rt. 65, 8fi, ff. 1.50, a, 8,4 ■^r-roimtr $:«beb«^n, 5if«n6abit«n unb ©^iffe, a bi« fl 5 *^y ju tr. 60, so, fl. i, 1.30. IOMP-I ftcini« «Ia« - flndrumeitt , 0tnannt ba ■^*toU« i'botpsra^, «in unlci^alleitbrt ©tte(, uo 8«W «Dunber»oafr, burebted«c# m»n ben ««(ang cintl ,*^ man »frf»*< ^^ctojta^Un erjciigeii r«nn. I Ct. i itb«i fflOMl« taufibetib na«a(ntcn fattttj Hefe« fe&r intt^ f«n«mt«ii»eifunj fr. *",*'■'. i reffanu ©pi«r|«ua rofict Ho« »5 ft. B^P> © unb .^ti^.ten • »parale C^ie iete 9^^^ ffnnrif** m,r»i..iinWfti.r „.mm mit aim i,„ *^^* ^i6x\twn\i\\^ faun ieb«» fiiab filincO »ddnfii 11.50, i, ».50, S, 4, Mcff(»i. ^,nt„(^eT!r Vo 80 I i«O s *. i fi h« fnUr"wai*ftnl *inb<1p' fe' *'• *• ^*0' ^^ «uWilftunfl, bcne! « - «»«M ©<■•'*« «■> 'r. , - fc , „ 0 ^^r , w m mđF" 'He 3ui>(£iaairenfpi c, b.irfltfltnbeiiitii © tnifitr i«»abr«n bi« ncutn (Salon fftucrtrerft, o^nc einen iibtcn ^^ ^ci femcai Vlrbciidtifiit, ne:tter, ivcnu mu 1 ©i-vinD ju ttrbreilen, in febr oianniafatbcc Au#»abl, t»r fcanuif rauttt, bi« Vit ni« unb tu« Ani« bttccat. l Giiirf Hetil.f fr. s, 5, h, io. 15. 6arnte flnb berari flimrri* fombiiiirt, baš mir ttv »eu^tr berfe ben bie «eif<^ cb^na t ae.i I ■i'iiirc ju lofen im etaiibt ift; ciu l!ii«in.ienK«^tcr faun ftimheiitrtiti iiattb.tiieit, cbucjiim afefiiKale iu ac(a.iam.' — I «flt JtVpA^atc fiitb mit «c(cbruii0 v,tjeben. I icn.>u gertur* ieten^ul ju (leJen, Xi« lanjciuai Aartia 4o fr. Ut6)t)tibtHeffart(n tanitnldrcn .io I i fetUJJ.fr. , tfiiie »ari« unb tađf ttnnt ftc Kit. 2>»ciO} irtUi tu- o^er oa» (Hebeiiiuit> j?a» !i»«riibrainKn ein« •lillujr,« fr. i man>, 15 fr. jU ctr.itl>eit, 7 fr I Ter ^aubcrbanimer . Tunt) j.-ben ©i« ,-!aub.t lafifie obtr bie unt.rld)* 2)«r 2l'u.ibtr-V*aHe i. ©etfcđ ileiit>iro\. * j ©iblaj ueif.VTOUiCet clit^c^euitanb. bare ^ ue.ie, bjr<* mel*e m.ui (e*- y:aUen fbiiiieii in eiucu ibanjirl J T '° '"■-.. ferici u*etian'« au«l^anfen fani«. » rben, ft. S. 3 Taf^eie5fi,ericiM ; reet t? Bffnet, 6e« l Stiirf fl. 3.5U. Cm u'ateii. 4'. rr. £>tr vcitn^SUiUr, in tuti^m nU(» litite? 5« fr I* letjet; ou-r i«ii.' k* t« ^incin, in jettoB.n iinb vanicbtet lutib, }. JO. X«r želbfimcrb bm* bfnict*, '.orr I lotldjem ifl e# ' 80 rr. ) ll^rtn, *»la}tr te. fl. * 50. uuaj .i,r \arbe i ft bac ' »iotu uita ,nil i, lita« Strlr-'VurtMU'iiiiaie, iniRicceoS 3>tr ,SJ«t' t-Jhurict, jrijt auf rtom« ,u «6tt, fcine« v.'ti 1>; ben, 80 fr. I (AJelbober inuucr letr. ao fr. | manl-o, »0 tr. rX>ie inivcrmiiittiiV« Sibnut: umu \ev I D e ^ejir-aitjaircnUftbe, wo ift bie Dtrkl.-e mit Dopielj^oftv fl. l.fu. itbtrb-t i iele vvt t>tm i ub ifum I oijiarrc? 45 ft. Da« liSfam teur-tttui, wo BUe« v-er« unb be.i icđf ift v« ia i|r C5 fr. I 2>a« JcYtitml it^t.-r, cb v b n< ;;u.ntii« I fieB«.i? 8"> fr. bet 'ommt, fl. i. i a, m^fliUtf mi iitaib n « ) fr I (Sin .(t'anenfp'Cf 2Bo fofl bie Jlarle 5J*a 9.nia<-Jt»a.)a)in im OTuube U fc S)ie ©uarbjihfe a ol I (298-2) Bazar FriedmaBn, i^fen, Jlimtcrpr^ir £li. Dimajska borza 19. februarja. Akcije narodne banke . . 980:'fl — „ Tujci izDunaja. — Mogolič izDolenjskega.— _v .., , Kreditne akcije . . . . 214JL 25 „ 18. februarja: Prele iz Koroškega. — Popovič iz Oto- (Izvirno telegraficno porocilo.) London........111J«„ 90 . Pri Elefuta: Obreza iz Cirknice. čaca. Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 85 kr. Napol..........8^JH 92 „ — Adalbert grof iz Prage. — Berk iz Pri{M»Ii*Bi Gostiša.Rus, Wretsch- Enotni drž. dolg v srebru . . 74 fl 40 „ C. k. cekini.......i"— ■„ — , E Hrvatskegi. — Kozjek iz Gradca. — ko iz Gradca. — Cronier, Grof Ervin 1860 drž, posojilo.....104 „ 23 „ Srebro....., . . , 10& jB^.7O f i Novak iz Kučevja. — Feldner, Grlinbaum Auersperg, Viafelda iz Bunaja. i^dtitelj in z« arcduiDtvo ud^ovoren: Iva. u Me me a. L/^iuiu^, m u«k pJNiO-uauc tu»karneu.