ZS. Stnilka.
1 LMIjaii, i mto, H. |unr]i BiZ.
XLV. leto.
.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta........ 12-—
četrt leta    ....... 6'—
na mesec...... . 2-—
v upravništvu prejeman:
«lo 'eto.......K 22*—
pol leta.......m u-_
četrt leta...... . 5-50
na mesec......190
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefoa št. 34.
Iskafa vsak dan »večer IzvzenUl nadalfa ln praznik*.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aii večk at oo 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah no dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to e administrativne stvari. ——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna** toleSon it, 89.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
četo leto.......K 35-—
pol leta  .......   . 13' —
četrt leta....... 650
na mesec   >     • • • •   ■ 2*30
za Nemčijo: cek> leto.......K 28'—
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto
K 30-—
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravni&vo: Knaflova ulico št. 5 (spodaj, dvorišče levo), lelolaa S&.S0
Hov atentat.
Klerikalci pripravljajo torej nov atentat na Ljubljano. 2e včeraj orno naznanili, da hočejo z >pet pre-meniti ljubljanski   občinski statut,
zopet proti volji ljubljanskega prebivalstva in ne da bi vprašali ljubljanski občinski svet.
Ko je po razpustu ljubljanskega obč. sveta 1. 1910. takratni minister Hartl s čudovito naglostjo izposlo-val sankcijoniranje novega ljubljanskega statuta, so klerikalci in njihovi protektorji trdno pričakovali, da dobe sedaj ljubljansko občino v reke in da bodo na ljubljanskem ro-tovžu etablirali tisto strahovlado, ki jo s tako nečuveno brezstidnostjo uganjajo v deželnem dvorcu.
Klerikalne nade se niso izpolnile. Pri občinskih volitvah so bli klerikalci navzlic infernalni zvijačnosti sedanjega volilnega reda poraženi in pri dopolnilnih deželnozborskih volitvah se Je pokazalo, da ima nared-no-napredna stranka v Ljubljani ogromno premoč proti vsem drugim strankam.
Zdaj hočejo klerikalci s novo zvijačo poskusiti, da iztrerajo nnrod-nc-napredni stranki večino v ljubljanskem obč. svetu in da ljubljanske volilce oropajo tudi svojih zastopnikov v deželnem zboru.
Sklenili so, da bodo v deželnem zboru zopet premenili ljubljenski statut in sicer v dveh ozirih. Po novem statutu naj imajo pri dcželnozbor-*kih volitvah v mestnem okraja Ljubljana volilno pravico tndi tisti kmetski volilci iz okolice, ki plačujejo kake vinarje doklad in davka v mestu, imajo pa po sedanji postavi volilno prnvico tam, kjer je njihovo stalno prebivališče, nnmreč v kmečkih občinah. Ni treba dokazovati, kako nečuven in vnebo vpijoč atentat na pravice mestnega prebivalstva bi pomenila ta prememba, če bi jo vlada potrdila.
Druga prememba, ki jo namera-vajo klerikalci, 6e t'ee ljubljanskega občinskega sveta. Sedaj se razdele mandati za občinski svet po razmerju glasov, ki jih je dobila posamična lista, kar pa glasov preostane, za te dobi tista stranka, ki je dosegi?* največ mandatov še en mandat. To pa hočejo klerikalci zdaj spremeniti tako, da bi ta mandat dobila tista stranka, katera ima v dotienem volilnem razredu največ preostalih gla-bot. Na ta umetni način hočejo kle-
rikalci faktični manjšini v vsakem razredu pomagati do mandatov, do katerih nima pravice.
Opraviti imamo s čisto navadnim novim atentatom na mestno občino ljubljansko, z atentatom, ki mu je namen, spraviti obč. svet ljubljanski in ljubljanske deželnozborsko mandate z nasiljem in zvijačo v klerikalne ro'c dnsi je prengronma večina ljubljanskega prebivalstva na-rodno-naprednega mišljenja.
i?. Etankocb.
Dunaj, 30. januarja.
Dr. Ebenhoch je umrl. V najboljših moških letih — 56 let star — je legel v grob poslednji izmed voditeljev nekdanje velike »državne stranke« krščansko - socijalne. Koščena roka Morane je ngrabila pred d verna letoma očeta moderne avstrijske klerika^e organizacije dr. Lu-egorja in razrušila s tem temeljni kamen krščanskega socijalizma; pričel je rapidni razpad nekdaj tako slavne stranke in volilna usoda — mors po-liticus — je uničila njegove epigone, ki so hoteli komodno in varno prebivati v stavbi, katero niso zgradili oni in katere niso mogli vzdrževati, ker jim je manjkalo intelektualne, predvsem pa moralične kvalitete. Komaj jo LuegOi. >aiisnij oči, je zavladaj bog Pobasaj v njegovi stranki, pričel se je boj za sinekure, ena korupčna afera je sledila drugi, vedno brezsraronejše je stranka zlorabljala najnižje instinkte mase, kupče-vala je z verskim blagom ravno tako brezvestno, kakor z gospodarskimi interesi, prodajala svej program po krajcarjih, preganjala male Žido z velikimi, sklepala tajne zveze in kot najskrajnejše sredstvo v sili, je zamenjala Lnegrov »lasst mir meine Bbhm in Ruh« z anarhistično maksimo nacionalističnega terorizma.
Pred pol letom je blisk iz neba razsul sijajno stavbo. Ogoljufani volilci so sknmenjnli zvite voditelje, ki so bili med tem iz malih ljudi postali visoki deželni in državni funkcijo-narji, si pri občini in v dežolni upravi delili bi a gre tega sveta, hodili v sijaju ministrskega zlata, hlišče'ih odikovanj in tajnega svetništva vladarjevega. Lichtenstein. Bie^hln-rek, Wittek. Sturm, Pattai, Steiner. so propadli. Gessmann je od sramu pobecmil čez mojo.
V zibelki krščanskega socijalizma, na samem Dunaju, jc bila stran-
ki strta glava, kar je ostalo, je bilo telo, sicer ogromno še, toda razjedeno in razpadajoče . . .
Skoraj anahronističen vtisk je napravilo, ko je z ostalimi nemško-klerikalnimi poslanci minoras genti-um prihajal po lanskih volitvah dr. Ebenhoch zopet v parlament, takore-koč edini steber na intelektualnem in moralnem pogorišču krščansko - socijalne stranke, ki je po čudnem naključju OvStal in pričal o nekdanjem sijaju. »Nur eine Situle noch zeugt von versehvrandener Pracht, — a ne h diese schon geborsten, kann sturzen iiber Nacht.«
Truden in ne več popolnoma zdrav je prevzel dr. Ebenhoch vodstvo krščansko - socijalne parlamentarne skupine. Toda nekdanji časi, ko je parlament trepetal pred intrigami in brezobzirnostjo nemško - klerikalnih poglavarjev so pretekli in stranka ter njen voditelj so se morali zadovoljiti s skromnim mestom v zboru ljudskih zastopnikov.
Dr. Ebenhoch zasluži poleg dr. Luegerja ime ustanovuika krščansko - socijalne stranke. Kot voditelj konservativnih klerikalcev je zastavil ves svoj vpliv, da 60 se le-ti združili z »demokratičnim« katoliškim krilom in Lueger in Ebenhoch sta pred volitvami leta 1997. ustvarila stranko, ki si je pride jala ponosno ime »državi.;: stf&j&e^ — »Reicks-partei«.
Pri lanskih volitvah je slava razpršela, poleg vseh drugih sporov in defektov so se leta 1907. skrbno zamazane razpokline strankineg-a organizma zopet pokazale in navidezno enotni organizem je zopet razpadal v svoje prvotne sestavine — »demokratično« in konservativno. Nasprotja med meščanskimi in agrarnimi interesi so proces pospeševala in v kritičnih položajih se je opetovano pokazala globoko segajoča de&orga-nizacija tudi v javnosti. Bolan in ozlovoljen je odložil dr. Ebenhoch svoj mandat.
V sijaju odlikovanega in z največjimi častmi počaščenega politika je umrl. Kot advokaturski koncipi-jent je začel na Gornjem Avstrijskem svojo politično karijero in že v mladih letih je nastopal kot voditelj konservativnih klerikalcev z besedo in peresom. 33 let star je prišel v parlament, kjer je kmalu zaslovel kot eden na jacresivnejših politikov v boju za klerikalizacijo šolstva in konservati-zem narodnega gospodarstva. Ko jo na Dunaju hitel Lnegrov antisemiti-
zem od zmage do zmage, je dr. Ebenhoch spoznti dobre in velike šansa nove klerikalne smeri, z vso vnemo je deloval za zbližanje, s početka si tako sovražnih klerikalnih bratov — takozvanih konservativcev in krščanskih socijalcev — in leta 1907. se je predvsem njegovemu trudu posrečilo, doseči združenje obeh skupin. Najreak-cijonarnejši agrarci so postali krščanski soeijalci in v impozantnem številu je nova »državna stranka« zasedla desnico v zbornici splošne in enake volilne pravice. Eden prvih, ki so bili v parlamentu med »izvoženimi«, je bil tudi dr. Ebenhoch, stranka ga je poslala v parlamentarni kabinet Beckov, kjer je razobesil na palači poljedeljskega ministrstva »zeleno rgrarno zastavo«. Bil je minister od novembra 1907 do novembra 1908, vrnil se je na svoj sedež v zbornici kot tajni svetnik, vitez železne krone prvega razreda.
Videl je, kako razpada po Lu-egerjevi smrti stranka in skušal je zapustiti izgubljeno ladjo še o pravem črsu. Toda klicali so ga na pomoč in ko so odšli Weisskircbnerji in Gessmanni, so se ga žalujoči ostali oklenili, saj je bil edini reprezentativni mož, ki ga volilna burja ni odnesla . . .
Niti njegovo ime, niti njegovo pridno delo ni moglo ustaviti naravnega procesa.
Dr. Ebenhoch je poleg dr. Lu-egra edini krščansko - socijalni voditelj in odličnjak slavne dobe, ki umira naravne smrti. Gessmann in \Veisskirehner sta živa mrliča, ubita v klanju lanskih volitev. Njiju smrt je bila hitra in takorekoč lahka kakor kap.
ŽalostnejŠa usoda je zadela osta-.le prvake, gnijejo pri živem telesu in polagoma postajajo žrtve moralne rakovine, ki nevzdržno razjeda ostanke krščansko - socijalnega organizma. V dunajskem občinskem svetu in v nižjeavstrijskem deželnem zboru se ti nekdanji ljubljenci klerikalnega sveta borijo proti neizprosni usodi. Kakor toča padajo na nje puščice političnih nasprotnikov, s čudovito re-dovitostjo sledijo dan za dnevom nove korupčne afere in aferice, vsak dan je njihova »obleka čednosti« bolj raztrgana in vedno podobnejši so Čredi, katero neusmiljeni gospodar žene s palico in bičem — v klavnico.
Iz blata le eno sliko. Danes, ko je izdahnil zadnji kraščansko - socij. odličnjak svoje življenje, so dokazali socijalni   demokrat je v nižjeavstrij-
skem deželnem zboru, da je »slavni« Bielohlavvek, dež. odbornik, mestni svetovalec, upravitelj deželnih dobrodelnih ustanov, korifeja krščansko - socijalnega aeropaga, prejel kot član gremijalne blagajne za udeležbo pri eni sami seji 160 K; član te blagajne pa je mogel postati, ker se je dal vpisati kot vinski agent firme Hatzl, torej nastavijenec onega človeka, katerega ime je znano kot obsojenega krščansko - socijalnega ko-rupcijonista . . .
Kakor ščurki lezejo podobne afere iz vseh lukenj. Skoraj ga n" krščansko - socijalnega voditelja, ki bi ne bil omadeževan in oskrunjen.
Z železnim korakom usode ss približujejo mestne volitve, ki bodo vrgle zadnje ostanke moči in sile one stranke, po katerem vzoru se je organizirala tudi naša S. L. S. in kar je glavno, po katere vzoru tudi nah klerikalna organizacija med srečnim slovenskim ljudstvom deluje.
Pogrebni zvon, ki bo spremljal dr- Ebenhoeha k večnemu počit Ing, ne utihne. Zvonil bo zadnjo uro organizmu, iz katerega srede je smrt iztrgala moža. ki po svojih intelektualnih in moralnih kvalitetah pravzaprav ni spadal vanj.
Štajersko.
Iz Gradca nam pi?e;o: Deželni poslanec dr. Knkcvec je izrazil dež. glavarju grofu Edmundu A t tenisu opravičeno željo, da se ga naj npošte-va pri volitvah v odseke. Narodna stranka je nastopila pri zadnjih do-žolnozborskih volitvah tudi v mnogih kmečkih volilnih okrajih in dosegla tretjino vseh odanih glasov večinoma od največjh davkoplačevalcev. Ti imajo gotovo pravico, da M zastopa njihove želje in potrrbe tudi v odsekih. Ako 63 posl. dr. Kukovcu ne bo dalo prilike, da bi pristaše svoje stranke zastopal na imanje v finančnem, naučnem, deželnokultur-nem in peticijskem odseku, bo moral zonet staviti dolgo vrsto in cijativ-nih predlogov, kar gotovo hitremu poslovanju dež. zbora ne more biti v prospeh. Klerikalci so se seveda I vsemi silami potrudili, da s» izvolitev dr. Kukovca v imenovane odseke preprečili. Volili so raje vanje Vrečke in Terglave, ki ne znajo niti nemški in ki nimajo sploh nobenega znanja o stvareh, katere bi naj v odsekih »zastopali«. Klerikalci pravijo vedno, dn jim gre le za naro no m gospodarske   koristi   Slovencev, ▼
LISTEK.
Rienzi, zadnji trioma?.
Zgodovinski roman.
Spisal Edvrard Lytton - Bulver. Prva knjiga.
(Dalje.)
»Ti se hočeš vojskovati proti Štefanu Colonni, mojem sorodniku; sicer ga poznam le malo in po pravici rečeno ga tudi ne čislam poseb no, a vendar je ponos naše h;čp; kako naj se torej združim s teboj?«
»Varno bo njegovo življenje — varno njegovo imetje, varno njegovo dostojanstvo. Proti čemu se bomo vojskovali? Proti njegovi sili, delati drugim krivico.«
»Ce bi spoznal, da so ti na razno-lacanje še druge moči in ne samo besede, bi bil napram tebi pač manj milostiv.«
»Kaj tega še ni spoznal? Ali mu ne kaže navdušenje ljudstva, da sem njož, ki s° ga naj boji? On — previdni, prekanjeni, globokovidni zida trdnjave in stolpe in s svoje strehe ne vidi mogočnega poslopja, ki sem ga jaz vstvaril?«
Ti! Kje, Rienzi?«
»V srcu Rima! Kaj tega ne vidi?« Ne, re„ on in vsi, vsi njegovega rodu so slepi. Ali ni tako?«
»Štefan Colonna gotovo ne verjame v svojo moč, sicer bi vas bil že davno uničil. Da, šele pred tremi dnevi je rekel povse resno, da raje vidi. da govoriš ti ljudstvu, kakor, da bi mu govoril nnjodličnojši duhovnik vspga kristijanstva, ker drugi govorniki ljudstvo samo razbnia-jo, ti pa je pomiriš in je pripraviš do tega, da 6£ raziđe.«
»In tega moža imenujete globo-krgledega? Ali nista nebo in zrak najmirnejšrr, kadar se pripravlja vihar? Da, gospod, razumem, Štefan Colnnna me zaničuje, Kakor se spominjate, sem v prelšrjih letih obiskoval njeprovo palačo in se mu z dovtip-nimi pripovedkami in krepkimi izreki prikupil. Ha - ha! Časih me je s pekočo vljudnostjo imenoval svojega Šaljivem, svojega hišnega norca. Pog"ltnil sem sram o te nje in se celo priklanjal za niegove izraze pritrjevanja. Iz istega vzroka in za isto stvar bi se tudi še zdaj podvrgel taki pokori in takemu osramrčenju. Kaj sem hotel doseči? Ali mi morete to povedati? Ne! Vam bom pa to sam zašepetal: hofel sem si pridobiti zaničevanje Štefana Crlonne. Pod tem zaničevanjem sem bil zavarovan vse dokler nis^m postal varstva n'č več potreben. Nisem se hotel patricijem
pokazati strašen, da bi mogel mirno in neosnmljen hoditi med ljudstvom. Posrečilo se mi je in zdaj sem vrgel plašč od sebe. Drzno bi lahko Štefanu Colonni v tej uri rekel, da kljubujem njegovi jezi in da zasmehujem njegove ječe in njegove olx>roženee. Ce pa me še smatra za tistega Rienzija, ki sem bil prej, pustite mu to mnenje. Jaz lahko čakam na svojo uro.«
»Toda, povej mi,« je rekel Ad-rian, ki ni hotel posnemati tovariševega načina govorjenja. »Kaj zahtevaš za ljudstvo, da bi opustil svoje podžiganje strasti. Ljudstvo je nevedno in trmoglavo, zato ne smeš od ljudskega razuma ničesar pričakovati.«
»Zahtevam popolno pravičnost in varnost za vse. Z mrnjšo obljubo se srdoh ne zadovoljim. Od plemičev zahtevam, da poderejo svoje trdnjave, da odpuste svoje oboroženee, da ne bodo zahtevali, da se hudodelstva plemen i ta se v ne smejo več kaznovati in da bodo iskali varstva pri javnih sodiščih.
»Prazno zahtevanje,« je dejal Adrian. »Zahtevaj, kar se da uresničiti.«
»Ha-ha,« je odgovoril Rienzi 8 trpkim usmevom. »Kaj nisem rekel, da je blazno zahtevati od veliknsov, nnj spoštujejo postavo in pravičnost? A Ji me m^-ete se grajati, če to iščem pri drugih?«
Naenkrat je premenil glas in dejal i veliko slovesnostjo:
»Tudi kadar človek bedi. ima lahko nečimerne sanje. A tudi - panje je časih mogočen prorok. Nebo občuje v spanju na skrivnosten način z ljudmi in vedi svoja pozomska orožia po potih, na katere jih je postavila višja previdnost.«
Adrian ni ničesar odgovoril. Ni bilo prvič, da je zapazil, kako čudno je Rienzijev dalekovidni razum prepojen z mističnim praznoverstvom. Mladi plemič, dasi dovolj veren, četudi ne vdan lahkovernosti njesrove d'^bf», je vsled te.^a v tem večji meri dvomil, da bi se Rienzijevi načrti mogli uresničiti. V tem pa se je silno zmotil, dasi je njrgova zmota izvirala iz zdrave pameti. Nič namreč ne podžiga človeškecra poguma tako, kakor trdna vera, da je dotični človek orodje bežie modrosti. Maščevalnost in patrijotizem sta dvigali, ki najdeta v fanatizmu oporo, da za-suče svet. Moder mož zamore državo voditi, entuzijast jo pa ali pomladi ali jo pa uniči.
IX.
»Ko jc ljudstvo zagledalo podobo, je vsakdo ostrmel.«
Na trgn pod kapitolora je bila zbrana velikanska množica. Vsak se je skuta] mimo svojega soseda Preriniti naprej, da bi prišel do me=>ta,
kjer je bila množica trdno in tesno zgnečena.
»Corpo di Dio,« je dejal mož velikanske postave, ki je rinil naprej kakor ladja, ki meče šumeče valovja na desno in na levo, »to je pa trud. V imenu svete bogorodice — čemu siliti tako naprej. Kaj ne vidite, gospod Ribald, da je moja r^na roka br^z moči in obvezana, da si ne morem bolje pomagati, kakor majhen otrok? In vendar navaljujete name, kakor bi bil star zid.«
»Ah, Cecco del Vecchiol Torej mi se vam moramo umakniti — vi ste premajhni in preslabotni, da bi mogli priti skozi prnečo! Čakajte, iaz. vas bom ščitil.« Tako je govoril štiri čevlje visok pritlikavec in je gledal kviškn k velikanu.
»Gotovo,« je rekel ljuti kovač ogleduje drhal, ki se je glasno smejala pritlikavčevi ponudbi, »vsi smo potrebni zaščite, veliki in mali. Zakaj pa se smejete, vi opice — vi pač. ne razumete nobene primere.«
»In vender smo prišli sem, ua bi videli primero,« je nekdo nekolik« porogliivo zaklical iz množice.
»Dober dan, gorpod Baroneolli« je odgovoril Cecco del Vecchio. »Vi ste vrl mož in ljubite ljudstvo. Oe vas vidim, se mi src* zasmeje. Kaj naj pomeni to vrvenj??«
(Dalje prihodnjič.)
resnici' pa tirajo redno in povsod stran karstvo. Raje analfabete v važno d?želnorborske odseke,   kakor pa
zmožnega dr. Knkovca!
Iz Hrastnika. Kakor znano, je vložil tnk. Nemec Burgcr na trboveljski občinski znstop prošnjo, da se mu izroči občinski lov brez 'ieita-cije za dobo 6 let v najem. Stvar se je obravnavala pri seji t2r je takrat glasovalo v prilog Burgerja 14 od borni kov, za licitacijo pr 9. Vzlic temu, da je neki odbornik takrat pojasnil lovski zaken, ki z~ktrva za tako podeljenje lova brez licitacija dvetretjinsko večino, ro žiri po Hrastniku vest, da h- če občina vseeno izročiti lov Burgerja. Ta je dobil zato že baje več čestitk (!) in to celo od jako vplivnih oseb. Mi si ne tneremo misliti, da bi naša občina nalašč nasprotovala d^r.~.*ičinoni Slovencem, pač pa smo mnenja, da go spodje ne poznajo lovskega zakona ta Šiajer-ko z dne 21. septembra lly06, dež. zak. in ukaz č+. 5, čigar točka 30. se glasi tako-le: »Občinski lov je vsled sklepa občinskega odbora tudi brez zakupa na javni dražbi potom prostega dogovora oddati osebam, ki po § 16. nso od zakupa izključene, pa la v tem slučaju, ako je taka oddaja lova v interesu poljedelstva, gozdarstva ali Wa samega. Ta sklep občinskega odbora se mora storiti najmanj 6 meseci" pred pri-četkom nove zakupne d:be ter je le veljaven, ako glasujeta zanj najmanj dve tretjini cd ncvzjčih občinskih odbornikov ter ako mu po glasovanju pritrdijo posestniki zenilj\sč v dotičnem občinskem lovišču.« Tako torej določa lovski zakon. Ako bi se het?!o postopati proti njegovim določbam, opozarjamo slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Celju, da brezpogojno prepreči kako kršenje zakona, četudi gre za glavnega uemškn-tarskega agitatorja v Hrastniku in oeebnega glavarjevega prijatelja.
Iz Hrastnika. Tu je umrla v visoki starosti g:spa A. Bauerheim. Pokojnica si je pridobila kot marljiva trg-evka znatno prem oženj?. Večkrat je rada prispevala v narodne namene. S-redoikom naše sožaljo.
Kako slika drž. posl. Malik spodnje« injersko nemškutarijo? Drž. posl. Malik je opisal, knkor poroča »M. Z.« v posebnem pismu štaj. namestniku Clarvju razmere v Ptuju in drug: h spodnjega j. mestih. »To kli-kovstve«, pravi tam, »?e vedno bolj razširja in hrče tiranizirati Sp. Šia-jer. Od zadnjih dr£avnczbor?kih volitev se čuti pod noravo Vase eksee-leoce tako varno, da hoč^ že odločati o časti in pravicah drugih, prezirati vse postavne predpis0, uničevati posameznike, da, zapolnijo celo svojf* pristale in odvisn? ljudi k krivemu pričevanju pred sednijami in drugimi oblastmi. Na ta način se celo javno življenje demoralizira. Kd^r s«» vladu jočim mogotcem zoperstavlja. ga uničijo ali vsaj brez usmiljenja zasledujejo zaradi tega, ker mčejo, da bi jih kdo motil pri izkoriščanju prebivalstva in saoupravnih korpe-rcclj . ..« Malik misli pod »kliko« vladuj če n^mškutarje po spodnje-štajerskih mestih, ki ne stoje v vse-nemškem. temveč v neirTikonacij. taboru. Slika te nemskutarije, kakor nam jo r*se Malik, je tako verna, da je prav nič nočemo izpopolnjevati. In te ljudi vpošteva vlada bolj ko slovensko večino!
Za dr. Josip Inaveevega »Mo-žička«, katerega priredi celjsko dramatično društvo skupno z enodejan-kama »Fric« in »Jeftejeva hči«, dne 4. februarja, s* d^be vstopnice v prednrodeji v Zvezni trgovini v Celju. Za »Možička« vlada pVšno zanimanje po celem Spod. Stajerjn. Zato
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.)
(Dalje)
»Imenitna kapljica!« dejal je, »moj oče ne kupi nikdar take, dasi vedno gleda na fino kakovost.«
»To je pravo rem-ko vino,« pojasnila je Katinka, »čutili je močno, a v resnici je lahko. Glavno pa je, da je zdravo, da se človek drugi dan počuti vsega oživljenega po njem. Pijte ga le brez rkrbi, jutri vam bo glava lahka, k( t bi se bili okrepčali po težkem delu.«
Natočila mu je spet kupico di vrha ter spet trčila, a zdai na zdravje Horca in Justine, da bi se srečno vrnila.
S dmič je pil ravnr du.sno in ni opazil ostrega pogleda, ki ga je Ka-linka zasadila vanj ob nazdravi,te-nju Jret'ni. Borčevka je nnzdravila svi ji pastrrli, da bi vi ?e!a, kak vpliv bo imelo to nanj. a vidši, da ni Sedmič niti z žilico dal sumljivega znamenja, obšla jo je strastna zado-voljnost in hrepeneče se je bližala cilju, ki si ga J3 določila za ta večer.
Vino je bilo močno in S dmič je to stoprav občutil, ko je izpraznil že četrti kozarec in mu je sila pijače burno plula mladeniško živahno kri po žilah. Ker si je prižgal še di-
opozarjamo občinstvo, da si preskrbi
pravočasno vstopnice.
Gospodarsko in obrambno drv*
stvo »Branibor«. Ustanovni občni zbor mo-ke in Ženske podružnice v Celju bo v četrtek, dne 1. februarja ob osmih zveč*r v gostilniških prostorih Narodnega doma ▼ Celja.
Iz Št. P*vU pri Preboldu. V nedeljo se je vršil v Vedenikovi gostilni jako lepo obiskan shod Narodne stranke. Za predsednika je bil izvoljen vpokejeni nad učite i j V i d i c , govoril jo dr. K a 1 a n iz Celja o po liličnem položaju in o klerikalni ub-stiUkciji v #*~j"rskein deželnera zuo-rr. Shod je potokel povsem mirno in dostojno, klerikalci se niso upali niti blizu.
Od Sv. A^ona v Slov. ritah.
Tukajšnji kaplan je čudci rniic. Kadar ss po1 je krtr. na rpnvetl, ga opremlja njegova prijateljica, kadar pridiguje, m a švigajo oči jo koru ckng po pavki Liziki. Pa *rdi bližnje gostilničarjeve hčerke tiha ljubezen je postala že skoraj cle^na in sedaj ne bedo več našemu vzorne-liiu kaplanu, organizatorju .Marijine družbe iz zcdiege nič pomagala razločna pojasnila v »Slov. Gospodarju«. Vedeli sin o, da je resn?ca, vendar še si je uppl g. kaplan tako nesramno pisati v mariborskem listu. Zakaj peša vera v Slov. goricah veito gi spod je črno>uknježi najbolj sami. Ako še pride k Sv. Antouu tak kaplan se bode tudi tukaj vreme zjasnilo.
Drobne nm Ice. I z C e 1 j a. Pred
kratkim so se igrali ctroci iz Gaberja na cin^arniškcEj industrijskem tiru s huntom, l'čecec Franc J' št je ske kal na hunt iu z rj« ga, padal pri tem pod njega in dobil tako težke po škoiibe, da so ga moiali splaviti v celjsko bolnišnico. — Detomorl Iz Konjic poročajo: Dne 2o. januarja je umrla sedem mesecev sta/a nezakonska hčerkica posestniško hč?re Marije Kumer v zelo sumljivih okol-ščinah. Nekatera znamenja kažejo, kakor da bi malo bitje umrlo nasilne smrti. Upcl:ala se je aodnijska preiskava. —— Surovost. Neka vi-niearija v C'ršaku pri Svičini je pričela 27. jan. proti jutru goreti. Ko so prihiteli ljudje, so našli hišna vrata od zunaj z vrvmi tako trdno zavezana da vin i čar ni mogel vun. Iz Me-va so pa zločinci ukradli kravo in potem zažgali. — I z P t u j a. Mestni šolski svet je sklenil resolucijo, v kn-teri poziva deželni zbor, naj čimpreje ugodno reši piedlogo glede regnlaci je učiteljskih plač. Ako bi se pa ne posrečilo doseči delazmožnosti š'aj. deželnega zbora, bi se pa nrj dala učitcljstvu 2596 draginjska doklada s pomoTjo nezabž^nega deželnega prsojila. — I z S t n d e n c pri Mariboru poročajo: V soboto ponoči so našli starega občinskega redarja Olašira blizu delavnic Južne železnice vsega krvavega ležati na uiici. Imel je tri luknje na glavi. Kako je prhVd do teh ran. če ni pojasnjeno. — T 7 Ptuja. Mariborsko okrožno so-d"£če je dalo prepeljati kavarnarja Maksa Kossarja v Gradec, da bodo tnm pre:sT ali, jefi pri zdravi pameti al! ne. Obstreljen sincpk, o katerem so mislili, da bo oslepel, začenja zopet videti. Pač pa se je stanje Kos-sarjeve žene zelo poslabšalo.
Koroško.
Koroški deželni zbor. V včerc. iš-nji seji deželnega zbora koroškega, ki je bila precej dolga in včasih precej viharna, je bilo vloženih 0 peticij. Med drugim se je oddal šolskem od-s kn predlog o podržavljenju mest okrajnih Bolskih nadzornikov. Spre-
jet je bil pO dolgi debati tudi računski zaključek o deželnem fond« za L 1010 s zahtevkom 6,306.000 kron in pokritjem 5,622.000 kron, tedaj s primanklajem 684.000 kron. Prihod-na seja se vrši danes.
Prijet goljuf. Kakor smo te včeraj poročali je ukradel v Volsperkn 171etni Rudolf Gsodam svoji teti hranilno knjižico sa 12.000 k*»on. Fant je pobegnil najprvo v Celovee, od tod pa so mislili, da je šel n* Laško. Včeraj pa so «r*» aretirali «• Mariboru v neki tolerančni hiši, kjer je neprevidno razmetaval denar in s tem opozoril nase policijo. Pri njeua so dobili še okoli 11.000 kron.
Primorsko.
Goriški deželni sbor. V v?*"rnjs-nj: C3ji goriškega deželnega sbera ro T3p**c>eli zakonske načrte glede d? litve občine Naklo, glede zložb^ poljedelskih zemljišč in delitve skupnih zrudjišč ter ureditve prava njih uživanja in oskrbovanja. Več zakon.ckih n-4r.rtevt med njimi tudi naert o zboljšanju razmer nčnega osobjn na m?ščrnskih in ljudskih šolah co *^d-dcH raznim odseh^m. Prihodnja, '"eja se vrši danes.
Tržaški mca^i svet. PrH^oČ njem «0 je vršila ?rja mestnega p ve ta tržaškega.   Navzočih   je   bil? 60 svetovalcev. Brez debate se je dovolil naknadni   kredit 46.500 kro*> za oddelek lokalna policija    bilance za
I. 1911. Po daljši debati je bil sprejet predli g za potrdilo statutov h »potočnega kreditnrga zavoda. Sklenil se ie tudi končno nakup posestva Maru-Hčevega za regulacijo ceste Arcata. Javni seji je sledila tajna s^ja. v kateri sta bila na lastno prošnjo vpo-kojena nedelja Z^ratin Fr. in Josip Pertot. Za inženirja v V. rozr. pri mestnem stavbnem nradn je bil imenom pn Josip Pales^, r.a ndjnnkta inž. v VI. razr. pa Viktor Buffulini.
Iz Matulj. Identiteta na tiru najdene ženske je dognana. NaeJi so v vinogradu r.ad skalami, ko<ler je ženska skakala in bežala, njeno po-selsko knjižico, glasečo se: Johcna Rupič, geboren 1674, Purach, Ge-meinde Predli^, Deutsoh - Griffen, Karuten. Rupieeva je nazadnje služila pri neki ekscelenci v Gradcu do
II. maja 1. 1. Pri komisijski oblukci-ji so dognali, da revica ni imela vsaj že dva dni ničesnr v tastih, kajti njen 7e!odee je bi! popolnoma prazen. Šla je torej v smrt iz lakote.
Ponesrečen *vijatik. Stotnik zrakoplovnega oddelka Cezflrone je padol vČerej tik avstrijsko-lasVe meje blizo Vidma s svoj'm Bleriotovim letalnim strojem s prpcejšne v'šine na Vn. Vrrok padca je bil hud vihar. Stroj se je popolnoma razbil, stotnik pa je dobil le lahke poškodbe.
Ponesrečen železniški kurjač. Kurjač državne železnice Kokl se je med vožnjo s tovornim vlakom blizo Prvačine nagnil predaleč čez s*roj in zadel pri rekem mostu v mostno oporo. Padel je s stroja in obležal na mostu. Dobil je tovke pogodbe na glavi. Odpeljali so ga v goriško bolnico, kjer je suoči umrl.
Vihar v Trs*u. Včeraj je bil v Trstu izredno hud vihr»r. Burja je dosegla hitrost 100 km na uro. Povzročila je zelo veliko nesreč in napravila veliko čkodo v pristaniščih in po mestn. Morje je b"lo s:lno valovito in več metrov visoki valovi so bili z vso s:lo v valolome. Odtrgalo se je več čolnov in jadrnic, ki so jih deloma njeli, nekaj pa jih je zanesel vihar v odprto morje. Posebno hudo je poškodovana jadrnica »Stella pola-re«. Ponesrečilo se je v pristaniščih nič manj k?>t 40 oseb.   ki so zadobili
večje ali manjše poškodbe in so jib odpeljali v bolnišnico. Proti večero je vihar odnehal in so sačeli v pristaniščih zopet s rednim delom.
Maščevanje mater-*. Včeraj je napadi•% 221etna žena kovinarja R. Florjana, v Trst o svojega 28 let nega moža in ran zadala z rožen t težko rano na vratu in mn prerezala tudi več žil na roki. Komaj pravočasno so gn odpeljali v bolnišnico. 2ena je napravila to is obupa. Mo*, je sicer precej zaslužil, toda njej in za dva otroka ji je dajal vsak t^d^n za hrano samo 3 krone, sam pa je popival. Ko sta ga včeraj otroka prosila kruha, jih je 7«čel Flnrijan tepsti, mati p«, ki tega ni mogla prenn§at», je pograbila zi nož in na pad In moža.
A^trijske vojn-* l**dje v Trsti?. Oddelek vojne eskad-o avstrijska vojne mornarice, ki je b'l sedaj 5 dni v Trsto^je odplnl včtcj popoldne bila n^ž in napadla meža.
Nezgode. Srčna kap je zedcl« včeraj v Trstu 45Tetnega zasebni k ji A. Mnloniia. — Včeraj so bili v Trstu 4 nnnjši šobni požari, ki so povzročili precejšno Škodo. Ogenj je povzročila v treh slučajih huda bnr-ja, ki V razmetala ogenj z ognjišč skozi d;mnik, v četrtem pa je povzro čil '*g°nj poškodovan pPnomer. — K požaru v prosti Inki v Trstu poročajo, da se je zanetil ogenj pod streho vs!ed poškodovanega dimnika. Gorelo je 3 nre. Škoda,ki jo ima parobrod na družba »Austro-Američana« zna-*a nad 10°00 kron, ki je delno krita z zavarovalnino, ftkoda na hiši, ^ki je last sklad;;vč še ni cenjena.
Zgubljena   jadrnica.   V Trstu
pogrezajo veliko jadrnc □ >Golf-trom<-, ki je cdplula že aprila meseca lanskega leta iz Amerike, in od katere niso dobili v Trstu že 274 dni no-benrg-a poroeila. Jadrnica se je brž-kotne pri kakem viharju potopila.
Nov avstrijski drcađnou^ht. V
ladjedelnici v Roki, lact družbe Da-nubins, so dovršili veernj zgradbo eg-rorlja novega četrtega dread-nnnchta, ki bo kakor npajo spomladi 1913 bjrotovijen in se poleti 1914 iz roči vojni mornarici.
Dnevne vesti.
Izvrševala! odbor nnrolnc-napredne stranke je v svoji seji z dne 29. t. m. izrekel popolno zaupanje deželnima poslancema gg. Reisnerji* \u Ribnikarju ter odobruje vzel nt. znanje taktiko in postopanje narodno - napredne delegacije v deželnem zboru.
-j- Kranjski deželni zbor ima jutri, dne 1. februarja ob pol 10. dopoldne sejo. Na dnevnem redu 90: 1. Naznanila dežel nozborskega predsedstva, 2. Poročilo deželnega odbora o spremembi zakona o občinskih taksah. 3. Poročilo deželnega odbora o reformi pri deželnem knjigovodstvu in pri deželni blagajni. 4. Poročilo deželnega odbora o izločitvi davčne občine Gornje Polje iz občine Toplice in ustanovitvi samostojne krajne občine Gornje Polje. 5. Poročilo deželnega odbora glede pobiranja nad 100^ doklade v občini Sv. Križ pri Kostanjevici leta 1912. 6. Poročilo deželnega odbora o izločitvi davčne občine Velesovo iz sedanje krajne cb-čine Šenčur pri Kranju in ustanovitvi samostojne krajne občine Velesovo. T. Poročilo deželnega odbora, m katerim se predlaga načrt zakona o dolžnosti za vzdrževanje ograj. 8. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 149% doklade po davčni občini Kal v krajni občini Šmihel pri Postojni leta 1912. 9. Poročilo deželnega odbora o uravnavi Kamniške Bistrice z
j šečo siuotko, uplival je tudi tobak nanj in velika prilika je bila, da se docela omoti.
Po nerodnosti — ali pa nalašč — je prevrnila Katinka s komolcem tvoj kozerec. da se ja iskra tekočina raziila po miznem prtu in si naprav-ijala pot proti Sedmiču.
»Kako sem neokretna!« jezila se je Borčevka, potem pa takoj dostavila smeje se: »Toda to nekaj pomeni!«
»Kaj pomenit« vprašal je Sedmič in zavihal prt ter pokril mokri drl pred seboj.
»Ali ne ve^te, da je razširjena vraža, če se pijača preti komu razlije, da to pomeni pri dotieniku krst f«
»Vi tudi verujete na vraže, gospa?« začudil se je on.
»Gotovo ne,« zatrdila je Katinka živahno in položila roko preko mize proti S: dmičn, da je imel ta priliko in slast < b'udovati lepo njeno rast, »toda verjemite mi,« nada Ijerala je, »če človek ve, da imajo ljudje kako stvar za pomenljivo, da mu nehote nekoliko sili misel na to, čc ni tista stvar morebiti vendar ie res. Tako je tudi s to vražo. D°si vem, da je bedastotji verjeti, vendar se ne morem docela ubraniti slutnji, da ni č:s4o brez vsake podlage.«
Sedmič se je zasmejal.
»Iz tega spoznam, da vseeno verjamete vražam,« dejal je, »jas jim ne verjamem nič.«
»Pijva!« velela je ona in ko sta pila ter se je v Sedmičevih očeh opazil viden vpliv pijače in tobaka, rekla je z vzdihom:
»Ali se vam ne zdi nocoj soparno tukaj?«
»Vroče je, da,« potrdil je Sedmič, ki so mu bile od vinske moči napete žile.
»Ali naj odprem okno t« vprašal jo je.
Ona je pritrdila, zato je vstal in ga šel odpret. A ko se je nato obrnil nazaj proti mizi, stala je tik njega Katinka. Pretreslo ga je nekaj ob pogledu na njeno telo in z zadovoljno dušo si je dejal, tla je Katinka lepa ženska. Omamljivo je vplivala ta misel no njegove možgane in trenutek .je stal nepremično in neobčutno. Ona je bila vesela tega njogovega stanja in vse telo ji je prevzelo burno hrepenenje po uživanju življenja.
Sopla je k okru. Naslonila se je na polico in Sedmič se je naslonil poleg nje, ne da bi bil prav vedel, da je to ste ril. In ko sta ^le'ala v temno noč in poslušala z bližnjega polja cvrčanje murnov, pritisnila je Katinka desnico tesno ob Sedmičevo levico, da je njena burna kri hipoma razvnela njegove živce. Pogledal jo je v, obraz, ki je bil obrnjen proti ujema in v teh očeh je videl živi ogenj koprnenja.
»Kako gem razburjena!« je rekla uakrat Borčevka,   zaprla   okno ia
stopila k mizi.   Segla je po kozarcu vode in si omočila s to ustnice, nato pa vprašala Sedmiča, ki ji je mehanično sledil, kot bi bil na vrvici: »Ali vi niste nič razburim?«
»Zdi se mi, da ne,« odvrnil je Davorin, ko bi bil pa govoril resnico, moral bi bil povedati nasprotno.
»Meni pa bije srce kot s kladivom!« vzdihnila je. »razbija mi, kot bi hotelo na prosto. Ali verjamete?«
»Verjamem, a kaj je vzrok temu nenadnemu razburjenju?« vprašal je Sedmič, ki je občutil sočutje s trpečim bitjem.
»Tega tudi jaz ne vem,« odvrnila je, vsed^a se na stol, na katerem je preje sedel Sedmič ter se pritisnila x roko na levo stran prsi, »ah, to je grozno! Kot bi me hotel zadeti mrtvoud!«
Globoko je dihala in kot od bolesti zapirala oči.
Njmu se je revica smilila. Rad bi ji bil pomagal, a kot mnrgi ljudje, ki so preštudirali že ves svet, tako tudi Sedmič pri tem v življenju tuko pogostem slučaju ni vedel nobenega sredstva, ki bi olajšalo bo-lestnici bolečino.
»Nekoliko mi Je odleglo,« j? rekla, ko je odprla oči in uprla vanj usmiljenje izzivajoč pogled, »a srce mi še vedno bije z vso silo; pns;ra, potipajte sem, bosta čutili, kako strašno mi tolče.«       • • -
zakonskim   načrtom.   10. Namestna
volitev: a) enega člana iz cele zbornice v šolski odsek; b) enega člana iz cele zbornice v kmetijski odsek; c) enega člana iz mestne skupine v personalni odsek. 11. Volitev namestnika v deželni odbor iz volilskega razreda mest in trgov ter trgovske in obrtne zbornice. 12. Poročilo finančnega odseka o samostalnem predlogu deželnega poslanca dr. L* a m pet a in tovarišev glede ustanovitve centralne deželne klavnice in mesnice. 13. Poročilo kmetijskega odseka: a) o poročilu deželnega odbora v zadevi načrta zakona glede uprave skupnih zemljišč; b) o samostalnem predlogu poslanca Lavrenčiča in tovarišev v zadevi meščanske korporacije v Kamniku; c) o uravnavi Sore od Go-dešič do Goričan z zakonskim načrtom; d) o prevzet ju kmetijsko - kemičnega preizkuševališča za deželni zavod. 14. Poročilo upravnega odseka: a) glede načrta lovskega zakona; b) o ustanovitvi mesta deželnega ze-mljemerca; c) o peticiji občino Mengeš za uvrstitev občinske ceste Mengeš - Rodica med okrajne ceste; d) o peticiji občine Mekine in Kamnik za uvrstitev občinske poti od deželne ceste Kamnik - Motnik do okrajno ceste Kamnik - Orna med okrajne ceste; e) o samostalnem predlogu poslancev Matjasiča, Jarca in tovarišev, da se rok za brezobrestno posojilo vinogradnikom iz občin Radovica in Drašiči podaljša; f) o peticiji občine Gorje glede uvrstitve nekaterih občinskih cest med okrajne ceste; g) o nekaterih priredbah v deželni prisilni delavnici v Ljubljani- 15. Poročilo finančnega odseka: p) o prošnji slovenskega čebelarskega društva za Kranjsko o podpori čebelarstva; b) o prošnji krajevnega odbora c. kr. pletarske šole v Radovljici za podporo; c) o prošnji c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in geodinami-ko na Dunaju za podporo; č) o prošnji zdravstvenega zastopa v Novem mestu za prispevek k poplačilu obresti v znesku 5400 K in zvišanje prispevka k plači priraarija na 3000 K; d) o prošnji upravnega 6veta Eliza-betne otroške bolnice za zvišanje letne podpore; f) o prošnji občinskega zastopa v Gorjah za prispevek k zgradbi postajališča »Podholm-Vint-gar«; g) o prošnji prve žebljarske in železncobrlii; zadruge v Kropi in Kamni Gorici za odpis obresti deležev in podaljšanje brezobrestnega posojila v znesku 4000 K; h) o prošnji prve žebljarske in železnoobrtne zadruge v Kamni Gorici za podporo za nabavo novih strojev; i) o prešnji »Unterstiitzungsverein fiir Jnristen« za podporo; j) o prošnjah društva za promet tujcev na Kraujskem; k) o prošnji društva »Verein zur Abhal-tung wissenschaftlicher Ferialkurse fiir Lehrer« in odbora »Ausschuss fiir volkstiimliche Universitiitsvor-triige der k. k. Universitiit in Wien«, naj se s podporami omogoči učiteljem udeležba pri poučnih tečajih; 1) o prošnji »Narodne šole« za podporo; m) o prošnji društva »Wiener akade-miseher Verein fiir Sexualhygiene«; n) o prošnji podpornega društva za dijake na rea ki v Idriji; o) o prošnjah planinskega društva za podporo; p) o prošnji pripravljalnega odbora za zgradbo vajenskega doma v Ljubljani za brezobrestno posojilo; r) o prošnjah »Philharmonische Ge-sellschaft« v Ljubljani za podporo; s) o prošnji »Dramatičnega društva« v Ljubljani za podporo gledališču; Š) o prošnji »Glasbene Matice« za podporo; t) o prošnji »Slovenske Filharmonije« za podporo; u) o prošnji društva »Asvlverein« na Dunaju za podporo; v) o prošnji Kočevske posojilnice za podporo; z) o prošnji R.
S dmič je še prod pol ure vedel za načelo, da volja moškega, čeprav se ta ne da tako hitro njeti v ženske zanjke, pri Katirki ne kaže p sebne odpornosti; zdaj je kazalo, da je tudi on tak moški.
Sicer se je na Katinkin poziv sramežljivo obotavljal kot petnajstleten mladič, ki ga zapeljuje razuzdana ženska, a ko je Borčevka vdrn-gič prosila, naj se prepriča o istinitosti njene trditve, ter prii< la za njegovo roko in jo pritisnila v srčno obližje, storil je to kot v sanjah, in ko je sedeč poleg nje občutil toploto njenih prsi ter videl kipeče grudi, katerih belina se je svetlikala skozi redki vstavek. takrat je tudi njegovo ««rce je!o utripati z vso močjo, kot bi hotelo skočiti iz prsi, in vročina je puhtela iz nJega, da ga je kar du-iPot
»Tudi vi ste zelo razburjeni, gospod Davorin,« opomnila je Kat i m a. Nazvala ga je s krstnim imenom, česar doslej še ni storila,
»Tud\« pritrdil je, a že v tej edini besedi je bil jecljajoč glas.
Pritisnila je tudi ona svojo roko na njegovo levo stran in poslušala močno srčno utripanje.
»Strašno vam tolTe srce,« je rekla, »a bo kmalu bolje. Meni bije že z manjšo silo, le potipajte tukaj-le!«
(Dalje irthodnJIC.)
Jakopiča za brezobrestno posojilo v -jje&ka 20.000 K v svrbo izplačanja svoje?8 nmetniškega paviljona; ž) o prošnji prof. Voduška za zvišanje letne nagrade za meteorologična opazovanja; aa) o prošnji vpokojenega okrožnega zdravnika Peternela za zvišanje pokojnine; bb) o prošnji vpokojenega okrožnega zdravnika dr. Perišiča za zvišanje pokojnine; cc) o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1909. 16. Poročilo finančnega odseka o deželnem proračunu za leto
i9i2. ■     ; v
-j- Volitve v obrtno sodišče. Pri
r>rrajšnji volitvi v obrtno sodišče je bilo nddanil v I. skupini (velika obrt) 34 glasov. Narodno - napredna lista je dobila 17, nemška pa 17 glasov. Potreba je torej ožje volitve. Doslej so imeli v tej skupini Nemci svoje zastopnike- V II. skupini je bilo od-danil 444 glasov. Zmagala je narodno - napredna lista z 239 glasovi proti klerikalni, ki je dobila 175 glasov. V m. skupini je bilo oddanih 199 glasov. Zmagala je narodno - napredna lista s 178 glasovi.
-f- Klerikalci nasproti slovenskim in nemškim društvom. Na de-čolni odbor vlagajo prošnje za podporo slovenska in nemška društva. Te prošnje odstopa deželni odbor v končno rešitev deželnemu zboru s primernimi predlogi, v katerih se priporoča, da se dotični prošnji ugodi ali pa se jo odkloni. Letos sta na primer vložili prošnjo za podporo slovensko društvo »Glasbena Matica« in nemško društvo »Philharmonische Gesellschaft«. Obe društvi sta glasbeni, samo s tem razločkom, da stoji v;Glasbena Matica« na slovensko - narodni, »Philharmonische Gesell-vhafi« pa na nemško - narodni podlagi. Človek bi torej mislil, da bo de-ti• ni odbor, oziroma finančni odsek zavzemaj nasproti obema društvoma enako stališče, ako že ne bo naravnost favoriziral »Glasbene Matice« z o/irom na dejstvo, da je Kranjska popolnoma slovenska dežela in da je kot taka v prvi vsti dolžna podpirati slovenske naprave. Toda klerikalci so drugega mnenja: nemškemu društvu je dovoliti brezpogojno podporo, slovenskemu društvu pa le pod pogojem, da se podvrže komandi deželnega odbora. Kolikor smo namreč informirani, bo namreč .finančni odjek v jutrišnji seji deželnega zbora predlagal, naj se prošnji društva ^Pkilharmonisehe Gesellschaft« ugodi brez vsakih zahtev, dočim bo o -nji »Glasbene Matice« stavil tate predlog: »Deželni zbor more sklepati o deželnih podporah za namene »Glasbene Matice« Šele potem, če se zagotovi pri tem deželnemu odboru primeren vpliv.« Nemško društvo dobi torej podporo takoj izplačano, slovensko društvo pa nič. ker bo »deželni zbor o deželnih podporah za namene »Glasbene Matice« sklepal šele potem, ko se zagotovi deželnemu odboru primeren vpliv na ta zavod.« čemu ne zahtevajo klerikalci enakega vpliva tudi na društvo »Philhar-jiionische Geeellschaft«? . . . Ne bomo pisali dolgih rekriminacij, samo vo ^pravimo, da je tako postopanje klerikalcev javen škandal prve vrste.
-4- Glede prošnje »Slovenskega planinskega društva« za podporo je il dr. Krek v finančnem odseku i nega   zbora   ta - le predlog: Prošnja se prepušča deželnemu od-Jx ru. ki se obenem pooblašča, da si gotovi v društvenem odboru primeren vpliv.« Torej za podporo tudi \ pliv. Končno bo tudi mestna občina ljubljanska morala zahtevati, da se ji v raznih korporacijah   prizna za podpore tudi primeren vpliv.
-f- »Železniški denuncijanti«. Ta grozni naslov, ki že vsled tepra, ker stoji na Čelu dolg-ih lamentacij v humorističnih »Deutsche Stimmen« od ino 21. januarja t 1. izgubi svoj uničevalen pomen in zato tudi nikakor ne mislimo s kako razburjeno repliko slediti tonu omenjenega listka- Le v stvarnem oziru bi si dovolili prikloniti, da je samoobsebi razumiji-da je pisanje   »Deutsche Stim-. deloma strašno pretirano, de-B direktna laž. Ne samo, da, žai,
0 kakem prodiranju slovenščine pri ljubljanskih železniških štacijah ni pravega   govora,   se   celo nemški
islužbenoi počutijo zelo dobro in se Klegijalno obnašanje uradništva ^*ed jezikovnih razlik s slovenske
-rani ni nikoli kalilo. Če je to pre-
fea    popustljivost    ali slovensko ntlemaostvo,   nečemo preiskovati, če bi se spomnili samo   iz za->ra česa na slučaj Unger ali denunciranje na škodo g. Hrasovca in ja pri direkciji, kar je oboje ■ rnkteristično za    stanje nemških zniških uradnikov   v Ljubljani, '•i morali strašni naslov nemške je-[emijade returnirati le njenim nem-i rediteliem. V splošnem bi bilo
1 «i res koristno   udejstviti vsebino
kili denuneijacij, da se bodo D. i.en vsaj imele pravico pritoževati.
+ Goriški klerikalci proti la-
iibcralccm? Znano je, da jc svo-no sklenil vodja goriških Slovenki cikal cev dr. Anton Gregorčič
zvezo z laško liberalno stranko proti slovenskim naprednjakom   in laškim
klerikalcem. Na intervencijo laških klerikalcev je to zvezo goriški nadškof dr. Sedej javno obsodil ter obljubil, da bo duhovnikom ukazal, da se v bodoče vzdrže agitacije na korist slovensko - klerikalne in laško - liberalne zveze. Ko je ta stvar prišla v javnost, so slovenski klerikalci na zu-i naj markirali silno ogorčenje ter poudarjali, da se nadškof nima mešati v politiko in da se vsled tega tudi ne bodo pokorili njegovim morebitnim ukazom. Mi smo to navidezno upornost slovenskih klerikalcev proti nadškofovi volji sicer zabeležili, a smo obenem izrazili mnenje, da je ta upornost samo navidezna in da se bodo klerikalci ob koncu vendarle pokorili željam, ki jih bo izrazil nadškof. In kakor se zdi, se nismo motili. Dr. Gregorčičeva stranka je namreč jela očividno obračati plašč in se delati, kakor da bi hotela zrahljati zvezo, ki jo druži s Pajerjevo laško liberalno stranko. Zgodilo se je to v seji goriškega deželnega zbora pretekli ponedeljek. Dočim so namreč preje slovenski klerikalni poslanci niti kihniti niso upali, ako jim tega ni dovolil vodja laške liberalne stranke in deželni glavar dr. Pajer, so v ponedeljkovi seji nastopili proti Pajerju ter zahtevali, naj se pri razpravah poslužuje tudi slovenskega jezika. Ta nastop slovenskih klerikalcev je vso javnost silno presenetil, ker si Gregorčič in njegovi ljudje niso doslej upali niti črhniti proti Pajerju. Toda vsakdo ve, da je bil ta nastop Gregorčičeve stranke zgolj dogovorjena komedija, ki sta jo zasnovala stara lisjaka Gregorčič in Pajer. da bi javnosti in škofu nametala peska v oči, kakor da bi de facto ne obstajala med njima nobena zveza. Seveda ta komedija ne bo učinkovala, žalostno pa je. da se za takšne prozorne komedije zlorabljajo stvari, ki se tičejo narodne časti in ki bi vsled tega morale biti vsakemu Slovencu svete. Nastop goriških slovenskih klerikalcev proti laškim liberalcem in njihovemu voditelju je bil sedaj samo navidezen, uprizorjen zgolj za to, da vsaj deloma maskira Gregorčič - Pajerjevo zvezo. Ni pa dvomiti, da je bil tudi prva posledica intervencije laške klerikalne stranke pri nadškofu dr. Sedeju. Nadškofov vpljiv uu. politiko Gregorčičeve stranke se je torej že pokazal in čisto gotovo je. da bo končno tudi popolnoma zmagal, če je namreč nadškofu v resnici ležeče na tem, da razbije nenaravno Pajer - Gregorčičevo zvezo. Na drugi strani pa se izraža tudi mnenje, da čutijo klerikalci, da so ure deželnemu zboru štete in da so se zaradi tega ogrnili v naroden plašču, da bi lažje jadrali pri bodočih volitvah. Nesporno nam pokaže že bližnja bodočnost, kaj je povzročilo nastop Gregorčičeve stranke proti zavezniku Pajerju.
4- Iz sodne službe. Kanclist Karel Bratuša pri okr. sodniji v Radovljici je imenovan za sodnega ofi-cijala. Sodni oficijal Anton Spende je prestavljen od okr. sod nije v Ribnici k okrožnemu soHišču v Celje.
-f- Od južne železnice. Na novo jo vsprejet uradniški aspirant H. Hbhn k oddelku za vzdržavanje železnice v Ljnbljani. Prestavljen je stavbni komisar R. Martine od oddelka za vzdržavanje železnice v Ljubljani v Gorico kot vodja istega oddelka v Gorici.
-j- Imenovanje pri državni železnici. Gospod Hinko Rebolj, oficijal in poetajenačelnik v Ajdovščini je imenovan tov. blagajnikom v Ljubljani drž. kolodvor. #
— Gospodinjska šola v »Mladiki«. Danes je bil zaključen I. tečaj gospodinjske šole v »Mladiki«. Za drugi tečaj, ki se otvori v ponedeljek, daje po jasni1 a predsednica gospa Franja dr. Tavčarjeva.
— Kako ponemčenf Slovenci domu pisarijo. Ugleden slovenski podjetnik je dobil naslednjo ponudbo: Gesuch An den Herrn P. in Lai-bach Der Unterzeihne Alois Zagore Geboren am 26. 7. 65. in Mari at hal Bezirk Littai in Krain. Der gefer-tigte tfittet an den Herrn P. ob Sie e'n Platz Haben Fiir mih, gegen Friih Jahr als Rechnungsfuhrer bei Kchlen Zu ferkaufen, Vird gebittet sogut zu 6ein mir be Antworten, in Slewenisehe und deutsche Schpra^he mohtig Sehreiben und lessen. Zu der zeit hiers in deutschland beseheftigt als Platzmeister. Bitte mir Zubeant-worten. Weuden. Mit Hochtnch-tungsvoll Ergebenst itd. Moč tujine se zrcali v tem pismu pa tudi slovenska slabost.
Odbor za oblačenje revnih šolskih otrok na Viču izreva najprisrč-nješo zahvalo vsem cenjenim daro-valkam in darovalcem, ki so s svojimi darovi tolko potrebnih obuli in oblekli. Posebej se še zahvaljujemo uglednemu kraj, šolskemu svetu in slavnemu pri obdarovanju sodelujočemu učitcljstvu. Naj ostarejo blagi dobrotniki tudi v prihodnje naklonjeni revni mladini! Darovali »o: Krajni šolski svet  na Viču 200 K;
po 20 K: Josip Trfbnč, Knez Ivan, Vidic & Komp., akcijska družba »Union«; 15 K: Kollmann Fran; po 10 K: Pavel Seemann, Ivan Jelačin, Josip Lavrič, grof Wallis, baron Schwarz, Oblak Viktor, N. Golob; po 5 K: Traun Jakob, Franc Kramar, Ivan Erbežnik, Terezija Vrtačuik, N. Čad, Antonija Gutnikova, Ivan Končan. Slavko Novak, N. Peklaj, Anton Boe, N. Klemenčič, Anton Prebil, Knez Andrej, Oblak Franc, pevsko društvo »Zarja«; po 4 K: Iv. Marinsek, Ante Beg, Marn Alojzij; po 3 K: Likar Marija, Edvard Mese-snel, Ivan Pirnat, PekTe Anton, Josip Lojk; po.2 K: Rudolf Jurman, Oblak Ivan, Lenard Pnch, N. Jerin, Primož Rozmane, Heuffel Franc, N. Mihelčič, Kranjc Viktor, Grapar Anton, Rožnik Josip; po 1 K: Pance Iv., Pance Franc, Kovačič N., Štebi, Burnik N., Ivan Starin, Erjavec Iv., N. Mandelj, Avbelj Valentin; 40 v: Marija Marn; 30 t: Josip Cermak; obleko so darovali: N. Lavrič, Helena Stelebova, Uršula Uranova; pecivo so darovali: grofica Wallis, N. Drobtina. Odbor.
Nerazumljivo. Neka tvrdka v Kranju išče v »Tagespošti« trgovskega nasta vijenca. Imamo pač dovolj dobrih slovenskih trgovskih pomočnikov, da ni treba importirati Nemcev.
Zimski šport t Bohinju. Iz Bohinja se nam poroča, da so snežne razmere za sankanje in smuči ugodne. SankaliŠče bode na praznik (Svečnico) dobro prirejeno in odprto. Smučarji imajo priložnost voziti po novih od deželne zveze markira nih terenih. Prijatelji zimskega športa bodejo to novico gotovo z veseljem vzeli na znanje in te praznike obiskali naš krasni Bohinj. Znižam, vozne listke oddaja vsem športnim društvom pisarnu Tourist - Office v Ljubljani.
Ameriške novice. Rojak ponesrečil. V New Aleksandria, Pa., se je ponesrečil v premogokopu Slovenec Jc«ip Brndar, doma iz vasi Malo Mraševo, št. 16 na Dolenjskem. 5. januarja se je na niega zrušila v premogokopu stena. Kamenje ga je tako zelo poškodovalo, da je v dveh urah umrl. -Rojaki umrli. V S y g a n u , Pa., je nmrl Slovenec Urbau Debeljrk. Rojen je bil I. 18"i4 v va^i Hotavlje nad Škof jo Loko je prišel v Združene države pred 21 leti. — V Alixu. Ark. je umrl Andrej Keren v starosti 29 let. Doma je bil iz GoriT- pri Kranju. Zapušča v Ameriki vdovo ter dva nedoletna otroka.
Kinematograf »Ideal«. Še danes in jutri vetezanimiva drama »Živ-Ijcnsko veselje« z gdčno. Polaire, slovito plesalko v glavni vlogi. To je ena najlepših novejših kinematografskih predstav in vredna, da si jo vsakdo ogleda. — V petek ena najzanimivejših pesentkov na polju kinematografije: »Odvedenje v aeroplanu«, katera je bila z ogromnimi stroški, 100.000 K, posneta.
Konj v prodajalni. Ko so včeraj popoldne na Bleiweisovi cesti domobranci izkladali krmo, se je od voza odtrgal konj in zdlrjal no Knafljevi v Šelenburgovo ulico. Tam se je zagnal v vrata Lnkasove prodajalne, ki so se vsled sunka odprle in konj je mahoma stal ▼ prodajalni, odnosno delavnici med ne malo prestrašenimi pomočniki in vajenci. Izredni »naročnik« je nato v delavnici mirno obstal, dokler ga ni#o zopet izročili vojaštvu. Nesreče se druge pri tem slučaju ni zgodilo druge, kakor, da se je konj na gobcu in zadnjih nogah poškodoval ter Lukasu napravil škodo.
Zloben pohabljence. Včeraj popoldne je 30Ictni Fran Stopar v neki gostilni v Kolodvorski ulici tako sitnaril in nadlegoval goste, da je morala gostiln i carica poklicati stražnika. Možakar, ki ima eno nogo leseno, se je pa tudi varnostnemu organu uprl. Začel se je pridušati, da mu štirje ne bodo kos itd. Ker ni drugače Šlo, je stražnik poklical odgonski voz, v katerega ga je hotel s pomočjo gostov naložiti in odpeljati. Pri tem je pa kar hipoma zaupil, da se mn je poškodovala noga. Poklicali so nato re&Vlni voz in ga odpeljali v deželno bolnico. Pozneje se je dognalo, da je Stopar preje tndi v neki drugi gostilni rogovilil, tam padel in se pri tem nekaj poškodoval na nogi.
Zatekel se je k dimnikarskemu mojstru Jcžefu Spitzerjn na Emon-ski cesti št. 11 velik, rjav, lovski pes z odsekanim repom.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Makedoncev, 40 Slovencev in 20 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 100 Hrvatov, 30 Makedoncev in 20 Slovencev.
Izgubila je ga. Marija Svobodo-va kukalo. — G. Karel Hnbinger je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Neki gospod je izgubil zlat privesek s podobo sv. Jurja.
Brati ii Me! le žile dražbe i?. Drila io Metodi 1
Narodna obramba.
Družbi sv. Cirila in  Metoda ja
poslal g. Anten Turnšek od M. Naca-ret 20 K, katere so darovali zbrani krčmarji občin Mozirje, Rečica in Kokarje pri sklepu letnih računov. Ob priliki krsta prvega Cirila v občini Mavhinje se je nabralo pri g. J. Ga br o ven 7 K 10 v, vsoto je poslal družbi C. M. g. podružnični predsednik M. Ples iz Devina. Hvala!
Društvena naznanila.
Slovensko     planinsko društvo
priredi v soboto VI. planinski ples v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani. V veliki dvorani: Plesišče, orkester Slov. Filharmonije, paviljoni za okrepčila itd. — V mali dvori-ni: Siesta in g >stilna. — V Sokolski telovadnici: Plesišče in gostilna (pogrnjene mize), paviljoni. Obleka tu-ristovska ali promenadna.
Merkurjev plesni venČek. Opozarjamo še enkrat gg. člane in prijatelje društva na plesni venček, ki se vrši jutri, v četrtek, v veliki dvorani »Narodnega doma« ob pol 9. uri. Vstopnina 2 K za osebo. Cisti prebitek je namenjen dobrodelnim napravam društva. Na veselo svidenje!
Zabavni večer priredi Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Ljubljana, v soboto, 10. februarja 1912, v salonu g. Tonih »Pri Kankertu« v Spod. Šiški. — Spored:
I. Godba. 2. Šaljivi prizori. 3. Petje. 4. Ples. 5. Prosta zabava. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin. — Prijatelji društva dobro došli. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, se prepiačila hvaležno sprejemajo.
Podporno društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani priredi jutri 1. fpbruarja pri »LJovdu« plesni venček.
Telovadno društvo »Sokol« v Radečah pri Zidanem mostu priredi
II. veliko ma^karado »V čarobni noči« v soboto, dne 10. svečana 1912 v hotelu A. Gmeiner.
»Belokranjski Sokol« v Metliki priredi, kakor običajno, na dan 2. februarja v prostorih »Narodne Čitalnice« veliko predpustno maskarado pod geslom: »Vsaka maska zase«.
Zagorski rokodelci prirede dne 4. svečana L 1. ob 7. uri zvečer svojo običajno predpustno veselico z igro »Lumpaeij Vagabund« v Sokclskem domu. Dobro dospel vsak gost, posebno pa opozarjamo obrtnike, da se zavedajo svoje stanovske dolžnosti.
Zahvala. Nižje podpisano prostovoljno gasilno društvo izreka slavni delniški družbi v Beli Peči, osobito pa še nje ravnatelju kralj. viš. polkovniku gosp. pl. Beererju najiskre-nejšo zahvalo za velikodušni dar 50 kron v pokritje zidave »Doma gasilcev«. — Hvala jim! — Prostovoljno gasilno društvo Rateče pri Beli Peči, 30. januarja 1912. — Andrej Ker-šiajn, t. č. načelnik. Jan. Zupančič, t. č. tajnik.
Frosveta.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek, ob 7. zvečer, se igra drugič in sicer za nepar-abo-nente Ivana Cankarja dramatska pesnitev »Lepa Vida«, ki je zbudila v naših literarnih krogih največje zanimanje in ki se igra dovršeno. — V petek popoldne ob 3. se igra pri Ijndskih cenah Morrejeva ljudska igra »Revček Andrejček« (za lože nepar) ; zvečer se poje pri zelo nizkih cenah Weisova opereta »Revizor« in sicer izven abonnementa (za lože par). Vstopnina je dramska, da morejo predstavo posetiti vsi sloji. — V soboto zvečer prvič Herm. Bahra izvrstna veseloigra »Koncert«. — V nedeljo popoldne ob 3. se igra po daljšem premoru in pri nizkih cenah ljudska igra »Deseti brat«. — Prihodnji teden opera »Rusalka« in opereta »Caričine amaconke«. — Gospod prof. Anton Funtek je izročil svojo dramo »Tekma« v vprizoritev. Drama se godi v umetniških krogih, med kiparji. Delo obeta največji uspeh, ker je dramatično krepko.
P. n. abon^ -^m sedežev in lož se naznanja, da s °ma plačila abonnementa dnevna blagajničarica gospa Am. Cešarkova, Šelenbnr-gova ulica, kakor tudi gledališko blagajništvo neposredno. — P. n. abonent je se prosijo, da blagovolijo tekočo in event. zaostalo naročnino Čiinpreje poravnati, ker se s tem olajša blagajnično poslovanje in odpade neprijetno inkasiranje po hišah.
Umetnost.
Ii Zagreba ae nam poroča: Svetovni vijollnist Kocjan priredi dne 5. februarja v Zagrebu v glasbeni dvorani velik koncert, pri katerem sodeluje kot pijanistka gospi ca Srša Majdičeva, iz znane rodbine Vinka Majdiča v Kranju.
Ha pragu velikih dogodkov.
(Izvirno poročilo.)
Na Cetinju, 27. jam
V vsem našem javnem življenju se opaža v zadnjem Času velika napetost, ker pričakuje vse velikih dogodkov, ki se imajo spomladi doigra-ti na Balkanu.
Poluradni »Cetinjski Vjesnik« piše med drugim: »Javna tajnost je, da se napovedujejo dogodki, ki ne bodo samo kritični, marveč celo taki, da bodo zelo lahko porušili ves evropski mir.
Tega mnenja, ki ga je izrazil »Cetinjski Vjestnik«, pa je tndi vsa vlada in kralj Nikita sam se je že opetovano izrazil, da gleda z veliko skrbjo v bodočnost, ker uvideva, da bo že v najbližjem času buknila z vso silo na dan akutna makedonska in albanska kriza. Povsem naravno je, da se Črna gora pripravlja za vso slučaje, da je dogodki ne prehite.
Kje bo nastal preje požar — v Novem pazarju ali v Albaniji, kdo bi to vedel povedati?!
Dunajski listi so mnenja, da »e bo krvavi ples pričel v Albaniji List »Reichspost« je nedavno tega celo vedel povedati, da so Malisori naravnost objavili, da zgrabijo spomladi zopet za orožje. Ta list je priobčil celo vest, da so bili voditelji Malisorov pri avstro-ogrskem konzulu v Pod-gorici in ga vprašali, kakšno stališče bo zavzela njegova vlada nasproti njihovi novi vstaji.
Ce so vsi dunajski listi tako informirani kakor »Reichspost«, potem se njihova prorokovanja prav gotovo ne bodo izpolnila.
Povemo namreč lahko, da ni niti .eden izmed Malisorov konferiral z avstro-ogrskiui konzulom v Podgo-rici in sicer iz čisto enostavnega vzroka, ker v Pod gorici sploh ni avstrijskega konzulata.
Sicer pa vesti o novi vstaji ▼ Malesiji niso neutemeljene. Dan za, dnevom dohajajo na naše črnogorsko ozemlje Malisorijev in zatrjujejo, da je položaj tak, da je treba z vso gotovostjo računati z novim vstankom.
Zanimivo je to, da naglasa jo Malisori, da jih bodre to pot na vstajo tudi dnhovniki — in ti so večinoma — italijanski frančiškani. Če torej pride v resnici do novega upora, bo to vsaj deloma zasluga — italijanske katoliške duhovščine.
Z naše strani se v zadnjem času posveča dogodkom na se vero-vzhodni meji večja pozornost kakor onim v Albaniji. Zakaj, to vedo samo poučeni krogi. Pravijo, da tam gori kon-centruje Turčija silne čete in da je po vsem Novem pazarju opažati silno sumljivo gibanje.
Zato je splošno mnenje, da bodo spomladi prve puške jele pokati v Novem pazarju, toda ne — vstaške.
II. občni zbor Zveze gostilničarjih zadrug na Kranjskem.
Podpredsednik g. Ogorelec otvori zborovanje ter pozdravi gg. magistra t nega svetnika Šeška, zadr. inštruktorja Bledeka, pj*d?ednika trg. in obrtniške zbornice Kneza, predsednika obrtnega pospeševalnega urada Kregarja, inženirja Remica ter da prebrati oprostilno pismo g. pl. Trnkoczvja. Nato prečita tnjnik g. Pintar zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se odobri. G. Cerar predlaga pismeno zahvalo g. prof. Hesu na Dunaju in bivšemu predsedniku g, Kendi, (sprejeto) ter priporoča »Go-stilničarski Vestnik«, ki nima nikakršne politične tendence in zasleduje le stanovske interese. Nato poroča tajnik g. Pintar o delovanju Zveze v preteklem letu.
Zveza je pozvala takoj po lanskoletnem občnem zboru slovenske pivovarne, da naj izstopijo iz kartela. Ta poziv je imel uspeh, da so domače pivovarne odpovedale kartelu, obenem pa so bile s tem gostilničarjem ohranjene vse dosedanje bonitete, tako dobava ledu, odstotki, popusti, ledne omare i. dr., kar je edina zaslu* ga Zveze. Zvezni odbor je vložil peticijo na deželni odbor, da se naj Kuba In v Idriji ne demolira klet. T« prošnje deželni odbor ni vposte\aI in si nakopal veliko blamažo. Zveza je storila vse korake, da dobe gostilničarji od prodaje cigar in cigaret 10% ter stopila tozadevno v zvezo tudi s sosednimi zvezami in je tudi centralna zveza storila tozadevne korake pri finančnem ministrstvu. Finančno ministrstvo s tem ni bilo zadovoljno, pač pa se je doseglo, da smejo gostilničarji sprejemati od gostov odškodnino ali napitnino za poslrežho s tobačnimi izdelki. Glede preureditve policijske ure je deželna vlada ukrenila, da sme vsak posamezni prositi za podaljšanje policijske ure. S tem se Zveza ni zadovoljila in je potom rct;cij dos ga, da se I je vsaj litijsko   okrajno glavarstvo
san imalo sa stvar. V zadevi konceai*
joniranja prodaje piva in vina v steklenicah je Zveza pri centralni zvezi petieijonirala, da naj poskrbi za skorajšnjo rešitev tozadevnega zakona. Zveza je tudi dosegla, da so obljubile kartelirane pivovarne nre-iskati, katere pivovarne prodajajo privatnikom. Opozorila je tudi članice, da naj ne dopuste prodaje sotio-vičnih izd?lkov v prosti obrti, ker spada tudi to pod koncesijonirano obrt.
V Ljubljani je tozadevno prepovedal mestni magistrat uegostilni-Čarjem točenje brezalkoholnih pijač. Tudi je deželna zadruga sodavičarjev obljubila, da bo kar najbolj upošte-va'a želje gostilničajev. Zadruga je tudi zahtevala pri deželni vladi in ministrstvu za javna dela, da se skliče vsaj občni zbor Deželne zveze za promet tujcev, ki ga že tri leta ni bilo, ter zahtevala ob enem v načelstvu primerno zastopstvo. Občni zbor je bil sklican, toda tudi tu je klerikalna politika udušila pravo delo. V prvi vrsti so zastopani v tej deželni zvezi za promet tujcev farovzi, na zadnjem mestu pa pridejo gostilničarji, ki so dobili samo eno odborniško mesto. Zveza je tudi nriredila gostilničarji tečaj v Kamniku, ki je kljub temu, da je bil nad dovoljeno število obiskan, zelo lepo vzpel. Deželni odbor in deželno obrtno pospeševalni urad pa je ta tečaj popolnoma ignoriral in mu ni dal nikakoršne podpore. Ta zadnji urad se vidi, da je samo sinekura nekaterim klerikalnim strankarskim privržencem. Glede organi-zacijsekga delovanja je omeniti, da ee je osnovaTo tekom leta 7 zadrug. Tri se snujejo. Doslej učlanjenih je 14zadrug z okroglo 2000 člani ter upa Zveza, da bo imela končam tega leta 21 zadrug z nad 3000 članov. Sporni-" nja se organizatoričnega dela gosp. Kende. Ko so hotele alpske pivovarne podražiti pivo, se je vršil protestni shod, ki je to nakano preprečil. Glede točilnice pod vejo je storila tudi vse potrebne korake, istotako glede dokaza vzposobljenosti. Protestirala je proti pode'jevanju koncesij proti mnenju zadrug in občin ter peticijonirala za zadružnega inštruktorja za Kranjsko. V odbor državne zveze go-stilničarskih zadrug sta bila izvoljena gg. Franjo Kavčič in Avgust Zajec. — Razvila se je nato debata ter je poseglo v to debato več govornikov ter poročamo o tej debati jutri podrobneje.
Računski zaključek deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem izkazuje za čas od 1. januarja do 31. decembra 1911 dohodkov 1013 K 85 vinarjev in sicer so plačale članarino zadruge v Postojni, Mokronogu, na .Tes-enicab, v Ljubljani, zadruga za ljubljansko okolico, v Idriji in Kostanjevici. Trgovsko ministrstvo je sub-vencijoniralo zvezo z 200 K. V znak ogorčenja proti postopanju deželnih korporacij napram zvezi in gostilni-čarstvu je bilo nabranih 127 K 14 v. Izdatkov je bilo 928 K 68 vin., tedaj znaša prebitek 85 K 17 v. Zveza pa ima pri 553 21 v aktiv, 175 K pnsiv, S78 K 21 v čistega imetja. (Nadaljevanje jutri.)
Tukajšnja c. kr. davčna administracija
nas je naprosila, naj objavimo, da so od 1. svečana't. 1. naprej ure te oblasti določene od 8. dopoldne do 2. ure popoldne. Radi udobnosti davkopla-čovaleev postavil se je v veži uradnega poslopja na Bregu št. 6 nabiralnik, v katerega stranke lahko vladajo razne spise, vloge, izjave, napo-ve-Ii itd. Vsi do polu 2. popoldne v ta nabiralnik vlržcni spisi se bodo isti đan tudi prezentirali. Priporoča se pa, da se važnejše vloge in spisi, kakor do sedaj, tudi v naprej oddajajo osebno v vložišču v II. nadstropju ali pa vpošljejo priporočeno po pošti.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim
sodiščem.
Obsojeni klerikalni pretepači škofjeloški.
Dne 3. decembra 1. 1. se je vršilo v nepotrebnem klerikalnem izobraževalnem društvu v bkoiji loki, kjer se pa goji bolj hujskanje kot prava izobrazba, neko predavanje. Udeležila sta se ga tudi znani ponočnjak in te večkrat kaznovani pretepač hlapec i. Kristan in njegov, ne dosti boljši sodrug, giavnikarski pomočnik S t i g 1 i c. Reditelj pri predavanju pa je bil neki Po r e n t a. Ta dva možakarja sta se usedla prav vdobno na bradljo v dvorani, prižgala sta si cigarete in se v njima lasenem tonu glasno zabavala. Padlo je na nju oko reditelja, in posvaril je m mirnežu, da naj mirujeta. Ker ga nista ubogala, je poklical Porenta stražnika Kralja, ki je Kristana aretiral. Odpeljal ga je iz dvorane in ga hv.tel odpeljati na stražnico. Kristan se je namreč udeležil preje tudi še nekega pretepa, pri katerem je bil neki G o -s a r precej poškodovan. Na cesti pa
se je Kristan stražniku oprl tako da
ga je moral ta vpreči na vrvico in ga je na ta način le s največjo težavo pritiral v zapor. Rabiti je moral tudi sabljo, s katero je udaril Kristana enkrat po roki, presekal pa mu je samo obleko. Stiglic pa jo sel nekaj korakov za njima in dvojega tovariša neprestano bodril, da naj uide. Obsojena sta bila oba, in sicer je dobil Kristan 6 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem, njegov tovariš Stiglic pa tri mesece težke ječe.
•
Hipnotični  eksperiment! pred
sodiščem. Iz Prage poročajo: Včeraj se je pred tukajšnjim deželnim sodiščem zagovarjal višji komisar praškega ravnateljstva državnih železnic Sigmund Versbach pl. Hadamar. Obtožen je, da je ponarejal javne listine in goljufal. Ker je bila njegova rodbina v nevarnosti, da izgubi plemen itaštvo, je šel v vasi Versbach in Knirina na Bavarskem ter tam popravil matrike. Obdolženec je izpovedal, da je bil v resnici v teh krajih, če je pa storil dejanje, zaradi katerega je bil obtožen, tedaj je to storil v hipnotičnem stanju. Zdravnik obtožencev, dr. \Viener, je izjavil, da že dve leti zdravi obtoženca. Že večkrat je konstatirah da je obtoženec pod hipnotičnim vplivom in da v hipnotičnem stanju nima prav nikake lastne volje. Opetovano se je o tem prepričal z eksperimenti. Ce se obtožencu reče »Eternus dens«, tedaj je hipnotiziran. Dr. \Viener je ta eksperiment napravil tudi pred sodiščem. Versbach je takoj zaspal. Dr. Wiener je napravil potem z Versbachom še druge hipnotične eksperimente. Sodni zdravnik je izjavil, da se ob toženca z ozirom rs hipnotične eskperi-mente ne more več zas'išavati. Razpravo so vs'ed tega prekinili.
Razne stvari.
* Krvava stavka. Lavrence, 30. jan. Vsled stavke tekstilnih delavcev je prišlo do novih ekscesov. Neka žena je bila ustreljena, neki policist pa ranjen.
* Nezgode v rudniku* Merse-burg, 30. jan. V rudniku »Elisabeth« v Muchelnu so se odtrgali škripci. Pri tem se je ponesrečilo sest oseb Trije so bili težko poškodovani, trije pa 1?'h ko.
* Ubegli ropar ustreljen. Budimpešta, 30. jan. V Fogaresn so zasledili roparja Andreja Bod?ka, ki je pobegnil iz neke rumunske kaznilnice. Zasledovali so ga poldrugo leto in sicer ga je zasledovalo 150 orožnikov. Včeraj so ga zasledili ter ga s štirimi streli težko ranili, na kar so ga prij-li.
* Potreben motu proprio papežev. Papež namerava izdati nov motu proprio, s katerim bo uredil življenje dnhovnikov, kar se tiče nravnosti. Papež je pač prišel do spoznanja, da je duhovščina prav krvavo potrebna takega motu propria.
* Svojega sina dal umoriti. Pe-trograd, PO. jan. V mestu Ko'crriv so aretirali veleposestnika in milijonarja Serova, ker je na sumu, da je najel ljudi, da 6o umorili njeg-ovega sina. Srn je namreč deloval na to. da bi prijel oče pod kuratelo. Trinajst sokrivcev so tudi zaprli.
* Boj proti alkoholizma. Mehi-kanskt predsednik Mndero je odredil, da morajo biti gostilne zanrte že ob šestih zvečer. Ob nedeljah in praznikih pa v prihodnje sploh ne bodo smele b;ti več odprte.
* Maščevanje. Pariz, 30. jnn. 401etni bančni blagajnik Langlois je danes ustrelil svojo še« t deset let no gospodin to Bartholino. Hči gospodinje, ki je prisostvovala grozovitemu činu, mu je iztrgala orožje ter ustrelila morilca svoje matere. Šestnajstletna deklica se je nato sama javila poIic»j:
* Žrtev   ameriškega dvoboja.
Szegedin, 30. jan. Osemnajstlerm sedmošolec Gabrijel Sava se je danes zintraj ustrelil v fizikaličnem zavodu gimnazije. Zanns'il je p'smo, v katerem snoroča, da je žrtev ameri-^kepra dvoboja. Poizvedbe so dojrna-le, da je bil zal juhi icn v n^ko dijakinjo, za katero je hodil tudi neki nrad-nik. Prišlo je do prepirov med njima, knterih posledica je bil ameriški dvoboj.
* V zrakoplovu pobegnil. Rot-terdam, 30. jan. Pred par meseci je znani mtterdnmski zločinec De vos pobegnil iz kaznilnice v Schwenin-gu. Pred par dnevi je dobila holand-ka nolic'ja obvestilo, da so Devosa v Parizu aretirali in da ga bodo v najkrajšem času izročili. Včeraj je pa F>evos pobegnil iz pariškega zapora. S pomočjo sorodnikov je pobegnil iz zapora ob času. ko se kaznenci izpre-kajajo po dvorišču. Sorodniki so mu vrgli komaj vidno lestvo iz železne žice ter ga potecnili čez ograjo. Pozneje so aretirali DevosSvega brata, k: je pomagal pri begu- Priznal je, da je bratu pomagal tudi mri njegovem begu iz kaznilnice v Scheventn-gu ter odved 1 brata v aeroplanu čez holaudsko mejo.
* Ameriški dršavnl urad v var* •tvo naselnikov. Newyorška država je ustanovila »Bureau of Industries and Imigration«, ki ima nalogo pomagati naselnikom z besedo in dejanjem. Naselnik, ki misli, da je bil osleparjen ali ki je bil okraden ali oropan, napaden in ranjen, zapeljan pri iskanju dela, opeharjen pri nakupu zemljišča ali hiše, pri nalaganju, pošiljanju in menjanju denarja ali na kak drugi način oškodovan, dobi v tej državni pisarni sveta in pomoči. Dela sicer ne posreduje urad, toda vsakemu načelniku na-svetuje zanesljive posredovalnice in agenture. Urad se n~hoja v New Vorku v hiši št. 22 East 30 St., v Buffalo pa v hiši št. 165 Swan St. Uradne ure so cd 9. dopoldne do 5. popoldne. Ob sredah je urad odprt tudi od 8. do 10. zvečer in ob nedeljah od pol 10. do 1. popoldne.
* S topom na zblaznelega. Iz Rochestra poroeajo: Tu je nenadoma zblaznel zamorec William Twiman. Zabarikadiral se je v svoji hi&i ter se dobro preskrbel s streljivom. Na ta način se je več ur zoperstavljal majhni armadi policistov in vijakov. S dnik je ukazal okrožnemu pravd-nikn, naj pripelje iz držav^eg^ ar-zenala top in bombardira zamorčevo hišo. Neki stotnik je odšel s topom in desetimi vej ki oblegat zblaznel ga zamorca. Zamorec je bil oborožen g samokresom in puško. Zndel je nekega policista, ki se je 50 čevljev daleč od hiše mrtev zgrudil na tla. Ko sta hotela dva druga policista odnesti truplo ustreljenega policista, je zamorec tudi ta dva težko ranil. Obstre-lil je še četrtega policista. Hiša je bila obkol;ena od vseh strani, da za moreč ni mogel iz hiše. Ko je zamorcu pošlo strelj:vo, je nehal streljati. Prišel je nato iz his> ter se podal.
* Stavka na Portugalskem. Lizbona. 30. jan. Promet na cestah je zelo slab Gasometri in postaje za oddajanje elektrike so vojaško zastraženi. Večina prodajaln so proti večeru zaprta, ravnotako gledališka. Po mestu hodijo vojaške patrulje. — Lizbona, 30. jan. Trgovine so danes sicer zopet odprte, vendar je pa promet skoraj popolnoma ustavljen. Par tramvajskih vozov, ki so začeli dopoldne voziti, so sprejeli z krhanjem. Kavalerija je z golimi sabljami zabranila, da demonstranti niso dejansko napadli vozov. Navzlic temu so na atakirali dva voza. Kon-dnkterji se branijo z revolverji. Par vozov vozi pod varstvom kavale-rijskih oddelkov. — Pariz. 30. jan. Iz L;zbone poročajo: Kravalov vsled stavke še ni konec. Tu pa tam se vojaki bratilo s stavknj°čimi. Povsod je pri^o do ekscesov. Vsa javna poslopja in cerkve so zastražena z vojaštvom. Nekateri samostani in kongregacije so v varstvo izobesili av-stro-ogrsko zastavo.
* Grozovit čin oče*a. Varšava, 30. jan. Veleposestnik Novičk v je v hipni blaznosti prerezal svojim štirim otrokom vratove ter se nato obesil.
* Ukradena dragocena violina.
Budimpešta. 30. jan. Znani virtuoz Frane pl. Hegediis je dal pred par dnevi popraviti svojo StradivariuR-violio. ki jo ceuiio na več nego 60 tisoč kron. Ko je šel njegov nečak po popravljeno violino ter jo nesel domov, mu jo je neki neznanec izvabil ter pob^imil ž njo.
* Vlomilec v državni službi. Iz Oklahovne poročajo: Pod uradnim nadzorstvom je odprl Paul Haves, ki je zaprt zaradi raznih vlomov, državno zakladnico. Državni zakladni-čar se je zastonj trudil, odpreti shrambo, ker se je pokvarila ključavnica. Poklicali so izvedence, pa tudi ti niso mogli nič opraviti. Končno so poklicali rtavesa iz ječe. Le-ta je v par minutah cdnrl vrata.
* Težavno vprašanje. Črnovice, 30. jan. V noči od sobote na nedeljo je rus^a mejna straža, kakor smo že poročali, ustrelila na rusko-avstrij-ski meji nekega neznanca. Truplo še vedno leži na polju, ker se še do danes ni vršil nradni ogled. Med avstrijsko in rusko oblastjo je nastal namreč prepir, kdo je opravičen izvršiti uradni ogled. Truplo namreč leži tako, da se nahaja pol trupla na ruskem ozemlju, pol pa na avstrijskem. Avstrijska sodna komisija, ki je v soboto prišla tja, je izjavila, da ni kompetentna, da s tem prepreči eventua'ne diplomatične težkoče. Radovedni smo, kako bodo truplo odstranili.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Štajerski deželni abor.
Gradec, 31. januarja. Kompromis med Slovenci in večino Štajerskega deželnega zbora se je razbil na dejstvu, da je poslanec Wastian in njeg va skupina odklonil vsako kompromisno pogajanje. Usoda štajerskega deželnega zbora je vsled tega zapečatena. V kratkih dneh bo baje raspušten.
AeareatnaL
Dunaj, SI. januarja. V zdravstvenem stanju zunanjega ministra grofa Aebrenthala se ni nič izpreme-nilo. Današnjo noč je dobro prestal.
Demonstracije na Dunaju. Dunaj, 31. januarja. Danes opoldne je prišlo kakih dvesto hrvaških dijakov pred ogrsko ministrstvo na Dunaju demonstrirat zaradi razpusta hrvaškega sabora. Demonstracija je bila zelo hrupna. Policija je demonstrante razTnala ter osem dijakov aretirala, ki so pa bili na policiji zopet izpuščeni.
Demantna ooroka nadvojvode Rainerja.
Dunaj, 31. januarja. 19. februarja 6e sestane gosposka zbornica k izredni slavnostni seji, da proslavi de-mantne poroke nadvojvode Rainerja, ki je tudi član gosposk« zbornice.
Stavka na Češkem. Praga, 31. januarja. »Pravo ii-du« poroča, da Se dosedaj v tovarnah za stroje izprtih 10.000 delavcev. V soboto se bodo pridružile se ostale tovarne za stroje ter izprle še kakih 6000 do 9000 delavcev, tako da bo v soboto 18.000 delavcev brez kruha.
Prot-st proti zvišanju davka na pivo.
Praga, 31. jan na rja. Včeraj se je vršil protestni shrd čepkih gostilničarjev, proti zvišanju davka na pivo. Shoda se je udeležilo tudi več Če-šk:h poslancev. Sprejeta je bila resolucija, proti takemu zvišanju davka, ki bi pomenilo min tisočev nedolžnih eksistenc.
Stavka.
Budimpešta, 31. januarja. Dimnikarski pomočniki so začeli zaradi mezdnih diferenc stavkati. Črnogorski kralj na poti k carju. Cetinje, 31. januarja.   Kralj Nikolaj se je odpeljal s svojim najmlajšim sinom, princem Petrom in zunanjim ministrom čez Kotor v Petro-grad ter odposlal, ko je stopil na avstrijska tla toplo pozdravno brzojavko avstrijskemu cesarju. Odstop   srbskega prestolonaslednika kot armadni inšpenktor.
Belgrad, 31. januarja. Srbski prestolonaslednik Aleksander je odložil svoje mesto kot srbski armadni inšpektor baje ker se terorizem »Crna roke« vedno veča.
Umor in samomor v gledališču.
Belgrad, 31. januarja. Med snoč-no predstavo v Narodnem gledališču je ustrelil slikar Miletič iz ljubosumnosti svojo ljubico Marijo Pavličevo ter nato samega sebe smrtno ranil. Bomba.
Solun, 31. decembra. Med hišno preiskavo pri turškem trgovcu Seli-mu v Radovistju je eksplodirala bomba, ki je ubila enega častnika in 8 mož.
Izseljevanje iz Makedonije.
Solun, 31. januarja. Glasom uradne statistike se je izselilo v zadnjih letih 20.000 Makedoncev zaradi nepopisne bede v tujino. Večji d"l so to moški. Največ se jih je izselilo iz bitcljske?a vilajeta, kjer so cele vasi brez moških.
Grki in Bolgari.
Atene, 31. januarja. Med Bolgari in Grki se je začela akcija za zbliža-nje obeh narodov, da ustvarijo mir na Balkanu. Skupno hočejo zahtevati od Mladoturkov, da ti bolj upoštevajo krščanski element na Balkanu.
Carifrrad, 31. januarja. V m e roda jn i h mladoturskih krog-ih se govori, da so Mladoturki ponudili grškemu patrijarhu, da priznajo Mladoturki Grkom v državnem zboru 37, namesto dosedanjih 24 mandatov, če pristopijo Grki mladoturški stranki. Patrijarhat je sklonih vzdržati se vsakega vplivanja na volitve. Isto je sklenil tudi armenski patrijarhat. Reforma omžništva v Makedoniji.
Carigrad, 31. januarja.   V vojnem ministrstvu se je sestavila komisija, ki se ima baviti   z reformo orožništva v Makedoniji. Angleški poročnik v turški službi.
Carigrad, 31. januarja. Angleškemu poročniku Montagu, ki je prostovoljno vstopil v turško armado v Tripolitaniji, so prirejali, ko je dospel v Carigrad burne ovacije. Menih Iliodor.
Petrograd, 31. januarja. Menih Iliodor je bil kakor poročajo listi degradiran, ter ga je dala vlada zapreti v neki samostan.
Izprememba v turških uradih. Carigrad, 31. januarja. Turška vlada bo v kratkem izvršila velike izpremeinbe v svojih uradih. Hair paša pride kot vali v Skader. Solunski vali Ibrahim paša pride v Carigrad. Bivši carigrajski župan Kya-zin bej pride kot vali v Solun.
Italijanski državni zbor. Rim, 31. januarja. Ministrski svet je sklenil sklicati italijansko zbornico 20. februarja na šestteden-sko zasedanje. Vlada bo dala v državne zboru tudi izjavo o vojni.
in Italija.
Pariz, 31. januarja. Francoska vlada je cdredlla, da naj v bodoč« križa ob tnneški obali ena križarka in več torpedovk, da vzdrze pravilni promet.
Železniška nesreča.
Pariz, 31. januarja.   Pri postaji Fors je osebni   vir k padel   v reko, Stro je vod ia je utonil, 4 potniki težko ranjeni.
Turki s parnika Manoohe.
Pariz, 31. januarja. Listi poro. čajo, da je francoska komisija dogna, la, da so izmed 29 Turkov s parnika Manoube 3 zdravniki, 8 je bolniških t reža je v, drugi so sanitetni uslužbenci.
Stavka na Laksemburškem.
Luksemburg, 31. januarja. Stav. ka v Differdingmu je končana. Vlada je preklicala izgon italijanskih da. lavcev.
Eksplozija v tovarni.
Norimberk, 31. januarja. V tt-kajšni tovarni za stroje se je zgodila snoči velikanska eksplozija. Nastal je ogenj in je eksplodiralo olje, te je mnogo inženirjev in monterjev delo-m a razmesarilo, deloma težko ranilo, Izmed mrtvih štirih ni bilo mogoče več spoznati. 11 je bilo težko ranjenih in je od teh umrlo pet na poti v lx>l-nišnico. Drugi se bore s smrtjo. Večini mrtvih je odtrgalo glave.
Protektorat nad Perzijo* Petrograd, 31. januarja. »Rusko, je Slovo« poroča, da bo v kratkem iz-ročena perzijski vladi angleško-ruska nota, v kateri poživljata obe vladi perzijsko vlado, da sprejme protektorat Rusije in Angleške.
Stavka na Portugalskem.
Lizbona, 31. januarja. Včerajšnji ministrski svet se je posvetoval o korakih, ki jih mora storiti vlada, da zopet napravi mir, ter je naročila vojaštvu, da naj patru lira po nlieah in aretira vse sumljive osebe. Areti. rane prepeljejo na vojne ladje, Glavne krivce so že aretirali.
Lizbona, 31. januarja. Snoeni ministrski svet je sklenil razglasiti nad mestom izjemno stanje, ter je obenem sistiral ustavo. Vlada je dala pribiti na cestah lepake, s katerimi poživlja prebivalstvo k miru. Po \ ulicah patrulira vojaštvo. Ministrstva in druga javna poslopja go z vojaki zastražena. Vse trgovine so zaprte. Notranje mesto je obsoljeno i vojaškim kordonom in je v?ak promet z drugimi mestnimi deli asiav-Ijen. Stavkajoči hodijo po cestah in hočejo nadaljevati z demoliranvm hiš. Vojaštvo jim brani in je prišlo na več krajih do krvavih spopadov. Mnogo je bilo aretiranih, med njimi zlasti mnogo anarhistov. D^nes dopoldne so hoteli začeti stavko tudi poštni uslužbenci, kar se je pa posrečilo vladi prenreč'ti. Proti vojašnicam je bilo vrženih več bomb. Konjenica je vdrla med demonstrante in je bilo več oseb ranjenih.
Lizbona, 31. jannarja. Polit \ia lovi anarhiste. Danes dopoldne je bilo izvršenih več atentatov z bombami. Policija oblega poslopje delavskega sindikata, kjer so zbrani voditelji stavkarskega gibanja. Več rta ljudi je b:lo aretiranih in odneljnnia na vojne ladie. V Lizboni ni izšel noben list. Tudi z dežele prihajajo zrio resna poročila.
Vstaja v Ekvadoru. London, 31. januarja. O umora petih generalov v Ekvadoru se se poroča: Druhal je vdrla v jeee. kjer so bili generali zaprti. Pri tem je prišlo s stražo do boja, v katerem je bilo več oseb usmrčenih. Drnhali se je ih> srečilo, da se je polastila genernlor in jih umorila. Druhal pa je ubila tudi več drug:h jetnikov. Trupla so vlekli Balo na pokopališče ter jih na velikanskih grmadah sežgali.
Prepovedane   poroke med Neinci ii divjaki.
Kelmorajn, 31. januarja. »Kol-nisehe Ztg.« poroča, da je izdal nemški državni tajnik poseben dekret, s katerim prepoveduje poroke med belimi in med domačimi otoka Samoa, ker se je izkazalo tekom let. da dajoJ0 taki mešani zakoni moralično in telesno defektno potomstvo.
Revolucija na Kitajskem.
Peking, 31. januarja. Pogajanja za odstop kitajske dinastije so se zopet začela, toda niso imela nikakršnega uspeha. Mirovna pogajanja se nadaljujejo, če tudi premirje oficijalno ni bilo obnovljeno.
Ćifn, 31. januarja. Trgovine & zaprto, revolucijonarji ao v jeli g"i*-bernatorja Tu ter ga zaprli.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pust osle m Vk.
Žilno otne v Budimpešti.
Dne 31 januarja 1912. Tirali« Pšenica ia april 1912   . . za 50 kg 11*93
Kž za april 19M.....za 30 kg 10"
Koruza za maj 1012 . . . aa 90 k? *4l Oves za antil 1912 . . . za 50 kg w
e
m roti raf
a*
lik-.
ic, a
abi ljani aešk 6tar ulj v u an Kez« nota
I*, i
ota es1 >au 5 I in d f>kra eins!
V. \
Itop Bole kavi ilan t. č. obči na < kov Wil k Pi J. H elj oli elj di ojil Hor a 1 ski deki -Tesc Mar dr. ; 6 K vlad gi, ] dr. , Hor Slai bisc Buh Sfori Pra ljan v K Nac unn šek, Rvt dyh dr. V. 3 ter, pro nik Ceš J os O. K. ( Kai gat iar Lju nik lom Jar Wi, ken vin in j ca, po mu Ceš Ko Sel Ro, ftia nik
Ka
Spi
Darila.
rjpravnistvii naših listov ao po-
1& Ciril-Metodovo družba: Ciril IZnidarsič, c. kr. inženir v Zadru, 10 kron, v spomin umrlega bratranca v Ljubljani, Viktorja Zabreda; dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, 20 K« mesto venca na krsto svoje svakinje ff* ^ar*Jc Kokalj, revidentove Loproge v Trstu; gdčna. Karolinca Tomšič v Ljubljani, 12 K, nabrala Line 27. t. m. na Marčanovem domačem plesu po inicijativi kluba »Goba«; Josip Peteline v Ljubljani, 2 K, LestO pristojbine »Merkurje vih« valčkov 27. t. m., in Franc Močilnikar v \Zg- Kašlju 5 K 40 vin., nabral v go-tilr.i gosp. Fran Grada v Zg. Kašlju. Skupaj 49 K 40 vin.
Živeli nabiralci in darovalci!
Ožji  prijatelji  in kolegi so na-Ibrali na odhodnici g. dr. A. Lavša m »Narodni sklad« 30 kron.
Živeli! Da bi našli veliko posne-
Imovalcev!
Podpornemu društvu sa sloven-
|**e visokošolec v Pragi so darovali v mesecu decembru 1911 sledeči dobrotniki: 500 K deželna blagajna v Pragi; 200 K Živnostenska banka v I Pragi; 100 K klub naprednih akademikov v Celju; 45 K Lovro Klemen-kič, stud. med., kot del čistega dobička vese.'ice na Muljavi;    40 K Ivan LVabernik, sod. svetnik v pok v Ljub-Hani; po 30 K: AL Vodnik, kamno-Ueški mojster v Ljubljani, in dr. Jos. Stare v Ljubljani; po 20 K: T. Jost v Pulju. občinski odbor v Novem Byd-povu na Češkem, mestni   zastop v Kamniku, V. Kavalier v Sazavi, J. iRezač, inženir v Krškem. J. Rahne. Inotar na Brdu, dr. H. Turna v Gorici, H. Arce v Ljubljani,   Luka Svetee, notar v Litiji, L Knez v Ljubljani, (mestni  zastop   v   Idriji, Jos. rvtii* Oaubek v Brnencu na Češkem; po 15 K: baron Kosches Rath v Gorici in dr. F. Jurtela v Ptuju; po 10 K: < krajna posojilnica v Ljutomeru, občinski zastop v Libanti na Češkem, V. Vesel, notar v Trstu, občinski za-Utop v Roudnieah na Češkem, Josip Bole v Reki,    Kolinska tovarna za kavno primes,  hranilnica  v Žiri. I. [Mankoč v Trstu, dr. J. Celakovskv.
rektor eeške univerze v Pragi, totemski zastop v Kosteleti na Orlici na Češkem, klub konceptnih uradnikov Češkega deželnega odbora, dr. J. \ViIfan v Trstu, rolnicka sladovna t Prostejove. L. Jonko v Bovcu, dr. J. Hrašovec v Celju. dr. Jos. Srnec v I eljn, tovarna za umetna gnojila v Kolinu, I. Fischer, tovarniški ravnatelj v Pečkah na Češkem. Fr. Žužek, uadinženir v Ljubljani, občinska posojilnica v Slanem na Češkem, dr. F.
vat, notar v Brežicah, J. Stritar na Dunaju, Fr. Matejčič, deželni šolski nadzornik v Trstu, M. Jurkovič, °K'aD v Ljutomeru, Ant. Trevn na Anicah, dr. Fr. Rosina, odvetnik v Mariboru, dr. V. Knkovec v Celju, dr. I. Jenko, primarij v Ljubljani: po 6 K: dr. J. Schegula v Novem mestu, vladni svetnik dr. J. Metelka v Pra-(ri, R. Perušek, profesor v Ljubljani, ur. Jar. Sedlaček na Smiehovu, dr. F. Horvat, odvetnik v Ptuju,    dr. Fr.
ik, profesor v Žižkovu, V. To-»iseh, deželnoodbornični svetnik v Hubenču, dr. Jos. Ti čar v Kranjski jrori, dr. Polivka, univ. profesor v Hragi, Ed. Kavčič, trgovec v Ljubljani; po 5 K: Jos. Rohrmann, notar v Kostanjevici, J. Barton a synove v tfachoilu na Češkem, dr. Ar. Kraus, univ. profesor v Pragi, dr. Jos. Kol->f k, odvetnik v Laškem trgu, dr. O. Rvbaf v Trstu, V. Cilah v Podebra-đyh, dr. P. Nesy, advekat v Pragi, «ir. Jan. Klasinc, advokat v Gradcu, V. Kranjc, notar v Šmarju, Jos. Sit-ter, sod. svet. v Brežicah, A. Tavčar, profesor v Ljubljani, St. Fer lan, stotnik v Gradcu, dr.G.Hodek, Petipsy na Češkem, Josipina Puppo v Kranju, Jos. Smodej, notar v Velikih Laščah, O. Ploj, notar v Črnomlju; jjo 4 K: 1*. Giontini v Ljubljani, Ed. Kaizl v Karlinu, Jos. Berlisg-, trgovec v Rogatcu, Aleksander Hudovernik, notar v Ljubljani, L. Schwentner v Uuhljani, A. Senekovič, vladni svetnik v Ljubljani; po 3 K: dr. Jos. Ko-tonšek, univ. profesor v Pragi, dr. I. Jarnik, univ. profesor v Pragi, Jan tt'ieser, prost v Podkrnošu na Koroškem, Ant. Cvenkel v Št. Petro v Savinjski dolini, Mat. Sinko, profesor in župnik v p. v Središču, Jos. Medi-°a, posestnik parne žage v St. Petru; Po 2 K: V. Kal, profesor v Pribranu, dr. V. Šamanek v Libercah na Češkem, I. Zadravec v Središču, Ant. Kol ar, župnik pri Sv. Uju, Matilda ^henikova na Uncu, Mih. Zmavc v ^jhenburgu, St. Lapa j ne, okrajni Sjavar v p. v Ljubljani. J. Selih, žup-n»k pri Sv. Kunigundi na Pohorju.
Darove sprejema blagajnik dr. Karel 8< bosta, advokat, Praha, II., Malena ul. 9.
Naprednfakl.
prispevajte xa Narodni sklad!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 80. januarja: Marjeta Savi, mestna uboga, 69 let, Karlovska cesta 7. — Ernest Sesek, sin trgovskega sotrudnika. 4 tedne, Poljanska cesta 19.
V deželni bolnici:
Dne 28. januarja: Vincene Fer-UČ, bolniški strežaj, 62 let.
Dne 29. januarja: Alojzija Šupe ve, hišna posestni ca, 73 let. — Toma? Kajzar, opekarski delavec, 36 let
Za prebivalca mast, uradnika Itd.
Proti tež koča m prenavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo
pristni „&oll*ov Soldlitz prašek," ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima
olajševalen in topilen učinek. Ska.ljica velja S K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. M0LL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUltAeU, Tuchlauben 9« V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 22
Staro nasprotje Je
±da vse zabave  človeka spajajo s seboj tudi največje nevarnosti. Naj tt gre za plesove, drsanje afi sankanje — vselej je mogoče, da se ■£k£2*l *'ovek poSteno prehladi   in v sobi : j&m rokori za prežite vesele ure. Zato bi | cmmsn pri takih riilikah vedno morali uži« |
j ■ j vati Paveve pffisene sodenske mine-• b 1   ran* pastilje, ki  nikakor ne motijo
! m \ zabave, ker se uživajo na ttko udo-■ * ben  način,   pa  vendar nevarnost ^-^L— precej  znižajo Faveve sodenice *e dobivajo povsod r>o K 1* ?> škatlica Genaralno    zastopstvo    za   Avstro - Ogrsko: W. Th. Guntzert. t kr. dvorni založnik Dunaj VII. Grosse Neugasse 17.
Proti prah a tem, inskinam in izpadanja ias
Tano-ntni Mura
Borzna porodila.
IfaMfaaoata »Kreditu banka ¥ LJnblJa«!-.
u.
••/• majeva renti . . . . t-*', stehree teste. . . • 9% evsftr. kneefca rente . .
z2* sen, m m • • 4» # krsatate deželne eesepe 4% t.e,Mkc det.
Štefke ti i. laso v.  . .
m        mm I8S4 i •
a» tlake ..... u    acaeljake i.lsda|c
• m H« m
m   erraVe M po teč ne , dtn. komunalne
nvttr. kreditne . .
ljubljanske  .   . .
rvstr. rdeč. krile ;
p*
beai'tka ♦»rike .
t fuMfanake kredu«« Avair. kreditnega zavode .
Deneltke bančne drnCbe ,
letne ielesntce ,   . • tVfavne Cdecnlce  .   . . Alnfne-Montati .... Ceike tlidkorne irutbe .
Zlvneetentke banke.   . .
Vnlafe.
Cek1»< Marke ■ rankt ike
RuMH.
90/75 93-90 90 70 OO-92-3S 93^50
424 —
S06 — 294 -298 50 272 — 24>50 501 — 496 -79 50 f7 2^ 45 75
i47-35
4SrSO
SSS.'O ;4V— :r>94 ^S-7^ 9»<-75 4°7*-
283-50 j
11-37 I 117'2»!
94 951 254 25 i
1911»
•i
94 10
P€ 91 9020 43 25 93 50
43S — 618 — 306 —
304 c0 27S —
252 50
513 — 5TS — 8 50 73 25 5165 39-25035
470 40
65750 M6-
1IO-40
727 n 901 75 4 0 —
284-2.j
ti 40 117 72-
95 70 9515
255 —
HeteorologieiiG peračno.
TWa<t mmš ar<*Jcia S—'t *rmti> ttok M .79 mm
tJt Suije ji, I -aaja
13
30 31
kare-
metra ! a" 2 t mm ■
C
N€b4
2. pop
Q. zv.
'36 1 i - 1-6 737 4 1 —2-0
7. ij. j 7361 -47
si. sever ; oblačno. *      del oblač.
Štednja včerajšnja temperatura —2 7', norm —18' Padavina v 24 urah 07 mm. Ponoći je padlo malo snega.
.atera   akreo^ul«*   laulAče. odetraatu)*
luske in preprečuje lzpadan|e lae. I •      >»!•« s niiudAm I krsno.
Rispolflji se z obratno poito ne ombi kol
dve steklenici.
Z$J-fe vsoh  pre skuSentti zdrevil, -'*»^ c. ? r ~ e- i \ e* v(n9 *pec eM nejf ne»*lh perfun^ov, k!«-u-*;**k-b obve?, svežin m*r#relnfh vod itd.
*tt lekerna Nllano lensteKo
iliibllMi Rnlm cist« it L
poleg oovocgraieaeg* Fran foiefovega
•nnli. moata 17
V tel lekarn! iosirafo idrarlla radi člani bolnliklh blagala ntno železnice, c kr. tobačne tovarne fln okr. bolniške blaga {ne v Lfnbllanl.
Kolesarji! jtfoioristi!
Dovoljujem si vse Rfc. kolesarje in rrjoto-riste vljudno opozoriti, da, tako kot vsako zimsko sezono tudi !etošn|o
Lili
i vrnin tgireerirsn ii priti tpji mmim •hrambo brezplačno.
A:-'- pa kolo aH motor potrebuje ka!ceya  popravila, prenovi enja ali
nadomestitve posameznih delov, se to Ugotovi solidno in po prlm. ceni.
Priporočajoč se za eenj. naročila beležim z odličnim spoštovanjem 46
Karel Čamernik
specijalna trgovina s kolesi in posameznimi dcU
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
v Ljubljani
in naii časafki Med kfljifisti
v itftfi . .
priporoča naslednja dela:
■nSj
Aetrrier T^vmttk   Rdeči imeb   .   K   1 40, Ailerc   Izlet v Carierad .   .   i   » —SO »      »refteraav atbaia » 240
lifz  Ustoličene kftroikib rejred   » — 30 »   Sleveaake seniika aeja aa Karaikeni . .
■   Narodni kataster Kor< §\e Btnsi - .SHmnvskp IredksrskJ
odretnlk.......
Boton Dsktor Hstaai   . . .
ttumrt:   Mali iord.....
Gantar   k\tl it Razora .   . .
Cassikarstvo tecft Srntftpluk
Is Ijadnsi £r>n»«e-<9n)oete
tfrtiet* DneTalk . »
Jurtoč Zrtrint spisj l -XI • « Jsanet Ukrajlaakc dnme   . , / m UiU krsslka ... iejsst Strahot alci drek kres U ft a LjiDczea a lasaStva atrafee-petnera nraptrsčaka ...» — -SO, Mwm%k   Najhajti asrralniki    .   » ot> fJbia*   SUra devica   .   .   .   .   • —'60, #\ a a/ne pri povesti  .   .   .   .   » — *S0 Remec Linbczen lUnčanove Klare   » 1*90, »     Frema^anci      ...       » —"60, »     V studentovttclb H|lCak      • 150, »    Zadnji rsderiac BesaUa   ■» 150,
Ku**  Miaa...... .  »   1 20,
Senćar Cer trnje da sreče . , » 1*20, Šepet arsc   Zaijabljeai kapacta .   »   1*—p
A Stlrl n,ske s,,kt • • - • * — **°*
Theunet Uadina.....» —"90
Trmuntak Slavenske fledaHice   • 2-— Ve—i  Libera aes a auue   .   .   » 140, ZarmJt  Zbrani spisi   .   .   .   .   » 1'— Z*m Osnovni aaakl e aarsdsea
fssRsdarstve      ...» i1—
SI
>-40
1-40, -60
1-50. — 50 1*60.
1 50t -80
» —-50 1 20,
1-20.
—•30 170, i-.
,7-40
>50
2-60 250
17U
2 —
2 70 2-
1-60 1 60
230 1 60 250
2- 50 2--2^0 1 80 1*60
2-30
Ude so prlmerea "*
lokal
za gostilničarsko obrt
w aredl mesta m tenatln ma).
Naslov r upravniltvu »Sov. Naroda«.
Sprejmem takoj M
solicitatorja
isfeibaae^a v zefnliekojiinih zadevah in srstavljaojii p* godb — Plača po dogovoru.
lignit jjte l k notar t Mm gfc
JZi JS^ Cjt
mnolDoma bor r da umi i oam
Cena po dogovoru 2sga je aa jako obrtnem, lepem mesto   —  Već pore
opBorbnSitTO Prainikar^evo^a dvora v MoUsJali pri Kamniku.
i
vabi svoje ude k
k t se bodr vrfrl
dne 1L lei>ruaria 1912 eb 3. pop. v prostorih g s. Hasliager v IdtilL
DNEVNI RED:
1. Poročilo načeUtva
2. Potr rn e letnf^ računa io razdelitev čistefra dobička.
3 Slučajnosti _
Ako ob zgoraj navedeni url ne bi bilo 2a sklepanje dosti navzočih udov, se koj s tem vabilom za ta slučaj nesKiepčnosti zbo-rovama odredi v zmistu § 34. zadruZ. piavil drago t^ororan'e aa isti dan, li. kebr. ob sol 4. a«poldne na istern mestu in z istim dnevnim redom, kakor je spredaj za prvo zborovanje odločen. 388
Okrajna  poso^Uiilea v l*ltl]5,
doc 30. jsnuar i 1912
Slane, načelnik.
LJUBLJANSKI
MESE&nr 7* *wi,-rv*n$T w POSVETO
t etnik XXXII. (1912).
$*& 4 pm*m «  emtiK* t»anao?k
'•a adaa pmt aa saaase v avaskla ter ato( se lete a X so b, pol leta 4 K ta a, Sat:
▼»trljnk- doSola n K ao b mm lato sr*+*hi mm dabivajo po So k
Marocfna TiaVar^a" ▼ L^ubffai>*.
Pooblastila
po sestavi izvp&evalnega odbora nap, napredne stranke
se dobe
in
Cena za 100 komadov 4 K.
trn
Skušnjave Tomaža Krmežljavčka
ao ravnokar litle v <veh iveikils, kl ekae§ata alnipal 4M atranln Oba iveika ▼el|atn aroslraaa t ■ M v, veiasa S ■ M % poite tO w ve*. PsiU|a ae aame pa pevmetls ali to aa samar saprej peilie.
Xarodna knjlgarnaf Lrjubljana.
Izjava.
Podplsasa obialujeza, kar i govorila o gdo. Franicl Kendav
Kuharica pri „Boltetu".
Odda»taHB] i tmmli uliti it. i
s poleg ležečim prostorom za skladišča« pripraven sa trgovino oz. aa obrt*
3ščem vajenca
3S7
za kleparsko obrt.
Ud Letar. kl203nhi mo'iier na Bledi.
mM t
z večletno prakso, pevovodja in godbenik*
išče primerne službe« 374
Nastopi iahko takoj. — Ponudbe na unrsvni^tvo   »Slovenskega Naroda«.
isurjea t mešani io ieieznirtski stroki, z dobrimi 5priče^ al«, 382
avr* iall prezaenitl alntbo. *vas
Ponudbe se prosijo na unr^vniUvo »Slovenskega Naroda« pod „Meiaaa a;rokaw«
reseraove i
(rodijo io nsšĐja po poitsen mm Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron. m Dobra Izurjena
Urita is gopila
učiteljeva vdova, zdrava in naCaa, 38 let stara,
želi tt:?::! t     ssroU sli Utajim iJluEii
Gre za malo plaćo, samo da sme imeti pri sebi svojeesa triletnega binčk* - Ponudoe 5C naj poSljeio pod n6t 383* ne upravni-st\o »Slovenskega Naioda«. 383
jftajhno stanovanje
! -oba in kuhtnja)
ae tako] odda na Rimski cesti.
Proda      tudi nekat
posteljne oprave io ve! imto M
Natančneje se po'sve
Cojcova cesta 9, IL nadstr. desno*
13 ujlairaiio Jarodei ćon" ? LjLfcuci
se sprejme m?
obra iikiiiu
Plača po dogovor«, nastop s 5. februarjem.
Taksne ponudbe na mesino posredovalnico za delo in stanovanja.
stara 20 let, 379
i želi vstopiti v službo, s
kjer bi dopoldne pomagala v kuhinji, popoldne pa šivala. V službo ieli vstopiti na raje v mestu. — Ponudbe naj •e blagovolijo poslati na u^r**-ni£tvo »Slov. Naroda« pod šifro fPr dnost*.
-       Najboljša in najedravejsa 1
barva§ za lose in M
je  dr. Dralles B9HEBILW9 ki
sivim ia pordečtlim lasem n jih prtotne naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla« rjava, temnorjava in črna v stekle nicali i navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Str moli
Ljubljana, Pod Trančo itn Is
Pouiačoc iTaiaste n puder najimeje^ po Amcroib cc&ab.
17
5
41
13
8
Priporočamo našim s  gospodinjam 5
KOLINSKO CIKORIJO
iz edina slovenskes tovarne v Ljubljani
pridni mofc sedemdesetletnice mi /c cd vstrt si'ranr eto J'o fo'i^a prisrčnih čestitk, ustmemh in msmt* mik, da mi ni mogoče se zahvaliti Vsakemu posebej. Jifaj torej tem potem sprejmejo vsi tijti najiskr*n*fš° $a hvalo. 377
V Ljubljani, 31 januarja &/•»
Pavel Jurfa
Lepi
dobri
ceni
so naši izdelki. 6 velefinih, popolnoma platnenih rjuh 150 2<0 em vel. K —, iste 150 220 cm vel K 16 SO. Kos Krejcarjevc tkanine, velefmo beljene 20 m K 18*— 30 m sortiranih ostankov K II . Vzorci samo najboljših tkanin za gospodinjstvo in onreme === gratis In franko — ==*
I Tnratia platni« mi]t trejo?, tiintb. Cein.
PATENTE
vseh dežela izposluje tnfenir 20 MM* tBKatBHAVJSi, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahilferstrasse st. 37«
Proč z britvijo!
— Higiensko britje — brez britve, brez aparata. NamažeS se, se umijes In si v 5 minutah brezhibno obrit. Ne moreš se urezati, ne kaj nalesti; brez pekočin po bn'ju. Ogrski 7-; j''i;; n j f?!?ifi M'" ~ preparat »Prvič z britvijo« je zajamčeno neškodljiv in stoji * pod stalno kontrolo sodnega kemika drja G. Bischoffa v
Berlina. Fdinl ob'astven© rre'zkušen brilni aparat. Velika škatli« z okoli SOkratno rabo proti vposiljatvi K 350 ali po povzetju (50 vinarjev). Vse garniturne pritikhre K 1 —
RazpecevaMšče „JKesssr v:g!" Sunaf II. S^6!!erho/iassc 5, fibl y.
Premtio«« zdrav. Izpričeval. Na tisoče primarnih pisem. V Inozemstvo že S L t velikim nsseksm nvedens-
Otvoritev obrti.
895
Slavo, občinstvu vljudno naznanjam, da sem s s 25. Januarjem
otvoril lastno kovaško obrt L
v Zupančičevi hiši na Ahacljevi cesti 15«
:: V-a v to stroko spadajoča cVla izvršujem točno in solidno. :
Josip Poženel, IrDl T\P.l m) BltlSl "Ol^GT. lil! T LjOiliSBl
Sprejmem tudi vajenca.
IŠIE3E
St 122.
Ponudbeni razpis
Občina Vipava (Notranjsko) bo oddala
\t MM\ M in Moiit-lii lonsl
v vojaške namene, ki bo proračunani t približnem znesku 180.000 krom
Načrti, stroškovniki in pogoji so v občinski pisarni v Vipavi na vpogled razpoloženi 349
od 29. januarja do 12. februarja 1912
onim ponudnikom, ki reflektujejo na izvršitev del.
Ponudbena   razprava   se   bo vršila   pri   županstva v
Vipavi opoldne, dne 12. februarja 1912.
Županstvo občine Vipava
dne 25. januarja 1912.
Župan: Josip PetroTĆIć 1. r.
Lipo slamani!
v I. nadstr., s 4 sobami in pri ti k lin a mi,
»odda fakej ali za nam temin
na Bleiareisovi cesti 20.
VpraSa ie 336
i pisni F. Šinama, mm allta itn. 5.
J. Zam-jeii
£evl|ars^l mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje v*-i čevljir*ka dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdelajo tudi prave norshe ta telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera iprposian čevelj. 2.5
Za Dlesne zabavo
plesni redi,
damska darila,
velika zbirka različnih mask, raznih će -*lc, glrland za okra* seč e plesišča, salitra i o s ta, ■       koale ti Itd. --.---
dobi se ceno pri 247
Iv. Boni v Iliji
nasproti glavne polta.
Poštna naročila so izvršujejo z obratno pošto.
SJZocul salon.
(SaoJHtm Sama m pzipozoca (4 nafiincfocgo. o&ttoa
Sca Sfioc-^aftc/z
26 S06 cftanco.
Šaim Atoćufii vcSno pzt* ptavlpent. č/a/io iu3i vettet o izafiovt in za sne cvetlic* /•  Soma ibaolovtfcn&. .\
p?
m ar-
Tapefnib
ragotin Puc
Ljobijana, Marije Terezije tesla Itei. 16
na dvorišču, levo 3856 se priporoča sa vsa v to stroko spadajoča dela Velika izbor zgotovljenih
: divanov :
otomanov in moflrocev.
Za igranje na glasovir
v predpustu, pri družmkih in društ-venih plesih 89 toplo priporoča
G. f. Jatfset, Ljaljljaaa, Poljanska testa 1311.
špecerijske in manufakturne stroke vešča :-:     ter deloma tudi kuhati zmožna >:
iš&e službe
Tozadevne ponudbe se prosi poslati pod , Tffrnki riss!« ta" Btštoi !i2tfi Vse: pri Ra&ui. 355
Naročajte novi Jubilej-' nI cenik s koledarjem ' za are, zlatnino in f srebrnino,
tudi po pošti prosto.
j Za og. ženine in
aoTeste največja Izbira.
Ff.
I
nasproti frančiškanske cerkva,
Hajbcljse za tolodeo.
i
Lekarnarja Schaumanna
želodčna sol 31
in želodčne pastilje
je 30 let preizkušeno sredstvo proti vseh vrst želodčnim t-i   boleznim, motenju  prebave In shnjsanju.
Schaumannova želodčna sol
škatljica K 1*50. Želodčno pastllja omarica S 1.50. Razpošilja po povzetju od 2 škatljic naprej. -- Lekarna Sohauntann, Stookorau pri Dunaju.
Dobiva se po vseh lekarnah ta drogerija*. 3902
HeprJmoren uči..k
F • M
li
m
i c
. a \l
C. kr. avstrlfske
državne železnice.
Izvleček  iz voznega reci
Voljaven ed 1. oktobra 1911.
Postala: Llubllana utal kolodvor. Odhod.
6"43 zjutraj. Osebni vlak na Krani, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št Vid ob Glini, Dunaj.
7-23 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stra'o - Toplice
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, inomost, Solnograd, Monakovo, Kuln, Celovec, Line, Dunaj, Prazo, Draždane, Berlin,) [dirrktni voz Reka-Opatija-Solnograd.J
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice., Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-S2 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje. Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3*30 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6-35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj
7*39 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo.
10*tO po noči. Osebni vlak na Krani, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Unc, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7*16 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Pra^e, Linca, (Londona Vlissingena, Monakovega, Soinograda, Ine mosta. Beljaka), Tržiča, Kranja.
8- 52 x*utr»j. Osebni vlak iz Rudolfovegt St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosuplje«
9- 48 dopoldne. Osebni vlak iz Trb !t, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Soinograda, Inomosta Beliaka.
11*18 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaki, Tržiča, Kranja
2*S9 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega
4*18 popoldne. Osebni vlak od Trsta, Gorice, Trbiža. Jesenic, Linca, Celovca, Soinograda, Franzenteste, Beljaka, Tržiča, Kranja.
8-*£ zvečer. Osebni vlak iz Jesenic t zve;« na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, K&lna, Monakovega, Soinograda, Inomosta, Fran-zensfests, Beljaka, (direktni voz Solnograd« Opatija-Reka).
8"JJ zvečer. Osebni vlak iz Trsta. Gorice, Trbiža, Jesenic, Dunaja. Linca, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja.
9'Q7 po noči. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebniega, RoČeria, Grosupljega.
11-25 "ačl. Osebni vlak iz Trsta, Co-rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja: Llnblfana dri. kolodvor.
Odhod na Kamnik:  7-23. 11-50, 3-15,
7- 10.
Prihod iz Kamnika: 6-41, 10-59, 240.
8- J2-
C.kr. državno-železnlško ravaatellsivo v Trstu.
3|
x x
S.
n vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v ::
Narodni knjigarni
::        v Prešernovi ulici št. 7. ::
Tehnični biro In stavbno podjetje
Resljeva cesta ite«. 26 (oaleg plinarne) Izdeluje t Resljeva cesta itev. 26 (poleg plinarne)
I Betdll, ŽeleZObeton, :     Strokovna izvršitev     : Vodovodi, električne : '       ■"-   *   *     vseh vrst načrtov,     centrale, turbine, mlini,
mostove, strope, *vo-     prevzetje zgradb>        žage opekarne>
rane, zaziike turbin.     n tehnična mnenja, s     it moderne apnenice. v.
: Obisk strokovnih: inženirjev na željo.
Lartaln. I* tisk »Narodne Usk.rne«.