295. fleulIRD. V maUMi,»sototo 30. decembra 1922. Leta 10. Iihaja vsak dan popoldae. iirzeaUl nadalje ln praiaika. Inserati : do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 n, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklicl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žeuitne ponudos beseJa 73 d. Popust le pri naročilih od 11 objav ruiprej. — lnseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov nai se nriloSi znamka za od^ovoi. {Jprjtvnišivo ,fSlov. Naroda' ln „Narodna tiskara«" ^naflova šlica 41 5, prltlićno. - TeUfon st. 304. OradftiitvA „Sto? MaroiV' '.^j'aai uilsj šL 5, I. nađstro^ie Tala on stav. 34 ĐopUtt sprtjen« le n»iiU*i* in idiOftno fraafcovane-.-J&~ Rok«pii3v sa na vraća. ~$M v lugosftivlU ws^ df«i po Oin 1"— a inozemstvu nanadiia Jrii ain 1, nadolje Oln 1 25 Pottnivta pi3ini u gotovini. , , . , , ,, V Ju oiiavf , „Slovenski Narod- veli: |__-i_-_--—_-pT^—------ V laOir*st»o 12 metecev...... Dm 120-— Din H4 — Din 2ir> — 6........60- 72— . 10*-^........30-- ! . ?fv~ . 54--i........10-- 1 . 12'- . 1*- I Pri moreb^ncTi povijanju «e imi lai ii iiaročnina >.!o;>laćflti. Novi narodniki na poSlieio v prviČ inro^uino vedno *77" P^ nakA7n:d. OB KONCU LETA. Kaj je doneslo poslavljajoce se leto Evropi? Portugalski — finančne zmede, Španski — milijardni deficit v državnem proračunu in katalonski separatizem, Franciji — reparaciisko vprašanje, valutno krizo in zni?an?e števila prebival-cev, Arglcški — poldru?:! milijon nezaposlenih, pomanjkanje živi! ter nacijo-nalno krizo na Irskem, v Egiptu in Indiii, Belgiji — gospodarsko in finančno krizo ter flamsko gibanje, Holandski — velike davke in ponesrečene državne špekulacije, Švici — trgovske in finančne neprilike, ki so nastale zaradi nenavad-no visoke valute, Italiji — fašistovsko gibanie in konflikt z Jugoslavije, NemČiji — politično in finančno krizo, kar doka-znie SOOmilijardni deficit. Danski, Švedski in Norveški — previsoko valuto, Če-Skoslovaškl — industrijsko krizo in na-cijonalne prepire, Avstriji — socijalni, gospodarski, finančni in politični polom, Madžarski — rotranje neprilike, Jugo-slavili — kaos v notranji politiki in pooštreni spor z Ttalijo. Romani il — finanč-no krizo in besarabsko vprašanje. Bol-gariji — popolno izoliranost in notranie nemire, Grški — revoludionarne kon-vulziie in finančno krizo. Turčin revolucionarni in vojni položaj. Poljski — politično, finančno in narodnosrno krizo, Fstoniii. Larvi li. Litvi in Finski — strah pred Pusito. Pn*in pa — finančni krah. lakoto in epidemijo. Kolikor držav, toliko križ. kolikor narodov, tolfko nereše-nih naciionaln'h prohlemov, kolikor ljudi, tolfko nezadovoljnežev minus peščt-co favoritov, ki ftm je človeška nenm-nost izročila paklensko silo nenasirne-jra mamona. Tako natovorjena stofi fTvropa na pragu novesra leta. to je njena ne preveč razveseljiva sedanjosi ali bolje rečeno, s tem težkim bremenom stopa ona v bodočnost. Kriza v državah. Mso v vojnem koncertu izgubile svojo riskirano igro, je razumljiva. Čudno pa je. da države, ki so faktično zmagale. žanjejo negativne plodove svoje zmage. Hiperprodukcija, tekmovanje svetovne veleindustrije ln vprašanje malih narodov. ta trobojnica. ki je vihrala na bojnem poliu, se vije še danes nad milijom* okostniakov, le njene barve so postale boli izrazite. Z druge strani pa opažamo še bolj čudne poiave ▼ državah, ki se nišo aktivno udeležile svetovne vojne. Gospodarska, finančna in nacijonalna bolezen se je polastila tuđi niih. Te tri kategorije držav so dokaz, da je imela dosedania evropska politika na vseh nol'ih občutne vrzeli da ______ , --- M| ■■ ■■ ' J—1 -'-*-=----------»---J_LUiEMM imamo celo vrsto teoretično rečenih vprašanj, ki pa na?protujcjo prakti^ne-mu življenju. Človeku, ki bi opazoval to mrzlično vrvenje evropskih narodov iz ptičje perspektive, bi se zJclo, da vidi ogromno število nespametnih udov, ki so odpovedali pokorščino glavi in sku-§ajo regulirati svoje funkcije brez nje. Ta glava ali realno praktično življenje priznava vsako teorijo samo v tol'ko, v kolikor se strinja z njegovimi zaTtteva-mi, ki se izpreminiajo samo po obliki, v bistvu pa so od vekomaj iste. Zdi se, da se je Pvropa v svojem pretiranem in v mnogih slučajih napačnem kulturnem razvoju preveč odđaljila od bistven'h in temeljnih vpraŠanj, da je prišla v veliko nasprotje z realnostjo in nastopile so neizbežne posledice starih grehov. Sin, ki je prevzel od očeta zanemar-jeno gospodarstvo, ki je obupal nad njim in pusti, da še nadalie propada, bi posto-pal nespametno. Če nam je zapustila preteklost spl^s"en mednarodni položaj, ki ga lahko označimo z besedo »kriza«. s tem še ni rečeno, da ie treba obupaH. povesiti glavo in prepustiti času. naj uredi naše živlienje, kadar in kakor ho-Če, Ne! Treba je ugotoviti, kje tiče vzroki. da je na zemlji, ki je dovolj velika in bogata, mnn^m postalo pretesno. treba je najti način, kako bi se moglo te vzroke odstraniti, treba je napeti vsc svoje duševne in telesne sile. ustvariti med nilmi pametno harmonijo in posvetiti ifli interesom celokupne člnveške družbe. Napačno je nazh-anje. ki pre-vladuje pri večini sodobrtih držav. narodov in celo posamnih ljudi, da treba skr-beti samo za lastno kožo. Če bo vladal nered, nezadovoljnost in poman^:anie v drugfh državah, bo normalno živlienje po naravnih zakonHi tuđi pri nas izklju-čeno. Seveda bi bilo naivno misliti, da je mogoče izpremeniti principe socral-nega življenja in mednarodnih odnoša-jev, ki imajo svoje korenine v davni preteklosti in so rezultat strogo oprede-Ijenega kulturnega razvoja, tekom ene-ga ali dveh let. Zato so potrebna deset-Ietja, zato je potrebno pred vsem mlad"), zdravo in energično pokolenie, kl ga caka težka naloga, prevzeti od naše degenerirane dmzbe vse napake in vrzeli v socijalnem življenju in odstraniti iz njega vse, ksr je nezdravega. Splošno krizo, ki nas teži po vojni, borno prežive!!, morda jo homo z intenzivnim delom in trezno politiko nekoliko ola^ali, morda borno preprečili nove konfl;kte, ki bi to krizo samo pooštrili, ne borno je pa po- polnoma odstranili. Največ, kar lahko storimo, je to, da z marljivostio in ne-timv^rnim de'nm vst v stanu premngati tuđi na vidcz ncprcmagljive zapreke. ■ Ki1?^! nr^pi na laus^nnski konf°renci, DFMONSTPACTJF ANni.FSKFOA DRODOVJA V DARDANFLAH. — London, 28. dec. (Izv.) Reuter-jev urad priobčuje iz Lausar.ne obsir-no poročilo o krltičncm ^.Možaju na lausannski mirovni konferenci. Poručilo na^Iaša, da obstoja velika nevarnost, da se konferenca v Lnusanni prekhe, oziroraa da se raziđe, če bodo Turki še nadalje vztrajsH pri svojih d!j3loma(ič-nih metodah. ^efi /avezniških delega-cij so sklenili, da zah^evaio od Turkov precizno izjavo, ali hočejo še nadalje vztrajnti pri svojih zahtevah ali ne. Gla^T!a sporna točka je sedaj vpra?a-nje Mosula, kjer ?e naliajnjo veliki petrolejski vrelci, na katerih sta interesiram Anglija in Amerika. V tem *.rra-šanju ne vlada med zavezniki popolno soirlasje. KaVor rnaro, Je stavila An-glija glede Mostila in njegovih petrolejskih vrelcev posebre predloge go-spodar^kega znača.'a, ki jih angorska vlada absrlutno no!c sprejeti. — Lau«?nne, ?S dec. (Tzv.) Turska delegacija idločno odklanja vsc predlojre in zahteve Anglije gle^e Mo-sula. Turaka delegaciji se predvsem boji, da bi morala '.!ai?ti po povratku iz Lausanne v Angoro račun in se zaveda, da je napram nn-orski \1ad! v veliki odgovornosti. Neki turski dcTcgat je rasipnikom ti.^ka srlede s-prejetja an-rleških predlogov kratko izja\il: »V Angori nas obrtijo na pnro drevn!« — London. 2H. dec. (Izv) Po po-mčHih Iz Malte je dobflo t^m uMcfano anglc^ko sredoiem^ko Tojno brodom Je poveMe, da takoj od pot nje v Dnrd^acle. Ta porr.Cila so oficijelno potrjena. An- 1 glija namerava v I)arJ:i'H*Iali koi::cn- | trirati svoje brodovje, da z Jemonstra-cijo izsili od Turkov sr^ojem svijih predlogov glede Movu'a. Veo vojnih !a-dij in podrnornic je že oeplulo. OstnTc j odp'ovejo tekom prihodnjih Jni. Af:2*e- i <5ki politični Kroiri so prepričini. On bo demonstracija ang!C\ji v Darcanelah ime!.? pozitivne u^pehe. — London, 28 .dec. (K. B.) Po po-ročilu Rcntcrjcvcga urada iz Lausr'irc rb^tnja reena nevarnost. da se rr-'/Zde lausannska konfererca, če no 'o Tiiri-.i še nadalje vzfrnja!i pri :dh dcTcc:a-cij se bodo prihođnje dni posverovali I o položaju in bodo predložili koii'no- vc'javne pred!rgc, katcr'h sprejem bodo zalitcvali od Turkov. Jasno je, dft ne more momentani poio/.aj coleo trajati. — Lcir«anne, 2*. dec. (>. H. \.> Za-vezni?T-e c'e!rgacije ?o imrle \čcraj Vr>n?.xno prn^-i: Ova dni biva v B^ogm^u dr. Tvnn ?u-stersič znani politrk iz ^lnve^iie. 7a n^-gove cilje vlada v vodilnih krng*h vrl!-ko z^^ima^ie. Na^«*nra nr? v^T?f^ ^h $*oriU| jelova V no"*"no ^N-'t/«n?^ p^_ Stavi flve kn^HM^^r' "«♦? r M^^-^^Hi ir* v L'^bH^ni. Ppl?e »Tribvnn.« kra+vo n-?-porn'nia. da bodo z ozfrnm na dr. ^n-st^^^ičevo akciio nb«:tnfale pri b-^d^^'h volitvah tri kl^riV^lne ka^dMatne P«^o v CTn^enfi?: 1. Of^r;;^vn kanđi^n^n T'cfn SLS z dr. Ant^ Ko^?— m. ? Hr. Oo-sarifvi. 3. Pr. ?u*t'*rs'''xiv"i. n-»T^ n-me-n*a »Tri^nna*. <\n ie ćr, £n«t""-^x ;me| v n?^g-a^Ti prilfVn c+nnfti v stike z mno-gimi vodilnimi poTUf-i. dan v B?o por^.x^i o c;1'm nvo;""i nrThr»^n v B*^srrad in o sv^^Tn ^o.^«.-*»rn r>r\V+'<_ nem nrotr^^ti. TcVnm H^—h d**i '« M dr. ?"^teršič v r^"1^^^ ^+n.-j^ ? \T>rašanie Vašega dopi^n;Vji glede ci-liev in narnrnov njegnvega bivanja v Bcog-adu je dr. Šusteršič izjavil: D.^spel sem po svojem povratku v domovino semkaj, da obučem našo pre-st^licof da pozdravim vlado in stopim v stike s srbsVimi pol'tiki. VČcraj me ie zelo liubeznivo sprejel ministrski pred-sednik g. Nikola PaŠ?ć, Vatcrcga osebnn se ni^rm pnznal. znano pa mi je bil^ pj^nr^^-n ćr>}-.\'?r>i'* \7 'r^T^rn^kcTa in d^-n-n^-TT ^'"^i. Hval^'on s**rn, r^a ml ir. vTpdn oH->-li vra*a ^"•nnvinp, CVavnl c'li rnntrrr^ bivn^:i v B^crradu ie, da «« 7ifivn1:>ri v^d^n'm poli+iVom. da so ni ompfprili p^vrntek v domovino. Nn vr**o v^^n^nni ^'a^era dnpi^ni-^"\ ie d**. ?'!"-^'-5i'lc krnt^'i odgnvoril: o cvo'«ti n^it'''1^ nm^-imu, o nastopu n'i bnd<^x^ \^niU\-p''i v Stvori.'i i** m*?d ^ni^'i r^dal svoje načelno stališče Tzjavil je: \"«orr| v;o c<^ odfo v^*-»>-) pi? r»*\ To »c odvisno M vTs^c od T»»cnp. K^ se vnorn v T-Mibl'a--n. se «tvar od1^"! v v«?kfm shiča'ii v nri^-r^^-Tn Čn^TT, krr »c d^bn za volitve i"nko krnt1-n. A Vi «*^n;ni v v^Hno borbo, r>*\*+r>r>i~n n t°-^cT?ii svo'o^a Tas4nc*rii *^h~~> -rr*~i^ Ta p'-no^nni je jnsen in to-č^n. Ta progra^n tC zpVtan v mm'i bro-^"ri. H ^cm io hH nrod kratkim ob*"avi1. ro?o /»»'c4^*'!*! n*h>*rin) v?tK To je defini- tivnn! 7^ <^dni n^7?t'vno še ne vem, ka^or sem ?e naglnšal. Če v*+npim v voli'no b^^bo. Čc stnpim v volllno borbo, storim to s popolnoma odVritimi, ia^nimi in točno opredeljenimi cilji. Moj program je: Ce n«orer*i p^r«rv-r^tl h kon^ofMt-c'V držive, evo rrrc! Če morem kor?stftl 5vo?c^!! rnrodu, ?cm v to pripravljen ln s1™ mu y*?v?TTi ra r^rnnf^nro. On.freneli listi. (Spomini.) Cegkl spbal R. E. Jamot — Prtvel A. P. Ikilie S citrenami sem se srečal pred leti prvikrat v južni Franciji blizu mesta Nimes. Izborno ohranjen stari grad me |€ vabU na obisk in potoval sem pe§ za svofim ciljem. Toda brez neke stopnje navduSenja ne bi dosescl svojega cilja; Bilo mi je korakati podnevi ob neizrečni vročini po cesti, pokriti z neverjetno množino belega prahu. Sicer pa kaj cesta! Ta ima pravzaprav pravico biti za-prašena, zlasti v mesecu septembru pod nebom provansalskim. Toda pri vsa-kem dihu vetra se je dviznil cestni prah v visoke oblake, valeče se na levo in desno od ceste. Vslcd tejca je bila okolica ceste, kakor daleč je sezalo oko, čisto zapraScna. 2*1 ™i je bilo zanimive flore ob poti, nebrojnlh levandulovih tr-gov in Ijr.hkih malih modrih osatkov, na ko^ih steblih in listih ni bilo neztpraše-nesa mesta. Tuđi mestece pod gradom. kamor sem korakal, se je zabavalo s poćobnimi prašnimi orgiiami. Tako se je zgodilo, da sem priSedši do prvih his\ obdanih z ncvclikimi vrtovi, bil natrpan s prašnato atmosfero in utrujen do »m*- ti. Najbnlj sd me zanimali vrtići oVoli hlšlc. Bilo je v njih seveda dtronovo drevje z dozorevajočim sad'em. bile so ol*ke, g'-^^st^vo drevir in druge v na-Vh Vrajlh nm^rnane r?»*+^nr. tn-ln vse zaprašeno, stoieče v popolni opaljenosti in brez sence. Nikakor nišo bili to »liub-ki gaji citronovi«. ki ic pel o n]"h na5 dnbri Turinskij v Arjrelini. M^žno ic. da so dobe. v katerih citronovi nasadi —. o gaiih se ne da govoriti — nudlio ugoden pogled. Temu se ne da oporckati Toda slučaj je hotel, da sem se ravno jaz. ki sem sanjal o lepoti citronovih £»ieY. srfčal s dtronovim drevjem v najn^iigr dnejšem č»su. da bi se spet en-krat dokazalo, da ni većino sreče v tem. «t izfK)lni člorcku njegovo hrepene-nje. Kot t pn*meh tem prilfi nfkaj dnl *>o povratku iz Provence na mejo če^ko in se peljal po cesti, obrobljeni z jerrbi-ktmi, polnimi koralno-rdfč?srt sadja, ka-teremu je temnosvetlo zelenje čmlh le-sovf stoječlh ob cesti, delalo najlepSe - J>.. Koliknkrat sem na tej poti pomi-slit. za kolfko je ta jerebikoT drtvored lepši kot tamošnji citronovi Trtovi, pokriti s prahom, da se komaj spoznajo? Oranje pa sem samo enkrat vldel krasne. Tako lfpe, Vakor more sanjati o njih mladenič po Goethejevih verzih. Bilo je to na otoku Lokrumu, oddaljenem kako morsko milio od Dubrovnika in dobro znanem mnogim turistom po Dalmaciji. Tu na čarobnim samostanskim vrtu z bujno Mibtmp^ko floro sem vijci r.fTrod^\T«a orin*na drovesa z ognietii-mi sadezi, velikimi skoro kot otro?ika zlava, Toda to ni^o bile samo nranže. kar je ^c«+avl:alo to divno krasoto, am-nak vst ostala neponi^no lepa vegetacija in čarobna okolica, temnomodro mnrje. starodavni Dubrovnik in ^e druge lrpote so *r rnnjUe v sliko, ki spada k naidivnejsim pokrajir^kim krasotam, ki jih more človek viđati n« svetu. Ostali m^j %V\ % oran^nimi »gafu je bil več ali mani tak kaknr moje po-prej opisano srečanjs s citronnvimi vrtovi. Spnminiam se zlasti suhega po-Ictja v Al/.iru, suheja tako, da so se zrna vinske trtf neznantko skrčtlt in je bilo videti na obrtni zemlji vrste oranž-nega drevja z okroglimi vrhovi brez sence in kras*. Tn vendar je Alžir deže-la, ki ne slovi, kar se tiče produkcije oranž, na zadnjem mestu! Le bodimo zadovoljni s svojo do-mačo prirodo! 4. Mislim, da tuđi dopfoovanje poste restante caka na svojega Oorkei:«- K° se najde ta, se bo svet čudil, koliko r^-strega življenja je skritega v tem načinu dopisovanja. Samo postavite se enkrat v dvorano glavne praske pošte in opaznite skrivaj. Vak^ne osebe in koliko jih pri-haja v odJclck za poste restante. Tu je deklica. ki zardeva. Vse jo ovira na poti. lica so fl oblita z rdečico. ViJeti je. da be?i kot začetnica v tem načinu dnrr*o-vanja. Domišlja si. da ji ves ^vet Či*a na licu njeno znanje z mlajeničem, s katc-rim si dopisuje. Potem tuice. Pa'c si na svojem potovantu po^il'nti natan^ni po naprej ugotovlicnem račrtu rodbinska In trtovska psma. H'>di malomarno. njegovo počftje ttidi ni tako, da bi se srn sramovali. Potcm mo?ka postava s po-tuhnjenlm izrazom v o^Ticui. človck bi zavpH dopisovalcu. ki piMe temu pret-kanemu človeku, iz polnih prsi: »Pozor! Temu-le ni zaupatilc In potem tretji in četrtf. Jaz sam nisem metodičen opaz^va-lec ▼ omenjenem predmetu. Vzbudili so mojo pozornost povsem slučajno, ko sem iz drugUi rzrokov imel opraviti ka.; ni pošti. Ali vzlic temu ^em dofivel marsfkaj iz predmeta poit? restante. Nekatere zgodne se dajo mojfoč'* čisto iobro poslušati. Cnite tedaj eno! Nekoč se je pnsvetova^ z mencj dama. ki je bMa jako razburiena. Skoro bi rekel. dn je ?e bila na robu duševne bolezrn. Zdelo se jl je. da se ii ve* svet, kar ga je poznala, hoče nadležno pribli- ?ati. Troha utemeljene bojazni jo je čisto zmedla. /lasti jo ie zasledoval ne-nrestnno neki s'nr obo?eval?c. Pekel bi. Pomeo s sivimi lasmi in brki, toda v praški družbi dobro znana o utruje-nost in oslabclost. Dara se je ztčela bati šamote v svojem Isstnem stanovanju. Če ic bMa sarra, «e je tresla od strahu, da ta ali o.ii spet prilnmasti k njej in ji vznemiri duševni pokoj. Lnhko si je misliti, kaj sem v otf-gled tem okolnostim dami svetoval. Odpotovala naj bi v tu»nn. Sffnaciia dame je bila taka, da ji nr bi niti naida^še potovanje povzročilo flnančnih nepri^k. »To je lahko svef^vatl,« je rekla. »Toda hm nai se obrnem v svet jaz, ki sem čisto sama?c »Temu je lahko odpomočlc «tn od-vrnil. »Vzemite si na pot prijetno dru-žabnico.c »AH kje naj si jo vzamem? Ne poznam žive duše za to.« (Dahe prth ) Stran 2. »SL O V P N S K I N A KM) D« <5r>~ cO decembra 192*2. §tev. 21*5 — Beograd, 29. decembra. (Izv.) Dr. Susteršič se je Izrazil napram VaSemu dopisniku o naši prestolici zelo laskavo. Prvikrat v svojem življenju je stopil na tla svobodne jugoslovensko prestolice. Napravila iz nanj zelo dober vtis. Vidi, kako se jtiroslovenska prestolica dvlra sa amerikanski način iz ruševin in kako s« razvija in širi. Najbolj mu ugajajo Tcrazije. O sprejemu pri ministrskem predvodniku Pasivu je kratko rekel, da je ministrski prcđsednik napravll nanj fascinirajoč vtis. Dr. Šustcršič ostane še danes v Beogradu, da vodi še nekatera podrobna posvetovanja z raznimi politiki ter od-potuje v Ljubljano nzrbrž danes zvečer. Včeraj je obiskal dr. Šusteršič tuđi pod-•predsednika radikalne stranke ministra ver Ljubo Jovanoviča, Dr. £tister§ič Je včeraj tuđi lconferira! s politiki raznih strank. Vse beogradsko časepisie danes zelo obširno komentira dr. ŠusteršiČe-▼o politično akcijo. DEFINITIVNO IMENOVANJE VELIKIH ŽUPANOV ZA SLOVE- H!JO. — Bevzmć, 29. decembra. (Tzv.) To zanesljivih in točnih inf ormo ci} ah Vašeza dopisnika je imenovanje ve~ Kkčza župana za Ljubljana odnosno Maribor definitivno rečeno. Na inici- i Jativni predio* pcfcrajinskeza na* j mesinika 2a Slivenijo sr. Ivar.a Uri- \ bar ja je vlada na vrcrajšnji s?ji j m'ntstrskega sveta definitivno s£!e-'rila. da s? imer.rije za velikeza ž:r-?rma v Mariborv dvorci svetnfk ip Slan čimaiske reparadjsk? komisije €r. Miroslav Ploj, za veJik?za župana v LinNfa^i pa dosedanfi podna-Wf*inik i" Nvs*i pred*"*™?? de*?*7*** vla^e za Slor^ifn dr. VFkn Ba Itič. Pokrajinski HCTsf^fft iva?! f^^^ar, M se sedaj Tri***i v Reorradr, je imel tš^om vr/*rnjsnrez& đneva k^-nferev-ire z vodil7***"* l^rorr^ o n^rnnje-voU-Učnem položaju v Sloveniji. Orsnfcisb Mhfe n?r!can- BS9!?!!I V LfefeljM — Beograd, 29. decembra. Ozv.) Na intervencijo ministra brez portfelja dr. Niko Zupanića je minister firanc dr. Stoiadinović odredil, da se ima 9 mil'jonov kron izc'nčaf? na račun dra-ginjsklft dok?ai učiteHs^vu mesjarsk-h fšol v Sloven?" ?n gledalištem« osobiti v | L!ubT?3!ii- Prećlog o teh dragirn>kfh dn- i 'kladah je bil od kompetentnih oblasti stavljen že pred tremi meseci, toda n?e-ga rešitev je bhši finančn! minister vedno odlagaL Vsfop musPmaflnv v vlado i, odklopjen. — Beograd, 29. dec. flzv.) Včeraj-Shja »Tribuna« javlja iz Sarajeva, da i 1e napravila vest o sklepu konference • Jnuslimanske Marlajičevc skupine za i .vstcp v vlado zelo slab vtts. Minister ] .Šume in rude dr. Srškić je zagrnzil z j demisijo, če vlada sprejme muslimane i ir kabinet J — Beograd, 25. dec. tTzv.) Včeraj i Jt posetil ministrskega predsednika Ni- j kolo Parića minister r.a razpo!oženju ! Omerović, ki je prcd!o*il sklcpe musli- j jpianske konference v Sarajevu. Min!- j StrsVI predsednik OmerorJĆa n\ dal de- i fcnitimega odgovora. Muslimani zafcte-vtjo mesto ministra trgovine in industrije in eno mesto ministra brez portfelja. Dalje zahtevajo, da postane dr-iavni podtajn:k v ministrstvu notra-frjih del Kurbciović. POVIŠA NJE KOLEGMNE NA DU-NAJSKI UNIVER7I. — Dunaj, 2?. dec. (Izv.) Naučna Uprava je ođcbrila pred'og đunajske »nlverze gleJe povteanja kolegnine. Ni 'flunajski univerzi imajo sedaj avstrij-iki podtniki p!ačati 4000 K od ure, do-Člm bodo morali inozemci plačati 30.000 rćo 40.000 av. K za uro. Na ti način ;3kus'ajo Avstrijci omejiti 5tev!!o ino-temfkih s!u?ateMev r?a du??ajs?ci univer-zL NemSko nacijoT?aTro đija.5h-o sploh zant*va obs^'no omejitev Inozem^kih jtiušateTjer. Predlorom nem^kih nac!-jona^ccv pa doriej naučne oblasti nišo uaodile. KTTAJSKA BANKA. — Pariz, 2S. dec. (Havas) Tinančna Komlsi;a senata je spreiela z 10 proti 5 glasovi ntert vlade o vzpostavitvi Ban-que industrielle de Chine. MU5SOLINI IN PARIŠKA KONFE-RENCA. — r*mf 28. dec. Na temetfu včera?5-njih pogajanj z londonskim poslanikom Marchese đetta Torrcta je ministrski predsednik Mussolini sklenil, da se ne ndeleži londonske konference, marveč 4a ga bo zastopal poslanik, — ^- j Politične vesti «= Dr. SusCerš!5 In klerikalcL Beogradska »Pravda« poroča: »Povratek dr. Susteršiča v Slovenijo je povzročil veliko vznemirjenje in skrb v klerikal-I nih vrstan. Kakor se govori, bo Šusteršič' te dni iz dal poseben proglas na svoje somišljenike v Sloveniji. Ta proglas priČakujejo z veliko nestrpnostjo, ker bo iz njega raz\'idno, kakor zatrjujejo klerikalci, da bo dr. Šusteršič deloval 2a srbske radikalce. Iz dobro poučenega vira se čuje, da vplivajo radikalci z vso silo na Šuster^iča, da bi skušal razee-piti klerikalno stranko. SploŠno se govori, da bo dr. Šusteršid postavil vsa-kemu Koroščevemu kandidatu svojega protikandata«. — Nismo informirani, kak§ne nacrte ima Šutseršič, zdi pa se, da ima resen namen rmešati §treno klerikalcem. To se da sklepati že iz tega, ker mu v zadnjem času posveča tudl »Slovence« izredno »ljubeznivc« notlce, = Kaklen delokrog bođo Iincll tcH-ki župan!? V tem vprašanlu razpravla beogradsko »Vrcme« in pile: »Sedanji veliki župani bodo za sedaj opravljali iste funkcije kakor okrožni načclniki (okraini glavarjl). Njihov delokrog se bo raztezal ce'o na isti teritorij, dokler se ne izvrSi nova razdelitev države na. oblasti. Veliki župani bodo pripravljali vse, kar je potrebno, da se uvede ▼ ve-Ijavo zakon 0 administrativni razdelttvi i države. Čini okrofnih i«ač^lf?ikov se s ■ tem odpravito. 7a ve!?Ve žr.THme so pc> • večin! imenovani stari ok^ofni načelnik! i na svojih dc*sed»ni!h mestih.« = Pa5ić ?■ Pr?!>:čiYt!. Ministrski predsednik Pašii je poslil b!v5?wti ministru prosvetf Svetozaru Pribičeviču svojo slika — đeto akademičnega slikana Pera DobrovKSi — s 3YOjcročnim podpiscrn ▼ rmk prijat?!*stva in spošto-vanfa. ki gt gon do c%zb* svojega po-i litič^era sotrucniVa. 3?v0gra^ski in za-j srebški listi t^lrr>ači.io ta aVt ministr?ke-j pa predsednfka knt formalni snrejem Svet*»zana Pribičevića v radikalno stranko. = K*1co tposf^pt Arffrfja 5 š!otm-sVftnl šolsklml otroc'. V dtmajsVem ob-čtnskem svetu Je ▼ proračunski debati I imel ćaljši govor češki zastopnfk KTi-I mes, ki se fe pečal podrobno n šol?Wm j poukem t* če?ke otroke. Avitrijska ! vlada jemlie Čehom selski pruk v ma-j temem jezi!-:iT. kakor ga je vre^a Jusro-\ slovenom ra Korcfkem. KVimeš 5e oštro j obscjal nekulturno počenjanje avstrij-» $kih Nemce\* s češko deco in nasveto-j val, naj pošljejo komisijo na Čsškoslo-vaško, da se pouči in potem poroča, ; kako Iepo se postopa z nemškimi otro-ci v Češknslovaški, kjer imafe svojih sol, koiikor jih potrebujejo. Klime? je očital Avstrijcem zastruplje^anje duš in nasilstvo, na kar je vzrojil župan Reumsn in mu ođvzel besedo. = Mcnarhisticno gibanje r Prnsijt. V zapadni Prusiji se je razkrilo zelo razsežno separatistično monarhistieno gibanje. Občinski svet r Konigsbcrgu I je sprejel resciucijo, ki oštro obsoj* to i gibanje. AH radi tega se ne srne misliti, I da se je situacija pomiri1*, marveč je i resolucija !e pokazala, da obstoii v Pru-| s!ji v resr.ici revarno rr.onarhistično gi-| banje. 14 deželnih za»tcpor je še iz I Viljemove dobe, ▼ 10 prevlada je kon-| servatl\na večina In to izmed 34 dežel-! nih svetov. Uprava je še starega režima, tako da se ni čuditi, da prospevajo ; separatisti v atmosferi, ki je tako očitro j nasprotna republiki. O Sirjenju montr-! hfstičnega gibanja se poroča zajedno tuđi iz Hanovra. = Fa5?sH t SoTsartP. ^o '.n\c\'miW\ ifeVaferlh i!g!fd:i!h Ttalijanov §e je začelo y zadnjem Času faSistovslco gibanje y Br-lgarijl. Odbor, sestojeČ \z ravnatelja italijanske iole Fatore, Ciimu-»chl, Padavani in Cfmino. si je poitavil nalogo. organ-z-rati faSizfm y Boljarijl 9 f,5de?^TT! v Sofiji. Clmonrs je iz:'avil« da bo namen org>rj]jrtciie Sčititl hiteres« Italijanske kolonije, ne bo se pa vmeSa-YaJa v rotran;e boljtrske zadeve. = SoTletski nstl proti dr, Krama-fn. Sovjetski listi oštro napadajo dr. Krimafja, ki ga smatrajo za glavnega krivca, da Ce§koslova?k« ni priznala sovjetske Rusije. »Ra^očajt Oazeta« pi?e ob tej priliki: »Na Če^koslova-škem se že davno vodi borba za priznanje sovjetske vlade, pred kratkim je bil dosežen kompromis, kajtl ?«a seji parlamentarne komisije je bilo sklenje-tio, da mora češka vlada v ugodnem trenutku priznati sovjete. Ce tuđi to Se ni vse, vendar pa porreni korak dalje. Toda proti temu sklepu so nasto-pili narodni demokratje na čelu s svojim voditeljem dr. Krarnafem. ki je napisat gromovit članek proti vsakim odno$a-Jem s sovjetsko vlado in rezultat te podle propagande je bil ta, da je vlada to skoraj rešeno vprašanje zopet položila v arhiv. Najbolj zanimivo pi je, da je to podlo kampanjo vodila ruska emigracija na čelu s Pogodinom. ki je ▼ I tesnih stikih z fiinj^tj^im pccdicdnl-\jbua Svfihlo«* ■ ■ - - -- ^ —Rdeča policija v Bolgarijl. Đoljše- viSkl agent Cajkin ie dobil od sovjet-skega zastopnika v Đsrlinu Kresttnskega naiogo organizirati v Boigariji iz Rusov ki so stopili v sovjetsko službo, urdečo policijo, ki naj bi pomagala bolgarskim komunistom pri državnem prevratu. *= Kako Je Angllja »varala« Ameii-ko. Neki ameriški novinar opisuje v »Lokalanzeigerju« svoje pogovore z bivšim cesarjem Viljemom v Doornu. Zanimiva so nastopna Viljemova izva-Janja: Vojna proti Nrmčiji se je priče-la leta 18Q7 9S, dosetla vrhunec, pa le ne svoje odlocitve v letih 1914 do 1918., toda izvršena še ni. Konca jej ne bo, dokler ne priđe do pravične in častne poravnave. Antanta ie bila oiačena potom »gentlemen* s agreementa« med Anglljo in Zedinjenimi državaml. Ta tajni sporazum je uo'očil politiko obe-ma deželamt in naveral Amertko na antanto brez vednosa ameriškega ljudstva. Pred pričetkom špansko - amert-Ških sovražnosti je Anglija predlagala Nemčiji, da naj se jl pridruži v svrho, da se prepreci ta vojna. To bi bilo po-meilo takrat intervencijo v prilog Špa-nijc. Nemška vlada je hotela špansko monarhijo ohraniti, ni pa hotela nika-kega vzroka za oslmbitev Amerike, zato je ponuabo odklor.ila. Angle.ška diplomacija p« je takrat pripovedovala Ame-riki, d* je Nemčija intrigirala proti njej ln snovala Vomplote zoper njo, vsleđ čestr js končno prišlo do angle-5ko - amerl^kega sbViianja, katere^a rtdnje posledice so se pokazale v sveto vn i vojni. ~ suS¥prušul Halle a, d. Saale. 24. dee. Če spreiovnri AmerIVar.ee. nbstane rse in posluša. Tako tudl dolar v svejein alcrobatskem p!ezan; pravih podolg^Tatih dolarjev je fe dolar čez 24 ur zc^pet or>omogd ra 6000 M. Vs^kt-kor je nastalo vsled scnzsciinnflr^srn d^lar^T^ga pidca v vsch krosrih vel'-Vanslco rarburjenje. Opt!rnistl 5,0 ?c vide!! padati cene najrazTlčntne ^10 nevesta na poroč-».! dan. Vsfga je v izobHju, povsodi raz-kc^ie. ?imo Vak5n« s^ t* cene, o bo?e moj! Ni->riprostt'*s*a lutka 30no—^000 Mark, boTjs*! izđ?Tck 20.000 — ?f?.Ono M. konilčkL knitge s p-^lnbnmi 1000—10.000 Mark, božične smreke £00—2000 M. Parila « odrasl*: C'gare*e oO—!5O M k^rrsji'1. cigarg 50 —VX) M komad, likerji liter 5000—10.000 M. Kljub gorosta^i'-r-ceram w je pos*kalo letos več kot kdaj pre!^ bofi?n:h dreresc. Ne »smo xa Berlin, H*!!e, itd.; t?^ve^ tuđi za London, Manchester. tđ.: kier prodaja** nafleoSe eVsemplaro ^varcvaldskih in turinSVih go^dov za 5-6 ^ilingnv komad. Da ti'di izdflava Isračk je dosegla letos rekord. Toda z vseni temi brez-Itevilniml lntVamf se bndo igrali otroci arffriMV^ firmerjev. nlzozfrriskib trgov-cev !n drr'tHi s-re^r'h Y)\tf\ % visoko valuto In lc poedinl nem?k! malčk?. Kot nekoliko zak»snelo bo?i?no đa-rflo se v januarju pndra^l zopet poSta ra tOOH ^ntY»dno pfsrpo r I^nzemstvn bo stalo 160 M) kmh na karte od 250 na 300 M ^truca. ToreJ dobe Nemci sa bo-žič poleg zboljlanja marke Še mnogo-kaj drugega, Da se pomore nbofrnm sToieTB, •-peljejo mesta T0f5—20% davek na r^Hn. vodo !n flektrfčn! tok. Da tiporaMjafo plin, vodo. elek*riko tuđi t»V>?n! ljndi>. tega trestni o?rtje ne pomislilo. V prid organizaciji »Pomo^ starim Ih1/?em« s^ prirejtfo potvftn! In cerkvfnl koncerti plelek) ruske bftlerine. bijejo bokser JI. tre^frajo nog^rnetna đn'Itvt, rub^nin denar po lolth. prosia?i!o 7a marjaH* moko. kroTnp'r. Tako sku'aj^ nornejftti stareilim Ijnđem. Premeteni ljitdje pa ti zntio pomagat! na drug način. Naino-vejll načf^ za«lu*Va je snemanfe n^at!w-»klh vrSičkov s strflnvodov (tako st natnkrat ct«1n« t.000.000 M>, br^rtstm »pomenlkoT in med^nfh kljuk. Tako 50 tu včeraJSnfo noč na flavnem trg!i Iztr-rali Rolandu brfđki meč, na Nikolsbur-sTcein trru pa so odnesi! tretfo fn zjidnjo bronasto gos fprv! dve so odnesi! v prej-Snjfh dvth nočen) Iz varstva bronaste pastarlce ob vodniaku. Rolanđ \n gos»a pastaiica Imata tora5 tuđi božične počit-nice; Ijublteli bronaste perutnlne pa bo svojega bofičnega ptica v topilnl porivi boli vesel kot prave pravcate gosi. Da se take tatvine lahko dnevno dngajajo, Je krivo tuđi oko postave, ki je semtertja jjreacnetliivo »lcg^^ JBožcm J^ Gospodarstvo. — Zatrtblkl trg. Zagreb 2*. dec. Cene v kronah za 100 ks, postavno bačka cd nosno vojvodinska postaja notirajo. Pšenica (76—77 kf) 16*0 -1720, nava fačasna suha korura, prompt fiSO—92n, korura umetnn sušena 1150—1300, rž (72 74 kg) 1400 — 1450. ječmen za pivnvarne 1350—1450, za. krmo 1200—1350, oves 1180—1220, pisin! fižol 1M0, bt\\ 1450-1500. pšenična rioka »0€ 2500—2550, »2« 2400-2450, »4« 2300—2^0, za krmo 900—1050, drohnl otrnbi 750—800, debeli 9OO—1000. Prijazna Čvrsta tendenca — % Novosadska blarovna bcrra 28. dec. Nov! Sad 27. dec. Ceu© v dlnariih: Bačka pšenica 425—423.50 banatska 425—423.50. bell fižol 375, stara korura 305, suha 307.50, nova sremska 217.50, 250, v storžfh 1C>7.5O 170, plcnlčna moka »0« 600, »2« 487^0, otro-bi If>5. — £ Beoi^ajska blazoTns borza 2S. de-cernhra. številke zna*ijo Iskanje. pon-uiho: Pšenica 7% (76 ksi) fronko varon Klenak 400. 415. pšenica 5*^ (76 ki) franka Heugrad 420, 44«'», pšenica 69 kg 2r« franko obala \>t-otrad^^2, 450, začasno suha koruza franko vtjon indra 225. 2 5, terminska koruza za aprl 76k kg 300, J70, jcćmen ir^nko vason Deoirad 325. — t Prodafa stini vre£ (krp), V \r.*?n-daintskem skia'.'išču Savske divizijske ob'n-«ti v Zacrebu, 5av«vka ce»,ti 4. se bo vršili dna 10. januarja 1923 javna H;itacija krp od vreč. Predmetni oflas je v pinami trtovske in etrtniSke zbornice v Ljubljeni interesentom na vpogled. — Z Doha^a ff«sn*?*r« »stdri'aU. V p\-9mrm\ Iruendsntsketa cdseka cde'enja ti. mvmirl^n v Zemunu s« bo vršila dne 10. }a-mutLT'm J923 ob II. dopoldne oferta'na licitacija ea dobavo fasl'nega materllala (raznih ce-ri itd.). Pradrnctni oj'as je v pissrni tr-jroT^k« in obrtnlške zbemice r Ljubliani in-tereientcm nx vpogled. —5 Dobava panlrja, Prf Upravi đržav-nfli moarpoloT v Dencradu se bo vršila dne 12. jaHUiiria 1923 ob 10. dopoldr.e cfertalna Hcitacij« slede dr.bave p»pirja. Predmetni ojtUs z ▼zrrci io v pHarnl trgovske in obrt-ae zbornice v Ljubiianl lntere«entom na vpoff'ed. — z Ođđafa zjrTf^>« «03111 preko Drine. Pr\ ravratcljstru državn'h žclcznlc t Sarajeva se bo ttIUz dne 12. jamiaria 1923 ob 10. dopoldne licittcija jlede oddafe z^rac^c mostu preko Drine pri Medec'i na prori Sarajevo - Uvac. Prcc'metni os'as« ]e v pfsarnl trsovski in cbrlnlSkc zbornice v Ljubljani Interesentom na vpojled. — • Gozrnt £tl©zpice nt raftm repam- cr'1. Kale focdso rtTBt'eljftro naroči v kratkem »»ferilat »a melor reptracij in sf-cer v g^ratm m gr-ziie prr-ffe jn lokomo-tfre radi tradbe rozd. pros, da bi se olaj-i*l pi-t»v$ 2:rsdbene?:a Tr.ateri:ftia- Take r-wj9 bi %t Mapravile t Sloveniji, v Bosni '>* i«-inkir* ielih Srbije. — Z ^-ieiai profet t AmeHko. Doslei It P\ Trrrrptevlje!? dirc-:ini piketni promet bp? mt*m 4~***Tro *n Arrerfko, zato pa se • »» *»^.*-*#p>. rv^j^ej^ rr:!Tii5!r?tva od 1. ■«srriary. 1*3S. d*Te vršil paketni promet rre."-«9 Avi^rlie m Sviće. — J5 Jretorna !z!ožb« r Pariarti. T,eta !925. •« priredi v Parizu prva velika svetom« izložba, na kareri bodo tastopane vse velike i«dn»trile s celeja sveta. — Z -%cUžarske naredbe ra. zračn] pro- mef. Midnirska vlada je izdala naredbo 0 zra^nem prometa, v kateri naglaša, da se niena suverena pravfca razsteza tildi na rrak. Dviysnie fn spuSCanTe zrakoplovov dovođeno samo ▼ barakah za zračni promet kater« pritnava država. Tuji zrakoplovi so podrrf.enl carinskemn postcpanjiL Državne pravih© ro rarsteza'o tuđi na brzojavni in telefonski promet, ki se vrSi v zraku. One države. Vi dobavljalo Madžarski materijal za zrakoplove, morajo ▼ njej otvoriti svoje podružnice, — c Meirfca « mćwm mehrr* đnfgTm re-tmm. Vsled padanja valute in naraSčanja v«eh pristojbi« nemška država ai izdala no-vlk mark za ttk.re, marveč si pomaka 9 5'arimi, od katerih je najdražja 600 mark. Ker znesek za menice raste, se moralo po-daljlevatl. da se nniepijo nan'e vse taksne marke. N« menici 21.000 funtov, kar znaSa itotin« mfllioiiov mark, treba prtleplti za pol milijona taksnlh mark, skupno 600 ko-madov, v katero svrho Je k tnentei prllep-Uen rep, dole sećem metrov. —t Svetovni poitni konrrci 1924. V Stockholrnu se bo vr§il za dve leti sveto\Tti poSrni koneres, ra katerega je rahfc^tl Švedski £ener*!ni po§tni predstojnik 2e sedaj 5O0.000 K za kritje raz-nik izditkoT povodom kongresa. — Z D*2cT9ks *aake v AKcrlkl. Zađrfje dve l«t! 9f) 7ačeli v Ameriki ^?tanavl]ati de-lavske banke. Prvo 90 nsfsaovfli strole-rojaia, je »Clovek brez hntna«, drama ▼ leitrh delih. pri kateri so-delujejo naTveČ!I kino - fenomeni, kakor Harry Lledtke. Paul Otto Georf Aleksan-dert Jakob Tiedtke. Erich Kaiser - Titz, Mady Christlans. Prvi del »Peter Voss. mi-IHonskl tat«, prikazuje krah velike banke v Koppenhacnu. kl se Je spustila v vratolomno kupčijo, na dvlsanje zlata Iz morja. Po-skus se ponesrečl tn sin bankirja »Peter« ukrade 25 miliionov, da reSI banko propada. Zasledu'e sa najslavne.li detektiv Đoby Dodde. V fi'mti se predvajajo najslikovitcj-5e atrakcije In ker je sedaj zadnji termin samo Se tri dri, si ja brez dvonrao vsakdo ogled*, kdor koče dobro ii eemo «abavo. Kultura. REPERTOAR NARODNOGA GLEDA USCA V LJUBLJANI. DRAMA. Četrtek 28. ćcc. Krali na Setainevi Red D. Petek 29. dre. Zaprto. Sobota 30. dec. Llliom Red A- Nedelja, 31. decembra: Zaprto. Ponedcljek 1. januar'a ob 3. pop. Po-trčkove peslednje san;e. Irven. OPERA. Cetrtek 2S. dec Mada me Butrerflv. Gostovanje gospe Ade Poljakove. 2a^ Cetck eh pol 8. Red B. Petek 29. dec Gorenjskl slavick. Za-četek ob pol 8. Red E. Sobota ?0. dec Carmen. Zai!etck ob pol 8. Red D. • • « "*■* *r 5CNTJAKO13SKI GLEDALIŠKl ODER. V poncdeiick, 1. januaria: Charlcyeva tate • • • — Iz pTsarno šentiakobfkcga sledali-Ikega odra. Ni Novega ieta c-b 5. zvečer s« vrsi prerniera v Ljubljani že silno priljubljene ar.K'.eškc vcseloisre >Charieyeva teta«. Nidvjvc koniiZna, sr.lve smcln vzbuia;oča re^eloigra je zavedena z naibol;šimi, že pri-zranimi močmf. Preprodala vsiopnl: o« petka dalje v kavarni Zalaznlk. — JurčiC Josip, Spis:. Uredi! dr. Kan Grafenauer. IN. zvezek: Deseti brat — Neinski valpet. 1922. Založila Jugoslovsa-ska knjltarna v Liubiiar.i. Cena broš. 15 O. vez. 23 D. Kdo ne poznn Jurčičevcza >Dc-seteca brata*? Prvi slovenski r.nr.an > Cere ga rad Student, bere kmet in delavec. bere %z gospoda. Naravno nam ris? v n;cw JurčiC življenje na gradu Slernenlca, drastično je vpletel v svoi roman humoristi!*** postavo vedno veaelesa in ćovtlpnega Kr-javlja, ki je za deset vaSkih orleir.alov, romantično — skrivnostno nam opisuie livra-taren;e Desetcjta brata — Martlrka. Fola notranje trasike, a vendar kot vesel »otečen žarek nns zabava stric Polef s svojim! latln^kimi drnbci. Tip starera gregnika, m dela pokoro za svo^e mlade dnl, je PiJkav — Marijan, kot nesimpatična oseba. im* svoi protiutež v simpati^nem in poŠLcno — odkritcm tekmeca Luvro Kvasu. Dobra Ma-nica nas sprcml-a skozi ves roman kot znana printelica in Venclieva hčerka ji je verna družica. Doklcr je žlvel naš pokolul Veroviek, !e s svojim ncuznrinfm humor-jem in neprekosljivo igro skoro tzpodrlnil roman. Ljudie so raje gledali Govekarjer* dramatizacijo, kakor pa brali Jurčiča. Pn VerovSka ni več med nami in prlstrižeiri Mohorjcv Deseti brat se je raztrsnl In rnz-tepei bojvekam. Zato bo pa Orafenauerje-va ljudska izdaja, ki so ii priđejane prav zanimive opomnje, kl zadovolje radovedne poglede za kulise pisatcljevega ustvarjania. ravnoprav prišla za čaz dolgo zimo. Zakaj Desetcca brata bodo liudje vedno z veseljem in slastio brali. Saj Jurčič ne potrebu-je nikakeca posebnega prlporočila. 2e ime samo vleče, ker je Jurčič v Izdaji Narodne tiskarne že da\Tio razprodan in dr. Prijateljeva, slcer izborna, a strogo znanstvena, histerično kritična izdala ne bo našla poti med najširše sloje našega naroda, zato bo Grafenauerieva poljudna ljudska izdaja za-maSila brezdvomno veliko vrzel v n?.5i literaturi. Povestica »Nemški valpet« je delo stare romantične Sole in se nam zdi kot dober znanec izza polpreteklih dni. Vendar Ima Iepo narodnostno tendenco, ki sicer ni-kjer ne sili v ospredje, a je vendar jasna i» Iepa. Da ie v posameznostih tuđi v tej po-vesticl Jurčič stari moister. nam dokazuje fivahno pripovedovanie berača ali opis pred cerkviio. Tisk je lep In p^plr za današnje razmere dober. 2eleli bi, da bi nam dr. Grafenauer v najkrajšem času izdal ce-lega Jurčiča, zakaj Jurčiča borno Slovencf vedno radi prebirali, ker je kri naSe krvi meso našega mesa; to ie pravi Slovenec r vscml napakami in vrHnarnL Naj slede prvim zvezkom čimpreje še ostalL — NajlepSe darilo za Novo leto je album Slovenska moderna umetno^t. katere-ga Je izdala Narodna Galerija. Album vse-buje 21 krasno posrečenih svetlotisnlh reprodukciji našfh modernih slikarjcv in je prva umetnfška Izdaja te vrste in v tej oblik! med Slovenci. Dobiva se ali v oblik* elegantno vezane knjige ali pa kot mnpe 5 posameznimi listi, ki se dajo v okvlrju eventualno tuđi obesiti na steno. Narodna Galerija razpolaga še z malim številnro eksemplarov, koiikor Jih je namenila oddati po zntžani ceni za Božič In Novo leto. Ker se cene takoj po prvem januarju znatno zviSajo, naj vsak, kdor si te lepe knil^e Se ni nabavil, takoj seže po njej. Posebno !© priporočamo v nakup našim druStvom. vsa-ko jo mora Imeti v svoji knjižnici. Posebno pripravna Ie tud! za novoletna darila, ker ni drajaf pa predstavlja delo, kl ima trajn© vrednost za vsakogar. Dobiva se v vsek knjiga mah ali pa nepotrodno pii Naroda Goleriii v LjubljanL — Mali zemljopisu! atlas ra sTtoln 1 dom je Izlel v zalogi St. Kugli v Zagrebu. Politična razdelitev Evrope po vojni gotovo vsakega zanima in to nam kaže pregledrj tudl zemljevid ▼ atlasu. Poleg tega ims.^i Ie tri drute zemljevlde In sicer »Dalkani-.« poluotok«. »Kraljevino SHSc in >Planirlo-bije«. Nadalje pa 30 slik pod naslovom »Osnovni pojmi Iz zemllepisja« In 18 slik ratnih mest iz Jugoslavije. Slike mest so prav lične, žal — da nišo nekoliko večje. Tu »e nam kažefo mesta Ljubljana. Zagreb, Beograd, Sr'it, Sarajevo, Subotica, Cetinje, Skopl:c Mostar. Celovec Trst, Gorica, Pula, Pazin, Rijeka, Lošinj, Lastovo. Slike, ki predstavljalo osnovne zemljepisne pojme, so le posebno važne za šolarje, mnoge nam pa rudi ka2e]o kraje naše lepe domovine, n. pr. Srllemska ravnica, Ličko polje, Velebit, vodoskok Krke, Plitvička jezera, Pusta v \'oU vodiai. Bakar, Vis, otok Lokrum pri Dubrovniku, morski zaliv pri Kotoru. Atlas v*. Ua 7 D, v Dubijanl *• dobi % državni salo- stev. 295 »SLOVENSKI NA Rt) L)«_dne 30. decembra 1922. Strm 3 Dnevne vesti. V Ljubljani, dna 29. decembra 1922. — Imenovanje velikih županov. ! akor poročajo iz Beograda, sta sienovana za velike župane v Slo-eniji dr. Vilko Daltič za ljubljansko 4 dr. Miroslav Ploj za mariborsko >blast. To pomenja, da se je vlada idločila izvesti nacrt o razdelitvi Slovenije na dve oblasti, dasi se je :ra?anje. Zdi se nam, da je radikalna stranka napravila nsodno flupako s tem, đa stopa sedaj, ko drži vlađno krpilo !7kl?nČno v svojih rokah, po poti, na katero jo je spra« ▼il zli duh Svetozara Pribičevića. Baš ?edaf je imela tt stranka r»r:li-ko, da s trezno in nametno politiko pridobl ^impat'je zlasti Hrvatov ter s tem ustvari prednor^fe ra «sr>e5en razvoj notran^e politike. S svojim ukrepnm na, da Izvede zakon v raz-delitvi države nn oblasti. Je r?.dj Valna strprka razradila vse mostove, kl so vodil' k sporazumu s Hrvat! In k toli p^trersnemu notranfemu r*tn7. OMa-iujemo to. ker je nam v resnici bla-Ror dr?nve pr! srcu. — F-l rado ITstl ooročft^l? »Slove-nec« poroča !z Beosrradn, da Je t>okra-finski rsamestr»i'k Ivan H ribar ~*d-l v t*©-milost pri rad!ka!cik„ zasrrebšVa »Slobodna Tribuna« pa javlja, da je m*ni-strskl predsedr«!k Paslć pormdil Hnbar-jn rnesto velikega ?«oana v Ljubljani, da pa je Hribar to PaSićevo ponudbo od-kionil. Nadalje poro?a »?l^ven*c* taV!-sto baie iz Beograda, da bo odmiščen iz službe načelnik oddetka za socijalno politiko Adolf Pihnikar in da bosta upokojena podnamrstnik dr. Vilko Baltič !n načelnik oddelka za uk in bog^častje dr. Fran Skaberne. Kako zanesluva je ta vest »Slovenca*, kaže nafbolj deistvo, da je bil dr. Baltič, o katerem trdi »Slo-venece, da bo upokojen, Imenovan—za velikega župana. — Obupna boflčnica državnih na-nre-Jčencev. Pišejo nam: Letošnjl božič je pokaza] velike kontraste v Življenju posam-nih slojev. Dočim je bila lanska božična kupčija vsesplošno slaba ttidl v Specerijah, so letos zelo zadovoljni ćelo trgovci z galanterijo in luksusom. Kupci se niti v nedeljo kar nišo mogli ločlti Iz prodajalen. Am-pak en sloj se je letos posebno pogrešal v trgovlnah in costllnah: državni rtame§Čenci. In tu so se vršili naravnost pretreslilvi dru-žinski prizori: po 5 do 8 otrok se smete okoll — praznega božičnega drevesca, odrasli otroci in očetie so kakor tatovi pobi-Tali klobuke ter se skriva? odstranlevall \z hiše, ker nišo mogli gledati razočaranja malih otrok, ki so pričakovali božičnih da-ril. Največ so pri tem trpele uboge matere, kl so bile primorane ostati doma ter biti priča žalosti svoje dece. Mnogo teh družln je bilo čez praznike sploh brez denarja In brez vsakega priboljška, prav kakor zadnja vojna leta. Med tem so drugi sloj! če« me-ro uživali, tako da Je marsikateri prišel z Javnim redom v navskriž. — Za smeh. Današnje »Jutro« v svojem uvodniku resno trdi, da Hrvatski blok izmlka in da je tuđi res nekaj Iz-maknil. Pričakujemo tožbo Hrvatskega bloka, da bo nam »Jutro« dokazalo, kaj Hrvatie Izmlkajo, ali srebrne ali zlate žlice. — Darujte za rnestne rereže mesto novotetnih voščil. Mestni magistrat se ©braca do mestnega prebivalstva — zlasti premožnejših slojev — s prošnjo, da darujejo mesto novoletnih voSčil za me-stne reveže prlmerne vsote. Beda mest-nih revežev je velika. Vsak dar — bodlji v blagu ali v denarju — Je dobrodoSel. Darove sprejema socijalni referat mest- nega masistrata. — Smrtna kosa. Omrl fe ▼ Lfobl^m, ▼ ŠlSki, Kolodvorska ulica §t. 149, j. Adolf KogovSek, adjunkt državne Železnlce, star 34 let Zapušča ženo in dva nepreskrb-ljena dečka. Pogreb bo v soboto 30. t. m. ob 2. popoidne. Pokojnik Je bil vesten tirad-nlk In dober narodnlak. Blag mu spomln! — 13 mesec In privatni nameSCencl Pl-Sejo nam: Nekatera uvldna privatna pod?et-]a so že lani IzplaSafa svojim nameščencem o novem letu dvojno plaCo. Sedanie prere-kanie In barantarje vlade za prlboljšek drž. ushižbencem pa Je opozorilo manj tanko-vestne privatne službodajalce, da hočejo t izplaCfiom počakatl, kaj sklene vlada. — ZakaJ đoMmo nove kft!lre? Kakor znano izgube po novem !etu na§l kotkl ve-ljavo ter jm nadomeste r novlml. Po založ-bah In trafikah leže 5e množine dosedanffh kolkov, ki $o dobri io ttptžol. Ccmu |e bilo treba torejj te novotarije in beganja? Mar ima država preveč sredstev in mzteriiaU? Na) bi se raj« zamenjal 1 dinarski papirni drobiž, ki je tt večinomi v rnusnih cunjah. Fasebno bodo prizadett privatnik!, ki n* morejo z vsakim kolkom letači k finančnemu ravnateljstvu zainenjat NaJ bi se vsaj vse trafike pooblastile. da samenlajo stare kot-ke z novimi. — Loult Legerjtva allca r PrasL V proslavo osemdesetega rojstneft dna fran-coskega slavista Louts Legerla \t sklenila praSka ožja upravna komisija, da se imenuje jedna najživahnei&lh ulic v Pragi po sUv liencu. — Darila. O. arhitekt Jos. CostaperarU i gospo soprogo ie Izročll nali upravi 106 Din. za »Jugos'ovensko Matico In 100 Din. za »DruStvo slepih« kot novoletno darila ' Ukrer.i hvnU! I — Pot y Rožno doflBO je Ts!ed nmoge* ga riJania in dovažanja materijala v ftkan-dalo?nem stanhi, tud! peSpot je vs* razora-na. 2e pred 14 dnevl so wcer navoziii gra-mori in peska. toda vse caka lepo na kn-plčklh, da božje solnee ls veter blato po-suSita ali pa da eapade snef, ker potrm je ceste in pota najbolj praktično naslpavati. — Proč x barakaai od hi i. PiSejo nam: V* čopovi u i i i- i po!eg Jakilovih hii na po-sestvu B»nder-Roiina & Ko. s-e tuđi nahajajo Isscne barake. Tud! tu so barake tik pod lcsenlmi verandaml h!5e It. 21. oddaljeno k ve-Mem 3—4 metre. Poleti J« ttm vse pol« no otrok in kaj laMco se primerl maka re-sreCa kot r GledaliSki ulici. Nesreća bi bita tem večja, ker so lesene verande zdržema v vsa 3 naistropja hlša It. 25 v Copovl ul. NaJ bi oblast ukrenila vs« potrebno, da s« odstranilo te barake. — V»4 «•• pcrneVod na tćmetih • kolom praznovali. Lji'blitnska bolnica je sprejela zadnje dni cei kup ranjen-cev, kl so nesrečno tzšli iz bitk. Najhtijll Cln se Je Irvr5il v Višnjah pri Ambrusu na Dolenjskem. V Meki gostllni Je počivala večJa drufba fantov, pri kateri ie funciral kot »Kapo« korajžni Janez Oregorič. ki je pozivljal razne fante na bol. Janez R'atnik, poften fant tud1 Iz Vi?*?nJ, ga ie skuSal miriti. To pa ?© Orer^rf?« tako ujerilo, da Je potegnil nož tn Blarnlka sedemkrat žabo« del v hrbef. 51ednjeje« so 9 tmrtnlmi po-Ikodbami prepellail ▼ bolnfco, kfer Je mtlo npanja da okreva. ^ Drugi slučaj je bil v Borovnici, kjer Ie posestnikov sin Fran Tr-ček s kolom napadel železnifke^a delavca Frana čern!vca In sa težko polkodoval. Na pomoč prihaJaJoCa mati in sestra Cemlv-Ceva sta bili tudl tepeni tako, da le TrCeK materi zbil vefi xob, sestro pa prtce! po-Skodoval. CemlTec Je bil prepeljan ▼ bolnico. Trček pa ▼ »apor. — Domov vraCa-Jočega se pc1Jske*a dninarja Janera DrCar- ! ja Je nekdo na Brerjem pri KrCinl ndarli po glavi % kolom In ga precej posicodoval. __ Za SlIrestrOT veCer se najtit'udneje prlporoča irostllna »Pri Peklafo« ▼ Novem Vodmarti. DruStvena uJtca It. 16. kjer bode preskrbl'eno z razlTCniml natboTi^rfil Jedili. Vino Izborno! Za zabavo preskrbl^eno! — CerlJI domaCTh tovam Peter K^rJna & Ko. z znamVo »Peko« so mjbni'3! In naiceneJSI. Zahtevajte ilh povsod. Olavna j zaloga na drobno tn debelo Llubliana* f |Dre«lt», . J \. \ " ^ \ ' — Klao Ideal v Ljubljani nredvaja dramo tz društvenega življenja »Deseta simfonija« _ vršeča se v boljših krogih na Francoskcm — spisana po Albertu Gans, V glavni vlogi igra gdčna. Emi Lynn. Fantastični balet v več slikah proUvaja gdć. Au-rora I«cn. Drama je vsefikoz decentna, lepa vsebine In k obisku priporočliiva osobito vsled karakterittičnet« igranja. Predvaja se le Se v petek, soboto in nedeljo. Prihod-nji ponedeliek — Novo leto — torek In sre-do pa se predvaja lepa kriminalna drama »Kavalir — apaš«, vTŠeča se v Ameriki, v Slavni vlogi Wallace Reid. — Kdor bi rad prežive! par veselih urlc tega plesalka Ilsa Sirks in njeni učenci pre-srčno vabijo na maskarado, ki bo v soboto 30. decembra ob_8. zvečer_y hotejuJTivoli. — Ugodfta Test za revnatike. Iz Bleda se !e preselil v Ljubljino ruski idravnik-bakteritilog dr. Ivan Rshiejev, kiteremu se ie pr> mncgoletnih studijaH posrećilo izumiti lov lek proti rcvmatizmu v sklcpih in mi-iicak. Timu leku }e dal z nzirom na sesta-▼ine ime: »Ridio - balsamica«. DoaedaJ Je •mei dr, Rahtejev predpis.vati ta lek le sproti ter se j« moral boriti / velikim! tež-kočamL predno mu je rnuJitrstvo narod-nega zdravja dovoiilo, da smo ta lek izde-lovati ter staviti v promet na debelo. Sled-Bjič Je dr. Rahlejev izum izvojeval dovo-ljenje, da more otvoriti biološko - bakteriološki laboratorij *a Izdelnvanje omenjenega preparata ter se je odločil, da ga otvori v Ljubljani. O učinkoviosti preparata »Radio - balsamtea« fovore števllna zahvalna pisma ozdravljenih pacIJer ov, kakor rudi potrdfla medicinskih avtoritct. V kratke« prlčri« dr. Rahlejev z Izdelovanjent Jeka v vellken obaegu. Preparat je sedaj patentiraš v vseh državah Evrope in v glavnih civiliziranih državah na drugih knitlnentHi. Ko bo Irdelana zadostna kkolskeirc drt?*t-▼• na Vlčo vprizori v soboto 30. t m. ob 3. popoidne mladlnsko predstavo •Pogumnl Tonček«, Splcirjevo pravi'kn ▼ petih đ»-JanJIh. Ker je vprizoritev lamenjera pred-vsem naJi mladini, so cene prostorom znatno zTitfane, tako da si bo predstavo mogla oglr^ati tuđi msmj premofr^a deca. Pred-prodnfa vstopnlc pri bratu Jeločniku v Roz-■i dolini in bratu Uraira ne Ollncah. — Sokol na Jetenlcak naznanja, da ▼prizori na r^bčo ^elio v srboto zvečer ot> | j 30. ljudsko igro »Na sveti večer«. K zadajl letoinjt predstavi uljudno vabi odbor, Btshgpi ? sstuik- ft FONCFPTU »ZVrTZf« DNE 7. JA-NUARJA I«23.s VSI ZBORI, KI SO PRIOLASTL! SVOJrT SODELOVANJr!, PA §r! NIŠO NAZNANIU. KATCRE PEVSKE TOCKC 2CLIJO IZVAJATI, NAJ TO TAKO? SPOROCE ZVEZI-NEMU PČVOVODJU! — He svoj 3!Weetr«v Tečer, kl s« ttII ▼ »edeljo dne 31. decembra t. 1. ▼ zrornjm prostorih NarodBem dome. vabi odbor pev-skegm drultve »LhiMimnski Zvone vse pri-Jete'te pet?» In dmltva ter nMli dniffae. Čist! dnhodek prlredltve }e »aTn«MTeii foidn za izdajo lovlh skladb. Začetek ob 7. ivečer Vstopnfna 10 Đ, Podroben spored razridUt is lepekor. — VeHt ejrrsM toejeerf cb prfirkt TT. s%«pl?l«e Zvere sJcveaskf« pevskih zborov se vrii ▼ nedeljo dne 7. januana 1923 popoidne r>b 4. v veliki dvorani Unfona. Na-stopao ljubljanski In Izvenlubl'mnsk! pev-skl zbori. Vstopnlce od 2. jantrarja 1923 da-11a ▼ Matični knjiirarnf na Kongresncm tr-rtt Pretkrblte si Uh takoj! Poizvedbe. — Zi«b1 te fe zlit aanietal ctieit. Pe-Iten najdltelj naj ca odda proti dobri nagradi na uprav. »Slov. Naroda«. — Izgubi!« »a It v soboto v popolđan-skem vlaku, kl pelje Iz Ljubljane na Jese- 1 nlce, velika crnoslvkatta boe. Kdor Jo Je i naSel sli o nfe kaj ve, nai $0 proti zelo dob-l rt Mgrftdl polije; Borja, ZetoCe S, ĐM, I Turistika in sport. — Smučarsk) Siivestrov večer bohinj-ske podružnice T. K. Skala se vrJi prihod-njo nedeljo vkljnb temu, da se ni zapadcl sneg, ki ga naii timski sportnikt uko željno pričakujejo. Ncsrečnikom, ki jih je ra praznike pustil snes na cedilu in jih Je s tem zadela tužna usoda, svetujemo, da se udclciijo Siivestrovegt večera v Bohinju. Tam borno v ves«lem krofu natlh snm-ćarjev pozabill na letoinjo na5o žalost In pričakovali nevo leto, ki nam bo prines'.o — upamo — toliko snega, da se bodo ures-ničile najl^pše nade. Vkljub globoki žalosti vsled nesrećnega začetka zimskosportne sezone so preskrbeli prir«dltel]i vse, da spravijo sportnlke v najboij zidano voljo. Sodeluje rrvovrs'.ni salonski orkester prl-znanih naših umetnikov. Odmore pa izpo-polnijo bohinjska harmonika in številni Šaljivi sponni nastopi se bodo vrstii1 druc ra druflm. Za dolg*>čascnjc ne bo priložrtosti. Najlcpše zimske in sportne dekoracije, združene s sliajno In čarobno Iluminacijo, bndo dale prirfdltvi svečan moment. Tuđi plesa-leljnl prideio na svoj raxun — in rajala bo spnrtna mladina v kipeCcm vcsc'ri, r*« h« pozabila na svojo letoinjo sportno smolo. — Tudl Učni b« do ia»ičrnl !n že'ni napoje«i, ker s« kuharice v hotelu Sv. Janez že kaj pridno sučeio v avojtm kraljestvu in na> većja skrb jim je, da izborno pofostlio vse foste z najboljlirnl jedi'i in pi;iCaml. Za prenočflča je tuđi prefkrbljcno, da bc v*e lahko spalo — v posteljah. — Da je v^% prost — ozlroma. da ni za zaiživarje tefa veselja potreba Se potehej seCT v Žep — ie z ozirom na id«tlr->st niilu ?mučar;ev p°-polarma razumljivo. »Bohlnic* pravljo, da v«č ko bo smtičarjev na Sflveetrcvem pr' 5v Janez»", tem več bo v novens letu sa*-f4.« — Zatort) pcUkusimo! — >Plan:Mki koledar za Trto 1923 je Iz-iel le v ponatisu ter se dobi ▼ Ljubl.'ani pri Osrednjem cdb-ru S. P. D., Kralja Petra tri in pri turistovskem klubu >Sk»la«, hotel Tlvoil. Zunanji naročniki nij se obrneio direktno na založni'a Bruno Rotter v Mariboru, Krekova ulica 5 ter je tuđi poaa.tU ie skoraj razprodan. — Vremenska poroćfla Iz Qoren]ske. J. Z. S. S. je prejel sledeča vremenska poro-člla: Iz Bohinja: v Bohinja samem 2 cm, v ▼ISinl 1500 m I «1 ?n»^a. smuka v viiiih le-Eah ujodna. Iz Kraniske rore: zppa^lo 30 cm pršiča, a v vlvš ih lesah (Vršič) do 1—1.72 m snega, vreme jasno in mrzlo, smuka ugodna. Iz KamnfVa: na Karcr.'Skfh in Tuhinjskfh planinjh zapadel nov snese, smuka v viiinah rd 10CO m uredna- — S. K. Jadran v Lj«l??«»!. Fec>r rb?n! zbor se vrli dne 31. dec. ob 9. d^pc'dne v tostilni pri Lozarja na 5v. Jakoba trjrJ z običajnim dnevnim rtdom In predloži za iz-premembo pravi! V slučaju, da ob^ni zbor ■i sklcpčen, se vrš! rol ure kasr.ere z istim j dnevnim redem in ob vsaki rdeležbi članov. Tajnik. — Srnučarskl Izlet na Veliko Planino priredi zimska sekcija S. K. Ilirije dne 3"1. t. m. Skupni odhođ v snboto cb 14.30 iz dr- { žavnejja kolrdvora, I?-'.otam tuđi zbirališZe. Teren je usoden za začetnike, vendar se opozarja na turo štirih ur. Prehrano je vzeti za dva dni ^ebo*. ?ekci:a epattrja člane na prvi skunnl zlei, ka terena naj se j polnostevilno ndeleže. j ——_ Dmlfvsne vesti. — O%čnl zber »Drnfhra HerestkUi očl-letHe«. V Čeirtek dopoldne ob 9.30 se Je vt-Š11 v dekliSk! §o!i pri Sv. Jakobu občni zbor »DruStva ?!oven»k(k učiteljic«. katereta s* »e udele£iie deletatlnje ponajveC iz Ljubljene Im iz ostade Kranjske. Zborovan'e je otvorila predsednica ja. Vita Zuptnčl-č e v a, !el je pozdravila navzcče in ra kratko očnale delovanle društva tekom teko-če^e leta. V toplih besedah se Je nato spo-mintala prerano umrle In agilne sodelavk« druStva to. Eme Žeriav ln omenila, da je druStvo v »T>fmln na n;,cs darovalo 1000 K za en kamen Dečjefi doma. Dtlcjafiric so v znak nofalja vstale s sedežev. Nato j« I ta?nfca fičn*. Karla 5 i n k o v i o podala Iičrpno porodio o delovanju !n stanhi društva. Društvo Je Imelo tekom leta več sej In se }e ude!e^l!?> raznih prireditev ter je zlasti ob prtilki postta moravskih nčiteljlc Intenzivno skrbelo, da ?o bili fostje dobro pofolčenf in da so si lahko ocledali celo mesto. Stroiki se to, kl so znašalt 10fV>n K. so bili kriti, ker Je defeina vlada društvu Mkazala 10.000 K. Mdalie mestni magistrat 3000 K in Učiteljska tiskarna 3000 kron. Društvo te je tuđi udeUžilo proslave Sretnice Glasbere Matice. Skupni je imelo drultvo 655« D 72 par dohodkov in 5074 D 25 par Izdatkov. Gospe Mira Cnjel-mannova je nato podala krasno tn iz-Crpno porodio o potovan'u deleffaci'e J«i;o-sloveaskfh učlteljlc na Češkem. kler so se Bt«c delezatlnje zlasti zanimale za velike humanitarne Čelke institucije, kakor so na primer >CcikI rdečl krti«, kattrefa pokrovitelj Je sam predsednfk dr. Maservk, »Čo-IVo srdee« in Češko ?ckolstvo. Glavni na-men potovanja je bil, di prouči pedagoško in znanstveno vztojo č>SVe dece. Nato so sledile volitve noregra odbora. Sorlasno Je bfla z^pet izvoljenu te pređ^ednlco ga. Z u-pančičeva, za odbornice U m b e r -firjtTt, Wnchtitovi. C n g e 1 -manov a, Jadnikova fn § t n k o v t -Č e v a. Za poverjenice so bile Izvođene: za okolico ?chrott, za Kamnlk Janša, za KranJ MlVtavčIC. za Ridovliico PetrovCIč. za Liti-io 5!monCiČ, za Krško Cirer, za Njvo mesto Klemen^Tč. za CernomelJ Rnttke, za Je-senfee SulteršfC Nadaile Je bila za vsako ve€)o žensko lolo Izvoilena le posebna za-vpntca. Drultvent pravfla, kl so stara že nad 20 let, so bila nekoliko spre^nen'ena in ('asu primerno moderniziran«. Drr^tvo ?e j sklenllo, da daruje za »DeCJI doiru 10.000 ) kron. Da se *a znesck kri'e, bo prirejena javna prodaja predmetov, ki jih bodo učite- ' Mlce same med seboj nabrale. Ob pol 14. Je I i prcdsednlct zaklJuClU zborovanje, i Hair?py?J^ r^rorila. VOJAŠKE PRIPRAVE ITALIJE. — Rim, 2*. dec. Uradio se razil** ša vpoklic letnika 1903., kakor tući po-daljšanfe vojaške sluibe od /,> na 1$ mesecev. Mini*trski predsednik Musie-Uni Je Imel včeraj : valnim mJni'trom Diazom važno posveto ;anie, kjrr \t bilo sklenjeno, da mora b:ti itiiijsnskđ armada v najkrajšrm času popoliLom* pripravljena za xo'tno, Knza v raaraRj«i iwm% ANGLEŠKT ZASTOPNIK FOBA OSTAVKO. — London, 23. dec. (Wc!f.Y Pti-' tan«!.i dcirjat v rcraracljski komi^VK Bradbury iz včeraj cospcl v Lonc!f?», da poro!n britanski vlaJ: o zadnjiR sklepih rerarakijske komisije. — Pariz, 28. dec. (Izv.) »G«b!4>--frramrie« javlja iz porč^^.'h Vrocov, č& j ja brVtLft*lL\ ć+'67M Prtdbcrr r^sdaT | de«a;s!}o knt prenlgedilk sl^no r^t>«- r»c?j?ke komiilja. Ta veit oficijcin-o se n! potriena. — Ber1!n, 2^. dec. (\Volf!.) NtasJBa'-fe pri rtparacijsk! komisiji itnrcdtei j p^daJj^anle roka tl»do doćmvd iew tU 1. apr-la 1523. , | — Lond:>n. 27. d-c. f7euter.) Pra*!-' bury *e *5pj»^nil mini^trsVemii predsei-r.iku r3')Ttar Lrwu in prc-Ja^dniku traro^:-•ke zbornica L!'-Tc5n Grea-u pnln?aj, k! x na%*al radi ?adn>ia skl?r»a reparacii-^kc ko;.iisi!e. AnjI^i/a vlada ci* vri^ra-vl:a za pariško konffrcnco skupn»fl» naT-rta, rrarveč naT.crava r>nHi«iiiti svo-ic nazirt*^ vratom •^n^ve.tnih iz'av. — Parkr, 2^. de:. Londonski dopis-R^k »Prtit Ptr1«itn«-e u^r^^a, ća ror-prav'',aio srdaj o Cf!i v«ti potamnili predlrjgov, ki ?»c tixejo franča? \n de-narn*? reformo v N>*r>?ijl in tenla^J« mednftro:nera posolila, kar raj bi »a-mcstilo ok'^ac^jo nre^rjroVonnv ralrr-ikeza cztmV-9. in cari*5ko omeHtc^t. FKSPLO7TTA GRANAT. — Rim, 2*. d-c. V bl^in! M*9t» Lombnrdo so eksplodirale ročni granate avstr;i-A!.— fjnt šicrllng —.—, 42S.—^ napolcondor 1310.—. 1315.—, franc frank ——, 6.75. —~ Curb, 29. dec. Pancšnia predb^rza; Zaffreb 1.40. Berlin 0.07, Dunaj 0.0075. Pra^a 16.50, Mflan 26.62. London 24.49. Pariz 3S.3T Newyork 5.2775, Dukarešta 3.10. Sofija 3.7f!. ~ Curlh, 28. dec. (Direktno) Zagreb 1.425,, Berlin 0.0705. BudlmpeSta 0.225, Dunaj 0.0075. Milan 27.T5. Pariz 38.151. London 24.49. Newyork 5.2775. — Praga. 28. čzz. Beograd 34, Berlin 0.45, Ponal 0.o<7. Ml^n 162.75. Pariz 22«^'. N«wyork ?2 Ciirfh 607. TeSaf! dun»j?ke efoktno fcftrzo dne tt-dec Juiis- d 61P.00O. Credit 43.7ro, Sev. 2«J. 11,000.000, Drž. žel. 9X).000, Alpinke 381.JJWi K. I. S. 1 7S5.000, Želczo 1^35.000, Trl>*ve-1-ske 257.000. — S. M. »Slarlja« cbvcšča svoje čla»e. da se vrši redni cbčnl zbor 6. knuaria cb 10. dopoidra v tostilni Pecar v Ndvern Ud-matiu V slučaju, da bi ne bil sklcp^en, ae vrii pol ure ka«ne:e đrufcl, ki Je sklepč««, ne oziraje se na Jtevilo udeTežcnccv. — Đoh!n]ska podružnica T. K. Sksla prfredi smučarski Sllvestrov večer ▼ hotelu Sv. Jarez cb Bohinjskem jezeru. K«r se te prlreditve, ki bo narfvse zabavna, ude-leži tuđi članstvo kluba Jesenlc, Radovaše In Bl«da se najuljudneie vabilo tuđi l!ubl>an-ski Skalaši in cenjtno ljubljansko občiusrv©; da posetl to prireditev. Fna skupina rdide y nedeljo zjutraj in se snlc'e ob pol 7. uri im fužnem kolodvoru. Druja edide ob pol 12. uri isti dan In udeležencl tret!e skitpln« so sestanejo cb pol 7. uvečer na južnem k**' ! lodvoru. Zadnji rr?.i se prijaviio do sobote, ; zvečer v trto-vlni retticb-rrankhcim. 5#», lenburtova ulica, ker jih bodo na kolodvoru v Bohin'skl Bfstricl Cakali vozovi. Cla-, n!. ki potujelo v skupinah po 10 oseb, ima-r, Jo s kiubovimi Itgitimacijaml glasom rniai^ strske naredbe poloviino vožnjo. — Snu* carski odsek. — Pt»t ekiperfalt akadMaTVoT. ^VH««-)em v srboto 30. t. m. ob 9. ur! zvečer ▼ zadnil sobi Narodne ktvarne sejo plc&a««a odbora. — Predsednik. — Plesna vala kluba trrovskfh ak«d*» mlkov v soboto dne 30. t. tn. se ne rr*L — Zveza nastavljencev dtnp.rn b ta* roćor Ia yol«podietjj za SloTtnllo ▼ Uu%-Uanl priredi v petek dne 5. Januvarja 1923 v dvorani hotela Tlvoil predpus^no rtselU eo z godbo, petjem in plesom. Za dobro ta točno posfrežbo poskrbi restavrater %. A. DolnlJar. Č!st! debiček veselice ie ntmen^en društvenomu podpornemu skladu z* boin© ln ontmogle Člane In njih dru?ine. u'o pr!* čaVuleio priredite!;! obilne rde'eb*. V^top. nfna za Clane 5 O, ?-\ nečlane 8 D. Sodcluj« godba dravske devizije. RASTO PUSTOSU-.HŠCll Ođ zov orni urednik: VALENTIN KOPITAR. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« dne 30. decembra 1922. štev. 295. Kosile zarad2 nj ihovih velikih p r ednosti EALMA /Kaučuk/oi' g^peinike/in pof- oplnie ^.^ Kupi se *H6Sro othranjen klavir (Stđtzflii? gel, Konzertftugel) dobre tvrdke. Ponađbe na upravo »Slov Naroda« pod »Dobro ohranjen/11645«. Potik v sabijanju in fioretu tt«Je m dame m gospode diplo* mirafii učitelj. Šola BarbasettL ^rijevej Foljftntk* eeeta 13/11, desno. 11648 Meblovano sobo B5e mlad inženjer v blizini Pod Rožnika. Pontiđbe pod »InženjeT/11651« na upravo »Slovenskega Narodac ' V najem se vzame cfofcro idočo gostilno v sredini mesta ali bližnji okolicu Ponudbe pod »Gorica/11659« na opravo »Slovenskega Naroda«. Nesebičnega prijateljstva đttli samostojna, solidna gospodična z ieobraženim gospodom. — Neano* «Amne ponudbe pod »Janka/11653c na uprav© »Slov. Naroda«. Na stanovanje in hrano #e sprejmeta v eno sobo dva go* spoda. Tuđi se sprejme pat )go* spodov na hrano. Naslovi -K, Bn Dunajaka cesta lOfl. 11649 Službe želi $nlad, agilen postajni ocrpravnik pri kakem trgovskem* industrij* skem ali spediterskem podjetju. Ponudbe pod *P. OJI 1646« na opravo »SLovenakega Narodac Insetinlte v Jlou. Harodu! ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■-------------------------- Prcdasta se dva štedtlnika. Naslov povc uprava »Slov. Naroda«. 11617 Prodaše čieto nova zimska suknja (GeJjrock*) s težko svilo podloiena. — Poirve se pri krojaču J. MOHORIC^u, Sv. Pe. tra cesta štev. (l 11616 Sprejme se tihi dmsabnik ali druHbniea s 25.000 do 50.000 Din goto\Hne k dobička: nosni dobri kup&ji: lahko tuđi osebs no sr^deluje. Ponudbe pod »STGURNOST/11615« na upravo »Slov. Naroda«, Trgovski vajenec, pošten in krepak, se sprejme v večjo špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov povc: Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. Kupijo se uhe borove deske od 20 mm m 50 mm ter suhe smrekove deske, in to prima, od 30 mm in 30 mm. Ponudb« na »WEISBACHER« lesno* industrija, Dtmajska cesta 66. Mebiovano sobo s separatnim vhodom v sredini mesta išće s 15. I. soliden bančni nradnik, Ponudbe pod »Resnost 28/11633« na opravo »Slorvenskega Naroda«. Sobo, meblovano ali nemebiovano s STROGO separatnim vhodom s« išče v mesr*j. — Cena postranska stvar. Posredovalci dobe nagrado. Ponadbe: Poštni predal 112, Ljubljana 11652 Službe tšče gospodična s primemo izobrazbo, katera ima veselje do otrok — k enemu ali dvema otrokoma. — Gre tuđi na deželo. Ponuđbe je poslati na opravo »Slav. Naroda* pod Šifro »K otrokora/11650« Po večtedetiski mtikepepolm bolezni trmrla je 27. t. m. moja draga soproga ozir. mati itd. Marija Rauch v 46. letu starosti. Na farno pokopališče v AđleSičih se jo bo spremilo v četrtek, 28. t. m. na večer k mirnemu počitkn. Blag ji spomin! FOdbr*fc]O, dne 27. decembra 1922. Pcter Baaok, soprog. ■•+•z (ciza) na dva kolesa, ?dezen kotel (100 I) ter dva žele zna stoj j U za sti&enje gamal Naslov pove uprava Slov. Naroda. 11561 Potrebnjem služkinjo ki more nastoptti takoj. Plača dobra. Naslov v npr. Slov. Naroda. 11534 Z0.000 K nasrnuo dan takoj onema, Interi mi prMkrbi ta-Koj ali porneje prim«? no stanovanje za koatkenra paru brez otrok, obetoječe iz 2 sob, kuhinje hi z vsemi pritiklinami v mestu. Ponuđbe pod „l.esni tigovec —11570* na upr. Slov. Nar. 11570 Napredaj imam pmt težkih konj za vsako pemt edsn 5 drugi 7 let star. Ssdalje imam za takoj oddati 2 vagona bukovih drv za ktirjnvo. ANTON JAKOMINI, Kočevje. 11575 Iščem stanovanje e dvema sobama, kuhinjo in pri* tiklinami v novem poslopju v mestu ali okoliš'; najraje na Mir* ja. Plmzam letno 30.000 kr~:i. Pismene ponudbe na upravo »Slov Karoda« pod »30.000 11510«. Kupim voziček in potrebni em za takoj rodstrešfe. Kupim ročni mesarski voziček na 2 kolesa, že rabljen. Potreb«|em zn takoj veliko podctreiie za sušenje malih kož na periferiji zs čas od 3 mc^ecev. Me*ečno naiemnino plačam dobro. Mirko Stefa-nović, Gornpova nlica 3, II. levo. Za novo tr§07!nn na dežell v tt\o tprornetnem kraiu hn-aško-ita-]er*ke me Je se išče sondalearnlk z ^ado«t»1im kapitalom. PonuSbc pod .Soudeleinik 11589' na upravo Slov. Naroda. 11589 MELH1OR MARAŽ MARA MARAŽ roj. BUCEK POROČENA RAKEK UUBLJANA Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfitmi nudi: vsakovrstne zimska ro-kavlc* iz usnja, podlo-žene z volno, s kožu-šckom, ter volnene in tricot rokavice. Nadalje vsevrstne vse-barvne zimske in flor, svileni flor ter svilene Wm iristti tnwn HM. NajboljSe vrste kolinske vode. Em de Cotogac O. BraČkO, Ljubljana. Dunsjska cesta štev. 12 Vlzllke, kuverte In plsemskl papir s firmo kakor oiakn-^ urstne drage tiskovine ^ tnriaiB tmCm „Narodna tlsharna". narotiln sprajMM trn* Jlarmtnm krntomrmaT. „Mladenka" DVIGNITE PISMO. Proda se klavir (STUTZFLOGEL) Pooudbe pod »R/11607« na upravo »Sloveoskega Naroda«. Išče se knjigovodja, kl je vcšč slovenske in nemške korespondenec. Nasflov pove uprava »Slov. Naroda«. 11611 Novo pehištvo 2« spalno sobo iz hrastovega lesa in kuhinjo se ceno proda. Ogleda ac na Vrtači 3, pritiičje, 1. vrata. Preda se psića čiste voleje pasme, izvrstna čuvajka, stara deset mesecev. ŠPAN, 2abjek. 11633 Prodam iiovo ćrno obleko srednje veli* kosti po nizki ceni. Naslov pove uprava »Slov, Naroda«. 11629 Lcim soba r elcktn'nn rarsv^^1 avo in doh-t domaća hrana se odda dvema boljŽi* ma in sodiniir>a rtofnodoma. Polia-i^J-n cesta 13TI, levo. Skžbe išče jfospodična, vebča perfektno sloven* ske in nemške st^nojjrafije ter stro- jrnisja 7. dališo prakso. Ponudbe pod »Izurjena/11637« na upravo »Slovenskega Naroda«. Sobo išše boljša gospodična za 1. januar, ozir. grc tuđi kot sostanovalka k boljši družini. —- Ccnj. ponudbe se prosi na upravo »Slotr. NTarodac pod »Tas koj; 11631«. Proda se popolnoma nov, črn kla\ir (Stiitz* fliigel) izredne kakovosti — radi preselitve jako ugodno. Poizv© se v pinarni J. Mathian, Dua n*jska cesta 14 1160S Ženitna ponudha. Stmo«toini črvljar, star 29 let, z nekaj ti»oč gotovine, želi poročlti go# »podično ali mlado vdovo, katera ima posest-v-o ali obrt, orir. neVai goto^ rine. Le rerre ponndb1? s sliVo pod naslovom »Zgodnja srtoml«d'n62S« je vpo.jJ«ti na uprrtvo >^5!ov. Naroda^. Probajalka priđna ln zaneslfiva, ve^ča specerijske, falante-ijske in manufaktuine s'roke želi mesto prodajalke ali Magajnfčarke, najraje v Ljubljani. Naston lahko takoi. Ponudbe pod .Prod^alka 700—115^0 na opravo Slov. Naroia. 11580 Ženitna ponudba. Vsestransko naobražen, simpati* čen, značajem podjoten in zdrav 3S* letni mUdenič t večjlm premozenjem želi znanja radi ženitve s podjetno gospodično ali vdovo do 30 let staro z veČjim kapitalom, ki bi se proti zavarovanju porabu1 za nmknr^ 7elo lepega posestva ▼ enem najlepših krajev Slovenije. Tajnost je za Um* čena. — Ponudbe n«j se blagovolijn poslati pod »Srcč«/1161Q« na upravo »Slo-rcnikegft N»rodt«. V zaktifi se odda kuhinja i ostali danski lokali u oficirskem domu Ljubljanskog garnizona u Kasarni Vojvode Mi* Jića. Pogoji se mogu videti svaki dan u prostorima doma, a po« nudbe sa potrebnim dokumenti^ ma poslati Upravi doma do 1 0. januara 1923. god. 11609 91. 1961. Razpis ?!«žbe. Žup«nstvo Tolmin rarms- ic me-sto obćin«kefla rd'-avnika s sed žavljanatvu; b) t. dokaiilotn o neommdeževm* mn iivlj«nju (nekasnov«njti); e) s sprićeralora o tdc«ncm sdraTju; č) • kr«tmi«i liitom, dokarujoČim neprekoračene »taroati 50 let; d) e rdravniiko diplomo ▼ izvir* nikn ali poTtrjenhn prepieu; ©) % dokasilom, da je prosilec vešč slorenake^a m italijan»kega je* jrika v forom in pisari. Pogoji: Služba občinakega zdrav* nika je zacam«, in sicer aa dt>bo ene* ga let* od dneva vatop«. Po preteku tega roka sledi stalao imenovanje. — Pkia po dogovoru. Totrnin, 17. deceanbra 1922. 2UPANSTVO TOLMTN. Za župana: /. Mrak. 11573 Perje in Dah G. J. HananR, Ljubljana. 11135 Trgovsko naebražen Srbin, kateri govci tuđi nemfiko, išće mesto potnika pri večjem indu* strijskem ali trgovskem podjetju v Sloveniji. Oenjene ponudbe naj se pofOjejo: »R. S. B^ poste restante, Beograd«. Proda se njiva, ki obsega približno 12.000 m2, 20 minut oddaljena od ljubljanske glavne pošte, v občini Moste. Po 12.50 din za m2. Naslov pove upravi bSIov. Naroda«. 11506 I I ^ ?! 16/18 HP, 6 atnrosfcmi t!ak, rK-Jrravnfl iL:d' za kurcrre z ž*c;an!em. torci nri-rrerna zhsti za žag', se p^ndi iz cdno etno. Bauernverein, Graz, ReiUchu!ra«:^e Nr. 3. 11591 v bli/ini Liubljane na Doleniskem sprej ■^c takoj zanesljivep;a, poštenega, sam->kega prelemclco \m ki bo ob<-'nem tuđi nadiorova' delavce. Plači ro dogovora. Ponudhe je stavili do 15. januaria 1923 pođ šitro »Z^nes-Ijiv 11588" na upr. Slov. Nar, 113S8 813B9 za pr3T!si; t\izw |n Sio«ga itbifin v veliki lUeri. fisile raz!ll!ti Blataa b !ot? za t^1'^'^. itili:\i L t. i pii;a;oia hi-U Pcrbsfne tieščice Iz alavonskega hrasta ln bokove dobavljam v vsaki množini najcenejc Jos. R. Puh, Ljubljana, OradaSka ulica 22. Telef. 513. RAZPOSILJAM TRISTNO domaco ajdevo meka, prosto postaja Doljnia Lcnuava od 50 kj naprej vsako množino. Pclcr OSTr/lC. paromlin Bcltinci (Prckmurjc). lll^S n. nr. srne, za;ce, f^znne, jerebice, divje rsce, ^loke itd. v v«aki-m času ro na*-bolisih eer>ah ku^uie E. VAJDA, vrle-tr?ovina z divj^čino in perotnino, Ča-• ::vcc, Mc^jimurjc. Przoja^ni naslov Vajda Cskovec. Interurb. iel. 50. —«i^—^—^^^ X%L»& 1-MT& W IV 9 (laVd A. Sniliovic C5Sl. E. Ssss LJUBLJANA, Mestal (rg 19. ** av \3 Polnojarmenik rohljeTi a v jaJ'o cobrem staniis se, prad^ zaradi nabave špecijalnega jarnienlka, 700 m*m, z 2 hlodov. nima vozovoms, franko vagon. ALOJZU PLAUSTEINER SV. JURU GB JUŽ. ŽtL I ri&Dkl PiPli i toiiiiii in l^iio : ■ * ; priporoča i | NARODNA liZUlC^nKZ \ i LJUBLJANA, Prešernova u2. 7 | # : * 8 atm. fabrikat Škodawerke zelo malo rabljen, stojeći enocilinder-ski z Expansio;isschiebersteucrun,2: z regulatorjem na g'avni osi, Schwungrad z jermenico, transmisijo in 2 jermenicama, parovodi itd., z generatorjem za krožni tok 230 voltov in 35 KVA Ogleda se lahko v obrz-ii pri Šentjakobškem premogokopu AND, JAKIL* Krmelj, Dolcnjsko (postaja Sentjanž). Opštinsko poglavarstvo u Bijcljini izdaje pod zakup na dvije godin« dana »Hotel Drinu«, koja je potpuno renovirana i s polja i iznutra. Hotel ima jednu veliku salu za zabave, jednu manju salu, kelnernj, vaškuhinju. podrum, špajz, sobu za služinčad, Iedara, štalu prostranu dvorište i 11 soba sa namještajem. Hotel se izdaje sa postojećim namještajem počev od 1. febm^ •Ta 1023., do 1. februara 1925. godine, a isti je centramu grada. Reftektaćtu pristaje pravo namještaj hotela prema pogodbi i otkupiti. Ovim se pozivaju svi iznčeni hotelijeri, koji žele hotel meti pod najam, da svoje ponude najdalje do 15. januara 1923. godine? pošalju poglavarstvu, i u njima tačno označe: 1. Od kada se bave hotelijerskim poslovima i gdje so sve bili; 2. Koliko kirijc nude, ako žele hotel zekupiti sa namještajem, a koliko kinje nude za hotel, ako reflektiraju da namještaj otkupe. Svi natjecatelji imaju uz svoje ponude položiti kauciju od 5.000 Dinara u gotovu novcu ili vrijednosnim papirima, s čime »tiču pravo natjecanja. Kaucija će »c povratiti onim«, čija se ponuda ne prihvati. Posebni uvjeti ugovora megu se vidjeti u opštini za vrijeme uredovnih časova svaki dan, a na zahtjev stranke mogu ac i pismeno poeUti. Opštinsko poglavarstvo pridržajc sebi pr*vo, da hotel izda onom hotelijeru, za koga sazna, cU je dobur stručnjak i solidan čovjek, pa makar on ponudio i r.csto manje kirije. Predsjednik opštine: H. SsUhbegović s. r. LaMniava fm jjpfc »Narodae tiskarne«.