Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 198. V LJUBLJANI, petek, 2. septembra 1927. Posamezna številka Din 1. LETO IV -rmk dan opoldne, izvxejnSi nedelje in praznike. naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20*—, inozemstvo Din 30"—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. U^RAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopial so ne vrtžajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13J33. Esdeesarski proglas. Navada je, da vsaka stranka zbere v svojem votivnem proglasu celo kopo vseh tistih lepih besedi in še lepših obljub, ki jih rad sliši volivec. Zato so vo-livni proglasi običajno le obsežna zbirka fraz in praznih obljub in zato tudi običajno ne narede ti volivni proglasi na volivca prav nobenega utiša. Večinoma jih volivec sploh ne čita, kaj bi jih tudi čital, ko pa itak ve, da je v proglasu vse tisto, kar bi on želel imeti, a česar mu avtorica proglasa ne more in ne zna dati. Tak običajen volivni proglas je tudi esdeesarski, samo s to razliko, da je še bolj reven, kakor so običajni. Kopiči fra-70 Za. grmadi obljubo za obljubo, 'se skupaj ni niti za dober članek. Niti ene misli ni v vsem proglasu, ki je ne bi ze krat slišali, zato pa ne govori niti z eno besedo o najbolj glavnih problemih, , 'i čakajo na našo skupščino. Niti ene besede ni v proglasu o načinu, kako reši-ti gospodarsko krizo, hiti ene besede 6 razširjenju samoupravne pravice ljudstva, in tudi uiti eno besede proti centralizmu, ki ovira vsak razvoj v državi. Če pa je revn esdeesarski proglas na pozitivnih mislih, pa je tem bolj bogat na neresnicah in lažnivi samohvali. Saj je naravno, da govori stranka v svojem volivnem proglasu samo o svojih lepih straneh, toda od sile je, kadar svoje gre-he proslavlja za vrline. Tako govori es-fleesarski proglas silno mnogo o volivni svobodi in o moderni demokraciji! O tem si upa govoriti Stranka, ki je razvijala za časa PP vlade najčrnejši volivni te-terorl Plenili so časopise, prestavljali in upokojevali uradnike, odtegovali kredite in podpore, razbijali shode in. uničevali svobodo govora in tiska ter na vse zadnje še razveljavili mandate, danes pa besedičijo o volivni svobodi! Gospoda pač hoče s cinizmom dati vsebino svojim frazam. Če človek čita esdeesarski proglas, ima utis, kakor da bi ga napisal nasprotnik SDS, tako silno obsoja vse dosedanje delo SDS. Proglas n. pr. piše o zaščiti malega človeka. Radovedni smo, če so mislih gospodje od SDS pri tem na tistega malega človeka, ki je nosil denar v Slavensko banko, ali pa so mislili na one gospode industrijalce, ki so dajali denar za SDS. In kaj naj reče človek nad to divno ironijo, če čita v proglasu SDS obsodbo partizanstva. Kaj pa je vendar Samostojna demokratska stranka drugo ko poosebljenje partizanstva! Kje pa je še na svetu stranka, ki je razvila partizanstvo do te meje, da je postalo že prava diktatura klike. Resnično. Če ne bi esdeesarskega proglasa podpisal g. Svetozar Pribičevič, bi si morali misliti da ga je impisal šaljivec, ki se krvavo norčuje iz SDS. Kajti vsak stavek v proglasu pomeni obsodbo vsega dosedanjega dela SDS. Vendar pa moramo priznati, da je esdeesarski proglas vsaj v enem oziru odkritosrčen in pozitiven. Naslovljen je še vedno jugoslovenskemu narodu in govori še vedno o narodnem edinstvu. Nad vse nas veseli to priznanje, da vsaj ne bodo mogli nekateri klepetati, da se je SDS izpremenila. Ne, kljub dveletni opoziciji, kljub vsem secesijam je ostala SDS, kar je bila: do mozga centralistična in hegemonistična stranka. Za SDS so Slovenci še vedno samo pleme, ki nima ‘Pravice do gojitve lastne narodne individualnosti, za SDS še vedno ne obstoje spoznanja modeme demokracije, da je narod tem bogatejši, čim več individualnosti združi k sporazumnemu delu. Kakor so pred leti z nasiljem hoteli vse Srbe, Hrvate in Slovence obleči v eno Radke v shod v Beogradu — razbil Beograd, 2. septembra. Na poziv organizacije Narodne seljaške stranke v Beogradu je prispel včeraj v Beograd Stjepan Radič, da priredi tu javno zborovanje. V njegovem spremstvu so bili Pavle Radič in dr. Pasarič. Na kolodvoru ga je pričakoval odbor beograjske organizacije NSS in kakih 10 drugih oseb. Na peronu je ibil močan policijski oddelek. Policijski komisar je prepovedal govor na peronu. Zato se je Stjepan Radič takoj po prihodu odpeljal v kolodvora v Narodno skupščino v klub NSS, kjer se je sestal s strankinimi prijatelji in se z njimi razgovarjal o strankarskih stvareh. Za sinočnje Radičevo' zborovanje je bil izdan tudi poseben proglas. Zvečer ob 7. se je Mčel zbirati narod pri hotelu »Jadran«. Ob 7. in pol so prišli Pavle Radič, Borivoj Janič in Kosta Marič. Ker ni bilo v dvorani dovolj prostora za vso množico, se je zbiralo ljudstvo zunaj na ulicah. Med ljudstvom je bilo največ radovednežev, ki so bili po večini Radičevi stranki politično neprijazni. Ko so ti trije predstavniki Radičeve liste v Beogradu prišli v dvorano in stopili k mizi, so se čuli vzkliki proti Stjepanu Radiču, kmalu nato pa vzkliki proti Radiču, radičevcem, avstrijanščini in avstrijskim špijcnom. V dvorani je nastala nervoznost tem bolj, ker je bilo pred lokalom kakih 2 tisoč ljudi, med katerimi so se slišali močni vzkliki: Doli! V luknjo! Istočasno so se pojavili v dvorani 'krepki protesti proti radičev-cem Najprej je skušal govoriti .Kosta Marič, ki je kot predsednik krajevne organizacije Narodne seljaške stranke hotel imeti pozdravni govor. A že takoj v začetku govora je nastal strahovit krik in vik v dvorani. Začelo se je močno prerivanje po dvorani, nakar je sledil pretep. Največja stiska je bila pri vratih, ker so ljudje iz ulice hoteli navaliti v dvorano. Nastala je prava panika. Prerivanje in suvanje je trajalo 10 minut. Ko se je ljudstvo nekoliko pomirilo, je zaprosil besedo Borivoj Jonič. Ko se je omenilo njegovo ime, je nastal tak žvižg in ropot, da ni bilo misliti na to, da bi se moglo zborovanje vršiti. Govornik je stal kakih 10 minut na govorniški tribuni. Začel se je vnovič splošen pretep, pri tem pa se ni vedelo, kdo koga tolče ui h kaki stranki kdo pripada. Začelo je leteti kamenje, čaše, stoli, oprava itd. Zunaj se je množica, ki je bila po večini proti Radiču, podvojila. Zandarmerija, ki je bila okrog poslopja in po sosednih ulicah pripravljena, je stopila v energično akcijo in razgnala demonstrante in manifestante. Policijski komisar je sporočil Pavlu Radiču in Mariču, da je razpustil zborovanje zato, ker preti nevarnost še hujših incidentov. Pavle Radič in še neki drugi so ostali 10 minut v dvorani, ki je nudila zelo žalostno sliko. Kavarna je vsa demolirana, velika okna so razbita, pod v prednjem delu je posut z razbitimi šipami. Lustri in svetilke so razbite. Vsa oprema je pokvarjena velik bufet, poln delikates, je ves razdrapan, dva velika soda vina sta razbita. Čaše, skledice in steklenice leže zdrobljene na tleh. Zidovje je pokvarjeno. Ogledala so vsa na kose. Polagoma zapuste Pavle Radič in njegovi spremljevalci dvorano, sedejo v avtomobil in se odpeljejo v smeri proti Skupščini. Množica ljudstva, ki je bila na ulicah, je burno protestirala proti radičevcem. Zandarmerija je zopet energično nastopila in napravila močan kordon. Oemostracije so se nadaljevale po .stranskih ulicah. Pri prerivanju in pretepu je bilo več ljudi ranjenih, zlasti so pele palice. V občem metežu so dobili tudi novinarji svoj del bunk. Policija je vso noč stražila po ulicah, da prepreči nadaljne spopade. Stjepan Radič je imel dober nos in se . sploh ni pokazal na skupščino ampak je ostal v parlamentu. Edino takrat, ako bi bilo razpoloženje po voljno, bi bil pri, šel na zborovanje in govoril. Predvsem je bilo napačno, da so imeli radičevci zborovanje v hotelu »Jadram?, to je prav blizu kavarne, kjer se zbirajo četniki. Nekateri 'trde, da so pa-šičevci storili to namenoma, ker jim je šlo v njihov račun, da se shod razbije in bi se tako ne videlo, kako malo jih je. Radičevi pristaši so samo razni prečani, ki so zaposleni pri novih zgradbah v Beogradu. V predsedništvu seljaškega kluba v Narodni supščini so se po neuspelem {borovanju zbrali Stjepan Raidč, Pavle ladič, Joniš, Marič in 5 do 6 drugih ra-dičevcev. Stjepan Radič je rekel, da je že vnaprej vedel, da se bo vse tako končalo. Policija jim je napravila samo uslugo, ker se tako vidi nasilje. Škoda, da niste slišali govora, lepe stvari bi bil povedal. Pavle Radič pravi, da ni nikaka čast za one, ki so to napravili. Otvoritev zasedanja Sveta Zveze neredov. Ženeva, 2. septembra. Včeraj ob 11. dopoldne je bilo otvorjeno 46. zasedanje Sveta Lige narodov pod predsedstvom čilskega predstavnika Vilegasa. Nato je bila tajna seja, na kateri so bila vzeta v pretres vprašanja, ki so na dnevnem redu tega zasedanja. Chamberlain je prispel včeraj zjutraj, a nemška delegacija pod vodstvom 'Stre-semanna je prispela predvčerajšnjim v enevo. Na včerajšnji seji je Francijo zastopal Paul Boncour, ker prispe Bri-and v Ženevo šele danes zvečer. Na uniformo, tako bi storili tiidi danes, če bi seveda mogli. A ker ne morejo, so bolj sladki, ker ne morejo so se. spomnili celo, da obstoji nekje tudi moderna demokracija. Nič drugega, ko obsodba lastnega dela, je volivni proglas SDS. In vsaj lastno obsodbo bi si SDS lahko prihranila, ker bodo za mnogo temeljitejšo poskrbeli volilci. * koncu prihodnje seje se bo sestala skupščina Lige narodov. Trdi se, da bo tudi Argentini ja vstopila v Ligo narodov, ako dobi stalno mesto v Svetu Lige. Skupščina Lige narodov mora popolniti 3 permanentna mesta in se smatra, da bo belgijski delegat ponovno izbran. Kakor se z gotove strani trdi, je lahko mogoče, da ne bo izvoljen v Svet Lige narodov zastopnik Male antante, ampak da pride na njegovo mesto zastopnik Finske. KONFERENCA male ANTANTJE. Budimpešta, 2. septembra. Tukajšnji večerni Usti javljajo, da bo v petek v Ženevi konferenca Male antante. Tej konferenci se pripisuje velika važnost, ker se bo na njej odločevalo o postopanju Male antante napram vprašanjem, ki so na dnevnem redu seje Male antante. Vlasti veliko zanimanje vlada glede stališča Rothermere-jeve akcije. Vukičevic’ za izenačenje davkov. Bosanska Gradiška, 2. septembra. — Včeraj je Velja Vukičevic na vse zgodajt prispel v Okučane. Ob 7. je posetil Vu-kičeviča veliki župan banjaluškega okrožja in ostal z njim v daljšem raz? govoru. Ob 10. je krenil Vukičevič v Bosansko: Gradiško, kjer so ga pričakovali z zastavami in velikimi ovacijami. V imenu krajevne organizacije radikalne strank# je pozdravil predsednika vlade Jova Ka-iapatič. Vukičevič je imel nato govor, v katerem se je dotaknil razpusta skupščine. Dejal je, da je bila skupščina zato-razpuščena, da* pride nova, ki bo delala, ker prejšnja sploh ni bila za delo. Hočemo, da pridejo novi ljudje in da naT mesto dosedanjega nereda ustvarimo red in delo. Potrebno je, da se odstrani vsaka neenakost, ker smo ena država, V kateri mora vladati en aakon. Najtežja stvar je v tem, da zakoni niso izenačeni, zlasti zakon o davkih. Temelj mora biti v tem, da žive vsi državljani v tej državi pod istimi zakoni, da nosijo enaka bremena in imajo enake dolžnosti. Ker ne moremo še bolj obremeniti naroda* , je treba, da se pobrigamo za veliko investicijsko posojilo, ! Treba si je prizadevati, da lahko tudi mali človek pride do posojila na dolgi, rok, ki ga sme odplačevati v obrokih-Skrbeti moramo, da zvišamo dohodki naroda in da mu v vsakem pogledu pri-r skočimo na pomoč. Treba je osušiti zen»r-Ijo in jo napraviti rodovitno. Mi smo ie» pripravili načrte in so ti gotovi. To je treba izvesti, drugo naj ee pa pozneje, ko bo 11. septembra izvoljena naroda» skupščina. Ko pride skupščina v Beograd, bodo prvi posli, ki jih ji bo vlada naložila, ti, o katerih sem pravkar govoril. ... Ta vlada ni samo volilna vladaj temveč je taka, da bo še po 11. septembra delala in sicer tako delala, kakor sem vani rekel. Vukičevič je omenil tudi so* delovanje z dr. Korošcem rekoč: Nas veže s Koroščevo skupino ne samo politično prijateljstvo, ampak nas veže bas prijateljstvo im onem programu, ki ga mora sedanja vlada izvesti. Na tem programu smo se po večini sporazumeli. Kar se tiče opozicije, ne bo ta dobila večine, večino bo dobila današnja vlada. Lahko rečem, da nam je večina zagotovljena in se nadejam, da se o tem lt. septembra ne bomo prevarali. Nadalje govori Vukičevič o seljaku in o prilikah na selu. Naš seljak je zadolžen in je por trebno, da se seljaški dolgovi urede na tak način, da se seljaku omogoči odplačevanje v daljšem roku. Za Vukičevičem so govorili še nekateri srezki kandidati. Ob 12. je sprejel Vukičevič na občini deputacijo in je po obedu krenil v Slatino. Medpotoma je imel nekaj manjših zborovanj. Danes ob 10. dopoldne pa bo imel veliko zbp-rovanje v Prijedoru. MARINKOVIČ NA BLEDU. Bled, 2. septembra. Včeraj je prispel na Bled dr. Voja Marinkovič v spremstvu našega poslanika v Parizu dr. Spala jkcviča in šefa tiskovnega urada ministrstva zunanjih poslov Hadžigjorgje-viča. Na vožnji skozi Ljubljano ga je pričakal veliki župan dr. Vodopivec in bil ves čas v razgovoru z njim. Dr. Marinkovič se je zanimal za iglede poedinifr strank v sedanjih volitvah. Marinkovič ostane dva dni na Bledu in pojde poten* v Ženevo. Na Bledu bo dr. Marinkovič sprejet pri kralju v avdienca. Tudi Pribičevič obupal nad demokratskim blokom. Zadnja nada naših esdeesarjev je bil demokratski blok, ki da ga snujejo Pribičevič, Trifkovic in Davidovič. Vsak poznavalec razmer je sicer dobro znal, da je tak demokratski blok enaka nemožnost ko okrogel kvadrat, ker se vendar ne bori g. Davidovič za •svobodne volitve zato, da bi pomagal v sedlo starim nasilnikom. Pa mogoče ali nemogoče, naših esdeesarjev se to ne tiče, ker glavno je, da potolažijo svoje pristaše in da jih prepričajo, da vendar ni še vse izgubljeno in da pride vendar enkrat le še minuta, ko bo g. dr. Žerjav dan pred volitvami deko-riral zaslužne slovenske gasilce. Na žalost naših esdeesarjev pa tudi ta njih najnovejša tolažba ne drži, kajti demokratski blok z g. Pribčevičem ali celo g. Žerjavom je popolnoma nemogoč in nikjer ni volje za potapljajočo SDS zgraditi hlod, na katerem bi se vzdržala. To so končno izprevideli tudi samostojni demokrati sami in celo sam g. Pribičevič, ki ima to dobro lastnost, da ima vroč temperament in tako v jezi več pove ko treba. Tako je imel g. Pribičevič v Markušici shod, na katerem je vehementno napadel g. Marinkoviča. Pribičevič, ko vsa naša politična javnost, sicer dobro ve, da je g. Marinkovič mož bodočnosti in da bo on čisto gotovo v prihodnji vladi, pa naj dajo volitve •kakršenkoli rezultat, vseeno pa napada Marinkoviča, ker enako dobro ve, da ravno vsled njega ne bo on sam v vladi. To je g. Pribičevič tudi sijajno izklepetal, Najprej je namreč vehementno ozmerjal g. Marinkoviča. Dejal je, da je g. Marinkovič od vseh srbijanskih politikov mož z najožjim obzorjem, pravi in polnokrven lokalni patriot, ki ne vidi dalje, ko do šumadin-skega plota, ki je vzgojen v naprednjaških frazah, da mu je jugoslovenstvo samo prazna fraza. Marinkovič govori o neki novi orientaciji, a ni sposoben, da pove v čem ta orientacija obstoji. Ali je mar to nova orientacija, da komandira katoliški pop Korošec, kdo da pride v vlado. In ko se na ta način jezi in revoltira g. Pribičevič, pove tudi zakaj se jezi. Pribičevič namreč pravi: »Mi vemo, da g. Marinkovič noče zveze z demokrati, ki bi osvobodila državo od radikalnega terorja. Zato provocira v svojih govorih in zato koplje vedno večji prepad med liomokratskimi elementi v državi. (G. Pribičevič se namreč tudi prišteva med te demokratske elemente, če je v opoziciji. Op. ur.) Zato je napravil koalicijo z g. Veljo Vuki-čevičem in poveril popu Korošcu vodstvo zunanje politike. Ce ne bo demokratskega bloka po volitvah, potem treba vedeti, da je glavni krivec g. Voja Marinkovič.« Ni čuda, če je g. Pribičevič tako jezen, ko pa mu je iztrgal g. Marinkovič hlod, s katerim se je hotela rešiti esdeesarija. Samo žalibog nima ta jeza za g. Marinkoviča prav nobenih posledic, tem težje pa za g. Pr.ibi-čeviča, ki je sam poučil svoje pristaše, da je tudi zadnja nada, da bi SDS prišla v vlado, splavala v vodo. Upamo pa, da se bodo naši esdeesarji vseeno še nadalje tolažili z demokratskim blokom. Saj so sedaj, ko so jih zapustili še mda-dodemokrati, tolažbe zlasti potrebni. Samo da vse skupaj ne bo nič pomagalo, ker usoda nad SDS se dopolnjuje, kakor je kupa njenih grehov tudi že dopolnjena. Z nasilniki, propagatorji trde roke pa ne bo v Jugoslaviji nobenega demokratskega bloka in naj g. Pribičeviču pomaga zmerjati g. Marinkoviča še slovenska SDS. Politične vesti. = V pojasnilo. Naš članek »Zakasnele konstatacije« je imel samo ta namen, da opozori javnost, koliko časa se pri nas po ^nepotrebnem izgublja s konstatacijami dejstev, ki so že znane vsakemu pastirju, mesto da bi se razpravljalo in govorilo samo o tem, kako zlo odpraviti. Vse to večno kon-sta tiranje je že podobno kverulantstvu, mi pa potrebujemo gradilno in pozitivno delo. Samo to je bil namen in smisel našega članka in naperjen je bil ravno tako proti politiki SLS. ko pa proti politiki SDS in SKS. To v pojasnilo na notico g. Puclja v »Kmetskem -listu*. = Gospod Mussolini dela nove nažrte. — >4fewyork Times< javljajo, da obstoji nov načrt Italije in Anglije, da pride vojvoda d’ Aosta na madjarski prestol. Do tega nažrta je prišlo vsled tega, ker bi Habsburžani na madjarskem prestolu vedno delali za obnovitvijo avstro-ogrske monarhije, česar pi ne žele niti sami Madjari. Vojvoda d’ Aosta bi napravil veliko Madjarsko kot trdnjavo 'in steber fašizma. S tem v zvezi je tudi akcija 'lorda Rothermera. Gospod Mussolini ni proti priključitvi Avstrije k Nemčiji, Če Avstrija vrne Madjarski Burgenland in da Italiji gotove strategiSne sigurnosti. — Polomija lorda Rothermere-a. Gospod lord se ni zadovoljil samo z agitacijo za revizijo Trianonske pogodbe, temveč je začel 'tudi z napadi na češkoslovaške finance. V svojih člankih govori, kakor da so češkoslovaške finance zelo neurejene. Proti tej agitaciji pa je nastopil z vso odločnostjo ves tisk v Češkoslovaški in sicer nemški ravno tako ko češki. Tako piše »Bohemia«, glasilo nemških nacionalistov, da presega lord Ro-thermerova kritika že vse dopustne meje. S svojim pisanjem ne škoduje Rothermere samo češkoslovaški državi, temveč vsemu prebivalstvu. Jemlje kredit vsej industriji in ne koristi s tem nikomur. Treba pa je priznati, da se iinančna uprava na Češkoslovaškem pošteno trudi, da spravi državne finance v red in zato je globoko obžalovati, če lord Rothermere z napačnimi in neresničnimi vestmi škoduje prebivalstvu republike. — Še bolj ostro pišejo seveda vsi češki listi. Enodušen nastop nemškega in češkega tiska je pač najlepši dokaz, kako silno polomijo je zagrešil gospod lord s svojo nepremišljeno kritiko. = Francosko-angleška antanta ostane. Ko je sprejel Chamberlain zlato knjigo Francije, se je za krasno darilo zahvalil z daljšim govorom. Naglasil je najprej svojo ljubezen do Francije, ki jo ljubi tudi zaradi njenih napak. Nato pa je prešel na politično pot in dejal: Čital sem v časopisih govor, ki ga je imel francoski zunanji minister. Je več ko govor, je politična gesta od največjega pomena, je priznanje, ki ga v imenu svoje deiele v celoti podfir tujem. Kljub napadom bomo brez slabosti nadaljevali politiko sporazuma, za katero jamči naše prijateljstvo. Hočemo gojiti zaupanje do sebe in do drugih. Spoštovanje, ki ga imamo pred pravicami drugih, mora povzročiti, da bomo imeli spoštovanje pred lastnimi pravicami. V prepričanju, da so prednosti, če ostaneta Vel. Britanija in Francija enotni, ravno- tako velike za nas ko za ves svet, bomo nadaljevali dosedanjo politiko in gojili francosko-britan-sko antanto, ki jamči za vse večne čase mir Evrope. —' Dr. Loebe o locarnskem sporazumu. Uredniku »Petit Parisiena« je izjavil dr. Loebe, predsednik nemškega državnega zbora, o franoosko-nemškem zbližanju, da se je to zbližanje izvršilo samo v prvi etapi, a to je podpis francosko-nemške pogodbe. Druga etapa bo nastopila z izpraznitvijo Porenja. Tretja etapa pa bo nastopila takrat, ko ne bo mogla staviti kakršnihkoli zahtev niti Nemčija Franciji, niti Francija Nemčiji. Ta- krat se bo moglo vzajemno reševati mednarodna vprašanja in naloge. Dr. Loebe smatra, da v Locarnu niso rešena vprašanja nemških vzhodnih meja. Nemčija želi, da se to vprašanje reši samo na miren način. Če to ne bo mogoče, tedaj naj ostane vse pri starem. = Kriza belgijske vlade. Francoski poslanik Herbette je izjavil belgijskemu ministrskemu predsedniku Gaspariju, da vidi v po-nudeni anketi o vprašanju »franctireurjev« pot do revizije versailleske mirovne pogodbe. Radi tega je bila sklicana seja vlade, na kateri se j[e opazilo, da je bila večina ministrov proti Vanderveldu. Vandervelde bo postavljen pred alternativo: ali da umakne predlog o anketi, ali pa demisionira. = Razkol v avstrijski socialno - demokratični stranki. Po julijski vstaji na Dunaju postaja razkol v avstrijski socialni demokratični stranki vedno večji in se nahaja stranka danes že v akutni krizi, ki povsem lahko izzove popolen razcep. Desničarska struja, kateri stoji na čelu bivši kancelar Renner in katera je tudi v večini, dela že dalje časa na tem, da se stranka postavi na demokratsko bazo in da se definitivno odreče vseh misli na diktaturo proletariata. Proti temu mišljenju Rennerjeve skupine je nastopila leva struja pod vodstvom dr. Bauera, ki je sicer slaba, ali ima možnost, da bo zmagala v stranki. Dr. Renner je za izključenje bolj- ševiških in polboljševiških elementov iz stranke in za točno demarkacijsko čtro med socialno demokracijo in komunizmom. Dr. Bauer in njegovi pristaši pa nastopajo naj-energičnejše proti razcepu delavske fronte v Avstriji in proti vsakršni reviziji socialnodemokratskega programa. Kako se bo boj končal, še ni jasno. = Romunska kmetska stranka želi povratka princa Karla. Romunsko časopisje komentira vest, da je imel tajnik narodne kmetske stranke, Madjaru, ki se momentano nahaja v Parizu na kongresu medparlamentarne unije, več sestankov z bivšim prestolonaslednikom Karlom. Ta vest je povzročila v vladnih krogih mnogo vznemirjenja. Ministrski predsednik Bratianu se je takoj obrnil na načelnika narodne kmetske stranke in zahteval pojasnitve, je-li Madjaru postopal po lastni iniciativi ali po nalog* stranke. »Politica« javlja, da je Madjaru fe pred svojim odhodom v Pariz obvestil vodstvo stranke, da se >bo v Parizu sestal s komur se bo hotel. Načelnik kmetske stranke Maniu in podpredsednik Mihaialie odobravata ta korak Madjaru-a. Organ predsednika vlade Braitiana, »Adeverul« piše, da ne more biti nobene sumnje, v kakšno svrho so se vršili sestanki v Parizu med princem Karlom in Madjaru-em. Postopanje vodstva kmetske stranke da je zelo nevarno in je naperjeno proti obstoječemu pravnemu redu. Volivna borba. Mlačen voliven boj. Še nikdar ni bil v Sloveniji voliven boj tako mlačen ko sedaj. Niti deset dni nas ne loči od volitev, pa Ljubljana še ni imela nobenega volivnega shoda. Vidi se, da so stranke že davno izčrpale vsa volivna gesla in da tudi ni v njih več onega eleana ko nekoč. Pa tudi med volivci samimi ni posebnega navdušenja. In bilo bi čudo, če bi ga bilo. Vse naše stranke agitirajo v bistvu le negativno s tem, da razkrivajo napake in grehe nasprotne stranke. To večno razkrivanje strank je končno moralo privesti do tega, da si pravi volivec, da so vse stranke enako malo vredne. Vse kaže, da razne stranke ne razpolagajo več z onimi denarnimi sredstvi ko nekdaj in zato tudi ni opažati tistih številnih agitatorjev ko včasih. Upoštevati pa je tudi to, da so bile letos že oblastne in občinske volitve in da so se torej ljudje dovoljno navolili. Zato pa je tem bolj napačno, da traja voliven boj tako dolgo. Kar imajo kandidati in stranke povedati narodu, ni več ko za dvotedensko voliv-no borbo in zato bi bilo treba volivni zakon spremeniti tako, da bi bila doba volivne borbe skrajšana. Boj v radikalni stranki. Čeprav nas loči od volitev le še devet dni, se pašičevci še vedno niso mogli odločiti, da bi energično nastopili proti vladi. Vedno le groze in groze, a energičnega koraka se ne upajo storiti. To dokazuje tudi vefino odlaganje objave radikalnega proglasa. Mesto, da bi ta proglas izšel že pred enim tednom, še danes ni objavljen. Iz tega se najjasnejše vidi, kako silno slaba je pozicija pašičevcev med narodom. Zato je tudi razumljiva njih jeza na vlado, samo da je ta jeza samo jeza onemoglih politikov. Preko take jeze pa gre od nekdaj svet mirno na dnevni red. Nesoglasja v demokratski stranki. Kakor je gotovo, da bo demokratska stranka pri volitvah napredovala, tako pa je verjetno, da bo prišlo po volitvah v njenih vrstah do težkih nesoglasij. Vedno jasnejše se rišejo konture nasprotja med Marinkovičem in Da-vidovičem in vprašanje je, če bo mogoče ta nasprotja premostiti. Morda je Ljuba Marinkovič širokim slojem dem. stranke bolj simpatičen, toda voditelji stranke se bolj nagibljejo na Marinkovičevo stran, ker smatrajo njega za bolj sposobnega. V zvezi s temi vprašanji se tudi govori o novi stranki, ki bi bila izražena z imeni Vukičevič - Marin--kovič - Korošec. — Kako pa se dogodki razvijejo v bodoče, o tem bodo seveda odločile volitve. Kako naj glasujejo staroupokojenci? 0 tem vprašanju razpravlja na uvodnem me#bjih krakov ee ne da živeti niti na petek, dobra podlaga pa mora biti, kajti nihče ne ve, kaj še pride. Potem bo začela pa prihajati gospoda in sploh tisti, ki imajo kaj za govoriti in ne samo za poslušati. Stiskanja rok ne bo ne konca ne kraja. Ko bo to končano, bo pa rekel starešina celi družbi 3000 ljudi deljeno s sto: »Aston, pa pejma!« Čez dvorišče se bo potem premikal veličasten sprevod. Spredaj pojde zastavna natakarica s ključem v roki, potem celo vodstvo SDS — poslevodeči podpredsednik g. Adolf Ribnikar — potem spoštovani gospodje zborovalci in volilci. Kot zadnji se bo sprevodu pridružil še gospod gostilničar sam z veliko »nežo« v roki, da gospodje govorniki in poslušalci ne bodo opešali. Ko se bodo zborovalci posedli okoli miz, in sicer eni tako, da bodo lažje videli in slišali gospode kandidate, drugi pa tako, da bodo.lažje ščipali v svilene nogavice zavito meso, bodo začeli prihajati gospodje govorniki in kandidati. Lepo počasi, drug za drugim, ne vsi naenkrat, da je vtis lepši in boljši. Vsakega bo 9lov#sno pozdravil in sprejel gospod gostilničar sam, vodstvo SDS — poslevodeči podpredsednik g. Adolf Ribnikar ga bo s svečanim nagovorom predstavil cenjenim in velecenjenim zborovalcem, kakor bodo pač oblečeni. Potem bodo postavile natakarice namreč lepe natakarice, kakor so za gospode, pred gospode krožnike in pribor (cenjeni zborovalci bodo rekli »beštekc) in potem se bo otvoril na slovesen način slovesnega zborovanja prvi del: kuhane postrvi z majonezo in s pečenim okroglim krompirčkom, iz gobčkov postrvi pa bo rastel zeleni peteršiljček. U-u-a, kako bo to dobrot Za tiste pa, ki še ne znajo z nožem in vilicami odgrniti kože s postrvi, bodo pa postavili na mizo ocvrte žabje krake in debelo rezane kose ščuk — kariov ne bo, da se ne bo kdo čutil razžaljenega. Čisto na zadnjo mizo v kotu pa bo postavila kuhinjska dekla veliko skledo kislih vampov s krompirjem. No ja, vsi ne prenesejo vsega. "Vse te dobre in lahke in kompaktne zadeve bodo pa cenjeni in vele- cenjeni gospodje zborovalci primerno zamo-čili, da izkažejo tudi kleti g. Košaka primerno čast. Začne se slavnostnega zborovanja drugi del: Govori gospodov kandidatov. Sam gospod gostilničar bo pregnal z dvorišča tri paglavce, ki bodo gledali čez ograjo, če bodo smeli postavljati keglje, potem pa bo stopil na poziv »Astan, pa dejma začet« k mali mizici prvi govornik in kandidat. Vratovi se bodo stegovali izza neprijetnih ovratnikov in oči bodo podobne avtomobilskim svetilkam. »A je to on?< — »Osel, saj vidiš, da ni ona, če ima hlače!« — »Tega pa še nisem nikoli videl, kaj je iz Ljubljane?«^—»Kam pa hodi zvečer, da ga ni nikoli videti?« — »Eleganten pa je, eleganten, kdo mu neki dela obleko?« — »Jaz ga poznam, saj pri meni meso jemlje. Gospa nič ne gliha, ampak kar plača.c — »A veš, koliko ima na mesec?« Taka vprašanja so šušljala med cenjenimi in velecenjenimi zborovalci in potem je spregovoril gospod kandidat, elegantno, s fino kretnjo: »Gospodje volilci, čast mi je pozdraviti vas najprisrčnejše, da ste Be zbrali v tako obilnem številu. Naš program poznate, o tem ; sem globoko prepričan, (medklic: kje pa je , za dobiti?), zato pa upam, da mu boste ostali ’ zvesti in da pojdete v nedeljo vsi na volišče. Priporočam se vaši naklonjenosti in vas iskreno pozdravljam.« (Gospod kandidat v sede, Sipe steklenega salona od burne« j pritrjevanja in ploskanja kar P^^injene natakarice nosijo na mizo novonl» ' posode. Gospod gostilničar piše nekaj v Knji go z zadovoljnim smehom.) I »..lopi 8 1 vahno pozdravljajo s »servus . »Cenjeni zborovalci! Bližajo se *>pet vo-' litve V nedeljo bodo, to nedeljo (medklic: Hudi?,, pa glih takrat, ko je v Bušeči vasi semen?!). Nekateri pravijo, da ne bodo pri-Sil volit, ker bo nekje semenj. To se ne sme zgoditi! Sveta naša dolžnost nas kliče in naša čast zahteva, da pridete vsi! Ali veste za kaj se gre? Za Mestno hranilnico se gre! Tam je denar, veliko denarja! Če bodo zmagali klerikalci, boste bridko plačevali svojo nemarnost. Če bomo pa zmagali mi, bomo pa mi klerikalcem dali, ampak ne denarja. Zato pa moramo držati skupaj in moramo « nedeljo vsi voliti našega kandidata. Živijo naš kandidat! Po celem salonu zagrmi gromovit »Zivijoc. Tam v kotu pa pravi nekdo: Zakaj pa ta kandidat onega ta prvega tako grdo gledajo? Najsijajnejši je bil tretji govornik. Začel je svoj govor s Kano Galilejo, kjer je Kristus spreminjal vodo v vino, danes bi pa radi klerikalci spremenili liberalce v klerikalce. To pa ni mogoče, in tega tudi nikoli ne bo, ker se še nikdar ni zgodilo, da bi £ svinjskih parkljev ratala kranjska ali pa iz volovskega repa piftek! No, v«*1 Zato pa moramo mi skupaj držati kregati. Če se bomo .bali in ne P® j držali nas bodo klerikalci se pa ne bomo dali, ampak^0®« »mi klab »Koga pa? Auf biksK - »e je oglasilo pri zadnji mizi. . »Tiho tam »daj! Torej jaz povem še enkrat da bomo drugo nedeljo volili - naSega oosooda ministra, ki je glava bistra, da bo tam doli v Belgradu naredil za nas to, kar je naredil Jezus v Kani Galileji z vodo! — 2ivijo!< Ko se je ogromno navdušenje nekoliko poleglo, so zborovalci vstali in s polnimi kozarci v rokah zapeli: »Oj tam v Kan’ Galileji ...« Po zadnji kitici so se pa trudne glave začele naslanjati na prsi, gospodje govorniki so odhajali drug za drugim, po Poljanah pa j« korakalo 8000 zborovalcev, deljen« s ato, proti novi klavnici in hladilnici gledat, če bo Se kaj prostora v hladilnici za slavno vodstvo SDS — poslevodeči podpredsednik g. Adlof Ribnikar. Stalen gost pri KoJaku. Dnevne -vesti. SRAMOTA. Ni ga jugoslovanskega lista, ki se ne bi te dni spominjal osemdesetletnice Biankini-ja. In po vsej pravici, ker malo tako zaslužnih, delavnih in nesebičnih mož je imel naš narod, kakor pa je dalmatinski prvobo-ritelj. Celih 60 let je bil neprestano v službi naroda, celih 60 let je za narod trpel in se zanj boril. In hvaležen narod mu je za vse to delo odredil pokojnino mesečnih 1000 dinarjev. Menda zato, ker je pri šestdesetletnem narodnem delu ostal brez vsakega premoženja. ~ Češkoslovaška vojaška delegacija v Jugoslaviji. Te dni prispe v Beograd skupina češkoslovaških oficijev, podoficirjev in vojakov, ki potuje že par tednov po Jugoslaviji. Češkoslovaška delegacija potuje po Jugoslaviji v svrho spoznanja prilik v naši vojski. Delegacija je obiskala že večino naših najvažnejših garnizij. — Čehoslovaški otroci na Jadranu. Te dni je prispela v Split večja skupina čehoslova-ških otrok. Otroci ostanejo na Jadranu dva meseca. — Novinarski kongres. Letošnji novinarski kongres se prične dne 25. septembra v Brodu o. S. — 10 milijonsko posojilo mariborske oblasti. Mariborski oblastni odbor je prejel na ■svoje desetmilijonsko posojilo številne ponudbe od tu- in inozemskih denarnih zavodov. Posojilo se najame vsekako na tuzemskem denarnem trgu, in sicer, kot izgleda, tekom prihodnjega tedna. Kapital se uporabi za izboljšavanje higijeničnih razmer in za melioracije. — II. redna letna skupščina zveze ženskih društev kraljevine SHS se vrši dne 17. in 18. septembra 1927 v prostorih »Zenskega po-jfi d*i V feogradu, Kneza Mihailova ulica, i ' £ pegatov se udeleži sej lahko vsa- UJSlamca Ženskega pokreta. Kazpis nagrad za scenične osnutke. L'prava velesejma je razpisala 4 nagrade za • ceniene osnutke in sicer: enega po Din 1000 enega Din 800, dva po Din 600 za Zupanči-> Veroniko Deseniško«, Cankarjevo »Pohujšanje v dolini št. Slorjanskk in poljubno slovensko ljudsko ali pravljično igro. Konkurentom je dano na prosto, da med imenovanimi deli volijo eno ali drugo, konkurira pa lahko vsak posameznik za vsa dela. Osnutki morajo biti izdelani v barvah v velikosti 30X51 s pasportujem vred. Konkurence se smejo udeležiti vsi slovenski oblikujoči umetniki. Materijal mora biti vpo-slan do 12. ure dne 14. septembra t. 1. v zaprtih kuvertah, ime z geslom na upravo Ljubljanskega velesejma. Žirija obstoja iz sledečih gospodov: upravnik Narodnega gledališča arh. Kregar, akademik in slikar Vavpotič, arhitekt dr. Vurnik, ravnatelj velesejma Dular in profesor Šest. . Namera monopolne uprave! Z novim letom stopi v veljavo nova naredba monopolne uprave, ki bode zadela prav občutno zopet vojne žrtve. Znižati se hoče maloproda-jalcem tobaka njihov že itak pičli zaslužek od 5 na 4 odstotke. Beden je bil njih položaj, posebno onih na deželi in trgih, kjer ni nobenega prometa, zato so upravičeno pričakovali zboljšanja sedanjega stanja, mesto tega novo razočaranje, še ena taka neumna naredba in eksistenca vseh invalidskih družin je uničena. Čeravno smo v bogati Jugoslaviji, bi bilo priporočljivo, da posnema monopolna uprava siromašno Avstrijo, koja čisto drugače postopa s svojimi invalidi. Kako brezsmiselna je ta naredba, je dokaz dovolj, da sam fin. minister ni hotel na njo pristati. Po trikratnem moledovanju je končno podlegel in podpisal, s čemer je naša zapečatena. Ugodnejši so zato uslovi „lede gl. zalog, kjer je dan migljaj denarnim mogotcem, kako se lahko združijo. Glasom teh uslovov se namreč ne sme -više licitirati kakor do 7 odstotkov na debelo, če se sporazumejo, eden vloži ponudbo z nižjimi odstotki, da se ne bo reklo, da ni konkurenta in >GesohafU je napravljen. Tako se hoče šte--diti na račun ubogih invalidov. Ali ne diSi to po korupciji — Trafikant z dežele. ^ — Špecerijski trgovci v Velikem Bečkere-kn in kredit. Špecerijski trgovci v Velikem BeSkereku so sklenili, da bodo kreditirali od 1. septembra dalje svojem odjemalcem principijelno samo na 30 dni. V svrho, da se bo sklep dosledno in strogo izvajal, mora vsak trgovec, ki zapre enemu od svojih odjemalcev kredit, naznaniti ime zamudnega dolžnika takoj vsem ostalim Slanom trgovskega druStva. - Pravijo, da se to ne bo držalo Sicer je pa ta drakonični sklep popolnoma nepotreben. Po domače rečeno- Kdor plača racionalnemu trgovcu, kar mu ima plačati, plača namreč tudi za one, ki ostanejo dolžni. — Numerus clausus na sušaški trgovski akademiji ukinjen. Kot poročajo iz Sušaka, je minister trgovine in industrije numerus clausus na trgovski akademiji na Sušaku ukinil. — Sombor dobi biblioteko in muzej. Bač-k.# oblastna skupščina je sklenila, da zgradi v Somboru poslopje za muzej in knjižnico. — Zgradba umobolnice v Slivnici pri Mariboru. Kot poročajo, se zgradi nova umobolnica za mariborsko oblast v Slivnici pri Mariboru. V svrho odkupa zemljišča se vrše pogajanja med oblastnim odborom in zastopnikom veleposestva grofa SchOnborna. Oblastni odbor namerava kupiti 70 oralov zemlje. Umobolnica se zgradi postopoma. Za enkrat je projektirano poslopje za 100 bolnikov. — Pevovodje in predsedniki oziroma zastopniki v Ljubljanski Zupi Jugoslov. Pevske Zveze včlanjenih pevskih zborov imajo ▼ nedeljo dne 4. septembra t. 1. ob desetih zjutraj v pevski dvorani Glasb. Matice v Ljubljani sestanek, katerega naj se zaneslji- vo udeleže vsa društva. Ravno tam se vrši ob devetih zjutraj istega dne seja župnega artističnega odseka. Odbor. — Kuratorij za slepce se iskreno zahvaljuje p. n. gospem, ki so nabirale letos članarino rednih in podpornih članov pri raznih društvih.. Dobili smo po ge Ludvikovi (Šentpeterska podružnica sv. Cirila in Metoda) 158, Golobovi (Orliška pod zveza) 10, Žitkovi (Kolo jugoslovanskih sester) 220, Cveblarjevi (Dobrodelnost) 1518, Prelčevi 466 in Woliinjčevi 740 (ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v šiški), Bahovčevi (Atena) 1140, Šerkovi (Ženski pokret) 179, Si-čevi (Šeentjakobsko-trnovska podružnica sv. Cirila in Metoda) 40, dr. Majaronovi 480, Wesnerjevi, gdč. Viti Zupančičevi (slov. učiteljice) 320 Din. Poleg teh pa so nam poslali po ge Sičevi politično društvo Št. Jakob 100, ženska Ciril in Metodova podružnica Št. Ja-kob-Trnovo 100 in moška istotam 100 Din; A. Čepon mesto venca na grob gdč. Remčevi 100 Din; neimenovan gospod ob smrti svoje ge soproge 1000 Din in iz Amerike 53 Din. '■o poštni hranilnici so darovali: Vzaj. zav. 1400, Zadr. gosp. banka 1000, Stavb, zadruga »Akad. dom« 720.40; Ptujsko predujem, društvo 200, Kavčič K. v Ormožu in Vovkolv. v Sv. Petru pri Novem mestu po 100, Obrt. hran. in pos. društvo na Bledu 50, Pokorn Fr. v Besnici 25, Černoga Iv. v Zdolcih in Zidar Fr. v Lembergu po 10; Brleč Fr. v Kandiji 2.50 Din; hranilnice ozir. posojilnice: Maribor 2000, Ljubljana ljudska 1000, Sevnica in Ormož po 500, Novo mesto, Poljane nad Škofjo Loko, Škocijan pri Mokronogu po 250, Braslovče, Celje ljudska, Kranj, Maribor spodnještajerska po 200, kmet. del. Dol pri Hrastniku, Prekmurska v Murski Soboti, Ruše, Vel. Lašče za sodni okraj Lašče in okolico, Vrhnika po 100; Črnomelj, Hajdina, Hoče, Ljutomer okrajna, Slivnica pri Mariboru, Središče ob Dravi, Škofja Loka ljudska, Št. Jernej na Dolenjskem, Vitanje po 50; Dra-gatuš, Sv. Anton v Slov. goricah, Sv. Martin pri Vurbergu, Št. Janž na Dravskem polju po 25; Cerklje ob Krki, Dravograd, Sv. Benedikt v Slov. goricah, Št. Rupert pri Mokronogu, Vurberg po 20; kmečka v Radovljici 15; Cerklje pri Kranju, Kranjska gora, Št. Peter pri Mariboru, kmečka v Teharjih, Velenje po 10 Din. — Presrčna hvala darovalcem in iskrena prošnja onim, ki bi se še mogli spomniti največjih revežev, slepcev. — Direktor pošt in telegrafa v Sloveniji Alojzij Gregorič petdesetletnik. Šef poštne uprave v Sloveniji, direktor požte in telegrafa v Ljubljani Alojzij Gregorič je obhajal včeraj petdesetletnico svojega rojstva. — 20.000 novih stanovanj v Berlinu. Berlinska mestna občina je najela v svrho zgradbe stanovanjskih hiš posojilo 30 milijonov dolarjev. S kapitalom zgradi berlinska občina 20.000 stanovanj. — Tragična nesreča dveh naših letalcev v Alpah. Kakor smo že poročali, je našo letalsko ekipo, vračajočo se iz letalskega mitinga v Dubendorfu, med potjo zadela težka nesreča. V vorarlberških Alpah se je v soboto v gosti megli izgubilo letalo podpolkovnika Z. Petroviča s poročnikom Pajevičem. Ker po preteku par dni še ni bilo nikakega poročila o njih, so naprosile naše oblasti tirolsko pokrajinsko vlado, da je poslala več rešilnih ekspedicij v Alpe. Ena izmed teli je res našla v sredo ob ledeniku Isabella razbit aeroplan, poleg pa nezavestnega, toda še živega poročnika Pajeviča z zlomljenima in zmrznjenima nogama. 10 metrov od letala je ležal mrtev podpolkovnik Petrovič, toda brez poškodb. Zdi se, da je šel iskat pomoči, pri tem pa je onemogel in zmrznil. Oba so takoj prenesli v vorarlberško bolnico, kjer se je Pajevič Sele zavedel, vendar pa se ni mogel niti ganiti. Zdravniki upajo, da rešijo Pajeviču življenje; vprašanje pa je, če se bo mogel še nadalje udejstvovati kot letalec, ker je še negotovo, če mu bodo mogli zdravniki reSiti zmrznjeno nogo. — Požar opekarne y Jasenovi. Predvčeraj-Snjm je izbruhnil v opekami v Jasenovi ob železniSki progi Vršac — Bela Crkva požar, ki je opekarno upepelil. Škoda znaša tri r?.1, ion® dinarjev. Domneva se, da je povzročil požar železniški delavec, ki je vrgel proč gorečo cigareto. Tovarna je bila zava-Iv^Tla Pn zavarovalni družbi »Jugoslavija« Železniškega delavca so aretirali. Kapaciteta tovarne je znašala 4 do 5 milijonov opek na leto. ' r — Dinamitna patrona ga je raztrgala. Te dni se je pripetila v kamnolomu posestnika Korošca v Gorenji vasi pri šoStanju nesreča, ki je zahtevala Človeško žrtev. Delavec France Polenc se je pripognil iz lahkomiselnosti nad mino, ki se ni bila užgala. Nenadoma je mina eksplodirala ter raztrgala neprevidnega delavca na kose. — Zagoneten mrtvec v rudniku. Iz Vrdni-ka v Sirmiji poročajo, da so našli v tamkajšnjem rudniku truplo neznanega moža. če gre za samomor ali za zločin, še ni ugotovljeno. — 14 - letna deklica požigalka. Iz Osijeka poročajo: V Drazu v Baranji so se množili v zadnjem času poljski požari. Policija je ugotovila, da je požigalka neka 14 - letna dekli- a.^Fovzročena škoda znaša nad 100.000 Din. Kazenska obravnava zoper morilca svo- vrši dne®M Vugoreka v Zagrebu 86 — Poplave v petrolejskem revirju v Dro-hobyczu Iz Lvova poračajo: V borislavskem petrolejskem revirju je prišlo te dni do velikih poplav. Reka Tysmienice, ki teče med Boryslavom in Drohiobjrczem je prestopila bregove ter poplavila obe mesti in vse okoliške vasi. V Boryslavu je porušenih pet enonadstropnih in sedem pritličnih hiš. Poplava je zahtevala tudi več človeških žrtev. Doslej so bili najdeni trije mrtveci. Državna rafinerija nafte »Galicija« v Drohobiczu je pod vodo. Voda je odnesla vse železniške in druge mostove v okolici. Železniška proga med Drohobyczem in Bolehowicami je v daljavi treh kilometrov tako poškodovana, da je vsak promet nemogoč. Nad 12.000 oseb je postalo tekom noči brez strehe ter je izgubilo ves svoj imetek. Uničena je tudi letina. Železniški promet na progi Stryj — Droho-bycz — Stanislav — Tuštanovice, kakor tudi proti Lvovu je onemogočen. Tudi mesto Stryj je od elementarne katastrofe težko prizadeto. Nad 150 stanovanjskih hiš je pod vodo. Mnogo ljudi si je skušalo rešiti življenje s tem, da so splezali na strehe. Ker derejo nove vodne mase iz hribovja, se je bati še novih katastrof. — Municijsko skladišče pri Piacenci zletelo v zrak. Iz Piacence poročajo: V municij-slcem skladišču v Pontemire-u je nastala te dni iz neznanih vzrokov eksplozija. Municijsko skladišče je zletelo v zrak. Vsled eksplozije je izbruhnil požar, ki se je razširil na v bližini se nahajajoče barake. Pet oseb, med njiimi trije vojaki, je bilo poškodovanih. Zračni pritisk je odnesel streho neke v bližini se nahajajoče tovarne. Vse šipe v soseščini so strte. — Nezgoda luksuznega ekspresnega vlaka Chicago — Newyork. Luksuzni ekspresni vlak Chicago — Newyork bi bil postal te dni kmalu žrtev težke katastrofe. Kakih 20 km od Altone je skočila prva lokomotiva iz tira ter padla 60 metrov globoko v dolino. Na srečo pasažirjev se je druga lokomotiva od prve odtrgala ter obstala na tračnicah. Kljub vsemu je bilo vsled sunka, ki ga je povzročila hitra ustavitev vlaka, šest oseb poškodovanih. Strojevodja in kurjač lokomotive, ki je padla v jarek, sta bila ubita. — Osem slučajev zastrupljenja z gobami. V kopališču Ustron je obolelo te dni nič manj kot osem oseb za zastrupljenjem z gobami, ki so jih bili sami nabrali. — Velika nesreča pri blagoslavljanju cerkve. V Gdanskem so blagoslavljali te dni novo cerkev. Med cerkvenim obredom se je zrušil stavbni oder. Dvajset oseb je bilo poškodovanih, med njimi šest težko. Arhitekta so zaprli. — Samomor ruske aristokratinje. Iz Pariza poročajo: Mlada ruska aristokratinja gospodična Debrailovvska je izvršila te dni na grobu svojega umrlega očeta na pariškem pokopališču Pere Lachaise samomor. Pognala si je kroglo v prsi, ki ji je predrla srce. Gospodična Debrailowska je pripadala najboljšim krogom v Parizu živeče ruske aristokracije. Njena rodbina je v sorodstvu z velikim knezom Nikolajem. Vzrok samomoru je bila baje nesrečna ljtibezen. — Samomor 13 - letnega deSka. Iz Budimpešte poročajo: Trinajstletni sin penzionira-nega oficirja Štefan Freiband se je v stanovanju svojih starišev ustrelil. — Policaj — morilec. Včeraj smo poročali o dveh misterioznih umorih v Newyorku. Eden od umorov je že pojasnjen. Newyorška policija je 'izsledila tekom 24 ur morilca stavbnega inženjerja Pratta, ki so ga našli umorjenega in oropanega v avtomobilu, v katerem se je peljal izplačevat delavce. Roparski morilec je policaj David Graham. Graham sicer taji, vendar pa govore tako tehtni dokazi za njegovo krivdo, da je V3ak dvom izključen. Postopal je prav lopovsko. Tvrdka ga je plačevala že tri leta v svrho, da je stražil nženjerja, kadar je Sel izplačevat delavce. Te dni se je javil policaj bolnega ter izkoristil priliko in oropal inženjerja. Z ukradenim denarjem se je podal v bar. Ko je bil najbolj Židane volje, sredi prostitutk, v družbi enega od svojih stanovskih kolegov, ob penečem šampanjcu, je bil aretiran. Z avtomobilom, ki ga je bil kupil z ukradenim denarjem in ki ga je Čakal pred barom, se je peljal v varnem spremstvu v policijski zapor, kjer čaka svoje na-daljne usode. — Čeden učitelj. V Tribnici na Južnem Moravskem je bil te dni aretiran tamkajšnji ljudskošolski učitelj Alfred Winter, ki je tekom počitnic spolno zlorabil nič manj kot dvajset svojih učenk. Pohotnež je poročen in oče enega otroka. — Ekskronprinc in plačilni natakar. Pred neko dunajsko kavarno se je ustavil te dni eleganten avto. Gospod »Ober« je skočil, ko da je iz gumija na cesto. Iz avtomobila je stopil elegantno opravljen gospod. Plačilni natakar je obstrmel, ko je zagledal gosta. Takoj nato je stal kot star vojak »habt acht«, ravno ko sveča, roke ob šivih hlač: »Cesarska visokost, rezervni feldvebellajtnant Maks Kotoraskas se pokorno javlja!« Ekskronprinc Viljem, dandanes grof pl. Gel-gern je napravil odklonilno gesto, rekoč: 3-Ne vzbujajte pozornosti. Vsekakor me pa veseli, da sem naletel na starega pruskega vojaka. Med bivšo Cesarsko visokostjo in vojskovodjo ter bivšim prostakom, na katerega se je Njegova bivSa cesarska Visokost takoj spomnila, ko mu je dečko povedal, da je bil še pred vojno kot navaden infanterist »pfaj fendekel« prestolonaslednikovega adjutanta, se je razvil takoj Živahen pogovor. Med vojno je avanziral bivši oficirski sluga za feld-vebelja - poročnika (šarža odgovarja približno oni bivšega avstro - ogrskega častniškega namestnika). Bivši prestolonaslednik je menil: »Saj je bilo v mirnem času prav lepo. Kljub vsemu pa se počutim sedaj, kot privatna oseba, ki dela kar hoče, najmanj prav tako dobro.« Bivša kraljevska Visokost j.t vstopila nato v restavracijo, zavžila par sandwichev, izpila kozarec vina. pomigala svojemu bivSemu podložnemu prijazno z roko ter se odpeljala z avtomobilom. T" Žene, ki prodajajo svoje može. Nedavno se je pripetil v nekem mestu v Južni Afriki slučaj, da je prodal , neki rudar svojo ženo za 10 funtov šterlingov in tovorni avtomobil. Te dni pa se je pripetil v Sydneyu Se bolj nenavaden slučaj: Zena nekega delavca je prodala svojega mo3\a za 200 dolarjev svoji eoeedi. Mol R. Stopper je bil pijanec in delomržen subjekt. Zena, ki ga je kupila je energična Ksantipa čvrstih rok. Po preteku enega meseca je opravljal mož vse hišne posle in je pil samo Se voda in mleko. Tako !?a je Ksantipa adresirala, ker je imela izredno krepke roke, dočim je bil on slaboten moiiček. Ko se je mož tako poboljšal, ga je zahtevala njegova prva žena nazaj. Prišlo je do tožbe. Sodišče je prisodilo moža feni št. 1. Sicer so se pa slični slučaji v prejšnjih časih tudi že pripetili. Leta 1779 je prodala neka gospa Cruttley v Londonu svojega moža na dražbi. Roba ni bila dosti vredna, zakaj ženska je dobila za svojega moža samo 5 šilingov. Tako poročajo. Ljubljana. 1— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo v ponedeljek, dne 5. septembra 1927 zopet otvorjena. 1— V nedeljo 4. septembra priredi Sokol II svojo javno telovadbo na Prulah. Zbirališče ob 15. na realki, odkoder odkorakamo z godbo na čelu na telovadišče. Bratje, odzo- vi te s v čim večjem številu v kroju! Za izborno zabavo s plesom in za druge dobrote je preskrbljeno. 1— Merkurjev izlet na Grosuplje z ogledom podzemske jame je v nedeljo dne 4. septembra. Odhod ob 6.25 zjutraj z glavnega kolodvora. Prijave društveni pisarni Gradišče 17. I. (telefon 2652). 1— Občni zbor Pomočniškega zbora Gremi-ja trgovcev v Ljubljani je danes, 2. septembra ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani Trgovske zbornice. 1— Zveza slov. vojakov iz svetovne vojne, podružnica Moste priredi v nedeljo dne 4. septembra t. 1. veliko dobrodelno veselico v korist vojnih sirot pri ge. Štor v Novem Vodmatu. Na sporedu je godba, šaljiva pošta, ples itd. Začetek ob 4. uri popoldne. Ker ima prireditev blag namen, vabi k obilni udeležbi odbor. 1— »Ljubljanski Sokol« opozarja svoje članstvo na javno telovadbo bratskega Sokola II, ki se vrši v nedeljo 4. t. m. Zbirališče članstva v kroju ob 15. uri na dvorišču realke. Zdravo! Odbor! 1— Zastrupljenje z gobami. Včeraj smo poročali o zastrupljenju z gobami v Rožni dolini. Stvar se je končala tragično: Gospa Adela šušteršičeva in njena mati ga Hvalova sta medtem umrli. Stanje sina ge šušteršičeve je opasno. 1—■ Hud možic je neki delavec iz Rožne doline. Z dela domov vračajoč se je jel sredi ceste nekoliko preveč energično pretepati svojega dve in pol-letnega sina. Razven tega je navalil na policijskega stražnika, ki je interveniral. Ukrotil ga je zaenkrat pendrek, kaj še bo, se ne ve. Celje. Cenjene naročnike iz Celja obveščamo, da se bo naročnina pobirala odslej za vsaki mesec sproti po naši tamkajšnji raznašalki in prosimo cenj. naročnike, da to blagohotno uvažujejo. — Uprava »Narodnega Dnevnika«. »Gravža se mu.« »Nova doba« piše, da je g. dr. Božič motiviral svoj odstop z drastičnim izrazom, da se mu »gravža« gledati tako (katero, op. ured.) družbo in mu je vsled tega minilo veselje do dela. Vsekakor mesto Celje globoko obžaluje, da je minilo g. dr. Božiča veselje do dela in še bolj gotovo obžaluje celjsko prebivalstvo, da si je izvolilo ravno tako večino, ki se g. doktorju »gravža«. Toda g. doktorju žal ni mogoče pomagati, ker njemu na ljubo seveda Celje ne bo izvolilo druge večine, zlasti pa ne take, kakršna je bila prejšnja. Ta se je namreč celjskemu prebivalstvu nad vse »prigravža-la«, da se poslužujemo fine besede visoko-naol>raženega gospoda doktorja. Smo pa tudi tega skromnega mnenja, da tudi po raz-mh celjskih denarnih zavodih ljudje niso nič kaj navdušeni za delo prejšnjih gospodarjev. In o tem bi morebiti vedel povedati tudi kaj g. dr. Božič, če se mu namreč vse skupaj preveč ne »gravža«. šolstvo. Državna trgovska akademija v Mariboru. Šolsko leto 1927/28. Ponavljalni izpiti se pri-čno v sredo dne 7. sept. t. 1. točno ob 8. uri. — Zadnje vpisovanje v I. in II. razred se vrši Se končno dne 8. septembra od 10. do 12. ure v prostorih drž. trg. akademije na Zrinjskega trgu št. 1, I. nadstropje. — Sprejemni izpiti se prično 9. septembra ob 8. uri. Natančne podatke o taksah za sprejemni izpit zvedo prizadeti pri ravnateljstvu. — Končen sprejem dijakov in dijakinj v I. razred bo objavljen dne 11. septembra na oglasni deski ravnateljstva. — PričeTek pouka dne 12. septembra točno ob 8. uri. Vse podrobnosti zvedo dijaki v Soli. — Ravnateljstvo. Športne vesti. Kako opisuje Ferdo Gradišnik svoj polet okoli Alp. Naša naloga je bila, da preletimo trikot, ki ga tvorijo Toun, Bellinzona in Cu-rih. Za tekmo so se javili Italijani, Švicarji, Francozi, Nizozemci in mi. Vreme sicer ni bilo najboljSe, vendar smo upali, da dosežemo svoj cilj. Jaz sem sam imel že pred startom vročino radi rane na desni nogi. Ko sem dospel v Toun, so leteli italijanski avi-jatiki že proti Bellinzoni, odkoder so se pa vrnili, češ, da so oblaki tako gosti, da niti misliti ni na spuščanje. Ko je juryja, sestavljena od samih Švicarjev, videla, da »o njihovi avijatiki odstopili in da so se italijanski vrnili, so ukinili nadaljnji polet radi katastrofalne nevihte nad Alpami. Jaz te odločitve nisem vzel na znanje, prvič, ker sem bil globoko uverjen, da bom prišel na cilj, drugič pa zato, ker sem hotel čimprej dospeti v Curih, da poiščem zdravniško pomoč. Hitro sem se torej ločil od svojih tovarišev in poletel v pravcu Bellinzona in Čurina. Komaj šem se dvignil, me je zajela silna nevihta, ki je hudo butala ob moj avijoaž In takrat sem se znašel med dvema nevarno#tima, ki sem jih srečno prestal: bolest moje noge, ki mi je povzročala mrzMco in bes nevihte, ki ni popuščal. In končno, kaj fl^j Vam povem: videl sem. samo s vol volan, Čutil strahovito bolečino v nogi, pred aparatom pa nisem videl ničesar. Ko sem pristal v Curihu, se spominjam samo toliko, da so me moji tovariši nesli ii aparata in me spra- MALI OGLASI. Za vsak« besedo se plača 50 par. Za debel« tiskan« pa Din 1.—. vili na kliniko, kjer je bila izvršena operacija. Kot nagrado za svoj alpski polet sem prejel okusno izdelan letalski propeler z barometrom in termometrom. Raid slovanskih avijatikov iz Beograda v Varšavo. Od 14 aeroplanov, ki so startali iz Beograda v VarSavo, jih je doseglo svoj cilj šest in sicer: trije jugoslovanska, in poljski in dva češka. Medtem so v Beograd iz Varšave poletela samo tri naša letala in eno poljsko. V Beograd so prispeli v torek zjutraj v naslednjem redu: Striževski (Jugosl.), drugi je dospel Poljak major Zvisko, tretji major Radovič (Jugosl.) in kot četrti Jugoslovan Zupančič. Prvo nagrado si je torej priboril Striževski. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani razpisuje klubsko cestovno prvenstvo za leto 1927-28 na dan 4. septembra t. 1. ter se bode klasifikacija izvršila istočasno z dirko za prvenstvo Slovenije. D.irka za prvenstvo kluba je razpisana za prvorazredno in za juniorsko skupino. Prijave sprejema klubov podpredsednik g. Fr. Ogrin do petka 2. septembra t. 1. Zaključek prijav ob 7. uri zvečer. Prijavnina 10 Din. — Odbor. Gospodarstvo. SVETOVNI PRIDELEK ŽITA TEKOČEGA POLETJA. Po poročilu mednarodnega zavoda za kmetijstvo v Rimu za mesec avgust se ceni, da bo v tekočem poletju svetovni pridelek pšenice za 0.4%, rži za 18.3%, ječmena za 3.5%, ovsa za 3.4% večji od lanskega poletja; primerjan s povprečnim pridelkom prejšnjih 5 let (1921—1925) bo pa pri pšenici večji za 4.2%, pri rža za 5.2%, pri ječmenu večji za 10%, pri ovsu pa za 2.1% manjši. Poudarjati pa je treba, da se nanašajo te številke samo na skupni pridelek dežel, ki so pridelale lansko leto pšenice 56%, rži 23%, ječmena 53%, ovsa 49% od celotnega pridelka severne poloble. Ako se pa upoštevajo poročila, ki jih je mednarodni zavod za kmetijstvo prejel od dežel, od katerih še nima podatkov o cenitvi pridelka, se mora reči, da ne bo letošnji žitni pridelek severne poloble znatno manjši od lanskega, bo pa večji od povprečnega, pridelek rži in ječmena bo pa celo večji od lanskega. Zadnja poročila o stanju posevkov koruze iz evropskih dežel, ki so za pridelovanje koruze najvažnejše, so povprečno še dosti zadovoljiva, čeprav padavine koncem julija niso bile povsem zadostne, da bi Sile popolnoma popravile zaostanek, povzročen od prejšnje suše. V zedinjenih državah, ki so za svetovno produkcijo najodločilnejšega pomena (povpr. ca štiri petine produkcije), se je razvoj koruze preti koncu julija znatno popravil, v mnogih krajih je pa vsled nizkih temperatur v prvi tretjini avgusta zopet precej zaostal. Ceni se, da bo letošnji pridelek za 9.8% manjši od lanskega ter za 16.3% manjši kot povprečje od 1921—1925. Ing. M. K. BORZE, petek, dne I. septembra. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.52—,13.55 (13.535), Curih 1094—'1097 (1095.5), Dunaj 7.99 do 8.02 (8.005), London 275.85—276.65 (276.25), Newyork 56.65—56.85 (56.75), Praga 108.05 do 168.85 <168.45), Trst 308.5—310.5 (309.5). Zagreb. 'Dunaj 7.9875—8.0175, Berlin 13.52 do 18.55, Milan 308.83—810.83, London 275.85—276.65. Ne\vyork 56.65—56.85, Praga 168.05—168.85, Curih ,1091—1007. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.39, London 25.21625, Newyork 518.70, Pariz 20.335, Milan 28.2375, Praga 15.37, ‘Budimpešta 90.775, Bukarešta 3.215, Dunaj 73.125. E f e k 1 i. Ljubljana. Celjska posojilnica 197—199, Ljubljanska kreditna banka 140—0, Merkan-tilna banka 0—90, Praštediona 850—0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160—0, Vevče 135—0, Ruše 260—270, Kranjska industrijska družba 345—0, Stavbna družba 56—0, ŠeSir 404—0. Blagovna tržišča. Ljubljanska blagovna borza. L e s. Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 10 vagonov brzojavnih drogov (sreka, jelka, bor), od 8 do 12 m, fco vagon meja po 290. Povpraševanje je za bukova drva, suha, ce-panice, fco vagon nakladalna postaja po 19.5, za bukove plohe nežamane, 38—100 mm od 2.5 m dolžine naprej, od 20 cm sir. naprej, I., JI., fco vagon nakladalna postaja po 420 in za tračnice, po noti kupca, fco vagon nakladalna postaja po 240. — D e že 1 n d pridelki: Zaključen 1 vagon. X Revija slovenskih narodnih noš se vrši dne 18. septembra na velesejmu prilikom Pokrajinske razstave >Ljubljana v jeseni«. Udeležba bo zelo velika, zastopane bodo vse slovenske narodne noše. Vsa pripravljalna dela so v polnem teku pod vodstvom pokroviteljice, častne dvorne dame, gospe Franje Tavčarjeve. Prireditev zanima seveda slovensko občinstvo, pa tudi iz južnih krajev naše države se že javljajo pesetniki. Z legitimacijo Pokrajinske razstave je dovoljena polovična voznina na vseh osebnih in brzovlakih. X Radio razstava amaterjev na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« se vrši od 17. do 26. septembra. Odlikovanci-amaterji dobe lepe nagrade v denarju in materijalu. Prijavilo se je že lepo število razstavljalcev, prosimo pa, da se vsi zamudniki prijavijo najkasneje do 8. septembra pismeno J>ri Radio-klubu, Ljubljana. ZLATA KNJIGA FRANCIJE. Pri vstopu v pariški magistrat je bila *• rečena angleškemu zunanjemu minisl!" Chamberlainu zlata knjiga Francije. Je to knjiga, ki je po mnenju umetnikov višek umetniškega in tipografskega dela-Knjiga je vezana v rdeče usnje in se pričenja z lastnoročnim vpisanim predgovorom Brianda. in Poincareja. Nato slede slike najlepših francoskih mest in pokrajin, vse umotvori prvih francoskih umetnikov. Najbolj znani francoski literati so skrbeli za literarni del knjige. Tudi vsi veliki francoski vojskovodje so napisali kratke prispevki. Foch, Joffre, Petain in Lyautey so lastnoročno vpisali v knjigo svoje misli. Celo stari Clemenceau je s kratkim stavkom sodeloval pri nastanku knjige. Zapisal je v knjigo »Ljubezen se ne kaže z besedami, temveč z dejanju. lija Erenburg: 24 L]ubav Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel S. L.) In mogoče jo je ravno zato, ker je ona tako sovražila revolucijo, doletela dvojna preizkušnja: že po prvih izgredih je šed Andrej z boljševiki. Da, on je šel z onimi, ki so zaplenili pianino fabrikanta Gaja in enkrat za vselej obrezali vse šakone, z onimi, ki so parali svete relikvije, z enimi, ki so v divjih nočeh devetnajstega leta pripravili tisoče Aglaj do tega, da so tulile v blazine, da bi nihče ne prisluškoval. Zanjo je to bilo nerazumljivo. Aglaja je vedela, da je njen mož poštenjak, vedela je tudi, da je pravoslaven. Tedaj ji je prišla v glavo revna babja domislica: zaljubil se je, zapletel se je s kakšno boljševičko, mogoče celo s kakšno Židovko. Zaman ji je skušal Andrej objasniti: pravičnost, ideje, novo na svetu. Aglaji se je zdelo, da ji on naizust prebira časopis zato, da ji nasuje peska v oči. Radi pravičnosti ljudje ne stavijo svojega življenja v nevarnost. Mu-žiki so šli ropat po grajščinah. Žide so prej suvali nekam, zdaj pa je vsak čifut i car i Bog. Vse to je razumljivo. Ali Andrej? Kaj je Andrejo bilo treba revolucije? Andrej se je zaljubil! Zaljubil'se je strmoglavo, divje, kakor se je že nekoč po neki mazurki zaljubil v Aglajo. Ce bi le ona mogla najti to zoprno žensko! Ampak Aglaja ni vedela niti imena prešestnice. Še slabše: Andrej je izginil, odšel je grabit Rostov, gotovo z njo, s prijateljico. V temni kajbi, glodajoč rujavičasti slanik, ne umivajoč se zaradi mraza po cele tedne, je Aglaja čakala Andreja. Kdo je rekel, da je bila ona nekdaj okrogla gospodična in da je plesala mazurko? Strašno je bilo nanjo pogledati: vsa je bila koščena, ko obglodani .slanik, tudi oči je imela motne, ko slanik, obraz kakor izjeden od rujavice in se je komaj premikala .Gre dva koraka, zakašlja in se dolgo, boleče trese, dokler ne izpljune krvave mokrote. V knjižici dela'1* je bilo za-vsakega državljana, namesto »pasporta« pri prejšnjem notranjem pasportnem sistemu, pisano, da ima Aglaja štiriindvajset let, na videz ji je pa bilo okrog štirideset. Od dima so ji obilno tekle solze. Čaša je imela za vse dovolj prostora. Kaj jo je še pridržalo v življenju? Pač ne slaniki! Čudno je rabiti besedo, ki se tako prilega za sanjave deklice, ki je popolnoma umestna v sentimentalnih stihih — za razdražljivo, jetično stanovalko stanovanja štev. 34, s kašljem, podobnim, lajanju, ki je plašilo vse fantiče na dvorišču, — čudno je rabiti za tako ne čarovnico, ampak pravo coprnico najnežnejšo besedo: »ljubav«. Vendar pa je to gola resnica: Anlaja je ljubila Andreja. Ljubila ga je udano, silno in edino :!4 Trudovana knjižka — obvezna izkaznica ta ljubav ji je pomagala prenašati vse. Aglaja je verovala: on se bo prepričal, da vlačuga vedno ostane vlačuga in se bo takrat vrnil k ženi. Aglaja ne more umreti! Ona mora odvzeti tatici ukradeno blago. Aglaja je hodila v cerkev, molila, poslušala zamolklo besedičenje bab in oči so se ji začele svetiti. Skupno z babami je ona pričakovala čudežev in skupno z babami je ona verovala, da je čudežev mnogo: zdaj se je v kašči pojavljala divna ikona, zdaj se je sama od sebe prižigala večna luč, zdaj je naenkrat, na nepoznanih gnojnih ranah poginil komunist, skrunitelj relikvij. Oči Aglaje so se svetile, ker je ona po vseh teh čudežih pričakovala glavnega: končala se bo trikrat prokleta revolucija, umrl bo Trockij, židovko bodo zaradi vseh njenih lopovščin posadili za zid, Andrej pa se bo ves v zadregi, poln nežnosti prosil nazaj k ženi. Aglaja je kristjanka in mu bo odpustila! In glej, kakor da se je čudež že pričel. Res je, da Trockij ni umrl, pa kaj je za Aglajo Trockij? — K njej se je vrnil Andrej! Snel je kučmo. Še vedno je isti, prejšnji, še celo nasmehnil se je. Kako se ga je razveselila Aglaja! Ni se pa še dovolj naveselila, ko ji je on že povedal, da se zopet odpelje, nekam daleč, na Zapad, v Pariz. Aglaja ga je vprašala: — Kaj boš ženo tukaj pustil? Mene ne boš vzel seboj? Andrej ji je pa odgovoril, da odhaja v nelegalnost, na nevarno delo, mogoče v smrt.. Aglaja pozna te basni: on odhaja, da bo z ono divjal! Ne, zdi se ji, da je to zadnja kaplja...! — Lep mož! Ti samo poglej name! Poglej, kakšna sem! Ce si že boljševik, če se je že pripetila ta nesreča, se vsaj dobro usidraj!' Saj so se tudi drugi, dobivajo kremljevski pajok.35 Glej, Nastja mi je povedala, da Riki,-to so komunisti iz št. 14, vsak dan žro kavijar. In kam tebe nese? Vojno ste vendar končali. Sedi tukaj! — Aglaja, jaz te bom preskrbel, tudi ti boš dobivala pajok. — Naj gre k vragu, tvoj pajok! Kaj bo® počela sama brez tebe? Ti pojdeš z ono p« zabaviščih, jaz pa naj tukaj jemljem paj6fc> boljševiško miloščino, funtek rženega kruha' Tako, je-li? Andrej, ti mi o pravičnosti ni® ne govori! V tem ni nobene pravičnosti. Za vlačugo vse, z njo v Pariz, njo k srcu! KaJ pa zame? Za ženo? Ali ti je boljševi#18 1X1 i , v Isdajatetj: Atotosadsr žele«iltar. *- Urejoje: Vtadhprtr Svetek. - Za tiskarno »Merknr« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.