V Ljubljani, sreda dne 8 januarja 1919. Leto III. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 4'2 —, za pol leia K 21 •—, za četrt leta K 10-50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54. Inserati: Enostopna pelit vrstica 30 v; pogojen prostor K 1‘—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Dnevni red: Znižanje cen in stanovanjska beda v Ljubljani. dnevni red je torej važen za vse konsumente! Sprememba kričečih razmer je že res nujna! Sklicatelji. Po avstrijsko. ^•e v eni zadnjih številk smo poročali o avstrijskih Jbetodah, ki sc jih poslužujejo včasi naše oblasti pri svojin uradovanju. Preganjajo, kakor se je svoičas v Av-str>ii godilo, politične zločince, iščejo veleizdajalcev in koljševikov — spominjamo le na slučaj Kolman, radi ka-^rega je sodr. Kristan vlado interpeliral —, skratka: Srehe, ki so jih svojčas zakrivili avstrijski mogočnjaki, delajo tudi naši oblastniki. In kakor so v Avstriji prednjačile pri neumnih političnih persekucijah vojaške oblasti, tako jih verno posnemajo tudi naši generali in komandanti. Prišli so na Pristno avstrijsko misel in začeli zapirati kot take last-nc državljane. Kar ni bilo dovoljeno nemškemu generalu, II ai bo dovoljeno jugoslovanskemu! Ker naša stranka takih militarističnih orgij ne more III noče trpeti, bomo proti takim metodam paciiiciranja in Psvobojevanja vedno nastopali in naši zastopniki v vladi ln,ajo prav posebno dolžnost, da opozarjajo vlado na vse Nedopustnosti in protizakonitosti, ki jih morda iščejo vojaški ali pa civilni oblastniki. Zato je nas sodr. Kristan Pri vladi tudi protestiral proti temu, da je general Maister v Mariboru vzel si talce iz meščanov in vlada je tudi to zapoved generala Majstra takoj ukinila! Stojimo na stališču da se lahko, če je treba, vpora-hiio vsa postavna in zakonita sredstva zoper resnične krivce, a poljubnih, nezakonitih aktov nasilstva ne sme nihče vedeti! Tudi proti Nemcem ne — le s tolerantnostjo in s spoštovanjem zakonov bomo tiste, ki se branijo postati naši sodržavljani prepričali o tem, da je tudi v njihovem interesu, če ne silijo od nas! Sodruge pa prosimo, da nas obveščajo o vseh slučajih, kjer bi se komurkoli godila krivica, radi političnega mišljenja ali delovanja, najsi bo za naš somišljenik ali pa tudi ne! Ljudstvo pa naj podučujejo, da kakega avstrijsko nevdahnjcnega birokrata ali pa oficirja ni istovetni z jugoslovanskim narodom, ki vsako nasilnost in protipostavnost odločno obsoja! Politični pregled. — Načrt naredb upravne komisije. Upravna komisija, ki je pod predsedstvom dr. Ivaifa. Zolgerja poslovala pri Narodni vladi, je te dni izgotovila in predložila vladi načrt naredb s katerimi se določuje delokrog oddelka za iavna dela, oddelka za’ trgovino, obrt in industrijo in oddelka za narodno obrambo. - Rogaški okrajni zastop je odstopil. Maribor, 6. jan. (Lj. k. u.) Dim. kor. urad poroča: Da ga ne bi jugoslovansko okrajno glavarstvo razpustilo uasiloma, se je okrajni zastop rogaški dne 3. t. m. prostovoljno razšel, ■lugoslovansko okrajno glavarstvo je imenovalo za komisarja okrajnega zastopa dr. Potočnika. — Kakor poročajo slovenski listi, so bili razpuščeni nemški okrajni žastopi v Mariboru, mestni občinski zastop v Slovenski Bistrici >n okrajni zastop v Slovenjem Gradcu. Lista bivših konfideiitov vojaških poveljstev se obelodani. Zagreb, 7. jan. (Lj. k. u.) Jugoslov.' dop. urad Poroča: Novinarski odsek je izvedel na verodostojnem mostu, da je lista konfidentov bivših vojaških poveljstev že izgotovljena in bo v najkrajšem času obelodanjena. Poleg te liste obstojata še dve drugi; ena obsega korifi-dente bivšega domobranskega poveljstva, druga komi-dente vladnega vohunskega odseka. Tudi te dve listi bosta v kratkem objavljeni. —- Občine hrvaškega Primorja proti Italijanom. Baker, 7. januarja. (Lj. k. u.) Občine hrvaškga Primorja so sestavile skupno protestno poslanico proti italijanskim nasilstvom in proti njih imperializmu. Adresa je naslovljena na predsednika \Vilsona ter na ministrskega predsednika Clemenceaua in Lloyd Georga. Odposlana je bila tudi regentu Aleksandru in jugoslovanskemu ministru za zunanje stvari dr. Trumbiču. Posebna deputacija je izročila adreso tudi francoskemu, ameriškemu in angleškemu admiralu na Reki. Ententni poveljniki so si dali o razmerah natančno poročati in so deputaciji obljubili svojo pomoč pri stremljenju za uresničenje jugoslovanskih teženj. — Za dunajsko prebivalstvo. Budimpešta, 6. januarja., (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Budim-peštanski listi objavljajo oglas, kjer opozarjajo na bedo dunajskega prebivalstva. Pripominjajo, da se ne morejo hraniti dojenci, otroci in doječe matere. Poživljajo bu-dimpeštansko prebivalstvo, naj odstopi pogrešljiva živila in krušne karte dunajskemu prebivalstvu. Tudi na Ogrskem strah pred bcljševikl. Budimpešta, 6. januarja. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: Ker so došle na pristojno mesto vesti, da poživljajo pristaši ogrske komunistične skupine posebno v zunanjih okrajih in v okolici večjih tvorniškili obratov prebivalstvo na upor po vzoru zveze Špartakovcev, so danes ponoči vojaški in redarstveni oddelki zasedli glavni poštni urjtd, brzojavno centralo in druga javna poslopja, da zabra-nijo vsako motenje miru. Danes dopoldne je bilo vse mirno. — Ogri proti Internaciji Mackensena. Naucn, 6. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Ogrska,vlada je izročila francoskemu poveljniku protestno noto zaradi internacije feldmaršala Mackensena. Francoski poveljnik note ni sprejel, obljubil pa je ministrskemu predsedniku grofu Karolyiju in ogrskemu vojnemu ministru, tla se bo z Mackensonom ravnalo njegovemu stanu primerno. >• Poljaki prodirajo v Nemčijo. Berlin, 6. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Poljaki sc niso dali ovirati navzlic nemškim protestom, da bi prodirali globoko na nemško ozemlje. Nasprotno se zdi, da ie njihovo prodiranje pospešeno. Prometna zveza med Gdanskim (Danzig) in Schneidemtihlom, najvažnejša križiščema na vzhodnem Pruskem je že pretrgana. V Gncznu se je začelo prebiranje med ljudstvom. Poljaki ne prikrivajo da je vojaštvo, ki ga sedaj zbirajo, namenjeno za osvobojenjc zapaduega Poznanjskega. Govori se, da so poljske čete z artiljerijo na potu proti Torunu (Thorn). Prebivalstvo Bidgošč (Brombcrg) zapušča ogroženo mesto. Železnico iz Bidgošč v Gnezno so zasedli Poljaki. Mesto in kolodvor Benčinj (Nentschen) sta še nezasedeni. Poljak istojijo sedaj tik pred Benčinom, torej kakih 12 kilometrov pred brandenbur.ško mejo. =~ Poljska narodna skupščina. Varšava, 6. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Poljska narodna skupščina se bo sestala 26. januarja t. 1. — Končana rudarska stavka. Koenigs-Usterhausen, 6. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Stavka rudarjev v ruhrskem ozemlju je končana. Zahtevam delavcev so večinoma ugodili. V glavnem obstoje v izplačilu enkratnega priboljška in zvišanju mezde. Načrt bavarske republike. Naucn, 6. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Bavarska vlada objavlja načrt državne ustave za republiko bavarsko. Deželni zbor obstoja iz ene same zbornice. Skupno ministrstvo je opravičeno, dati sklepe deželnega zbora na ljudsko glasovanje. Ako se pri ljudskem glasovanju izreče večina proti deželnemu zboru, se mora deželni zbor razpustiti, ako pa ne, mora odstopiti skupno ministrstvo. Načrt' obsega nadalje svobodo vere in mišljenja v govoru in tisku, svobodo znanosti in umetnosti, ter nedotakljivost imetja. Premoženje so more razlastiti le na podlagi zakonov v prid celokupnosti, vse predpravice rojstva in plemstva, kakor tudi naslovi, ki niso v zvezi s poklicem, se odpravijo. Občine in občinske zveze dobe obširno avtonomijo. Verske družbe so neodvisne od države ter uživajo njeno varstvo. Pouk je državna zadeva. Veronauk pa je stvar verskih družb. Nemci očitajo Poljakom imperializem. Nauen, 6. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) »Deutsche Allgemeine Zei-tung« piše z ozirom na novo poslaništvo vseh poljskih strank razen socialistov na poljski narodni odbor v Parizu, v kateri se ponovno stavijo obširne poljske zahteve po nemški luki Gdansko, naslednje: »S to izjavo je padla tudi zadnja mrena z oči onih, ki so upali na možnost sporazumljenja s Poljaki. VVilsonov program tolmačijo Poljaki kakor se jim zdi. Zanje so vsa sporna vprašanja že rešena, prodno se je sešla mirovna konferenca. Vendar pa kaže ta nova prošnja na entento, da si uspeha svojih želja niso popolnoma gotovi. Ako pa bo mirovna konferenca tem željam ugodila, bo namesto sporazumljenja stopilo smrtno sovraštvo. Južna Nemčija za zvezno podlago Nemčije. Koe-nigs-Wusterhausen, 6. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Vlade južno nemških držav Bavarske, VViirtemberške, Badcn-ske in Hesenske so sklenile, delovati za to, da se osnuje nova Nemčija na zvezni podlagi. Temelj temu in bodočemu miru naj bi ustvarila konstituanta. Te vlade odklanjajo vsako separatno stremljenje ter hočejo obvarovati enotnost države. =■ »Vorwarts« grozi Špartakovcern. Koenigs-VVuster-hausen, 6. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) »Vor\varts« grozi zvezi špartakovcev s silo, ako bodo poizkušali, konsti-tuanto nasilno razbiti. Ako Berlinu ne bo zadosti varnosti za konslituanto, se bo sešla pač v kakem drugem poljubnem mestu. Zastopniki sovjetov v Nemčiji. Rotterdam, 6. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: »Daily Mail« javlja iz Petrograda, da jc odšlo 14 zastopnikov sovjetov v Nemčijo in v Nemško Avstrijo, da podpirajo boljševiško propagando. ' Nemško-holandska meja odprta. Nauen, 5. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično:) Višje poveljstvo aliiran-cev sporoča, da je trgovski promet med Holandsko in zasedenem Porenjem dovoljen, v kolikor ga ornejejujejo carinski prepisi. Nemško-holandska meja je odprta, vendar pa bodo belgijske oblasti nadzorovale promet preko nje, da bodo natančno poučene o obojestranskih poši-Ijatvah ter lahko pozneje predlagale vse primerne odredbe. Llchnowsky o Vzhodni tnarki. Berlin, b. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) »Berliner Tagebiatt« priobčuje članek o Vzhodni marki, ki ga je napisal knez Lichnowsky. Ličhnowsky navaja 20 točk, ki nasprotujejo zahtevam Poljakov in Cehov, med drugimi to-le: »Nemogoče bi bilo, Poljake pripustiti k morju, ne. da bi se jim moralo prepustiti popolnoma nemška okraja Tor n in Gdansko. Na ta način bi bila Pruska odrezana od ostale Nemčije. Celo, ako imamo pri nas pretežno poljske ali pretežno češke okraje, niso Poljaki ali' Cehi do teh pokrajin nikakor bolj upravičeni kakor pa Nemci do sudetske dežele ali do severne Češke, do alpskih dežel z Dunajem, do nemške Švice. Alzaške in Luksemburga, ker so vse te pokrajine pretežno ali popolnoma nemške. ‘Uničena bi ne bila samo vsa zgornja šlezijska industrija, temveč tudi visoko razvito poljedelstvo na Poznanjskem, zahodni Prusiji in zgornji Steziji, ako bi se napravila nova carinska meja napram Nemčiji, irt bi te pokrajine izgubile svoj. trg. Poljski deli se morajo za svoj procvit zahvaliti samo pripadnosti Pruske, kar dokazuje že primerjanje z ostalo Poljsko in Galicijo. Gornja Šlezija že več sto let ne pripada več Poljski in tam tudi ne obstoji uiti najmanjša želja po odcepljanju, razen v popolnoma nahujskanih krajih, zaslepljenih z neizpolujivimi obljubami. Pomerljalo bi tudi popolno gospodarsko propast teh pruskih pokrajin, ako bi pripadle' obubožani in anarhistični Poljski. Ker Poljska sama in z carinskimi mejami proti Rusiji ne bi imela življenjske sposobnosti, bi se priklučila kot zvezna država veliki Rusiji, vsled česar bi ii bil odprt ruski trg. Zaradi tega bi pruskega ozemlja in dohoda k morju pri Gdanskem nikakor ne potrebovala. — Češka država nima do šlezijskega ozemlja niti najmanjšega prava, ker tudi Šlezija od leta 1526. ni več pripadala Češki in je ozemlje, ki ga zahteva, popolnoma nemško razen rati-borskega okrožja. Nemčija je ravnotako upravičena, zahtevati plebiscit za Alzaško, severno Češko, alpske in druge dežele, kakor so nasprbtniki upravičeni, zahtevati za prusko ozemlje. Wilson in Angleška sta vedno povdar-jala, da nočeta uničiti Nemčijo, temveč samo militarizem in avtokracijo. Tudi Amerika bi ne bila pripravljena, vrniti južne španske države Mehiki. Nemčija je sicer izgubila vojno napram Francoski, Angleški in Ameriki, nikakor pa ne napram Poljski in Češki, s katerima je bila v zvezi. ■ Nadškof v Monakovem za ločitev cerkve od države. Nauen, 6. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Nadškof v Monakovem je v svoji novoletni poslanici priporočal, naj se ločitev cerkve od države ne izvrši po francoskem uzoru, marveč tako kakor v Ameriki. — VVilsonov nagovor italijanskim časnikarjem. Rim, 5. januarja. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Pri sprejemu časnikarjev jih je VVilson zahvalil za dobrodošlico in rekel: »Mislim, da je naloga v Parizu zbranih naša skupna naloga. Pravičnost in pravica sta velike stvari in povzročata v sedanjih razmerah velike težkoče. Nikakor ne mislim morda, da bo lahko priti do odločitve. Prepričan sem, da ne bomo zadostili svetu v njegovem pričakovanju in zadovoljili teženj velikih narodov, n. pr. italijanskega. V zgodovini nam je ohranjena vloga, ki ni ravno zavidljiva. Duša vsakega naroda vzklika sed&j duši drugega naroda. Noben narod, čigar čustva poznam, ne želi šablonske ureditve. Vsi želijo pravično ali vsaj kolikor mogoče pravično ureditev. Dokler so misli naroda jasne, naj bodo tudi sklepi njegovih zastopnikov jasni. Mi rabimo vodstvo naroda in rabimo trajni izraz njegovih smotrov in njegovih idealov. — Italija zahteva preveč. Nauen, 6. jan. (Lj. k. u. Brezžično. Švicarski listi povdarjajo, da bo prišla Italija v oster konflikt s predsednikom VVilsonom in z modernimi državami, ako bo vstrajala na imperialističnem londonskem paktu. — Način pogajanj. Haag, 6. januarja. (Lj. k. u.) Če-hoslovaški tisk. urad poroča: »Dai!y Chronicle« javlja iz Pariza: Zavezniki bodo uredili vse tako, da bodo pogajanja s sovražniki kar najbolj omejili. Zavezniki bodo določili vsa pogajanja pismeno, tudi odškodnino. Zavezniki se bodo pogajali- samo s poverjenimi zastopniki sovražnih dfžav. Ukrenili so tudi še vse potrebno, ako ne bi bilo poverjenih zastopnikov. V pogojih se bo določil tudi položaj novih držav v vzhodni Evropi, Mali Aziji, ter položaj Turške, Bulgarske in nemških naselbin. ==• Nasprotniki boljšcvlkov. Koenigs-VVusterhausen, 6. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Mitavski vojaški svet poroča, da Angleži zahtevajo, da morajo nemške čete v varstvo prebivalstva ostati v Rigi toliko časa, dokler se bo zdelo ententi potrebno. V nasprotnem primeru bo Nemčija odgovorna za vso škodo, ki bi nastala, ako bi boljšviki mesto zavzeli. List »Rote Fahne« priobčuje prepis pogajanj med nemškim pooblaščencem \Vin-nigom in Angleži. Gornja zahteva Angležev se z ozirom na to objavljen dogovor nikakor ne more imenovati nenaden, ker je le uspeh pogajanj z Winnigom. Angleži so stavili to zahtevo na podlagi pogojev za premirje, člen 12. VVinnig je izjavil, da nemške čete ne bodo ostale v baltiški deželi ter da se tudi nočejo bojevati, vsled česar so zahteve Angležev neizvedljive. Vendar pa hoče zahtevam Angležev v toliko ugoditi, da bo dal na razpolago eno divizijo. Ce bodo Angleži s to ponudbo zadovoljni, ni razvidno. — Bcljšcviške države ne pridejo v zvezo narodov. Ženeva, 6. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Kakor javlja »L’ Homme libre«, je po \Vilsonu zželena zveza narodov zagotovljena. Francija je opustila svoje pridržke nasproti Nemčiji. Zahtevalo se bo samo, da ne bo v zvezi narodov države, ki jo vodijo boljše viki. Taylor za zvezo nekdanjih avstroogrskih narodov. Dunaj, 7. jan. (Lj. k. u. — Dun. kor. ur.) List »Vienna Bulletin ki SO vzklikali Liebknechtu in Hozi hoče, kdor pa rabi le nekoliko kilogramov, mora čakati, da se določi čas za to, kakor je bil določen pred nekaj •dnevi od 2. do 4. ure popoldne. Kako brezbrižno je tako postopanje, se yidi iz tega, da lahko nastane hud mraz in vniči še tisti del krompirja, kar ga jc porabnega, ker se nahaja na prostem. Ker je krompir, kar je zmrznjenega, že popolnoma gnil, naj bi se ljudem dovolilo, da si porabiti krompir izberejo, ostali pa naj se na primernem prostoru nakupiči, ker gnoja pač nihče rad ne nosi domu. — Občni zbor društva SInančne straže za Kranjsko, obenem ustanovni občni zbor »društva slovenske finančne straže« se vrši dne 12. prosinca t. 1. v Ljubljani v •restavraciji »Narodnega doma« ob pol 2. popoldne. Vsa slovenska finančna straža je vabljena k najobilneiši udeležbi. — Odbor. — Akademikom, ki so se priglasili za bivanje v Aka. deniskem Domu v Zagrebu, sporoča odbor Akademskega Doma v Ljubljani, da v listih sporoči, kedaj bo Akademski Dom prirejen za stanovanjc in študij. Premagati je namreč treba še mnogo ovir, ker ni mogoče vsega takoj dobiti. Nadaljne prošnje za' vzprejem je poslej naslavljati na tajništvo Akademskega Doma v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 2 (Pisarna Narodnega sveta, desno). Uradne ure so vsak dan od 2.-3. oziroma od 6.-7. — Roparski umor nad Ljubljano. Blizu Dobrave nad Ljubljano so našli na cesti mrtvega posestnika Rožnika. V glavo je bil dvakrat ustreljen, napadalci pa so izginili brez sledu. Vars‘vo Podnajemnikov. Ker je s strani podnajemnikov vedno čuti pritožbe o njih odiranju in navijanju podnajemnin, opozarjamo, da vsebuje naredba avstr, justičnega ministra in ministra za sociaino skrb z dne 20. oktobra iyi8 o varstvu najemnikov, drž. zak. št. 381, ki je veljavna tudi za ozemlje Narodne vlade SHS v Ljubljani, tudi določbe o varstvu podnajemnikov. Tako se more podpajemnina, ki jo je podnajemnik do sedaj ali ki jo je zadnji podnajemnik plačeval le za oni del po-višati, za kafeiega se je najemnina glavnega najemnika dopustno povišila. Ce se jc torej podnajemnina očividno Pretirano povišala, tedaj naj se podnajemnik pritoži pri najemninskem uradu, ki bo v takih slučajih razsodil, da le povišanje nedopustno in odločil, katera cena je za v podnajem odda. o sobo dopustna Zadnje vesti. Dogodki na Koroškem. Koroška: Ljubljanski korespondenčni urad poroča z dne 7. januarja ob pol sedmih zvečer iz uradnega vira: Danes so Nemci zopet napadli naše postojanke pri Podrožčici. Bili so odbiti. Boj je trajal od 8. do 11. dopoldne in potem ponehal. Predor je v naših rokah. — Situacija pri Velikovcu in na Spodnjem Luxernburgovi. Osobje demokratične »Saale-Zeitung« so prisilili, da ustavi delo in ne izdaje več lista. Za nocoj pričakujejo izgredov. Trgovci so bili pozvani, naj zaprejo svoje trgovine. Berlin, 7. jan. (Lj. k. u. — Dun. k. u.) Kakor je izvedela »Tagliclie Rundschau«, se je narodna mornariška divizija popolnoma postavila na stran vlade in izjavila, da nima nobene zveze z Špartakovci in da ne prevzema nobene odgovornosti za njihove prevratne poizkuse. Frankfurt, 7. jan. (Lj. k. u. — Dun. kor. u.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Berlina z dne 7. t. m. ob 10V4 dopoldne: Pred palačo državnega kanclerja so se zopet začele zbirati velike množice. Cuje se zopet | streljanje iz strojnic. Do celo hudih bojev je | prišlo snoči na Kojseniški cesti pri vojašnici gardnih pijonirjev, ki so ustavili tovorne avtomobile, določene za Liebknechtove ljudi. V teh bojih je padlo 15 ljudi. Berlin, 7. jan. (Lj. k. u. — Dun. k. u.) Wolffov urad poroča: Današnje posebno izda-nje lista »Vorvvarts«, čigar izvode so Špartakovci povečinoma pometali v Spreejo, pravi: Izvrševalni svet, na katerega se je Eichhorn obrnil kot na zadnjo inštanco zaradi svojega odpusta, je z 12 proti 2 glasovoma odločil, da je bil Eichhorn popolnoma pravilno odpuščen. Izvrševalni svet izjavlja, da ne sme nikdo več izvrševati Eichhornovih povelj, ker bi to bil upor proti vladi, proti osrednjemu svetu in iz-vrševalnemu svetu. Končno se sporoča, da je Noske vrhovni poveljnik v Berlinu: njegova iti rjegovih organov povelja se morajo brezpogojno izvršiti. Izvrševalni svet zahteva na-daljno takojšnjo obnovitev tiskovne svobode iti vrnitev »Vorwartsa« upravičenim posestnikom. . I.erlin, 7. jan. (Lj. k. u. — D. k. u.) Na posvetovanju’ vlade z voditelji neodvisnih Dittmannom, Kautskyjem, Breitscheidom in c*r' Colmom (Nordhausen) je vlada vztrajala na stališču, da je predpogoj za pogajanja med cl-cma strankama izpraznitev od nedelje sem zasedenih poslopij. Neodvisniki so izjavili, da je to vprašanje predmet pogajanj. P eri in, 7. jan. (Lj. k. u. — Dun. k. u.) Danes dopoldne so čete republikanskih vojakov zasedle poslopji železniškega ravnateljstva in vojnega poveljništva na schoneber-skeni bregu. Špartakovee, ki so izza včeraj popoldne imeli poslopja zasedena, so po hu-di-m boju pregnali. Imeli so 7 mrtvih in nekaj ranjencev, vojaška bramba pa je izgubila dva mrtva. B e r 1 i n , 7. jan. (Lj. k. u. — Dun. k. u.) Okoli 2. popoldne je velika množica napolnila Wilhelmstrasse in sosedne ulice ter demonstrirala za vlado Ebert-Scheidemanna. Ko je po Mauei'strasse prispel velik oddelek Špar-takovcev, so vojaki izpraznili in zašedli \Vil-helmplatz in trg pred hotelom Kaiserhof. Balkoni in okna Kaiserhofa in sosednjih hiš so bili hipoma polni strojnic in pušk. Kmalu po 2. uri popoldne je prišlo topništvo in takoj so padli streli. Tudi drugod po mestu se je ponovno streljalo. Tako je bilo tudi z oknov Wolffovega urada, kjer so še vedno Špartakovci, oddanih nekaj salv. Promet cestne železnice se vrši redno. B e r 1 i n , 7, jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Boji so danes trajali ves dan. Ponekod so bili po cestah krvavi boji. Špartakovci so zasedli vojno ministrstvo, državno tiskarno, kjer so zaplenili veliko množino papirnatega denarja, več kolodvorov, vojašnic in železniško ministrstvo. Bilo je zopet nekaj mrtvih in ranjenih. Boji še niso odločeni. Berlin, 7. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Špartakovci so danes soglasno sprejeli resolucijo, v kateri izjavljajo, da bodo dne 16. t. m., ko se pričnejo volitve, proglasili, splošno stavko v vsi Nemčiji. Poleg tega izjavljajo Špartakovci v resoluciji, da bodo z vsemi sredstvi preprečili volitve za konstituanto. Berlin, 7. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Snoči so se pričela pogajanja z voditelji revolucije v državni pisarni. Teh pogajanj pa se s strani revolucijonarcev niso udeležili edinole neodvisni socialisti, Bila so brezuspešna; navzlic; temu so se danes do-poldne nadaljevala ln so una opoldne prekinjena brez uspeha ter se bodo nadaljevala popoldne. Šprtakovci se teh pogajanj ne udeležujejo. Republika in protirepublika na Ogrskem. Budimpešta, 7. jan. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: Vladi so došle ovadbe, da nameravajo v delu dežele onstran Donave ustanoviti protirepubliko in organizirati armado, ki naj bi korakala proti Budimpešti. Ministrski j)redsednik Karolyi je napotil vojnega ministra grofa Festeticsa, naj takoj uvede preiskavo, da je podpolkovnik generalnega štaba baron Baltasar Lang organizator preko-donavske republike. Ministrski predsednik je pozval vojnega ministra, naj ukrene vse potrebno za aretacijo podpolkovnika Langa. Vojni minister je podpolkovniku Langu zapovedal, naj pride danes zjutraj v vojno ministrstvo. Ordonančni častnik je izjavil Langu, da bo moral iti v preiskovalni zapor. Vojaško sodišče bo podpolkovnika Langa še danes aretiralo. Mednarodna socialistična konferenca. Amsterdam, 6. jan. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada javlja »Algerneen Handelsblad« iz verodostojnega vira, da se skličeta mednarodni socialistični urad in mednarodna socialistična konferenca v Lausantie. Konferenca velesil. Ženeva, 7. jan. (Lj. k. u.) Dun. k. urad. poroča: Dne 14. t. m. bo v Parizu konferenca 4 zavezniških velesil, kjer bodo določili podlago predhodnemu miru. Prvi pogovori mirovne konference. Pariz, 7. jan. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Prvi porazgovori mirovne konference se bodo pričeli dne 13. t. m. z izmenjavanjem misli med ministrskimi predsedniki in zunanjimi ministri Francije, Anglije, Zedinjenih držav in Italije. Kakor hitro se bodo zedinili glede organizacije sestave in načina pogajanj mirovne konference, se bodo vršile plenarne seje, ki se bodo pričele 8. januarja. Udeležili se jih bodo najbrže zastopniki vseh držav, ki so prekinile zvezo z osrednjimi državami, da določijo končno sestavo delegacij vsakega teh narodov. Sokro gotovo je, da bodo imele Francija, Anglija, Zedinjene države, Italija in .laponska iio pet delegatov. Francosko bodo zastopali Clemenceau, Pichon in trije drugi odposlanci, ki bodo določeni, ko se v torek Clemenceau povrne iz Pariza. Po splošni želji bo maršal Foch izvajal na konferenci svoja naziranja glede vojaških problemov. Shodi. Seja železničarske organizacije v Ljubljani. V četrtek ob 7. uri zvečer se vrši seja centralnega vodstva »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo«. Seja so vrši v društvenih prostorih. Mirna. V nedelo, dne 12. t. m. se vrši v Mirni važen shod rudarjev. Tovariši, udeležite se ga vsi! Crna. Shod rudarjev bo v nedeljo, dne 19. januarja 1919 ob pol 11. (.opoldne v dvorani gostilne Kruleč. Leše. Shod rudarjev se bo vršil v nedeljo, dne 19. januarja t. 1. v 5. liri popoldne. Mečice. Shod rudarjev v Mojicah bo sklican na nedeljo, dne 26. januarji 1919 ob pol 11. dopoldne. Vršil sc bo v gostilni pri Vivatu. Guštanj. Shod l‘t vinarjev bo v nedeljo, dne 26. januarja 1919 ob 5. uri popoldne. Zaupnike i nvedenih krajev poživljamo, da za shode nemudoma izv.-še vse potrebne priprave. V kolikor še niso določeni prostori, naj se določijo iu nam naznanijo, da jih v prihodnji številki objavimo. To se tiče poglavitno zaupnikov v Lešah in Ouštanju. Umetnost in književnost. Iz gledališke pisarne: Danes zvečer ob pol 8. prvič na slovenskem odru W. Perzijskega poljska komedija »Lehkomiseljna sestra«. — Režijo vodi Josip Povhe. Pred predstavo proslava Vodnikove lOOletnice. Predstava se vrši za »B« abonement. — V četrtek 9. t. m. popoldne ob pol 3. dijaška predstava ob znižanih cenah »Namišljeni bolnik«, izven abo-nementa. — Zvečer ob pol 8. opereta »Corne-villski zvonovi« za »C« abonement. — V pe% tek 10. t. m. popoldne ob pol 3. komedija »Lehkomiseljna sestra« izven abonementa. Zvečer e stane gledališče zaprto. Pojasnilo. Ker sc širijo ustno in potom časopisja o meni, kot nekdanjem poveljniku prostovoljnih strelcev neresnične vesti, sem dolžan svoji časti, ko sem z drugimi tovariši vred vložil ostavko kot predsednik Narodne vlade SMS v Ljubljani in ne namerjam več prevzeti tega mesta, da ugotovim naslednje: 1. Brez svoje vednosti in brez svojega prizadevanja sem bil koncem februarja 1915. kot vojak komandirali iz Petrovaradina v Ljubljano, da na Kranjskem nabiram prostovoljne strelce. To nabiranje se je brez vsakega mojega sodelovanja začelo že mesec dni pred mojim prihodom, in podpirati ga je moral nc-le ves vojaški aparat, marveč tudi vse druge korporacije, nasproti katerim se je država mogla poslužiti represivnih sredstev. 2. Ob mojem prihodu v Ljubljano je bil poveljnik strelcev podpolkovnik Trautvetter, kateremu sem bil jaz podrejen. Tovariši, ki so služili z menoj, vedo, da sem se po svojih močeh trudil ublažiti ukrepe podpolkovnika, ki kot Nemec ni imel smisla za naše ljudi. To je dovedlo do sporov med poveljnikom in menoj, ki so se tako zaostrili, da sva prekinila vsako osebno občevanie in da sem prosil za premestitev. 3. Očitano mi nabiranje strelcev obstajalo je v teni, da sem v pisarni sprejemal priglasitve ali strelce same, ki so se prostovoljno oglasili in prinesli seboj podpisana dovoljenja staršev. Vsega skupaj sem bil menda trikrat zunaj na deželi, da sem že prijavljene strelce zaprisegel. A. V zvezi s tem morem omeniti, d$ je bilo celo v prisegi strelcev posebej rečeno, da se bodo borili le to stran meje bivše monarhije, torej kot straža proti Italiji, nikakor ne ono 'stran italijanske meje ali celo v Rusiji in Srbiji. Z gotovostjo lahko trdim, da so ti strelci leta 1915. pripomogli, da Italijani niso vdrli v deželo iu jo preplavili. 5. Junija meseca ,ie odšel podpolkovnik Trautvetter in vrhovno povcljslvo je imelo mene za poveljnika, ne da bi se jaz za to potegoval ali za to popreje vedel, potem ko sem jaz celo bil prosil za premestitev. Povda-riti moram, da sem poveljeval le kadru in etapnemu bataljonu in da nisem s četami na bojišču razpolagal jaz, marveč poveljnik tržaškega odseka podadmiral Ku-beljka. Kot poveljnik sem deloval ravno v nasprotnem smislu kot se mi podtika. Do zadnjega dne sem skrbel, da moji strelci ne pridejo v strelski jarek, ampak da ostanejo v službi obrambe jadranskega obrežja in v etapi. To s: mi je tudi popolnoma posrečilo, razen v enem slučaju, ko se je pol stotnije pod Kubelkovim, ne mojim poveljstvom stoječih strelcev, javilo brez moje vednosti v bojno črto pri Jamljani, na kar sem takoj protestiral pri armadnem poveljstvu v Postojni, sklicujoč se na doh.čila o uporabi strelcev. Vsled tega je oddelek zopet odšel v svoje prejšnje postojanke proti Trstu. 6. Smer tr.< jega mišljenja in delovanja označuje slednjič dejstvo, da se je začela takoj po mojem odhodu od poveljstva v Gradcu ali na Dunaju proti meni preiskava zaraii repatriotizma in srbofilstva. Stvar serh prdložil častnmu sodu naših častnikov in tudi vodstvu svoje stranke ter mirno pričakujem razsodbo. V Ljubljani, dne 7. januarja 1919. Josip Pogačnik. Zveza bolniških liiagajen na slov, ozemlju s sedežem v Ljubljani- Vabilo Aprovizacija. Krompir za I. okraj. Stranke I. okraja dobe krompir v četrtek, dne 9. t. m. pri Miihleis-nu po naslednjem redu: od 8 do 9 dopoldne št. 1 do 200, od 9 do 10 štev. 201 do 400, od 10 do 11 štev. 401 do 600, popoldne od 2 do 3 št. 601 do 800, od 3 do 4 štev. 801 do 1000, od 4 do 5 štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kg stane 80 vin. Krompir za H. okraj. Stranke 11. okraja prejmejo krompir v petek, dne 10. t. m. pri Miihleisnu po sledečem redu: od 8 do 9 štev. 1 do 300, od 9 do 10 štev. 301 do 600, od 10 do 11 štev. 601 do 900, popoldne od 2 do 3 štev. 901 do 1200, od 3 do 4 štev. 1201 do 1500, od j od 4 do 5 štev. 1501 do konca. Stranka dobi 1 za vsako osebo 10 kg krompirja, kg stane 80 J vinarjev. Jabolka na rdeče izkaznice A. Stranke z rdečimi izkaznicami A prejmejo jaboika v četrtek, dne 9. t. m. v telovadnici 1. drž. gimnazije po naslednjem redu: od 8 do 9 dopoldne štev. 1 do 180, od 9 do 10 štev. 181 do 360, od 10 do 11 štev. 361 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kg jabolk, kg stane 1 krono. Pripraviti je tudi drobiž. Jabolka na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B dobe jabolka v četrtek, dne 9. t. m. in v petek, dne 10 t. m. v telovadnici 1. državne gimnazije po naslednjem redu: v četrtek, dne 9. t. m. popoldne od 2 do 3 štev. 1 do 300, od 3 do 4 štev. 301 do 600, od 4 do 5 štev. 601 do 900. V petek, dne 10. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. 901 do 1200, od 9 do 10 štev. 1201 do 1500, od 10 do 11 štev. 1501 do 1800, popoldne od 2 do 3 štev. 1801 do 2100. od 3 do 4 štev. 2101 do 2400, od 4 do 5 štev. 2401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kg jabolk, kg stane 2 kroni.______________________ Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Pete) a n. Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani_______ Zveze bolniških blagajen na slov. ozemlju s sedežem v Ljubljani ki sc bo *-ržil v nedeljo 2. in event. v ponedeljek 8. februarja 1919 v zborovalnici in posvetovalnic« na mestnem magistratu v Ljubljani. Začetek obakrat ob 9. dop. DNEVNI RED: 1. Otvoritev in nagovor predsednika pripravljalnega odbora. 2. Določitev poslovnika zboru. 3. Volitev predsedstva zborni (1 predsednika, 2 namestnikov, 2 zapisnikarjev), 4. Volitev dveh komisij za predlaganje kandidatov v načelstvo, nadzorstvo in razsodišče. 5. Poročilo o pripravljalnih delih in o stanju blagajne. 6. Razlaga Zvezinih pravil in sklepanje o njih. 7. Sklepanje o poslovniku Zveze. 8. Sklepanje o rednih in enkratnem izrednem prispevku za Zvezo. 9. Sklepanje v smislu zadnjih dveh odstavkov § 2. Zvezinih pravil. 10. Predlogi in nasveti. 11. Volitev v načelstvo, nadzorstvo in razsodišče. 12. Delavsko nezgodno in bolniško zavarovanje v novi državi. Število odposlancev, ki jih smejo odposlati posamezne bolniške blagajne (bratovske skladnice), določajo Zvezina pravilu Dostop na zbor imajo le odposlanci /.e včlanjenih blagajen (bratovskih skladnicj. Pristopijo lahko , vse okrajne, obratne, stavbne, z,(družne in društvene bolniške blagajne ter bratovske skladnice v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani Podrobnejša pojasnila daje ustno ali pismeno Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, prvo nadstropje, ki razpošilja tudi pravila in potrebne tiskovine. Ljubljana, 31. decembra 1918. Za načelstvo Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani kot proponenlit . M. Rožanec s. r., načelnik. J. Kocmur s. r. tajnik Zahvala. Podpisani se presrčno zahvaljuje za dokazane prispevke vsem darovateljem kurilnice državne železnice. . Anton Mai’incek, kurjač drž. Zel Zidarji in težaki (tudi v večjih skupinah) se sprejmejo v trajno delo pri trboveljski premogokopni družbi v ir-bovljah. Vpraša se pri dnevnem obratu. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. društvo z o. z. Maribor ob Dravi Gosposka ulica št. 5. = Električne naprave za razsvetljavo za mline* žage tn druge kraje. Električni motorji, električni gladilniki, elektr. žepne svetilke — Ociniika gSavnlca — K t O.OOO.OOO. Snreiema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Poslovnica razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Aeiarviil fondi olk^og*® K 2,02)0.600. Kupuje in prodaj” v * e VT!ite vrednostjiih pnpiriPv- ^ni'nf''111 ararične dobave in dovoljuje