'arutonu.
Poštnina plačana v aotovlnl
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 67
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri pošlnsm ček. zav. v Ljubljani St. 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Maribor, četrtek 22. marca 1928
»/PIRA«
Telefon:
Llredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema rudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Uporni vladni poslan«
TUDI V VLADNI VEČINI SE ŽE POJAVLJA ODPOR PROTI PRORAČUNU IN FINANČNEMU ZAKONU. — ZANIMIV GOVOR DEMOKRATSKEGA POSLANCA.
BEOGRAD, 22. marca. Današnja seja skupščine je pokazala senzacionalen preokret v vrstah vladnih poslancev. Že na včerajšnji seji finančnega odbora se je pri glasovanju o dohodnini izražalo veliko nezadovoljstvo vojvodinskih radikalov, na današnji seji skupščine pa je tudi demokratski poslanec Ognjanovič na največje presenečenje vlade nastopil proti proračunu in finančnemu zakonu, češ da take politike pred svojimi volilci ne more zagovarjati.
Ker začetkom seje skupščine ni bil navzoč noben Član vlade, je moral predsednik sejo vsled protesta opozicije prekiniti. Čim so došli zastopniki vlade, se je nadaljevala razprava o finančnem zakonu in je prvi govoril posl. dr. Radojevič (SDS), ki je povdarjai, da so se vladne obljube izkazale kot prazne besede. Ljudstvu so naložena nova bremena, splošno go-ko stanje se je poslabšalo. Poslanec Dcmetrovič (SDS) je ostro ožigosal način proračunske razpravo in ugotovil, da je naš narlarrtent popolnoma pod komando policijskega
režima, kar povzroča nered v vseh panogah javnega življenja. Proračun je sploh iluzoričen, ker finančni .zakon pooblašča ministre, da morejo iz-preminjati posamezne proračunske postavke. Sicer pa je proračun tudi deficiten in fiktiven. Gospodarska kriza se je poostrila, davčna bremena so nezmanjšana, trgovinska bilanca pasivna.
Naravnost senzacijo pa je vzbudil govor demokratskega poslanca Velje O g n j a n o v i č a, ki je presenetil vso zbornico in posebno razburil vlado. Ognjanovič je ostro obsojal vladno politiko ter izjavil, da ne more glasovati za tak zakon, ki ruši temelje parlamentarizma in izroča vso oblast par privilegirancem. Opozicija je njegov govor spremljala z viharnim odobravanjem.
Močen odpor proti proračunu in finančnemu zakonu se je pojavil tudi med vojvodinskimi radikali, ki so predložili vladi svoje zahteve in zagrozili, da bodo glasovali proti proračunu, ako vlada ne bo upoštevala njihovih želj.
Afera našega gledališča
Afera? Da, afera! V trenutku, ko je bila s soglasjem naše SLS državna subvencija za naše narodno gledališče v Mariboru v letošnjem proračunu popolnoma pokopana, je postala vsa zadeva afera: za obstoj gledališča zelo tragična, za javnost pa politična. Z nobeno še tako lepo frazo in gesto se ne da izbrisati dejstvo, da je g. prosvetni minister Groi v seji finančnega odbora Narodne skupščine dne 20. t. m. izjavil, da je bila podpora mariborskemu gledališču iz državnega proračuna črtana s soglasjem SLS v vladi.
Spominjamo se pri tej priliki ankete, ki se je vršila pred leti v mariborski magistralni posvetovalnici, sklicana od takrat nega župana g. Grčarja. Šlo je za zelo prekarno vprašanje: takratni finančni minister g. dr. Stojadinovič je kljub drugačnemu sklepu v finančnem odboru dal v proračun natisniti samo znesek 200.000
verjetnost, da hoče SLS kot politična stranka dobiti ta naš kulturni zavod popolnoma v svojo oblast, da bi — kakor vse drugo, kar ima v svoji lastnosti kot danes še najmočnejši politični faktor v oblasti v svojih rokah, — služil tudi ta kulturni zavod njenim partizanskim, ciljem.
Za enkrat se udajamo še dobri veri, da temu ni tako in da SLS kljub vsej svoji poiitično-moralni pokvarjenosti ne zasleduje tega cilja, ampak da hoče to, kar je v Beogradu s svojo servilnostjo radikal” skim hegemonistoin zagrešila, morda vedarle vsaj tukaj popraviti z dobrimi dejanji. Dejstvo je, da je danes naše mariborsko Narodno gledališče poleg svojih skromnih dohodkov navezano na to, da mu mestna občina in pa oblastna samouprava v pripoznavanju velike kulturne misije avoda stojita s krepko moralno in tudi materijalno podporo ob strani
Din kot podporo mariborskemu narod- brez kakoršnekoli zahrbtne politične mi
nemu gledališču namesto sklenjenih 701) ali 800.000 Din. Reklo se je takrat, da je to napravil iz maščevanja, ker ga v mariborskem volilnem okrožju nismo hote'1
Smrtne nesreče v gorah
17 DUNAJSKIH TURISTOV PONESREČILO. — LAVINE V TURAH IN KR-KONOŠIH. — ČLOVEŠKE ŽRTVE.
v rokah moč, da bi preprečili ta težki udarec našemu kulturnemu zavodu v obmejnem Mariboru, se je zgodilo še hujše. Iz državnega proračuna je črtana sleherna podpora z vednostjo in s soglasjem one SLS, ki je imela sicer ve-
SOLNOGRAD, 22. III. Sedemnajst SOLNOGRAD, 22. marca. Pri pre- ^skeeT namda ^ čTovek^f morami dunajskih turistov je odšlo v sredo	hodu čez Felberske ture-so našli tu-	tem	nelot	vprašati	kakšne	cilie	zas'e-
opoldne na Sonnblick (3103) Kasneje	risti včeraj moško truplo. Domneva	Hllie	nri	Qvnt;m ’nn^na„,„	RT.R; Nese vsi krenili proti vismi Riffel. Ko so	se, da gre za Sebastijana nolzerja iz
šli po nekem snežišču, se je odtrgala	Monakova, ki odšel že 14. t. m. s svo-
velika plast snega in odnesla liki la-	jim prijateljem Rajkom Webrom v pla
nine. Sumi Srn da se je najbrže v sil-
sli ali aspiracije. Obisk Narodnega gledališča skoro pri vseh predstavah letošnje sezone dokazuje, kako krvavo potreben nam je ta naš kulturni zavod. Obiskoval-
kot nosilca radikalne kandidatne liste iz- ci posameznih predstav se ne rekrutirajo voliti za poslanca. Iz vse zadeve je na- samo iz Maribora,, ampak vidimo skoro stala mučna afera in je na omenjeni an- pri vsaki predstavi udeležence tudi od keti poslanec g. Vesenjak na uprav de- zunaj iz raznih krajev naše oblasti. Naše magoški način izrabljal vso stvar poli- mariborsko gledališče je danes v resnici tično za svojo stranko.	i postalo ne »arno mariborski lokalni, atn-
Danes, ko so klerikalci v vladi in imajo jpak oblastni kulturni zavod prvega reda.
vini vse s seboj v dolino. Štiri osebe so rešili, 13 pa jih še pogrešajo. Na kraj nesreče so takoj odšli orožniki sosednje orožniške postaje, vendar, pa je malo verjetno, da bi se rešilna akcija posrečila, ker divja v gorah silen vihar.
Sonnblick je eden najlepših ledenikov iu spada med najbolj znane in najbolj posečanc vrhove v avstrijskih alpah. Na vrhu je celo leto oskrbovana planinska koča in vremenska opazovalnica.
nem viharju ponesrečil tudi Weber, kajti tudi o njem ni nobenih vesti. Vsi napori rešilnih oddelkov, da bi na šli ponesrečenca, so ostali dosedaj brez uspeha.
HIRSCHBERG, 22. marca. V Krko-nošah je včeraj velika lavina zasula dva smučarja in ju odnesla s seboj v dolino. Počim so enega rešili še zdravega, je drugi tako močno zasut da sploh ni misliti, da bi ga bilo mogoče rešiti.
duje pri tem svojem postopanju SLS. Ne. hote se vsiljuje človeku misel, da tiči za vsem že zopet politična špekulacija: SLS ima danes v rokah moč v oblastni skupščini in v oblastnem odboru ter tudi deloma v mariborski mestni občini. Ker se smatra sedaj mariborsko Narodno gledališče za oblastno gledališče, je pa dana
Zato je pa tudi logično in potrebno, da naša oblastna samouprava žrtvuje za obstanek in napredek našega gledališča več, nego je to določeno v oblastnem proračunu za letošnje leto. Mariborska oblastna samouprava ne sme ostati samo pri v proračunu specijalno določenih 50.000 Din podpore, ampak se morajo najti iz fondov »za nepredvidene izdatke« še nadaljni večji zneski, ki naj kolikor mogoče nadomestijo izpadlo državno subvencijo ter omogočijo obstanek in razvoj našega gledališča.
SLS se mora pri tem zavedati, da teh podpor ne bo dala ona kot stranka, ampak da jih bo dala iz prispevkov davkoplačevalcev vseh strank.
Oboroževanj Amerik©
ZEDINJENE DRŽAVE SE KLJUB PRO PAG ANDI ZA RAZOROŽITEV VEDNO BOLJ OBOROŽUJEJO NA MORJI
5oujet5ka ulača proti Balču/inu
MOSKVA, 22. marca. Sovjetska vlada je objavila na Baldvvinove izpade v angleškem parlamentu, v katerih je znova dokazoval pristnost znanega pisma Zinovjeva angleškim socijalistom, sledečo izjavo: »Vse izjave angleškega ministrskega predsednika gledo dozdevnih izjav sovjetskih politikov, s katerimi je hotel Baldvvln naknadno dokazati pristnost zloglasnega pisma Zinovjeva, so popolnoma izmišljene. Njihovo zlobo kaže posebno dejstvo, da je sovjetska vlada takoj no objavi falgifikata predlagala angleški vladi, da naj se sestavi poseben odbor, ki naj preišče izvor tega pisma, kar pa je angleška vlada odklonila.« Moskovska »Izvestija« ostro komentirajo Baldwinovo izjavo in pravijo: »Cc bi se tudi druge vlade posluževale takih metod kakor Angll-
WASHlNGTON, 22. marca. Danes je bil predložen kongresu osnutek zakona za zgradnjo ameriške vojne mornarice. Izdatki so proračunjcni na
ia. potem bi se mednarodni običaji	.
in politični položaj neprestano izpre- nic manj kot 359 milijonov dolarjev,
*	1.____   Y	• _n U o/i rvA/\ M^Al^OnllllOlzA lo.
minjali.
Popis brezposelne inteligence na madžarskem
Madžarska vlada je odredila popis duševnih delavcev, ki nimajo nobene zaposlitve. Popis je bil te dni končan, prirejen pa seveda ni bil za to, da bi se nezaposlenim pomagalo, temveč samo zato, da se dobi statistika nezaposlenih duševnih delavcev. Naravno, da se bo vlada trudila, da v bodočnosti na kakšen-koli način zaposli intelektualne delavce.
V	popisni poli je tudi vprašanje, kakšno posebno željo ima nezaposleni duševni delavec. Zanimivo je, da je 90 odstotkov nezaposlenih izpolnilo to rubriko približno sledeče: »Dajte nam posla, pa naj bo že kakršnokoli. Glavno je, da bomo zaposleni!«
kar znači za bodoče proračunsko leto največji investicijski izdatek od prve wasliingtonske razorižitvene konference. K tem izdatkom pa je treba
letnih stroškov za gradnjo vojnih ladij. Dalje je določenih 200.000 dolarjev za poizkuse glede izboljšanja varnostnih naprav pri podmornicah, 48 milijonov za gradnjo 8 novih križark in 2 podmornic. Končno je odobren tudi kredit v znesku 8 milijonov dolarjev za gradnjo dveh velikanskih zračnih ladij, ki bosta še večji, kakor
prišteti Še 10 milijonov rednih vsako- zrakoplov »Los Angelos«.
Oaiikouanjski blagoslou iz lutroue dežele
Aman Ulah razdelil svojim nemškim gostiteljem, so izzvali velike politične debate. Socialistični in drugi levičarski listi se norčujejo iz kanclerja dr. Marxa, ker je sprejel neko afganistansko odlikovanje in naslov afganistanskega vojvode. Listi prinašajo velike naslove »Herzog VVilhelm Marx von Afghanistan«. Naslovu se pridružujejo še številne karikature, ki kažejo kanclerja z ogromnim turbanom na glavi, z odlikovanjem krog vratu, rdečim , vojvodskim plaščem in
Odlikovanje in naslovi, katere je kralj pisanim perzijskim pasom, polnim bodal in revolverjev. Predsednik državnega zbora, socijalni demokrat Loebe, je pa afganistansko odlikovanje in vojvodstvo vljudno odklonil in dopovedal afganistanskemu poslaniku, da nima uporabe za take reči po svojem političnem prepričanju. Monarhisti pa. vedo povedati, da so se razni republikanci dali premotiti od odlikovanskega sijaja iz Jutiove dežele. Tako se sedaj od ene strani očita, druge zavrača in bo še precej časa minilo, predno se bock' duhovi pomirili
Stran 3L
Ji/* iiihrtfi'*! \ F <" F S '•» 5 I' • ira iiiiniii iiim ni   n iiainiiiMi	—r—
V
Razstava laliierelskega društva za Slovenijo
ROČNI IZDELKI IZ ZAJČJEGA KRZNA. — ZAJČJEREJSKA LITERATURA. f— ODLIKOVANJA DRUŠTVA. — RAZSTAVLJENI EKSEMPLARI ZAJČJIH
VRST.
Mariborski in dnevni drond
mariborska oblastna skupščina
V	nedeljo in pondeljek se je vršila v prostorih hotela »I1albwidl« okrožna razstava »Prvega zajčjerejskega društva za Slovenijo« v Mariboru, prva te vrste v mariborski oblasti. Društvo obstoji od 1. 1916. in ima od prevrata do danes slovensko upravo. Do leta 1918. je štelo 170 članov, ki so gojili zajčjerejo večinoma radi mesa. Danes pa šteje društvo le 53 članov, ki se posvečajo edinole plemenski gojitvi zajcev. Gmotno stanje društva je še precej zadovoljivo in je le v interesu splošnega gospodarstva želeti, da se tudi ta panoga narodnega gospodarstva pri nas udomači in poživi.
Prav zanimiva je razstava zajčjega krzna in dlake — vse ročno, domače delo. To je pravcata nepoznana domača industrija, ker ni pri nobenem izdelku sodeloval ali pomagal profesijonalni krznar. Tu vidiš surovo in izdelano dlako angorskega zajca, kolovrat za volno iz te dlake, stroj za napenjanje kože, gotove svitre po nizki ceni, preproge, napravljene iz odpadkov začje kože, blazine, zajčje usnje, trpežne čevlje in čepice iz zajčjega usnja in cel damski plašč iz zajčje kože, vse z umetniško natančnostjo izdelano.
Izredno zanimiv oddelek predmetne razstave je zajčjerejska literatura, povečini nemška z mesečnikom, ki obravnava vzgojo domačih kuncev. Od slovenske strokovne literature je edino brošura dr. Štefana Voszka, stotnika-avdi-torja, ki je izšla 1. 1916. v prevodu dipl. agron. g. Al. Jamnika. Dr. Voszka, rodom Madžar, je kakor znano vodil večjo zajčjerejsko podjetje v Rožni dolini pri Ljubljani. — Za natisk je pripravljena nova praktična slovenska knjiga o zajčje reji, katero je priredil g. Karel Divjak, sedanji predsednik društva. Rokopis je po sedanjih informacijah v rokah šolskega upravitelja g. Alfonza Inkreta ter je pričakovati, da bo uprava Ljubljanskega velesejma preskrbela založnika te prepotrebne narodno - gospodarske knjige.
—	Od hrvaške literature je bila razstavljena samo ena i. s. »Gajenje kuniča«od Adolfa Častek-a. —
»Prvo zajčjerejsko društvo za Slovenijo« je dosedaj že trikrat odlikovano in sicer z zlaito kolajno od »Verein der Ka-ninchenzuchtvereine & Einzelziichter« potem z zlato kolajno »Steiermarkischer Kaninchenzuchtverein« Graz in bronasto plaketo od »Alpenlandischer Kaninchenzuchtverein« za izredne zasluge v plemenski zajčjereji ter v izdelkih zajčjega krzna.
Razstavo je med drugimi obiskal tudi delegat avstrijskih strokovnih zajčjerej-skih društev g. Josip Škerget, ki se je o
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Četrtek, 22. marca ob 29. uri -Rokovnjači«, ab. D. Kuponi. Zadnjič.
Petek, 23. marca. Zaprto.
Sobota, 24. marca ob 20. uri »Orlov*, ab. C. Kuponi.
Premljera »Urha, grofa celjskega«, najlepše Parmove opere, bo v neJeljo, 25. marca zvečer. Ker bo zasedba glavnih partij izvrstna in je namenjena polovica inkasa fondu za postavitev Parmovega spomenika, je želeti, da napolni mariborsko občinstvo, med katerim je deloval velezaslužni skladatelj zadnja r.voja leta, gledališče do zadnjega kotička.
»Švejk« za okoličane. Da si morejo pogledati letošnji uprav senzacijonalni žla-ger »Dobri vojak Švejk« tudi okoličani, se bo vršila prihodnja prcdstav.i te nad vse zabavne komedije v nedeljo, 25. mar ca, ob 3. pop. Reflcktantom na progi Konjice - Maribor v njihovem lastnem interesu priporočamo, da priglase svojo udeležbo najdalje do petka, 23. t. m. pri g. Zmagu Kristanu vvSlov. Bistrici.
Sprememba repertoarja. Ker je ne-
nadno obolela gdč. Kovačičeva, ki igra glavno vlogo v »Dveh bregovih« se vrri zori danes ljudska igra s petjem »Rokovnjači« za ab. D. Zadnjikrat.
uspehih zajčjereje in glede izdelave zajčjih kož zelo laskavo izrazil ter omenii, da prednjači Maribor pred Gradcem, ki stroji kože same strojnim potom.
Oglejmo si razstavo dolgouhih odlikovancev posebej. Izmed 63 razstavljenih zajčkov je bilo 4 7 odlikovanih. Interes od strani občinstva je bil precejšen, o-sobito drugi dan razstave ter je bilo predznamovanih več kupčij.
Razstavljene so bile sledeče plemenske vrste: 1. »Black and tan« 120 Din komad. 2. »Belgijski orjak« 170—200 Din 3. »Chinchila« - veliki«. 4. »Castor-Rex, črni po 2000 Din(!) komad. (NB. Mladiči so bili za to ceno dobavljeni iz Francije!) 5. »Chinchila - Rex«, križanec med »Chinchilo« in »Castor - Rexom« — 31etni odgoj — za 1.600(1) Din komad! 6. »Ovnač« po 200 Din. 7. »Modri Dunajčan« — 150—200 Din. 8. »Mali Srebrnjak« po 70—80 Din komad. 9. »Ango-ra« veliki po 120—150 Din, mladiči izredno srčkani pa po 80 Din. (NB. Francozi plačujejo za 1 kg angora-dlake 1000 Din. Trije zajci dajo letno z racijonalnim česanjem 1 kg »Angora«-zajčje dlake. — Ti eksemplari so radi eksotične beline in tipičnih rdečih oči vzbujali med obisko valci največ interesa). — Kot poslednja špecijalna vrsta na tej razstavi je omeniti še: 10. »Polkrvnega Castor-Rex-a« po ceni od 250—300 Din komad.
Razstavljeni eksemplari so vsi iz dvorcev članov 'društva iz mariborske in ptujske okolice. Najbolj racijonelno goji zajce ekonomija Racerdvora (Admont-sko veleposestvo) pri Mariboru.
Interes za zajčjo razstavo je bil na Jožefovo večji kakor v nedeljo. Sklenilo se je več kupčij.
Razstavo je obiskal med drugimi osebnostmi tudi belgijski konzul v Ljubljani g. Emil Dular, ki je povabil društvo na ljubljanski velesejm, ter mu obljubil pomoč radi publiciranja že napisane knjige
o	praktični zajčjereji pri nas.
Prireditev sama ob sebi ni bila bogve-kako obsežna, vendar je razveseljiv pojav v našem narodnem gospodarstvu. Le škoda, da smo Slovenci za take stvari prekomodni, kar nam priča tozadevna zelo pomanjkljiva strokovna literatura. Upati pa je, da bo ideja društva prodrla izven meja mariborske oblasti in da bo naše narodno gospodarstvo posvečalo več skrbi in interesa reji domačih zajčjih vrst, bodisi v svrho prehrane in industrije krzna oz. dragocene dlake.
»Prvemu zajčjerejskemu društvo za Slovenijo« v Mariboru pa želimo obilo uspeha in jeklene volje v nadaljnem delu.
Železniški uradniki za svoje pravice.
Dne 16. marca se je vršil dobro obiskan sestanek uradnikov III. kategorije članov UJNŽB. v Mariboru. Posamezni govorniki so opisali boj Udruženja z železniško upravo ter podali poročilo glede novega zakona o prometnem osobju. Izvolil se je odbor, ki bo tudi tovariše na progi vedno obveščal o aktualnih vprašanjih. Za eventuelna pojasnila se ji c-brniti na naslov: »Udruženje jugosl. nar. žel. in Brod. odsek uradnikov III. kategorije Maribor* (Narodni dom). —
Udruženje rezervnih oficira I ratnika, pododbor Maribor.
Brig. gen. g. Dem. Spasič bo imel v petek 23. t. m.-predavanje v Ljudski univerzi (Kazinsko poslopje). Tema; Učešče Srbije u svetskom ratu. Vojno diplomatska istorija. Uprava pododbora vabi članstvo, da sc polnoštevilno udeleži predavanja. Začetek ob 20. uri. —
Častni občan Sv. Petra pri Mariboru.
Občina Sv. Peter pri Mariboru je že leta 1924 imenovala Josipa Dernjača. nad učitelja v p. za njegovo nad 301ctno zaslužno učiteljsko delovanje častnim občanom. Letos, na Jožefovo, mu je depu-tacija občinskih odbornikov z županom na čelu, izročila ob priliki goda častno diplomo. Čestitamo! *
bo imela svojo redno sejo dne 26. tm. ob 8. zjutraj v kazinski dvorani. Na dnevnem redu so poleg poročila oblastnega odbora še sledeče stvari: 1. Predlog oblastnega odbora o uredbi glede agrarnih operacij. 2. Predlog oblastnega odbora o nekaterih izpremembah službene pragmatike za nameščence mariborskega oblastnega odbora. 3. Predlog glede zgradbe stanovanjske hiše. 4. Predlog glede uredbe o okrožnih zdravnikih. 5. Predlog o organizaciji kmetijstva. 6. Predlog oblastnega odbora glede uredbe
o	bolnicah in hiralnicah. 7. Predlog glede uredbe o organizaciji cestne uprave. —
Otroški urtec čržaune železnice u Koloniji
Poleg treh javnih otroških vrtov, za katere skrbi mariborska mestna občina, je v železniški koloniji v V. mariborskem okraju še otroški vrtec državne železnice;-pravzaprav bi moralo biti kakor nekdaj dnevno zavetišče, kjer bi dobivali potrebnejši otroci železničarjev tudi kosilce. Stavba je železniška, vrtec pa o-skrbujejo šolske sestre. Do lanskega leta je vzdrževala vrtec država žel. uprava, kar naenkrat pa je izjavila, da ne more prispevati ničesar več. Da zavod ne preneha, je morala mestna občina zanj vo-tirati precejšnji znesek v denarju in vse kurivo. Mestna občina je to storila neobvezno, in je prosila prometno ministrstvo za nadaljno podporo, socijalno ministrstvo pa za intervencijo pri prometnem ministrstvu. Uspeh pa je ostal negativen. Prometno ministrstvo je te dni sporočilo, da ne more za otroški vrtec ničesar prispevati.
Vpraša se, kaj sedaj? V V. okraju imamo torej v neposredni bližini dvoje otroških vrtcev za otroke v predšolski dobi, nimamo pa dnevnega zavetišča, kjer bi dobivali potrebni šoloobvezni otroci nadzorstvo in skromno kosilce. Edino dnevno zavetišče, ki ga ima Maribor, je v Ljudskem vrtu, torej precej od rok za največji in najpotrebnejši magdalenski šoli. Če torej državna železniška uprava na noben način ne bo hotela več vzdrževati otroškega vrtca, naj vsaj poslopje odstopi mestni občini, da bo tam uredila novo zavetišče za šolarje V. okraja. —
Spremembe v poštni službi.
Premeščena sta uradnik Adolf Kosi iz Šmarja pri Jelšah na Maribor 1, in uradnica Zora Poljanec iz Ljubljane 1 v Maribor 1. Za mehanika pri tehnični sekciji v Mariboru je imenovan Josip Rataj.
Ljudska univerza v Mariboru.
Ne pozabimo! Jutri, v petek, 23. na^-ca, ob 8. zvečer, predava komandant mesta Maribor g. general Dim. Spasič o »Srbih v svetovni vojni«.
Spominska knjiga Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je izdala povodom proslave 25 letnice svojega obstoja lično spominsko knjigo. Knjiga je v platno vezana z zlatim napisom in vsebuje lepe poučne članke in razprave, zgodovino zveze in opis delovanja posameznih zadrug. Knjigo jako lepo izpopolnjujejo slike odličnih osebnosti, naših gospodarskih strokovnjakov in slike zadružnih načelstev ter obrtnin društev. Cena knjige znaša le 40 Din brer poštnine. Dobiva se v knjigarnah, naroča pa se tudi pri Zve?i obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritlije, levo.
Koncert Jadvige Poženelove v Mariboru.
V	pondeljek, 2. aprila bo koncertirala v Ljudski univerzi ljubljanska koncertna pianistinja, Jadviga Poženelov a, ki je s svojimi dosedanjimi nastopi vzbudila največje zanimanje in priznanje. V noga-tem vzporedu so zastopani samo fra w >• skl klavirski skladatelji. —
Občni zbor okrožne skupine drž. name-
ščencev in upokojencev v Mariboru
so bo vršil dne 30. marca ob 19.30 v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru z običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru bo istotam občni zbor jug. drž, uslužbencev in upokojencev v Mariboru.
„Prosim za službo krunika**
Kot senzacijo smo brali po listih, da so se najprej v Franciji, potem pa na Češkem mnogi ljudje raznih slojev, celo inženjerji in bivši uradniki, ponujali za krvnike. Da ta vest ni bila pretirana in da je krvniški posel zaželjena služba, smo se lahko sami prepričali takoj, ko smo po raznih listih posneli vest, da je Grčija v zadregi za krvnika.
Prvi reflektant na to mesto se je javil osebno: Mesto rablja je razpisano v Grčiji, povejti mi, kako bi se dala ta služba dobiti.
— Kaj za rablja bi Šli?
— Zakaj pa ne, služba je služba!
— Pa Vas ne grozi pred takim poslom? Odgovor je bil zopet: Služba je služba.
Rabeljski kandidat je bil nekdaj poslovodja neke žage, sedaj je brez posla in časi so minuli, ko se je v eksistenčnem boju dalo izbirati službe in posle tudi po čutu in okusu. Mož je dobil pojasnilo, da se pride v Grčijo le potom kakega grškega poslaništva. Najbrž še sedaj kompetira za rabeljsko mesto, ker je služba pač služba . . .
Potem pa so prišle pismene ponudbe, »čital sem, da se rabi za inozemstvo — za Grško in okolico rabelj in prosim za naslov, kam naj pošljem svojo oferto«, piše eden. Ta rabeljski kandidat ni pozabil povedati, da je star šele 30 let ter velike in močne postave. Rabeljski pouk in prakso je pripravljen takoj nastopiti.
S	čim se je doslej bavil, ni povedal, gotovo je pa tudi pri njem: služba je služba. Drugi rabebski kandidati vprašujejo bolj po ovinkih. Na primer: Kako se pride v Grčijo, ali so Grki že rešili vprašanje svojega rablja i. t. d.
V	starih časih se je rabeljski posel podedoval od očeta do sina, rablji so živeli kakor izobčenci zunaj mesta in v družbi someščanov niso imeli prostora. Dolgo se je splošno domnevalo, da je to izhajalo iz mistike in groze, danes pa lahko vidimo, da je bila stara doba vsai tako dobra, da človeku v eksistenčnem boju ni bilo treba hlepeti celo za rabelj-, skkn poslom.
Aretirani komunisti.
Radi prekoračenja meje brez predpisanih dokumentov so zaprli včeraj pop. deset naših državljanov, ki so že dolga leta v politični in policijski evidenci kot komunisti. Med aretiranci, ki se nahajajo v policijskem zaporu, je tudi beograjski profesor dr. Sima Markovič, ki se je nedavno po dolgih mesecih rešil Glav-njače, ko je bil oproščen pri zadnjem beo grajskem komunističnem procesu. —
Volovski tat
V	Klenoviku je bil dne 8. t. m. ukraden posestniku Francu Solina rdečkast vol, težak 1000 kg. Ko je mariborska policija prejela orožniško obvestilo, je ugotovila, da je podobnega vola kupil neki tukajšnji mesar za 5000 Din od Marka Kresonje iz Dobrenja. Prodajalec je imel pravilni živinski potni list. Po tej ugotovitvi je prišel oškodovani v Maribor. Orožnik ga je spremljal v Dobrenje, kjer je Kreso-nja, ki je tudi iz Klenovika, priznal, da je vola ukradel. Živinski list mu je izdala dobrenjska občina. Pri Kresonji, ki je bil izročen sodišču, so našli še 4000 Din. —
Nesreča pri delu.
Čevljarskega pomočnika Avgusta Ver« bosta je pri delu zgrabil stroj za desno roko ter mu zmečkal tri prste. Ponesrečenca je rešilna postaja odpremila v solnico. —
Nogo sl je zlomila
šivilja Rozalija Levičar, ko je na svojetrt stanovanju na Koroški cesti padla po stopnicah. Zdravi se v bolnici. — Nesreča z motorjem.
Včeraj se je ponesrečil ključavničarski mojster Josip Šel, ko se je z motorjem vozil iz mesta na Tezno. Padel je s tako silo, da so se1 mu pretresli možgani. — Od najlepših, najlepše desine-blago za moške !u damske spomladanske obleke in pla-Sč j ima letos v zalogi tvrdka L. Ornik, Koroška 9. Kljub
prvovrstnim kvalitetam, najnižje cene.
M.-
Din 263—
cestni in promenadni čevlji za gospode. Prvovrstna kvaliteta. Karo Koroška * 19. —	iVl
V	Mariboru, dne zz, lil. 192&.
\ 'pr'Vr>'M1V WrS
^tran 3
Angleii in Indijski parlament
POVODOM NOVE USTAVNE DOBE. - VZOR PARLAMENTA.
Francozi se zelo zanimajo za indijski odpor proti Britaniji, ki je dosegel višek sedaj povodom konca stare in začetka nove ustavne dobe, ki naj bi s posebnim zakonom uredila odnošaje med britansko nadoblastjo in indijskim narodom, iffajvečji pariški dnevnik je poslal v Delhi svojega poročevalca, da prisostvuje vsem sejam indijskega parlamenta, ki razpravlja sedaj o komisiji, katero je Anglija odposlala, da vsaj navidezno sporazumno uredi z Indijci osnutek zakona v novi desetletni ustavni dobi. Predsednik te komisije je Simons in komisija se kratkomalo imenuje Simons-Jspmisija.
Francoski novinar opisuje znamenito parlamentarno sejo, v kateri je indijska večina sklenila, da ne sme noben- njen Član sodelovati s Simons-komisijo. Levičarska nacionalistična stranka, Swa-raystranka, je agitirala več mesecev v to svrho ter je potom svojega časopisja in javnih shodov združila v bojkotu proti komisiji vse druge indijske politične skupine* Komisija, katero je odredila angleška vlada, sestoji iz sedem članov, ki imajo pravico prisostvovati vsem parlamentarnim sejam. Ko je komsija prispela v Indijo, so bile po mnogih mestih demonstracije in stavke, ki so se pa dale tolmačiti kot akcija levičarskih nacionalistov. Na to je Anglija že vajena, ui pa vajena na organiziran odpor vssh Indijcev brez razlike strank. S tem nepričakovanim hudim dejstvom pa morala računati že od pive parlamentarne seje.
Francoski novinar, ki opisuje to dramatično sejo, navaja s posebni,a povdar-kom, da si je sir Simons predstavljal položaj v rožnati luči in da ni bil niti malo pripravljen na rolidanii indijski odpor. S popolno gotovostjo je angleška komisija rač.ma a vsaj i eno britansko orientirano parlamentarno skupino, a se je tudi ta račun izjalovil.
Indijski parlament bi bil lahko vsem. ''“parlamentom ža vzor. Razpravljajo se najvažnejše stvari, politična strast je pa lahko še v tako velikem razmahu, a jo še vedno zagrne in zavrne format vljudnosti In kulture. Levičarski nacionalist I.ala Laipatria iznaša proti Angliji najtežje očitke brez vsake zadirliivosti, kakor veliki epski pesnik. Tudi njegovi tovariši Bo mojstri besede, pravi pesniki in stoiki.
Mojstri in pesniki so v angleškem jeziku, kakšni morajo biti šele v svoji narodni govorici! — »Ničesar dobrega ni nam prinesla Anglija«, pravi Lala. »Radi kruha in masla ste prišli k nam, vladate in delate pa za svoje interese. Svarite nas pred anarhijo, ki bi baje nastala., če nas zapustite. Ali ne vidite, da je največja anarhija že sedaj, ko tolik narod nima nobenega vpliva na svojo usodo. In tisočkrat je boljši naš nered, kakor pa Vaš mir. Komisija je gramofon angleške birokracije, parlament pa naj bi bil stroj.«
Angleži pa mirno in redkobesedno navajajo, da nasprotniki kot intelektualci nimajo nobene prave legitimacije govoriti v imenu 320 milijonske nepismene mase. »Pa bi naučili pisati to maso, Vi vladarji in dobrotniki!« je promptni odgovor indijskih parlamentarcev. Od desnice, sestavljene iz mohamedancev, ki so britansko orientirani, nastopi govornik, ki skuša po ovinkih, priporočati komisijo. Sredi njegovega govora se pa dvigne toliko in toliko rok njegovih tovarišev, ki pozneje s kratkimi besedami predložijo predsedništvu parlamenta brzojavne spomenice milijonskih shodov, ki izjavljajo, da je predgovorniku odvzeto ljudsko zaupanje. Star in dobrodušen Anglež Lincey, ki živi že 30 let v Indiji, je poskušal doseči sporazum na ta način, da bi Indijci končno le potrdili komisijo ter stopili z njo v stike. Opozi-cijonalni voditelj Yayengar je pa dejal, da je edini izhod ta, da se sir Simons vrne domov k svojemu kralju ter si pridobi pooblastilo za novo konferenco. Na podlagi popolne enakopravnosti bi za-mogla indijska inteligenca sodelovati. »To je edina pot, katero Indija Angliji odpira in sicer samo še danes, za jutri pa ne več. Proti volji svoje stranke, ki bi pot najrajši zaprla takoj, Vam stavljam ta predlog ter Vas svarim . . .«
Ko se je seja tako dramatično zaključila, so se pa Angleži in Indijci razšli v največji vljudnosti. Parlament nima niti enega člana, ki ne bi strogo čuval dostojanstva Človeka in visoke zbornice.
V	najtežjih debatah doprinašajo indijski parlamentarci sijajne dokaze svoje stare civilizacije. Kako daleč so za njimi parlamenti, v katerih ne slovijo več poslanci po sili svojega uma, temveč po, sili svojih pesti!
Šport
Briančoue smešnice
Francoski državnik Aristidc Briand je velik humorist, ki je napravil že dosti dobrih šal na naslov drugih, včasih pa tudi na svojega. Nekoč, ko je postal ministrski predsednik, je vzkliknil:	»O
Skoda, da moram prehitro končati ribiško sezono«. Ko so mu pa rekli, da bo imel tudi kot ministrski predsednik še precej časa za ribolov, je pa odvrnil: »Kako neki, saj se bodo tudi ribe priključile opoziciji«. — Druga znana anekdota je v zvezi z znanim monarhističnim voditeljem Leonom Daudetom. Ta je bil nekoč v počitnicah v bližini Briandovega posestva Corberel. Dasi velik političen nasprotnik, je Daudet iz vljudnosti prišel na posestvo, da poseti Brianda, kakor sosed soseda. Brianda pa ni bilo na posestvu in je zato Daudet naročil staremu oskrbniku, naj sporoči njegove pozdrave. »Da ne pozabite! Recite, da ga Leon Daudet pozdravlja!« — je §e posebej zabičil staremu oskrbniku. »O ne, te-imena pa že ne pozabim!« _ je’odvrnil starec. — »Saj je gospod Briand z imenom Leon Daudet krstil našega naj-večjega petelina.«
Za suežost periua
Lekarnar Brauner v Pragi je iznašel sredstvo, ki ima v sebi veliko količino vitamina in ohrani pecivo 48 ur sveže. Ministrstvo za narodno zdravstvo v Pragi je na podlagi strokovne analize Se odobrilo izdelovanje tega sredstva in se prične produkcija pod državno kontrolo žc v najkrajšem času. Ta izum bo Miatno pripomogel, da se odstranijo vse težkoče, ki izvirajo od prepovedi nočne-ia dela v pekarnah. Pekovski delavci so Proti nočnemu delu, peki, posebno večji, pa za nočno delo, da bi mogli svoje odjemalce preskrbeti zjutraj s svežim pc civoin,
Pol leta u sibirski tundri
Polarni raziskovalec Makarev se je pred kratkim vrnil v Ljeningrad. Bil je nad poldrugo leto v Gidanski tundri (močvirju), ki se razteza okoli gornjega toka reke Ob, na obali Severnega ledenega morja. Ta pokrajina je še tako neraziskana, da se more raziskovalec z mapo v rokah lahko prepričati, da mnoge reke in jezera, ki so zaznamovani na zemljevidu, sploh ne obstoje ali pa obratno. Ekspedicija se je borila s strašnimi težkočami. Ponovno so bili primorani, da so potovali pozimi na jelenih pri temperaturi 60 stopinj pod ničlo, poleti zopet z lahkimi čolni po rekah, polnih slapov. Preživljali so se izkljiTno s konservami. Ekspedicija je odkrila ogromno bogastvo tundre, posebno polno živali z dragocenim krznom, nebroj modrih lisic in severnih medvedov. Prebivalstvo tundre tvorijo Samojedi. Ekspedicija je prinesla s seboj nad 50 vreč dragocenih zbirk.
5 smučmi preko Pohorja
Večina mariborskih smučarjev je z veseljem pričakovala dveh praznikov, da zopet lahko pohitijo na zasneženo Pohorje. V soboto popoldan so vozili vlaki po Dravski dolini do najrazličnejših postaj smučarje, ki so nameravali v višave. Tudi skupina, ki jo je vodil g. Golubovič, je odrinila v soboto popoldan s precejšnjim številom udeležencev. Po o-bičajni poti s Fale so krenili proti Klopnemu vrhu, ki je kot izhodišče za ture proti zapadnemu kot tudi vzhodnemu delu zelo priljubljena koča; škoda samo da je prostor koče nezadosten za današnje turistovske potrebe. Prva etapa je bila absolvirana v treh urah.
Zgodaj zjutraj so zapustili smučarji kot čebelnjak polno kočo na Klopnem vrhu in odrinili po dr. Brencetovi poti proti Pesku. Bilo jih je 21, med njimi 5 dam. Vreme ni bilo nič kaj zadovoljivo, a smuka zelo ugodna. Tudi Pesek je bil v dveh urah dosežen. Po odmoru pa se je kolona pomikala dalje proti »Roglji«. Po enourni smuki, so izletniki konstati-rali zmoto in se morali po neprevidnosti nekaterih mlajših vrniti zopet na Pesek,
o	je bila druga etapa. V tej koči so ča-vali Jožefa.. Proti večeru jih je nekaj odšlo, tako, da je končno prenočevalo v tem malem prostoru IS ljudi.
Jožef je prispel v najlepšem sijaju. Ko so nekateri zimski športniki zgodaj šli iz toče, so sijale na nebu še zvezdice in ahno se je umikal mrak jutranji zori. Drevesa polna snega so postala ob prvih solnčnih žarkih nebeško lepa in sploh vsa narava se je pokazala v najlepšem sijaju. V prelepem dnevu so smučarji zgodaj odrinili na Rogijo. Že pod vrhom so se jim zabliščale Savinjske planine, 'Jrška, Peca... Nepopisen razgled. Koli-vo vas je meščanov, ki si ne morete pred stavljati, da nudi »ubogo« Pohorje toliko ne samo poleti ampak tudi pozimi svojim posetnikom? i Mimo Vitanjske bajte je vodila pot proti Jezerskemu vrhu. Šele tukaj se je začel pravi svet smučarjev — dolge planote. Vreme se je začelo izpre-minjati, postajalo je oblačno. Pot se je oližala koncu. Zelo interesantna je bila pot proti Ribnicič Na neizvoženi skoraj le deni cesti so se spuščali smučarji v do-ino.
Zbirka fotografskih posnetkov divne zimske narave obuja spomine udeležencev na krasote minulih dveh praznikov.
Prvenstvena slika je po nedeljskih tekmah v mariborskem okrožju naslednja:
1. Maribor
2. Rapid
3. Svoboda
4. Ptuj
5. Železničar
6 6 0 0 31:2
7 6 0 1 24:3 6 114 6:19
6 114 7:30
7 1 0 6 7:21
12
12
3
3
2
5lon in S urni čelaunik
V	Bombayu so pri nekem velikem stavbnem podjetju opazili, da se sloni, ki prenašajo bruna, ravno tako točno dr žijo osemurnega delovnega časa, kakor najbolj zavedni delavci. Najmočnejši slon je ves dan prenašal bruna na gotovo mesto in mu je ravno še eno ostalo, ko je zazvonilo konec dela. Ob zvonenju sc je slon obrnil sredi poti ter odkorakal proti hlevu. Hlapci so pa priskočili ter ga odganjali nazaj, da bi odnesel še zadnje bruno. Slon se je z rilcem bruna res oprijel, a ga ni spravil z mesta. Prignali so še enega slona, a tudi ta ni mogel pomagati. Vsi so se čudili, zakaj sta orjaka naenkrat tako opešala. Ko pa drugo jutro zazvoni k delu, je slon žc pri svojun bremenu in kar včeraj ni šlo na noben način po sklepu dela, to jo izvr šil sedaj z lahkoto.
Ptuj je bil že od jeseni sem na tretjem, Svoboda pa na četrtem mestu; oba imata ves čas enako število točk (3). Po nedeljski tekmi pa je odpadel Ptuj na četrto mesto in napravil prostor Svobodi. Količnik je namreč pri Svobodi minus 3.16, pri Ptuju pa minus 4.28. Po istem računu je tudi Maribor ostal na prvem mestu, čeprav ima z Rapidom enako število točk (12). Prvi ima količnik plus 15.5, drugi plus 8.
Stanje prvenstva v rezervah pa je naslednje:
1. Železničar
2. Maribor
2. Rapid
3. Svoboda
3	1	2	0	8:6	4
1	0	1	0	3:3	1
1	0	1	0	2:2	1
1	0	0	1	1:3	0
Turki v Zagrebu.
Za Veliko noč bodo imeli Zagrebčani priliko prisostvovati dvema zanimivima tekmama: na nedeljo igra nogometna reprezentanca Jugoslavije z reprezen a >.o Turčije, v pondeljek pa se sreča rKsd-janski v predstavništvom Carigrada.
Nogomet in hazesia prihodnjo nedeljo.
V	nedeljo stopijo zopet štiri moštva v boj za točke, in sicer je srečanje sledeče: ISSK MaribonSK Svoboda- in SK 3tuj:SK Železničar. Prva ob 13.30, druga ob 16. Med prvo in drugo tekmo pa nastopi ob 15. bazenska družina SK Ptuja proti družini ISSK Maribora v prija-, teljski tekmi.
Publika bo torej imela zope {priliko videti obširen program.
Siužbene objave MOLNP.
V	nedeljo dne 25. III. bodo aa igrišču ISSK Maribora sledeče prvenstvene tekme: Ob 10. ISSK Maribor rez.:SK Svoboda rez. Ob 13.30 ISSK Maribor :SK Svoboda. Ob 16. SK Železničar :SK Ptuj. Službujoči odborniki gg.: Wluterhaltcr, Pukl in Nerat.
Klubi se ponovno opozarjajo, da imajo postaviti pri vsaki tekmi po tri reditelje, ki se javijo pol ure pred pričetkom tekme pri službujočem odborniku.
Prvenstvena tekma SK Ptuj SK Svoboda je preložena na 1. aprila.
Sokolstvo
Družabni večer ptujskega Sokola. V
soboto dne 17. tm. se je vršil sedmi družabni večer sokolskega društva v Narodnem domu. Udeležba žal tudi na tem večeru ni bila taka, kakor bi to bilo želeti. Ptujčani so pač nepoboljšljivi družabniki. Večer je otvoril br. podstarosta Komac in podal besedo prvemu predavatelju br. Šestanu, ki nas je seznanil z bogato zgodovino srbskih narodnih pesmi. Vodil nas je od tužnega Kosovega h kraljeviču Marku, despotu Stepanu, Petru II. Njegušu, pesnika Gorskega venca, pa do srbskih vstankov in današnjih dni. Na željo poslušalec je moral predavatelj čitati na to še nekaj bugaršic in Hasanaginico. Drugo predavanje o ideji, ki ga je imel br. Šterk, je bilo aktualno posebno za današnje ptujske razmere, ko se naša inteligenca tako rada odteguje sokolskemu delu. Takih predavanj bi bilo želeti še več. Oba predavatelja sta žela od navzočega članstva zasluženo priznanje. Večer je bil zamišljen tudi kot odhodnica vrlega delavca br. Preloga, ki je jedva prišel k nam in se z vso vnemo posvetil sokolskemu delu, a se zopet vrača k Celjanom, katerim ga pač zavidamo. V imenu društva se je poslovil od br. Preloga br. podstarosta in mu želel na pot naš krepki zdravo. Želimo, da sokolsko društvo teh družabnih večerov ne opusti, ker je izmed neštetih poklicanih društev v Ptuju edino, ki je prirejalo predavanja in gojilo družabnost. Že danes pa opozarjamo na sokolsko akademijo, ki se bo vršila v nedeljo dne L aprila mestnem gledališču. Pokažimo vsaj ob tej priliki, da znamo ceniti delo društva, a je gotovo najmarljivejše v mestu!
Iz hazenskega podsaveza.
Na občnem zboru LHP dne 11. trn. je bil izvoljen naslednji odbor: preIsedriik dr. Mayer (Ilirija), I. podpredsednica ga. Kroftova (Atena), I. tajnica gdč. Ru sedeva (Ilirija), blagajničarka gdč. Mi*' i čičeva (Ilirija), tehnični referent g. Bal-tasar, odborniki ga. Polakova (Atena;, gg. Vončina (Primorje), Miro Vodeb (ISSK Maribor), Samuda (Ptuj); ko pa bodo oblastveno potrjena nova pravila LHP, pridejo v odbor še kot II. podpredsednik g. dr. Robič (Mura), II. tajnik Sketelj (Primorje) in odbornika gg, I.'u-čik (Slovan) ter S. Sancin (Mura).
Sečem stoletnikou
Niti Voronov niti Steinach ne moreta dati ljudem one sile, ki jim jo nudijo visoke' gore, sveži zrak in zmerno življenje. Vsaj dosedaj nismo slišali, da bi kakšen »pomlajevalec« pomladil stoletnega starca. Blago podnebje Španije, čisti gorski zrak in naporno delo na polju pa so ohranili pri življenju in moči celo sedemčlansko rodbino, od katerih je najmlajši 102 leti star. Mati, Marija Pe-rija Pereza, živi na Portugalskm. Ima že 127 let in je popolnoma zdrava in živahna. Z njo živi pet otrok, od katerih nima nobeden pod sto let. Najmlajši ie Pose Pereza in živi pri Kartagini. Star je 102 leti in zelo zgovoren. Rad pripoveduje o svojih potovanjih po Ameriki, Egiptu, Franciji in Italiji. Pose Pereza upa, da bo živel še dolgo in dosegel vsaj takšno starost, kakršno je žc sedaj dosegla njegova mati. Ostali bratje ga n:i-zivajo še vedno »tnali kričač«, kakor v otroških letih. Ta priimek sc ga torej drži že 102 leti.
Stran el
Mariborski VFČFPNIK Ttrfra
V Mariboru, 3ne 22. ITT. 191?
Hans Dominik:
Oblast treh
Se par sekund, potem se mora javiti Silvestrov glas. Potem bo od njega samega izvedela, kako da se je iztekel požar v Linnaisu in kje da se nahaja sedaj s svojimi prijatelji.
Jana je sedela in čakala na odrešilne besede. Čakala je, medtem ko so se trenutki kopičili v minute in minute v če-trture.
Aparat ni izpregovoril. Ona pa ni mogla vedeti, da je Silvester v istih trenutkih usmerjeval žarilo na severnem tečaju in opazoval njeno sliko na motii plošči daljnovidne naprave. Da je opazo-vrJ njeno nestrpno čakanje in da je že stokrat preklel okolnost, da antene telefonske zveze še niso bile napete. Vedela je samo, da čaka zaman na Silvestrov glas in moreč dvom se je pričel polaščati njenega srca.
Glossinove besede so ji prišle na misel. Ali je morda vendarle res, da...? Ali je morda poročilo časopisa, katerega ji je dal dr. Glossin, morda le odgovarjalo istini?
Drug udarec, ki bi mogel streti hipnotični zapah, ga morda moral streti, je zadel Jano brez Glossinovega prizadevanja. Zadel jo je, ker v oddaljenosti šeststotih milj v ledu in snegu nekaj žic ni bilo pravočasno napetih.
Minute so potekale. Ura je odbila pet. Čas, katerega naj bi Jana pustila vsak dan goreti elektronske žarnice na svojem sprejemnem aparatu in čakala na Silvestrov poziv, je potekel.
Postalo ‘ji je jasno, da se Silvester danes ne bo oglasil... Nekaj se mu je moralo pripetiti... Bil ie ...
Ni domislila stavka do konca. Navdahnjena od nenadnega impulza je skočila pokonci in sklenila prenagljeno in nepremišljeno dejanje. Toda navdajalo jo je tisti trenutek samo eno čustvo, da mora proč. Proč in iskati Silvestra, dokler ga ne najde.
Previdno je odprla vrata v sobo starih zakoncev. Leta dva se še nista zbudila iz svoje popoldanske dremavice. Tiho je zopet zaprla vrata. Naglo je s tresočimi
se rokami pospravila v usnjato ročno torbico nekaj najpotrebnejših stvari. Nekaj vrstic za gostitelje. Da gre na pot, da poišče svojega moža.
Na vratih je obstala in še enkrat s pogledom objela skromno sobico, kjer je preživela zadnjo srečno uro s Silvestrom. Tamkaj je stal še elektmski sprejemni aparat, s pomočjo katerega je mogla vedno in kjerkoli slišati njegov glas, če jo pokliče. Hitro je stopila po njega in si ga obesila okoli ramen. Nato pa je tiho in neopaženo zapustila stanovanje. Toda ne tako neopaženo hiše.
Dr. Glossin jo je videl, ko je stopila na cesto. Sledil ji je. Najprej v cestno železnico, nato v letalo. Pri tem je skrbno pazil, da bi ga zagledala tudi ona. In da bi je ne zgubil iz vidika.
*
Telenergetično Silvestrovo žarilo je delovalo s posebno, od njega prvič v čisti in koncentrirani obliki proizvajano vrsto energije, z oblikovno energijo. Njegov aparat je vseboval, na poseben način nakopičeno, samo malenkostno količino te energije.
Da se more razlagati kljub temu velikanski učinek žarila, je treba pomisliti na dvoje. Predvsem na avtomatično obnovo izrabljene energije. Kaleči želod vsebuje samo neskončno majhno količino oblikovne energije. Toda malenkostna količina zadostuje, da nastane iz obstoječih snovi pod vplivom solnčne svetlobe veliko hrastovo drevo.
S tem pa prvotna oblikovna energija nikakor ni izčrpana. Nasprotno, ista se avtomatično povečava, ker drevo, ki ie nastalo iz prvega semena, rodi nešteto novih želodov.
Na isti osnovi se v aparatu nakopičena oblikovna energija z delovanjem aparata ni izčrpavala, temveč se je avtomatično obnavljala in ostala vedno na isti višini.
Drugič pa je treba znova povdariti. da je žarilo samo oproščevalo, prožilo povsod v prostoru nahajajočo se vezano energijo, kot n. pr. izproži pritisk na puškin petelin v naboju nahajajočo se kemično energijo. Samo veličina in oblika žarečih elementov so omejevale učinek, ki se ga je moglo z aparatom doseči.
ANTON NOVAČAN
n
CIlJfKA KRONIKA
dramatski mozaik v treh delih prvi del
HERMAN CELJSKI
je pravkar izšla. Broširana knjiga velja Din 40’— v platno vezana Din 48‘—
Dobi se v knjigami
Tiskovne zadruge v Mariboru
Aleksandrova cesta št. 13
185
se izposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14
Zadnje veliko žarilo je preračunal Silvester na najvišji učinek desetih milijonov kilovatov ali okroglo trinajst milijonov konjskih sil.
Te številke predstavljajo ogromno silo, ki se je mogla tekom ur in dnevov kopičiti v neomejenost. S stroji take učinkovi tosti je bilo potrebno previdno ravnanje, da ne bi nastopil učinek po neprevidnosti na nezaželjenem mestu.
Ničesar se ni moglo pripetiti, dokler se je z aparatom pravilno ravnalo, dokler se je pazilo na enostavne predpise njegovega oskrbovanja. Toda v to svrho je bilo treba pazljivosti. Oni, ki je upravljal aparat, ni smel biti brezumen od strahu in razburjenja, kot je bil Silvester oni dan, ko je ob šestih četrtega dneva, ki ga je preživljala trojica prijateljev na severnem tečaju, odhitel od aparata.
Ob štirih popoldne tega dneva je Silvester usmeril žarilo, spojil novo telefonsko napravo in je hotel poročati Jani o svoji rešitvi. Usmeril je žarilo na znano mesto in spravil na motno ploščo daljnovidne naprave sliko Janine sobe v Diisseldorfu. Vsak predmet daljnega prostora je točno videl. Samo sprejemnega aparata, katerega je bil dal Jani ob sio-vesu, ni našel. In Jane same ni bilo nikjer.
Silvester je pričel iskati. Usmerjevai je aparat in preiskal z rastočo razburjenostjo vsak kotiček v Termolenovi hiši. Ogledal si je obe, tako dobro poznani mu sobi. Zagleda! je starega gospoda Termolena in njegovo ženo Luizo. Videl je, da sta potrta in da se živahno razgo-varjata o nečem. Nato je iskal Jano po cestah. Slike vseh krajev in mest, ki jih je skupno z Jano obiskal v Diissel-dorfu, so se vrstile na motni plošči pred njim. Iskal jo je z rastočim strahom in vedno bolj zmeden, dokler ni po dolgih, brezuspešnih urah obupan opustil iskanje.
Atma! — je bila njegova prva misel. Atma mu mora pomagati. Atma pač poseduje sredstva in moči, da poišče, kar
sam kljub svoji čudoviti iznajdbi ni mogel najti.
Zapustil je žarilo in tekel po rovih in dvoranah, dokler ni našel Atme. Ta se je razgovarjal z Erikom Truworjem.
Besede in stavki so zveneli na njegova ušesa, toda on v svoji razburjenosti ni pazil nanje.
»Prisili, ne da raniš! Uporabljaj oblast, ne da ubijaš!«
»Če bo šlo, Atma. Nočem moriti. Toda ali naj ne uporabim oblasti, če bi pri
tem prišlo nekaj upornikov ob življenje?«
»Ne! Z oblastjo smo tudi prevzeli dolžnost uporabiti jo.	O uporabi smo
dolžni dajati obračun.	Veličina obiasti
nam omogoča izhajati tudi brez ubijanja.«
Ukazujoča, nepremagljiva volja je sijala iz Indijčevih oči. Njegovo mirno, brezstrastno govorjenje je vplivalo tudi na Sylvestra. Potrt in razburjen je vstopil v sobo. Prežet ene same misli, da poprosi Atmo za pomoč. Sedaj pa je pozabi! na svoje skrbi in želje ter zapadel lu-dijčevemu vplivu.
Vsedel se je na bližnji stol, da počaka konec razgovora. Atma se je s kratkim pogledom ozrl nanj in globoko usmiljenje se je za trenutek začrtalo v njegovo bronasto obličje.
»Jana se ne nahaja v nevarnosti.«
Atma je izpregovoril te besede polglasno. 5rik Truwor jih je menda presiišal. Na Silvestra pa so vplivale kot hladilni balzam.
»Jana se ne nahaja v nevarnosti.*
Tiho je sam zase neštetokrat ponavljat tolažilne besede in se je pri tem čimdalje bolj pogrezal v naslonjač. Poka,tila se ga je reakcija. Šele sedaj je občuti! vso napornost zadnjih dni. Podnevi v delavnici. Ponoči zaposlen z napenjanjem brezžičnih anten. Samo redke ure počitka vmes. Njegovo srce je pričelo biti slabotneje, svinčena trudnost ga je objela, medtem ko je še vedno avtomatično ponavljal besede: »Jana se ne nahaja v nevarnosti«.
Njegove misli so pričele begati. Kakšno življenje pa pravzaprav živi. Pustolovsko, žigosan od usode, preganjan od vsega početka. Samo enkrat je zaplaval njegov življenski čolnič v mirne vode. Takrat v Trentonu, ko se je mirno udejstvoval v svojem poklicu pri državnih delavnicah. Ko mu je dom Hartejevih postal druga domačija, ko mu je vzcve-la nežna ljubezenska sreča. Kateri demon ga je takrat premotil, da se je pojal za iznajdbo, tem odkritjem, ki je stalo že njegovega očeta svobodo in življenje. Ali ni bila nesreča nerazdružljivo zvezana s tem problemom? Ali ni prinaša! poizkus rešiti’ga., smrt in pogubo vsakomur, ki se je pečal z njim.
Separlrana soba
z dvema posteljama se odda. — Sodim ul. 26 vrata 2.	624
Trgovski lokal na deželi
vzamem v najem. Ponudbe pod šifro »L« na upravo lista.	629
Za
4 Din
dobite kranjsko klobaso s hrenom, 1 kruh, 1 cigareto in kozarec pristnega dalmatinskega vina ali porcijo pečenih morskih rib, 1 kruh, 1 cigareto in kozarec vina samo v	623
|Za spomlad
,.Prvl dalmatir'
Maribor, Mesarska ulica 5
n k!®8l“
J. Povodnik
so že došle moderne srajce* najnovejše oblike ovratnikov, moderne samoveznlce, vse vrste nogavic in čevljev
kakor vse drugo modno blago za vsakteri okus in kot že splošno po izredno nizkih cenah edino v modni trgovini
znano po
Josip Karnlčnik*
trgovini
ki se nahaja sedaj
na Glavnem trgu 11
* SEVAM IZPOLNI
IN IMELI BODETE OBLEKO IN PERILO IZ NAJBOLJŠEGA IN NOVOMODNEGA BLAGA PO ZELO NIZKIH CENAH,
AKO SI ISTO NABAVITE PRI TVRDKI
I. N. ŠOŠTARIČ • MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA STEV. 13
Upravnišlvo poiealv.
,,Joslpdoi“. Ribnica na l'o bor ju, postaja Bi ezno-Ribnica Bče za svojo kantinu stalnega
dobavitelja
sadjevca
(mošta). Išče se samo dobro, o-kusno blago. OJerte z malimi
vzorci je nasloviti na gornji m-slov i	•	f>70
'mm
Spominjajte se ti
Občinskim uradom
In rasnim podjatjam priporočamo
#
Občni državljanski
zakonik
*
Cena v platno vezani knjigi s poštnino 155 Din Naroča se v knjigarni
Tiskovne zadruge v Mariboru
Aleksandrova coata IS
Izdaja Konzorcij »Jutra« y. Ljubljani:, predstavnik Izdajatelju in urednik
Stanko
Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik D e t e 1 a v Maribora.