m koriiti d»lav-|al|ud«iva. U«l»v. •o opr«vli«nl do |a kmr produclra|o.
is paper la davotad th® int«r««lc of tha irking class. Work-ara an titled to all what thev produce.
"fîhilîl V!?0"4"^ J"*11*'. •• «w. ai tb« MU orno«
Chloafo 111. uod«> tbt Act ofCoagre» of Marehlrd, WW.
Office: 2146 Blue Island Are.
"Delavci vseh dežela, združite se'\
si
PAZITE!
na številko v oklepaju-ki ae nahaja poleg vašega naalova. prilepi}*, naga apoda)ali
na ovitku. Ako (272)
|e številka . X ' tedaf vam a prihodnjo številko našega lista potege naročnina. Prosi-moy ponovite |o tako).
Stev. (No.) 271.
Chicago, ill., 19. novembra i November) 1912.
Leto (Vol.) VII.
podhodu sodruga Et. Kristana.
drug Etbin Kristan odpluuje [dni iz New Vorka proti Evro-odpluje nazaj tja, kjer, pra-— kakor se je sam izrazil pri resu v Chicagi da je "na-stara domovina".
Znamenita je bila tura s celo to predavanj ktero je pravkar nČal sodrug Kristan, /namerna ravnost velikanska, ve-omembna in trdno upamo, da di ptadonosna.
^Dva meseca in pol je bil *o-Etbin Kristan med nami. V kratkem času je prepotoval t držav razprostirajočih se na n. v »redi in na severozapa-naše reoublike. Kakor bo raz-o iz poročila tajništva .Tugo-anske Socialistične Zveze, ki izda v kratkem, imel je sodr.
an okrog štirideset shodov ravno toliko predavanj. Vseh odov se je odetažilo približno ,000 oseb Slovencev. Ilrva-ln Srbov. V mnogih mestih n. pr. Cleveland, Milwaukee je bil na\al delaveev tako da vsi niso mogli v dvoji Moralni vspeh predavatelj-ture Kristanove je torej na^ tnosrt velikanski, da boljšega bilo želeti. Vspeh je bil tudi materielnem oziru: prodalo se Veliko socialističnih knjig in ošur. nabralo se je pTecej na-»čnine na naše časopisje in tudi ^ostovljni prispevki na shodih ) povprečno precej znesli.
Seveda — doba je brla kratka, ko bi bila hotela organizacija Bfreči vsem prošnjam in zahte-iz raznih naselbin, ki so za-vale Kristanov poset, moral bi »drug Kristan ostati najmanj to dni v Ameriki. Ali za en-•at ni bilo mogoče. Vendar vzlic nejefnemui času in omejenemu evihi shodov dosegla je Kri-anova tura — kakor rečeno — jajen vspeh in začrtala je važ-zgodovinski moment v gibanju goslovanskega iproletarijata v neriki
Novi izgredi v W. Virginiji.
Minuli teden so se v Cabin Creek okTaju pojavili novi izgredi. Kakor nezanesljiva poročila trdijo, so čt raj k u joči rudarji napadli vlak Chesapeake & Ohio železnice, na katerem so se vozili privatni detektivi in slavkokazi. V tem spopadu jc bilo sedem rudarjev ubitih in težko ranjenih. Ranjena sta bila tudi dva "ske ha". V sled tega je pričakovati, da bo guverner Olaescoek zopet poslal milico v |>o štrajku prizadet okraj.
Položaj 6t raj kar je v je zaradi pri lis k a joče zime vsak dan obup-nejsi. Brez sredstev za življenje in brez zavetja »o prisiljeni stanovati na prostem. Poleti je imel guverner lepo priliko, da bi premogovne podjetnike prisilil, da bi priznali vsaj glavne opravičene zahteve štrajkarjev. Poslal je mi-milico, a kaj je bilo rudarjem tem pomagano. Pobrali so jim orožje, izgnali jih na povelje premogovnih baronov iz kompanij skih barak ter jih pustili neoboro-žene in brez zavetja privatnim detektivom in morilcem, ki so po odhodu milice takoj zopet začeli uprizarjati barbarska grozodej-dejstva. Vsakomur je na podlogi tega jasno, da štrajkarjem ni preostajalo drugega kakor, da ae zopet oborože ter branijo pred kompauijskimi psi.
Premogovni baroni danes stoje bolj trdno kakor so ob začetku štrajka in niti na misel jim ne bodi, da bi šitajkarjem dovolili kako zahtevo. Oni namreč vedo, da bo delavec prisilila zima nazaj v stari jarem. Ko bi poleti guverner zavzel odločnejše stališče prottnjim, bi se podjetniki nedvomno podali. Sieer pa od pla-čenega kapitalističnega podrep-nika. kakorsen je guverner Glass-coek, delavci ne morejo pričakovati pomoči.
Na novo delo.
Navidezen poraz, katerega so socialisti v Milwaukee, Wis., do živeli pri zadnjih volitvah, je pokazal smer novemu in velikemu agitacijskemu delu, na kafte-rega se pripravljajo s polno paro lamkaj&nji sodrugi. Okrajni organizator sodrug Edmund T. Melnus se je izrazil, da se nikoli ni bilo v njegovem okraju toliko zanimanja za sociaJizein kakor ravno sedaj. Ljudje so v veliki meri začeli zgubljati strah in predsodke
Soc. mayor obsojen.
Soe. mayor George R. Lunn v Schenectady, N. Y., je bil pred rekordnim sodiščem v Little Falls, N. Y., obsojen na $50 de narne kazni ali pa pet deset dni zapora. Lunn je bil namreč areti
na
BOJ VOJNEMU M0L0HU!
Balkansko klanje—sramota za civilizirani sveti
Že par mesecev divja na Balkanu mesarsko klanje. Koljejo se — ne zveri, temveč ljudje! Toda ljudje so postale — zveri! — Človek — civilizirati človek — postane zver tisti treuotek, če ubije sočloveka z slepe Si rasti; ali moriti premišljeno, z namenom — pripravljati se, organizirati se za klanje na debelo — je pa že več kot zverinsko. Divja zver je proti takim ljudem — morilcem — inteli-j gentno bitje . . .
Na Balkanu divja mesarsko klanje.» Temu človeškemu klanju do socializma. Njihova želja, spo-pravijo: vojna. Naj ga nazivljejo kakor hočejo, naj ga vsi verniki znati socializem do koreni™, poni vsi patri jo t je na svetu ogrinjajo z vso postavuostjo in z vsemi ven-j staj« vsak dan bolj' očitna. Tam-ci glorije in naj ga sankcionirajo in blagoslavljajo vsi papeži in vse kajsnja soc. stranka se tega vele-cerkve na svetu — mi pravimo, da jc vojna prosto klanje, klanje, ki važnega momenta zaveda v polni je toliko bolj barbarsko kolikor bolj upije svet, da je kulturen, oivi- meri in zato izdeluje obsežne pri-1 iz i ran ! Vj prave za* ol>sežno izobraževalno Črnogorci, Srbi, Bolgari in Grki so vdrli v Turčijo in po celeinN<ampanjo, kakeršne menda se ne turškem ozemlju v Evropi divja barbarsko klanje, kakoršnega še ni P»zna nobeno mesto v Ameriki, videl moderni svet. Človek — zver kolje, strelja, seka in prebada člo- Naloga te kampanje bo. da pe po-veka — zver! Krvavi mololi ima svoj veliki dan. — Strašne so slike, tom predavanj po vseh delih o-ki odsevajo iz prostranega morisča. Kupi mrliče v . . . Potoki in reke kraja seznani ljudi s soeialistič-tečejo rdeče pobarvane s človeško krvjo . . . Vozovi ranjencev se I n"n naukom ter tako prežene ne-vračjo s polja klanja . . . Voz za vozom . . . Pred par meseci krep-	napačne pojme o socialio-
ki in zdravi možje in fantje so danes hromci, pohabljenci — razine- mu» katere so jim nasprotniki va-sarjene postave . . . Bežeči Turki koljejo na gadeu in grozen način doma >n nevedoma vcepili. Do mirne Ijudi^— starce, žene in otroke: vojna dela zveri! . . . Srbi, konca zadnjega tedna je imelo že Bolgari in Črnogorci drve za njimi maščevanja in divje morilne stra- <*ete* organizacij zarentane dvo-tfti polni iii koljejo istotako na gaden in grozen način; vojna dela zve- rane .za Predavanja. Po sedanjih ri! . . . Povsod klanje . . . ogenj . . . kri . . . zverinski krik_in	bo vršilo vsak mesec
smrt
najmanj 30 predavanj. Predava nanja se prično prihodnji mesec.
Okrajna soc. organizacija bo poklicala na pomoč več znanih zunanjih govornikov v ta namen Tako na primer iz Chicage, New Yorka ,Kansasa. Oklahome Massaehusettsa.
Poleg tega bodo
Cemu to klanje? ('emu človek kolje človeka — čemu čete ljudi koljejo drugo četo ljudi T Ali imajo tisti, ki se koljejo in ubijajo drug drugega, kakšno korist od tega klanja! Ali imajo tisti, ki so na bojni fronti, ki vršijo klanje in ki padajo in umirajo v visokih kupih — in to so delavci, proletarci! — ali imajo tisti kakšen dobiček od tega, da napajajo črno zemljo s svojo gorko krvjo? Ali se mogoče borijo za svoje koristi, za svojo svobodo?
NE! NE! — IN NE 1 Mesarsko klanje na Balkanu se vrši zato,, » ker tako hoče roparska avtokracija, ker tako hode roparska buržoazi- .arjl1 na inhi{ in r,a zaPadni ja in ker tako hode roparski kapitalizem!	st!*vani mesta Plavanja sociali-
Srbski, črnogorski, bolgarski in grški proletarci na eni in-turški S,i?ne*a ,?Ceja' 0 kater<^a »»ja.i-p rolet are i na drugi strani, kteri se koljejo med seboj, kteri so nahuj- ?*"! uwp°hu 80 80Cialwti Poiskani drug proti drugemu in ponižani na nivo krvoločne zveri — ti "IV
nimajo nobenega dobička od tega klanja! Proletarci, delavci, kteri L- Pr.,e *	°1krajn t,1~
stoje v prvih vrstah in kteri s svojimi telesi preetrezaio krorlie in H	n?°°mh . Ja«°«l<>™uskih
organizacij, smo sigurni, da bodo
te storile svojo dolžnst ter poma* gale, da bo ta izobraževalna agitacija kar najlepše uspela.
v mesecu
ran pred tremi tedni, ker je ISodrug Kristan je odšel nazaj |	itrajlrajočim delav
itaro domovino, kamor ga kliče
cev. Svoboda govora je po kon stituciji Z. dr. vsakomur garanti rana, a kapitalistične pijavke se boje. da bi delavci spoznali resni co, zato protipostavno oretirajo vsakgar, ki skirša razkriti njih o
ta, rt« obrodi največji sadil vp„,opovfinp iruw Kristan je n« odhodnici; *,avor	v «vesti d« ni
bo mu jo priredile ehikaSte or-l """f8^ ^kr!T,im Z8,° ,u,h
plačati kazni. V svojem zagovoru
je dijal: ".Taz nisem provzroči oviranja prometa in ne kalil reda, hotel sem le nagovoriti mirne zIm>i ovalce. Držamo pravdniiHvo adu. Videl sem va«e težnje in I ae je zavzelo za me zgol iz pred-boje in povsod sem vam go-| sodkov. Ako sem pozival straj-
karje, da naj se poslužujejo mirnih sredstev pri poravnavi stavke, gotovo 6e nisem krSil zakona. Ravno sem ponavljal besede rnojili tal, kamor je (padlo se-1 Abrahama Lincolna, ko me je po-ako hočete, da bo obrodilo ti licija ustavila. .Taz sem Se vselej eri sad".	nasvetov al mirno poravnavo na
Krogi širom Amerike zanom I 8PTt>t,rt<¥V	nikdar ni izšla iz
irom men e. zanom-	ust	0 nasilju v takih
slučajih, ki naj se vedno poravnajo na podlagi svobode. Tudi se nisem zoperstavljal aretaciji! Prijeli so m*» in vrgli v ječo. Pri tem se gre za nasa načela in zato ne bom plačal niti centa ;ako moram biti kaznovan za'to, ker sem se po-sluŽil svojih pravic kakor državljan Združenih držav, potem bom iel v ječo." Lunnov zagovornik bo uložil pritožbo na višjo infctanco.
Ižnost. Kliče ga delo in boj v •ialističnih vrstah na Slovanom jugu. Naša dolžnost pa je, h*ugi sirom Amerike, da plod jrega je zasejala Kristanova tndi obrodi največji sad! Kristan je na odhodnici; mu jo priredile chikasfoe or-lizacije dne 10. novembra, re-med drugim tudi tole:
Bil sem med vami, sodrugi, vaših naselhinaih na vzhodu in
iz srca. Ali zastonj bodo je besede, sodrugi, zastonj je e. četudi je padlo na rodovit-la. 6e ne boste vi sedaj gnojili
sad'
rogi Sirom Amerike, zapom-| si te besodie! ZapiSite si jih •ee! Le naše združeno delo. eno delo in prizadevanje bo ročilo, da plod Kristanovih avanj res obrodi tisti sad. »ga pričakujemo. Tu naše do-| nje delo, vasa agilnost. so-nam je porok, da besede I Kristnna ne bodo zastonj! i na delo! Nadaljujmo z vse-ilami tnm, kjer je pustil so-| Etbin Kristan.
•čno pot, sodrug Kristen!
mlja Te milion iskrenih že-uneriikih sodrugov, da še vr-kirav in čH v bojne proletar-^rst»» v stari domovini; Sreč-
1000 Za
NOVIH k on test za
NAROČNIKOV! 1000 novih, na
>ajonete, nimajo niti najmanjše koristi od tega! Jedino, kar imajo, so kroglje — in ako uidejo smrti, imajo razbite ude, bedo, glad in be-
raško palico, kadar se vrnejo z merilnega polja. To imajo vojaki delavci od vojne! —
Dobiček od vojne, od barbarskega klanja imajo samo tisti, ki so vpjno provzročili; dobiček ima kapitalizem in njegov privesek: kronani mogotci in burioazija. Dobiček imajo tisti, ki niso na bojni fron-
Po republikanski poti.
Ameriški velekapitalisti niso . zastonj izdali milione za AVilso-ti, ki so od zadaj na varnem pred kroglami, ki sede v svojih palačah novo izvolitev in se tiudi niso za-na mehkih blazinah in s satanskim nasmehom čitajo novice z bojne- stonj veselili njegove zmage, ga polja! Tem je vojna pravi blagoslov božji! Ni čuda, da ukažejo kajti oni dobro vedo, da so repub blagoslovi jati armadne kore in zvoniti in molili po cerkvah za "sreč- likanci in demokrntje ena duša v no zmago". Zakaj se denarni in kronani mogotci ne podajo v bojno dveh telesih kar so socialisti fronto pred točo krogelj — če je "tako sladko umreti za domovino ob vsaki priliki povdarjali. Zate in sv ver" kakor pripovedujejo ignoratnim proletarcem? Zakaj? gadel se pa tudi sedaj prav nič O, razume se, zakaj ne! Mogotci niso tako neumni, da bi se pustili ne čudimo, ko prihajajo iz demo ubiti; oni znajo ceniti svoja ničvredna življenja. Kdo bi potem užival kratskega kraljevstva vesti, da se plen, ki ga prinese vojna? Umirajo naj za "domovino in vero" ne- bo pod Wilsonom nadaljevalo umni prosta ki, Jciniso za drugo! Tako si mislijo kralji in kapitalisti | Taftovo razbijanje in razpu&ča
S tem
in lepo ostanejo doma, kjer se vesele plena in zabavajo s priležnica- nje roparskih trustov. mi . . . Ce pa že gre kteri na bojišče, da s tem preslepi in se bolj toliko povedano kakor, podkuri tiste, ki so na fronti — je vedno bolj v ozadju, kamor ne pri-1 demokratje pustili razni leti smrtonosna krogi ja---.
Dva meseca že divja klanje na Balkanu — toda ali ste v tein času že slišali, da je ubit črnogorski kralj, srbski kralj, grški kralj, bol-1 ^»^ega ljudstva, kakor garski car ali ktera druga velika glava? Ja — le čakajte! Tem vele- 80 PlwtiIi republikanci. No ai-morilcein, ki so odgovorni za vso prelito kri, se še ni skrivil las na	Pa smerišFi narod rad
glavi, niti se ne bo, pa magari če traja vojna se leto dni. Pač pa je f^f.""1 az kar ^ «looval, to na drugi strani padlo — kakor govore zadnja poročila — do danes . . 11! Ka(,ar ^ streznil bo v balkanski vojni na obeh straneh 160.000 mož! 150.000 vojakov — |tt,dl ^«o^sčanja konec! prostakov, samih proletarcev, delavcev in kmetov — kvečjemu kakšen oficir vmes — je obležalo mrtvih in ranjenih na polju barbarskega klanja! STOINPETDESET TISOČ! Premislite to! Ako bi kakšen noroglavi anarhist vrgel bombo in usmrtil deloma ranil 150.000 judi--joj! kakšen krik bi bil po celem svetu! Kakšno zgražan-
je — in seveda po pravici! — bi bilo to. kakšno ogorčenje! In če bi bilo mogoče, dotičnega anarhista bi potem stokrat obesili, linčali,
Kaj bo s Taftom
Veliko, "dobrih in skrbnih" državljanov sedaj skrbi kaj bo s Taftom. ko bode zgubil službo 4. marca. Kakor znano, se Taft smeje iz srca, veliko je in tiho
4 ,.,.	..misli. In omenjeni državljani se
T,*™**1 na.lelektrične,n	• • • Balkanu je pa pa- sedaj boje. da je nesrečni Bili
dlo 150.000 moz mrtvih in ranjenih — in nihče se ne zgraža — nihče zgubil we navedene dobre last
ne protestira (razen razrednozavednih delavcev)--ravno naro- nosti. Bre «skrbi! Bili si je znal
>e: vse je v redu in kronanim in ocilindrnnim anarhistom, ki so v res- kol! advokat in kot uradnik nn niči največji in najbolj divji anarhisti, kar jih «emlja nosi, pošiljajo polniti bančni predal; zato je vsak čestitke in slavo jim pojejo! -	strah, da Tafta čaka siroiišniea.
Balkanskim monarhom se je zahotelo zemlja — več zemlje. Ru- ^rez podlage. Povrhu \\>ega je bil
ročnikov "Proletarcn" se je i*-oglasilo že lepo število sodrngov. Ali si ti med njimi? Ako ne, šr
"t. dragi sodrug! Izroči brat- d*11®8 izrdfei ^P011 itT P0*1!1
»zdrave sodrugom onkraj nft '2?^^^iJ^Z^f* 8i f prt-j^,,,!	J . .Izaveden delavec! Od agitacije «a
^Pozdravljen na» in bodily je	prpbnjll ^
u» tvoje besede med vednih delavcev! Vrla Proletar rtavemkimi delavci v Ameri- čeva armada na noge! Prosto bodo zastonj!	I 'olici. kle ste«» Na dan!
vo in rop — evropskih kronanih razbojnikov in velekapitalističnih 1000 "o^arjev je končno zmešala karte tako spretno, da so balkanski mo-narhi
Za
NOVIH NAROČNIKOV! kontest za 1000 novih na-
i dobili karto za mesarsko klanje. Tako se je pričela krvava igra. rodlSlm "Proleta« Seveda — igro so zaigrali šele črnogorski, srbski, bolgarski i« I —^t—. —- - ? grški proletarci. Kajti brez teh ni nič. Povedali so jim, da moraj
nad Turka — kot kristjani nad nekrščanskega Turka — za sveto I danes izreži kupon ter ga nožlH vero! — za čast domovine! — križ proti polnmesecu! — In to je ob- na "Proletarca"! Pokaži da si veljalo. Podkuriti verski fanatizem, nacionalni fanatizem in obuditi zaveden delavec! Od agitame staro, staro sovraštvo napram Turkom - pa je dovolj za nevedno, vednih Je odvisna prTbnja "ne«a prosto maso, ki je tako vzgojena. O, če bi proletarci zavezne in turške vednih delavcev! Vrla Proletar armade znali za pravi vzrok vojne; če bi znali, da so samo golo orod- čeva armada na noge' Prosto (Nadaljevenje na četrti rftrani.)	j	Ivoljci, kje ste? Na dan!
Naša vlada v službi dolarja.
Po vsem svetu so šle pred kratkim vesti o revoluciji v Nicara-gui, Sredna Amerika, ter o posredovanju Združenih držav v tej revoluciji. Te vesti so bile tako prikrojene, da je ves svet mislil, da je vlada Z. dr. izvršila veleza-služno delo, ko je poslala v Nica-rag-uo svoje vojaštvo, da je s silo naredilo mir. Revolucijonarje so te vesti slikale kot toplo zločincev, ki so nevarni življenju in imet ju in katere je zato treba po-streliti in pobesiti. Na podlagi teh lažjivih poročil je vsakdo odobraval početje naše vlade in kapitalistično časopisje je trdilo, da je bil sveta dolžnost Z. dr., da so naredile mir.
Sedaj pa prihajajo iz zanesljivih virov poročila, ki kažejo, kako nesramno je bfl svet nalagan in da je bila najostudnejša laž poročena za resnico ter da je bilo posredovanje nase vlade posledica naostudnejse koristolovščine kapitalističnih špekulantov iz Z. dr. Nicaraguajski narod je namreč pred kratkem izvolil novega predsednika, ki pa ljudskim izkoriščevalcem ni bil po volji, ker se jim ni hotel dati podkupiti ter jim tako prepustiti svoj narod na milost in nemilost. Zato so sklenili ti lopovi, ki so v službi vele»-kapitalistov iz Severne Amerike, da se maščnjejo nad njim. Pregovorili so staicga predsednika, ki je bil hlapec v njihovi službi, da ne zapusti predsedniškega mesta, četudi je propadel. Volja na-roda pri njem ai prišla v poštev. Ake ft torej ljudstvo hotelo priti do svojih pravic, mu je preosta-' jala samo revolucijo zoper tiranskega predsednika in njegovo kapitalistično gardo. Nase vojaštvo je novoizvoljenega predsedni ka vjelo ter ga poslalo v Panamo.
Tako vlada naše "svobodne' republike pomaga teptati svobodo drugih narodov ter iste vklepati v verige tiranstva in kapitalistih nega suženjstva, a vse to samo z>ato, ker je profit par nenasitnih oderuhov v nevarnosti.
Da pa je mogoče tako infamne laži in zavijanja resnice pošiljati v svet, zato skrbi kapitalizem na ta način, da kontrolira in lastuje vse telefone in brzojavne ter povrhu se navičarski trust, ki pošilja v svet le take in tako predelane vesti, da svet ne more spoznati natanko kapitalističnih lumparij.
Ameriško ljudstvo je dalo kapitalistom svoje glasove. V zahvalo bodo kapitalisti gledali na to, da bodo ljudstvu vzeli tudi drugo, kar fte ima
Kapitalizem je pognal 600,000.000
žensk v delavnice in tovarne ter jih tam iskoriiča. Iz tega sledi, da rabijo delavke volilno pravico, ki jim bo omogoČevala varovati njihove interese.
R®v. Sojar pere svojo blamažo.
Župnik Sojar sc zvija v A. S. kakor gad, ako mu stopis na rep. Nagromadil je več kolon novih zavijanj, laži in nesmislenih čenč, ker hoče na ta način oprati svoje nesmrtno blamažo, Izgovarja se. da ni bilo debate med njim kristanom ! O jerum, jerum ! Z vso slovesnostjo trdi, da ni prosil sodruga Kristana oproščenja! Dalje pravi, da so bile njegove besede: "Dragi sodrugi! Bog vam pomagaj! .laz vem želim vso svečo!" samo za "špas". Bravo! Supnik Sojar! Sice? pa prihajajo tudi — čitatelji A, S. do prepri-čanja, da "brijete norce iz njih" in da imate vse ze "špas", kar >išete! Pa naj žc bo kakor hoče, izvili se ne boste, pa se že zvijajte kakor hočete! — "Blamaža je sestra slave"!
Mutilated
Obsežna proti-socialistična zarota razkrita.
ljen za uradnika sodiŠi, ▼ to, da
Na adreso "Glas Naroda
bo pomagal pri zaroti.
Dudberg mi je nasvetov al, da Newyorški "Glas Naroda" y naj pregovorim Laoater-ja, ¡"L^pje® odgovoru "Glasilu" S. N. naj izpoveda, da sta Wayland in p j reie imeine figure o socia-VVarren najela za jemanje pisemin socialistih. Kakor po na-na |>ošti v Pittsburgu ter donaša-| ^ iiQ^ Naroda" postavlja
99 I VOJAÔKA DIKTATURA NA HRVAŠKEM
Iz naselbin.
rod živi in cvete kot narod ljudi in samostojnih gospodarjev, ne
>a kot narod ponižnih hlapcev in siromakov, kakor je danes, Ur so
. , . , poluizobražen
kapitalistične «odrge. Pa kako ze «oper nje*., napodtag'' J»«" 1M pojma 0 socialnem razvoju in tudi ne, naj je ta lUt neuatraaeno "h ga, ho podatej jrfo, *» ^Ljega po.ledie.h, btfal m žiRoaal vae one. ki -o od- 1H. ^M ^jJ " m° [<<norllut v uradniitvu "Ula* (Tovorni za osmino g^jitelbo d«.	**"^rOal, i.\sJ." je -hrulU aoelali..« in
ÄÄ / -fl--1- • ..............—
ZTriZZ najikaudaloznejMi I »tauovanje.
-■ — T.	ttr:a oponašati. Ta C oveK 'no so jo v nmnmu, »jn «c
»enemu bojevmku za Prav eo^ T -	«te. a opona raatc VBak humbu(r! Mi pri;
rala je njegove ure.ln.ke ,n l..t-	pot.«J « _ ^^ domovine!
"'"h ' ^iTdr^^iee jim	t ^IhTeln tudi Appea.- La.no mi aocialteti ^ sto,is,
1 A iv r n r	urednika Phiferja. Pove delavcev „as je to.tran morja, l
vlada m mog1» do /ivega In rav	i. _ |ml izjematni .. i(ftlir
t S.le	fiutam telefona 'naročeno, da "domovino" le tolik. čaaa J«
brezdotnovinstvom Hrezdomovinstvo! — to je tista ktero so dajali za< Evropi sadil
Ta človek 1k>|so jo v Ameriko, kjer še lahko
priznamo In s« stotisič slov ki 1010
nLhano rT^	I pri*l«ikuj,jo, kaj govore ljudje I kler redno plačuje,no rent in pa
g rt ETÍ« Pri "Appeal,,."	I board! Ce nepteW - „as v,-
merah v drSavni ječ» v Kansas,,, l>uel,cr* i" PWWjr »ta m,žejo •• domoVSne na	kt*.
h^i "Anneal" ie te dni razkril tudi naznanila. <la namerava via-U je tud, brezdomovniikn! Kje ob»L pro,¡socialistično zaroto, da Waylanda obdolžiti nečastnih je pa vaša domovina „„po, a v pri kateri so sovdeleiene številne dejanj z ženskami. Natančnejše o New \orkuT Ako imate domoy znane privatne in vladne ooebe. tora mi ni pojaaml."	• no cemu ste J. obrnil, hrbet u,
Ta zarota jc imela namen najprej Iz drugih v,rov se je tudi dog- pnali v Amenkot/akaj mate o „niciti ta list, potem pa se Irtiti nalo, da so vladni detektivi ved- stali v domovin, in viivall njene druiril, socialističnih publikacij; no zasledovali vse Appealove u- krasote in plodovet Bo;inw se, kar pač priča, da imajo višji go- radnike več meeeoev.	da tudi vi nimate nobene domovi-
snodje velik strah pred soeializ- Ta satanska gonja zoper Ap-1 net Ako jo imate v Ne»- Wk„
peal" je zahtevala svojo žrtev. — blagor vam' Vendar bojimo
Najvažnejša oseba pri rozkritjuf Zaradi brezmejnih lumparij odLe ,ia tudi »um brez nj" ako . . . r > i • • _	I di«>«i triadnih Klan^ntinv nrnti I:..... .. Sakset* lep kos domovine
tem
domo-
Kriit&nov shod — Olas Nur;* v prevdarek.
Nekaka potrtovt je po naši naselbini, ko
zavladal je posti
V času, ko se razpletajo na Balkanu dalekosežni dogodki, je za avstrijske mogotce nastopil tre , ..	„.notek, da pred vsem svetom po-
ga tiraui — 111 med njimi tudi kažt,j0 konec gvojt. vladne modro-
sl o v enaki tirani oropali za do- K. Nameato <ja pospešijo upo-1 iziii volitev znan. Pri hvJji nt-pr movino in razkropili po vseiu sve stavitev normalnih razmer na lir mialjeuosti iu nepoznanju obsto, tu! — Ali smo mi krivi, da nima- va4kfera> da preženo izrecnegaUih razmer, je večina mislila, d mo domovine * Ali smo mi krivi, humpp Ouvaja. ki je onkraj fiotle Locialisti ne morejo biti poražen da so jo nam vzelit Ali smo "i»Ltabliral pravcato strahovlado, Toda, kdor je poznal tukajii^ krivi, da smo se — lepo število je kanila v glavo gorostasna razmere in zgodovino socialist nas — rodili kot brezdomovinci mij4ej. na Hrvaško hočejo poslati nega gibanja v splošnem, gtt nas lovenskih tleh, toda pod tu jim krovom, kjer ni bilo niti to
iko našega, da bi položili nogo ll ne \)0 odgovoren ogrski vladi. ino vero v končno zmago soeiai Kdo je kriv T Ali ni torej naia UemTt^ «kupnemu ministeratvu mH v tisti meri> kakor j0 a dol/Jiorf. da st* kot bre/.domovin- na Dunaju. Skandalo/jii Čuvaje* ,(1 SOcialistirni kandidati sijaj« ei združim« in borimo celo naše Uomisarijat nameravajo nadoine-l :ilJaRajj Zgodovina Koeialisi življenje, za domovino, da si pri- gtjti z Vojaško diktaturo.	namreč uči, da so tudi socialii
dobimo domovino?	| Upanje je bilo, da resan dogod- drugih (ležel doiTveli često
'	j..............—-	. tirugin uezei (íomveii et-sto <-ua
ki na Balkanu razodenejo avstn- momentallie poraz<í Vsi laki z
janskim oblastnikom nevzilržnost | ¿agni peuipeW pa na8 ue wne
44Glas Naroda" še nekaj čveka, koliko je slovenskih soeiaili-1 janskim	____
stov, v Ameriki. Konštatiramo, njihove brezvestne politike nad I	temveč" nan7inori
inka ni nohe- srbsko-hrvaškim narodom, da po-| ,	. nnvptfM nnmnmtk
t<
la pisar tistega članka m ntii»«.— i srnsKO-iirvaniviiii nniu».v»m, ..». i'" |(ja|| na kapaciteta, ni nobena avtori- .pravijo ostudne krivice, ki so jih teta, da bi sodil o njem. Sioven- zagrešili nad njim, da mu dado
»kih d,lave,v v A m,ri ki „ da... s zadoaeen jo za okrutno preganja- hU y te|n	H0(1 Krit^
organiziranih v Jugoslovar.sk, nje. Najnovejša nakana pa ka/e. ^	dobrodošel, s, lah
Socialistični /vezi nad os,m sto; da se tem ljudem ni se odknlo|
novega poguma, oevrsti morajo našo organizacijo, povspesiti našo agitacijo. Da 11
ri

J*
«aivaznejsa oseoa pri ru»*ni,jui	----------------------- ^ - .. '	-----
je neki A. W. Lovejoy ,ki je izdal strani vladnih blapconov proti iH1M Sakser lep kos derne izjavo iz katere so razvidne vse Appealu so je ustrelil lastnik te- ua Cortland Streetu, ni 'e s ostudne podlosti in lumparije ga lista Wayland, potem ko jHmvPno, da s to Sakser je v o d
.... i	• • i	i razume. Kakor pastir med
dvakrat toliko j,h pa je, k iniso spo^anje m da ne mislijo :^	^ ' ^
organiziram, ki jim razmere ne končati strahovlade ki s srdom «	J
dopuščajo, ali v srcu so pa soemj na^lnjuje v^ko pj^no . ee	V80	J
m in v,.,ln„ pobirajo nas M	^ ** «•» vlil novii «
i„ „a.;, gihanje. Uhko rečemo/. J diktaturo Ja lt P^aljfcva^aK	^
trikrat petkrat toliko! Seveda, bridkosti, prizadejane ljudstvi,	P°^un,a za b0i{0L(i {
P	t; na Hrvaškem, je le nova sramoti-	obra« so zginili izmed
tev v dolgi vrsti ponižanj, ki jih m tarnanje je utihnilo. Kakor
j,. Hodtrto doživelo.	8odr- Knstan izrazil, je
V poročilih, ki napovedujejo I poraz le navidezen in je do
to najnovejšo klofuto, je kakor M» ™ stranko m da social
v zasmeh rečeno, da so nezasli-	ničesar zgubili razven
šano to namero izazvali izredni uradov, ki pa v socializmu n
dogodki no Balkanu in da „e iz- glavna stvar. Glavna stvar
vira iz notranje političnega polo-Na socializem raste. Naši sodri
žaja. Ampak . < mw taka provoka-jin drugi zagovorniki sociali|
eijaT Če je merodajnim faktor- so to začeli uvidevati in zato
jem v državi v reimici do tega. nes stojimo še tesneje in trdn
da se vrne na Hrvaško red, da združeni. Reči moram, da čut
zavladajo normalne razmere, je | danes več ognja v sebi za naš
gospodom v New Vorku bo jako neljubo, ali kar je res, res.
44Glas Naroda" kot list brez načel in brez programa, kteri kc vedno kot prostitutka prodaja tistemu, kdor da več, in kteri služi vedno le privatnemu buainessu, nima nobene pravice vtikati se v napredne delavske organizacije Ta list, kteri se vedno prodaje kapitalistom in kapitalističnim strankam in kteri je pri zadnjih volitvah tako navdušeno pel glo
naj na kak način dobiti obtožilni I dat se marsmaK niui uoa.re, k«,m-i lirtMimiv je imel ' lepo
material proti " Appeahi"; ako talizmu, a od kar se mu je pred viuoM na Kranjskem t;»ko dolgo \u.lli;n" ,a.I>"j I vojft^ka diktatura najnesrečnejšel kakor	kedaj	prej, kajti mi
-	v	"l—1	-	riko rijo lattu in z njun vreti uiui ic-j , , . ___a_____A___________.	j__,___x_
meljito propadel, ni se nikdar ni
bi pa drugoče ne slo, naj se pa letom ponesrečila žena. njihov Ljoklcr ni pognala v Ameriko ta material sfabricira iz laži. Via- duh ni bil ve»č tako prožen in I Ztlaj je Ilimd y New Yor-da se je na vsak način hotela iz- svež. Neka mrklost se ga je lotila ku ima ^domovino" taki dolgo.
nabiti urednikov tega lista: Fred tedaj in ga ni pustila do zadnje-Uokier Ra trpi Mr. Sakse»-; če ga D .Warren-a, Waylan<l-a, E. V. ga. Wayland je bil eden najbolj-La odgiovjt prii;€| j„ bo iskat v Debsa ter C. Y. Phifer-ja.	| ših urednikov v Ameriki.	|(niicago; in če «a tudi tukaj vr-
Tz procesa bratov McNamara znani delavstvu sovražni časopis 4 4 The Los Angeles Times
žejo iz 44domovine" pod kap, šel
Petindvajsetletnico je slavil	bo morda v San Prancisco ali v
je imeli naš bratski list v Hamburgu,	Alasko. In končno — ako ne bo
prinesti prve dni v decembru ob-|<4Hambirrger Echo". Na 2. oktob-	med tem časom tako podjeten,
sežno gradivo ih*hude obtožV o|ra 1887, j« izšla njegova prva Ste-	kot je njegov sedanji boss, da si
44Appeal-u" in njegovih uredni-l vilka. kot organ socialne demo	kupi kos domovine— bo našel
kih. Na podlagi teh obtožb je kracije Hamburg - Altona. Bil	<4domovino" šele na kakšnem be-
nameravala vlada začeti obsežno! je to čas, ko je vladalo izjemno raškem groblju--in le tam
preiskavo zoper nje ter jih na I stanje proti socialistom, ko so s	mu ne bo domovina zasipu rana,
podlagi ponarejenih in izmišljenih paragTafi hoteli zatreti delavsko	kajti lahko se zgodi, kar se je že
dokazov poslati v dolgoletne ječe. I gibanje. Samo v Hamburgu je zna	pripetilo, da izgrebejo njegove
Lovejoy je dalje izpovedal, da §ai0 leta 1887. število socialistič-	ko8ti jn jih zmeljejo za — gnojilo.
TJI^LV:^ Sitel	r.k. je ^»d«,.o,¡»i go
spoda pri 44Glas Naroda Dela-
to je ža
ki je bil poslan v službo lokalnim banju škodovalo. Kakor so prvi oblastem v Kansas, rekel sledeče:I kristjani dejali: kri muČenikovo. 44Bogati m uplivni možje iz vseh za krščansko vero je seme za krš- 1tl,11,a domovine delov republike, od Atlantika doUanstvo. ravno tako so lehko de- l08tna ^•nw»1 ,,e ima SN0 Pacifika, so prispevali znatne jali naši sodrugi: socialistične žrt |J° domovino Ui^ kjcr najdc za-svote denarja za protisocialistično Ve so socialistično seme. KI jut) , propagando ter za preganjanje v^mu preganjanju in-vsej brn-•vsega socialističnega časopisja, talnosti niso močne roke proletar-zlasti 44Apipeal to Reason-a". V cev izpustile svoje zastave. Vse tej zaroti so sovdeleženi razni in- kazni in vse srednjeveško stroge dustrijski magnatje in sovražniki procese so naši sodrugi junaško delavcev kakor! Otis, Gleed, pretrpeli. Ko je izšla prva števil-MoCormick, Bird itd. poleg teh ka, je napisal urednik sodrug J. so zraven tudi nekateri duhov- Wedde na uvodnem mestu, da se niki ter Številni vladni koritarji. list ne bo ogreval za nobeno poli-Nadalje piše o vsej zadevi Lo- tičnft stranko. Treba je bilo ta-vejoy: <4Duhovnik Pompeney mil krat, v času preganjanja sociali-je povedal, da je prišel v okraj stov. največje pozornosti. Samo Crawford z namenom, da bo umi-1 nevtralen list je imel obstoj. Ko čil " Appeal". Na dan 1. oktobra pa je leta 1890 bil odpravljen somi je isti Pompeney naznanil, da cialistični zakon, tedaj je tudi me želi videti dwtriktni pravdnik. "Hamburger Echo" pokazal svo-DaJ mi je tudi $10.00 za stroške jo pravo barvo in se pričel bori-v Topeko, ter priporočilno pismo ti za uveljavljenje socialističnih na distriktnega pravdnika Harry načel in za interese delavskega J. Bone-a, ki je bil obveščen o razreda. Da je delavstvo znalo mojem prihodu ter me je že pri-1 ceniti delo svojega glasila, to ka-čakoval.	žejo naslednje številke: Ob pri-
Po par opazkah sem vprašal I četku je imel list komaj 8000 na-Bone-a, kaj želi od mene. Povedal I ročnikov, a danes jih ima 76.000, mi je, da hoče obtožeb zoperl razproda pa se vsak dan 250.000 Warren-a, Debsa, Waylanda ter izvodov. V teh petindvajsetih le-Shegparda ter tako te 4' zapeljiv-1 tih so bili obsojeni uredniki lista ce" ljudstvo spraviti za jetni&ko na štiri leta, štiri mesece in en ozidje. Povedal mi je. da je pred dan zapora in na 15.000 mark glo kratkem obiskal Washington.! be. To so bili hudi udarci, ali naši kjer se je posvetoval s predsedni- hamburški sodrugi niso vzlic tekom Taftom ter zveznim pravdni-1 mu klonili in ne omagali. Naša kom Wickershamom.kako zatreti želja je, da bi se list še nadalje 44 Appeal to Reason". Temu naj tako krepko razvijal in da bi nje hi sledila prosekiieija drugih govo število naročnikov spodbu-socialističnih časopisov. Do pred dilo tudi naše delavstvo na delo kratkem ni bilnnikakega denarja | za svoj list. za take procese, a sedaj je denar
ja za ta namen dovolj skupaj . I	Švicarska svoboda.
Vpogovoru, kako dobiti ves ob-| Naši šviearski bratski listi be-
tolžni materijal, je Bone rekel, da	ležijo novo sramoto švicarske re-
naj so poslužujeni diktografa	publike. Zvezni svet je izgnal iz
(stroj, ki posluša in pove, kar je	dežele tri Italijane, ki so prote-
slišal). Zahteval je t/udi, da naj	stirali proti justičnemn umom v
se z raznimi okolnostmi prisili	Lawrence, Mass. V tem oziru si
.T. M. Lasater-jrt, PittsbuTg, Kans	je "svobodna" Švica vedno ena
ki je bil svoj čas pismonoša in ki	ka. V ječo je vrgla Jurija H*r-je bil pri zadnjih volitvah izvo-1 wegha. prijela je Licbknechta, zs
si
sredstvo in predrzno natezanje I prepričani, da dan končne
.. ..	V T	Vil ljudske potrpežljivosti. Ce bi jim trajne zmage ni več daleč, četi
eeaar storil za dobro delavsko J	• • a a •	T,,	. ,.
rjr ,	. , ■ rji__I bilo v resnici do reda, naj odstra-ls, nasprotnikom socializma
stvar. Kadar je pisal o Slovenski ...	. . \	I	1	. ... ...
VT . . n j • t j i: nijo izvirek nereda, naj izzgo pro-l sreči z vsakovrstnimi podli
Narodn, Podporni Jednoti al so-L ^ ^^ naj zMe ^ni-Lredstvi obdržati se na površ ciahsticni organizacij, vselej je lQ	sp v svoji hr- To je bil Kristanov drugi si
p.sal z mrznjo,	va&k politiki odreko nepoštenja, venski shod v Milwaukee. Tu
ral in skusal razdirati. Ravno ta-	^ ng Hrva-kem dado, ta drugi ni dosti ali pa nič i
ko skuša zdaj toda ne bon č ^ ^ gre: volilpo prayico ne-Ltal /a prvim. Tukajšnji slov^ Slovenski delavci ga P^Hskal^o samoodločbo in pofiteno 8ki delavci so s svojo števili^ Ako imate res kaj pojma o socit-| upray0	I deležbo pokazali, da so željni
. Ko je naš vnanji minister groflcjaii8tičnega nauka.
kor se hvalite, potem gospoda ^^ z ^^ geat0 razpo- Lepi uspehi Kristanovih gv
začnite najprvo pri ,8e . ^ ^ slal evropskim vladam tisto znano|rov taiajo vedno očitnje
ne unionizirate svojo tiskarno, okrožnico o upostavitvi normal- s,OVfinski , . go za6eli , «« k^u».. L-ot 44ftnhri rti» »vsk	^ ,	____ MovensKi ueia\ci so zacen
časni zaslužek. Delavčeva d' r.e-vina je po celem svetu. Ako si vi domišljujete o 44domovini" tam na Slovenskem z zelenimi gorami. mičnimi hMmi in -»climi cestami — svobodno vam. To je vse lepo, in tudi mi se s spošto vanjem spominjamo tistega kraja. ali kaj to pomaga? fe je /e-odec prazen in ni centa v /«pu. ah ko kličete na pomoč vse pesniške vzdihe o 44 krasnih dolinah in divnih planinah lepe naše domovine" — želodec bo kljub temu še vedno prazen! Delavec nima domovine! Socializem je mednarodno, svetovno gibanje in zato je njegova domovina celi sveti
Ravnotako je kapitalizem mednaroden in brez domovine! Socialisti se borimo, da šele pridobimo domovino! Mi hodemo, da ima vsak delavec svojo domovino — se mu tista domovina vrne nazaj, za ktero so ga danes oropali! Mi smo danes brez domovine, ker so nam jo vzeli — toda mi hočemo priboriti domovino nazaj, hočemo, da je slovenski delavec in poljedelec (kteremu je šla domovina na boben I) tudi gospodar svoje slovenske domovine, ne pa hlapec in suženj avstrijskih tiranov! Mi hočemo, da slovenski na-
da ne boste kot prijatelji" vedno prodajali sk «b-skega blaga? Delo, delo, ;,ini nekaj držijo, gospoda, ne pa prazno gobezdanje. Ako hočete, gospodje, polemizirati socializmom in socialisti, tedaj se naj-preje poučite, kaj je socializem in — kar je glavno — kako se vrši socialni razvoj z vsemi svojimi panogami. Dalje se poučite o realnem in resničnem življenju delavca, o njegovih mukah in krivicah — skusite kaj. In ko se o tem poučite, tedaj boste spoznali, da je našemu delavcu treba še nekaj druzega kot samo podporne jednote, sirotišnice in kakšno Ciril - Metodovo družbo povrh. Spoznali boste, kako ste danes — majhni in plitvi . . .
Kar se pa tiče 44straAnega gre ha", ki so ga storili slovenski so eialisti v starem kraju, da prote stirajo proti vojni — proti me sarskemu klanju na Balkanu in .proti nameravanemu jzbruhu ev ropske vojne, ktero grozi barbar ska oficielna Avstrija, proti temu nimamo kaj reagirati. Za boljše razumevanje čitajte naš članek "Boj vojnemu moldhu" v današnji zda ji "Proletarca". Če je urednik 44Glas Naroda" tako krvavo navdušen za klanje "naše brače" na Balkanu, potem na.i hitro zadene puško na ramo, od jadra s prvim parnikom proti bo jišču in postavi naj se deset me
trov pred turške kanone--pa
bo videl, kako 44slavno in čast no" je biti v vojni 1
Ako hočete — se še vidimo!
dobri delavski nih ra¿meT je fcljfre« z re*n,m,	vtaro brezbrižnost in
obrazom in veselim srcem pripo-. lomarnoitf ter 8e oklepati stn
vedoval, da je tudi turški sultani k i _
v besedi z evropskimi diplomati da sc napravi končno red v Avstriji. Najnovejše, žalostno resno
poglavje v hrvaški krizi kaže. dal ¡VgufoTiociauitov v Milwauld je Mjivec dobro pogodil av,cr,j-1 Xobeden ^^ ()p)ave(> ske razmere.
Nasprotniki so z dolgimi čli ki proslavljali po svojih li^
razburja zaradi tega. V
slu
1000 NOVIH NAROČNIKOV!I kapitala stoječi časopisi so p^ Za kontest za 1000 novih na titutke, ki se prodajajo one ročnikov "Proletarcu" se je ie kdor več plača. Niti eden izr oglasilo že lepo število lodrugov. njih ne piše o tem. kako se j Ali si ti med njimi? Ako ne, še zmaga priborila. Niti eden n danes izreži kupon ter ga pošlji menja onih nesramnih sredstj na 4'Proletarca"1 Pokaii, da si katerih so se posluževale nasjJ zaveden delavec! Od agitacije za-1 ne stranke. Cela armada čas^ vednih ie odvisna prebuja neza- sov je stala leto za letom v ii vednih delavcev! Vrla Proletar- službi. V velikih krasnih cerk^ čeva armada na noge! Prosto- ki so postavljene od žuljev dc voljci, kje ste? Na dan!	|stva, učilo se je dan na dan
go ljudstvo ponižnosti in po Pro^ja.	Iščine. Služabniki božji del
V zadnji številki "Proletarca" so na {Q dn ni priSi0 v rno2
smo priobčili dopis vdove FanvL,,iHVcev spoznaje resnice, lulius, kateri je pred kratkem bogatašev tekle so nepreneh, umrl mož ter jo pustil s tremi o- boffate zalot?p z]ftta in omogo, troci brez vsakih sredstev 1 Ista da je v poneumnjevanje 1
se ponovno obrača do nas s
stva na vseh straneh z vs
prošnji na slov delavce za pomoč. m0(,,m vr-no So(,Hj so ker ji ne preostaja nič drugegaL.,, fielp sku fArnien^ ¿ njenem obupnem položaju. lz-
vesele. Pri tem pa ne stoji za njimi mogočna
vidijoJ a arnj
svoje se v duševni temi tava brate in da bo prišel čas, ko tudi ti spoznali resnico, ko sprevideli, da so bil vm> ob
zidovjem ječe je uničila \Veitlin-ga, izgnala je Bernstei-na, Motte-lerja, Wollmarja in druge. Zato ostaja zvesta sama sebi, če ukrade eksistenco revnim Italijanom in jih kžeue, ker so protestirali proti umoru, ki nameravajo zagrešiti v Ameriki nad njih rojakoma in strokovnima voditeljima Oiovanittijem in Ettorjem l*gon je tem sramotnejši, ker so vsi trije Italijani družinski očetje in že mnogo let prebivajo v Bemu.
Zvezni svet jo sebi v sramoto pokazal, da v Švici ni dovoljen protest proti strašnemu justičnemn umoru. Ampak kadar gre proti delavcem, so si vse buržvazne in kapitalistične sile edine.
♦ Premije za otroke. Avstralski zvezni senat je sprejel zakon o materinstvu. Zakon določa pre-mi jo do 100 mark za vsakega o-troka, ki se porodi v Avstraliji starišem belokožcev. ,
med otrok je star najstarejši sedem let in najmlajši sedem me-| ",,",',,"" J \Ii».,17^H, \7i
_ v 4 : . , . | zavednega delavstva, k, ne 1 secev. Za časno jo je vzel podi .	. ^ Am a
\ , , •, 'L. K stano deluje na to, da ni streho nek plemenit Slovenec v1
Boston, Pa.
Ob tej priliki tudi uredništvo "Proletarca" apelira na slov de-
lavce, da po svojih močeh nrisko-,	.
čijo na pomoč nesrečni drnžini	»trank le pesek v oči.
svojega ranjkega tovariša in so- M0
drug«, ki so ie v polni meri zave- va»"	»•videmil» pH
dal krivi, tedanjega družabnega vb* u> «ii»	v P*
reda in tudi rtoril vse v njegovih Ako bo(io ^.lam vsta močeh, da se te krivice odpravi. ™btevali svoje pravice ... ' jo. s čimer bo odpravljeno tudi *ali< 80 obljube, jim te gorje vdov in sirot,	krat (ianp- Te.laj bo prišla
Prispevki naj se pošiljajo ali mpTnba- Glavna stvar, ki nan na omenjeno Fanv .Tuli,is. Bos-Uot«vlj» končno zmago, je ton, Pa., Box 153, Allegheny Co., razvoju kapitalizma samem kamor se je mamreč preseiila iz ve« tega politični slepci ne Klee, O., ali pa na upravništvo. umijo. ali razumeli neeejo., "Proletarca", 2146 Blue Island te spada tudi za slovenaki f Ave., Chicago^ IU. ki bo objavilo toliko navdušeni "Glas Naff mena darovalcev ter darove po- ki je v št. 263 prinesel slalo na pristojno me^to.	I ki se mora roditi le v glavi
(trfsojra slepca, ali pa hinavca; o
K, jasno dokazuje ¿lanek sam
Kftpodom okrog 01. N. je dobro
•Kanu, da se tudi v prihodnjih Krili letih ne bo niti ena postava Karedila za delavstvo. Ne oporekam, da se bo to ali ono poskusi Ko z veliko glorijo a gotova stvar Kefda bo ostalo vse le pri posku Eu. To ve tudi putec članka: "U-Epptbi socialistov" v itneuovanem WLU Kar pa ueve je, da je da-IjtoaSnji vladai* Zjedinjenih držav Kapitalizem in da s<» da proti te lau le ua oni načini vspcano bo (riti, ki ga socializem uči. Ta na-«in je: podržavljen je trustov, Saploh vse industrije, kaltera je Kaneš v rokaii mogočnežev. Ka Ko mislijo pri 4401. N.*' o uepre-Ktam ni razvoju moderne tehnike, katera spreminja človeka v živ ■troj in ki ga izpodriva pri delu? Kli je znan 44 01. N." takozvani ■'gnojilni sitem", ki ga s tako Kruzo uveljavljajo! Želim tem ■gospodom, da bi za nekaj dni Krstili reševanje ljubega naroda K bi šli delat pod ta sistem. Ako Bi v tovarni strojev stali pri delu in bi jim vedno naprej nevi-Uct) glas vpil ua liha: hitreje, hi-|ti*ge!, ko bi jih vedno zasledovala oči priganjačev, bi nedvomno ■poznali v par dneh vso grozoto Kinašnjcga sistema; ko se delav ■a priganja kot živino, in inu po vrhu tega stoji pred očmi še brez Loselnost. Vse to pa naj vzame La plačilo za trud, za duševne in [telesne muke. Ja gospodje, lahko se je navduševati za stranke, katere mečejo že dolga deset le ■tja delavstvu drobtine raz miz ■ogatinov kot tolažbo in rešitev. Kihko je vam, sitim opisovati ■svdušeno, hrabrost Jugoslovanov. ki danes umirajo na bojišču, faa .starejo okove tlačanstva, in ■t ne vedo, da si kujejo s svojo hrabrostjo okove strašnejše od Kdanjih, okove modernega su-Kostva. Lahko vam je pisati, da »s je jugoalovanskih socialistov e šest sto, ker ste udarjeni s sle K>to, in ne vidite, da je za vas in aše zaščitnike bogatine že vsak zgubljen, kdor začne enkrat militi. In misliti jih je v zadnjih etih začelo toliko, da vas bo gro-im. ko to spoznate, in spoznali bo
te, kakor ste spoznali, in se pre-raŠili svetlobe, ki je nastala lad S. N. P. Jednoto.
Na Vaše napade pa je le eden [>dgovor: Mi vstajamo, a vas je [trah!	P. Novak.
Na drugi strani pa pomeni beseda socializem zdrav razum in pravičen Čut in bo doaledno temu vsakdo skrbel za svoje sorodni-ke-bolnike, sirote in druge. Za si rote brez bližnjega ■ sorodstva skrbela bode država; kajti sirotišnice, bolnišnice ali zdravilišča in vsi učni zavodi bodo tudi državna last in pod državno kon trolo. Vsaj menda Rev. Hojarj ne misli, da bo država kot kolckti-vum brez sredstev; nasprotno ona bi imela vse in kakor smo rekli, vsi in vsak bo imel jedna-ke vžitke, jednake pravice in dolžnosti. Sicer pa bo tudi civilizacija stopila v nov in pozitiveu stadij in vsak bo imel čistejši in plemenitejši verski ali pa kulturni čut. Pa saj Rev. Sojar j to do-bro ve! Toliko inteligence inu pač pripisujemo, ali njegova vprašanja diše nekoliko po onemogli zlobnosti. V dokaz bodi, da je on tisti, ki svojevoljno izrablja verski čut iu samega Boga v tako čudne politične namene in to, kakor razvidno, brez vsacega povoda! Kje vendar se more predhacivati socialistom ali špe-cijelno E. Kristanu protiversko gibanje? To ni njih naloga! Če se pa sem in tja krene politi kar-ski klerus po nosu, katerega se vtiskujc tja, kamor ne spada, to je vendar faktično vse kaj dru-zega! Bog. vera iu pa klerikali-zem, to sta dve tako različni stvari, kakor zlato in blato! Sicer bi pa vsaka nadaljna beseda i o tem bila mlaČva prazne slame: kajti kogar pojmi so tako kon fuzni, ta je mrtev človek med ži vimi! Konštatiramo samo Se dejstvo, da je socializem izobraževalna in ekonomsko-politična struja in ni za vero in ne proti veri, ampak prva naloga mu je emancipacija zlorabljanega delavstva. V dokaz temu bodi, da je danes že mnogo duhovnikov v soc. stranki in mnogo versko prepojenih ljudij stopa rama ob rami v vrsti z versko indiferent nimi ali pa celo ateisti za enim in istim ciljem. Interesi so skupni. a svoboda vsakemu! In ne motimo se, da pride prej ali slej tudi Rev. Sojar v naše delavske vrste; kajti predsodki, katere še ima so ali nestvarni, ali pa so malenkostni in naivni! To se raz vidi iz njegovih vprašanj. Zdaj pa, g. Sojar, lepa hvala za Vaše zanimanje za pravično stvar!
Več slovenskih delavcev.
rea taki osli, da v enem tedni
vse pozabimo? V zadnji števili svojega jolietskega trobila pravi da so brezposeblni «klavci — ba rabe! Tiste reveže, ktere goiu brezdušni kapitalizem od mesti! do mesta za delom iu kruhom psu je on 44barabami", češ 44da b: lahko delijo, a nočejo! 44 O le ča kaj, zlobnež! Pride morda čas ko boš tudi brusili pete za delom — ko boš tudi taka "baraba"!
Mi. socialisti pa le pojdimo ko rajžno naprej, saj nam bo — bo f pomagali Tako nam je javno na shodu voščil Rev. Anton Sojar!
Jeden navzočnik
NEKOLIKO ODGOVORA.
(ilwaukee, Wis., Nov. 2. 1912.
V zadnji štev. 44 Amerikanske a Slovenca ' brali smo članek Nekaj vprašanj g. E. Krista-u". Članek zasluži odgovor in ato apelujemo na Vas, da sprej-lete v imenu takajšnjega delav-va sledečo pojasnilo, oziroma rotest.
I Mi tukajšni Slovenci-delavci protestiramo, ker so vprašanja, avljena g. E. Kristanu, stavlje v obliki nesramnega insluta i napada na delavstvo sploh. i slovenski delavci ne razume-o, zakaj smo se Rev. Sojarju, učajno zastopniku klera(?), tati zamerili, ali kljub temu odgo-irjamo na njegovo vprašanje in s slovesnim konstatiranjem ktične resnice, da mi slov. de-vci, in kakor razumemo delav vo sploh, nimamo pravičnega da ali vžitka od vsega, kar pro iciramo. V pojasnilo naivnega
traaanja nadalje odgovarjamo, i je, oziroma bo. socialistična »žava narod, to je vsi posamez i delavci; kajti vsi in vsak po •meznik bo moral opravljati so zmerno delo. To je bistvena ¡slika od današnjega sistema, o roma Rev. Sojarja državnega jma, češ. da je država posa zni vladar, posamezni pred inik, posamezni kahin<fti ali v sem slučaju posamezna kapita tična klika! Ta razlika naj se joinni in logična posledica je, ker bo moral vsak individij ravljati sorazmerno opravilo, imel tudi sorazmerno jednako avieo do vsega, kar se produ-a. Beseda vsak naj se razume kor beseda vsi, tako da ne o ne nihče izjema ali privilegij, oršnih imamo danes . toliko zume se, da bo moral poleg vie vsak (in vsi) imeti tudi nake dolžnosti. Tako se bo belo tudi za bolnike, vdove in te, ker bo vsega v izobilju.
Chicago, HI. — ("H Kristan-Sojarjevi debati.) Prav imaš 4'Proletarec", ne bomo tako hitro pozabili Kristanovega shoda v Iloerberjevi dvorani, ne. Bil je to v resnici Kristanov dan v Chica-gi, dan pravega vžitka in obče zadovoljnosti za vsakega Zavednega delavca, kteri je bil navzoč. Seveda — za g. Sojarja je bil to presneto slab dan! Ni čuda, da ga zdaj lomi prava peklenska jeza ;n da brez dvoma preklinja ti ?»to uro, ko je prestopil prag Hoer berjevp dvorane. G. Sojar zdaj pravi, da je bil prisiljen iti na shod. Kdo zlodja ga je silil? Ako so ga socialisti vabili, s tem še ni rečeno, da bi bili šli g policaji po njega, če bi ne hotel priti. Bla-maža ga je vseeno čakala — pa čefudi bi ga ne bilo, kajti tedaj bi požrl besedo. Sojarju je men da takoj srce v hlače padlo čim je slišal začetni govor Kristanov; kajti na vprašanje predsednika shoda, če želi kdo iamed nasprot nikov besedo, je Sojar mirno sedel — zgrbančen v d v* gubi — v zadnji vrsti sedežev in — molčal. Ni se oglasil za besedo. Šele, ko je nekdo drugi v njegovi bližini zavpil: "Sojar je tukaj!" se je Tone zdramil in počasi vstal. Prefrigani Sojar bi se bil najraj ie imniizal od debate, da bi po tem iipil v "Amer. Slov." češ, da mu niso socialisti dali besede.
Kakšen kontrast med Krista nom in Sojarjem! Kristan je go voril prepričevalno, iz srca. s krepkim povdarkom ; vsaka nje gova beseda je dovela kot zvon in držala je kakor bi jo pribil. Vse kaj drugega pa je bil Sojar. Govoril je pridigarsko z resigni ranim glasom v jodnakomemem tonu kakor da bi deklamiral ali bral iz bukvic. Nervozen je pa bil tako očividno. da je bilo razloč no videti, kako so se mu treslo roke. Revež!
Tn ta človek se še nekaj upa čenčati in eelo stvar zasuka vati ravno narobe kakor je res. Kaj vendar misli tepeni Sojar, da smo
Waukegan, 111 (Kristanov shod.) Kakor je bilo naznanjeno v predzadnji številki "Proletarca", vršil se je Kristanov shod v Finski dvorani. Shodu je predsedoval sodrug Frank Sava, ki je pojasnil pomen in ko rist shoda navzočim. Za njim je govoril sodrug Jože Zavertnik, st iz Chicage. Na to pa je nastopil sodrug Etbin Kristan. Ne bo dem pojasnjevati kaj je kdo go voril. ker ujmam zbranih besed ako ravno sem vse tri pazno poslušal ; rečem pa, da sodrug Kristan res zasluži tisto »pohvalo v predavanju ali govorništvu, ka kor pišejo in govorijo o njetn Po Čez 2 uri trajajočem shodu smo se vračali vsak na svoj dom vsi zadovoljni z uspehom. A par don. ne vsi, nekaferi so rekli, da je Kristan norčeval iz k ran j • Jh vojakov, drugi so zopet re kli, da sta bolje govorila F. &avs in J. Zavertnik, večina nas pa je mnenja, da nismo še slišali takega slovenskega govornika in ga mogoče nikdar več ne bomo. Ne-kfcj se nam je pa vendar dopadlo pri teh zabaviicah in to je ker se nekaterim bolj dopade govor so druga F. l^avsa in sodr. J. Za vertnika, ta dva bomo skušali še večkrat preskrfretj, ker osta neta med nami v Ameriki; sodr E. Kristan na gre nazaj čez ocean in ne moremo si nadejati, da bi ga še kedaj slišali.
Tebi sodrug Kristan želimo srečna -pot na povratku v domo vino in v domovini! Prišel si v našo - naselbino brez posebnega sprejema in ravno tako odšel brez slovesa kakor navadni delavec. Bodi pa uverjen, da smo Ti iz srca hvaležni in da nam ostaneš vedno v spornimi.
Socialistični pozdrav vsem zavednim delavcem in delavkam tebi naš voditelj "Proletarec" pa čim prej 1000 naročnikov.
J. Zakovsek.
Chisholm, Minn. — Da mora človek delati, ako hoče živeti, je nekaj naravnega in pravilnega; a da mora človek delati in pri tem trpeti več kakor je pdtreb-no in da za to delo ne prejema zadostne odškodnii/e — plače, za to je odgovoren kapitalizem in to se tudi ne da na noben način opravičiti. Kljub obstoječi krivični razdelitvi produkta delavčevega dela med delavcem in nje govim delodajalcem, se danes še vedno dobijo ljudje, ki so zadovoljni z drobtinico od tega, kar je njihovo delo vredno.
Nekateri, ki so prav zasleplje-
ni. se celo po listih hvalijo, kako strašno veliko zaslužijo; kajti hvaliti delavske" razmere, v katerih delavci zaalužijo za deseturuo
delo na dan $1.50—$2.00, ni ni-kako znamenje razumnosti, tem »nanj, ako pomislimo na neznosno draginjo. Delavci se vse premalo zavedajo dejstva, da so kri-vi6no ogoljufani pri svoji plači, kajti za delo, ki za delavec izvrši za $1.50 na dan, kapitalist dobi najmanj trikrat toliko. Ako J>a tega dela direktno ne proda, je pa njegovo podjetje za toliko več vredno.
Vzrok, da so delavci v tako velikem obsegu izkoriščani, pa leži na delavcih samih, ker niso zadostno organizirani, ker so brezbrižni za svoje lastne koristi. Delavci bi po svoji številnosti prav lahko vladali ves svet tako, kakor bi bilo zanje najbolje. l)t lavci se nočejo zavedati, da so oni vse in da je vse drugo nič. Bres dela bi svet ne obstojal, kjlub važnosti delavstva v današnji družbi, so delavci vselej in povsod zapostavljam, zaniče vani, izkoriščani pO onih, ki za obstoj človeške družbe niso» prav nič potrebni — po kapitalistih. Ako bi se delavci v polni meri zavedali svoje moči, bi lahko imeli tisto moč iu oblaet čez svo je izkoriščevalce, kakor jo imajo izkoriščevalci čez ddavce.
Da pa delavci še naprej osta nejo nezavedni in brezbrižni, ter ne spoznajo velikih krivic, ki jih prenašajo v današnji družbi, k temu primorejo veliko gospodje, kakor je chicaški župnik Sojar, ki se ob vsaki priliki postavlja na stališče delavskih izkoriščevalcev, to stališče brani in zagovarja, kakor da bi on prejemal svojo plačo od milionarjev in ne od delavcev. Sojar pač misli, da mora biti eden, ki dela, in drugi, ciga plačuje. Tu pa je vprašanje, kje oni dobiva denar, da plačuje. Ali ga ni delavec sam zaslužil s svojim delom! Kakšno pravico ima do tega zaslužka oni, ki sploh ne dela? Gospodu Sojarju se je moralo zmešati, sicer bi ne jiaaril takih bedarij, kakor jih prše. Sodrug Kristan je učil in uči resnico, a resnica marsikoga v oči bode, zato ji pa nasprotuje- .
Seveda, Sojarju bi bilo po vo ji, ko bi se šel sodr. Kristan naj-prvo v farovž poklonit, ter vprašat Sojarja. kaj sme govoriti in caj ne. Rev. Sojar najbrže misli, da se vedno živimo v srednjem veku, ko je duhovščina odločeva a, kako naj se vlada svet; a v tem se pošteno moti. Takrat je pač imela moč, da je zabranila resnico, ako ji ista ni bila ljuba, danes pa živimo v dvajstem sto letju in je inkvizicija za nami Župnik Sojar naredi najbolje,ako se zadela v svoj farovž, ler tam spi toliko časa, da bo socializem prišel na krmilo, morda se mu bo do potem oči odprle. Ako pa mi sli, da bo socializem preprečil, naj gre pa raje pesek v morje nosit, bo imel več uspeha. Žive1 socializem! Živelo zavedno de lavstvo! Živel sodr. Kristan!
John Push.
ADVERTISEMENT
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralnc vodc in raz nib neopojolh p(ja¿.
1837 So. Flak 8t. Tel. CansJ
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik za notranje bolesnl ln ranocelnik.
^zdravniška preiskava brezplačno—pla ¿ali j« ]« zdravila, 1924 Blue IalaoT Ave., Chicago. U redu je od 1 do 3 p« pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven. Chica*. iiveči boloiki naj pišejo slovensko
M, A. Weisskopf, M. D,
Iskuien «travnik.
Uradu je od 11 predpoldm in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. tli
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chics**, B
las velja aaJo(o ar, veriti«, prate sov ia (tragik drafotia. Isrrisje ta« irrataa popravila v tej otroki p« mlaki mu.
AVSTRO-AMERIKANSKA
Črta.
nizke cens.
Velike ugodnosti:
električna loč, izvrstne kuhinja, vino zastonj, kabine tretjima razpreda ua parniku
Kalser Franz Jožef I. In Martha IVashlngfon
Na krovn ae ¿ovorijo vsi Avstro-ojgerski jeziki.
Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka:
Kalser Franz Jožef L, Martha Washington,
Laura, Alice, Argentine, Oceanic;
NOVI PARN1KI V DELU.
Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
Bn'l Agt's, 2 Washington St., Ni* Yark.
ali pa na druge uradne zaatopnike
v Združenih državah in Canadi.
POZOR! SLOVENCU POZORI
SALOON
• moderni« kerljlttes •voie pévo v oodlkik im pijUe U
ANGLEŠČINA.
Mi poučujemo angleščino in lepopisje i« peto leto. Učimo potoni dopisova-nja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Učite »e doma. Pouk traja do fteat meso-eov. Šolnina nizka. Pilite po pojasnila io danea
Slovenska Korespondenčna dola, 1380 B. 40th Bi., Cleveland, Ohlo.
(Prejšnji naalov: 6119 St. Clair Avo. 8. B. 10).
MARTIN POTOK AR,
1626 8o. Centre Ave. Chicafi
carl strov]
Attorney at Law
Zssteps bi rtih sodiščih.
8t. sobe 1009
E
R
133
WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
Dobra domača kuhinja.
Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldrugač
-s-
1816 So. Centre Ave.

»••i
mm
Deni danes na stran m imel boš jutri!
========== Začni se nocoj! ===========
Ml smo blizu tvo|ega doma
in imamo odprto od sobotah od 6. do 8. ure.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave., Chicago, Dl. Vino, udobno li primerno!	rt let peslevanja.
■im»n»iin»Bi - v ---	i~T¥'m u m m ~ a____
44
¡eeeeeeee»eeee»eMoeMe»es»»eo»»ee»»»»>»e»»»»o»»»»»^
> < *
Tel. I^awndale 3682. Obleko po meri.
Trpovina trpežnih' oblok za pošto-
no ceno.
KOTRBA BRATJE
Prvi na Lawndale sa obleko, klobuke ln potrebščine sa
Moše, Mladeniče ln Otroke.
8uknje sa odrašon« ali obleke po S8.00 ln više.
Suknje sa dečke ali obleke po S1.0& ln više.
Za kosilo na zahvalni «lan hočemo [ naše prijatelje, «la jedo i/.vrntno «1»» belo raoo na naA račun. Zara«li tega bomo dali z vsako knpljehn moško in mladeniAko obleko ali suknjo ono zastonj od sedaj do 2H. novembra 1912.	i
Fožurite «e, ako hočete imeti dobro koeilo!
a eioopea «•
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
214*-S0 Bine Island Aventie. Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni .¡T
Kdor hoče delu
naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo:
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
pisavo, opisovanje angleških pisem in kako se postane ameriksnski drtavlian Vrl
te«« »liSSS
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St, New York, N. Y.
Edino In na|ve£|e zalofcnlfttvo slov. anal. In rasnih slovenskih knjig. PUlte po c?nlk.
99
ZDRAVLJENJE V 5 DNEH
rim vtaeega, kdortrpiTi^aricoeeli^t^^ zastrupljanje, šivčno nezmošnost, vodenico ln _______
"JïVfc	V»tim, ki so izdali šo voliko .vote zdravai-
™	Iieni m°J	pokazati vsem, ki so bili
J?. tr;tAh_L™nik,0V' brezuspešno, da poseduj^ le jaz
Varieoeele ■yd rteele
BREZ NQ2AI
———	_———————IN HOI KriM
n.leii^vo V^rU^^kdi0rztrpi " ^»/icoeali, Strueturi; dalj. osdravi» m »iikTk.	j j '	nezmošnost, vodenico in bolozai tičečih
Ta prilika kom se da
adravljeni
•	.	--------------_wt, Ul VftMSU
edino «redstvo, s katerim edravia vspešno
Popravite Vaše zdravlel
Pridite v moj urad in govorite saupno. Govorimo vse iezik« D«hlH
-Jlh ^ »M
Ozdravim positlvno «elodec, pljuča, ledlce in neprUike v Jetrih.
(Za aeuapešno sdravljeaje al treba plačati) ^^^
TAJNE moške bolezni
ZftiM HSfOMS. Me/m v
ledicah in Jetrih sdravim hitro sa etalao in tajno Sivčene onemoglosti, slabost, napor, sastrupljenje ia zguba voda.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srč
Zastrapyenfe
la vseh drugih košaik bolezni, kakor prtšče,| lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni!
beli tok, bolečine v eza ture, garie, otekline, pe-^^^^	dju in druge organsks
ne lK>i«.tni ia pljučne , olilTl,«»,!«!-»	,drmvi»
sdravim po moji najno (™«l»»OVan|e «o
vejši metodi	brezplačno) (Nasvetizaslon)
OR.ZINS, 183 aed Rsndolpb le Clark
Od p rte t 8 ijMtraJ da > sveder. Oh nedeljah od
S Chicago
• sjutr. da 4 pop.
¿»ROLKTAREC
UST ZA IMTCTKfB DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik to iadajatelj:
««nsUviuki delavska tiskovna drsiba v Ckkafc. III.
Ifarocntoa: S» Americo $1 50 m calo lato, »c il •oi teto. Z* Evropo 12 aa calo leto. $1 m pol leta.
omoti po doooooru Pri tprtminbi biialUH VZufnovopo nasnanUi tudi STARI naslov.
PROLETARIAN
Owned and publitbed Every Tuesday by
loath Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistidne Zveze v Ameriki.___
komcairrioh «atis: United State» and Canada. LjO » Tear, 75c »or half year. Foreign countnei " T $2 a year, $1 ior half year.
¿«•VUTISIMO RATES oa «treement.
NASLOV iADDKEf^h
"PROLET4 RfciC"
2146 RI ne Island^ve. Chicago^!!!
Kapitalizem in zločin-sivo.
K. V. Debs.
Skoro vsi zločini, ki se danes izvršijo, so direktna ali indirekt-na posledica razrednega vladanja, to je, da eden razred gospoduje nad drugim. Velika večina jetnikov po naših ječah trpi kazen zaradi prestopka zoper la-"stnino.
Vladajoči razred ima v oblasti državni ustroj m država urskon-jujc napravo privatne lasmine, brez katere bi razredno gospod-stvo sploh ne moglo obstojati.
V	kapitalistični družbi so živ ljenska sredstva, ki so za vse ljudi neizogibno potrebna, privatna lastnina kapitalističnega ali vla dajočega razreda. Da dobi neka pitalistični razred življenska sredstva, se mora podvreči kapitalističnemu razredu v izkoriščanje in poniževanje.
Razred, ki lastuje premoženje, je razred, ki vlada človeško druž t,0 — razred, ki dela, uveljavlja tolmači in izvršuje zakone — seveda tako, kakor zahtevajo njegovi lastni interesi.
Institucija privatne lastnine, lastninska pravica je posvečena temu razredu in vsak prestopek zoper lastninske zakone je prestopek zoper državo in nobena obsodba se nc smatra prenagla ter nobena kazen previsoka za ta ke prestopke.
Med bistvene institucije razred nega vladanja spada tudi ječa, zapor.
Kapitalistični sistem bi lažje obstojal brez svojega zveznega kongresa in brez svojih državnih zakonodaj kakor brez okrajnih zaporov in državnih ječ.
Kongres kakor tudi zakonodaje obstojajo iz zastopnikov kapi talističnega razreda; torej je popolna kontrola čez iste v njego vih rokah ; a ječe in zapori pa so napolnjeni z ljudmi iz delavskih vrst.
Privatna lastnina življenskih sredstev s silo uveljavlja izkoriš čanje, brezdelnost, revščino, tat vino in iftnorstvo.
V	dobi razredne vlade in pri vatnega lastništva zločinstvo napreduje od male tatvine do umo ra. •
Razvoj privatne lastine sprem
lja sorazmerno naraščanje zločin-stva.
Slabi časi znatno pomnože zločine.	/
T'est o so možje, željni dela, brezobzirno prisiljeni prositi, krasti ali stradati; da bi prosili jim ne dopuftča njihov ponos, a da bi stradali, ne dopušča njihov glad.
Človek, kateremu se odreka de lo, in bi ne kradel, da bi utešil glad svojemu otroku, ni vreden, da ima otroka. Tak človek ima pravico, da si pomaga kakor more, potem ko mu je človeška družba odrekla pravico, da si pridobi življenska sredstva poštenim potom.
Privatna lastnina gradi ljudske ječe in jih — obljuduje.
Kapitalizem in zločinstvo korakata s roko v roki.
Kapitalisti se pričenjajo vpraševati: "Kai naj storimo, da se rešimo t" Zločinci, ki jih je ust varil kapitalizem, so pričeli groziti njegovemu življenju.
Največje ječe so še vedno pretesne. Davki naraščajo ® grozno hitrostjo. Vsa mesta so napolnje-
na s tatovi, vlomilci, vsakovrstni "poiteni" uzinov&i ropajo drui-bo. Njihov namen je tatvina, a pri tem so pripravljeni na umor. Zgubiti ti ljudje nimajo nič, a pridobiti pa utegnejo vsaj nekaj.
Kapitalistična družba jim odreka pošten posel in zaslužek, in garantira jim stalno delo, ako bodo kradli in morili.
Vsi poskusi reformirati zločince m narediti konec zločinst-vu so se izjalovili. Organizacija današnje družbe zabranjuje, da bi se dq|o kaj doseči v tej smeri.
Samo en način je, kako narediti konec zločinstvu, in ta zahteva, da se odpravi razredno vladanje in da se da vsem ljudem enaka prilika za ustvarjanje poštenega življenja. Modema ma-šinerija je to celo stvar zelo, zelo olajšala. Nikomur ni treba delati ve* kakor je zanj potreba — in noben duševno razvit človek ne bo prostovoljno delfl manj.
Moje srce sočustvuje z zločinci — kolikor jih je že. Ne gre za to, česa so obdolženi, a i?rr za to, da so človeška bitja in noben človek ni več v tem oziru. V veliki večini slučajev so isti revni, brez doma. brez prijateljev, so žrtve razmer, katerih niso sami ustvarili in katerih ne kontrolirajo sa-mi. Jaz sem imel ž njim tesne stike in jih poznam; prepričan sem. da bi bili pošteni in dostojni možje in žene m^sto iz v rž k i človeške družbe in zločinci, ako bi živeli v poštenem družabnem siste-
BOJ VOJNEMU MOLOHU!
. (Nadaljevanje s prve strani.)
je veleroparjev, da so samo krma za kauone — pometali bi morilno orodje od sebe in rekli bi mogotcem, ki so jiiu zapovedali v boj: 4'Vi kralji in mogotci, ti sultan in tvoji veliki vezirji, ako imate kaj med seboj, pojdite na mejo pa se sami stepite in razbijte si drug drugemu buče od prvega do zadnjega! Naša kri je predragocena, da bi jo prelivali za vas! Naše roke so zato, da ž njimi ustvarjamo iu delamo, ne pa da rušimo, podiramo in kolje mo)" In prišel bo dan, ko bodo delavci vsega sveta rekli tako — in takrat bo konec vojne.
Socialisti smo proti vojni, proti vsakemu organiziranemu klanju. Ne samo mi, vsak človekoljub, kteri ima količkaj humanitarnosti v sebi, mora biti proti človeškemu klanju. — Razrediiozavedni delavci smo proti klanju na debelo, ker vemo, da je vsaka vojna le sredstvo — kakor rečeno za pokrepitev kapitalizma in avtokraci-je; smo proti vojni, ker vemo, da od nje ima dobiček le kapitalist in kronani mogotec, delavec pa, kteri se kolje in daruje svojo kri, ima od vojne rane in bedo; delavec je le klavni materijal in krma za ka-none.
Socialisti smo odločuo proti mesarskemu klanju na Balkanu, ker včuio, da to klauje ne prinaša nobenih koristi balkanskemu proleta-rijatu. Bolgarski, srbski, črnogorski niti turški delavec ne bo nič na boljšem če se kolje med seboj, pač pa stokrat, milionkrat na slabšem. Bolgarskemu in turškemu delavcu je vsejedno, če je pod turškim sultanom ali bolgarskim carjem — izkoriščan in tepen je povsod jednako. Bolgarski ali srbski delavec ne bo imel nobenega dobička, pa magari naj Srbija ali Bolgarija osvoji vse do Carigrada; delavec, ko se vrne iz vojne bo ravno tako brezpraven in gladen kakor je bil poprej — in moral bo iti na zadnje v Ameriko natezat svoje mišice v preiuogokope in v plavže ameriških kapitalistov! Zato smo proti vojni. In proti vojni so tudi srbski, bolgarski, grški in turški delavci organizirani v socialistični stranki! Odločno so naproti in protestirajo kolikor morejo.
Delavcem, proletarijatu na Balkanu ni bilo treba vojne. Tako-zvani njihovi "domovini" ni pretila nobena nevarnost od Turčije. Saj je četverozveza napadla zadnjo, ktera se samo brani. Turčija, namreč tiranska ofieielna Turčija je bila itak že poprej za nič, in ako bi ne bila hotela iti z duh o časa naprej, poginila bi bila vsejedno potom naravnega razvojnega procesa, ne da bi zato bilo treba pogubiti ~Te nesrečne žrtve Tazrednega »totisoče balkanskih proletarcev.
vladnja so postale duševno bol- « vojno so pridobili samo kapitalisti in mogotci. Balkanske države se bodo se bolj vtrdile in raztegnile; raztegnil in vtrdil se bo tam požrešni evropski kapitalizem in narodi bodo še bolj tlačeni kakor so bili pod nekrščanskiin Turkom! N^odi bodo tlačeni potem pod krščanskimi Turki, kakoršne imamo tr.di v Ameriki. Lepa ideja o samostojnosti balkanskih narodov, j balkanski federativni republiki je pa opršena za nedogledno dobo. Tako je hotel kapitalizem, tako je hotel tiranski inonarhizem in — ruski earizem! Zato so zaigrali strašno krvavo igro.
Boj vojnemu molohu! Kdor ima človeško srce v pršili, mora naj-i>gorčenejše obsojati gorostasno hudodelstvo, ki ga zvršuje kapitalizem nad brezpravnim proletarijatoin na Balkanu! Boj vojni! — Kdor obravnava in se navdušuje za mesarsko klanje, je barbar, čeprav se ne zaveda tega! — Boj vojni! In boj hudodelskemu kapita-talzmu, ki je provzročitelj vojn in odgovoren za vso prelito kri! Vojne ne l>o tako dolgo konec, dokler ne bo konec kapitalizma in vsakega tiranizma. —Socialistično delavstvo je j edino, ki se danes bori proti barbarskemu klanju delavcev. In to delavstvo mora napeti vse sile, da se organizira pod rdeči prapor delavstva celega sveta in takrat ne bo vojne več. Vojne ne bo ^,ker se ne bo imel več kdo klati. Kadar bodo delavci siti medsebojriefcto klanja — tedaj ne bo vojne več. Zato pa bodi naša dolžnost, da delavce v ta namen vzbujamo in organiziramo proti klanju, proti izkoriščanju — proti vsehudodelskemu kapita. lzmull
Boj vojnemu molohul Boj mesarskemu klanju proletarcev! Živelo mednarodno bratstvo vsega delavstva!
mu.
ne. Njihov moralni čut so omeji-li> ako ne celo uničili. Njihov položaj je usmiljenja vreden. Družba je zoper nje največ grešila, zato je družba dolžna, da zanje tudi največ stori.
Pred vsem pa bi se moralo ravnati s temi nesrečnimi brati in sestrami, ki prihajajo v veliki večini iz vrst našega zaničevanega nižjega razreda, s potrpežljivostjo in uljudno dostojnostjo. To je pač najmanjše upoštevanje, ki ga družba, ki je za nje odgovorna, skazati svojim nesrečnim članom, in ako bi se jim še to odreklo, potem v resnici zadene vladajoči razred vsa obsodba za njihov padec in biti v svesti si svoje lastne degeneracije.
Dokler drutfba ni pripravljena odpreti svoja vrata tem zaniče-vanim izvržkom in jim dati priliko za življenje, je vsak poskus reformirati je že naprej izjalovljen.
Ako bi imel jaz prosto pot, sem gotov da bi spravil veliko večino njih na pot. Vse, kar zahtevajo, je človeško postopanje. Zločinst-va, ki so jih izvršili, so naravnost, malenkostna, ako upoštevamo na zločin, ki ga je drmžba izvršila napram njim. In družba bodočnosti — kadar bo človeštvo dovolj civilizirano — bo storila vse v svojih močeh, da popravi njim storjeno gorje s tem, da bo popravila svoje lastne zločine.
Osemurni delovnik.
Pri nas v Ameriki si je organizirano de.avstvo v znatnem obsegu pribojevalo osemurni delovnik, a neorganizirano delavstvo pa je z malimi izjemami pri-m oran o delati po desCt in več ur na dan. Istotako je v veljavi de-setnrni delavnik skoro v vseh o-bratih v drugih državah. Toda za hteva po osemurnem delavniku je vsak dan glasnejša in ni čas več daleč, ko delavski izkoriščevalci ne bodo več v stanu odrekati te opravičene zahteve.
Kako široko podlago je dobila agitacija za osemurni delavnik, kaže dejstvo, da je leta 1910. mednarodni kongres za zakonito delavsko varstvo, ki je zborovali v Lugani v Švici, izvolil posebno komisijo, ki naj bi preiskala delovni Čas v neprekidnih obratih in izdelala tozadevne predloge. Komisija je bila sestavljena iz strokovnjakov, vladnih zastopnikov, nacionalnih ekonomov, delavskih zastopnikov, tovarniških nadzornikov, podjetnikov itd. in se je sešia letos meseca julija v Londonu na posvetovanje. O uspehih svojega posvetovanja je poročala na mednarodnem kongresu za zakonito delavsko varstvo, ki je bil pred nekaj tedni v Ourihu. Poročilo komisije je temeljito in obširno in je zlasti velike važnosti za atrokovne organizacije. Komisija je prišla do za-
ključka, da prinaša skrajšani de»-lovni Čas naravstvene i gospodarske prednosti. V svojem poročilu prepričevalno zastopa ta sklep, ki ga ni storila kar tjeven-dan, temveč ki je plod dolgih, resnih študij obširnega materija-la iz vseh dežel in poklicev in o-glcdovanja različnih obratov z daljšim in s krajšim delovnim časom ter mnenja izvedencev, delavcev in podjetnikov. Ali komisija ne naglasa velike važnosti skrajšanega delovnega čssa le za neprekidne obrate, temveč zahteva krajši delovni čas za vse o-brate.
V naslednjem hočemo podati najvažnejše Točke iz poročila komisije. Najprej naglasa poročilo, da je v neipTekidnih obratih brezpogojno potreben osemurni delovni čas. Otem so bili edini do malega zastopnici vseh dežel in vlad. Dvanajsturni šiht ima tako škodljive posledice, da je nemogoče delavstvo še dalje vklepati vanj. Vsi izvedenci so se izrekli za skrajšanje delovnega času v ■interesu narodov, ljudskega blagostanja in zdravja, v interesu gospodarskega napredka. Ali ne le to, da je skrajšanje delovnega časa absolutno potrebno, izveden-ci so edini tudi v tem, da je skrajšanje izvedljivo. Poročilo odseka jeklenega trusta Združenih ameriških držav, ki je zveza najsil-nejših podjetnikov vsega sveta, pravi ob sklepu; "Naše mnenje je, da zmanjšuje dvanajsturni šiht delavno zmožnost delavstva in mu jemlje moč rn moško silo."
Na drugem mestu pravi poročilo: "Ob dvanajsturnem šihtu ima delavstvo kaj malo časa za samo-•vzgojo, za dn*žinsko življenje, za počitek in razvedrilo. (Ojj. ur.: Čudno, zakaj jekleni trust tudi v praksi ne izvaja v vseh svojih o-'bratih I)
Ako delamo razumno za ohranitev delovne sposobnosti delav-
boljše poroštvo za zdravo, inteli-entno in s stvarjajočo silo obdarjeno prebivalstvo v bodočnosti."
Iz tega poročila jeklenih miljo-narjev govori sicer «lino le skrb za kokoši, ki ležejo kapitalu zla ta jajca; ali če že 1i spoznavajo, da je skrajšanje delovnega časa neobhodno patrebno in »c zavzemajo za to, koliko bolj se moramo ogrevati za skrajšanje mi, ki nas •vodijo do te-ga lepši, čistejši na gibi. Poročilo naših miljonar.1ev (pristavlja tudi, da je ameriški kongres sprejel pred kratkim za kon, ki določa, da morajo biti vsa dela za državo izvršena le v obratih, kjer velja osemurni šiht. S tem zakonom bodo v najkraj šem času prisiljeni tudi ostali o brati, da uvedejo osemurno delo
Zastopniki kemične tovarne Brumer, Mond in Comp. so pred komsijo izpovedali, da so se razmere med delavstvom gliede treznosti in zdravflja izdatno povzdignile po skrajšanem delovnem času. Gospod Crosfield. šef znane tovarne za milo in kemikalije v Warringtonn, je izjavil, da so bile gospodarske in trgovske prido> bitve v njegovem obratu prav izdatne po skrajšanju delovnega časa in da so imeli delavci neprecenljive telesne in duševne prednosti od tega. Ne le v neprekidnih obratih je skrajšanje dobičkonosno temveč v vseh obratih. Svojemu poročilu pristavlja: "Na podlagi izkušenj ljudi, ki so delali po dvanajst tir kakor tudi po osem ur, po primerjanju razmer v onh delih dežele, kjer vlada še prav dolg delovni Čas z onimi, ki imajo osemnren obrat, sem se prepričal, da je to nasprotje takšno, kakor ono med barbaittvom in kulturo!" Tako govori angleški veleindnstrijee. Podjetnik sir Alfred Mond iz javlja: "S pri-mernimi organizacijami * doseže podjetnik lehko boljše uspehe, če delajo njegovi delavci le toliko
skega ljudstva, tedaj imamo naj- ur, kolikor je njihovo telo in nji-
hov duh napolnjen s tvorno silo, kakor pa če se šitedi pri mezdah
s tem, da se sili delavce delati preko moči, čez mejo najvišje delovne zmožnosti."
Tovarna za stroje Marher in Platt je uvedla v svojem obratu, kjer dela 1200 delavcev, osemurni delavnik, oziroma 48urni delovni teden. Šef tovarne je izjavil komisiji: "Proizvajanje je le 1 oliko časa gospodarsko, dokler delajo delavci z vso svojo močjo. Delo, pozneje izvseno, je gospodarsko manj vredno." Značilno za naziranje Angležev je izrek tovarnarja, tla se je sistem trojnega dnevnega šihta po osem ur tako izborno obnesel, da angleški podjetniki niti ne žele, da bi ta sistem uvedli še kje. drugje. Ljubše bi jim bilo. .da prihajajo vse prednosti skrajšanega delovnega časa le njim v prid.Največji podjetniki so konštatirali, da se je proizvajanje pri skra jšanem delovnem času povečalo in da so delavci kmalu zaslužili enako tedensko mezdo, ne da bi jim bili zvišali zaslužek pri kosih.
Ameriški kongresni odsek je o priliki debate o carinski reviziji sklenil: "Papir je v obratih, kjer velja osemurni delovnik, najcenejši, ker je v teh obratih delo boljše in uspešnejše in to je posledica te metode." Komisija je opozorila zlasti na Taziskavanja profesorja Abbesa iz Jene ki je preiskal 253 delovnih izvedb: z enakimi stroji so dosegli ob osemurnem delavniku za štiri procente višji uspeh nego pri devet urnem delavniku. Do tistega rezultata so prišle tudi kemišne tovarne v Egisu in drugod. Na Nor veškem in še v nekaterih drugih deželah je v vseh kemičnih in elektrokemičnih industrijah u-veden osemurni delavnik. K temu pristavlja poročilo: Povsod ima skrajsan delovni čas za posledief najboljši gospodarski in nravstveni uspeh in nasprotovanje skrajšanemu delovniku izvira le iz globoko ukorjeninjenih pred sodkov. Tudi ni res, da povzroča prehod od daljšega h krajšemu delovnemu času, prehod od dvojnega šihta k trojnemu tehnične težkoče.
Nekaj parlamentarcev ter dva mirovna sodnika sta dokazala komisiji, da je osemurni šiht v plavžih in jekl. topilnicah izveden "ne le v zadovoljnost podjetnikov in delavecv, temveč si delavci zaslužijo mnogo več kakor oni. k delajo še po 12 ur. Komisija je obiskala plavže v Middlesborou-ghu in se je lehko o učinkih osem-urnega delovnika prepričala na lastne oči; v plavžih je zaposlenih 2000 delavecv, ali niti eden ni rekel, da želi prejšnji sistem dela. Finski zastopnik je zahteval zlasti za delavce na žagah, v papirnicah in v tovarnah lesnih snovi osemurni delavnik, ker visoko število nezgod v teh obratih je posledica dolgega delovnika.
Vsi ti'vzroki so priveli komisijo do sklepa, da prosi vlade, naj uvedejo zakoniti osemurni delovnik in sicer "v interesu telesnega in nravstvenega dobro bita delavstva in v socialnem in gospodarskem interesu — Na eongresu so konstatirali. da na A/vstrijskem, v Nemčiji in v Švici v doglednem času ni mogoče uvesti osemurni delavnik. Tukaj morajo pač strokovne organizacije izvršiti ono delo, ki ga nočejo vlade. Tudi ameriško de lavstvo čakajo v tem pogledu še veliki boji.
žil
-i«
Balkansko vprašanje.
Ohranitev sedanjega stanja na Balkanu je nesrečna formula ev ropskih diplomatov, s katero so brezuspešno skušali preprečiti balkansko vojno, ohranitev dosedanjega stanja na Balkanu je preteča formula, ki grozi pahniti evropske narode v balkansko katastrofo. Preroški poklic dan današnji nI več modern in nihče ne ve sedajlc, s kakšno bojno src čo konča vojna na Balkanu. Am pak ko le je gotovo: Vzlic števil nim zmagam balkanske zveze nad Turki je izid vojne negotov in bojni nspeh^ balkanskih držav ni izključen, zmaga /balkanska zveza — tako govore diplomate — posežejo evropske velevlast vmes, da ohranijo sedanje stanje na Balkanu, in enake misli so iz ražale besede avstrijskega vna njefra ministra Berchtolda, da bo Avstrija ščitila svoje "interese
na Balkanu brezpogojno, V z slu ministrove grožnje so avst ski mogotci pripravljeni, da i r ožjem v roki iztrgajo balk ski m državam njih bojni plen varujejo turško posest pred in Bolgari, pred Črnogorci Grki.
Pred 59 leti je napisi Mi besede: Ohranitev <.*dunjega ]
ložaja v Turčiji! Knakovredna zahteva, da ohranič mrtvega k< nja v enakem stanju gnilobe, katerem je, dokler ne i/.vniije pc polnoma." Sedanje razmere Balkanu je primerjal z mrhovj no, ki je ni mogoče obvarovat razpada. In tedaj je bil kapitalij zem v balkanskih deželah še | povojih! Ko je berlinski dogova raztrgal obroče držav, ki so bil v kapitalističnem razvitku na prej, je dobilo balkansko vpr šanje svoje sedanje, evropski mi ogrožujoče obličje.
ftiiristo let so Osmani vlada nad balkanskim polotokom ko osvojevalci, kot vrhnja plast p bivalstva. Begi so vladali n krneti, nad rajo in dasi so pobir H desetino in jemali tlako, ni b lo govora o izsesavnnju v mod nem zmislu. Dokler ni denarn gospodarstvo z razvito trgovin« prodrlo na Balkan, ni bilo za bf ga izkušnjave, da bi jemal več ži ta \ji več živine, kot je je pot boval za svoje udobno življenj Razmeroma se je krščanski ra pod turško oblastjo v tistih časi1 bolje godilo nego kmetom v pred kapitalistični dobi pri nas, ker s< bili prosti vojaške službe: Turk so smatrali vojno za sveito rokdj delstvo, ki ga niso izročili gjav-rom.	!
Ampak pohod kapitalizma ni prizanesel niti balkanskim deže lani; pojavil se je v dveh obli kah: denarno gospodarstvo ii imperializem. Velike evropske di žave, ki so v minulih časih tri petale pred turško vsemogoenoi tjo, so začele razširjali svoje g< spodstvo nad turškimi pokraji nami. Anglija je segla po Figipj tu, Rusija prodirala od severa Turčija je modernizirala svoji vojsko, zgradila si vojno brodov je, utrjevala svoje meje. Za vs to pa je treba mnogo denarja i] denarja v izobilju nudi — denar no gospodarstvo," ki se je zač širiti boljinbolj. In tako. se zgodilo, da je Turčija, ki je imel do začetka minulega veka narav nost cvetoče finance, mahoma za bredla do vratu v velike državn dolgove in daVčn ivijak se je za čel navijati v naglem tempu. Bf gi so zvalili težka davčna breme D" na kmete, ki so postali z ni *topom denarnego »gospodarstvi predmet nezaslišanega privatne ga in državnega izkoriščanj« Zdaj so se začele po vrsti vstaj od grškega nstanka do rusko-tui ške vojne in osvobodile Grški Srl)sko. Bolgarsko in Črno gor» izpod težkega jarma.
Kapitalizmu so sledili njego1 spremljevalci. Neprestane drža1 ne kapitala in v odvisnost od v^ levlasti, ki so jo zalagale z den« jem. Rastoče zadolževanje — ri stoče obdavčevanje! Rjpvoliieic narna sila davkov je znana, zl sti pa je krepka v deželi, v ka* ro še ni popolnoma prodrlo (U narno gospodarstvo. V tem je ^ kati izvirek albanskih vstaj. A banija. siromasna in zaostal kraška dežela, čuti pritisk dq čnega vijaka najhujše. Vse nj no gospodarstvo je urejeno < malega za domačo potrebo! d malega vse potrebščine se izd 1 uijejo pod domačo str<4>o. Kou naj Albanec prodaja svoje živi če* da poplača davke, ko imaj njegovi sosedje, živine sami d' volj za domačo rabo, ko ni ku^ ca! Življenje Albanca je nepr stan boj z biričem in kadar m postanejo tla prevroča, "gre gore . . "
Kapitalistični razvitek je vedel novoustanovljene državi sosede kapitalistični)) velevlai kaj kmalu v naročje industr skega kapitalizma. Srbija in B garija in celo Črna gora so hi zlezle z domačega irospodarsti iz pridelovanja ra dom in so če pridelovati za prodaj. V m» tih sc je razvilo rokodelstvo, ki mit je pridružila industri, Vsled tega so postale ¡te dež< navezane na trg in na trgovn Ampak evropske velevlasti, ki imele v mislili svoje kapitalisfj no gospodarstvo, so si v beri ski pogodbi ustvarile ns Bal nu nekake kolonije in so d balkanskim državam take m<
1
0 razvoju zasebne lastnine.
\ Hkrdi sedemnajstega stoletja so I imeli na Angleškem /nasilen hoj. ffirepirali so Ke> j» kraljestvo fbožja ali človeška ustanova. T)o-■tuuovali so to in ono, sklicevali I so se na tgodovino, na cerkvee [ iikiUke in prilaščene pravice. Zma-Lfsjo pa je končno mnenje, da ni Kraljestvo nič drugega nego pro. jdukt razvoja.
E Sličen prepir imamo dandanes mo vsem civiliziranem svetu: po-Iftod «e vprašujejo, je-li zasebna [lastoiina neizpremenljiva božja n-nnlba ali pa je produkt človeškega rozvoja. C*e je produkt človefi-Kesra razvoja, potem se» bo se tudi rKodoče izpreinitijala, zakaj tega Ep pač ne bo nihče upal zanikati, Ma vsako človeško delo nastane, i W>«»\ a in cvete, pa zopet mine, I Vse človeške uredb«, kakor ko [država, jezik, običaji, pravo, ro-dovina in verstvo, so produkt ti-isočintisočletnega razvoja; nastale bo zaradi družabne potrebe in ne w glavi posameznika. Vse te ured-fibe in razmere se neprenehoma iz-foreminjajo. zakaj ne smejo otrp-'niti, ker le otrplost pogin — smrt. Tedne izpremembe v razvoju so človeštvo to, kar je za živalsko lo: menjavanje snovi potom ne.
Dokazati hočemo torej, da je bna lastnina tudi je človeška 3ba in zaraditega podložna za-iom razvoja, zakaj mora se prihajati sočasnim družabnim ali Wxnalnim potrebam. Pralen pa zpravljamo o zgodovinskem in idušeslavnem razvoju pojma o a-sebni lastnini, si oglejmo, kako si t človeštvo izza dol>e divjaštva o barbarstva in do naše dobe ci-ilizaeije iskalo več in več virov s dobavo živil in kako se je raz-ril v njem, čim si je nabavilo več tlaga, vedno večji poblep, da si ilago tudi prisvoji. 0 tem pač nihče več ne dvomi, je človeški rod jako star. Ču-vi o je le to. da je bilo mogoče rjetno dokazati to važno dejstvo šele v drugi polovici devetnajstega stoletja*.
i Najnovejša raziskavanja o stanju prvotnega človeštva nam pritrjujejo v tem, da se je človek rarvil v današnej bitje z jako nizke stopnje, prebil je dobo div-faštva, potem dobo barbarstva in ie polagoma razvil do civilizirane-|a človeka, ki ga imamo danes Ired seboj. Ves ta napredek pa je temeljil na izkušnjah, ki si jih ie človek nabiral v dobah dolge-la razvoja.
' Naši pradedje »o bili divji, neredni in niso imeli izkušeni, po-:nali niso ognja, ne artikulirane jovorine. ne umetnosti, a imeli so tilde boje za življenski obstanek. T tem boju so se navede borili za japredek. Borili so se pred divjini zvermi in v tem boju so našli rvi vire stalne hrane. Prve iznajdbe so bile najtežje, er l.indje niso znali abstraktno lisliti. to je v mislih niso imeli obene zveze, ki bi jim pomagala kakšnega sklepanja. Vsaka »gnana izkušnja pa je bila kos elja. na katerem se je pojavil napredek, toda v neizmerno gem času je človek napredoval 'neznatno, ker so ga v niipredlcu rale njegove majhne duševne Pridobitve v dobi divjaftva bile plod vztrajnega dela ob atnih pomočkih in je potre-al Človek cela razdobja, pre-
den je dospel do nekakšne popolnosti.
Velike dobe človeškega napredovanja se nekako vjetnalo s po-množevanjein virov za pridobivanje živil. Ce bi si ljudje rte bili znali nabaviti več živil, ne bi se bili mogli razširjati po svetu.
Od sposobnosti, ali si bo človeštvo nabavilo dovolj živil, je bilo odvisno, če postannejo ljudje gospodarji »veta ali ne. In res! Kdi-no človeku se je posrečilo, da se je navadil nabavljati si živila kolikor hoče. Spočetka se mu pač ni godilo nič bolje nego živaiim, zakaj verovati pač smemo, da so živeli naši predniki sprva po gozdih in prebivali |>o drevesih nI se hranili s sadeči in koreninami, a ker so se preveč množili, pa so morali tudi iz gozdov na piano.
Prva umetna brana človekova so bile ribe. Jako verjelo je tudi, da so na prvem ognju pekli ribe. Hib je bilo 'v tisti dobi povsod do-velj, bile so edina hrana, ki »o jo utegnili dobiti kadarkoli. Poljski prideilki (žito) v pradobi še niso bili znani, dasi so že rasli, in lov na divjačino je bil preveč nezanesljiv- in nevaren, da bi se človeštvo moglo zanašati nanj kot na stalen vir za pridobivanje živil.
Ko se je človeštvo navadilo na to novo hrano, ni bilo več odvisno od ponebja in kraja; ob obrežjih morja, jeze»i*in rek se je moglo razširjati skoro po vsem svetu še v dobi divjaštva. Resnico o takih potovanjih nam potrjujejo ostanki kremenjakovega in drugačnega kainenitega orodja iz dobe divjaštva, ki ga najdemo po vsem
vprašanje, kamn
r
ne bi bilo moglo zapustiti svojih prvotnih bivališč gozdov.
V dobi divjaštva so črpali ljudje svoje sposobnosti in svojo moč »večinoma za nabavijenje m-vil, in le |M>lagoma. toda z večjo in večjo naglostjo so se dvigali s te stopnje. Polagoma, skoro neopazno so korakali naprej v dobi divjaštva od preprostega medsebojnega razumevanja s kretnjami do jK)sSmeznih glasov in do artikulirane govorice, od kola, ki so ga rabili kot prvo orožje pa do bodala s kremenjakovo ostjo in slednjič od loka in pšice, do kremenjakovega noža in dleta do ka-menite sekire in kamnitega kladiva, od vrbovih pletenin in košare iz trsta pa do košare, prevlečene z ilovico, ki so jo rabili za posodo in ¿b v nji kithali, in slednjič k lončarstvu. Izdelovali so sedaj posode, ki so trajno kljubovale tudi ognju. Učili so se plesti vrvi in vrvee iz ličja, tkati ličje, kože strojili. iz katere so delali obleko in strehe šotorom in slednjič so stavili hiše iz kolov ali stebrov in lubja ali desak. ki so jih klali s kamntimi sekirami. To so iznajdbe iz dobe divjaštva.
Očitno je, da je morala biti v t,ej dobi zasebna lastnina še prav majhna, zakaj zemljišč in tudi poslopja so bila še skupna last, ne pa last posameznikov. Pohlep po lastnini se takrat še ni mogel bu diti. ker so živila skupno uživali in ker Hudi ni bilo mnogo takih predmetov, ki bi bili budili med divjaki pohlep po osvojitvi.
Le predmeti ,ki so jih posamezniki rabili samo zase. so pričeli buditi veliko strast. Najdragocenejše svoje predmete je dobil mrlič s seboj, druga zapuščina pa je
zanetila novo pripada.
Predno je človeštvo prešlo od hranjenja z ribami pa do pridelovanja žituih pridelkov, so minile silne dolge dobe. Ta prehod je se. zal daleč v dobo divjaštva, vendar pa je že v tisti dobi postala hrana raznovrstnega in obilnejša, tako so n. pr. v pepelu in pečnieah že pekli korenine bogate skrobe in gomolje, ki so jih vlivali z divjačino, katero so sedaj lovili že z boljšim orožjem, z lokom in ])ši-eo. Iznajdba loka je morala jako vplivali! na tedanjo družbo; tako nekakor kakor iznajdba železnega meča na barbare in iznajdba strelnega orožja na civilizirance.
Vsi viri, po katerih so dobivali živila ljudje takrat, so bili pa jako nezaupljivi razen ribarstva, in tedaj se je vdalo človeštvo kanibal-stvu ali ljudožr»lvu, da si je v sili potolažilo glad. Zasledovali so še da, da je bilo ljudodržtvo splošno. Najprej so jedli najbrže samo ujete sovražnike, toda ob lakoti so pa povživali tudi prijatelje in sorodnike. V severni Ameriki so imeli prvotni prebivalci to navado še mnogo pozneje sredi barbarske dobe.
Udomačitev živali je šele prov-zročila nov način življenja, ko no se pričeli ljudje pečati s pastirst-vom v dolinah Mezopotamije in Tndije ter na pustinjah srednje Azije. Vsekakor so živali najprej udomačili nekje v teh krajih.
Na te kraje se zaradi tega tudi ; nanašajo vsa najstarejša sporoči-1 la in zgodovina. Ta zgodovina se- i za v kraje. y katerih nikakor ni 1
Skpraj gotovo je lorej, da so pridelovati žitne trave najprej za krmo živini.
Žito so prideloval^ najprej tu di le na prostem polju in šele pozneje v ograjenih vrtiii in slednjič na njivah, ki so* jih s pomočjo živine orali z lesenim plugom, a pozneje, ko so iy.našli železo, z železnim. Aele sedaj je bilo mogoče orati večja polja in poro dila se je misel, da naj bi se gozd iztrebil in priredila obsežna polja. Sedaj je bilo mogoče pridelovati živeža, kolikor je trebalo, in s tem je bilo tudi omogočeno, da se je moglo naseliti mnogo lju di na enem kraju. Preden so ljudje začeli obdelovati zemljišče, ni bilo mogoče, recimo, «Ia bi se naselilo v kakem kraju miljon ljudi, pa bi.osnovali i.ržavo. če se je pa kaj takega ¿godilo, potem se je to utegnilo zgoditi še le v pastirski dobi na ravninah ali pa na izboljšanem zemljišču ob posebno ugodnili razmerah. Ne morem si drugače misliti, nego da je bilo treba dolge dobe. preden se je udomačilo poljedelstvo in so se ljudje navadili na moenata živila.
l'vedba teh živil je človeško življenje povsem preustrojila. Poljedelstvo je prikleuilo človeka na stalno bivališče, mu je nudilo dovelj živeža, da je polagoma opustil ljudožrstvo. To dej-; stvo dokazuje, da se je stanje človeštva, posameznikov kakor celih narodov, izboljšalo zaraditega, ker so imeli živeža v obilici. Vprašanje živeža je pa bilo še
bila prvotna domovina človeštva, i vecln0 ^jvažneje vprašanje.
ker so taki, da bi človeštvo v dobi
Konec prihod j nič.)
Razširite svoje znanje! Poučite so o socializmu I Razvedrita si duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjiga in brošure. Pošljite naročilo že danes:
LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI:
Etbin Kristan: "Samosvoj", mehka vezba.................
4' Pod »povednem pečatom' \ I. zvezek...........................................10f
II. zvezek.................................gQ
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): "Diungel". Pr>
vest iz ehica^kih klavnic................................................................00
Etbin Kristan: "Francka ln drugo"........................ ........gs
Pavel Mihalek: "Iz nliln življenja"...................................0
"Tajnosti ipanske inkvizicije". (Doeedaj izšli samo štirje snopiii)! —
Snopič po ........................................................
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Vladimir Kuallič: "Socializem".................
Knrice Kerri: Socializem in moderna veda ............V.'..
"DrŽava prihodnjozti" ......................
"Preletariat"....................».!!".'.!!'.!'.'.
Etbin Kristan:. "Nevarni socializem"
— ••••••••*.........
"Strahovi." (Priporočljivo)..........................
"Komunistični manifest"..................
'4Zakaj zmo socialisti"......................
"Kdo uničuje proizvajanje v malem"............
"Socializem"............................!..
"Kapitalistični razred" . .............!!!".!!!!!!"!
"Socijalna demokracija in kmetsko ljudstvo'^.....
•'Vojna in socialna demokracija"..................
"Občinski socializem".................!.
"Moderni socializem".............................................
"Naia bogatztva".....................
Po C. Clinne-ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"!	10
KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO:
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan):
"Katoliško svetovno naziranje in zvobodna znanost"
"Krst sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) ...................
"V dobi klerikalizma". (Priporočljivo.)..........
1.50 .60 .30 .10 .15 .15 .80 .10 .15 .10 15 . 5 .15 .35 .10 5
35 .85 .80
svetu. Če bi se bilo človeštvo hta<divjaštva ne bi bilo moglo prebi-	-
nilo samo z divljimi sadeži, tiidi vati v njih. Tudi najnižja tfopnja 1000 NOVIH NAROČNIKOV!
barbarstva še ni bila primerna /a bivališča v takih krajih, marveč je bil za tedanjo človeštvo še vedno gozd najprimerneje bivališče. Ko so se pa navadili na pastir-
Za kontest za 1000 novih na ročnikov "Proletarcu" se je že oglasilo že lepo število sodrugov. .................. ,........ Ali si ti med njimi? Ako ne, še
sko življenje, se s svojimi četami i danes izreži kupon ter ga pošlji niso mogli več povrniti od rek v | na "Proletarca"! Pokaži, da si gozde, marveč navaditi so se mo- zaveden delavec! Od agitacije za-rali pridelovati nekaj rastlin, s | vednih je odvisna prebuja nesa-katerimi so hranili živino tudi ne- j vednih delavcev! Vrla Proletar-koliko proč od step in rodovitnih čeva armada na noge! Prosto-travnikov.	/	ivolici, kje ste? Na dan!
DRUGE KNJIGE IN BROŠURE:
'O konsumnih društvih"..........................
"Narodno vprašanje in Slovenci"...........;......
"Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma." ................................
'Štiri črtioo". (Poljudne «birke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj iz življenja fajmoštra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes sveto* pisemskega Tohijo. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedel za "nebeško kraljevstvo".....................................
Kako Jo lop vojaški stan." (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič S. Vze te knjigo in brošure pošljemo poštnino prosto.
.10 i«
.10
.11
1000 novih naročnikov.
•o bile kakor v kleščih in da Jfciti gen it i niso mogle. Na seve-1 oarinsko ozidje Avstrije, na gpu zaostalo zazemlje brez tr-K. Pot do morja, do velike četi trgovinskega prometa, so jim r^pske velevlasti zagradile. todemu balkanskemu kapitaliz-ni ostajalo drugega, nego da ^oi>»če pot do morja in da zre-ucionira zazemlje in ga preu-oji v dovzetno tržiiče .Odtod ta reka, ki se je Razlivala od era v Maccdonijo, zatorej or-lizaeija čet, zato zmerom glav-ša zahteva po avtonomiji Ma-onije in Stare Srbije, ki je pola življenska potreba nedolet-ra balkanskega kapitalizma, ■"'irčija ve, da je avtonomija, or jo mislijo balkanske drža-prvi korak k odpadu. Kapita-v Srbiji in Bolgariji bi hitro poiskal nacionalistič-pretvezo, da bi si pridruži! ■pljo in Sl;im Srbijo in ija ima že mnogo izkušenj z om avtonomnih pokrajin, odpadle Macedonijs. Stara
Srbija in Albanija, bi bila pregnana z evropskih tal; da se obdrži, da ohrani svojo dosedanjo posest, to zahteva njen kapitalistični interen.
Ohranitev sedanjega stanja na Balkanu je evropskemu kapitalizmu samo pretveza, da ohrani v svojih železnih pesteh balkanske dežele: evropska hinavščina je prevelika, ako pomislimo, kako so evropske velevlasti na beri in ski konferenci ji trgale Turčiji velike kose s telesa ,kako je Avstrija pred štirimi leti poteptala načelo, ki ga sedaj razglašajo njeni mogotci. Sedanji položaj je tale: Evropski kapitalizem tišči v svoji pesti balkanske dežele, balkan sk kapitalizem bi se radi izmotal iz tega objema.
Kakor se ne ogrevamo za pod-vzetje balkanskega kapitalizma, prav tako odrekamo službo evropskemu velikemu kapitalu. Če niso diplomatje s svojo nesrečno formulo preprečili na Balkanu prelivanja krvi, naj z njo priza-neao vsaj evropskim narodom."
Sodrugi, vse je proti nam. Vse nasprotne sile se združujejo in napovedujejo boj socialističnemu časopisju z nado, da s socialističnim časopisjem uničijo ono veliko idejo, ki danes tako zmagonosno prodira v proletarske vrste po vsem svetu, idejo, ki se polašča vseh delavcev z neko čudovito silo ter jih tira v armado zavednega proleta riata, v boj proti vsem izkoriščevalcem, v boj proti kapitalizmu in vsem njegovim priveskom. Zinagovitost te velike in za delavstvo ve-solnega sveta rešilne ideje je pričela napolnjevati s strahom vse na sprotnike pravega delavskega napredka; pa kako tudi ne, saj te pijavke delavske krvi vedo, da bo zanje prišel čas obračuna, kakor hitro bo delavsko ljudstvo spoznalo iu se zavedalo svoje moči. Da pa ta preporod delavskega razreda preprečijo, da zabranijo to spoznanje, da obdrže delavstvo še naprej v okovih duševne teme, v Verigah brezbrižnosti in klečeplastva, so napovedali boj — socialističnemu časopisju, ki je edini neustrašen zagovornik delavskih pravic ter ne utrudljiv buditelj iu učitelj delavskih mas.
Kapitalisti sami in v njegovi službi stoječi lakaji se v polni meri zavedajo važnosti delavstvu zvestega časopisja za prebujo in vstajenje delavskih mas; v tako veliki meri, kakor često niti delavci sa mi ne. Oni vedo, da so delavci brez časopisja in brez organizacije, čreda brez pastirja. Oni zlasti vedo, da je socialistično časopisje tisti važni faktor v boju delavcev proti kapitalističnim izkoriščevalcem, ki vodi armado zavednega delavstva od zmage do'zmage in ki jih bo končno pripeljal do cilja, do gospodarske svobode, v socialistično človeško družbo. Oni čutijo, da se jim že majejo tla pod nogami in da se često le z največjo težavo in velikimi žrtvami obdrže na površju. Da podaljša svoje življenje, se je vsa kapitalistična sodrga organizirala proti nam, proti delavskemu napredku, proti rešitvi iz kapitalist ienega pekla v nadi, da z uničenjem socialističnega časopisja uniči resničen napredek delavskih mas!
Sodrugi delavci! Ali je mogoče, da ostanete vi mirni, hladno krvni, brezbrižni in zaspani vpričo dejstva, da vam vaše pijavke uničijo, kar ste si priborili z največjim trudom in neštevilnimi žrtvami! Pokažite, da je ni sile, ki bi bila sposobna klubovati vaši razredni zavesti, ki bi bila v stanu uničiti sad vašega kremenitega prepričanja! Bolj kakor kedaj prej potrebuje vaše orožje, vaš Ijst, vaš "Proletp-rec" vašega požrtovalnega dela, vaše agitacije, sodrugi! Proletarec je vaš, zato je odvisen od vas! Z vami stoji in z vami pade!
Sodrugi! Proletarec rabi 1000 novih naročnikov! Ravno sedaj je najlepša prilika, da pridobite svojemu listu novih naročnikov, no vih somišljenikov, novih zavednih delavcev, novih bojevnikov, ki se bodo ob vaši rami borili za uresničenje vaših idej! Še danes pojdite na delo I
Boj med pravico in krivico, bo] med delom in kapitalom
- JE SLAVNI RUSKI PISATELJ_
Maksim Gork i
TAKO IZBORNO OPISAL V SVOJEM NAJBOLŠEM
ROMAN U
MATI
Prav kar je dobil "Proletarec" iz Ljubljane večje število iztisov tega socialnega romana za ameriške
slovenske delavce.
kni|««' kilo mora f r n brati vsak delavec, znaša........ JS 1.50
Naroča se pri upravi 'Praletarca' 2146 BluelslandAv., Chicago,III,
Sedsnes naročile e«tztis. Požarltc se, di se bedele prrno/olt
PROPi J) NARODA.
Kontest za 1000 novih naročnikov
Upravništvu ''ProletarcaChicago:—
Sodrugi! Podpisani se hočem vdeležiti kontesta sa 1000 naročnikov d0 31. dec. 1912. Pošljite mi naročilfio knjižico in
hodite uverjeni, da bom storil vse. kar je v mojih močeh.
( «
Imo............................................
Naslov..................................
Zgodovna nas uč, da je propad na j več jh narodov bil prouzročen vsled prevelike nasladnosti in razkošja. Blagostanje jie doseglo tako veliko stopnjo, da je narod odklanjal jesti domačo, okrepču-joče hrano, ampak samo gledali za nasladnosti, ktere koli se je zamoglo dobiti širom sveta. Prei-jedli so se, postali leni, debeli in nesposobni za d*lo. Potem je prišel polom. To bi moralo biti svarilo za nas vse. V tej deželi lahko •vidimo, da se narod, takoj ko le nekoliko prespeva, poskuša uničiti svojo prebavo. Nam je treba jesti dobro hranilno jed in nikdar ne pregledati najmanj* slabosti, ker vemo, da zamore Trinerjevr» ameriško zdravilno grenko vino v vseh takih slučajih hitro pomagati in dati novo moč. Ono je zelo dobro zdravilo v boleznih želod ca, jeteT in drovoja. IzČistilo bo telo ter ga uzdržalo čisto.
V lekarnah. — Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chi-cago, IM.
ADVERTTSKMKNT
VABILO
NA VESELICO S PLESOM
v prid
Slovenske Sirotišnice
prigoriom prvega obinega «ostanka i„ zborovanja
ZASTOPNIKOV SLOVENSKEOA NARODA V AMERIKI
k» »e vrxi na zahvalni ,}„„, dne 28. novembra ob 6. nri ve*or v voliki Narodni Dvorani, na 18. <*8ti ¡n Centro ulici, ( hicago, 111. Vstopnina 25c za po««m.Tno o*obo. Vstopnico jo dobiti pri v(nh slovenskih gostilničarjih v < hioag». VHT DOBRODOŠLI! •
ZACA8NI ODftOR.
•JOS. A. FISHER
Buffet
Trna na razpolago vsakovrstno pivo. vino, smodke, I. t. d. Izvrstni prostor za okrepilo. 3700 W. 26th St.,	Obica«o, 111.
hl cooper
trgovec s živili na drobno in debelo.
Popolna zaloga sadja in zelenjave. . Dobre in jveie jestvine na zapadni strani.
3744 W. 28th St,	CblcsfO, IU.
Naročila rapoiiljamo na vso' strani mesta. — Telefon Lawndale 762.
advertisement
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol, Pod. Društvo
16. januvarja 1892.
po vlainem jesenskem hladu. So-fja je vstopila rdeča, vesela
— Vohuni hodijo za menoj, kakor snubači za bogato nevesto; besedo! Odtod moram. . . .
Dobrdt Ali je
na
Sedež: Frontenac, Hans.
GLAVNI URADNIKI:
predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana. Podpreds.: FRANK AUGUST1N, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHV ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontenac, Kans
NADZORNIKI: PONGKAC J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR:
JOSirSVATO, Woodward, Iowa.
JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans.
JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
8prejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.	_
Kaj je z vami, Vanja! Kaj pa Pavel, Nilovna? Saša tuf
Kadila je cigareto, izpraševala in ni čakala odgovorov; mater in mladeniča je božala s prijaznimi pogledi svojih sivih oči. Mati jo I je dejal voznik, je ogledovala in si mislila smeje J Mati ie «liAnl
— Tudi jaz sem prišla med ljudi.. . med dobre ljudi!
Znova se je sklonila k Ivanu, rekoč:
— N-nol Naprej, hrina mrha sta!. . .
Tolste jesenske vrane so zamišljeno stopale po golih njivah, hladno je žvižgal veter nad njimi. Vrane so se nastavljale suu kom vetra, ki jim je dvigal pe rje; leno so se preletavale po polju.
- Pošteno me je ociganil. . . videl sem, da ni zame nič več . . .
Mati je slišala njegove besede kakor v sanjah; v srcu ji je rasla nema misel, spomin ji je postavil pred oči dolgo vrsto dogodkov, ki jih je preživela poslednja leta;
Le kmalu okrevajte, sinček ! ogledovala jih je in povsod je o-
MATI.
Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij.
Govorila sta nepomembne, nepotrebne besede; mati je videla, da ji Pavlove oči gledajo mehko in ljubeznivo v obraz. Miren je bil kakor zmerom, nič se ni izpre* menil, le brada mu je močno zrasla in ga delala atarejšega, in pa zanatje mu je pobledelo. Rada bi mu bila povedala o Nikolaju; z neizpremenjenim glasom kakor o nepotrebnih in nezanimivih rečeh je nadaljevala:
_Tvojega krščenca sem videla.. .
Pavel jo je pogledal molče in vprašajoče v oči. Da ga spomni na kozavo obličje VjesovšČikova, se je s prsti potrkala po licu. . .
—	Fantu je dobro, živahen je in zdrav, kmalu dobi delo... Ali se spominjaš, da je zmerom hotel težkega dela?
Sin je razumel, pokimal z glavo in odgovoril z veselim nasmehom v obrazu:
—	Kaj bi se ne spomilijal!
—	Torej, vidiš ! — je dejala za. dovoljna sama s seboj, ganjena od njegovega veselja.
Poslavlja je se od nje ji je krepko stisnil roko.
—	Hvala vam, mati l
Veselo Čuvstvo jo je premagalo; našla ni sil, da bi mu odgovorila z besedami, pa mu je v odgovor stisnil a. roko.
Doma je dobila Sašo. Dekle je prihajalo k Nilovni navadno ob dnevih, kedar je mati obiskala Pavla. Nikoli ni povpraševala po Pavlu, in če ni mati sama začela, ji je Saša pozorno gledala v obraz in se zadovoljila s tem. A sedaj ji je prišla nasproti z nemir nim vprašanjem :
—	Kako mu jet
—	Dobro, zdrav je 1
—	Ali ate oddali piamot
—	Seyeda!
—	Ali ga je prebral t
—	Kje T Saj ni mogoče 1
—	Ah saj res, popolnoma sem pozabila! — je počasno dejala Sašenka. — Počakati bo še treba teden dni. . . Kaj mislite: ali bo
pri volji t
Namrščila je obrvi in zrla nepremično materi v oči. — Ne vem . . . Mislim pa, da u-bezi. . . — je dejala mati zamišljeno. — Zakaj pa naj bi ne u-šel, če more t
Saša je zmajala z glavo in
vprašala suho:
—	Vi ne veste, kaj sme bolnik je^tit Jedel bi rad.
_Vse od kraja... vse ! takoj
mu. , .
Odšla jé v kuhinjo, Saša je šla
počaai za njo.
—	Ali naj vam pomagam!
—	Hvala!
Mati ae je aklonila k ognjišču in pristavila lonec. Dekle ji je tiho dejalo:
—	Potrpite. . .
Obličje ji je prebledelo, oči so se koprneče razširile in trepetajoče uatni so z naporom zašepeta-le goreče in hitro :
—	Prosim vas. . . Vem, da ne b# pri volj»! Pregovorite ga! Neobhoden je . . . recite mu le, da je neobhoden za stvar. . . da se hojim — da zboli... saj vidite, la ra/prava še vedno ni razpisa-
stran je gledala, glas ji je zvenel neenakomerno kakor struna, ki jo oglašujo, pa se je nenadoma u-trgala. Utrujeno je povesila tre palnice, grizla si ustni, in prsti krepko stisnjenih rok so hrustali.
Mater je ganil njen strastni nastop, a razumela ga je, vznemirjeno je objela Sašo in ji žalostno odgovorila:
— Draga moja!... nikogar ne uboga . . le sebe!
Obe sta molčali in se krepko stisnili druga k drugi. Potem je
Odšla je v jediliiieo. Tam je Sofja pripovedovala Saši:
- Tristo izvodov ima že gotovih ! S takim delom se pokonča L. To je junaštvo! Veste, Saša, največja sreča je, živeti sredi takih ljudi, delati z njimi. . .
—	Da! — je tiho pritrdilo dekle.
Zvečer pri čaju je Sofja rekla materi:
—	Nilovna, pa boste zopet morali na deželo...
—	Zakaj ne! Kdaj pa T
—	Čez tri dni
—	Dobro . . .
pazila sebe. Prej se je življenje razpletalo nekje v daljavi — čemu? A sedaj se je v nje očeh godilo marsikaj z njeno pomočjo. In to je zbujalo v njej nezaupanje iu zadovoljstvo in tiho bridkost . . .
Vseuaokolo se je zibalo in gibalo počasno; na nebu so se podili drug za drugim sivi oblaki, ob cesti so švigala mokra drevesa zibajoč svoje gole vrhove, polja so se širila, holmi so se vzdi-gali in pogrezali, in bilo je, kakor ali utegnete TI da ves dan hiti nečemu daljnemu.
nujnemu nasproti. Nosljajoči
Pel j it e se raje! — je tiho I voznikov glas, cingljanje kra-svetoval Nikolaj. — S pošto se guljčkov, Vlažno žvižganje vetra, peljite in sicer po drugi poti, čez vs^ to se je zlivalo v reko, ki je
tekla nemirno in se zvijala nad poljem z enakomerno silo in budila tožne misli. . .
— Bogatinu je celo paradiž
nikolski okraj.
Obmolknil je iu namrščil čelo. To se ni podalo njegovemu obrazu in je nelepo in nekam čudno izpreinenilo njegov izraz.
pretesan . . . tako je!
Čez Nikolsko je daleč! — je tiskati me je začel .
Saša previdno snela materine ro- pripomnila mati. — In drago je mu je bila prijazna.
ke s svojih pleč in dejala s tresočim glasom:
—	Pa . . . prav pravite! Neumnost je to. . . živci. . .
Resno in preprosto je končala:]
—	Dajte, da nasitimo ranjen-1 ca . . .
Sede na postelji poleg Ivana, ga je skrbno in ljubeznivo izpraševala:
—	Ali vas močno boli glava t ' — Ne hudo. . . le motno je| V8e.... — je odgovoril Ivan, zmedeno potegnil odejo k pod-bradku in pomežiknil z očmi .kakor od jarke svetlobe. Opazivši,
z vozom . . .
—	Veste kaj . . 1 je val Nikolaj. — Jaz sem sploh proti tej poti. Nemiri so . . . nekaj ljudi so že zaprli, tudi nekega učitelja so že ugrabili, treba je opreznosti.... Dobro je, če počakamo nekaj časa . . .
To ne bi minilo! — je de jala Vlasovka. — Sicer pa pravite, da ne mučijo ljudi? — In za smejala se je.
Sofja je potrkala s prsti po mi zi in pripomnila:
—	Važno je, da ne prenehamo z razširjanjem literature . . . Ali
da noče jesti v njeni navzočnosti,! se ne bojite poti, Nilovna? jo
. . . Pri-. gosposka . — je na-zazibal na
je Saša vstala in odšla.
Ivan je sedel na postelj, pogle dal za njo in dejal: — Kako je lepa!. , . Njegove oči so bile svetlel ve
je vprašala.
Mater so te besede užalile — Kdaj pa sem^ se bala ? Tudi prvič me ni bilo strah ... in sedaj naj ... — Ne da bi končala
sele, zobje drobni in krepki, glas stavek, je sklonila glavo. Vselej,
se mu še ni ustanovil.
—	Koliko ste stari? — je za-| mišljeno vprašala mati.
—	Sedemnajst let. . .
—	Kje žive starši?
—	Na kmetih ... a jaz sem že od desetega leta tu . . . šolo sem dokončal, pa sem prišel — sem! A kako je vam ime, sodružica?
Ta beseda je mater zmerom ge-nila. Tudi sedaj je smeje vpra šala:
—	Zakaj hočete vedeti? Mladenič je v zadregi molčal,
potem pa ji je razložil:
—	Glejte, študent našega krož-|«anje ki je čital z nami... nam
kadar so jo vprašali: Ali se ne bojite? Ali vam je prav? Ali u-tegnetet Je čutila v podobnih vprašanjih prošnjo; zdelo se ji
daljeval voznik in se je nada-1 sedežu.
Dospevši na postajo je odpre-gel konja in dejal materi z brezupnim glasom:
—	Daj mi groš, da spijem. . . Dala mu je novec, potehtal ga
je na dlani in dejal materi z enakomernim glasom:
—	Za tri — žganja, a za dva kruha . . .
Popoldne je vsa ubita in pre-mrazena dospela mati v veliko vas Nikolsko, šla na postajo, naročila čaj in sedla k oknu polo-živši svoj težki kovčeg pod klop. Z okna je bilo videti majhno ravnico, pokrito s pohojeno, žol-to taravo in pa uradno poslopje —temno-sivo hišo s poševno streho. Na stopnicah glavarstva je sedel dolgobrad, plešast kmet v srajci in pušil pipo. Po travi se je valjala svinja.
Oblaki so hiteli v temnih grmadah in se valili drug za drugim . . . Tiho je bilo, mračno in
je, da se ljudje napram njej dru- dolgočasno, kakor da bi se življe-gače obnašajo kot med seboj. Ka- nje potuhnilo in prežalo na plen. dar so nastopili dnevi, bogati do- Zdajci je v kalopu pridirjal godkov, so jo izprva vznemirjali stražmojster na trg, ustavil svo-s svojo naglico in razburljivostjoI jega vranca pred stopnicami, za-a kmalu se je privadila na nagli- mahnil z bičem po zraku, zarjo co, in njeno srce je pod sunki vel nad kmetom —r krik je zadel teh vtiskov žejalo po delu . . . . ob okno, ampak besede niso bile Tjiko razpoloženje jo je navdaja- razumljive. Kmet je vstal, izteg-lo tudi ta dan. in tem neprijet- nil roko, pokazal v daljavo; nejše jo je dirnilo Sofjino vpra-1 stražmojster je skočil na zemljo,
vrgel kmetu povodce. Z rokami
ka.
...... ^ ......................................Po nepotrebnem me vprašu* se je oprijel za držaj, se vzpel
je pravil o materi delavca Pavla jete. če se bojim; — je vzdihnila. okorno po stopnicah in zginil pri Vlasova. . . veste, o demonstra-|— Česa naj se bojim. . . . boje j vratih glavarstva.
naj se ti, ki imajo kaj ... a kaj imam jaz? Le sina . . . Zanj sem bala .... muk sem se bala
če
ciji prvega maja?
Mati je pokimala z glavo in poslušala z napeto pozornostjo.
—	Prvi je on vzdignil odkrito zastavo naše stranke! — je ponosno dejal mladenič, in njegov ponos je odmeval v materinem srcu.
—	Mene ni bilo zraven. Na-
se
sem i
zanj ... in tudi zase... a ne mučijo ljudi, potem ni vzroka za bojazen.
— Užaljena ste! —- je vzkliknila Sofja.
Ne . . . ampak drug druge-
meravali smo tu prirediti demon- K» vprašujete po bojazni.
st raci jo—pa se ni posrečilo! Premalo nas je bilo tedaj. Ampak letos bodete videli!
Zaletelo se mu je od razburje nja; v mislih na bodoče dogodke je mahal z žlico po zraku in na daljeval:
—	Torej mati Vlasova, pravim . . . je tedaj pristopila k stranki. Pravijo, da je ženska ... čudovito!
Mati se je široko zasinejala, prijetno ji je bilo slišati navdušeno pohvalo mladeniča. Prijetno in sitno. Hotela mu je reči-.Vlast vka sem jaz!, . . pa se je premagala, pa je z mehkim nesmehom, bridkostjo dejala sama sebi> -t- Eh, kako si neumna!. . .
—	Več morate jesti.... da >rftj okrevate zs dobro stvar! \e vzkliknila nemirno in se sklonila k njemu. — Naša stvar po-
ua
Težko ji j<* hite govoriti. V
Nikolaj je ufno snel svoja oča la, posadil jih zopet nazaj in gne-dal nepremično svoji sestri v obraz. Neprijetni molk je vzne mirjal Vlasovko, vstala je s stola, da bi kaj rekla, a Sofja se je dotaknila njene roke in tiho pro sila :
Odpustite mi ... . nikoli več ne bom!
Njena prošnja je spravila ma ter v smeh, in čez nekaj minut so vsi trije vneto in prijateljsko govorili o poti na deželo. XV.
Ob jutranjem svitu se je pelja la mati na poštnem vozu po raz močeni cesti. Vlažen veter je pi hal, blato je brizgalo na ve strani, a voznik, sedeč pri kraju, na-pol obrnjen proti njej, jc tožil za
mišljeno skopi nos: — Svojemu brstu rečem: daj.
♦rebuje krepkih, mladih rok. či- razdeliva sil Pa sva začela de
^teira srca, poštenega razuma. ** tpmi silami premaga vso zlobo Duri so se odprle, zadišalo je
liti
Z bičem je udaril po levem ko ♦ Si in /«kričal srdito:
Zopet je zavladala tihota. Konj je dvakrat udaril s kopitom po mehki zemlji... V izbo je stopilo dekletce, s kratko žolto kito na zatilniku in s prijaznimi očmi v okroglom obrazu. Ugriznila se je v ustni in nesla z iztegnjenimi rokami veliko, s posoda mi obloženo taso z zavitimi kraji priklonila se je in parkrat pokimala z glavo.
Dober dan, deklica! — J« ljubeznivo dejala mati.
—	Dober dan!
Razkladajoč krožnike in čajno
posodo po mizi, je deklica živali no vzkliknila:
—	Razbojnika so zalotili. . : sedaj ga ženo!
—	Kakšnega razbojnika?
—	Ne vem. . .
—	A kaj je napravil?
_ Xe vem! — je ponovilo de
klt, — Slišala sem le, da so ga zgrabili. . . Stražnik je tekel za komisarjem in kričal: Prijeli so ga, ženo ga!. . .
Mati je pogledala skozi okno — na trgu so se pokazali kmetje. Eni so šli počasi in premišljeno, drugi urno zapenjaje spotoma svoje kožuhe. Pri stopnicah so vsi obstali in se ozirali nekam na levo.... Čudna tihota je vladala ... \
Tudi deklica je pogledala na pest o in hitela iz izbe glasno zalo-
putnivši duri. Mati je zadrgetala, potisnila svoj kovčeg bloblje pod klop in ogruivši šal, šla urno k duriui: nerazumljiva želja jo je prijela, da gre, da beži, in le s težavo jo je zadušila.
Ko je stopila na stopnice, ji je udaril oster hlad v oči in v prsi, zakašljala je in noge so ji odre-venele — sredi trga je korakal Ribin z zvezanimi rokami na hrbtu, poleg njega dva policaja; pri stopnicah glavarstva je stala muožica ljudi iu molče čakala.
Omamljena in skoro nezavestna je mati strmela — Ribin je dejal nekaj, njegov glas je slišala, a besede so izginile brez odmeva v temni, trepetajoči pustinji njenega srca. . .
Ozrla se je naokolo in vzdihnila — pri stopnicah je stal kmet s široko, svetlo brado in jo nepremično gledal s svojimi modrimi očini. Zakašljala je in otirala vrat z onemoglimi rokami; z naporom ga je vprašala:
—	Kaj pa se je zgodilo?
—	Saj vidite... — je odgovoril kmet in se obrnil. Pristopil je še drug kmet.
Policaja sta se ustavila pred množice, ki je urno rasla, a molčala; naenkrat je iz nje krepko zadonel Uibinov glas:
—	Kristajni! Slišali ste o resničnih sporočilih, v katerih je po pravici opisano vaše kmečko živ-jenje; zavoljo teh sporočil trpim .... ker sem jih delil med judstvo!
Ljudje so tesnejše obstopili Ribina . . . Njegov glas je zvenel mirno in umerjeno. To je strezni-o mater.
—	Slišiš? — je vprašal kmet mtiho svojega modrookega soseda in ga dregnil v rebra. Ne da bi odgovoril, je ogovorjeni vzravnal glavo in gledal materi v obraz. Tudi drugi kmet se je ozrl nfenjo — mlajši je bil od prvega, s temno redko brado in pegastega, suhega obraza. . . Potem sta šla oba vstran od stopnic.
—	Bojita se! je nehote pripomnila mati.
Njena pozornost se je poostri-a. S stopnic je razločno videla razbito črno obličje Mihajla Iva-noviča, čutila žareči blesk njegovih oči — rada bi bila imela, da jo zagleda Ribin, vzpenajala se je na nogah, iztegovala vrat za njim.
Ljudje so ga gledali čemerno, nezaupno in močali. Le v zadnjih vrstah množice se je čul pritajen razgovor.
—	O kmetje! — je dejal Ribin s svojim polnim iu trdim glasom. — Verujte tem listkom . . . smrt sprejmem mogoče za nje, tepli so me, mučili, izvedeti so hoteli, odkod sem jih dobil in še bodo tepli,. . vse pretrpim!. . . V teh listkih je opisana sama resnica, in resnica nam mora biti ljubša od kruha . . . Tako je!
—	Zakaj govori to? — je tiho vzkliknil eden kmetov pri stopnicah.
Modrooki mu je počasi odgovoril :
- Vseeno je — smrt je samo ena in tej človek ne uide . . .
Ljudje so molče stali, gledali mrko,' izpod čela, na vseh je ležalo nekaj nevidnega, težkega.
\Ta stopnicah se je pokazal stražmojster in zarjovel s pijanim glasom:
—	Kdo govori?
Sinil je po stopnicah dol, zgrabil Ribina za lase. sukal njegovo glavo naprej in nazaj in klical:
—	Ti govoriš, pes ... ti torej.,..
. Množica se je zazibala in ¿a-i mrmrala. Mati je v slabotni bridkosti sklonila glavo. In znova jc zadonel Uibinov glas:
—	Glejte, ljudje krščanski. . .
—	Molči! — Stražmojster gaje udaril za uho. Uibin je omahnil in skomlzgnil s pleči,
—	Zvežejo človeka in ga trpinčijo, kakor se jim zdi . . .
—	Stražniki! Odvedite ga! Narazen !
Kakor priklenjen pes za kosom mesa je skočil stražmojster pred Ribina in ga suval s pestjo v obraz, prsi, v život . . .
—	Pusti ga ! — je zaklical nekdo v množici.
—	Zakaj ga suješ? — mu je oriskočil drug glas.
—	Pojdi! — je dejal modrooki kmet in pokimal z glavo. Oba sta urno odšla h glavarstvu, a mati <u je spremljala ' z ljubeznivim nogledom. Oddehnila se je — stražmojster se je spet okorno
—
1
vrnil po stopnicah in zvrha kakor blazen rjovel in grozil s pestjo: i Peljite ga sem, pravim. Ne! je zadonel v množici silen glas (mati je ugenila, d* je izgovoril besedo kmet modri! oči). — Ne pustite, otroci!. Če ga odpeljejo tja, ga pobijejo do smrti... A potem rečejo, da smo ga ubili mi. . . Ne pustite!
Kmetje! je zadonel Mi-hajlov glas. — Ali ne vidite svojega življenja, ali ne razumete kako vas izkoriščajo, goljufaj in vam kri pijo? Vse držite n svojih ramah, prva sila ste na! /•■nilji, vsa njena moč .... Iu kakšne pravice imate? Da poginete gladu — to je vaša edina pravica!. . .
Kmetje so zagnali velikanski hrup.
—	Mož ima prav!. . .
—	Pokličite komisarja! Kje j» komisar?.
—	Stražmojster je šel ponj. .
—	Kara je šel? Saj je pijan, da. . .
Ni naša stvar, da kličemo gosposko. . . Hrup je naraščal.
—	Govori! Ne daiuo te tepsti. .
—	Kaj si zagrešil, a ?
—	Razvezi te mu roke . . .
—	Ne, bratje . . .
—	Le razvežite . . . Kaj zatoj
—	Glejte ... da se ne pregre šimo!. . .
—	Roke me bole! —- je z ena komernim, zvonkini glasom prev< pil vse druge Ribin. — Ne uidera ne, kmetje! Ne skrijem se prec svojo resnico. . . ona me živi.
Nekaj ljudi se je umerjeno st ranilo od množice na vse stri ni; polglasno so se razgovarj in zmajevali z glavami, drugi se smejali. . . Nabiralo se je več slabo, nahitro oblečenih^^^— burjenih ljudi. . . Kakor terana pena so kipeli okolo Ribina, s on je stal sredi njih kakor znamenje sredi gozda, vzdignil roke nad glavo in kričal množici:
—	Hvala vam, ljudje krfcesn-ski, hvala vam! Sami si mo oprostiti drug drugemu roke. . Kdo drug nam pa naj pomag*
Otrl si je brado in zopet vzdi nil vso okrvavljeno roko.
—	Tu je moja kri. . . za rei co teče...
Mati jc stopila s stopnic, a z zemlje ni mogla videti Mihajlaj ki ga je ljudstvo stiskalo z vsel strani iu spet se je naglo vrnili na stopnice. 4 V prsih ji je bil vroče in nejasno veselje je tre petalo tam.
-t- Kmetje! Poiščite listke, č tajte jih, ne verujte gosposki ii popom, ko vam pravijo, da brezbožniki in puntarji ljudje, vam pričajo resnico . . .
Resaka hodi tajno po zeml: gnezda si išče med ljudstvom gosposki je kakor nož in ogen ker je ne more prijeti, ne da bi urezala in ožgala! Resnica vs je dobra prijateljica, a gospod: — zakleta sovražnica!
V množiei je spet zadonelo n kaj vzklikovn.
—	Poslušajte, ljudje kršč ski. . .
—	Eh, brat, smrt ti ne odide. 1
—	Kdo te je izdal ?. . .
—	Pop! — je dejal eden stra žarjev.
Dva kmeta sta krepko zaklela
—	Pozor, otroci! — se je ogk-sil svarilen glas.
XVI.
K množici je korakal polici komisar, visok, krepak človek, <► kroglega obraza. Čepico je infl na stran potisnjeno, na eni strajii brke kvišku zavihane, na dru| spuščene navzdol, vsled tega bil ves obraz popačen in pok s topim, mrtvim nasmehom. V vi roki je nesel sabljo, z desn je široko mahal po zraku. Sli so se njegovi težki in trdi kor Množica se je razmikala p njim. Nekaj mrkega se je p<fl vilo na obrazili. Šum se je p<w gel, kakor da bi bil zlezel v /M Ijo. Mati je čutila, da se ji k* na čelu trese in da je v očeh H stalo vroče. Znova je hotela med množico, sklonila se je naprej in obstala v napeti pozi. K Kaj je? — je vprašal komi sar, obstal pred Ribinom in ! meril z očmi. *— Zakaj mu n(rf« zvezali rok? Govorite!
Njegov glas je bil visok in no-nek, a brezbarven.
— Uklenjen je bil. . . ar ljudstvo ga je razveralo! odgovoril eden stražnikov iDslJe.)
„
lici.i ftki
H
Lev N. Tolstoj:
Kralj Asarhadon.

mu
Asirski kr. Asarhadon je osvojil državo kralja Lajlija, vsa .....
lU je bil opustošil in požgal, vse prebivalce pregnal v svojo lastno deželo, bojevnike pobil do zadnjega moža, kralja Lajlija pa je spri v kletko.
Ponoči, ko je ležal na postelji, i kralj Asarhadon premišljeval, ako smrt bi dal pretrpeti Lajli-ju; nenadoma je zaslišal čisto blizu Aura. Takoj je odprl oči iu videl je starčka z dolgo, sivo brado in milo zročimi očmi, ki je stal pred njim.
Ti hočeš Lajlija usmrtiti t" je vprašal starček.
"Da," je odgovoril kralj. "Samo ne vem, kakšno smrt naj bi izbral."
"Lajlijut Lajli si vendar ti sam," je dejal starček.
"To ni res," — je odgovoril kralj. "Jaz sem jaz, Lajli je Lajli."
"Ti in Lajli sta eno," — je rekel starček. "eTbi »e le dozdeva, kakor da bi ti ne bil Lajli in Lajli ne ti."
"Kako naj bi se mi to dozde-lo?" je odvrnil kralj. "Jaz udar ležim tu na mehkem le-u, obdan od voljnih sužnjev m suženj, iu se bora jutri prav tako kakor danes gostil s svojimi prijatelji, dočim sedi Lajli v kletki kakor tič in Se bo jutri z visečim jezikom zvijal na kolu, dokler ne pogine, in njegoto truplo «&odo psi raztrgali na kosce."
"Njegovega življenja ne moreš uničiti," je dejal starček.
"In tistih štirideset tisoč bojevnikov, ki( se jih pobil in katerih trupla sem nakopičil do griča?" je odvrnil kralj. "Jas živim, njih pa ni več; torej vendar lahko uničim življenje."
"Zakaj veš, da jih ni večT"
"Zato, ker jih nič več ne vidim. Predvsem pa so oni pretrpeli muke in jaz ne; njim se je slabo godilo, meni pa je bilo prijetno v duši."
"Tudi to se ti zdi le tako. Ti bí se sam mučil in ne oni."
"Tega ne razumem," je dejal kralj.
"Ali bi rad razumel?" "Da, rad."
"No, stopi semkaj," je dejal ptarček, dočim je kazal z roko na kopalno kad, polno vode."
Kralj se je dvignil in šel h kali. —
"Sleci se in stopi v kad!" A sarhadon je* storil, kakor mu je ikazal starček. "In zdaj, kakor hitro te obli |jem s to vodo," je dejal starček ločim je zajel vode v skledico |'ae moraš z glavo potopiti!" Starček je nagnil skledico nac iraljevo glavo in kralj se jc po opil.
i Kakor hitro se je to zgodilo e je prenehal čutiti za Asarha Iona in se je čutil za drugega n obenem se je videl na bogato prašenem ležišču poleg lepe le-' s« nikdar ni videl te žene ndar ve, da je njegova sopro-Zena se vzravna, mu pravi loj drugi soprog Lajli, truden bil od naporov včerajšnjega e in zato si spal dalje kakor
Eivadno, ampak pazila sem na Jpj počitek in tr nisem s budila. Il^j pa te čakajo knezi v veliki korani. Opravi se in pojdi
V"
In ko je Asarhadon spoznal iz besed, da je Lajli, se niti iiaj lije ni začudil nad tem, mno I bolj pa se je čudil, da doslej [ni vedel tega. Vstal je, se opra I in odšel v veliko dvorano,
t' so ga pričakovali knezi.
Dezi so sprejeli svojega kraji klanjajoč se do zemlje, potem ) se zopet dv ignili in so na n je-p migljaj sedli predenj, najsta (li izmed knezov pa je takoj iel govoriti. Nemožno je, je de I» da se še dalje trpe žalitve Mobnega kralja Asarhadoma; Rba je iti z orožjem nadenj. To ■ Lajli sam ni soglašal s tem. P>ak je zapovedal, da se pošlje Ka Asarhsdonu poslanci, ki naj Bpn/inv, ter je odpustil knc-
Potem je imenoval čifstivred-* može za poslanike in jim ypbno zabičil, kaj naj sporoče
■kijflju Asarhadonu.
™fft> rešitvi to z>,«le\ e je odšel ■rhadoti. ki se je zdaj vedno til za Lajlija, v gorovje, da bi
lovil divje osle. Lov je bil uspe-	nadenj in mu vlije is skledice na
sen. On sam je usmrtil dva osla	glavo zadnje kopljice vode.
in po povratku se je gostil s svo-	"O, kako strašno sem trpel!
jimi prijatelji in gledal ples su-	In kako dolgo je to trpelol" pra-
vi Asarhadon.
Drugi dan odide, kakor navad-	"Kako dolgo?" govori star-
no, na dvor, kjer so ga pričako-	ček. "Komaj si bil potopil glavo
vali prosilci, obtoženci in tožite-	pod vodo, že si jo takoj zopet
iji, ter je opravljal svojo službo	dvignil iz nje. Glej, ni še bila iz
kot kralj in sodnik. Potem zopet	tekla vsa voda iz skledice. ^li ni
odide na svojo največjo zabavo,	zdaj razumel?'
na lov. Ta dan se mu posreči u-	Asarhadon ne odgovori »in le z
amrtiti staro levinjo in obadva	grozo gleda starčka,
njena mladiča živa vjeti.	..xli si Z(laj razumel/> 8ta,ček
I o lovu se zopet gosti s svoji- 4e enkrat povdarja, "da si ti sam nu prijatelji ob plesu in godbi in Lajli in da bojevniki, ki si jih prebije noč pri svoji, ljubljeni so- pobi|> prHV tako nig0 nič dpugeffll
Pr«flrV .. .	kakor ti sani? In ne le bojevniki,
lako zm dneve in tedne, pri- tudi iivali ki si jih ugmrtU na
čakujoč povratka poslancev, ki iovu in jih poviil na MVojih pojf. Jih je bil poslal h kralju Asar- dinahf tll(H te 8() eno H teboj, MJ hadonu, svojemu prejšnjemu j»-|slil si, da je življenje Ie v tebi sa-
.	inem, ampak razparal sem pajeo
Poslanci se vrnejo šele čez me-han prevare pped tvojilIli oimi iu
sec in sicer z odrezanimi no-	vide, si( dft Hi Htoril samo„m
sovi m useci in poročilo, ki ga	zi0, ¿e si na storil drugim. Le eno
priueso, se glas, r "Kralj Asarha-	življenje je v vsem, in V tel,i sa-
don sporoča Lajliju, kar se je	mem Be razodeva le ell dei l#.ffa e
zgodi o njegovim poslancem -	dinega življenja. In le v tem e zgodilo se bo tudi njemu same- nem de!u ¿¡vljenja, ki je tebi sumu, ee takoj ne pošlje določene	UUMilf morai živ|jenjl. napraviti množine srebra, zlata in eipreso-	boljše ali slabše. Boljše pa ga mo-vine in ne stopi sam osebno pre-	rcš napraviti le po tej poti, či
r ... .	podereš plotove, ki ločijo tvoj«
Lajli prejšnji Asarhadon, vno Urjenje od življenja drugih bi« . 8khive knozo In Posvetuje z tij,	na <lruga hitj:i u_
njimi, kaj bi bilo storiti. Vsi «o kor naae, če jih ljubiš. Totla ti i,i-aoglasnega mnenja, da je treba mil5 mo&t da unm ¿ivlj«„j(|
začet, vojno proti Asarhadonu, dragih bitjih. Življenje bitij. I ne da bi pričakovali njegovega U jih usmrtil, se je sicer od.mik-napada. Kralj izjavi, da je zado ailo tvojemu pogledu, a r.: •• «V-voljen s tem, in gre na čelu voj- n0> Menil se5i poda|jfiati ¿iv|je.
ske v boj. Celih sedem dni traja Lje in drugim ga skrajšati, um pohod. \ sak dan pregleduj»
zu.
rali drug drugega, izgubljali so
čas iu moči z medsebojnimi boji, in vsem se je godilo slabo pri tem.
Ko je Bog videl, da tudi to sredstvo ni nič pomagalo, je sklenil, da uredi tako, da ljudje ne|<' bodo vedeli za svojo smrtno uro|o in bodo vsak hip utegnili umreti. In naznanil jim je tudi1 ta svoj|!! sklep.
Bog je mislil: "Če vedo, da u-tegne vsak izmed njih umreti vsal; hip, tedaj se že iz skrbi za življenje, ki lahko preneha vsak hip, m* bodo jezili drug na druge ga in ne bodo drug drugemu grenili sebi določeno dobo življenja."
Prišlo pa je drugače. Ko je Bog zopet pogledal «loi, da bi videl, kako žive ljudje sedaj, je o pazil, da se ni njih življenje prav
: Najstarejša banka v Milwaukee.
nič poboljšalo.
ADVERTISEMENT ...........................»«»o.....»»e
i: POZOR BRATJE SLOVENCI!
Ali fte veste kje je dobiti najboljie me. po najnlijl ceni? — Gotove ! v nov» prvi Slovenski moderno urejeni metoiei	<
FerRo Bros., 270—Isl Ave. ln Park SI. :
n»M«<H»9ji« svete m prekajeoe KRANJSKE KJ.O-Jetrn# ^ krrmv* domaiefa iadelka ter najokuftuejfte FREKAJBNO MESO; v«. P# najniSjih cenah.	J J
Pridite in prepričujte m -»mi o naših cenah kakor tudi o kakovosti malega blaga.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naie gealo.
MILWAUKEE. WIS.
Telefon: South 351& ¡
Marshall & Jlslcy Banka
Podružnica na 374 National Ave.
vu
mores storiti, ne časa, n»
pak tega niti ne kralj bojne čete in opominja svo- Življenja ne pozna
je bojevnike k brabrostii. Osmi prostora. Življenje je en trenu-dan trči njegova vojska v široki tek> in ijv!jeuje je doba na tisoče dolini na bregu reke z Aaarhado-het| in tvoje lastno življenje, ka novo vojsko. Pogumno se bijejo kor tlI)li življenje vseh viduili in Lajlijeve čete, toda Lajli, prej-Levidnin bitij sveta, je enako, šnji Asarhadon vidi, da se vale Življenja Me moremo ne ut ičiti sovražniki kakor mravlje s hri- ne spremeniti, ravno zsto «,e ker hov, da preplavljajo vso dolino je 8alll0 etl0 življenje. Vse dru-in zmagujejo njegove čete. Tedaj R0 je ]e videz."
Najboljše obleke
Izdeluje po meri »odruk
J. Krainc
317 Florida St.
Milwaukee, Wis.
Ter popravlja, Čisti, pela m barva stare.
KI
plane na svojem bojnem vozu v sredino bojnega meteža ter bo de in seka sovražnike. Toda na-
Ko je bil to govoril, je starček izginil. —
Drugo jutro je kralj Asarha
sproti stotinam Lajlijevih bojev- don 2apovedalf da izpuste Lajlija
nikov stoje tisočine Asariiadono-vih in slednjič Lajlija samega ra nijo in vjamejo.
Devet dni ga vlečejo v verigah
in druge vjetnike in je za vedno prepovedal vse usnirtive v svojih •Je/elah.
, Tretji dan je pozval k sebi svo-obenem z drugimi vjetniki sredi jega sina Asurbonipala in Um je Asarhadonovih čet. Deseti dan iiro6il vIado. HaIn je ^ y
pride v Ninive, kjer ga vtaknejo pu^avo. da premišljuje o tem,
kletko.	kar mu je bil povedal starček.
Manj od lakote in,ran mučita Potem je romal deželi me.
vjetega vladarja sramota in one-Ltih in Vft8ehi in je pridi , ,ju
mogla jeza, ker čuti, da mu je dem (,a je življenje lp eno in da
Tisti med njimi, ki so bili močnejši, so se okoristili z okoliščino, da utegnejo ljudje umreti vsak hip, pa so podjarmili sla-botnejše s tem, da so nekatere u-morili, drugim pa so pretili s smrtjo. In zdaj se je prevrglo ži vljenje tako, da nekateri, močni in njih pristaši, prav nič niso de lali in so stregli lenobi, škodljivi duši in telesu. Slabotni pa so delali čez svoje moči in so se čutili zatirane, ker se niso mogli od počiti. In vsi so se bali in so se sovražili med seboj, tako <la je bilo življenje ljudi še nesrečnejšt k»kor poprej.
Ko je Bog to videl, je sklenil, da izboljša razmere, poskusiti zadnje sredstvo: udaril je Ulldi| z vsakovrstnimi boleznimi. Mislil e ** je, če bodo vsi ljndje v nevarnosti pred boleznimi, tedaj bodo spoznali, da morajo imeti zdravi z bolnimi sočutje in jim morajo pomagati, da tudi njim pomagajo zdravi, če obole.
Jn zopet je prepustil Bog ljudi nekaj časa samim sebi. Ko pa je vnovič pogledal nanje, se je izkazalo, da se je njih življenje, ker so jih mučile bolezni, še shuj-l P" njemu je vee najbolje. Kdor
Na|bol|ic delo In na|nlž|e cene.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ,
198 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izborna pijača, izvrstna po-
Vsakdo uljudno sprejet.
ROJAKI * Waukeoan«»
=——— Ce kocete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k
B. Mahnich-u,
709 Market Street. Wmkegu.
Plačufe 3% na hranilne vloge
Obuvala
xa moike: ori $1.50 do $4.00 r« ¿«lake: cd $1.00 dott^O sa otrok«: od 60c do IŠ.60
Mi vas hočemo vselej zadovoljiti
AHBENS &VAHL
355 Grove St.
Milwaukee, Wis.
šalo.
Tiste bolezni, ki bi imele po mnenju Boga ljudi združiti, so jih še bolj ločile. Tisti, ki so naši loma prisilili druge k delu. so zdaj te primorali, da strežejo bolnikom, dočim se sami prav nič ni
ne vi}ame, naj se prepičk.
M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA dlFKABTE.
SO brigali za Irfduike. Tisti pa, ki|PoiUJft **** po poiti in braojav-
no. Izdeluje: Obveznice — Po-
nemožno sovražniku povrniti vse,gtorp /lo ,, samjm sehi ,, 1uislijo —	' "
zlo. ki ga povaroeil njemu, njego-|da store druf?im	,sT,!l brez Pomočl- ,)a
so bili nasiloina primorani, da delajo za druge in strežejo bolnikom, so bili tako utrujeni od dela, da niso imeli časa svojim lastnim bolnikom streči in so jih pU-
bi pogled I EDINA HRVAŠKO — SLOVEN-
oblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu.
vi družini ter njegovemu narodu, a kljub temu je sklenil, da stanovitno in brez godrnjanja prenese ^^ Tolstoj: vse, karkoli pride nadenj.	nplft smrj ¡n K^lpjpn
Dvajset dni se<li v kletki "I™" MUI 1 111 čaka usmrtitve. Vidi,
m via-
| na bolnike ne motil bogatinov v • njih rajveseljevanju, so dali bogatini postaviti hiše, kjer so ležali in umirali bolniki brez brige sočutnih ljudi pod nadzorstvom 1 v ta namen najetih oseb, ki so
SKO — SRBSKA AGENCIJA.
Milwaukee — Wisconsin
Borchardt Bros.
Krojačnica, zaloga oblek in dru^e moške oprave.
347—349 GROVE STREET.
ZA MILWAUKEE, WIS.
Slovencem in Hrvatom priporoča
ANDREJ MAKAROVIČ
svoj premog, drva io ekapres.
427 VIRGINIA 8T. Naroča se tudi pri Ig. Kuiljanu —2» 1st Ave. — Telefonska sveža.
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠ LJAN
229—1st Aye.
MILWAUKEE, WIS.
V^Važno upraianje!
JJq mi opravi
nkjtulj« in tajcantjt
Konznlapie^^
sodnijske » >
vojaike Aw/mVi firove it aukec.m,
usmrtitve \'i'ii. kako
čijo njegove sorodnike in prijate-| Med Indijanci v južni Ameriki streir,p l>0,»il<í>,» »e le brez so-
lje na sodišče, sliši javkanje in	kroži naslenja legenda:	čutja, ampak z nevoljo. Razente-
stokanje mučenih, katerim odse-	Bog je ljudi — pripovedujejo' 80 «»»atrali ljudje večino bo
kavajo roke in noge, ali jim z ži-	— izprva tako ustvaril, da jim ni	lozni Zfl »«1e*U»vo »u ker so imeli
vega telesa trgajo kožo od t repe-	bilo treba delati, da niso rabili ne strah Pretl «kuženjem, niso obče-
tajočega mesa; toda vse to ga	hiše, ne obleke, ne živil, in vsi so va,i z bolniki, ampak so se celo
pušča na zunaj hladnokrvnega,	živeli do stotega leta in niso po-	if0Kiba,i tistih, ki so prišti v do-
Rclin^TirEvery Day
Napadi inflnenee, kaši j a ali bolečin v žlezah vsled velikega dela izginejo, Pe bode te imeli vedno
Dr.
ne pokaže ne sofMitja ne strahu, znali nobene bolezni. Vidi, kako peljejo .evnuhi njego- Ko je Bog čez nekaj časa po-vo ljubljeno ženo v verigah; ve. gledal, kako žive ljudje, je videl, da jo vtaknejo kot sužnjo v, A- da skrbe, namesto da bi se vese sarliadonov harem, ali tudi to lili življenja, vsak le za svojo la največjo sramoto prenese brez stno osebo, da se pričkajo in pre-tožbe.	pirajo med sabo in žive tako, da
Ampak zdaj odpreta dva ra- ue le niso imeli nobeuega veselja bljeva hlapca njegovo kletko, do življenja, ampak so ga pre-zvežeta mu z jermeni roke na klinjali.
hrbtu in ga peljeta k okrvavlje- Tedaj je Bog rekel: "To pride neniu sodišču. Lajle vidi oster, od tega, ker žive drug od druge-okrvavljen kol, s katerega so ga, vsak zase." In da bo to dru-pravkar trgali truplo njegovega ga če, je Bog tako uredil, da lju-umorjenega prijatelja, in takoj dje niso več mogli živeti brez de si pravi, da zdaj njegovo lastno la; da ne umro od mraza in lako telo nataknejo na kol.	te, so si morali stanovanja zidati,
Ko mu strgajo obleko s telesa, morali so prekopavati zemljo, sa-Lajli strahoma gleda svoje me-Miti rastline, zbirati sadeže in dlo, prej tako krepko in lepo te- zrna. o. Dva rabeljeva hlapca pograbi- "Delo jih bo zedinilo," je mita to telo za suha ledja, dvigneta slil Bog; "zakaj en sam ne more ga kvišku in ga hočeta nasaditi podirati dreves, ne more vlačiti na kol.	i brun in zidati hiš; tudi ne more
"Zdaj pride smrt, uničen je," eri sam izgotoviti priprav, ne mo misli Lajli, in pozabi, da je skic- re sejati in žeti, presti in tkati in nil do konca moško vtzrajati; šivati oblek. Razumeti bodo mo-' ihti in prosi usmiljenja, Todajrali, da, Čim bolj delajo drug dru nihče ga me poslirša.
"Ampak saj to ne more biti," misli potem, "saj samo spim. Le sanje so." I11 prizadeva si, da sc zbudi. "Saj vendar nisem Lajli, saj sem vendar Asarhadon."
"Ti si Lajli, toda tudi Asarhadon," sliši govoriti glas in čuti, da se zaČenji smrtna muka. 7,a-eriči in v tistem hipu pomoli gla-vode. Starček se nagnje
PAIN-EXPELLER
V svoji hiši in te ga bodete rabili po predpisih. 25c. in 50e. steklenice v lekarnah. Čuvajte ao ponaredb.
tiko z bolniki.
Tedaj si je dejal Bog: "Te tudi s t oni sredstvom nisem mogel privesti ljudi do spoznanja, v čem je njih sreča, tedaj naj pridejo sami iu po svojem trpljenju do spoznanja." In Bog.je pu stil ljudi čisto same.
In ko so ostali sami, so dolgo časa živeli, ne da bi spoznali, da bi mogli srečno živeti in da bi to tudi morali storiti. In le v naj-zadnjem času so začeli nekateri izmed njih razumevati, da delo ne sme biti nobeno strašilo za e ne in nobena galerska kazen za
druge, ampak da mora predoče- STE ŽE SLI&ALI KAJ O ZA vati skupno in veselja polno DRUŽNI TRGOVINI ALI stvar, ki privede vse do edinosti.	KONSUMIH.
Pričeli so razumevati, da je spri- Podjetja vseh vrst vstanovlje Čo smrti, ki preti vsak hip vsa-|n® Podlagi zadružnosti, so po-kemu, edina pametna nalog« vsa-MJet.ia bodočnosti; samo leta i-k«'ga človeka v> tem, da v ljubez- mai° «uigurjeno svojo bodočnost ni in slogi veselo preživi sebi od- P°le& drugih koristnih družabnih merjena leta, mesece, ure in mi-	ki služijo v občo korist
nute. Pričeli so razumevati, da '
. AS. «ICMTH 4 CO., 215 tori $1. R«« fart. R. f Dr. Rleht«rJ*r« Oonjr» Pilule olajtojo.
(2>. ali SOr.)
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
RA 460 6RAN0 UE., KENOSHA, «IS
Telefon 1199.
Sodrug
Milwaukee, Wis.
LOUIS BEROANT 257 — 1st Avenue
priporoča Slovencem in Hrvatom eveg
dobro založeni 8ALOON.
bolezni ne le ne smejo biti ni-kak povod za razpore. ampak nasprotno — povod za ljubeznipol-
vo iz
Kdor se želi poučiti i»tančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba znati vsakemu, ki se šteje naobraženim naj nemudoma naro či knjigo
"ZADRUŽNA PRODAJALNA
ALI KONSUM", ki jo je 7Aložila slov. sekcija J.
Vse oči obrnjene na Milwaukee.
Ako se zanimate za napredek Človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se naročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. leader je ie-vrsten in metropolitaki časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavskim in-tereeom.
►
Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25o na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwan-kee, Wis.
gemu ,v roke, tem bolj izgotovc in
tem boljše, in to jih bo zedinilo.". no medsebojno občevanje.
Minilo je nekaj časa in Bog je	----
zopej pogledal, kako žive ljudje.	Ali že taaU prvi drfavljftngk1
Ampak ljudje so živeli sedaj še	papir? /Jw ne poj^ prerej 1u.
huje kakor poprej. Delali «o	trt poni! Ako ga'imate, vsemite IS Z
skupno - drugače niso moglj -	kakor bJlro m0 ^ dniaeffa De CENA KNIIŽICI TF fmi
toda ne vsi skupaj, temveč ločeni	lavec ^ volilne prav1c€^ čol- S POŠT^W in se jo naroča pri
v majhne skupine, pri čemer je	nar bref wla> Kdor w ,ahko | upravnlštvil pZ.ZcT^
imela vsaka skupina teženje, da HI in nr voli, je zločinec, ker le Bine Island Ave Chic^o 111 ugrab, drug, delo. ,n vsi so ovi-lkrir, da drugi trpe zaradi njegn | Trgovci knji^ dobe p^gt '
POZOR ROJAKI!
Slišal sem, da tu v Kansasu prodajajo naše žganje, kar pa ni resnica, kajti to žganje ni bilo kup-ljeno pri nas. Kdor izmed rojakov hoče rez dobro žganje iz poštenih rok, naj pride sam v zganjamo ali pa naj piše na spodaj navedeni naslov in mi mu bomo takoj poslali po ekspresu.
JOHN MLINARICH A CO., Distillera, MINDEN MINEr, MO.
ADVERTTSEMENT .
Glasilo hrvatskih socialistov je "RadniČka Straža", 1830 South Centre Ave., srbskih sodrugov pa "Narodni Olas", 231C Cljbonni Ave., Chlcago. Prvi stane $2.00, drugi pa $1.00 za cele lelo.

Stran fa
Delničarjem Jugosl. Zadružne
Tiskarne naznanja!
Glasom zaključka direktorica jugosl. zadružne tiskarne, na seji dne 13. novembra t 1., se vrfii
dne 26. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer na 1830 So. Center Ave., Chicago, 111.
II. redni občni zbor delničarjev
Jugoslovanske zadružne tiskarne, e sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev fcbora po predsedniku;
2.	volitev odbora za pregleda-nje pooblastil;
3.	volitev predsednika za občni zbor;
4.	poročilo tajnika, blagajnika in ostalih odbornikov;
5.	v korist tiskarne;
6.	razmo;
7.	volitev direktorija za leto 1913;
8.	razpust občnega zbora.
Oddaljeni delničarji, ki z enih
ali drugih vzrokov ne morejo pri-sustovati občnemu zboru, naj pošljejo svojim poznancem in zaupnikom pooblastila, da jih na zboru zastopajo.
Direktorij zadružne tiskarne, 1830 So. Centre ave., Chicagi. 111.
80DRUGI IN SODRUGINJE
Glasom sklepa odborovih sej J. S. Z. in splošnega glasovanja, razglaša gl. odbor, da se vrši
II. REDNI ZBOR
Jugoslovanske socialistične zveze v Ameriki na Božične praznike, in sicer 23., 24. in 25. decembra t. 1. v Milwaukee. Wis. Dnevni red zbora je sledeči:
1.	Otvoritev zbora po tajniku eveze :
a)	pozdravni govor;
b)	opravilnik;
c)	volitev treh članov za pre-gledanje pooblastil.
2.	Konstituiranje zibora:
a)	volitev permanentnega predsednika in dveh podpredsednikov ;
b)	volitev dveh zapisnikarjev.
3.	Poročilo gl. tajnika o delu in stanju zveze (v tisku) ?
4.	Poročila o delu in stanju slovehske, hrvatske in srbske sekcije (v* tisku). — Poročevalci: aa Slovence F. Petrich, za Hrvate T. BeSe-niv, za Srbe B. R. Savich.
5.	Poročilo o U8troj8tvu, pravilih in resolucijah (v tisku). — Poročevalci: za ustrojstvo B. R. Savich, za jwavila F. Petrich, za načelno izjavo J. Masten.
6.	Tisk. Poroea sodr. S. Marko-vich.
7.	Organizacija :
- a) disciplina; poročevalec Teodor Cvetkov;
b) taktika; poročevalec Deme-ter Ekonomoff.
8.	TisKarna ; poročevalec Alex. Dubravac.
9.	Nase stališče napram vna-njrm inštitucijam (v tisku ali ustmeno). — Poročevalci: Alex. Sušnjar: o Unionizmu; Jože Zavertnik st.: o podpornih društvih ; M. V. Lučič: o zadružništvu.
10.	Uprašanja in predlogi.
11.	Raznoterosti. 13. Razpust zbora.
Khrbe se obvešča, da volijo v novembru in decembru svoje delegate «a ¿bor. Izvoljene delegate je prijaviti takoj po izvolitvi gl. tajniku. Glasom pravii, ima vsak klub pravico do dveh delegatov, vendar je z ozirom na gmotno stanje zveze, zaključeno, da za-morejo poslati klubi v okrožju 100 milj od Milwaukee po dva delegata, vožnje in dnevnice plača klub sain ; od 100 do 1000 milj daljave od prostora zborovanja, zaonore kiub poslati enega delegata, kateremu plača dnevnice klub sam, zveza pa polovico vožnje. fte pa želi poslati klub dva delegata, plača celo vožnjo za drugega delegata klub sam; kftubi, oddaljeni nad 1,000 milj. zamorejo poslati pooblaščenca k okrožja 1000 milj oddaljenosti od prostora zborovanja, kateremu se istotako povrne polovična vožnja za 1000 milj v oba kraja. Lahko pa pošljejo tudi člana tz svoje sredine, če plačajo nad 1000 milj vožnjo sami. Is zvezne blagajne se ne plača noben fb dnevnic.
Predloge za II. zbor je poslati
strankinemu časopisju najkasneje do konca novembra t. 1., da se priobčijo. Javna diskuzija o strankinem zboru, vsebini predlogov in referatov, se začne v vneli treh glasilih Proletarcu, Radnički Straži in Narodnem Glasu, s 1. novembrom t. 1.
Po nalogi gl. odbora:
Tajništvo J. 8. Z.
Za Kenosho.
Jugoslovanski j^cialistični klub «t. 11 J. S. Z. priredi dne 24. novembra t. 1. velik javen ljudski protestni shod, proti vojni na Balkanu.
1 Na shodu bo govoril sodr. Vladimir Bornemissa.
Prostor in čas shoda se naznani z letaki. Pridite vsi!
ODBOR.
ZA BARBERTON, O.
Vabijo se vsi člani, spadajoči k socialističnemu klubu štev. 66. v Barberton, Ohio, na redno mesečno sejo, ki se ima vršiti dne 15. dec. Pil2 v Planšekovi dvorani ob 9. uri dopoldan. Kakor pri vseh drugih socialističnih klubih tako tudi pri nas, imgmo eelolet ni račun, ter volitev klubovih u-radnikov za prihodnje leto 1913. Toraj vsi na sejo na 15, decembra in vsak sodrug naj pridobi do tega časa enega kandidata, da ga s seboj pripelje na omenjeni dan!
S pozravom za socializem,
Frank Levstek, tajnik kluba štev. 66. J. S. Z.
Razno.
IZ ZGODOVINE TURKOV.
V lf<tu 1225. so prišli Osmnni iz notranje azijskih puščav. Bilo jih je okolo 50 tisoč in pod vodsKom sultana Splejmana so si osvojili Armenijo. Odslej s neprenehoma silili proti zapadli in severu. Slovanske narode balkanskega polotoka: Srbe in Bolgare, so si podjarmili leta 1389, v bitki na Koso vem polju. V 15. stoletju so si osvojili podonavske dežele in Grško, ki je bila tedaj last Benečanov. Glavno mesto tedanje Turčije je bilo od leta 1385. dalje Dri-nopolje. Leta 1354 so pa zavzeli Carigrad in s «tem je izginil zadnji ostanek vzhodno rimskega cesarstva. Na Hagiji Sofiji, slavnem svetišču grškega krščanstva, je zaldestel polmasec in potrdil vlado mohamedancev. Vedno mogočnejši širili Turki meje svojo države. Južna Rusija. Moldava, Sed-mograška. Ogrska, nekateri deli Poljske so morali priznati sultana za svojega gospoda. L. 1529. so prihrumeli pred Dunaj, tedaj so bili na višku svoje moči. Vladal je takrat slavni sultan Sulejman II. Se preden so prišli pred Dunaj, so si prisvojili Sirijo, Palestino, nekatere dele Perzije, Mezopotamije in Egipta. Turško nad vlado so pa priznavala tudi severno afriške države: Alžir. Tunis, Tripolitanija. V tem času so bile združene skoraj vse dežele, v katerih so prebivali mobamedanci.
Krščansko prebivalstvo, pod turško vlado, ni bilo izpostaljeno nasilni "spreobrnitvi" k mohame-danski «veri, kakor so to delale krščanske države z "neverniki". Pristopili so Srbi, Grki. Albanci v velikem številu k mo^amedan-ski veri. to pa zato. ker so,morali nemohamedanci plačevati visoke davke in ker so imeli le mobamedanci pristop k vojaški službi in vsem višjim mestom. Po naukih korana je bila lastnina na zemlji tako, da je imela država vrhovno oblast, med tem ko je bil delež od zemlje razdeljen na tri dele: en del državi, sultanu, njegovi rodbni in 'visokim uradnikom ; drugi del cerkvi in visokim uradnikom; drugi del cerkvi, verskim in dobrodelnim ustanovam; tretji del je ostal zasebnim lastnikom, ki so ga prejemali tudi precejšen del prvih dveh ^deležev nroti primerni odškodnini. Ta sistem in pa neizmerno visoki dav-
1000 NOVIH NAROČNIKOV!
Za kontest za 1000 novih naročnikov "Proletarcu" »e je še oglasilo ie lepo število s<»drugov. Ali si ti med njimi? Ako ne, le, lanes izreii kupon ter ga pošlji na "Proletarca"! Pokafi, da si saveden delavec! Od agitacije zavednih ie odvisna prebuja nesa-vtdnih delavcev! Vrla Pioletar srmada ia noge! Prosto ♦olici, kje ste? Na dani
ki so pozročil, da je poljedelstvo prišlo popolnma v nič in da so pridelali na zemlju, ki spada k naj-rodovitnejšemu na svetu, le najpotrebnejše. (Vsar niso pridelali doma, to so si pridobili z ropom, kar pa je bilo v tistih tudi v krščanskih državah nekaj prav vsak-danjegrf. Od srede 14. stoletja dalje so bili jedro turške armade ja-ničarji, to so bili na ropa ni krščanski mladeniči.
Turčijo so imenovali taborišča tujega vojaštva, ker ni Turčija imela nikake samonikle kultur* .n je tudi na gospodarskem polju zaostala daleč za drugimi evropskimi državami. V notranjosti države je vladal včasih brezmenjen de-spotizem, kmalu zopet divja anarhija od vseh strani zbranega vojaštva. Sulitan Mohamed III., ki je «vladal od 1595—160:1 je dal zadaviti svojih 19 bratov, ki je i-niel vsak drugo mater, Osmana 11., ki je hotel uničiti janičarje, ko umorili ti Sami.
l*roti koncu 17. stojetja je pričela razpadata Turčija, vedno večji deli ozemlja so se rušili od nje. Avstrija je dobila Ogrsko.. Poljaki in Rusi so se tudi obogateli s turškim plemom.
V začetku 20. stole*ja so se pa pričeli upori podjai ml jenih narodov. Leta 1804 so se uprli Srbi, ki so dobili 1817 odvisno kneževino, ki je postala šele po rusko-turški vojski 1878 popolnoma svobodna. Leta 1821 so pričeli Grki z osvobojevalno vojno, ki so jo pdpirali vsi prijatelji svobode iz zapadne Evrope lieta 1829 je postala Grška svobodna. Bolgari so se uprli 1. 1876. Silne grozo-vitosti so uprizarjale tedaj turške čete, vsa Evropa se je zgra, ala.
Te grozovitosti so bilo mdi povod, da jo Rusija pričtla|vojno s Turčijo, ki se je končala s tem. da so dobili Bolgari svojo kneze, vino in da je dobila Vzhodna Ru-melija avtonomijo. I/eta 1885 sta se združili Rumelij» in Bolgarija in šele 1. 1908. se je Bolgarska por polnoma otresla turške nadvlade. V Bosni in Hercegovini je izbroh-njla po dveh neuspešnih poizkusih 1. 1830, in 1850., nova vstaja 1 1875. V Bosni in Hercegovini so prebivali skoraj izključno le Srbi. Berlinski kongres 1. 1878 je določil. da dobi Grška Tesalijo in majhen del Albanije je dobila Črna Gora. Na Kreti se je prebivalstvo •večkrat poskusilo otresti turškega gospoilstva, toda zamanj. Vele-vlasti so 1. 1896 določle, da se postavi na Kreti krščanski guverner. Že več let pa se smatrajo Kreeani za grške državljane in le s silo jim je bil zabranjen for-melni pristop. Albanski upori zadnjih let so imeli za cilj — ohranitev barbarskih predpravic, nikakor pa se niso hoteli Albanci, ki so večinoma mobamedanci, odločiti od Turčije. Pač pa streme Makedonci, ki so različnih narodnosti. po tem. da se otresejo turške vlade in se priklopijo balkanskim državam.
Tudi v Afriki je izgubila Turčija že skoraj vse, kar je imela. Egipt je pod angleških gospod-stvom. Francija ima Alžir že od leta 1870 in 1882 je vzeila pod "zaščito" še Tunis. Tripolitanijo je pravkar odstopila Italiji. Najtrdnejše stoji Turčija še v prednji Aziji, čeprav je Rusija že precej pobrala, tako nekaj ozemlja v Kavkazu in del Armenije.
Tako stoji Turčija, kakor drevo v jeseni. Edina opora ji je še armada, ki je zgrajena res na modernih načelih in katere moč se je pa kljub teniu izkazala fca neuspešna. Turčija, kot politična in gospodarska sila, je v smrtnem l>oju, ki ne bo še tako hitro končan.
MANIFEST SOCIALNE DEMO KRACIJE V NEMČIJI,
Strankino vodstvo socialne demokracije v Nemčiji je izdalo naslednji manifest:
Sodmg-i! Skrb. da irtegnc iz-plamteti iz balkanske vojne sve-tovni požar, teži kakor ogromno breme evropska ljudstva. Diplomaciji, katere nezmožnost in neodkrit osrenost sc je prav zdaj zopet razgalila pred svetom, nihče ne verjame zagotavljanja, da so velevlasti ; z dogovorom poskrbele, da ne bodo prizadete od vojne na Balkanu, amnak da se vojna omeji. Našo strankino časopisje je vnaprej opozarjalo na nevarnost* svetovne vojne rn je svarilo vlado, naj se ne da pognati v voi-ne zapletljaje. Nobene zvijače ne bodo nahujskale proletariata v
vojno razpoloženje. Ampak vseh od vojne nevarnosti ogroženih dežel proletariat je enega duha: obsoja vojno in ima odločno voljo, da z vso silo skrči njeno razširjanje. Naši sdrugi morajo biti na straži in morajo pograbiti sleherno priložnost, du demonstrirajo v uutfočnih demonstracijah za svetovni mir. V ta namen naj se po vsej državi takoj skličejo veliki ljudski shodi. Kako sodi proletariat o zahlepljenem in okrvav ljenem iruperalizmu, se odločno pokaže že na shodiii^ ki bodo v nedeljo na Pruskem. Ne enega proletarca kosti se ne sinejo žrtvovati! Naša parola je jasna in odločna: "Dol z vojno!"
' NATURAL1ZACIJSKI ZAKON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki že le postati državljani Zed. držav.
Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kte ri se razlaga, kako se postane ameriški državljan.
Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-ču, 111 N. Market St, (S. Slavic Sec ), Chicago, 111.
1000 NOVIH NAROČNIKOV!
Za kontest za 1000 novih naročnikov "Proletarcu" se je že oglasilo že lepo število sodrugov. Ali si ti med njimi? Ako ne, še danes izreži kupon ter ga pošlji na "Proletarca"! Pokaži, da si zaveden delavec! Od agitacije zavednih je odvisna prebuja nezavednih delavcev! Vrla Proletar-čeva armada na noge! Prostovoljci, kje ste? Na dan!
ZASTOPNIKI PROLETARCA
Aurora, 111.: John Blasehitz, R. F. D.
4, box 63 A. Aurora, Minn.: John P. Novljan, b. 78. Brereton. lit: Frank Aleš. Broughton, Pa.: Jakob Dolens, box 181. Buxton, Iowa: John Kraievec. Canonsburg in Meadow Lands, Pa.: John Koklioh, box 276, Canonsburg. Pa.
Chlcopee, Kans.: Anton ftular, box 209 Chisholm, Minn.: Anton Mahne. Claridge, Pa.: John Mlakar, box 68. Cleveland, O.: Anton Gradisher, 1158
E. 61st St. Clinton, Ind.: Viktor Zupančič, box 17. K. R.
CoUinwood, O.: Dominik Bliimmel. Columbus, Kana.: Martin Jnrečko, R
R.J, box 60. ConeBlaugh, Pa.: Andrej Vidrich, box
523; Frank Pavlovi«. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. Dunlo, Pa.: Frank Kaučič. Ely, Minn.: John Teran, J. ftkerjanec Export in Pennaylvanljo: John Prostor. Fit* Henry, Pa.: Frank Indof. Franklin & Oirard, Kana.: Fr. Wegel Frontenac, Kans.: Anton Katzman.
John Bedene. OUbert and McKlnley, Minn.: Anton Sterle.
Oirard, O.: Anton Strah, box 372. Olencoe, O.: Nace Zlemberger. Greensburg, Pa.: Frank Matko, Key
stone Hotel. Herminie, Pa.: Jos. Brie. Hibblng, Minn.: Frank Hitti ia Henrv Delles.
Indianapolis, Ind.: Filip Oodina in J. Markich.
Irwin, Pa.: Fr. Perko, R. F. D. 2, b. 110 Jenny Lind, Ark.: Frank Gorenc. Johnstown, Pa.: Math. Gabrenja. Kenosha, Wis.: Frank 2erovec. La Salle. 111.: John Rogelj, 1216— 3d St
Martin Novlan, Jakob Brej. Livingston, 111.: Fr. Krek. Lloydell, Pa. in okoUca: Anton Stra žiftar.
Milwaukee, Wis.: Val. Razbornik, 414 Virginia St.; Ig. Kuiljan, 22» — 1st A v.; John Krainc, 317 Florida St Morsan. Pa.: Louis Glažer. Mulberry, Kans.: John Lekie. Oregon City, Ore.: John Kurnik. Panama, HI.: Jos. Ferjančič. E. E. Pittsburg, Pa.: Blaž. Novak, 656S
Rowan Ave. Pueblo, Colo.: Chan. Pogorelec in Louis KraSovee.
Pullman, 111.: John Levstek, 1126?
Stephenson Ave. Bed Lodge, Mont.: Lou'« Yeller, box 47 Call.
Bock Springs in Beliance Wyo.: Jernej
Verčič, box 152, Reliauee. Boslyn, Wash.: John Zob*, box 19. Roundup, Mont.: Martin .^ežnarftif. Springfield, HI.: Frank B'egar. Stanton, 111.: Anton A usee tn Jos. Mo star.
Stone City, Mineral ter W. Mineral.
Kans.: John Goriek. St. Louis, Mo.: Val. Sever Struthers, O.: Math Urbs«. Sublet, Wyo.: John Ostrož iik, box 117. Superior, Wyo.: Luka Gloewr, box 341 8weet water. Wyo,: Pawl Hribar. Vandling in Forest City, Pa.: Frank
Kataic, Box 10«. Waukegan & North Chicago: John
Gantar. Willock, Pa.: Fr. Sedej Witt, 111.: I). HanuAkar. Youngstown, O.: John Petrič. Yukon, Pa.: Ant. La vri*.
Potovalni sastopnlk za Pennsvlva nijo: Joseph Radiftek, Herminie, Pa.
Sodruge v tistih naselbinah 'kjer If nimajo stalnih zastopnikov, prosimo da se zglasijo za zastopniitvo. ' Prija vijo naj se kar potom dopisnice n« upravniitvo "Proletarca", na k%r jim poiljemo vse potrebno.
Upravniitvo.
Telefon: Monroe 3447.
H. 8CHWARTZ
ima popolno zalogo trpežnih oblek in drage moAke oprave: klobuke, kape, Čevlje ter vsakovrstne kufre. 164—166 N. Halsted St., Chicago, HI.
Vabi se Slovence in Slovenke, staro in mlado na veliko
domačo veselico
- katero priredi	-----
Slovensko Svobodomiselno Pod, Društvo št, 1
"'"mm—MHi^HM	Ji^ jr^ «M^mMmm—
v Krkovlčevi dvorani
na vogalu Blue Island Avenue in 19. ceste nasproti Kaaparjeve State Banke
V^ SOBOTO, DNE 23. NOVEMBRA 1912.
Izvrstna godba "CESKI THIO IZ PRAGE".
Začetek ob 8 uri veter.	vstopnin 25c
GARDEROBA PROSTA.

Odbor.

Vabilo na veselico
katero priredi
Zveza si. društev v Dunlo; Pa. i
DNE 27. NOVEMBRA T. L.
Veselica se prične ob 7. url svečer
z gledališko igro "'TRIJE TIČKI", i
burka v dveh dejanjih. I. dajenje se vrii v gostilni, drugo dejanje
v sodniji.
08EBE:
K rt mar . . ..............................g. August Saineo
Apela, njegdha žena..................Ngdč. Marija Zgonc
Krojač-................................»ank Bavdek
' rHr.......*».........................g. Ludovik Zaman
Piskrovez..............................g. Frank Kauftfr
So«luik.................................g. Louis Bavdek
Peter, sodnijski sluga.....................g. Louis KraAna
►Stražnik...............................g. Andrej KaSca
Ker bode to prva igra v SI lz. Domu, se uljudno vabi vsa cenjena si. društva ter rojake at. Onnalinda, Llevdell, Boaverdale, Saint Micbael, South Fork, Franklin in Conemaugh, da se iste blagovolijo udeležiti.
Ig™ je skozinskozi zelo komična ter bodo nudila vsem obilo zabave. Toraj rojaki, ako hočete preživeti par veselih ur, vai na veselico dne 27. NOVEMBRA OB 7. URI ZVEČER—Po igri sledi ples ter prosta zabava, f-isti dobiček je namenjen v pokritje stroškov SI. Iz. Doma.
VSTOPNINA $1.00. DAME PROSTE.	: : :	PIVO PROSTO
Za točno postrežbo ter izvrsten prigrizek bode preskrbljeno.
ODBOR.
ir	. i
ZA WITT, ILL., IN OKOLICO!
i —
Avstr. Slov. Bolniško Podporno Društva št. 21
V WITT, ILL.
vabi vsa bližnja in sosedna društva, kakor vse ostale rojaki in rojakinje na svojo plesno veselico, katero priredi
27. NOVEMBRA 1912 V|MIČELNOVI DVORANI
Začetek ob osmih zvečer. Svirala bode unijska godba. Pivo bo prosto.
Vstopnina za] vsakega moškega znaša $1.00. 2enske vstopnine proste.
K obilni udeležbi naju'judneje vabi	ODBOR.
VABILO
na velko plesno veselico, katero priredi v spomin obletnice otvoritve lastne društvene dvorane
Društvo "Bratstvo" št 6. S.N.P.J.
is zshvilsl das, dse 28. sovembrs 1912, v Sy«an-u, Pi.
Zamtatv program .bo nodil dovolj duševnega užitka, velika zaloga najboljših pijač I« drugih telesnih dobrot pa bo zadovoljevala telesne zahteve v popolni meri.
Začetek veaellce točno ob dveh popoldan.
Veselica bo trajala do prihodnjega dne.
Svirala bode izvrstaa slovenska godba AUSTRIAR IEADLIN6 BRASS BARD.
K obilni udeležbi vabi	ODBOR
Pozor! - Stoj! Citaj! Stoj! Pozor!
Vse eenjeno ohioaAko občinstvo se vljudno vabi na koncert katerega priredi
PEVSKO DRUŠTVO "SLOVAN"
iz South Chicage V 8OBOTO 30. NOVEMBRA 1912
v Narodni Dvorani, 18. ul. in Cenire cesil
Poleg petja, plesa in druge vsakovrstne raba ve je na progrsmu tudi nad vse Aaljiva igra v dveh dejanjih.
Trije Tlčki
Obilo zabave za staro in mlado! Začetek progrnma točno ob B. tiri zvečer. — Vstopnina sa moAke 26c. ženske v spremstvu proste. Za obilen poset se priporoča	ODBOR.