FoOtnfna plačana ▼ gotovfnl Leto LXIII. št. 37 V Ljubljani, t petek 14. fetruar|a i930 Cena Din 1.— LOTENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2J50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. ^Slovenski Naroda velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122. 3123. 312-1, 3125 in 3126. JAPONSKA SPOMENICA NA LONDONSKI KONFERENCI Japonska je pripravljena sorazmerno z ostalimi pomorskimi velesilami znižati svojo vojno mornarico, izjavlja pa se za ohranitev pod mornic kot obrambnega sredstva Diplomatski konflikt med Parizom in Moskvo? 1 London, 14. febr. AA. Sinoči je ob-iavila japonska delegacija spomenico, v kateri je na temelju najnovejših razprav obrazložila svove stališče glede razorožitve. V spomen'ci izraža Japonska želio, da bi se našla formula, ki bi spravila v sklad način omejitve oboroževanja po globalni tonaži in po kategorijah vojnih ladij m naglasa svojo pripravljenost, da ne bo gradila novih vojnih ladij do leta 1936. Japonska nadalje pristaja na to, da se tonaža oklop-nic zniža s 35.000 ton na 25.000 ton s topovi do 14 palcev. Nadalje se izreka Japonska za to, da se podaljša uporabna doba okiopn'c od 20 do 26 let. Glede ladij-matic za letala je Japonska mnenja, da se tonaža te vrste ladij ne omeji, ker ie wash?ngtonska pogodba že svojec asno orne trla to vrsto vojnih ladij z nad 10.000 tonami. Uporabna doba ladij matic za letala z več ko 10.000 tonami, naj se zviša od 20 na 26 let. Za vse druge tipe ladij predlaga Japonska uporabno dobo 20 let. Nadalie naglasa japonska spomenica, da polaga Japonska vlada veliko važnost na krlžarke z Spalčnimi topovi In da potrebuje gotovo število teh vojnih ladij za obrambo svoje obale. Kljub temu je Japonska pripravljena znižati število teh križark sorazmerno številu, ki ga imak) druge države. Japonska je tudi v načelu za to, da se zniža število ladii-voditelllc flotilj In nišllcev. Glede podmornic bo Japonska sodelovala z drugim) državami, da se striktno uravna akcijo podmornic proti trgovskim ladjam. Japonska zahteva, da se ji prizna 78.000 ton podmomTc. in je pripravljena, da se omeji obseg In določi njih uporabna doba na 13 let. Osnutek pogodbe Odbor strokovnjakov nadaljuje svoje delo in je redigiral listino, ki predstavlja ogrodje kompromisn h predlogov glede načina omejitve po: morskega oboroževanja. Posamezne države so že navedle svoje zahteve glede raznih "rs/ vojnih ladij in v tem vprašanju se je dosegel precejšen nas predek. Strokovnjaki so danes raz-pravljali o takozvanih posebnih lads jah, ki ne snadajo v kategorije, ki tvorijo temelj dela konference. Interpelacija v spodnji zbornici London, 14. februarja. A A. Na seji spodnje zborrrce je bivši min:strski predsednik Ba!dwin vprašal Macdonal-da. kakšen je pomorski standard križark in kateri razlogi so pripravili ad-mirafiteto do tega. da ie spremeni'o ta standard, ki ga je predložila prejšn'a vlada, rn kakšen do fci sporazumi. Italija vztraja na pariteti London, 14. februarja. Iz merodaj; ne "a vira se doznava, da bo italijanska delegacija, čeprav ni za to, da bi gra* dila ladje in na ta način dosegla fran* cosko brodovje. vendarle predložila številke identične tonaže ter da bo vztrajala na načelu, da se Italiji prizna pariteta. Vztrarpfa bo tudi na tem. da se odpravijo oklorne križarke in s tem omogoči odpravo podmornic. Nemčija ne bo povabljena na konferenco London. 14 februarja. Na včerajš* ni seji spodnje zborn'ce je bilo stav* lieno na ministrsk« ga preds dn'ka Macdonalda vprašanje, ali bo povab* liena na pomorsko razorožitveno kon* ferenco tudi Nemčija Macdonald je odgovoril, da konf\ renca nima name* na razširiti svojega delokroga in pova* biti k razpravam druge države. Italija General Gajda obtožen goljufije Ovadil ga je njegov intimni prijate1}, češ da ga je ogoljufal za okrog četrt milijona Praga. 14. febr. Veleposestnik Crnfl Zbora je vložil proti bivšemu šefu generalnega štaba in poslancu Gajdi ovadoo zaradi goljufije in poneverbe. V ovadtrt izjavlja ZbonH, ki Je bfl čian Gajdove fašistične stranke Ln njegov intimen prišteli, da je Gajda protrlpravilno obdržal za sebe 4 menice za 200.000 KČ.. ka Kti je čzstaviđ Zbori! teT akceptiral Gajda. Te merace so bile določene za tiajerran<:go prahu. Novi upori v Afganistanu Povišanje davkov je do vedlo do mora najmočnejših plemen zoper Nadir Kanov režim — Vlada v finančnih stiskah Peša var. 14. febr. Že štiri mesece se razvila v Afganistana ogorčena ajrjtaclla afganskm plemen proti sedanjemu kraln Nadir Khann. • Zaradi pobiranja davkov se je severno od Klvberievesa prelaza uprlo bojevito pleme Slnvari. ki Ima 4« 000 naflirabreišm vijakov Afganistana. Šinvari zahtevajo, da mora Nadr Kban odstopiti, ker preveč odira absanska plemena z neznosnim* davki. Nadir Khan, kl Je v vePkf denarni stiski. Je davke še povečal, kar Je afganska ple- mena še boli razjarilo. Njegov položaj je postal s tem nevzdržen ln to toliko bolj. ker so fTnančna sredstva njegove vlade skoraj popolnoma izčrpana. Vladne čete so že trikrat napadle Šfnvare. ki tabore v zelo uhienrh posto'anfcah. a so bile vsakokrat odbite z vePkimi izgubami. Po vsem Afganistanu vlada veFko nezadovomtvo. ki Je zaradi poraan'k^n'a hrane še bol* nara-stlo. Zdi se, da je Afgnnistan na prajrn resnih dogodkov, ki zna'o hneti za posledico spremembo sedanjega režima. Zgradba modernih klinik v Zagrebu Beograd. 14. februarja. Dekan zagrebške medicinske fakultete prof. dr. Durst, ki se je mudil v Beogradu z ozirom na skorajšnji pričetek gradnje zagrebških kltrrik na Salati, je izjavil, da bo na Salati zgrajenih petero klin»k, ki so sedaj nameščene po raz-rrih šolskih poslopjih in ki bodo stale skupno 55 milijonov dinarjev. Minister prosvete je pristal na predloženi načrt gradnje ter izjavil, da bo storil s svoje strani vse, da pride del vsote, potrebne za gradimo, že v letošnji proračun. Nove klinike bodo imele 340 postelj, bolnica sama pa 550, tako da se bo pridobilo z novimi zdravstvenimi stavbami na šalati okrog 900 mest za bolnike. Tragedija r cirkuškem vozu Kevi Sad, 14. februarja, p. Davi je naletela orožnrSka patrulja v bfižfimi BaoTcesra Petrovca na cirkuški voz, pod katerim je opazila mlako km". Ko so orr~*k; vdrli v zaklenjeni voz, so našli lastnika Harboša obešenega na oknu, njegovo ženo pa strašno razmesarjeno. Iz pisem, ka jih je zapustil Harboš, so ugotovili, da je umori1 svojo ženo iz ljubosumnosti, ker ga je varala. n?.tc pa izvršni samomor. Za rodbine ponesrečenih mornarjev Split, 14. febr. č. V prostorih Saveza pomorskih delavcev je bil snoči dobro 3b-iskan sestanek splitskih pomorščakov, na katerem »e bilo sklenjeno, pričeti akcijo za nujno podporo prizadetim rodbinam, katerih svjjci so se smrtno ponesrečili s parobrodom »Daksoc. Sklenjeno je bilo. da se prične pod pokToviteljstvom »JadTaaske straže« sirokopolezna akcija in pričnejo po vaej državi nabirati prostovoljni prispevki t ta namen. Neresnične vesti o ženitve kralja Borisa Sofija. 14. februarja. Bolgarska uradna agsrrtara demantira vesti o skorajšnji že-nttvi kralja Borisa kot docela neresnične in brez vsake podate. agenti v Rumuniji Bukarešta. 14. februarja. Rumunske obmejne oblasti so zalo.ile pred dvema dnevoma tri neznance, ki so skušali prekoračiti reko Dnjester. Dva sta pobegnila, dasi je straža streljala za njima, tretjega, ki se je poznaje legitimiral kot neki Kara man, pa so priieli. Pri zasMšanju je izjavil, da je v službi GPU in dela skupno s šefom oddelka bukare 'tonske poMtične policije, bivšim prefektom Tibacudm. Tibacu je bil aretiran, vendar pa zanika te obdolžitve kot neosnovane. Časopisje in oblasti posvečajo Bes-arrbiji ln sibirskim industrijskim kr&*em, kjer ie opa'rt* močnejšo komumsti&no agitacij,- ro^ebno pozornost. Primo de Rivera obtožen korupcije Madrid. 14. felvnarfa. Sin umrlega bivšega guvernerja in župana madridskega loset Sembrinu je predložil novi vladi predlog na kazensko preganjanje bi\ šega ministrskega predsednika Prima de Rivere zaradi prekomernega obogatenja. Demonstracije v Madridu Madrid. 14. februarja. Snoci so bile po glavnih ulicah nrceta velike demonstracije brezposelnih, ki sa 6kusali prodreti pred kraljevo ralačo. Nastopila je poMcija, Id js demonstrante 6 silo raz^nala Pri tem je bilo ranjenih več oseb. Demonstranti 60 na-to odšli pred glavno postajo, kjer so razbili vrč kioskov in trgovin Šele po velSkih naporih se je posrečilo policiji vzpostaviti mir in red. V madridskem obr-in^'-pm svetu je neki občinski svetnik obtožil Prima de Ri-vero, da ni plaral davkov od 8 £00 ono pe-zet. ki so mu bile poklonjene za gradbo nje. gove hiše. Poplave v Sardiniji Sardinije poročajo opustošile cele po-doccla pod vodo. Most čez Tirso, ki Macomer, je voda voda odnesla počiva stražnika pa Rim, 14. februarja. Iz o velikih poplavah, ki so krajine. Mesto Ossi je Maogo ljudi je utonilo, je vezal kraja Puori iai odnesla. V Orosajn je slopje finančne straže, sta utonila. Neresnične vesti Beograd. 14. febr. M. Cikaški list »fieraM« poroda a Aten. ćm je bak Jucosl*vija neročrfa v«*5ke množi« rmurfcije v Ce5ko»?ova§>4. Po-ohla^čemi smo. da bo vest de—lir—o kot po-poiooan miiftljeao m aeresaičao. Zaradi aretacije komunističnih rov ročila sovjetska vlada francoskem testno Pariz. 14. februarja. Kakor se doznava, je izročila sovjetska vlada francoskemu poslaniku v Moskvi protestno noto zaradi aretacije drugega tajnika sovjetskega poslaništva Meščervokova s strani pariške poMcije, Kakor poročajo, je pariška policija baje aretirala m pridržala v zaporu več sovjetskih državljanov in članov sovjetske misije. Policija je zadnje dni zelo poostrila nadzorstvo nad sumljivimi elementi, ker se je razširila vest, da namerava Oepu ugra- arjev iz vrst sovjetskih misij je iz-u poslaniku v Moskvi ostro pro-noto biti tudi l?Ietnega kneževića Vledirnirja, na velikega kneza Cirila, ki ic d>L^čen /a bodočega ruskega carja. Po dragih Poročilih je pariška policija doznala, da *o aeenti □epu prejeli nalog, naj popolnoma i/Čisti »o vrste ruskih emigrantov v zapadli F'.vovi. Oepu ie sestavila listo nalvpli\m >ih o-v^b ruske emiRracije in je sklenila, da se mr>-rajo brezpogojno odstraniti Kuriepov. veH-ki knez Ciril in njegov 121erni -:m \"^3j;m»r. 100 ljudi zgorelo Požar v broektonski mestni ubožnici — Sto revežev je zgorelo, mnogo pa je težko ranjenih New York, 14. februarja. V Brocktonu v državi Massachuscits se je dogodila strašna požarna katastrofa. V mestni ubožnici je včeraj ponoči izbruhnil ogenj, ki je kmalu objel vse poslopje. Samo del prebivalcev ubožnice se je mogel rešiti, ostali pa so našli smrt v plamenih. Po zadnjih vesteh je zgorelo v plamenih okoli 100 ljudi. Do včeraj zjutraj so našli na pogorišču štiri trupla, tekom dneva pa še na-daljna. V bolnišnico so v prvih dopoldanskih urah pripeljali 15 oseb s težkimi opeklinami. Velik požar na Vožarski poti Včeraj je gorelo v tvornici »Kuverta« — Škoda znaša 70.000 Din Včeraj opoldne re rzbru57n.il na Vožarski poti verfc požar, ki Je povzrročiil okoli 70.000 EKsn Škode ,n je torej eden največjih požarov v zadnjem letu v Ljubljani. Or» je začelo goreti v delavnici tvornice »Kuverta« d. z o. z V delavrrica je bila nakopičena preceffcnja zalojra pa p-Ha in kuvert Ojrenj se le na eto razširil in iz de-'avrrfce se je pričel kaditi gost drn skoz? razpokane Šfrpe. Takoj nato pa sta opazil' delavfci Marica Stare in Milka Prek. da v defavrroj gori. O o^žaru sta takoi obvestHi rešeno postajo. 2e čez par minut so pridrveli srastt-oi z motorno b^zgalno ter po kratkem gašenju ogeni popolnoma udtišili BMa ie velika nCTvin;ost, da se ogenj razšiii na vse pos'^'e. K*ko ie p°'ar nasfal do sedaj se m UT-*ovljeTK». Zdi se da ie pacfla iskra iz zakurjene peči med papirne odpadke, ki so se vneH. na kar se je ccenj paslo ras-§iril. Tvrdkm poslovodja Josip Gorjanc ie izjavil, da je kot zadnji po odhodu usJir&. benoev ob 12.15 za*pustf! defa\Trico m jO zaklenil za seboj. Takrat je bik> vse v rodu. Ko se je čez pol ure vrofl, je delavnica že morala. Po njegovi cenitvi zina^a 5koda okoli 60.0000 Din. doč%n trpi lastmlc hHe nwni\ Jenko Drfbit2no 10.000 Din sSfode. PfxijeCje »Kuverta* je b4o zavaTrr vano. Delavska koča pod Griitfovcem pogorela V noči od 10. ua 11 trn. le po$rore?a delavska koča pod Grintavcem last pose-smice Helene Pavfe>*r iz Zgornje Ko4cre. Skoda zna5a okoH 8000 Drn. Kočo sta baje zažgala dva tihotapca, ki ju oblasti zaslediti ejo. Vozni red na novi progi Rogatec-Krapina Ljubljana, 17. februarja. Na novozgrajeni progi Rogatec - Krapina bodo redno dnevno vozili po trije potniški vlaki sem m tja. Iz Rogatca bodo odhajali: vlak št. 2137 ob -130, prihod v Krapmo ob 5.20, vlak št. 3111 odhod ob 9.27, prihod v Krapino ob 10.09 in vlak št 2139 odhod ob 17.10, prihod v Krapino ob 18.10. Iz Krapine bodo vozili: vlak št 2112 odhod &02, prihod v Rogatec ob vlak št. 2136 odhod ob 15.51, prihod v Rogatec ob 16.50, vlak št 2138 odhod ob 21.22, prihod v Rogatec ob 22.16. Vlaki bodo imeli na postaji Zabok Priključek trn potniške vlake proge Zagreb-VaraJdin. — Zagreb, 17. februarja. Nedeljske s*ve-čarne otvoritve nove proge Krapina-Rogatec se udeleži nad 100 predstavnikov civilnih in vojaških oblasti ter zastopnikov raznih konporacij. K otvoritvi sta vabljena tuoM zagrebški m ljubljanski župan. LjubUansko občino bo pri otvoritvi zastopal podžupan prof. Evgen Jarc, delegacijo vojnega ministrstva pri ljubljanski železniški direkciji pa podpolkovnik Nedeljkovič. Vreme Zmeren mraz v dravski banovini Ljubljana. 14. februarja. Nobfne izpre-membe dosedanjega vremena Zmeren mraz v d*«v*lri banovini traja dalje. Baro meter je davi karal 772.9 do 775. Tempera, tura je davi v krajih dravske banovine va rirala med — 2 do — 10 stopinj C Pojavili »o se lahni «ap*dnf in m*nJ v<*»r~vi Va Kra-n i« ▼ Dalmaciji dirja burja. Dan** Je bilo povsod v dravski banovini izredno jasno in 6olnčuo. Ie na Notranjskem ok->li Rakeka in dalje ob meji je bilo oWa5uo Vremenska prognoza navaja, da bo zmerno mrzJo rreme trajalo Se nekaj dni. Lani ob tem času 00 pod nizko temperaturo med ~ 17 do — 20 srtopinj C dfvjali silni snežni viharji nenreatano tri dni Vlaki *o vozi h brez vsakega pravega voznega red.-u Danes je sv Valentin, vremenski patron, ki prinrse kljuke od korenin. Jutranja p:v ročib so beležila naslednje vremensko »tanje: Gorenjeke: Bohinjska Btstrfm — 10 C jasiio. snopa 12 cm; Kranjska pnra — 10 C ja«no< enega 25 era; Jesenice — 7 C, ja«mo; Tržič — 5 C, jaeao; Kamnik — 7 C, jasno in Ljubliana — 6 C, jfl#n\ 3tajer*lte: Celje - 4 C ja^no: Maribor — 3 C, jasno: Dravograd — 6 C. jasno; Ljutomer — 2 C jasno. Prekmnrje: Kotoriba — 4 C. jafloo. Dolenjsko: Brežice — 3 C. ja*sno; &L Jaru na Dolenjskem — 10 C jasno; Novo mmsto — 4 C, iaono in Kočevje — 6 C, ja^oo. No t ran j> ko: Rakek — 4 C. ob1a5no. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.77. Berl-n 13545-13.575 (ia%). Đnrsefc 7 9146. &udnrr pešita 9.9388. Cut* 1OO4.4-1097.4 (1095*5). Dunaj 797.96-500.96 (799.46). London 276.14. Newyorfc 56^9. Park 22242. Praga 167.71-16n\51 (16S.11) Trot 297 26. INOZEMSKE BORZE. Čarih: Beograd 9.!275, Pariz 20.295. London 25.1975, Newyork 51S.25. Bruselj 72.21. Milan 27.125. Madrid 65J0, Amsterdam 207.80, Berlm 123.775, Dunai 72.95. Sofija 3.7475. Praga 13^4, Varšava 5^.075, Budun^aiu 90*60 Stran Z »SLOVENSKI NAROD«, dne 14. februarja 1930. ^tev 37 Novi ljubljanski krajevni šolski odbor Konstituiranje odbora — Proračun izdatkov za ljubljansko osnovno in meščansko Šolstvo BiBtB BifB BB:B BC B DBiB^iB BB^iBiBlBiBiBlBlBI Pozor, mariborski trgovci obrtniki in drugi! Oglase za »Slovenski Narod« sprejema podružnica >SJov. Naroda«, Hlnko Sax, Maribor, Grajski trg, in oprava - Večernlka*. Aleksandrova cesta. Mali oglasi vsaka beseda Din 0.50. gEnaEBEEEEEEEEEmnEEEEggEEeB Socijalno zavarovanje v ČSR Naraščanje brezposelnosti v Češkoslovaški —- Uvedba obveznega varovanja za brezposelnost — Izpopolnitev skrbstva za mladino, in« invalide in izseljence V LMbtjan. dne 14. fefcmarta. Po novem zakonu o narodnih šolah % dne 5. decembra 1929 mora po § 20 imati vsaka šolska ofečioa svoj krajevni šolati odbor. Po § 124 istega zakona tvorijo krajevni šolski odbor v mestih z najmanj 30-000 prebivalcev predsednik občine ali njeflov namestnik, nadzornik, ki nadzoruje mestne iole, upravitelj učiteljske io meščanske sole, šolski zdravnik, občinski fav TOJttT. dva po činu najstarejša upravitelja ta ena upraviteljica narodnih Sol ter 5 članov občinskega odbora. Ako se menja občinski odbor, se menjajo tudi voljeni šolski odborniki, Izpraznjena mesta se izpopolnjujejo v roku en aga meseca. Ako je več oseb, ki jim prrpada članstvo po položaj«, vstopa najstarejši po položaju. šolski odbor skrbi, da upravna občina izpolnjuje vse dolžnosti, ki jih predpisuje zakon, sestavlja proračune, pazi, da se vpisujejo vsi za kdo dorasli otroci in ds redno hodijo v šolo, skrbi, da se izvršujejo določbe šolskega zdravnika, nabavlja kuri-vo. Šolske knjige in vse potrebščin«, predlaga oblastvom, kaj bi bilo treba storiti, da napredujejo prosvetne razmere v šolski občini ter podpira gospodinjske in gospodarske zadružne tečaje. V smislu tega zakona je krajevni šolski odbor v Ljubljani sestavljen takole: predsednik Župan: dr. Dinko Puc; zastopniki občinske uprave; obč. svetniki dr. Bohinjec Joža, Čeč Karel. Joglič Janko Nep-, Jenkn Avgv*t i d Likozar An- Ljubljana, 14 februarja. Pred kratkim je ušla Mrakova »Mona Ciabrtfela«, »rumna« v petih dejanjih z epilogom. Knjigo so založili in izdali »Slovenski zmaji«, izmed katerih poznamo dosedaj le Ivana Mraka in Karlo Bulovčevo. Ta je tudi izdelala naslovno stran — oceno o nje »umetniški« vrednosti si pridržimo za poznejši čas. »Mona Gabrijela« je prav tak literarni monstrum, kakor Mrakova prejšnja drama »Slepi prerok«, o kateri ie >Slov. Narod« izčrpno poročaj, da osvetli gotove pojave v našem kulturnem življenju. Tudi o tem dra-zem M rakavem umotvoru se govori da bo šel z veHkira uspehom po — svetovnih odrih, da se prevaja že v razne jezike ter da ie skratka genialno delo vse premalo upoštevane£Kaj na tihem imala, to vi moja briga, noč Je vajina, pa vsa grehota sveta, satno da le dan ne ugled«,« V četrti slflri prisega Julij Romeu krvavo maščevale: »Kapljo za kapljo bi kri mu iznosi, kako drhti, se zv*a. kriffl — bi laz atedal« (Se z*oče). CHrgarelfi prisluškuje m ga pregovori, da mu oNJubi Romea — zastrupiti. »Pravega si izbral!« vzklika JulU proti OngarelHju. kolikokrat me je prešinilo* ko sem ljubezni drv jal, bf rm? grlo pre-$rtznfl, kri bi mu Izofl — o, nibče ne ve, kaj le Bubezen! Jaz vem! Jaz vem! Urini ga bom 1«, zase imel, ne pa Izdal!« Pata »Htn! Oabrlfela se trudi, da H po* stal Romeo ljubosumen. Vse zapelje, njen nadat je soL nadzornik Rapa Andrej, direktor učiteljišča Dokler Anton, direktor ini. Prelovšek Matko, meatzd ftzik dr. Rus Mavrici j, ravnatelj mešč. lole Novak Alojzij, upravitelja osa. šol Sl&paafc Julij in Pr> stovsek Fran ter upraviteljica osnovne šole Engekaanova Mira. Včeraj je imel novi krajevni šolski odbor v Ljubljani svojo prvo sejo in je bilo določeno, da izvršuje blagajniške posle nadalje obč. svetovalec Aston Lakozar In prevzame posle tajnika najstarejši Šolski upravitelj Julij SlapšaL. Vsa seia je bila posvečena proračunu mestnih osnovnih in meščanskih aol ter mestnih otroških vrtcev, nekaterih zasebnih m meičanskih sol ter otroških vrtcev In naposled mestnega centralnega šolskega vrta ob Zeleni poti. Po dveurm razpravi, ki so se je udeleževali vsi člani šolskega odbora, se je končno odobril proračun, ki izkazuje za vse ljubljansko osnovno in meščansko šolstvo potrebščine 1.180.429 Din za leto 1930. K tej vsoti pa pride še znesek, ki se naknadno določi za vzdrževanje centraJnogs šolskega vrta. Sklenjeno je bilo, da te v smislu zakona, ki predpisuje za najvSja razreda dekliških meščanskih šol teoretični in praktični pouk v gospodinjstvu io kuhanju, ustanovi na I. mestni dekliški meščan«ki šoli pri sv. Jakobu Šolska kuhinja ter se je v ta namen votirala vsota 3O0O Din za plin in 15.000 Din za nabavo inventarja in posod ja. mož vzklika: »Sinčka ima doma, ki se komaj zaveda, bolan je, po mami prašava, o da bi ga ne bila nikdar rodila! Cipo trna za mater, moje Življenje je razvalina!c Romeo pa je menda postal brezčuten. Ko plane Gabrijela kakor obupana v vodo fai se zdi, da se potaplja — ne skoči za njo, kakor je Gabrijela pričakovala: »Kaj čuti mar. kako vsa sem njegova, ni dajanje moje le prazna utvara?« Šesta slika: Romeo in Gabrijela se ^kljunčkata«. Sedma slika: Romeo pripoveduje Gabrijeli svoje sanje, kako se boče poigrati z njegovim srcem. Osma slika: Gabrijela ima monolog, v katerem pripoveduje, da je žena in hoče moža. Deveta slika: Julii prosi Cmgarelllja službe: >Jaz sem brez službe, brez denarja, beračiJ menda ne bom, se sleherni obrne obrega, kaj s teatrom Je, kdaj mi bo služba?* CingarelU odgovarja: »Počakaj! Seda/i m* denarja. Igravce odpuščam, pa naj sprejmem novinca . . . Kaj toli govorjenja, jaz hočem dejanja; kar znate, pokažite, če mož, kot potrebujem ga — ste. Romeo še živi — Julij, ne pozabi!« Deseta slika: Gabrijela sanja o Ctaga-rellijevj Hubezni: »O krasna, o božaaska madona, boš moja, boš k meni legla —? Kaj hočeš ž njim, ki že ni več sm žtvlje-nia. Ne boj se nič, na teem le se bova imela rada, Javno bova to vez skrivala . . .!« Romeo se zgrudi mrtev. Gabrijela se zbudi in se zave, da preti Romeu nevarnost Čeprav ji je »misel smrti njegove pošastna,« jo želi »samo da bi tisti njegov prokleti mir zdrobila . . .« (Romea ne more prav navdiušiti zase). Ena ista strka: Gospod Egou pripoveduje, da je Romeo klavrna Romejada. Sedel je z Gabrijelo pod drevesom, *zalh££Seee ai prelidraJa, vzdhovala— ona bfi hotela, on Je limonada, občutke svoje v verze zarva, a reva poleg prezebava.« Nastopi Rokfefler m ponuja Ganrfieli kupe denarja, če se mu vda — ona pa »-nos vrha.« Pride njena mati Lucija: »Gospod Rofcfeller, nai no počakajo, tu imam tudj jaz besedo! Gospod RokfeHer — no!« Cmgaretb' (tik za Gabrijelo sam sebi): »Romeo umera — in pot k Gabrrlefi ud bo prosta, tolažBi Jo bom, ko bo nad n&m Jokala, V> bo roka moja okoR pasu ahjela, pre&io bode se zavedla, v naročju mojem bo ležala, tofažtoe al v ehjemu modom po-fe&ala. He, he, kaj se vse nam ne obeta!« Dvanajsta sJSfca: Romeo zastrupljen w-dSbue: Jufilj: >An^et cen dn zvone, okrutno trkajo na moje ubogo srce, moj Huhi je storil sladko smrt. som sam ga speljal v ta krvav} vrt —«. Gafrrijala: *Zc čutim zmagoslavna spev pekla, Id mi vnlska. ki me pozdravna---Jaz, jaz sera tasta bfla. ki slu nebes pogubo sem nosila.« Sltifcjo se angelski kori. Trmah ta slika: GctogareBi pod priteskorn Julijevih obtožb prtzna svoj greh. Gabrajema (iz zam^enosfc): *Naj posuše te te grudi, zaman so mi vzbrsteje, zaman bohotno se vzcvetele! Posterj ti razkošna, brez ljubega se boš razsula — —Gospodee (med setro4): >Bi mrtveca mar rada nretarantaja, kajko iiudo ji je pri srcu«. Gospod Cgon hoče. da mu postane GabTfda žena, a ona ga odkloni Premor, afiftfo se le orgtia to potae. Gabrijela: >Pesem, U sam s hMtra vsa blažena odmeva, vao me tnta — — Nafi ved ne bom prerm&ievala, se na obotavljala, je rana moja preveč skeleča, se bom Jaz Bo&i prav vao dala. bon Jezueu nevesta«, Zasfia ae zbor pelda: »Ofcor te po* zdravja — peMa, U ai na potu. da za za-ooaleS — Jezusa, Jutah*, juhah*--^ PeWeoskl zbor se podavi: »O žena ti pre-šestna. vaah žen % najbolj grešna, utiaha. la. la, ia---« Gabrijeia: »Zdaj bom pa kai huda, kaj tn se vsa af ne pođtfkaN Zbor peida: »Oj, od, oi> na bft tako nedolžna, tako ne pobožna --*— a Gaferijeia: »Pioe, rogata zverjad pekla, pot moj v samostan petja«- (Vsi se jI mrrftado). Zbor pekla (zalovaje): >0 ta la. o U la--.< Gabrijela: »Jod, kaj sem vas vžaana, peklenska gospod a.< Saj tako hudo rea nteem rrvsHU, aunpak taz sem zares zakazana, kar v samostan bj Sla--«a Zbor pelda: »Ji&*jha! Ti naša si gospa, ne boš ti aaenovala, boš Luctferju drugovala, z nami preSestvala! Jubej. juh-ej. juhejsasa! Odprite se vrata pekla, kralKca, lisic Ušica, boiala, prihaja--Hi. W, hd, holalei, ej, ej, niJ< Taka te torej vsebina >Mone Gat^nieie«, pisane mestoma v jeziku teza časa očeta PoMina Kdor masK torei, da smo uavcdT: vse ocvirke te nje. je v hudi zmoti, človefe se čudoma vprašuje, kako se k mogOa ta knjiga poJavMj pri nas SJoven dii, ki slovimo kot zdravi ia ueookvarjeni Uudje Zares, UuUjaiu ni več majhna —- cel Pariš postaja. Baje so vse nastopajoče osebe v »Mori GabrtJeli« vztte iz resničnega življenja. Ne bo škodilo, če naši pedazosrt razlože, kako je mogoča tudi pri nas taka Sodoma m Gomora. Upamo, da se ne bodo ustavila pred čestitim avtorjem, temveč da bodo poguirmo ugotov3i, kam spada prvak »stovenskih zmajev.« —k Drugi večer gostovanja 99La netite scene" Za prvim klasičnim večerom so so nam francoski gostje sinoči predstaviti v treh komedijah modernejših avtorjev Courteli-reo, Reue Benjamina in Ana tole Francea. Obe večera sta zadostovala, da ano spoznali posamezne člane tega potujočega francoskega odra kakor tudi tendenca, moč in posebnosti vseh kot enotne skupine- Kdor je prišel sinoči in predsinočnem v našo dramo v pričakovanju velikega teaterekega razodetja, ni mogel zapustiti gledališča dobre volje. Toda vzemimo skupino La petite ee&ne, kakršna je, in skuSajmo jo razumeti kot tako, pa bomo spoznali tudi njen.-, kvalitete. Po načinu vprizarjanja in kvaliteti pri bv biri tako modemih kakor klasičnih komadov je soditi, da skupina nima in noč« imeti ambicije, da bi podajala pretežka oderska dela, katerih uspeh zavisi v mnogem tudi od stalnosti ansambla in drugih zgolj tehničnih odr-rskih sredstev, s katerimi ta kot potujoča skupina ne razpolaga. Ti ljudje pojmujejo gledališče vse drugače kakor mi. Pojmujejo ga lažje, rekel bi za zabavo in hočejo z njim predvsem zabavati. V tam smislu so bili tudi vsi vprizorj^ni komadi ar,-žirani. Posamezni igralci >e seveda pokorijo tako zamišljeni režiji. Videli pa amo, da so med igralci tudi taki z umetniškimi kvalitetami. Sodeč s tega vidika je pa skupina narav, nost popolna. Obvladuje vsa tehnična sredstva, prizori teko neverjetno gladko. Z vsemi tremi komadi so gostje občinstvo, ki je to pot zasedlo dramo do zadnjega sedeža, resnično zabavali. To znajo, to «e jim vedno posreči s sugestivno igro in s pestrostjo dekoracij in kostumov. In v tem pogledu so dosegli velik uspeh in hvaležni jim moramo biti, da so nam pokazali, kaj in kakšna je vedra teateraka umetnost, ki je morda umetnost bodočnosti —n— Nesreče in nezgode Včeraj in danes so v ljubljansko bolnico zopet pripeljali Številne žrtve lažjih in težjih nesreč. Ena najtežjih nesreč se je pripetila včeraj popoldne v Mestnem logu. Karel Petkovic, posestnik iz Hrastja pri Mostah, je v logu podiral drevje*. Posekano drevo se je nenadoma zvrnilo nanj in mu zmečkalo obe nogi, zadobil pa je tudi težke notranje poškodbe. Žrtev druge težke noreče je postal včeraj popoldne SHetni posestnik Janez Pran-kar iz Naklega pri Kranju, Vozil je hlode proti Kranju, pa *e je nenadoma prevrnil vos in Frank ar je prišel pod njega. Udrlo mu je prsni kos in dobil je tudi težke notranje poakodbe. Njegovo stanje je zelo kritično. Pri zadnji avtobusni nesreči v aimarju se je ponesrečil tudi Josko ščinkovec, preprodajalec starin. Najprej je >staj v domači oskrbi, včeraj pa je moral oditi v bolnico, kjer so ugotovili da irna zlomljenih več reber. — Včeraj popoldne je padel devetletni Fridolin Žakelj iz Ponvic pri Litiji s veza in si zlomil levo nogo. — Na Vrtači ee je včeraj pri telovadbi ponesrečil I21et-ni dijak Karel Vodnik, stanujoč na Vodnikovi eeati ^Ou Zlomil si je levo roko. — Podobna nesreča je doletela dnjnarico Ano Zupančič is Drage pri Višnji gori. ki ie padla tako nesrečno, da si je zlomi La desno roko. — Mihael Lunin, "Dietni posestnik iz 2igmaric pri Sodražici. je spodrsnil in padel tako nesrečno, da ai je zlomil desno roko. — SlletnJ Janez Žargaj iz Cerkelj pri Kranju js padel z v.ica in si zlomi] de eno nogo. Stanje ponesrečene Zmčeve, o kateri amo poročali, da je začela blazne-ti, je se vedno neizpremedeno io je morale nesreč-nJca ostati na opazovalnem oddelku. Zdrav. nHtJ upajo, da as bo njeno »tani- kntahj laboljosV*- Učenost za smeh Pffcoe^nfi so rek je ekvator. Me ne pozna: jaz nisem gospod profesor Kries, jaz sem gospod profesor Galett, In Ge pride k gospoda profesorju Kriesu, rov bo rekel ravno narobe. Jaz, gosood profesor Ukert m eesv mi trik gremo na popotovanje. V proračunskem odboru češkoslovaškega parlamenta Je minister za socnalno skrbstvo dr. Czech podal preteklo sredo eks-poze o delu v svojem področju in o programu bodočega socUalnega skrbstva v češkoslovaški republiki Ker je navedel nekaj podatkov, ki morejo zanimati tudi našo Javnost v pTimcrjavl z našimi razmerami in ker nas vežejo s CSH zelo tesni politični in gospodarski stiki, navajamo iz njegovega ekspozeja v naslednjem nekaj podrobnosti. Minister dr. Czech je v uvodu poudarjal, da se more o programu s^ijalnega skrbstva govoriti le v zvezi z gospodarskJ-nri ra^erarnl Nova vlada ĆSR je prevzela socijalno skrbstvo v uredno težkih razmerah, ki jih označuje poslabšanje kmetijske in industrijske produkcije. Na ta pojav je opozoril že trgovinski minister, ki je Izjavil, da poslabšanje gospodarskih razmer se ni doseglo svojega viska, ker prihajajo vsak dan poročila o omejevanju industrijskih obratov in odpuščanju delavstva. Točno število brezposelnih se ne more označiti, gotovo pa je, da je bilo njihovo število meseca decembra za tretjino večje kakor v istem času leto dni prej. Meseca mrvembra je bilo brezposelnih 36.293, decembra pa 52.190. O naraščanju brezposelnosti poročajo tudi v mesecu januarju. Število brezposelnih je seveda znatno večje, kakor pa je zgoraj omenjeno in potom uradov za posredovanje dela ugotovljeno. Ministrstvo se je zato pričelo baviti z izredno pomožno akcijo, za katero je na razpolago Ie pol milijona Kč. Ministrstvo za socijalno skrbstvo se bavi predvsem z načrtom uvedbe obveznega zavarovanja za brezposelnost h kateremu naj bi v enaki meri prispevali delodajalci, delavci in država. Ker zahteva izdelava takega zakona daljšo dobo, se je za enkrat pripravila novela k zakonu o državnem prispevku za podpiranje brezposelnih, V kratkem bo predložena ministrskemu svetu, nato pa parlamentu v odobritev. Po načrtu ministrstva se bo doba podpor podvojila, na4v*šja mera za državni prispevek določila ki sta ga zasnovala in posnela znana, alpinista, odlična foio - amaterja gg. Koranek in Baumann z Dunaja in ki se predvaja v torek 18. t m, v kinu »Ljubljanski dvor«. Ima namen prikazati predvsem stopnjo srmiske tehnike, razen tega tudi idealnih smučarskih terenov ter ponazoriti tudi težavno delo alpinistov pri zavzemanju vrhov, pokritih z večnim snegom in ledom. O filmu so izšle zelo laskave kritike v nemških strokovnih alpinskih revijah Izpod peresa priznanih alpraistov: dr. Binga, Paula Hubela in dr. Osobito se v teh kritikah poudarja resničnost doživljanja planinca v gorah. Duševno kakor fizično delo poedinca na eni kakor skupine na drugi strani ter prelepa okolica divjih gora ustvarjata iskreno harmonijo človeka z narava Imeli smo sicer priliko videti že mnogo alpinskih oz. smučarskih filmov, toda vsi so preveč posplošeni, namenjeni za širšo publiko, tućj omrn. ki na bistvo alpinizma ne polagajo važnosti- Navadno spremlja vse take falme snov — drama, ki ima čisto svojevrsten smisel in le redkokdaj veže resnico z oko- KOLEDAR. Danes: Petek, 14. februarja 1930, katoličan;: Valentin, pravoslavni: 1. februarja. Tribun. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Hasanagindca E. Kino Matica: Princesa Bctterfly. Kino Ljubljanski Dvor: Igrača strasti. Kino Ideal: Grad dubov. Šentjakobski gtedatfšfc] odar. V soboto. 15. febr.: »Svetaik«. V nedeljo, 16. tebr_: »Svetnik« onnrJ pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev. Pripravlja se rud! zakon za zboljšanje položaja vojnih mvahdov, katerih invalidnost presega 85*/« tn ki so navezani na tujo pomoč, kakor tudi vdov, kj so prekoračile 55. leto starosti hi so za delo nesposobne. Gre za pribfižno 600 slepcev. 3000 popolnih invalidov in 13.000 vdov, katerih usodo hoče ministrstvo za socijalno skrbstvo zboU-šati z lastnimi sredstvi V kratkem nveljav-tjerd invalmd^fcJ fond. ki Je bil predložen rrdsistrskenn sveta, bo položaj feovaJldov precej olajšal m gotove ostrim zakona omilil. TemeHrta se bo tud! preoredĐo «Jrrbstv« za izseljence. Obstoji stremljenje, da H se osnoval osrednji teseterišTd urad, Id bi nadzoroval m vodU vse izseljevanje. lica, v kateri se dejanje nima događa. Zato pogrešamo pri takih filmih one harmonične enotnosti, ki naj predstavlja dVkžrvUanie planinca v romantični naravi Obiskovalci, vsaj večina njih, sJedJ z mteresoro le dogodkom, kakor je pač tega vajena pri drugih filmih, kj naj bi jih požrvUaJe slike gorskih pokrajin šele v rx>drejeni vrsti TudJ vphvajo neugodno na kritičnega gledalca razna nemogoče scene, kulise tn druga narejena ropotija. Film, ki se bo predvajal v torek v »Ljubljanskem dvoru«, pa je bil posnet v gorah in je prirejen brez vsake filmske opreme. Prikazuje vso lepoto planin v poletju tn zimi, smučanje v vseh mogočih terenih z uporabo različne tehnike, smučanje oto medsebojnem varovanju z vrvjo spuščanje itd., zelo poučno tn nazorno predočuje uporabo aJpinske opreme itd. cepina, vrvi, derez pri hoji na zaledenele tn zasnežene vrbove. Fihu je prava redkost za naše razmere, zaradi česar vabimo vse alpiniste in smučarje, da si ogledalo ta film. Odbor T. K. Skala. pravljica »Nevesta s krono«. To prekrasno delo slavnega pisatelja Že dalje časa ni bilo na repertoarju nase drame in a ponovno uvrstitvijo bo le ustreženo občinstvu, ki ja delo ob premijeri sprejelo a tolikim prizn*' njem. Za dijaSko predstavo vsljajo Izredno znižane dramske cene. Mnogo veselega razpoloženja bo breadvomno deležen vsak, kn poaeri večerno soootno dramsko predstavo, ko se vpri-zori Nestroveva burka »Za ljubezen so zdravila- Predstava je ljudska pri znižanih cenah. LstkovsA ejeenBBa aa Tabor« \Tvrixori 16. t. m. ob col 16. doslej najbolj*© lutkovno igro v 6. $tstaa: ►OaSperjov fejMAki čio«. Kar je *> posledofe vTroortiev te igre v letošnji ac&Ui ta ker zbuto spto&oo pokornost, opozar.bfno ia prav posefcoo na So predstavo. — 13. t. m. se taro ne*.-* pra\^]!2oa iera: »9defia ka.nica«. Na tocrfc sta Se narodni pravljici; »5n«gulčica« ter •P«rxJka«. — Tako mlaV oprava, da > bvrft*« »vaje naioao v vansefaaako sadovo-Moest rediis-! BsV v aaaaatal tanetnoes. *- B»avet«Wvt> )e V j dejstve. da V alsdalBUSa v Radev&ei arraaztraVs • iabortko osebi« sa dv» aia^aaaai M ae| W »e-znanilo Radevr^ao« todi t ^ kwia is aaatnaa lanttokebskae« TaJfrkiaga »ve-tjiča, kar aa H tamaNte Msmejafo. V «a«V^-rr vlogi aai ImanM tonrflc g. Kolak. Poaat<(ta d sadn'i pre mlajšemu vzeti. V tem hipu je nastaja silna eksplozija. Granata jo eksplodirala in oba tanta, zlasti pa starejšega, težko poškodovala. Oblastva so uvedla obširno preiskavo, da ugotove, na kakšen način je prišla granata v hišo. — Teška obsodba pred esijeskim sodi-sfem. Pred osijesJcim sodiščem sta v* te vratnega umora brata Mato in Jožo Tunu-đni zagovarjala zaradi poizkušenega za. Vović iz Vrpolja. Dne 15. januarja sta brata oborožena z l.Tvsfeo puško in samokresom vdrla v Majerjevo gostilno v Vrpolju i a veokrat ustrelila na Andrija Tim »kovica in njegovo ženo. Poškodovala sta ju tež-fex Vzrok dejanja je bila krvna osveta. Turi ukovič, Id je sicer v sorodu z obtožencema, je pred sedmimi loti v prepiru ubil njunega brata- Zato je bil obsojen ua dve leti jees. Ker se je bal osvete, je po prestani kazni odšel v tujino in ae Sele pred par meseci vrnil v Vrpolje, trdno prepričan« da sta brata opustib misel na osveto. Senat je brata obsodil vsakega na sedem let ;s9s> — Rodbinska tragedija v Bačkern Petrovem selu. V Bačkom Petrovem selu se je te dni odigrala krvava rndfanska tragedija. VHjem Orrrarz, tastm% vrtiljaka, je v nrjanosrc u+>rl svoio ženo io se na-to Obesil. Ormož ie pred pet meseci prišel v Nfev! Sad. Prileti je na sejm3i dobro zastužci, pa ie zato pričel popivati. V pijanosrffi je če-*o pretepal svojo ženo, češ, da mu le nezvesta. Večkrat ji Je tudi groz«I, da k> ubije. Te dff^ ie prišel zopet prjan domov in raceJ pretepatj ženo. Nenadoma le pograbil tedfiko kladivo in jo v©6krat udaril po ztavi. Nesrečna Jena ie bila tafcol mrtva. Ormui je nato napisal poslovilno pisno, ki xx je nastavi! potfdjskenru upravniku v Novem Sadu. V r*"srmi prosi, da se v*e njego-vo tnretje izrodi njegovi hčerki. Po strašnem zfnoirra se je Ormuž obesil. — Po 15 letih se !e vrati iz roškega trietnittva. Te dm se je vrnfl po 15 lefcib h ffrskecra uaebrfštva SPRettm Ivan Varga 4z Curuga, o katerem so ie davno mtelvli. da it mrtev. PoMa v A4 ie prijela mladega moti m 0A odpravfla v njegov rojstni krt} ▼ Caotivjr. kjer so ga takoj apomaltL N*e-afovi rodftefji so se žafl izseHU jn Jfti doslej Se nrso naši?. Varga je šapovedaJ, da je pri- šel takoj ob ftnbruhu vojne v rusko ujetništvo. Z drus^ni jetnik: so ga prepeljal v Novj N&olajevsk v Sibiriji, kjer Še danes živi več tisoč naših uietrrikov. Sovjeti jih namreč ne puste domov. Večina ud etnikov je že poročena. Varga le v septembru lani skupno s trenu tovariši nobegjniJ tz Sibirije. Do Rumunije so Sla pes. N&če jih ni ustava, nihče ni zahteval le^'tLmacžje od njih. OMeko in čevlje so med potjo popolnoma raztrgali. Sele v Adi so ga prijeli. Varga je izpovedal, da ie Sibirija bTez vsake postne zveze. Večina jetnikov že od 1. 1917 ni dobila nobenega pisma. Iz Ljubljane Ij— Zastopnika zagrebške zbornice T CM v Ljubljani. Suočj sta prispela v Ljubljano predsednik zagrebške zbornice za TOI g. dr. Milan Vrbarrić in generalni tajnik g. dr. Adolf Čuvaj, da obiščeta tukajšnjo Zbornico za TOI tn druge gospodarske ustanove. Dopoldne sta posetrla zbornično predsedstvo, ogledala sj z2»raičuj urad in se zlasti zanimaJa za om-tno^ospeševalnl urad zbornice TOI, za njegovo organizacijo tn delovanje. Obiskala sta poleg tega tudi Zvezo iudustrijcev. Zvezo trgovski gremijev m Zvezo obrtni b zadrus. ZvečeT odpotujeta nazaj v Zagreb. —Ij Ustanovitev Osrednjo protituberku-losne lige v Ljubljani ?plbšna razSinen»\?t tuberkuloze v vsoh slojih nažegn naroda le rodila potrebo, da se borba proti t-ij strašni ljudski bolezni organizira m p.>sta\ i na ?hroke temelje. V ta namen ee bo v nedeljo 16. t m. ob 10. dopoldne *ršila * velik: dvorani palače OUZD na Miklošičevi cesti ustan. glav. skup. Osrednje protitubi-r-knlozne lige* ki bo razširila svoje delovanje na vse ozemlje dravske banovine. Proti tuberkulozna liga bo delala ua to, da dobi boj proti tuberkulozi splošen ljudski značaj in da bo mreža p roti tuberkuloznega boja razpletena do zadnjega eela in do vsakega posameznika. Uvažujoč važnost sistematično organizirane protituberkulozne borbe, vabimo vso široko javnost, da podpira Oeredajo protituberkulozno ligo pri njeni karitativni akciji. Pristopite v čim večjem števftu kot člani k ligi in ^c tidele žite ustanovne glavne skupščine. LYA DE PUTT1 <«■ filmn strasti, ljubezni in ljubosumnosti Noč izdaje Jutri premiera! Kine »Dt er«- 1}— >VstaIenje«. Jutri ob 14-50 im v ue-debo ob 11. dopoldne bo predvajana ZKD v prostorih Elitnega kina Matice grandiozni ftbn >Vstii}enje^ ka je posnet po istoimenskem romanu slovitega filozofa in pisatelja L- N. Tolstega. Glavno vlego Katje predstavlja slavna filmska igralka Dolores del Rlo, ki ie v Ljubljano že splošno znana in izredno priljubljena. — O temi in etic-nermj pomenu slavnega dela bo govoril pred predstavo g. nrof. R. Pavhč. U— Rezervni oficirji se vabijo, da se udeleže pogreba pok. Josipa Žiberna, komisarja finančne kontrole in rez. poručnika Pogreb bo v solx>to 15. t- m. ob poj 5. iz teše žalost] na Stareoi trgu št. 34 na poko-paJI^če k Sv. Križu. tj— Občni zbor trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« bo d revi ob 8. v zoo-rovalndci TOI. —Ij »Naša gledališka kritikam. Glede na predavanje gosp. režiserja Cirila Debevea, se bo vršila v nedeljo 16. t m. ob 10. dopoldne v zbornični dvorani univerze debata. —Ij Natakarskj ples ▼ Unionu. Snoči je priredilo Udruženje natakarjev in hotelskih uslužbencev svoj 4. natakarekj ples v »Unionu<, ki ie najlepše uspeL Ples je otvo-ril šef unionske kuhinje gosp. Eabiuek z go. Marjašičevo, soprogo plačilnega natakarja pri ^SIoou*. Prireditev so poseliij odlični gostje, med drugimi večina ljub-ljan«kib hotelirjev io r ee ta vratarjev. Ob zvokih izvrstnega orkestra »Zarje-c «e je razvila animirana zabava s [»lesom, ki je trajala do jutra. Aranžma cele prireditve je bil brezhiben in nataliarski ples je znova dokazal, da je postal ie kar tradicijona-lan. fcj— Popravek. V ocend Osterčevrh sfldadb je pomotoma poudarjeno, da je gospod Su-staršri-č učer»ec prof. Ivančica, pač pa je ocneiijeoi učenec velezaslužnega prof. J. $Ia)sa. \e posanits danes aa prem i ern: Princesa Butterfly Pretresljiv roman lepe mlade Kitajke Ana May Wong! Ob 4- M«- in 9 an! Danes! Tet «34 BUTNI KINO MATICA Iz Laškega — Gledališka predstava. Godb eno društvo v Laškem priredi v soboto 22. t- m. ob 20. v dvorani hotela Henfke £#edali.ško rgro »Prisega o polnocic. Pri Igri sodeluje 25 oseb. Mod odmorom svira orkester. Pred. prodaja vvtojmlc v vetotrvovtal And. Ehfea. oher. Kor Je onremf on oder % novo sceae-ruo io ie isra prav zanimiva, se pričakuje mno»o ooiska. Iz Celia —O Župna uprava CeOske sok otok« anpe sklicuje v svrbo svečane proslave 80-1 stna-ce rojstva prezid en ta ČSR Masarvka za torek 18. t m. ob 20. v enak) dvorano Narodnega doma v Celju sestanek vseh celjski b nac-jonairib društev. k» naj nosUeio na ta sestanek sigurno svoje d ©legajte. Dnevni red obsega sestavitev prireditvenega odbora in določitev programa proslave. —c T r igla vani-starešine! Sestanek starešin iz Cerja in okolice bo jutri zvečer ob 20. v klubov^ sobi Celjskega doma. —c Pomladanski nogomet v Celia. Pomladanska nogometna seeona bo otvorjeua letos v Celju v nedeljo 33. februarja s tekmo SK Celje : SK Ofaknpn iz Gaber ja. PRAVI : FRANCK: vedno odlična kakovosti Samaritanske* delo ttsmiljenja Občni zbor ljubljanskega Rdečega križa — Nekaj zanimivih podatkov o delu človekoljubne organizacije Ljubljana, 14. februarja. Snoei se je v dvorani OUZD vrsti drugi letni oberu zbor krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani. Predsednik dr. Oton Fettlrb je po otvoritvi podal kratek pregled od borovega dela v preteklem letu, nakar tajnik g. Iv. MaJnari£ podal obširno poročilo, ix katerega poen ero aro ■> narvaŽ-n^j?*1 podatke: Namen Rdečega križa Da se omili svetovno gorje, se je 1. 1364 ustanovil v Ženevi Rdeči krii, simbol iju- beenj in usmiljenja. Danes je v tej svetov-nj organizaciji združ/nih v 60 državah 20 milijonov usmiljenih samaritanov. SrbskJ Rde^i križ se je ustanovil L 1876. in je Še tisto leto {>ristopil k ženevski konvenciji. Avstrijski Rde?i križ je pristopil k fenev-ski konvenciji L 1S66. po bitki pri Kraljevem gradcu. Avstrijski Rdeči križ je bil birokratska, m a gna tek a ustanova, v kateri so se zbirale večinoma visoke aristokratke, kj niso imele preveč smisla za trpljenje širokih ljudskih množic. Zato ta irslanova med ljudstvom ni našla pravega odmeva, zlasti ne med Slovenci, ki so nas avstrijski ansto-kraije smatrali za manjvredne ljudi. Voe drugače je bilo pri srbskem Rdečem križu. Ta je bil ustanovljen v duhu očeta Rdečega križa, velikega human ista Henrika Dinana, zaščitnika nesrečnih in bed. nib- siromašnih in slabotnih. Henrik Dinan ni poznal verskih ne političnih razlik, videl je samo človeško bedo in Jo skušal zmanjšali iu omiliti. Na osnovi tah idealov >s bfl ustanovljen Rdeč! križ v Srbiji Narod, ki je stoletja jecal pod tujim jarmom, je ustanovil svoj Rdsei kril na podlagi sniidaraosti m demokracije. »Vsi za enega — eden za vse-c je bilo geslo ustanovitelja srbske humanitarne institucije. Po prevratu se je razširil Rdeči križ po vsej Jugoslaviji. Po zadnjih pravilih iz L 1926. imamo v Beogradu glavni odbor, v vsej državi pa 14 oblastnih, odborov^ ki soujejo svoje krajevne odbore. V Jugoslaviji je 900 krajevnih odborov, ki štejejo skupno ca 45.000 Članov, v poniiadku pa je organiziranih 2500 šol z 8000 razredi in "250.000 Članov. K trj veliki driižmi pripada tudi ljubljanski krajevni odbor Imenik članstva kaže najlepšo sliko dobre družine, ki bore pomagati vselej in povsod, kjer je pomoč potrebna. Poleg priprostoga delavca, ki si je od ust odtrgal članarino, je v naši družbi najvišji državni predstavnik, poleg revne ženice odlična dama, Id jo je srečna usoda postavna v blagostanje in na visok položaj. Poslovanje Delovni program je bil tako obširen, da so 6o morali izvoliti trije odseki: propagandni in prireditveni ter odsek za samaritanske te-čaje. Upravni odbor je imel 9 plenarnih sej, odseki pa tudi 9, torej ▼ celem 18 sej. Opravilni zapisnik je imel 550 številk, dočim je imel v L 1028. samo 00 številk. To znači, da js bilo poslovanje vsestransko pomnožeDO m zelo živahno. Dan Rdečega križa Pravila določajo dva taka dneva, ;n sicer v februarju in juniju. Zaradi silnega mraza se je prireditev lani v februarju opustila, pač pa je bila 2. junija z nabiranjem prostovoljnih prispevkov pri promenadnem koncertu v »Zvezdi< iu na drugih prometnih točkah v mestu. Dravska divizijski komanda je dala vejaJko godbo pod vodstvom gosji, kapelnika dr. derina brerpiačno na razpolago. Pri nabiranju darov se pomagale tudi da. me in gospodje iz odbora. Od nabranih da. rov je bilo nakazanih glavoernu odboru po odbitku stroSkov 4000 Dio- V svrho medsebojnega spoaoavanja San-«tva je priredil krajevni odbor dne 10. aprila družabni večer v reatavrauljl »Zveada-e. Predsednik krajevnega odbore dr. Fettfc* je predaval o pomenu iu ciljih Rdečega križa, »lavoeznani kvartet naših odličnih Matičarjev na ja nastopi! t krasnim petjem narodnih in umetnih pasmi. Samaritanski tečaji Predsednik odseka as aenutrr«*nafce te* ftaj« dr. fttfe je vodil smmaritsneke tečaje I vso vneme io veliko peiKvovsmestjo. Prav dobro sta ae obnesla niajl m višji tacaj m delavske sinja, Id eta se vrli!« v OUZD. mtft tečaj ae ja zete! 16. junija io nakitu©! 17. «tp*enrbre. Ufeleleneev in naši kraljevini — se je začel 1. oktobra in se zaključil 27. novembra. Udeležencev in udeleženk jp bilo 45; skoro vsi iz nižjega tečaja. Oba tečaja sta se zaključila z javnimi izpiti na slovesen način ob navzodnosfj članov krajevnega in oblastnega odbora Rde-rega križa, zastopnikov oblastev in humanitarnih ustanov s prav dobrim uspehom. Predavali so: dr. Mls, dr. Pire, dr. Jamar, dr. Jakša, dr. Krajec Otmar, dr. Rus, uradnik L. Puhar in tajnik Malnarič. V teh dveh tečajih je vladala ves čas najlepša hamTOnija med udeleženci, vodstvom tečaja in predavatelji. Z občudovanja vredno vztrajnostjo so se delavd in delavke redno udeleževali predavanj ter žrtvovali svoj pičlo odmerjeni čas odmora r»o težkem dnevnem delu. K predavanjem pa niso prihajali samo redni samaritani in samaritanke. dohajali so tudi drugi v takem Številu, da je bilo večkrat število udeležencev preko 100. Započel se je letos tudi samaritanski tečaj za Uubljainsko učiteljstvo, ki se pa v poslovnem letu ni mogel dokončati. Samaritanski tečaji se bodo nadaljevali tudi letos. Prodaja hranilnikov Prireditveni odsek pod predsedstvom 2e» Kroftove je uvedel na letošnjem Miklavževem sejmu prodajo hranilnikov v korist Ivdečega križa. Odsek se ie odločil za to akcijo tudd iz moralnega razloga, da se mladina vadi varčevanja. Prireditev je v gmotnem ozira dobro uspela in se je ie 100 neprodanih hranilnikov oddalo v trgovino v komisijsko prodajo. Gmotni efekt je bfl 1200 Din. Ferijalna kolonija na Trati Pri mladini je treba začeti. Vzrasti mora duševno in telesno zdrav rod, prost grde sebičnosti, sovraštva in zavisti, prepojen z Ideali solidarnosti in ljubezni do vsega lepega in plemenitega- Zavedajoč se te velike naloge, je krajevni odbor priredil ferijalno kolonijo za 30 revnih dečkov v starosti od 9. do 12 leta iz ljubljanskih osnovnih in srednjih šol na Trati v Poljanski dolini Kolomrja je odšla na Trato 2. junija in se nastanila v šolskem poslopju. Šolska soba v pritličju je bila rzpremenjena v kuhinjo in obednico, v T. nadstropju pa sta bili dve zračni in solnčni spalnici Vodstvo kolonije je prevzel druStveni tajnik Malnarič, gospodinjstvo pa njegova soproga. Nadzorstvo kolonije sta imela učitelja Ambrožič in Salberger. Kuhinja je nudila dobro in tečno brano. Krasna okolica, bistra Sora, solnce in planinski zrak ter izvrstna hrana, vse to je vplivalo tako blagodejno, da so oživeli tudi oni revčki, ki jih je beda strla in so postati apatični za vse, Kopanje v Sori, solnčenje, sprehodi in celodnevni izleti so prinesli v kolonijo pesem, smeh in zgovornost. Nadzornika nista skrbela samo za red v koloniji in telesno varnost kolonistov, ampak sta opazovala tudi duševni in telesni razvoj r>osameznika. Sestavila sta tudi tabele, iz katerih je razviden socijalnj in zdravstveni položaj vsakega posameznega kolonista. Zanimiva je studija, ki jo je napisal o kolontf! nadzornik Ambrožič. Vsak teden so bdi kolonisti tehtanj in merjeni v kopalnih hlačkah. Napredek teles« nega razvoja je bfl prav zadovoljiv. Kolonisti so pridobil! na tež! povprečno po I in četrt kg. Še lepši napredek je bil pri razvoju prsnega koša. Razlika med vzdihom in izdihom Je bila pri prvem merjenju 5.3 cm, pri zadnjem pa povprečno 8.4 cm. Zal3 usoden je tudi zdravniški izvid dr. Misa, kl je nreiakal koloniste pred odhodom v kolonijo In po prihodu iz kolonije. Ta izvfcd naglasa lep zdravstveni napredek kolonistov in ga dokumentiral $ strokov-njaško ta-bslo. Za zdravje kolonistov je skrbel predsednik krajevnega odbora oa Trati zdravnik dr. Gregorčič brezplačno. Skupni strniti z nakupom inventarja so znašali ?1.000 Din in so bili večinoma krib" s subveoeijaaj glavnega odbora Rdečega križa v Beogradu, oblastnega odbora v Ljubljani, oblasto e samouprave v Li ubijani in od mastnega magistrata. Krajevnemu odboru pomladkn Rdečeca kriza s# j« nakazala m njeg.no kolonijo podpora 1000 Din. Prihodnje požrtnice namerava krajevni odbor prirediti dre koloniji, in sicer za dftčke m aa dtktit*. Podpore Krajevni odbor je prejel muo^.j ; r i^e.ii ljubljanskih revežev sa denarno podporo. gau'. sato se je obrnil do oblastnega odbora Rdečega križa, da nakloni netoej denarnih sredstev. 27. februarja nam j§ nakaaaj ljubljanska oblastni vtbor Rdečega krila 15jOQO Din. Po izvršenih ugotovitvah j« najpotrebosjae povabil 6. marca v šolo pri Sv. Jakobu, kjer je ta znesek odbor rasdern 6*«rtde«Morim strankam. 19. septembra je oblastni odnor Rdečega križa nakazal 3000 Din. Po izvrženih haformacijah pri mestnem sorijauiern uradu in na licu mesta so je ta anesek razdelil 10 strankam. Članstvo U 1927 e bđo v Ljut*ara g? dban«. L. 1908 se je števflo dvigamo na 941 m L 1929 na 65° dano v. Posebno intenzivno se je delalo v nabiranju Slano v v preteklem letu ta se dosegel poviSek za skoraj 300*^ cd prejšnjega leta. Propaganda Odbor se ie truda- da pridobi orgacs-/acjja ugded, kakršnega no svojem zvisenem zvanju zasluži. V dnevnem časopisju i» oboavH mnogo člankov, da zainteresira ljubljansko prebivalstvo za to humanitarno instttuoijo. V tem pogledu so bik dosele« uspehi Treba pa bo Še mnogo kitemiivne propagande, da se odstranijo predsodki m da bo ljudstvo aplosno vzljubilo nato organizacijo Rdečega križa, ki ta#a bedo človeštva v vseh n]egov% teHđh po+ožaflh. V preteMem po«aovnc«n leto re IMtorm svet praznoval 10 letnica ustanovitve lige Rdečega Križa v Parizu Po prevratu so vojne posledice s il-mi grozotam« zasede ves svet. Karod; so tonili v nemoralnosti, pregrehah ki beda. Pomoč je bila potrebna na vseh koncih at krajfiL Zato so ustanovil} brvSI volni zavezniki: Amerikanci, Anjtfežt, Trancoia, ton-jarri m Japonci L 1919 r«r> Rdečega kriza v Parizu z namenom, zabrisati straSne voj* n« posledice ter ustvariti narodom normaJ-ne življenske razmere, da zraste zdrav m krepak človeški rod. kf bo »vel srečne m zadovorjita udeieienk je bilo 48. YWfl tečaj - prvi v | Iz lastnih sredstev odbor ni mogel pom« Tudi v beli LJubljani Je mnogo Koliko družin strada m prebiva v viaMh in zadublih podzernet^klb stanovanjih al razpadajočih barakah! Otroci teh družin propada k) d«rsevno m telesno v nežni mladosti. Naša nafoga Je, da fSh refimo pofi^" na- Več tisoč članov mora šteti finHiansM Rde3 križ, da bo mogd tem revežem nadir! moralno in grnotno podnoro. Zato naf vstopijo v njegovo organszacOo vst, ta čutijo v svojem srcu Uubezen do troečeca brata. Porcčfto tajnika Je hHo ^tatatl ae ane- rrje z odobravardem. Blagajnlško poročilo Iz biagajniskega poročBa inspektori« nnndstrstva financ v p. R. Mleinfira nosne-mamo, da Je snela organizacija 80.919 Pwt prejemkov ter 65351 Dm tzdalkov. toref 1. januara 1930. prebttek 14.967 Dm. Odboru ie bfl soglasno rsreCen atwohr torrj. Volitve Za predsednika je Ml ponovno tz vol ran dr. Oton FettJch, v odbor pa )e b4o tavofls-nfu 40 oseb izmed vseh Oubtjansldh slojev. Izvoljenih le b#o nadalje pet delegatov za oblastno skupščino R. K. Predsednik oblastnega odbora R. K. dr. VHjeot KrejčB se le ob koncu zahvaH kraieAnnemn odboru za njegovo plodno deJo v pretekiem letu ter podal nekaj navodil za nadaldno poslovanje, na kar je bdo zborovanje aakn«r čeno. Pred sodniki Igrali so karte.. • Mali Alija Andlć Iz sela Dragovara prt Davidoviču (Bosna) Je stopil vzravnan pred tri sodnike. Obtožen Je bil, da Je ukradel svojemu stricu Mosta fl Hassnoviću v prenočišču »pri Amerikancu« v LJubljani 430 dinarjev. Obtožnica pravi, da so AlUa. Mu-stafa is Ra"ld letos 23. fanuarja hrral! karte tam »pri Amerikancu« in Je Altja v rgri Izgubil ves denar. Ko so §1! spat fa Aliia, kakor pravi ovadba, prosil Mustafo. naj mu vrne del zafzraneca denaria. Strte ^stara je to odklonil. Ponoči pa je Mustafl baje denar Izginil tn AUJa te bil obdnfieu tatvine, ker so pri njem našli 430 Din. Id to biti dozdevna last stričeva. Sedel ie Altja v preiskovalnem zaporu cele tri tedne, — Slavni sude! Nt«am la ukrao! M začel Alrja nred sodnfld svoj zagovor ta povedal: Zaijrra! je Mustafa. Kasneje, ko smo Sh' spat me ie prosil, naj mu vrnem nekaj denarja. (Meovoril sem mu: FČtr »c zafcrrano. je zaigrano? Zanimivo je. da stric Mustahi ni do danes zahteva! vrnitve 430 Dm. ki so Nh deponirani pri sodllCa. Po krt tki niora-vi je senat izrekel oprostilno lodbo. Musliman Allfa je ves čas čitanja sodbe stal vzravnan kakor vojak hi salutira!. Po sod-U se ie zahvalil predsedniku: — Slavni sude! Neka vas Dog poživjf rala! . . • Stran 4- •SLOVENSKI NAROD«, dne 14. februarja 1930. Stev 37 59 «3tom«m K sreči sem bil šeie na pragu in bfl Mm Se toliko piri zavesti* da sem od-Skočil v hipu. ko je šofer pote&nil za točico. S&irtfl &em, da tiči v tem pek renska past. Kljub temu me je pa strahovita eksplozija treščila ob tla. Mislil sem. da sem mrtev in da letim v nebesa k angelčkom. Kmalu sem pa spoznal, da se mi ni CgOdilo nič hudega. Zahvaliti se moram pač roditeljem, da sem tako trpežen. Kdo drugi na mojem mestu bi gotovo rte bil odnesel zd-ra»ve kože. Okrog mene je 6?l0 vse po'no liudi. Vprašali so me, kaj se je zgocfflo. Meni se je pa zdelo, da bi jih moral vprašati jaz. In res sem jih vprašal, povedali so mi, da sem se vedel kot pravTr junak. Da. madame, čeprav sem s(č>^men. se lahko pohvalim, da mi je višii policijski komisar stisnil roko. rekoč: To ste napravili imenitno, dečko. Da, tako me je pohvalil sani komisar. Toda priznati moram, da ne vem. «akaj me je pohvalil. Monika de Rovaljoie, kateri ni ušla nobena besedica Sant:niievesra pripovedovanja, te tudi stisnila roko hrabremu Šoferju. Ni pa vedela, če se mu more zahvaliti. Ni vedela, ali mu mora biti hvaležna, kajti težilo jo je vprašanie. ali ji bo rešeno življenje v zadovoljstvo ali breme. XVII. Na pragu ljubezni Vsa Nizza je kmalu zvedela, kako )e nastala strahovita eksplozija, katero 90 slišali nad dvanajst kilometrov daleč. Drugo jutro je zvedela javnost deloma iz novin. deloma pa iz privatnih pogovorov, da je zletela na Mont Boren u v zrak cela vila. Ljudje so pa tudi zvedeli, da ni šlo za navadno vilo. Orijcntalska vila, zdaj samo kup razvalin, je bila zavetišče mednarodn'h banditov. ki so se nazivali bratovščina »Črne perunike«. Ti ljudje so se pečali s sramotnimi .posli. Njihovo srlavno delo, iz katerega so črpali vse dohodke, je bilo izkoriščati tajne in groziti žrtvam z družabnimi škandali. Toda banditi se niso čutili varne in zato so si izmislili poleg drugih varnostnih ukrepov izvrsten obrambni si-siem. Podminirali so vilo, v kateri so se zbrali in kjer so imeli stamo zavetišče. Klet so napolnili s smodnikom in dinamitom. Električni aparat je bil spojen z ročico in tako so lahko vsak hip pognali vHo v zrak. In lopov} so sklentli umreti raje pod •razvalinami vile nego da bi prišli živi policiji v roke. V tem je bila torej vsa skrivnost eksplozije, ki je prestrašila rvečer prebivalce Nizze in okolice. Oblasti so poslale na Mont Boron komisijo z delavci, ki so kmalu potegnili izpod razvalin mrtve m ranjene. Ker je en ranjenec vse priznal, so policijski organi kmalu uganili, kaj se je zgodilo. Policijo je informtTal šofer, s katerim je imed opraviti Santrni. Mož ie bil v službi bratovščine »Crne perunike«. To je bil mož. k! je mislil, da je vilo obkolil močan oddelek policije, katere se je tako ustrašil, da je planil v klet in potegnil za usodno ročico. Preiskava je pokazala, da je bil gflavni junak afere šofer avtotaksija. In moža. ki je srečno odnesel pete, so kmalu naŠU. Našli so rudi damo. ki je brla k sreči samo lahko ranjena in ki ni hotela povedati svojega imena, pač je pa za žive in mrtve trdila, da ni članica bratovščine »Črne perunike«. Šofer Santini. ki je spremil to damo do t^olnice, je prisegal pri vseh bogovih. d& je treba videti v nji samo žrtev nesramnTh izkoriščevalcev. Lopov? so ljubili red. Vse dohodke so imeli točno zabeležene. Imeii so tudi sezname, v katerih so biJa imena vseh članov bratovščine. Ti dokumenti so bili važni za policijo, ki je seštela mrtve in ranjene in ugotovila, da manjkata samo dva bandita. Šlo je za barona Vurfa in damo, označeno v registrih samo pod imenom »Vohunka palač«. Najboliši detektivi Nizze so dobili povelje iskati barona in neznano damo, da bi bil uspeh tega izoornega lova popoln. Javnost je bila po pravici razburjena. Prebivalci Nizze so dolgo govorili samo o tajni organizaciji banditov in njenem tragičnem koncu. Nihče pa ni vedel, da je pripeljal šofer Santini v bolnico grofico de Rovaljoie. Za to je poskrbel polkovnik, ki je vpregel ves svoj vpliv, da bi zlobni jeziki ne spravili njegovega imena v zvezo s škandalom. Seveda to rw šlo gladko in polkovnik se je prepričal, da je vojna v primeri s takimi škandali igrača. Po burnem pogovoru z Yveto. ki ga te znala prepričati, da je njena mati nedolžna žrtev razmer, je hitel grof de Rovaljoie naravnost na mestno poveljstvo DO seržam-ta Diavola. Tam so mu povedali, da je seržant kot vojaški begunec že v zaporih vojnega sodišča. Polkovnika ie pekla ves*. Žrebanje II. razreda v drž« razredni loteriji Dne 10. februarja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 30«000 je zadela srečka štev. 87.216 Dlfl 20*000 je zadela srečka štev. 84.187 Din 900.— ie zadela Številka 16.074« Po Din 300 pa so zadele sled. srečke: 1.878, 8.075, 8.092, 9.728, 13.876. 16.029, 17.908, 17.927, 17.958, 17973, 17.985, 27.711, 27.764, 29.254, 36.622, 36.637, 36.684, 36.689, 37.738, 37.793, 38.147, 39.505, 39.528, 39.597, 44.150. 47.422, 48.338, 56.018, 57.354, 57.384, 59.504, 66.487, 66.496, 67.538. 68.708. 69.101, 69.120, 69.416, 73.962, 75.059, 75.111, 75.128, 76.654, 76.673, 77.246. 78.035, 78.050, 86.980, 86.997, 87.239, 87.817. 87.884, 87.971. «7.972, 89.120, 89.164, 89.191, 89.198, 91.326. 96.630. 96.810, 98.135, 98.166. 98.965. Onim, ki so bile srečke izžrebane za mali dobitek, bomo srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. Srečke nam takoj pošljite. ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z«, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 19 KLIŠEJE VSEH VRST. ČRTNE IN AVTO-TIPU& IZDELUJE PO PREDLOŽENIH RISBAH. PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEI&O IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAfKRAf* Abm Času po nizkih cenah JUGOGRAFIKA, ljubimka ovna in ZAMftftMA MtffRA t o E «V MT1I MhA tft Očital si Je, da je storil hrabrenru možu krivico. Njegovi prošnji, da bi mu dovolili sestanek s seržantom, so takoj ugoditi. čim sta ostala sama. je segel grof de Royaljo*e v roko možu. katerega ie bil dal aretirati kot podlega krivo-prisežnJka In izdajalca domovine. — Vse vem, — je dejal polkovnik globoko ginjen. — Yveta. moja krSčenka, mi je vse povedala. — Njena zasluga je. da se nisem spozabil in storil krivice, katere bi ne mogel popraviti. Zvedel sem. kaj ste storili za mojo ženo... za mojo čast Zdaj vem tudi, kakšni so bifi vaši načrti. Oprostite mi, prosim. Položil je seržantn roko na ramo in pripomnil: — Dragi sorifant doslej ste pozna. II samo eno pot... pot dolžnosti. A jaz... jaz. za katerega ste se borili, sem vam zagradi! to pot in vam naprtil ponižanje, da ste morali korakati po mestu uklenieni med dvema redarjema kot zločinec. Polkovnik ni mogel nadaljevati, ker so ma solze zaHle OČL Maxime de Frileuse ga ie pa brž pomiril, češ. da zdaj ni časa za take reči. Treba se ie požuriti in hiteti Mo-niki na pomoč. Polkovnik je mora! priznati, da ima seržant prav. Napefl ie vse sile. da popravi storiemo krivioo. Posrečilo se mu ie isposlovati, da so seržanta izpustili. Že sta se pripravljala pohiteti Moni-ki na pomoč, ko sta zasFšala strahovito eksploziio. Celo uro sta delila splošno paniko, ne da bi vedela, kai se ie zgodilo in kam je usoda zanesla Moniko. Slednjič sta sliSara v mestu govoriti o ranjeni dami. katero so pripeljali v bornico. In tako sta prišla še iste noči v bolnico, kier sta našla Moniko in junaškega šoferja Santinija. Monika de Rovaljoie se do Hitra ni zavedla. Pripovedovanje šoferja Sar*tn»ja jo Je bUo namreč tako razburilo, da je omedlela. Ko se je zavedla, je vsa prestrašena opazila, da stoji pred njo polkovnik de Royaljoie. Mislila je, da je izgubljena. Toda njenega čela se je dotaknila mehka roka. Na ustnicah je začutila vroč poljub in nežen glas je zašepetal: — Momka, vse ti je odpušeno. Od-pustM sem ti zavoljo tvojega trpljenja in najine ljubezni. Grofica de Rovaljoie ie prvi hip mislila, da sania. Hvaležno je pogledala moža in vzdihnila. kakor da se ji je odvalil težak kamen od srca. Polkovnik je pa prtpomnil: Sreča je nama zagotovljena. Najino zakonsko življenje ostane tako. kakršno je bilo. pa naj si hudobni ljudie še tako orizadevaio uničiti najino srečo. loole ica okupacije Alžira Letos proslavi Francija 100 letnico okupacije Alžira, ki se je udal Francozom 4. julija 1830. Med Francijo hi Alžirom so bili neporavnani spori še iz časov velike revolucije zaradi voinih dobav, katere k Naoolecin naročil plačati bankirju Backra. ki je pa večino denarja slavil v žod in umrl. prodno so brli računi poravnani. Poleg tega so alžirski pirati napadli in op4enMi francoske trgovske Ja-dte m ko n^hov pojrlavar ni hotel plačati od§kodn:ne. Je Franoma zasedla tvusran:šče Calle. Leta 1827 se ie alžirski nogiavar ali bej. kafcor mu pravijo Aržirci. v pogovoru s francoskim diplomatskem zastopnikom tako razburil, da ie udarM Francoza s pahMačo po obrazu. Zato ^ zahtevate Francna običajno zadoščenje. katero so AJ-^irci odklonili in še istega leta je bil Alžir blokiran. Blokada pa rri dosegla za že % ene ga usneha. kaiti Alžir ni imel ladij, da bi jih Francozi uničili, ne trgovine, da bi jo thstavrVi. Zato so se hoteli Francozi leta 1829 z Akžirci pobotati in skleniti prijatelj ko poeodbo. Toda »poglavar iim te odgovoril, da ima dovolj smodnika in tonov. Sramoten>e francoske zastave in kršitev mednarodnega prava ie zahtevala strogo kazen. Kljub temu ie novi francoski ministrski predsednik Prrlignac pozval egr-ntskega Mebmed Alvia. naj se polasti Alžira, na kar bi ga Francija prizna'a za zakonitega vladaria. Ko je oa Turčija preprečila to akcijo, ni pneostajalo FrancijS drugega, nego pzsiliti si zadoščnje z orožjem, čeprav je hotela vlada obenem odvrniti pozornost javnosti od napetega položaja v domovini. 7. febru-aria 1830 je francoski ministrski svet sklenil pos1ati v Alžir vojaško eksoedi-cno. Inicijativo sta dala maršal Mar-mont in vo»jni mmHster Bourmont. dva generala Napoleonove šole. Vrhovno poveljstvo je bilo poverjeno Bour-monfru. Obe sosedni državi Piemont in Španija sta ponudiVi Franciji pomoč, katero je pa Pariz hvaležno odklonil. V proklamaciji, izdani 20. aprila 1830, te bilo rečeno, da ie namen vojaške ©1csped«icMe v Alžir uničiti suženjstvo in morsko razboiništvo. obnoviti varen promet po Sredozemskem morju in pridobiti severnoafriško obalo za svobodno trgovino. Angliji, ki je z zavistjo iti strahom opazovala prrprav 23.000 mornarjev in 37 000 voiakov. Brodovje je doseglo afriško obalo šele 13. junija, ker se je moraJo boriti s silnimi viharji. Zgodaj zjutraj se je začeto vojaštvo rzkrcavati zaoadno od Alžira in ob 5. zjutraj je bilo že šest polkov pripravljenih za hod. Sovražnik je femel 15.000 mož. katere so Fran-cozri z lahkoto razkropili. Prodno so pa mr-gli nadaljevati bitko, so moraH izkrcati konjenico in počakati, da dobe dovolj brane in streliva. Ta čas je zbral sovražnik že 50.000 mož. 19. junija zjutraj je udaril bejev zet Ibrahtm na Francoze s tako silo, da je prodrj v njihovo tabornšce, kier se je vnel boj na nož. Toda Francozi so spretno odbili napad in sovražnik se je moral v sr/lošni zmedi umakniti. Potem se je Bourmont pripravti na odločilni udarec 4. julija je navalil na glavno mesto, katero je kmalu zasedel. Bej sam je dal trdnjavo pognati v zrak. Sledila ie kapitulacija še tetega dne in Francozi so dobrii v knežji palači tako siijaden pien. da so krili vse vojne stroške. Neposredni uspeh je bil v tem. da je bilo uničeno zloglasno razbojniško gnezdo, ki je bilo 300 let strah in trepet vseh trgovcev. Bej se je zatefkel z rodbino in velikim premoženjem v NeapoL Francozi so pa postali gospodarji glavnega mesta in vse dežele. Zmagovalec Bourmont je takoj poskrbel, da >e Francija kljub odporu Arabcev in Ber-berov za-gosnodartfa v Alžiru. Mnnrjlo je sicer še več let, predno si je Francija zasigurala oblast nad to deželo, ki je po obsegu večja od Francije, toda svetovna vojna je pokazala, da je Pariz dobro gospodaril v Alžiru. Francija lahko po pravici proslavi 100 letnico svojega kulturnega poslanstva v Afrrki vobče, ker je bilo blagoslov za obe deželi. OLLA" gum. .* Proewn samo originalno »O L L A« - gumo Dokazano m4popo %Ai al i oglas?« V maka fc—w\m M* imu*. Plača mm lahka tudi m gnamkan Za odgovor gruimkol Na vprtiianjo hren truimk* ae NaimartiAi natru* S-—. ■ Velika delavnica za mizarja, ključavničarja, pleskarja alt pletilnico s skladiščem m eventnelntm stanovanjem s parcelo takoj naprodaj, aii se da v najem blizu centra. Naslov v upravi. 838 BBBEaBBEBBSBB; DRVA — PREMOG pri družbi »Kurivo« Dunaiska 33 Javna skladišča Tel. 3434 tgHBBEBBBEE Pozor! Pozor! Cenjenemu občinstvu vtfradno naznanjam, da bom ime-1 svojo brrv-0)00 m fczerskii sofoo za dame vsako nedeljo or*o od 754 do 12. are dopoldne. Se priooročasri ©onjenemu ©b6ins&w. in hete&m seoStovaafeim Marko SUaltovfc, Prečna al. 4, poles mestne kooe£. 855 Dražba vina Ormoške mestna občino bo v ne-detto dne 16. febranja 1930 ob 2. popoldne v vbć'-fraki pisarni na >av-rv dražbi prodal« 30 hI twvov«»t-Ca sortiranejsa vfrta. b*?«v pnkie-ek iz Vinske«« vrha. tettr* '° — INjjoH tcitacije se poiatvedo ▼ *4>£. pisarni. — Meseno Jupanvvn v Orrmvfo 962 Klavirje hi pranene prodaja, zposojuie. popravlja in Čisto »glasuje najceneje — rod; aa obroke — tovarna klavirjev VV \ R B I N E K. Dabllano. Gregorčičeva ahca 5f Rimska cesta Z. 829 Rastline Po zelo ngodcvh cenah prodam aspara^us- Sprengeri, večji tovao-tvm dobro ukoreninjenih bajnftj bed Je v PeAasjoaje » erope. rofe visoke Jo mzke ter rože pJeaafte (KteMerroseo) v starih in novtli vr-staii oer noviteten Pojasnita da»e vrtnarstvo sra&čfae pl. Kiepaon-Zieeler, Križeve«. 833 11 li 111 i 11 i n in mni LIKANJE moške ali damske obleke IS Din Vso moško, da m & ko garderobo naf> hitreje ghka. kenrčno očtsai. teme-ty"To po§ije, na iefto napravi novo pod4o«o. tudi obrne Wa!le4 Cipresa, LjubUana. Stari tri 19. S57 111 .lij, m m 11 nrrxYTTTjq Znižane cene! Ozfefce si tcra£oe m otročke vozičke, bicikrk. boiendeoje, mak avtomobile. §ivatne stroje, najnovejša dvokolesa pnevmartko td-VeHka iz bera Prodaja na obroke Cen »o franko »T R IB U N Ai F. B. U. tovarna dvokoles In otroftklh vozičkov. Uuhliana. Karlov« &ka cesta 4. Seno po Din 110 in slamo po Din 75 za 100 kg prvovrstno sladko v balah, če se vzame v količini nad 10 bal tudi cenejše, prodaja iz komisijske zaloge Špedicija TURK, Ljubljana 20 odstotne kronske bone t okvirju svoje potrebe kupuje po 60% Pučka štedlona Osijek. Rok je kratek, kdor preje pošl;e, bo prodal. Požurite se! Gospod Bog je 13. februarja zvečer poklical k setH vzor plemenitega in dobrega moža. Silnega trpljenja je reSen gospod Janez Dular posestnik na Volavčah Zemeljske ostanke 69-letne za moža blagoslovijo dne 14. februarja ob Pol 2. v mrtvašnici Leonišča v Ljubljani, nakar se prepeljejo v rodno faro. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 16. febrmm ob 11. uri dopoldne na pokopališče v Val ti vasi. I >tnl otroci, bratje, sestre, vnuki in nečaki. Urejate Joeap Zopaatcac, - U .Naroda* Fra* iaaajajj - Za apravo ■ intarain tel kaca; 0«» Cbnacgt - Vat v L*H*«ai.