174. Številka. Ljubljana, v torek 1. avgusta XXVI. leto, 1893 Izhaja vsak dan ivei«r, izimSi nedelje in praznik«, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta H gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po G kr., de se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trgu at. 12. Opravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V znamenji resnice! So wfilx' ich olino Unterlass, Wie Sanct Diogenes, inein Fass, UitM ist es Ernst, bald ist es Spasa, Balri ist es Lieb', bald ist es II.ihs, Bald ist es dics, bnld ist es daa, Es ist ein niclitfi mul Ist ein \vaa. So u ;tl/.' icb obne Unterlass, Wio Sanct Diogoues, mein Pasa. Goethe. Mi ne vemo, na koga je letela svoj čaa go-rejšnja pušica Goethejeva, a zdi se nam, da je moral dutičnež kakor jajce jajcu podoben biti tistim ko-rarskim aspirantom, ki po milosti gospoda knezo-Škofa Ljubljanskega in v neizmerno kvar ugledu duhovakega stanu delajo klerikalno javno mnenje v Vodnikovih ulicah. Sinočni „Sloveneca nam je dokaz, da so bili bob v steno pri teh ljudeh vsi naši vzklici na ljubezen domovinsko, na politično treznost in zdrav razum in da je z elementi, ki imajo sedaj odločilno besedo v uredništvu .Slovenca", nemogoča vsaka sprava. Tem ljudem brez boja ni življenja in zato ni čuda, da nam sedaj v greh Štejejo tudi že pogajanje za spravo! Oui hočejo in morajo imeti „brezverce", ker bi inače kakor kafra izginila njihova politična glorija, iu zato vedejo se vsem proti-dokazom nasproti liki tisti otrok, ki je na vsa prigovarjanja, naj poda roko tovariSu, s katerim sta bo bila zlasala, le svoj pot tulil: Nečem! Nečem! — dokler mu ni očetova roka ust zaprla. Mir in ljubezen — brr! Na izgovarjanja „Slovenčeva" glede njegovega poročevaoja o glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, katere se je udeležilo na veliko žalost »Slo-venčevo" toli impozantno Število slovenskih rodoljubnih duhovnikov, bo nam ne vidi potrebno odgovarjati, kajti vsak trezen narodojak bo sam vedel, kako ima tolmačiti faktum, da se je v ,kot potisnila" naša šolska družba in konečno tudi ne vemo, kaj naj bi odgovorili slovenskemu listu, ki čuti potrebo stoprav naglašati iu bahati se, da je ^blagohotno" poročal o najvažnejši naši uarodui ustanovi. Pač se pa moramo tudi tu odločno zavarovati zoper poskus, v isto vrsto postavljati ,katoliški sklad" z družbo sv. Cirila in Metoda. Fond za rešitev slovenske deca ali pa fond za privabljenje in podporo neslovenskih jezuvitov in za organizacijo volitev zoper slovensko stranko — oprostite, to se pač nikakor ne da primerjati. Toliko mimogrede o tej zadevi. Glavni namen temu članku pa je opozoriti na inipertinentno laž „Slovenčevo" glede našega stališča k šolskemu vprašanju. V tem pogledu naš škofovski orgau hladnokrvno prizna, kar smo mi v sobotnem članku trdili, da je namreč Ilasuerjevo nemško slavnost navlašč izkoristil zoper narodno-napre Ino slovensko stranko ter tendencijozno zamolčal nemški značaj proslave Hasuerjeve. Opravičuje pa to svojo posto-pauje s tem, da se je baje" g. dr. Tavčar na ustanovnem shodu .Slovenskega društva" izrekel „za tiste zakone, katerih oče j« tisti Hasner, ki se je proslavljal v iBcblu, da se nadalje ha ti v vsem slovensko-naprednem taboru ni našel mož, ki bi bil zavrnil te nazore in da je bil vBled tega opravičen misliti, da so tudi naši liberalci za Hasnerjevo delo." Podleje hinavščine si res že ne moremo misliti! V reBnici je namreč govoril gosp. dr. Tavčar na dotičnem shodu o šolskem vprašanji doslovno (vide „Slov. Narod" štev. 37 ex 1891) Bledeče: Spregovoriti mi je še o važni točki. Razvnela se je agitacija za drŠavnozborske volitve v naši kronorini, in izdala se je nekaka parola za te volitve po naših prijateljih, ki nas sicer ljubijo z krščansko ljubeznijo, ki se pa vender v mnogih rečeh ?ie strinjajo z nami. Izdalo it Je vodilo, da se. imeasfiti Vcofje so dosedaj ž- mnogo g.....vili in pisali o verski šoli. A niti jeden glas iz njihove sred« se ni začni o tem, da naj je verska šola oprta na narodno podlago. Izreči, da moramo v;pnjt ti rersko Šolo, kakor jo bodo škofje določili, to se pravi toliko, kakor izničiti s> Škofom HQ milost in nemilost. VtaJc poslanec, ki bi se podvrgel temu vodilu, bil bi pozneje, če bi Škofje kaj tacega zahtevali, za- vezan glasovati za versko šolo s proti na rodno )tod-lagOf če bi škofje tako zaliteredi. Sedaj si pa pomislite, kaka bi bila naša šota, če bi še tako organizorala, kakor hi s> 5< let to na primero škof Fbipp v f'ircči, ali />a kak nemški škof v (a lovci. (J)ohro, dobra!) Mi smo za versko šolo na narodni podlagi. Pod tako šolo />a tonemo mi fisb>, s katero J6 vsako brez verstvo izključeno in katera iona daje garancije, da se IkuIo v njej naši ka|je.) Po kratkih lesenih lestvicah pridemo iz muzeja na prsobran pravega Galilejevega stolpa. Tu opazimo najpoprej pločevinastega petelina na Železnem drogu, ki se vrti tako, kakor veter piše. Spomina vredno je, da je imela Galilejeva rodovina petelina kot znak v svojem grbu iu da ga ima tudi sedanji lastnik Galletti. Na pločevinastem petelinu bo vidijo štiri luknje, katere so baje prevrtale bo-vražne krogle ob času obBedanja. Zanimivo je tudi, da je moral astrolog Filip Cerbellione, jetnik kneza Oranjskega, temu z Galovega stolpa prorokovati, da bode premagal mesto Florenco. Oraojski (Philibert de Chalons) je imel svoj glavni stan nekoliko nižje pod stolpom proti mestu na zemljišči, ki se imenuje »Piano dei Giulliari", in je Btanoval v vili „Guicci-ardini". Blizu tam, ali bolj proti zahodu, se vzdiga druga bolj veličanstvena vila Uuicciardini (sedaj Mar-rocbi), kjer so podpisali pogoje, pod katerimi naj bi se Florenca predala, katere so pa pozneje zatajili proti zakonu. Tu je preživel svoje zadnje dni Frauc Guicciardini, ki se je bil hudo zameril mlademu vojvodi Kozinu, in je napisal svojo imenitno zgodovino „Storia d' Italia". Onoli teb vil se vleče in zavija krasno zelo šmiko šetališče „Viale dei Culli", katero je izdelal 1. 1868, ko je Se bival italijanski dvor v Florenci, inženir Poggio in za koje so potrosili več nego dva milijona lir. Drevored je 5760 m dolg in 18 m Širok. Skozi tu drevored se pride po mnogih redib (zavojih) na „Piazzale Michelangelo", kjer stoji spomenik tega veleuma b prekrasnim razgledom čez mesto in okolico. Najlepši, najužituejši razgled pa se nam odpira z Galovega Btolpa samega. Koj na desno (severovzhodno), ali malo nižje doli opazimo pokopališče („campo santo") in cerkev sv, Miniata, rloren-tinskega škofa, ki je bil v III. stoletji tu mučen. Poleg cerkve so sezidali utrjen grad (I. 1295), katerega je Micbel Angelo t okopi in bastijami utrdil ter ga osebno branil pri obleganji I. 1530. V cerkveni kripti je pokopan sv. Miniato in v kapeli sv. Jakoba se nahaja mavzolej kardinala Jakoba Portugalskega. Na pokopališči je premnogo lepih spomenikov, posebno lepo barvaoih nadgrobnih ka- pelic s slikami na steklu. Koj za sv. Mioiatom zagledaš frančiškansko cerkev S. Salvatore, katero je imenoval Michelangelo „lepo kmetico", ker je bila takrat okoli in okoli s zelenimi gozdi obdana. Najlepši razgled se nam odpre proti Bevero-vzbodu, ua dolgo vrsto Apeninskega pogorja, ki je sicer večinoma Bkalnato in golo, a njegovi vrhunci so ob tem čusu šo vedno s snegom pokriti. Najmar-kantnejši iu nam najbližji vrhunec so imenuje la Falterona (1649 m nad morjem), izpod katerega izvira Arno, najpoetiČnffjša reka italijanska. Malo bolj proti vzhodu vzdiga se Monte Fuinijolo, na čegar podnožji izvira slavna Tibera, ki pa niti v Rimu ne vzbuja nikakoršoe pozornosti. V dolini največjega Arnovega dotoka (od desne), Sieve imenovanega, na podnožji Falterone same, nahaja se sve-tovnoznana opatija Camaldoli (ustanovljena 1046, zatrta 1808), po kateri so dobili menihi kamaldu-anci svoje ime. Stari samostan (f Eremo) je štel 30 puščavniških celic, od kojih je imela vsaka bvoj vrtič. Pozneje so sezidali ua višjem mestu, odkoder je krasen razgled, nov samostan. V njem bo vidi Se dandanašnji dobro ohranjena dvorana, v kateri so se zbirali najimenitnejši florentinski učenjaki k (em, isto tako malo, kakor to, kar amo pisali o HaBnerjevi slavnosti, češ: »Tako pišete, mislite pa drugače!" Ako ne gremo v cerkev, smo brezverci, ako pa hodimo — smo hinavci. Sodijo nas pač po samih sebi! Naj mi dokazujemo z besedo in z dejanjem k v oj verski,' čut, vse zaman! Tam za plotom stoji najeta „Slovenčeva" klika, gluba in slepa za vsako dokazovanje, ter se dere, liki tišti otrok: Brezverci! Brezverc ! Le škoda, da očeta ni, ki bi jim z roko zaprl usta in zategadelj bomo to nehvaležno nalogo morali prevzeti najbrže mi sami. Toliko v znamenji resnice. Sicer je pa resnica tudi, da smo se v zadnjem času ^poganjali za spravo", a le za spravo s poštenjaki, z mlatili kovano rodoljubno slovensko duhovščino; to šteli smo si v dolžnost v interesu skupne narodne stvari in to spravo bomo prej ali slej tudi dosegli na celi progi preko glav tiste Ljubljanske in Goriške klike, ki v predalih „Slovenčevih" karikira katoliško in slovensko poštenje. Za te ljudi imeli pa bomo odslej in po žalostnih izkušnjah zadnjih dnij zopet le to, kar smo že imeli — preziranje. Pa naj jim bo potem patron Peter ali Pavel. — Pulvis eras et in pulverem revertes — narod slovenski bo pa le stal! Politični razgled. Notranje «ležele. V Ljubljani, 1. avgusta. Razpust drž. zbora. Dunajski dopisnik „Czasov" ho bavi z naznanilom „Linzer Volksblatta" o razpustu drž. zbora in pravi, da se bo morda res pokazalo kot potrebno, storiti ta zadnji korak. V tem hipu grof Taatl .* go tovo ne misli na to, prvič ker sploh ne mara, da h\ se prikrajšala normalna doba parlamenta, drugič pa, ker v tem trenotku ni aktuvelnega povoda k temu. Poljakom se novih volitev Bicer ni bati, ali potrebno ui, izpostavljati Gališko volilnemu boju, dokler se je moči temu umakniti. Konservativna strauka nima uzroka, gojiti posebne iluzije, kajti za to, da bi pri volitvah pridobila mnogo mandatov, ni nikakega jamstva, narobe, pri novih volitvah bi na pr. na Moravi gotovo zmagali Mladočehi in odvzeli Staročehom tinte mandate, katere ti Še imajo. Izid nemških volitev bo ne da tolmačiti konservativcem na korist. Svobodomiselna stranka nemška je bila pri volitvah Bicer pobita, ali novih mandatov so pridobili tudi narodni liberalci in radikalci, namreč socijalisti in protisemiti. Tudi v Avstriji ni videti, da bi se množili konservativoi elementi. Grof Taa/fe. M niBtcrski predsednik grof Taaftj se je zopet povrnil v svoj tusculum, v Nalžov, in misli tam ostati do dne 18 avgusta. Pred svojim odhodom imel je dal|šo konferenco z baronom Puthenom, goreujeavstriJBkim namestnikom, in z opatom Ach-leutherjem, gorenjeavBtriiBkim dež. glavarjem. Sodi se, da se je govorilo o baronu Aichelburgu, ker se je ta pri Hasnerjevi slavnoBti izrekel za veljavni •»1 h k i zakon. Same prepovedi. Na Dunaji kakor v Pešti, v Zagrebu kakor v Ljubljani velja načelo, da je zoper Slovane postopati z vsemi količkaj dopustnimi sredstvi, zlaati pa preprečiti vse, kar bi zamoglo raznetiti patri jotizem in narodno zavest. V Makarski hoteli so hrvatski rodoljubi prirediti komers v proslavo sjedinjenja opozicije in zajedno tabor, na katerem bi se bilo govorilo o političnem položaju Hrvatov ali slavna vlada je to hitro prepovedala. — Madjaraka vlada je tudi izdala jednako prepoved. Slovaški znanstvenim razpravam. Malo bolj proti zahodu od Gamaldola bo vidi veliko poslopje Valombroaa, kjer je bil poprej tudi samostan (utemeljen 1. 1050), a sedaj (od 1. 1869) se nahaja tam državna gozd-narBka šola. Vsa okolica je poraBtena z lepimi gozdi. Skoro ravno nasproti nam (na severu) leže starodavne Fiesole (295 m) v malem sedlu mej dvema gričema, na katerih so stala nekdaj etru-ščanska gradišča. Na zahodnjem nižjem griču (340 m) stoji fiesolanska opatija „S. Pomenico", kjer je bival blaženi „Fra Angelico*, jeden najimenitnejših fhren-tinskih slikarjev in tovariš Savouarolin. Na vzhod-njem griču (373 m) je bila nekdaj etruščanska trdnjava in pozneje rimska „arxM. Rimsko mesto so razdejale Sulline čete in pozneje Avgustovi vojaki. Na Beverni strani sedanjega mesteca so izkopali rimsko gledališče in kopališče. Onstran tega se dobro vidi velikansko ozidje iz rezanega kamenja, ki je nekdaj obdajalo etruščansko naselbino. Prazgodovinske in rimske izkopine hranijo v občinskem mu zeju, ki je vreden, da Bi ga vsak potovalec ogleda. Blizu Fiesol bo beli „villa Buonarotti", kjer je večkrat bival glasoviti slikar, kipar in stavbar Michel- rodoijubi so hoteli v Turč. Sv. Martinu prirediti Kolliirjevo slavnost, a bilo jim je to prepovedano. Ta dvojna mera, s katero se v obeh polovicah države reže kruh pravičnosti, mora biti pač posebno dobro sredstvo za negovanje patrijotiČnega mišljenja in ljubezni do države. Vitanje države. Novice iz Srbije. Preiskovalni odsek skupščine nadaljuje svoje delo in zaslišuje ves dan razne svedoke. Liberalni svedoki, zlasti bivši uradniki se tirajo v policijskem spremstvu pred odsek. Ta zasleduje zlasti tajne depeše, s katerimi je Hibarac naročeval uradnikom, naj falsificiraju volilne resultate. Jutri bi imel odsek skupščini poročati o uspehu preiskave, pa teRa še ne bo storil, ampak prosil novega roka. Metropolit Kliment. Kruta obsodba poštenega rodo juba metropolita Klimenta obuja v vBeh krogih, duhovskih in posvetnih, največje Božalje. Celo „Polit. Corr." čutila je potrebo, ublažiti posledice politične te obsodbe in se trudi, dopovedati svetu, da bode sodba znižana na internovanje v tistem samostanu, kjer je bil metropolit zaprt za časa sodne preiskave. To je baje želja Koburžaoa samega. Kaj pomeni tako .znižanje" kazni, ve* vsakdo. — Ruske „Novosti" pišejo o tej stvari: Bolgari vedo sedaj, česa imajo pričakovati od takega vladarja, kakeršen je Ko-buržan. Kazen, katera se je naložila metropolitu Klimentu, je jako težka in nezaslužena. Metropolit Kliment je brez dvoma prvi hierarh bolgarske cerkve, tako po glasu, kakor po znanju in brezprikornem življenju. Ta terorizem bo seveda tudi prijatelje Rusije in Bolgarske hudo prestrašil, ali v srci mase naroda živi še čutstvo hvaležnosti napram Ruski in svoj čas dala mu bode tudi izraza. Dokler pa ne pride ta trenotek, ostane Bolgarska kar je sedaj, velik politični grob. — „Svet" piše: Vajeni smo čitati iu slišati o kaznih, mukah in preganjanjih, katerim zapadajo tisti bolgarski rodoljubi, ki se upajo izražati svojo ljubezen do domovine in do vere očetov in svojo hvaležnost napram Rusiji. Ali ta pot ni bilo preganjanje naperjeno zoper politične Činitelje, ampak proti pravoslavni cerkvi. V osebi metropolita Klimenta je bila ponižana in užaljena pravoslavna vera, katera je skozi več vekov vezala Bolgarsko in Rusijo. Pozornosti zaslužuje tudi to, da sta se tedaj, ko je bil metropolit Kliment obsojen, naselila v njegovi dijecezi dva katoliška prelata." Kapitulacija Šljama. Francoska vlada je vzprejela odgovor sijamske vlade, dasi je došel prekasno, to je, po preteku določenega roka. Ker so Sijamci pripravljeni izpolniti vse od Francije stavljene pogoje, se je francoska vlada lahko zadovoljila, a da si zagotovi te pridobitve, ostane sijamsko obrežje blokadirano, dokler ne zapuste Sijamci Franciji prepuščeni teritorij. Za plačaoje odškodnine se je dovolil Sijamu rok jed-uega meseca. Konti kt mej Sijamom in Francijo je s tem pač poravnan, nikakor pa s tem še ni do gnano sijamsko vprašanje. Sijamci so vzprejeli ultimatum v nadeji, da Aoglija ne bo pripustila, da bi Francija dejanski s« polastila levega brega reke Mekong, zlasti ne, kar ga je nad 20° širine. Francozi so b tem diplomatičnim uspehom jako zadovoljni, zlasti ker je ob jednem poraz angleške vlade. Ta bo ni upala potegniti se dejanski za Sijam, ali vzlic temu še ni vse v redu, prave težkote nastale bodo namreč šele sedaj, pri pogajanjih mej Francijo in Anglijo Sijam je sicer pripravljen odstopiti na severu ležeče provinciie ali v to treba privoljenja Angli|e, kajti ta je Sijamcem tisti svet odstopila s pogojem, da ga ne da nikomur. Sedai se bodo torej zsčela pogajanja mej Anglijo in Francijo in to jo težka stvar, katera lahko še kak nov konti kt prouzroči. angelo. Tam občudujejo podobo satira, katerega je neumrljivi mož na zid naslikal in zaradi kojega obiskujejo tujci to vilo kakor kakošno imenitno mesto. Pod FieBolami (jugozahodno in že skoro v dolini, ob potoku Mugnone), leži imenitna vila Palmieri, kjer je zadnje tedne bivala angleška kraljica Viktorija. Ob času grozovite kuge („čroe smrti") 1. 1348 zbiral je v tej vili glasoviti italijanski pripovedovalec Boccaccio okoli sebe svoje prijatelje in prijateljice ter jim čital svoje zabavne novele t.il Decamerone"), češ naj bi pozabili grozovite prizore, katere je prouzročila tam doli ob kalnem Arnu neprizanesljiva morilka. Svoje ime je dobila ta vila od fl jrentinskega plemiča Mateja Palmieri, kateri jo je I. 1454. kupil in v čegar rodovini ju ostala dolgo Ča6a. V začetku našega stoletja jo je kupil nek Farbill, ki jo je daroval veliki vojvo-dinji Mariji Antonijeti, soprogi zadnjega nadvojvode toskanskega, Leopolda II. Marija Antonijeta jo je prodala angleškemu lordu Gravvfordu in ona je ša aedaj lastnina njegove rodovine, ki jo ponudi kraljici za bivanje vsakikrat, au pride ona na letovišče v Florenco. V akademiji lepih umetnosti v Florenci se nahaja slika (Calamaijeva), ki predstavlja Buccaccip, Velik Štrajk. Angleška stoji pred delavskim štrajkom, ka-keršnega še ni videl svet. 350 000 premogarjev je sklenilo, da zaCieju Strajk, in ako se pm pridružijo ie durkamski in noctnumberlandski pr$nitfgarjf, naraslo ho Šlevilo Stfajk u joči h rudarjev na 450 000 mož Uzrok je po vtem jed nos ta ven. Lastniki pre-mrtgokopov bo skleniti, znižati delavske mezde za 17 do 25 odstotkov, Čel, da je cena premoga padla pri toni za 3 šilinge. Rudarji pa ne metajo iz svojega žepa plačati iSgubo podjetatk&v, ofcirntna nadomestiti podjetnikom izgubljeni del dobička, ter so se organfaovalt in začeli Itrajk. Vlada je v veliki zadregi in v strahu ter dela razne priprave* da uduši eventuvalne izgrede. Revolucija v Argentiniji* V provincijah Buenos-Ayres, Rosario in Santa Fe) nastala je dobro pripravljena revolucija. Radikalci so nabrali obilo vojaštva in se bijejo hrabro. Dan na dan so krvave praske. Vodja radikalcev dr. Aleša izdal je oklic, v katerem pravi, da je žrtvovati kri in živlienje, da se zopet pribore narodu pristoječe pravice. Llstaši bo se uprli v 20 meBtih, a upor se je v tem razširil po celi deželi. Doslej so še vedno ustaši zmagali, zlasti ker so se jim pridružili tudi inozemci. Centralna vlada je naprosila zborujoči kongres, naj proglasi za provincije San Louis, Santa Fe* in Buenos Ayres obsedno stanje. Vlada se ne misli udati, ampak pripravlja večjo vojsko tako, da je daljši krvavi boj neizogiben. Dopisi. Ie Gorice, 29. julija. [Izv. dopis.] (Kje smo?) V Gorici se godijo čudne reči. Labonom je dovoljeno zoper Slovence vse, še javno psovati in pretepati jih mogo brez kazni, seveda le tedaj, kadar so v večini! Kadar se pa kak Slovenec predrzne zahtevati pravico in zadoščenje, tedaj se gode zopet čudne reči. . . . Tako n. pr. pošiljajo javne oblasti lidtu, ki je kako Slovencem storjeno krivico objavil, „popravek", kateri navadno ni dobro informiran. Prijavil je n. pr. „Rinnovamento" v št. 61. od 19. julija kratko notico, da so v nedeljo 16. t. m. nekateri iredentarji na železniški postaji tri Slovence, ki so se hoteli peljati z tramvajem v Gorico, napadli in jednega na glavi težko ranili, tako da so ga morali odpeljati v bolnico. Omenjeni list dostavil je, da bo to stvar obširno prijavil v prihodnji številki. V 62. štev. „Rinnovamenta" z dne) 26. julija pa čitamo popravek c. kr. okrajnega glavarstva, ki trdi, da pri omenjenem tepežu ni imelo uloge niti politično niti narodno sovraštvo. Čudno 1 „Rnnovamento" v kratki vesti ni omenil niti policije, niti kake druge oblasti, niti kakega imena. Na podlagi kakega zakona mu je poslalo toraj okrajno glavarstvo popravek ? To poizvedeti bi bilo jako zanimivo! No, mi vemo, v katerem grmu tiči zajec, in tudi smemo zagotoviti, da se bode poleg premnogo drugih rečij, posebno tudi ta zadeva v državnem zboru podrobno razpravljala. Resnica mora priti na dan in Slovenci nečemo biti nadalje turška raja — na lastni zemlji. Resnični dogodek, kakor smo ga poizvedeli pri napadene h in drugih pričah, ki so vsak čas pripravljeni, svoje izjave pod prisego potrditi, je sledeči: V nedeljo, 16. t. ni., okoli 8. ure zvečer, spremljala sta brata Franc in Josip Trnovec s svojim prijateljem Blažem Milost sorodnika prvih dveh na železniško postajo, ko Be je odpeljal v Tržič. Da bi ho preje v Gorico povrnili, kako čita svoje novele zbranim poslušalkam in poslušalcem. Še dalje proti zahodu se nahajajo druge imenitne vile, n. pr. „Villa Medici", katero je dal sezidati Kozimo Medici. Pred njo se nahaja krasen vrt, kakoršnega bo mogli ustvariti jedino le razsipni Medicejci in v njej se vidi slavna loggia, katero jo okrasil Florentinec Bronzino b fresko-Blikami. Malo dalje (nad vasjo Castello) se vidi „Villa Reale", katero je dal ponoviti Lorenzo Medici in je sedaj lastnina kraljeve rodovine. Andrej del Sarto je naslikal freske v veliki dvorani, ki je dobila zgodovinsko imenitnost. Franc I. Medicejski je dal namreč otrovati svojo prvo ženo Ivano Avstrijsko, da je mogel vzeti za ženo »najlepšo* tedanjo Florentinko, Blanko Capello. To pa je bil velik rodovinsk škandal in zato je najel kardinal Ferdinand Medicejski morilce, ki so usmrtili velikega vojvodo in Blanko v poprej omenjeni veliki dvorani. Slika krasne Blanke se nahaja brezštevilokrat po floren-tinskih zbirkah na platnu (najlepša je od Bronzina), steklu, emalju in calo na kamenu izrezljana kot kameja. Blizu vile se razprostira velik smrekov gozd, ki je bil nekdaj lastnina Franca Medice j skega. stopili so zaostali v čakajoči tramvaj, t katerem so sedeli poleg drugih oseb 2e gg. Quaio, proto-kolist pri c. kr. državnem pravdništvu, Eduard 6 r u d i n a, komi pri veletrgovcu Antonu Orzanu, Emil Schappla (!) uradnik pri depositSrju Ko-slerjevega (!) piva, Jakob Ippavitz, pisar pri odvetniku dr. Maraniju ter artilerijski podčastnik Adamovi i1,. Quain zaprosi po italijanski Josipa Trnovca ognja, ta uljudno prižge žveplenko ter mu jo ponudi; Ippavitz pa Trnovcu trikrat zaporedoma žveplenko ugasne ter reče Quainu, kaj mu je potreba ognja od „šklavarjev*. Nate besede Ippavitza pozval je Franc Trnovec brata in svaka, naj izstopita ter gresta ž njim peS, ker taka družba ni zanje. To Be je tudi zgodilo. Ali komaj stopijo iz tramvaja, udari za njimi, brez Quaina, omenjena družba, ter prične neusmiljeno po obeh Trnovcih udrihati; Blaž Milost se je redit v postajino poslopje. JoHip Trnovec je koj na tla padel, kajti prebodli 8o mu zgornjo ustnico, Francu Trnovcu pa so prebili glavo na temenu in vrb desnega senca, in vrhu tega mu je Se kondukter ves vrat opraskal. Ko so ga pretepali zagrosil mu je jedeo nspadovatcev, da ima že od nekdaj na njega piko. Napadeni misli, da to gre še na blagoslovljenje zastave podpornega društva. Naposled pride redar, napadu-valci govore Ž njim, on pa aretira — vsega krvavečega Franca Trnovca ter ga pelje na komisarijat. Od policije peljejo Franca Trnovca v bolnico, kjer so mu rano zašili. Revež je sicer sedaj iz bolnice, ali delati ne more, ima še vedno omotico v glavi. Sta pa oba Trnovca jako mirna in poštena človeka, ki nikomur nič zalega ne storita; to trdijo vsi ljudje, ki ju poznajo. Kako' more po vsem tem okrajno glavarstvo trditi, da pri napadu ni uplivala narodna in politična mržnja lahonska proti Slovencem ? Priporočali bi novemu ravnatelju Tržaške policije, naj prej ko mogoče vse Goriško policijsko osobje premeni, ako hoče, da bode javna varnost pri nas na boljših nogah. Slednjič Še dostavljam, da bosta napadena brata Trnovca v tukajšnjih listih, ki bodo hoteli vzprejeti izjavo, vso zadevo s podpisi objavila. Jeli bosta dobila zadoščenje, katero jima jamči zakon? Vederemo! Iz Turjaku. 27. julija. [Izv. dop ] Malo kedaj se kdo oglasi iz naše okolice s kakim dop i som in še takrat ne Bporoči nič vzpodbudnega za narod, marveč samo nazadnjaštvo. Tako tudi jaz ne poročam nobenega napredka, ampak žalibog le o neki zaspanosti, ki vlada skoraj po celem veliko-laškem okraju. Največ povoda k mojemu dopisu so mi pa dala obvestila po časopisih iz raznih krajev, koliko vneti narodnjaki iu uarodnjakinje darujejo za razua narodna društva, zlasti pa za tako potrebno družbo sv. Cirila in Metoda; takorekoč vse tekmuje, kdo da bo več nabral, oziroma daroval za to šolsko družbo. Le iz naše okolice nisem uičesar čul, dasi ju mnogokrat prilike za to. ZaBpala je pri nas celo podružnica sv. Cirila in Metoda v Turjaku pod predsedstvom g. J. Kosca, župnika v Škocijanu, ki je bila pri zadnjem občnem zboru (ki je bil že pred tremi leti!) še dokaj močna, kajti imela je do 30 letnikov, štiri ustanovnike in jednega pokrovitelja. Ni moj namen, obrekovati Ravno tak gozd stop malo višje na desni gori in vrh njega, v zračnem obzorji, se vidi slavni samostan Monte Senario (Asinario). Bolj proti zahodu opazimo goro Mont« Uccellatoio, skozi kojega vodi železnica po brezštevilnih predorih iz Florence v Bolonjo. Še dalje se vzdiga Monte Morello, sedaj popolnoma gol, ker so porabili njegova lepa debla za zgradbo stolne cerkve v Floreoci. Razgled po Arnovi dolini proti zahodu je navadno meglen in zaradi drugih gričev se morje ne vidi. Dobro pa se opažajo najimenitnejša mesta, n. pr. Prato in Pistoja, potem gore nad njimi. Tudi bolj oddaljene lukeške, kararske in celo modenske gore se vidijo s pomočjo daljnogleda. Na južni strani Arna zagledamo Sinjsko ravnino (piano di Signa) z mnogimi zelo obljudenimi kraji. Ravno tako se bele na južnih gričih lepe vasi z visokimi zvoniki, a mej vnemi se najbolj odlikuje S. Maria Novella del Chianti. To ime je daleč po svetu znano zaradi dobre, ali močne kapljice, ki raste na Chiantskih gričih. Tako se imenuje nizko pogorje, ki se vleče jugovzhodno od Florence proti dolini Chiana blizu Trazimenskega jezera. Najbolje vino tega imena pridelujejo baje na jugozahodnih obronkih tega pogorja, v pokrajini Siena. (Konec prib.) g. K., ker vem, da ima mnogo opravila, ki mu često ovirajo na kaj druzega misliti, le toliko rečem, da bi se bil lahko vsaj jeden pot toliko potrudil, da bi bil sklical občni zbor, ter se odpovedal pred-sedništvu, ker gotovo bi se bil potem izvolil kak predsednik, ki ima več časa, kakor pa on, in smelo trdim, da bi bila podružnica Še sedaj tako močna kakor nekdaj, če že ne močnejša. Žal, da podružnična ustanovitelja, 6. g. Jakob Gruden, v p. župnik v Turjaku, in pa bivši grajski oskrbnik ravno tam g. Janko Vdovič, ne moreta več delovati njej v korist, prvi zaradi bolebanja, drugi pa nas |e za-puBtil ter se preselil v Ljubljano. Že pri zadnjem občnem zboru je bilo govorjenje, da bi se podružnični sedež prestavil v Velike Lašče in Be tam združil s tamošnjimi rodoljubi, ki so hoteli celo ustanoviti lastno podružnico. Ali kaj imamo danes? Nič, čisto nič, prva je zaspala, druga se pa ni ustanovila, ker v Laščah vlada nekak razkol. Žalibog je tudi v Laščah malo slišati o narodnem življenii, dasi bi morale biti Lašče za nas nekako središče narodnosti, ker je tam dovolj narodne inteligencije. Vem, da se bo očitalo tem vrsticam, da preveč pretiravajo, a pisane bo zgolj iz rodoljubne skrbi. Mogoče, da zbude* kakega rodoljuba iz narodnega spanja, da zakliče potem še drugim: Začnimo delati, in sicer uztrajno delati za mili narod slovenski. Želeti bi bilo, da bi se združili vsi Laščanje, Dobrepoljci, Turjačani in Robarji v jedno močno podružnico in da bi tako 8 skupnimi močmi utegnili kaj uspešnega storiti za rešitev narodne dete. To dal Bog iu zato brez zamere! Domače stvari. 1 — („Radogoju") pristopil je za UBtanov-nika gosp. Peter Majdič, veleposestnik na Hudi nji pri Celji, darovavši v društvene namene 100 gld. — Vrlemu rodoljubu, čegar požrtvovalnost je v Slovencih itak že davno znana: Ni zdar! — (Osobne vesti.) Načelnikom postaje Grosuplje na dolenjski železnici je imenovan g. Viktor Hrašovec, železniški uradnik v Trbižu, sin odličnega narodnjaka g. okrajnega sodnik Hra šovca v Gradci. — (Odlikovanje.) V nedeljo se je izročila našemu vrlemu, povsod znanemu čebelarju k. M. Ambrožiču v Mojstrani na Gorenjskem srebrna državna svetinja, s katero je bil odlikovan pri Plovdivski razstavi. Naš rojak g. prof. Beženšek izročil mu jo je osebno kot zastopnik bolgarske vlade s primernim nagovorom, ter mu predal tudi krasno diplomo, podpisano od finančnega ministra kneževine Bolgarije. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes k roni ne darove za družbo bv. Cirila in Metoda: Vesela družba pri g. Kuharji v De v. Mar. Polji pri Ljubljani 5 kron 30 vin. G. Mihael Rupreht v Št. Jurji pri Kraoji 4 krone. Skupaj 9 kron 30 vin. — Od 17. maja do 31. julija (iocl.) došlo je uredništvu našega lista Bkupaj 3385 kron 62 vin., katere smo izročili vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledil ki! — (Za „Narodni dom") v Ljubljani vzpre-jelo je danes uredništvo našega lista: Pri stavi izgubil g. F. S., trgovski pomočnik, 1 krono, ki jo daruje g. J. Traven. Živio! — („0 1 as bena Matica".) Na mesto dosedanjega učitelja za gosli g. K. Baudisa, ki bo je odpovedal Blužbi, pride kot učitelj za gosli in glasovir v šolo »Glasbene Matice" g. Karol J era j, aluolvirau gojenec Duuajskega konservatorija. — (Nemška predrznost.) Prusjaštvo se razcvita tudi v Ljubljani in celo v neki trafiki se dela propaganda za veliko Germaoijo s tem, da se prodajajo cevke za smodae, na katerih so naslikane plavice, okolu teb pa je natisnen Bia-marckov rek „Wir Deutsche fiirchteu uur Gott, sonBt Niemanden!a Če to ni skrajna impertinenca, potem ne vemo, kaj se naj še tako imenuje. — (Glas iz občinstva.) Ljubljanski po-bajkovalec nam piše: Ko sem bil zadnjič po opravku na tukajšnjem novem pokopališči, naletel sem na Bledeči originalni napis: „Zu Verkaufen bei Ignaz Ćamernik." Radoveden sem, ali se dotične rakve prodajajo izključno suno nemškemu občinstvu, ali morda tudi slovenskemu? Vsaj domačini bi se imeli pač izogibati takemu nepotrebnemu nemškutarenju. — (Nova ulica,) ki bode šla iz Bpodojih Poljan tik Jozefinuma do streliških ulic, se bode dovršila v kratkem. Mestna občiaa bode odprla še drugo paralelno ulico io dve postranski ulici, kakor hitro se bode začelo staviti nove hiše na parcelirani h g. DaČmanovih stavbiščib. Tri stavbioske parcele z vrtovi so že prodane in se bode skoro tam pričelo zidati nova poslopja. — (Ljubljanska brivska zadruga) imela je minuli četrtek izvanredno sejo v gostilni .pri kroni*. Na dnevnem redu bila je volitev novega odbora, načelnika in podoačelnika pomočnikov in blagajnika. Načelnik g. Vjek. Venko pozdravi navzočega g. tajnika Šešeka in zastopnika gospodarjev g. Gra* diša, kakor druge tovariše in da pročitati poročilo tajniku vo. V novi odbor ho bili voljeni: gg. Štefan Košta njec načelnikom, Aogeloslav Francheti pod« načelnikom in J. £1 až ko vić blagajnikom. Tajnik g. M. Telišmao zahvali ae bivšemu načelniku za njegov trud in za njegovo požrtvovalnost. Gosp. A. Franchetti, zahvali vSi se v imenu novoizvoljenega odbora, poudarja, da bode odbor delal na to, da se zadruga razcvita in napreduje v vsakem oziru ter konečno želi, da bi se vršile tudi redne odborove seje, kakor pri drugih zadrugah. Dalje je Btavil podnačelnik predlog, naj se ravna točno po pravilih, da ima vsak učenec ob koncu svojega učnega časa napraviti izpit. Predlog se je predložil za prvi občni zbor in se potem zaključila seja. — (MeBtna hranilnica Ljubljanska.) Meseca julija t I uložilo je v meBtno hranilnico Ljubljansko 535 strank gld. 256.717 55, vzdignilo pa 415 strank gld. 121.257 25. — (Promenad na koncerta) vojaške godbe domačega pešpolka bodeta v četrtek dne 3. t. m. ob 6. uri popoludne pod Tivoli in v nedeljo dne G. t. m ob 1/a12. uri dopoludne v glasbenem paviljonu v „Zvezdi1, kakor nam javlja mestno vojno poveljništvo. — (Dolenjska železnica.) Generalno vodstvo avstrijskih državnih železnic je dovolilo, da se ustanovi postaj ica v S t Vidu na progi Grosuplje—Novo Mesto duleojske železnice. Zgradba postajinega poslopja se bode pričela v kratkem. — (Šolska poročila.) Trgovinsko šolo g. leni. Ma hra v L ubijam je obiskovalo Bkupaj 229 učencev. V gremijalni šoli bilo je v 3 razredih in v pripravljalnem tečaji 93 učencev, izmej katerih jih je izstopilo mej letom 13. V zasoboi trgovinski šoli bilo je v dveh letnikih 136 učencev, koncem leta pa 123. Po veri je bilo 177 katolikov, 39 pravoslavnih, 8 izraelitov in 5 protestantov. Po narodnosti 76 Slovencev, 3 7 Srbov, 19 Hrvatov, 65 Nemcev, 2G Italijanov, 3 Grki, 2 Ogra, 1 Span-jec. Slovauov je bila torej dobra večina, namreč 132. V zavodu stanovalo je izmej 136 učencev trgovinske šole 56, ostalih 80 pa v zavodu g. dr. J. AValdherrja in v zasebnih hišah. Poučevalo je poleg vodie, ces. svetnika g. Ferd. M a hra še 19 učiteljev za razne stroke in predmete. Programi za vsprejem v šolo so tiskani v nemškem, srbskem, hrvatskem in italijanskem jeziku. Glede na veliko število slovenskih obiskovalcev (76) bi bilo jiač umestno, da se izdajo tudi v slovenske m jeziku. — (Slovensko planinsko društvo.) V Kamniku se je ustanovila, kakor smo že avizirali, podružnica slovenskega planinskega društva. V osnovni odbor so voljeni gg. : župan Jos. Močnik, predsednikom; naduč telj Val. Burni k, tajnikom; meščan in načelnik uiešč. korporacije Gust. Trpine in živinozdravnik Sad ni kar odbornikoma. Za pristop k društvu se je do sedaj oglasilo 25 udov. — Ko bode podružnica postavno dovoljena, pristopilo bode najmenj še kurili 20 udov. — Živili zavedni rodoljubi! — (Pevska slavnost v Mariboru) Iz Ptuja se nam piše: Koliko da je zanimanje in s kakim veseljem da se urijo pevci koncertne pesmi, pokazala je v nedeljo tukajšnja skupna pevska vaja. Iz tri po štiri ure oddaljeuih krajev prihitele so častite pevke in pevci brez strahu pred črnimi oblaki, ki bo viseli na obnebju; a pokazali so tudi, kako da so bili marljivi, kaj ti že prva skupna vaja bila ju jako povoljna. Če store vsi pevci svojo dolžnoBt, kakor Ptujski, pelo se bode pri slavnosti izborno. Saj so pa tudi pesmi tako nežne in krasne, da bi jih človek pel in poslušal noč in dan. — Tukajšnji godbeni učitelj in znani virtuoz gosp-Fillp Emerfiic, poklonil je „Slov. pev. društvu" za Mariborsko slavnost novo skladbo, koračnico „Dobro došli", obstoj eto iz najlepših narodnih oapevov slovenskih. Za to daritev etno mu tem bolj hvaležni. ker pogrezamo pri godbenib točkah oficijelnega vspo-reda slovanskih ykladeb. — (Za dom dr. Aute Starčevića) v Zagrebu, ki bode pravi narodni dom hrvatski, nabrala se je v prvem letu, odkar bo se pričela javna nabiranja, lepa vsota 24 000 gld. in je tudi že kupljen proBtor za zgradbo na jednem najlepših me«t hrvatBke prestolnice. Načrti za palačo bo že deloma gotovi, deloma Be še izgotavljajo. Zgradba Be bode pričela fte letos. K-^r traje dovoljenje za nabirauje doneskov fte jedno leto, se bode gotovo tudi nadalje kazala ista rodoljubna požrtvovalnost, kakor dosedaj. J___ T -t Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! J^.- -- -4- i Razne vesti. * (Nova bolnica v Sarajevu.) Letošnjo jesen se bode odprla v Sarajevu nova c. kr. javna bolnica, ki jh krasna, po najnovejših zahtevah medicinske znanosti zgrajena stavba. * (Viharji v Italiji) PoBlednjo dni bili so v raznih krajih gornje in Brednje Italije precej silni viharji. V Rimu nastala je povodenj v niž|e ležečih delih mesta. V Benetkah udarila strela mej drugim tudi v električno razsvetliavo gledališča Mahbran, da je polno gledal šče ostalo hipoma v temi. Nastala w* velika zmešnjava in so nekatere dame omedlele. Se le čez pol ure se je mogla nadaljevati predstava. * (Električna pečenka) Najnoveja novost razstave v Chicagi je pečenka, spražena s pomočjo elektricitete. Posoda, v kateri se peče pečenka, je preprežena z muožino tankih žic, po katerih je napelian električni tok, ki proizvaja potrebno toplino, katera se da regulirati po potrebi. V tako razgreti poBodi zavre voda v 5 minutah. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Dunaj 1. avgusta. Pravosodni minister je premestil notarja Ignacija Gruntarja iz Logatca v Itibnico. Dunaj 1. avgusta. Francoski poslanik Decrais, ki je premeščen v London, odpotoval je včeraj. Na kolodvoru so se od njega poslovili razni ministri in diplomati. Dunaj 1. avgusta. Pri basanju šrapnelov v poslopji tehniške vojaške komisije razpočila danes ekstrasitna piišica. Jeden vojak mrtev, jeden smrtno in jeden težko ranjen; poslopje zelo poškodovano. Lvov 1. avgusta. Iz vojaških krogov se čuje, da se bodo v kratkem izvršile važne personalne premembe pri zapovc dništvih raznih vojev. Inomost 1. avgusta. Deželni zbor zaključil je včeraj tekoče zasedanje. Pariz 1. avgusta. Ministerstvo odgovorilo sijamski vladi, da ni zadovoljno samo z vzprejemom stavljenih pogojev, ampak da zahteva za njih izvršitev primernih garanci.. Dokler teh ne dobi, ostane sijamsko obrežje blokirano. Pariz 1. avgusta. Listi javljajo, da se je pri konferencah mej Develleoin, ministrom vnaiijih del, in Dufierinoin, angleškim poslanikom, doseglo porazu m ljenje v tem zmislu, da se določi nevtralen pas mej novim francoskim teritorijem, liirmo in Kino. t Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljiulno vadimo nm novo naročito, Htnre gospod« naročnike pa, katerim |e potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da poni -l|nii|e ne preneha In dn dobe vse številke. ! SLOVENSKI NAROD" veljn za L|nbljnnike naročuike bren poAllfa- u I h mi doni i Vse leto . . . gld.ia*— i Četrt leta . . gld. 8«»0 l*oI leta ... «•."»<> I Jeden mesec. ,, l-io Trn poMlljnn|e na dom se rneuna IO kr. nw mesec, ao kr. za četrt leta. s pošli j »n J em po pošti veljaš x Vse leto . . . gld. lft>— i Četrt leta . . . gl«l. 4- — Pol leta ... „ 8*— I Jeden mesec . „ 1-40 BSJF"~ Naročnfe ne lahko x vsakim dnevom« a Ii kmtu se mora potilatl tndl naročnina, drugače ne ne oziramo na dotično nnročllo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda", Listnica uredništva. Gosp. —š v Knežakn: Vaše razmere bo nam premalo znane, po nepotrebnem pa nečemo zdražbe delati. Oprostite torej! — GoBp. dopisniku iz Litijske okolice: Isto velja tudi Vam. — Gosp. N. J., slovenski učitelj na Štajerskem: Znkasnelo! — Coklar: „Nedeljski ribič" ni za naB. lire/, zamere I Tujci: 31. julija. Pri Naličiš Pamer iz Trata. — Kolenec iz Ljubljane. — L«mberger, Lipouet, Eigner, Buri a, Kuicel z Dunaja. — Pleaclie iz Prage. — Schermer, Mayer, Huber iz Monakovega. Pri Nlonus Sattler, Uarrer iz Gradca. — Goldman, A lt man, I >. 11 - ■ r z Dunaj s. — Weiss, Stampf iz Prage. — N. uman iz Maribora. — Ivancic i/ Gorice. — Treven iz Idrije. — lloleček iz Kmnuika. Umrli so y Ljubljani: 30. julija: Ivana Krajšek, delavčeva žena, 31 let, sv. Petra centa St. f)9. jetika. — Albin Arufiek, delavcev Bin, 5 mesecev. Tržaška cesta it. 28. božjast. 31. julija : Valentin Mibelič, delavčev sin, 6 iiH.nec.ov, Ulice ua Grad St. 11, jetika. — Anton Bohuj, zasobnik, 7L let, Poljanska cesta flt. 19, pyelocyatitis. V detelni holnioi: 30. junija: Uršula Juvanc, žel. sprevodnika žena, 43tlet, ietenus malignus. Meteorologično poročilo. 9 Q Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- | kri na v mm. 31. julija 1 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 729 4««. 730 2 mm. 732-0 nm. 13 0° C 18-6° C 15H« C si. zah. s), vzh. si. vzh. dež. obl. dež. 7-40». 1 dežja. J Srednja temperatura HM0, ta 3'7° pod normalom. nD\n.33.aoslsei "borza, dne" 1 avgusta t. I. včeraj . gld. 97-25 , 96 90 . 11M-80 . „ 96-55 . n 980— _ 337-90 ... „ 124 HO .... 9-86'/. ... „ fv87 ... i 81 — . . . „ 4590 . . . , 1-29V, D.:e 31. julija t. I. 4°/0 državne Biefike iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1H64 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0....... Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4'/,% »lati zant. listi. . Kreditne srečke po 100 gld...... Rudoltove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . . Tr;uiift;iy ilru'.i. velj. 170 gld. a. v..... Papirna renta . . . Srebrna reuta . . , Zlata renta .... 4°/0 kronska renta Akcije narodne banke Kreditne akcije . . Lordon ..... Napol...... C. kr. cekini . . Nemške marke . . Italijanske lire . . . Papirnati rubelj . . danes gld. 97-25 , 96-75 „ 118 45 96-80 „ 977 — n 338 — [ 124-70 »•«6«/, 687 . 61- 147 gld. 75 kr. 192 115 127 122 197 23 150 75 86 50 30 60 umi ji* *m J.JNLJ1ISKI ZVON" «a vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. CJr. glavno ravnateljstvo avstr. Iti. železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega tod. 1. 3-va.1a.iJa 1S93. Nastopno omenjeni prihajalni in odbajalni časi označeni ao v srednjeevropskem usla 1893. 1. ter v njih dokažejo svoio starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakHe, avstrijsko državljanstvo, fizične sposobnost, neomadeževaoo življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega. v Ljubljani, due 24 julija 1893. Št. 8325. Razglas. (795—1) Valed sklepa občinskega sveta Ljubljanskega z dno 11. aprila t. I , je mestni svet, ležeč mej preloženo Tržaško ceBto in tirom južue železnice, c kr. tabačuo tovarno in Lattermanovim drevoredom, na prodaj za stavišča. Dotični razdelitveni načrt je razgrnen na ogled v mestnem Btavbiuskein uradu (Mestni trg št. 2, I. nadstropje) za navadnih unulu li ur. Na vaem omenjenem zemljišči se bodo smele graditi le hiše sredi vrtov (po „cotage-sistemu"). Kdor želi kupiti katero opredeljen h stavišč, povej Bam v svoji ponudbi, koliko ga je volja zanje plačati, in prildži tej ponudbi načrt, iz katerega bode razvideti, kakšno poslopje in kje je namerava zgraditi. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 20. julija 1893. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".