U M ■oboi, nedelj is praznikov. (U117 except Sundsj* tod Holidajrs. leio-veah XXXV. Cona lista lo $6.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE *_ Urodniikl in upravniškl prostori; 1667 South Laamdala Ava Office of Publtcatlon: 1657 South Laamdala Ave Telephone. Rockwell 4804 Intered m •t Chicago, Illlaola. ssaitor Januarr M. is«, .t tn. •-•»"CHICAGO 13. ILU PETEK. 17. AVGUSTA (AUGUST 17). 1943 Subscrlptlon |«.00 Yearly STEV.—NUMBER 161 Acceptance for malllng at special rate of postage providod tor % sectlon 1108, Act of Oct 1. 1017, authorlsed on June 4. 1016 Zmaga bo edino plačilo | Amerike, pravi Roosevelt Brezpogojna kapitulacija za fašistične vodje RUSIJA DOBILA NAJ VEC AMERIŠKIH LETAL Wsshington. D. C„ 26. avg.— Predsednik Roosevelt je v svojem včerajšnjem poročilu o iz datkih na j emainsko-poso j ilnega akona poudaril, da edino odgovorni fašistični voditelji se naj boje brezpogojne kapitulacije, ne pa ljudstva v fašističnih dr iavah, katerim se ni treba bati, |da bodo Združeni narodi nadomestili osiščni despotizem. V svojem poročilu za drugo Lletje, naslovljenem kongre-jiu, je predsednik razkril, da so ikupne potrebščine, dostavljene zaveznikom do 31. julija, znašale vsoto $13,973,339,000. "Ta j ogromna vsota (čez 13 milijard)," I je dostavil predsednik, "bo hi-»je prinesla dan končne zma-| ge." Poudaril je tudi dejstvo, rje kongres s sprejetjem na-I jemninsko - posojilnega zakona 'jasno določil, da nima Amerika nobenega namena, da bi ogrožala bodoči mir z novimi vojnimi [dolgovi. "Zmaga in zagotovitev miru je edini denar, s katerim bon*) lahko poplačani," je izjavil predsednik. Padec Sicilije in padec Mussolinija sta dva dokaza, da 10 Združeni narodi na svojem zmagovitem pohodu; prvič se je zgodilo, da so zavezniške sile okupirale domovino sovražnika," iausramrte vse večje' delavske Je ugotovil Roosevelt. "Podjar-mljena ljudstva v nacistični Evropi sedaj vedo, da evropska trdnjava ni nepremagljiva." "Cilj Združenih narodov je, da se dovoli osvobodenim ljud-dvom svobodno politično življenje po svoji lastni volji in da si ustvarijo ekonomsko zaščito, kajti to sta dva glavna namena Atlantskega čarterja," je rekel predsednik. Njegova izjava, da se preprečijo bodoči vojni dolgovi, je prvič sprožila vprašanje o zadevnih povojnih načrtih, o katerem * je doslej malo razpravljalo. Nobenih konkretnih načrtov za Povojno plačevanje od strani zaveznikov, ki dolgujejo Ameriki ogromne vsote denarja, še ni na *• pred desetimi leti. Približno , Stan ameriških letalskih sU aa milijon te rodovitne zemlje je v Kit«Jakem 26 av« —Tukaj po- Pennsvlvsrtiji, ostali milijoni ročajo, da )e skupina ameriških trzne zemlje pa po drugih drža- bombnikov včeraj uspešno ne- vah. Vsa U tržna zemlja se šte- padla Japonsko letalsko bazo v je za rodovitno. Kljub temu pe Hankovu na Kltajokem Okrog farmarji productrajo največje sto japonskih "serov" (bojnih in Behrens, ki je bila prej aretira-! pridelke v vsej zfodovinl. kar se lovskih letal) Je branilo bazo U>- na, Je poskušala Izvršiti samo-1 pripisuje v glavnem modernim da Američani so zbili 3» letal na mor v zaporu In odvedli so J« strojem in znanetvenim meto- j tla in 33 drugih )e bilo poškodo- v Jetntško bolnišnico. dam farmanja. 1 vanih. * Sovjetski poslanik Majski se vrne v London London,—I z, zanesljivih krogov so te dni poročali, da se Ivan Majski, odpoklicani sovjetski poslanik v l/ondomi, v kratkem povrne v London. Domneva se, de pride s posebno misijo, men da v zvezi za prihodnjo zavez niško konferenco, na kateri Im tudi Sovjetske unija zactopeos. Eksplozija na Malti ubila pet oseb Valette, otok Malta.—Ko tukaj 25 t. m. čistili razvaline bivših osiščnih letalskih napo dov, Je eksplodirale zeta Jena bombe v ruševinah in ubila pet oseb ter ranila 25. NA GOREČI BERLIN DEŽUJEJO BOMBE Domače vesti Oblaki ln posdravl Chicago.—Helena Krištof, tajnica društva 163 SNPJ, Albia, Iowa, in njenk dve hčeri Helen Gibb, Albia, Ibwa, in Alice Franklin, Kddysville, Iowa, so 24. t. m. obiskale gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete,—Nadaljnji obiskovalci istega dne sta bili P. Lusby, Chicago, in V. Ko-bal, Clarendon HHls, III, Is Montana Red Lodge, Mont.—Pred dnevi je bil pri delu v premogovni* ku pobit Vlncent Cestnik, iMan društva 81 SNPJ. Ranjen Je v križu in se zdravi v tukajšnji bolnišnici. Člani mu žele hitrega okrevanja. Ia Clevelanda Cleveland.—Dne 24. t. m, Je v bolnišnici umrl rojak John Lon-gar, samski, atar 35 let in rojen tukaj. Zapušča mater in brata, ki j« pri vojakih. Vladni odbor odločil proti rudarjem Določba sa plačo od vrat do vrat zavržena Washlngton, D. Cm 26. avg,—. Vladni delavski odbor ja dance naznanil, da ja ie drugič zavrpel predlog Juhna L. Lawiaav da aa dovoli rudarjem na mehkem polju premoga mezda "od vrat do vrat" (portal-to-portal), Odbor Je dostavil, da druge točke v pogodbi med ililnolskiml operatorji in rudarsko unijo so bile odobrene. Willlam H. Daviš, predsednik vladnega odbora, Je izjavil, da forma pogodba določa, da se morajo upoštevati vse njene točke kot take; ako ni pogodba odobrena kot celota, tedaj postanejo vse določba neveljavne in operatorji ter rudsrjl morajo skic niti novo pogodbo. Daviš Je obžaloval dejstvo, da ta slučaj ni dosegel uspeha v prid rudarjem, To se jc zgodilo zalo, ker pogodba ni bila v skladu s zahtevami federalnih podstavkov. Povabil ja rudarja ln operatorje, naj izdelajo novo pogodbo, kl bo sprejemljiva. Davls ja izjavil, da glasovanja o tem važnem predlogu je izpadlo z osmimi glasovi proti In štirimi za. Pogodb« je določala, da rudarji prejemajo $1.25 na dan več, ksr naj bi bila plača za potovanje odarski interesi. Avstralija je v večjem delu ie farmska dežela, domena velikih živinorejskih renčev. Dokler so veliki farmarji ln industrlalcl Imeli podporo malih trgovcev ln sploh srednjega sloja, so lahko dobili TOčlno v zbornici ln vlada je bila njihova, ampak to pot jim je srednji sloj obrnil hrbet in podprl je s svojimi glasovi delavsko vlado. Delavska vlada v Avstraliji je izila iz volilne bftke sredi vojne Uko ojačans, da ima v nižji zbornici večino nad vsemi ostalimi strankami, v viiji zbornici pa bo imela navadno veČino. Delavski in srednji sloj Avstralije sta dala delavski vladi sijajno zaupnico glede njenegs vojnega napora, glede zaičite pravit malega človeka, kakor glede zaičite demokratičnih svobodičin v dominijonu. Zelo dobra In demokratična poteza delavske vlade v Avstraliji je bila tudi ta, da je poskrbela, da so volili tudi vojaki na vežba-liščlh Ui na fronti, kjer koli se nahajajo. Avstralske vojaške Čete ao danes ne samo po otokih Pacifika, temveč v mnogih drugih krajih sveta, kakor ameriške. To pa nl oviralo vlade, da bi ne bt|a omogočila vojakom vol Tine pravice. Vojaki so prejeli glasovnico dolgo pred volitvami in v tednu po volitvah so se( vrnili tudi glasovi vojakov z vseh strani. In tudi vojaki so v veliki večini dali saupnico delavski vladi. Ta delavska zmAga v Avstraliji—kakor ona v Kanadi—je velika vzpodbuda za delavstvo drugih detel, zlasti pa zfc delavce v deželah Velike Britanije. Celo na Irskem, kter je najtemnejia reakcija v sedlu, so bile pred kratkim volitve in delavaka stranka tamkaj je napredovala toliko, da je reakcionarna vlada Eamona De Valere izgubila večino v zbornici in zdaj mora sklepati kompromise s svojo burtujsko opozicijo. Nedvomno bodo tudi bodoče volitve v Angliji dvignile moč de-lavske stranke, ako je ne postavijo na krmilo. Demokracija an-(•loKahkih de}.el koraka dalje in dalje. Glas is Gtrarda Gifard. 0*~lz tukajšnje na-bolhine že dolgo ni bilo kakega dopiss in mogoče že kdo misli, da amo se vai preselili v krtovo deželo. *Pa ni tako. Delamo s polno paro m komaj čakamo , nca tedna, da se male od poči -jemo. VeČina delavcev dela po šest dni v tednu, nekateri tudi po asflsm dni, le malo pa jih je. ki deiejo ssmo pet dni. Na društvenem polju je postalo nekako mrtvilo. Pikniki ao izginili, ker je težko dobiti pijače in jedače. Tudi v Girardu smo ustanovili podružnico za zbiranje prispevkov za trpine v stari domovini. Nabiralci so si razdelili ceste in šli od hiše do hiše. Koliko so nabrali, ne bom tukaj poročal—to bodo storili drugi, oziroma so že, ki imsjo vso stvar v rokah. Seveda je to zelo neprijetno/ielo— trkati na tuja vrata. Vsa čast onim, ki opravijo to delo v zavesti, da ao iSpolmli svojo dolžnost napssm ubogim trpinom v stari domovini. Zanimivo je bilo poalušati nekega nabiralca, ki je poročal na zadnji seji postojanke, kako je naletel na neko gospodinjo, naj po zmožnosti daruje za trpine v starem kraju. Pa se odreže, da mu da copak, če bo njeno ime priobčeno v listih. Nabiralec ji je seveda obljubil. Toda na žalost ne bo videla .svojega imena v časopisih, ker je seja zaključila, da se imena darovalcev ne priobčijo radi pomanjkanja prostora v listih. Najbolj žalostno pa je to, da tudi taki, ki hočejo biti. uči tej j i in voditelji, dajo samo po en copak, dasi bi lahko dali več. V zadnjih tednih primanjkuje piva, mSnda zato, kakor pravijo, ker ljudje letos pijejo več piva kot kdaj prej. In to menda zato, ker je "železna" predraga. Nekega vročega popoldne se znajdemo v gostilni. Gostilničar >vavi napram meni, da to nl Psrkwood. Po njegovem mnenju, kdor ne živi v njegovi oko-ici, je manj vreden človek. Naj mu bo tukaj povedano, da imamo v Parkwoodu moderno urejeno gostilno. Bara je dolga 45 čevljev in ne samo Šest čev-jfv bari podobna baksa tega oholeg« gostilničarja, mize p6 ima zbite iz navadnih žagane in i itiri okorne klopi, da vae skupaj zgleda kot bi v^da skupaj znes-\ In tam pustila. In vse to je navadnem kevdru. Dalje naj bo oholemu gostilničarju povedano, da je Parkwood dal proporčno več fantov Stricu Jamu, ki se bore proti sovražnim—med njimi sta tudi dva moja ainova—kot pa jih je dala go-atilničarjeva okolica. Tudi te fante sem prisiljen braniti, ker povedal, toda naj zadostuje za danes. V 1 * ! Mike Staudohar. 49. Vsakega nekaj Weet Mlddlesex. Pa.—Čitam več dopisov v Prosveti od naših dopisovalk, ki so se izgovarjale na vrtno delo in zato niso imele časa za dopisovanje. No, to vidim sedaj tudi sam, da sem radi obilega dela zaostal s par dopisi. Res, -dela je polno, ali koristi ni nobene od njega. Pšenica in riž sta slabo obrodili, oves sem -Zsfeji ttfcton je stal pred hišo na cesti avtomobil rojaka Tro-jarja. Pa gta ss vanj spravila pa pokosil za krmo ' ker ga ni triletni sinček eteuline Pernic in so bili prsv tako razžaljeni. Ne-koldsD pozneje privleče gostilničar debel zavoj bankovcev iz žepa, jih kale in ss poredno reži. Kakšna logiku je to? Pametni ljudje sprsvijo denar, če ga imajo in gs ne kažqft drugim. Koliko je U oholi gUfclničar dal za trpine v stari domovini, če je sploh kaj dal, ne^Vem—podpisa- ni je 4*1-525. Se bi lahko kaj bolnišnici Jack Žagar. 'Sedaj je bilo vredno mlatiti. Ksj bo s koruzo, se še ne ve. Ako kmalu slana pede, bo zanič, in to vsaj za nas, ki smo jo sejali šele meseca junija. Sena je pa devolj, kajti trava raste še tam, kjer bi je ne bilo treba. Posebno ženi dela preglavico, ker mora zmiraj o kopa vati grede. Vsega tega je seveda krivo vreme—preveč dežja. Kadar pada, so mpčni nalivi in takoj so jarki polni vode. Parkrat je padala tudi j toča, toda ni napravila posebne škode. Tako je farraar-sko delo letos od muh—dela je polno, copakov pa nič od njega. Pa da ne boste mislili, da smo brez copakov—iste služimo v to* varni, kfpor ^remo šestkrat vsak tedem, Večinoma vsi tukajšnji falmarji seetej delajo v tovarni in služijo copake za boljše dni. Nekoč sem se pohvalil v Prosveti, da imam dobro delo—da pišem z Gnetlo. Sedaj tega dela več ne opravljam, ker so ga prevzele žene, katerim tudi bolj pristoja. Jaz sem pa dbbil "šter-no" več—vodim "kren" ali žrjav, toda moram hoditi poleg njega. No, je Še toliko bolje, vsaj ne morem z njega pasti. Tako delo Ifhko opravljam do smrti. In morda boj tUdI tako, kajti smrti smo bliže vsak dan. Iz colorsdskih hribov se je v Prosveti oglasil Skrjančev Janez iz Cerovega, katerega sem že res imel za mrtvega. Sedaj pa pravi, da je še prava šentjurska korenina, ki ne pozebe tako kmalu. Živijo, Janez! Le še se oglasi in tudi pridi k nam na obisk. Tukaj boš videl več tvoiih domačih sosedov in ostale Sentjurce. Janez, nekaj si namignil, da si bečlar. To se meni zdi neverjetno, saj si vendar bil "fant od fare". Obnova trpinčene Rusije ' Sovjetska vlada je pred dnevi dokretirala obsežen načrt obnove ia/.dejani h mest v Ukrajini, Kavkaz« jI in v Beli Rusiji na severu. Piogram obnove se bo izvajal sprotjl, kakor bodo ruake armade osvobodile te kraje. Načrt obnove je kolosalen o šlo za obnovo onega, kar je sovrainik uničil in i/ropal tn ničesar ne bo ostalo za kakšne teritorialne ekspanzije, o katerih tako tudi sanjajo komunisti In njihovi prevrienci v tujih deželah, 1/ pr (igrama obnove jc ra/vulno, da ruski delavci in kmetje otvobodenth krajih še danes lurbivam v šotorih tn pod romski h bilogth Ko mo Hitlerjeve horde poplavljale Ukrajino. Kavka rije tn lielo Kuaijo, ao domskim rešili precej živine in farmokih Ur induatrtjakih atrojev a polju In to\aren, niso pa mogli rešiti poalo-pij m bcvahSč. Vse to je dano« v raivalinah Išarbarskt nacisti ao namenoma porušili in podali vae, kar niao mogli vseli s seboj Mučeniški Stalingrad, sred»štr novih lnduatri| ob Volgi, je «rob* Ijr. Harkov. jeklarako mnatu v l'kta)inl, je drugo groblje Jn ko pndejo ruske armade v Ki|e\ me streljal, iker sem jih precej ztedil. Prvi fižol so mi vsegs oglodali, Uko da sem moral dmgega posaditi. Sedaj bo pa kmalu las, ko se bo za-> obrnilo hudo za dobro. In kdo ne bi jedel zajčje pečenke—meso brce pointev. i Zadnje čase se je nahajal v že doma ih bo kmalu zopet dober za delo. '^V round housu," kjer popravljajo lokomotive, je bij uposlen lS-lštni Frsnk jtra-mar, sin Joeva Kramarja. Ko je čistil lokomotivo, je ponesreči bruhnil ogenj v njega in ga precej opalil po obrazu. Nahaja se v bolnišnici in je član društva 282 6NP£ Mlademu- fantu želimo, da 6e brez posledic vrne edtsvik svoji materi štiriletna £tehk*jsva hčerka. Od prla sta zavoro in avto js sdr-čal po klancu dva bloka daleč. Sreča v nesreči je bila, da ni bilo v tistem ossu < In oni si kljub vsem ogni nim zaprekam — gospodarski političnim in socialnim—poa gajo na lastne noge. Med nji je dosti kmetov, zdravnikov,! bozdravnikov, odvetnikov, pi po drugih je Amerika šUla 122,775,046 prebivalcev, od kaUrih je bilo 11,-891,143 črncev ali 9.7%; danes pa jih je menda okrog trinajst milijonov ali okrog deset odstotkov. Kot že rečeno, zamorci so prav tako ljudje kot vsi osUli narodi, le da so po koži črni, mi pa beli, dasi ta barva ni naša zasluga, kakor tud* ni krivda zamorcev, če so črni.. Torej zakaj bi se jih bali ali j i njimi miali. in precej močne dali nove ln jelik* mišice. Torel prijaUiji. prični- ameriškim petrolej ► " mo bolj trezno misliti, da nas tom na Kavkazu PROSVETA S/ovensfo prodno Podporna 28S7-M ln Lawnd*la Am . -v Chk MIIUP aoMN 4 Vesti z jugoslovanske fronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov vesti iz jugoslavije Boji v Beenl Nedeljski PM prinaša naslednjo vest: 7 • Blizu Sarajeva, rojstnega kraja prve svetovne vojne, so jugoslovanski gerilci uničili 34 nemških letal in zasedli ter tudi obdržali v svojih rokah neko manjše mestece, ležeče v tem okraju." Ukinjane izvosne carine is Srbl- 1 j« v Nemčijo' (Posneto iz Bazovice z dne 13. junija 1943.—JIC) Srbska vlada je izdala nared-bo, s katero so ustavljene vse carine in sporedne dajatve pri izvozu blaga iz Srbije v nemško carinsko področje, ki obsega nemški rajh, uključno češko-mo-ravski protektorat. Oddaja krp sa tekstilno Mago (Posneto iz Bazovice z dne 13. junija 1943.—JIC) Centrala za tekstil je izdala naredbo, po kateri mora vsakdo, kdor hoče dobiti dovoljenje za nakup tekstilnega blaga, poprej oddati gotovo količino starih krp. Izključno pravico za zbiranje starih krp ima tvrdka "Siro-vina d. d." v Belgradu. Cene za oddane krpe je določil komisari-jat za cene. v...,; nacisti ojačujejo svoje postojanke na balkanu New York, 23. avg.—Današnji "PM" prinaša iz Londona na slednjo vest: Verodostojna poročila, katera so dobile zavezniške vlade v izgnanstvu v Londonu, trde, da so Nemci znatno ojačili svoje vojaške sile na balkanskem ozemlju. Po teh informacijah «o naci-,šticne oblasti samo na grškem ozemlju podprle svoje posadke 2 dvema divizijama oklopnih vozov in eno motorizirano premično divizijo. Omenjena poročila trde, da je Madžarska odklonila Hitlerjevo zahtevo, da prispeva deset divizij za obrambo balkanskega polotoka. V ... — KAKO NEMČIJA IZKORIŠČA HRVAŠKO Francoski list "France", ki izhaja v Londonu, je prinesel dne 13. julija poročilo iz Carigrada, lii trdi, da so Nemci začeli lor-mirati novo pomožno edinico z moštvom, ki so ga nabrali na Hrvaškem. Lani so izgubili na ruski fronti večji del pomožnih čet svojih italijanskih, madžar-»kih in rumunskih satelitetov, a zdaj nabirajo na Hrvaškem krmo za topoveT Pobrali so v armado vse dijake in jih poslali na vežbanje v Nemčijo, akoravno je narod, v kolikor je pač mogel in smel, proti temu protestiral. Toda Nemci se boje kritičnega duha izobražene mladine, ki se še dobro spominja režima v Jugosla-V'J'. in upajo, da jih bodo v tU-J1111 n s pomočjo nemškega vo- agentov Gestape ter s pomočjo ustašev pobrali vse zdrave moške. Prizanešeno je bilo le usta-šem samim. Hrvaška je postala zdaj čisto nemško ozemlje, Italijani nimajo v novi kraljevini nobenega vpliva več, akoravno je v po-četku veljala za italijansko "vplivno cono .. . V...— IZ BELGRADA "Novo Vreme" je objavilo dne 10. julija poziv nemške organi zacije Todt bivšim srbskim voja kom, naj se vpišejo v vrste te organizacije za plačo 600 dinarjev na teden. Poziv pravi, da "njihova voiaška čast ne bo trpela ter bo njihova naloga, dš stražijo različne fialoge proti upornikom". V...— NOVI GROBOVI (Posneto iz Bazovice z dne 13. junija 1943.—JIC) Umrli so v Ljubljani: Svetnik deželnega sodišča dr. Ivan Širko; Malči Štokova, žena poštnega pristava ing. Štoka; Emilija Vebrova in gdč. Polonca Vebrova, žena in hčerka univerzitetnega profesorja; Ivan Demšar, višji veterinarski svetnik v Mokronogu; Filomena Bajčeva, po rodu Kogojeva, vdova šolskega upravitelja v pokoju; inž. Hugo Spitzer; inž. Emil Ličar v Sarajevu. Zadeva generala Sikorskega (Govor Mihe Kreka na radiu) (Dne 11. julija 1943.) Težka nesreča, ki je povzročila smrt predsednika poljske vlade, generala Sikorskega in njegovih najbližjih vojaških sodelavcev, je dala povod nacistom in fašistom, da razlijejo novo ploho laži in sumničenj po Evropi in svetu. Svobodni narodi, ki imajo priložnost, da spremljajo dogodke z vseh stranlj in stališč, se seveda smejejo nizkotnim, zlaganim trditvam, da so Sikorskega umorili Angleži ali Rusi radi njegove politike ali radi drugih političnih vzrokov. Toda zasužnjena Evropa, ki tretje leto ne sliši in ne dobi drugih vesti Jtot one, ki so šle skozi Goebbelsovo in Mussollnljevo cedilo, je v mnogo večji izkuš-njavi, da takim lažem, ki jih ne ponavljajo samo listi in radijska poročila, ampak slovesno in odločno potrjujejo najvišji nemški državni funkcionarji, pokloni vsaj toliko vere, da ne ver-jeme na nobeno stran in da sumniči na vse strani. Čim nacisti in fašisti to dosežejo, da se v široke plasti prebivalstva vgnez-di sumnja in dvom, so že dosegli to, kar so s svojo lažnjlvo pro- . _____. _ pagando hoteli. Oni namreč bo- jtškega vežbanja spreobrnili in čejo pri vsaki priliki ubijati sa-pridobili /ase. | upanje in vero zasužnjenih na- I Nemci ao poslali na Hrvaško rodov. Zaupanje v vodstvo ve hovo politiko, zaupanje v njihovo sporazumno delo in s tem zaupanje v vojni uspeh in povojne cilje. Čim pada to zaupanje, gi-ne tudi vera in navdušenje, gine razpoloženje, ki daje zaleta za požrtvovalno službo v borbi sa svobodo. Osebnost generala Si korskega in njegova iznenadns tragična smrt je bila za vse te podioeti izredno dobrodošla. Znano je žal le preveč, da politični računi med Poljsko in Sovjetsko zvezo niso ratčiščeni, da celo -politično zbližan je mad Poljsko in Čehoelovaško ne napreduje, kakor bi vsi iskreno že-leli. Znano je, da sta Anglija in Združene države Amerike polj* sko borbo za svobodo » odprtimi rokami podpirali-Ueaj je radi napada na Poljsko Anglija stopila v to svetovno vojno, ali pjssv Uko je bilo tudi dObro znano, da radi najvišjih interesov Združenih narodov niti An glija, niti Amerika ne moreta in ne smeta posegati v spore, ki med«ea*eemki nastanejo, zlasti če je v sporu direktno prizadeta ena največjih zavezniških «il, kl nosi levji del bremena na boj nem polju in šteje deeet milijonov mrtvih in ranjenih za skupno zmago in svobodo. Nacistična propagsnda upa, da bo pri 'tem dejanskem stanju mogla vsaj vse svoje in vse po-vršneže z drzno lažjo j>repričati, da se je kateri zaveznikov po-služil podlega sredstva in zadal poljskemu narodu zavratni uda rec na življenje njegovega vodi* tel j a. Kdor pa pozna dejanski razvoj dogodkov in požrtvovalno prizadevanje pokojnega Sikorskega, da bi premagal vse težkoče,'a obenem vodil politiko, ki odgovarja stremljenjem njegovega naroda, mora takoj videti, da laž ni samo podla in zlobna, ampak tudi neumna. General Sikorski je bil tisti, ki ja na poljski strani junaško zastavil svoja prizadevanja, da ttrav* na nasprotja med Poljsko m Sovjetsko zvezo, a obenem naslonil svojo politiko ns pomoč Združenih narodov. General »'Sikorski je bil najvztrajnejši to* variš v orožju in boju proti silam osi. Njegova vojna politika ni poznala nobenih ovir, njegova borbenost je bila vztrajna in nepopustljiva, ter zasledovala skupno z vsemi zavezniki neposredni in prvi namen te svetovne vojne: da se prisilijo Nemčija, Italija in Japonska k brezpogojni predaji. S to svojo usmerjenostjo je bil vojak Sikorski neprecenljiva pomoč vsem zavez nikom brez izjeme in razlike. Laži, ki so ee ob njegovi smrti nagrmadile, bomo torej s studom zavrgli in ob odprtem grobu slovanskega junaka Sikorskega s poljskim narodom želeli in prosili, ds bi tudi U velika žrtev, ki jo je hotela usoda, pomagala k večji slsvi in poveliČa- Chicsgo aa. Illinois glavni o d son A, VINCENT CAINKAR. «1 f. A VIDE*. |l Ujnik prodaadnik -----MSt aa Lawndala Ava., Chicago SS, III. ao Lawn4ala Ava.. Chicago sa. III. So UnpoSala Ava.. Chicago tt. ill. So LawnSaia Ava. Chfcogo u. tU. SSlt Oo UwtMttla Ava.. Chicago tt, IU. SttT aa. Cowa*alo Avo.. (Iitcaao u. ■ »ee anADiafteir''Su d*i »ddT ae! Hff!* T"" 94491 V AVO.. Chtaago U. Ul, OODINA. upravi*« gU.,1. MT So l«wnSalo Avo. Chiaago tt, IU. OIJ8K. urednik gtaaila-----1-----.g* T Co. Lawndala Avo., Chiaago U. 111. m» |r OHSULA AM a* oz I rtv P*o okroija. rvl samorec. M Ja bU pri mornarici povtien v ttWao 2nd claas." Na allkl je v drušbl svojih rojakinj math rsraovioH ': —I Zamorci ao peedaaet raane dlskrlmlnacUe tudi ^Am^SmiUn^^1 sila Zdrušenlh dršav, dasi vlada pravi r K v,wal / ' " • N<»na>uai 5J5H!Sll?nrl paSprvdaadnik....................Ban M, tfntvaraai, ra. cAMll.ua ZAHNIC K. drugI M (Oda« On*------.JMT W UlH tt.. ClOVOlaad. Oh.o ~4Jt Woodlaad Avg., 4oh*a«own, Pa. ---D No. L Oakdal«,. Pa. R atMOlapMnia. OaarSom. Mich. SMS Mandati at SV Lauia. Mo. <1* Marca St. Evajath. Mina •SM W. Ita at.. Wala«nburg. Colo ski. tofcagted, kl nam ga je dal Zsto si njegovi podli nasprotni-ki prizadevajo, da bi po smrti umszsll njegov spomin in čast njegovih največjih prijateljev in zaveznikov.-rJIC. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s 2. strsn 1.) gov bTat Martin, ki je tudi pri vojskih, se je tudi udeležil pogreba. Nsj tudi omenim Članom tukajšnjih društev, da se vrši prihodnja sejs tuksjšnje pošto jan ke SANSa in JPO-SS prvo nedeljo v mesecu ob štirih popol dne. Rojaki, pridružite se tej postojanki ln pomagajte do osvoboditve slovenskega naroda. Moj prihodnji dopis bd i/. Kanade. Anton Zornik. zastopnik. Krava plačala aa—aabetlranje Ročk Ipeiaf. Wyomlag.—No Mussolini ju ae je izpolnil izrek, ki pravi: Kdor se povišuje, bo ponižan . . . Ako so vesti resnične, se je Mussolini precej globoko ponišal. SkocJe ni nobene, sploh bi se j^l moral že pred desetimi leti. Naš pradsednšk Roosevelt pra vi, da bodo vsi vojni zločinci kaznovani. Ampak jih ne bo mogoče toliko kaznovati kot zaslužijo sa svoja gresodejstvs. In še nakaj "nevtralcev" naj bi bi lo kaznovanih, ker niso bili ni Jull v resnici nevtrslni, ms r več samo hinavaki. Sedaj, ko vidijo, da se fašiatična stavba ruši, so pa kakor mokri kuški. Tudi v Vatikanu niso bili nič bolji. Pred par tedni je šla neka krava is Point of Rocksa ns sprehod. Pa je zakolovratila na MIHKO O KUHEL „ JAOOB BUPAN ......... OONAU1 J 4X) raiOH auoou-a msck Naj kdo reče, kar hoče, lepo je, pa le, ker Roosevelt tako lepo anton smjlar. arMsaik skrbi za naše—in druge-voja- fKJJ ^Mr*--ke, da niso lačni, bosi ali rastr- ahdhbw gani, kskor se to vidi pri neka- J0*"**"*«0^ -terih evropskih rabljih, ki la sa- . . Se gledajo, da jim ničesar , Ji^ ^vrta?*^ msnjka. I amuttiw uaum........ asa a isto! st.. Oavntaaa, Ohio. u UwnSato Ava., Chtaago M, lil. IV ao. Lawmiata Avo., Chieago tt, III. —MM S^ LataMalo Ava, Ch!«gap tt. lli. —......Mdo So. Uitnbard Avo., Satwyn. III. —iMt sa. TrumSulI Av* , Cdlaago 13. tli. ■ too a asNh ai.. tKu«ua. o. OUvM progo U.P.R.R. in ni videla, da nju ijoljske države. Napolnjuje]prihaja vlak od vzhoda, drugI pa naj nas trdna vara in prepričanje, da bodo državniki Združenih narodov našli pravo pot, ki vodi k popolnemu sporazumu med Poljsko in vsemi njenimi zavezniškimi soeedi, pot, ki bo jamčila na novo vstali Poljski trajen mir ter obrnila vso pozornost na adino ttajno nevarnost, k< ie že štirikrat uničila poljsko držsvo in dsnes skušs uničiti vse slovanetvo, pot, ki bo od zapada. Vzhodni vlak jo vr že pod zapadnrgu, tako da se je lokomotiva iztirila in povrhu še SO tovornih vagonov. Sedem vagonov je bilo popolnoma razbitih, du je ssdjc, namenjeno v New York, ležalo vae križam. Kajveč je bilo češ-peij, ki so tako draga. Potem ao imeli vlaki osem ur zamude tisti dan, proga pa je bila šele v štirih dneh popravljena. Tako Vso silo združila proti nasilne- ja krasa plačala s svojim življt- mu germanstvu. To je cilj. kl ^ SS-vojakov in na stotine likih zaveznikov, zaupanje v nji- ga je zasledoval pokojni Sikor- i !■ slrolnica v kiar aa ( oasvv uauM Dela se pri nas še ker naprej ivutu uSoiaZ vsak dan. Kakor se sliši, 1>odo J morali premogarjl začeti .delati oa. jcnin j. sa vestnih. po oeem ur ns dsn. Zato bodo pa oni, ki res težko delajo, dobili nekoliko več pointov ss meso J* treha pomisliti, Sko hočemo in druge močne jedi. Gleda pi-' razumeti Igro nemške strategije jače pa Še nl nič rečenegs. I ln politike v bodočih mesecih. Na društvenem polju tudi na- Ludendorff je rtfkel leta 1916— predujemo, sicer počasi, toda ai-1 *ko je vaša vojna izgubljena, gurno. Smrt je sedsj nekje dru-' polete orožje ns tis. Toda tp gje zaposlena, kajti Slovenci j« «tvsr drugačns, Vojna imsrao že dalj časa mir pred njo. naprej v cilju, da se pridobi Ko bom Imel kaj več čase, bom -^kor J« rekel general Dlet ■*ast Sa. Aidsaver, as, ui. pa še kaj napisal. J. Ptaiar, 10, Nemčija na robu prepada Napisal Daaekl Seli "Vprašanje življenja in amr-ti"—to je naslov as prvi strani lista "Das Schwarze Korps" s dna 10. junija 1043. Ta list je uradno glasilo Hlmmlerjevlh SS čet, kl so v nsjožjam stiku s or ganlzacijo Gestape. Ts pa na tančno ve, kaj se godi v različnih slojih nemškega naroda. "Das Sehwarze Korps" objavlja pod tam naslovom pismo vojska domov, iz katerega navaja mo nekatere stavke: "... Pripravljati se morsm na to, da ne bom presenečen, ako nss bo ta borbe tako isčrpale, da bo šlo še slabše, nego leta 19,'ifl, ko pmo začeli .. , Neposredna smrtna grožnja, ki viei nad nami, je tako strahotna, ds bomo morali Izražati brezmejno hvalo is dna srca usodi ln fueb rti ju, ako bomo le uspeli, da jo odvrnemo , , ,M Uredništvo tega lista, ki menda zares doboaedno pojmuje naslov članka, pravi, da t<> pihiim ne izraža le naziranjs vojakov na fronti, temveč tudi misli vseh Nemcev doma. List zaključuje s pozivom, naslovljenim vojakom na fronti, kjer pravi: ". . . Ako bo used* zahtevala, bomo korakali basi do zmaga. Pozafcik bomo ns obrt*« naših must in bomo živali kakor živite vi. In če bi bila zmaga odviana od tega, amo pripravljeni omejiti vso nemško kulturo na ono, kar vi nosita v svojih ereih . . lz teh uar značilnih stavkov vidimo, da v Nemčiji zdaj nikdo več ne zaupa v zmago. Taks zmaga kot te, o kateri govori Das 8ehwarse Korps" v nava-dimih basedeh, te pač bolj po- nj am sa svoje ksbotiranje Kakor se vidi. letos ne bo puranov za civilist< Kar ae tnitne tiče, naj jih le fantje jedo. samo gledati mora j <>,*da bodo imeli dobrega kuha. da ae jim ne bo kaj * aken a priti-« do kot se jc nam bečiarjem lata 1013 Naš kuh Nace pravi: Danes je zahvalni dan in boru napravil fajn dinar, pa tudi /ut<», ker aem le-toe dobd državi(anski papir .." Drugi ee odpravimo v maato. Ko pridemo domov, nam kuh prinese nas temu* neg a (Mirana na mi-so. Vzame«* vsak en koa. toda ko ga prefMft*n. se vsuje koruza on kro*atku Naš kuh je aieer [ h(flrg dva maeaca. Takrat še ni trdil, 4U mu je v/*J en Mkrrali se bomo skupaj rbrat" in na kakšno višjo Inštanm "pritožengo" vk>-Mtl MorebHi bo kaj pomagalo bedo sami ustvarjali komunistična aarote in poskusili punta viti zahodni svet prad neprijetno al-laramivo pabaianja ali pa la' bruha boljševiškr revolucije v vsej Kvropi Drugo spanja pa je to, da bl umik is Rueije mords prinaaal aoko maki anošooal aa pomiri-tev t Ruai jo. Staiusovi govori iS program nemškega narodnega komiteja ao v trm pogledu obu» dlll nekatera upanja. Ako hf Rualja sadostils vsem svojim te-Htor slnlm potrebam, bl vsled pomanjkanja druge fronte v Franciji nastalo sa Ruse nasladnje Vprašanje: sU nadaljevati boj, da se piisUi Nemčija ns pradajo brezpogojno zahodnim velasUsm ali pa prepustiti to ftlsto vojaško nalogo onim silam, Kl bodo edine imele od W»tfa korist—velesilam na x*P*du! Nemci se vsekskor zanašajo na to, ds bo nekje na neki točki vojaški pritisk ns vshodu ponehal, Od sdij naprej moramo računat i s tem, da bodo Nemci v političnem pogledu poskusili neksj velikega Dsnes je zsnje vso Is-gubljeno ln sarsdl tegs Imsjo tudi možnost poskusiti ksr koli. Za vse one, ki lmsjo v dsnsš-nji Nemčiji količkaj odločilno besedo, je vse to sares—vprašanje življenja in smrti.—ONA. V Berlinu vladajo London, 22. svg, (ONA).—Nevtralni popotnik, kl je pred dve-mi tedni prispel Is Berlins, je danes opisovsl nemško prestolnico kot krsj groze In obupa. Dejsl je, da ja bil v Berlinu že ob nsjrszHčneJših prilikah, toda nikdar še nl bil nsše) berlinskega preblvalstvs v takem stanju malodušnosti ln zbeganosti. Poročal je Overseas News Agency, ds je ns lastne oči videl, ksko je na tisoča ljudi oblegalo urade za evakuscljo od onega trenotka naprej, ko je prišel pnsiv, da ss puste mesto. Vsi trgovski posli so skoro popolnoma zastali, ker nameščenci—^tako je pripovedoval—kar na lepem izginjajo .,, večina uradov je zaprtih. Da bl razburjene duhove vaaj nekoliko poaiuila, ju iisitiaravs-la uprava prirediti velike shode in je določila važne govornika, med njimi nekatera znamenita Imena, ds govore na teh shodih. Toda stvar se je žalostno ponesrečila, ker nI bilo obiskovalcev, tako da ao morali večino teh shodav sploh odpovedati, Ponotnlk pripoveduje, da je naalala še mnogo večja smeš-ajavs, ko so angleški letak i za-šali seiatl letake na nemško pri* atolnu-o. v katarlh se prerokuj t-Borlinu Mta, | ako na še hujša da kot ona, kl jt< /ad«!s Hamburg.^ , ' Predsednik avtne unije udaril po druibi Detroit, 2A avg — R. J. Tho mas, pr«deedft*k unije evUUh dalaverv (CIO), jo danea udaril tudi celo v Nemčiji aaml Nemci ki,,,,,,.«^ mmneem Prod- oru v (Clevelandu, ker aa nl pokorila, da bl ponovno upaeli-odaiovlje«o unijake delevee. kakor je odh^il vledai delavski Odbor Zalo ta družba ni u-pravičgledala, ne spregovo- Sllka la*Sicilije. Italijani posdravljajo ameriške vojake kot osvoboditelje v mestu Montreelu, od koder so prepodili Nemce. Društaa Wtnstons Churchilla. aafleškegs premierla. v Kanadi v drnšbl kanadskega premineta Makenilnla K Ing s Slika Je bila sneta v Oveberv po konlerenct s Reooovsliom. rila z njim, zdajefje uprla vanj oči, obenem je ujela vsak glas iz pisarne . . . "Irma!" Poklical jo je bil Emil. Dvignila se je. "Ne, jaz ne vem ničesar. Meni jih niste dali shraniti." *LV trgovini je nastalo težko, moreče vzdušje. Nad vsemi je ko mors ležal sum nepoštenja. Uslužbenci so se gledali, se presojali do dna, vsak je videl v svojem tovarišu tatu. Lastnika trgovine sta preizkusila vse ključe, če bl morda kateri izmed njih odprl predal, iz katerega so izgi nili papirji. S težavo je odprl predal ključek, ki je že dolgo ležal med ostalimi in niso vedeli, kam ž nJim. Emil je pobledel, skoraj bi se bil zgrudil na tla. Njegovo poštenje je bilo izven vsakega dvoma . . . "Ali se spominjate," so ga vprašali, "če ste pustili kdaj ključe na mizi; opoldne, ko *li h kosilu?" Tega se Emil ni spominjal, a bilo je lahko mogeče. Irma se je tresla, njene oči so ko blazne požirale svetle kroge, ki so plesali pred njo. "Saj Jaz nikoli ne ostajam sama v trgovini; Opoldne je vselej tudi Lenart z menoj." Vprašali so, če s« odstrani med tem časom kdaj iz trgovine. Kolobarji so izginili, Irma je rahlo zaprla oči. Nizkotno, mučno izpraševanje ji je dražilo živce. "Možno, da.se odstranim ... v stranišče." Opoldne je ostajal v trgovini tu