POGOVOR AKTUALNO DOBRA PRAKSA MARJAN EBERLINC HESS ECE Energetika je Brez hidroelektrarn ECE shop postal svojo nalogo ni trajnostnega spletni trgovec opravila z odliko razvoja leta ŠTEVILKA 2-3/2020 Posledice pandemijebodo vidne tudi v energetiki UVODNIK Cas za ponovni razmislek Brane Janjic urednik revije Naš stik Kriza, ki jo je povzrocila epidemija koronavirusa, je opozorilana dvoje. Da imamo ucinkovit in dobro pripravljen elektroenergetskisistem, ki zagotavlja nemoteno in kakovostno oskrbo z elektricnoenergijo tudi v zaostrenih razmerah, ter da bo trebanekatere odlocitve v zvezi z njegovo prihodnostjo znova pretehtati. Elektroenergetska podjetja so se tudi ob tokratnih kriznih razmerah, ki so imele povsem drug vzrok od do zdaj znanih, podobno kot že nekajkrat do zdaj, zelo dobro odzvala in tokratni krizni preizkus opravila z odliko, kar potrjuje predvsem dejstvo, da oskrba z elektricno energijo v vsem casu epi­demije nikoli ni bila ogrožena. Ob tem se je tudi znova izpostavilo, da je nemotena oskrba z elektricno energijo ob vse vecji digitali­zaciji razlicnih procesov nujna za delovanje sodobnih družbenih in gospodarskih sistemov ter v veliki meri vpliva na celotno naše življenje, celo do te mere, da je v resnici postala nepogrešljiva. Zato je postalo še pomembnejše vprašanje, kako jo bomo lahko uspešno zagotavljali tudi v prihod­nje. Sploh v luci vse ostrejših podnebnih zahtev in z njimi povezanih visokih ciljev, ki smo jih glede prihodnje energetske oskrbe na evropski in nacionalni ravni zapisali v temeljne razvojne dokumente. Kriza je znova odprla tudi vprašanje zagotavljanja nujne stopnje samooskrbe na kljucnih podrocjih, med njimi energetike, oziroma uspešnosti delovanja enotnega evropskega trga. Hkrati pa se je po­kazalo, da bi bila lahko prav energetika, ki je pred obsežno transformacijo v smeri doseganja niz­koogljicne družbe, priložnost za hitrejše okrevanje gospodarstva. Da gre za eno boljših rešitev, potrjujejo tudi predlagani protikrizni ukrepi na ravni EU, ki na vec ravneh, tudi s precejšnjimi financnimi injekcijami, spodbujajo hitrejši prehod na zeleno gospodarstvo. Zato je zdaj pravi cas, da o številnih priložnostih, ki se s tem odpirajo, znova razmislimo tudi sami. Podjetja, med njimi tudi nekaj energetskih, ki so se pridružila pred kratkim ustanovljenemu zavezništ­vu za zeleno okrevanje Slovenije, se tega ocitno že zavedajo. vsebina IZ ENERGETSKIH OKOLIJ POGOVOR AKTUALNO V ŠTEVILKAH POD DROBNOGLEDOM TRENUTEK POGLEDI ZANIMIVOSTI IZ SVETA PRIMERI DOBRE PRAKSE SPOMINI 6 Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije Energetika je svojo nalogo opravila z odliko Slovenska energetska podjetja so se s kriznimi razmerami uspešno soocila in znova dokazala, da so nanje dobro pripravljena in da lahko zagotavljajo nemoteno oskrbo tudi v takih nepredvidljivih in obratovalno zahtevnih trenutkih. Kot ob vseh vecjih družbenih in gospodarskih pretresih pa so, kot pravi predsednik Energetske zbornice Slovenije, tudi tokrat v ospredje prišla nekatera nova vprašanja, na katera bo šele treba odgovoriti. 14 HESS Brez hidroelektrarn ni trajnostnega razvoja ELES ELES zakljucil prvi fazi rekonstrukcije RTP Cirkovce Ana Stanic Nujno bo strateško razmišljanje o novi prihodnosti Energetska preobrazba Kriza je tudi priložnost za tehnološki preskok GEN-I Trg pricakuje hitro okrevanje gospodarstva in rast porabe energentov HSE Poslovanje in proizvodnja sta potekala nemoteno MzI Na mizi predlog zakona o ucinkoviti rabi energije Agencija za energijo Na šestem javnem pozivu izbranih 32 projektov Evropski zeleni dogovor Do leta 2050 naj bi evropa postala podnebno nevtralna ELES ELES z inovacijsko strategijo zacenja razvoj poslovnega modela Borzen Borzen razvija sodobno agregacijsko trgovalno platformo Shranjevanje energije Slovensko znanje na evropskem trgu Dobava zemeljskega plina Plinska vojna se je pravzaprav koncala 18 22 24 28 32 35 38 40 42 44 46 48 50 54 Posledice pandemije bodo vidne tudi v energetiki Zaustavitev globalnega gospodarstva je bistveno vplivala na zmanjšanje povpraševanja po elektricni energiji, posledice uvedbe protikoronskih ukrepov pa bodo obcutila tudi slovenska elektroenergetska podjetja. Kako hude bodo, bo odvisno predvsem od hitrosti in obsega okrevanja gospodarstva. 56 Vgrajujemo 70 Mag. Danijel Levicar Nova realnost in samooskrbnost energetike 72 Doc. dr. Drago Papler Krožni tok med energetiko, ekonomijo in ekologijo 73 74 ECE ECE shop postal spletni trgovec leta 78 Špela Bohinec, strokovna sodelavka na podrocju spletne trgovine, ECE Kupcem energentov ECE želimo ponuditi dodano vrednost 80 Desetletnica zacetka obratovanja crpalne elektrarne Avce 82 14 18 Izdajatelj: ELES. d.o.o. Uredništvo: Naš stik, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjic Novinarji: Polona Bahun, Vladimir Habjan, Janja Ambrožic Lektorica: Simona Vidic Oblikovna zasnova in prelom: Meta Žebre Tisk: Schwarz Print, d.o.o. Fotografija na naslovnici: iStock Naklada: 2.669 izvodov e-pošta: uredništvo@nas-stik.si Oglasno trženje: Naš stik, telefon: 041 761 196 Naslednja številka izide 17. avgusta 2020, prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 30. julija 2020. CASOPISNI SVET Predsednica: Eva Cinkole Kristan (Borzen) Namestnica: Mag. Renata Križnar (Elektro Gorenjska) CLANI SVETA Katja Fašink (ELES) Mag. Petja Rijavec (HSE) Tanja Jarkovic (GEN energija) Mag. Milena Delcnjak (SODO) Majna Šilih (DEM) Jana Babic (SEL) Martina Pavlin (SENG) Doris Kukovicic ( Energetika, TE-TOL) Ida Novak Jerele (NEK) Monika Oštir (TEŠ) Sonja Živic (HESS) Martina Merlin (TEB) Mag. Kristina Sever (Elektro Ljubljana) Karin Zagomilšek Cizelj (Elektro Maribor) Mag. Maja Ivancic (Elektro Celje) Tjaša Frelih (Elektro Primorska) Pija Hlede (EIMV) Tjana Kozlin (GEN-I) HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE SKUPINA HSE LETO 2019 KONCALA S 30 MILIJONI EVROV DOBICKA BRANE JANJIC Minulo poslovno leto je bilo za skupino HSE rekordno, saj so dosegli najboljši rezultat v zgodovini družbe na prodaj-no-trgovalnem delu. Prav tako so us-pešno refinancirali posojila in zmanjšali zadolženost skupine, tako da jim je bo­nitetna hiša Moody's izboljšala bonitet-no oceno z Ba2 na Ba1. Leta 2019 so bili cisti prihodki od prodaje skupine HSE 1,7 milijarde evrov. EBITDA pa je bil nekaj nad 160 milijonov evrov. Cisti poslovni izid skupine je bil blizu 30 milijonov ev­rov, kar je skoraj trikrat vec kot leta 2018. Skupina HSE je lani izpeljala tudi za 41 milijonov evrov investicij, ki so pripomo­gle k vecji varnosti in zanesljivosti proiz­vodnje elektricne energije. Rezultati bi bili brez izgube TEŠ, ki je bila sicer naj­nižja, odkar obratuje šesti blok, in je lani znašala nekaj manj kot 20 milijonov ev­rov, še boljši. Po oceni HSE so doseže­ni rezultati dokaz, da lahko v sku­pini HSE sami uspešno upravljajo vse poslovne izzive ter hkrati zagotavlja­jo nemoteno, varno in stabilno doba­vo elektricne energije. Drugace pa so vse družbe v skupini poslovale v skladu z letnimi nacrti. Nekaj težav je imel le Premogovnik Velenje, ki je letos zacel z novo strategijo odkopnih poti, kar se že pozna na vecjem dnevnem odkopu in cedalje vecji zalogi lignita na deponiji. Generalni direktor HSE mag. Stojan Nikolic je ob potrditvi letnega porocila izpostavil, da je bilo poslovno leto 2019 res izjemno, za kar gre zahvala pred­vsem zaposlenim v skupini HSE in nji­hovim nenehnim prizadevanjem za ne le doseganje, temvec preseganje nacrtov na vseh kljucnih podrocjih, predvsem pa proizvodnji, prodaji in trgovanju. Kot je dejal, so bili doseženi rezultati v minulem letu tudi dobra popotnica za leto 2020, ki so ga že na samem zacet­ku zaznamovale izredne razmere, ki bodo imele negativne posledice na le­tošnje poslovne rezultate. HSE lastno proizvedeno elektricno energijo proda­ja na domacem in evropskem vele­prodajnem trgu, z elektricno energijo in z vsemi njenimi izvedenimi in poveza­nimi produkti pa tudi trguje na razlicnih energetskih borzah po vsej Evropi. HSE je prisoten v kar 25 evropskih državah, vkljucno s Slovenijo. Polovica vse elektricne energije v skupini HSE je proizvedena iz obnovljivih virov. 70 % Skupina HSE proizvede kar 70 odstotkov vse slovenske elektricne energije iz obnovljivih virov. naš Stik ELEKTRO MARIBOR EIB družbi odobrila novo posojilo za posodobitev omrežja BRANE JANJIC Posojilo v višini 31 milijonov evrov je pomemben del 81,4 mili­jona evrov vrednih nacrtovanih naložb v obnovo in razvoj elektrodistribucijskega omrežja Elektra Maribor v naslednjem triletnem obdobju. Elektro Maribor sicer že od leta 2015 zelo uspešno sodeluje z Evropsko investicijsko banko, v tem casu pa so tudi z njihovo financno pomocjo izpeljali vrsto naložb za povecanje robustnosti omrežja in kakovosti oskrbe odjemal­cev z elektricno energijo. V preteklih petih letih so tako ures­nicili za kar 146 milijonov evrov investicij, pri cemer so zaradi us-pešnega poslovanja in usmerjanja dobicka v naložbe približno dve tretjini potrebnih virov za investicijska vlaganja zagotovili z lastnimi viri. K izpolnitvi njihovih zastavljenih nacrtov je pomem­bno prispevalo že prejšnje posojilo Evropske investicijske ban-ke v višini 34 milijonov evrov, z na novo odobrenimi sredstvi v višini 31 milijonov evrov pa bodo lahko uspešno nadaljevali po­sodabljanje in dograjevanje distribucijskega omrežja. To je nuj-no potrebno, ker uporabniki ves cas prikljucujejo nove naprave in vire (toplotne crpalke, klimatske naprave, male elektrarne, in-dukcijske plošce in tudi že elektricna vozila), in je zato treba omrežje ves cas krepiti (samo v letu 2019 se je prikljucna moc merilnih mest uporabnikov povecala za 25 MW). Poleg tega tudi lokalne skupnosti gradijo nove poslovne cone, za katere je ELEKTRO LJUBLJANA pogosto treba napeljevati nove vode in postavljati transforma­torske postaje, da bi omogocali razvoj gospodarstva in odpi­ranje novih delovnih mest. Zaradi vedno vecjega števila malih elektrarn (v letu 2019 se je njihovo število povecalo kar za 42 odstotkov) in potrebe po zagotavljanju novih storitev je treba pospešeno vgrajevati tudi elemente naprednih omrežij, s ka­terimi bo mogoce prilagajati odjem in proizvodnjo. Ne nazad­nje je povecevanje robustnosti omrežja nujno tudi zaradi vse pogostejših vremenskih ujm (npr. žledolom leta 2014, vetrolom v letih 2018 in 2019, vremenska fronta v februarju 2020). V Elektru Maribor poudarjajo, da sodelovanje z Evropsko investici­jsko banko tudi v prihodnje pomeni pomemben prispevek k traj­nostnemu nacinu življenja, spodbujanju razvoja gospodarstva in energetski tranziciji, saj so bolj robustna, mocna in napredna elek­trodistribucijska omrežja pomemben predpogoj za uspešnost prehoda v nizkoogljicno družbo. V postepidemijskem obdobju pa so investicije v elektrodistribucijska omrežja tudi pomem­ben spodbujevalec ponovnega gospodarskega razvoja in s tem pomemben del nacionalnih izhodnih razvojnih strategij. Evropska investicijska banka je do zdaj v projekte v Sloveniji, povezane z distribucijo elektricne energije, vložila 170,5 milijona evrov. Delavci Elektra Ljubljana pripravili gnezdi na prihod štorkelj POLONA BAHUN Zato da bi zagotovili varno bivanje štorkelj, so delavci Elektra Ljubljana na obmocju obcine Videm - Dobrepolje prestavili dve gnezdi. Ti sta stali na betonskih drogovih za prostozracne vode in bili v neposrednem stiku z njimi, zaradi cesar bi lahko prišlo do stika in posledicno poškodbe ali pogina ptice. Kot je pove­dal vodja službe za distribucijsko operativo v Kocevju Urban Likozar, so zato na drog postavili gnezdilni podstavek, ki ga je izdelal eden od zaposlenih. Po posvetu s predstavniki Društva za opazovanje in preuceva­nje ptic Slovenija (DOPPS) so gnezdilni podstavek namestili na drog v neposredni bližini. Ker se štorklje vsako pomlad vraca­jo v isto gnezdo, je zelo pomembno, da se gnezda ne prestavi predalec od prvotne lokacije. Po njihovih podatkih je zaradi trka z žicami ali elektricnega udara v dvajsetih letih pri nas poginilo najmanj 64 štorkelj, nekaj gnezd pa je tudi zgorelo. S presta­vljanjem in varovanjem gnezd se v Elektru Ljubljana trudijo, da bi bilo takih nesrec cim manj. Fotografija: Miha Fras MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Minister Vrtovec obiskal vec energetskih družb VLADIMIR HABJAN, POLONA BAHUN prihodnosti. Minister je poslovanje družbe ocenil kot stabilno in uspešno ter investicijskim projektom družbe zagotovil pod-poro države. Še zlasti je izpostavil projekt izgradnje daljnovo­da Cirkovce–Pince. Po njegovih besedah gre za pomemben energetski projekt, ki je tudi sofinanciran z evropskimi sred­stvi, zato ga je treba cim prej zagnati in cim prej tudi koncati. Minister Vrtovec se je zahvalil direktorju in družbi ELES za hiter in ucinkovit odziv v casu krize ter za zagotavljanje pogojev za zanesljiv, varen in kakovosten prenos elektricne energije, ki je nujno potrebna za delovanje družbe. »Še zlasti bi se rad za­hvalil operaterjem, ki iz centra vodenja dan in noc koordinira­jo delovanje elektroenergetskega sistema. Eles tako tudi v epidemiji ostaja 'hrbtenica' elektrogospodarstva,« je poudaril minister Jernej Vrtovec. Prav tako konec aprila se je minister Vrtovec s Košorokom ter Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je aprila in maja v družbi ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka in obiskal vec slovenskih energetskih družb. Najprej se je direktorja HESS Bogdana Barbica ogledal HE Brežice. Ob tem konec aprila v spremstvu državnega sekretarja Blaža Košoro-je Vrtovec povedal: »Hidroelektrarna Brežice je predzadnja v ka mudil na delovnem obisku v Elesu. Gosta sta se sestala z verigi elektrarn na spodnji Savi, ki predstavlja primer dobre in direktorjem družbe mag. Aleksandrom Mervarjem, ki je s svo-uspešne prakse. Slovenija je bogata z vodnimi viri, zato imamo jo ekipo in z namenom dobrega sodelovanja med družbo in priložnost, da bolj izkoristimo reke za energijo. Na ministrst­državo predstavil delovanje in izpeljane ukrepe za zaneslji-vu podpiramo vlaganje v obnovljive vire energije in ucinkovito vo oskrbo z elektricno energijo v casu kriznih razmer ter tre-rabo energije. Ne smemo pa pozabiti na slovenske strokov­nutne izzive, mednarodne projekte in nacrtovane investicije v njake, ki so sodelovali pri gradnji verige elektrarn, predvsem ELES Zaradi kriznih razmer projekt Defender podaljšan za štiri mesece POLONA BAHUN V želji, da se pilotni preizkusi v okviru projekta Defender po prakticnega preizkusa na RTP Okroglo, kjer bodo testirali se­koncu pandemije v celoti izvedejo, je koordinator projekta po nzorje in prepoznavo obraza. posvetovanju s celotnim konzorcijem zaprosil za štirimesecno podaljšanje projekta. Prošnjo je nadzornik projekta odobril in Družba Eles je med 23. in 27. marcem v sklopu projekta izvedla datum zakljucka projekta prestavil na 29. avgust 2020. Rezu-del pilotnega preizkusa, katerega cilj je bil pokazati, kako in koliko ltate projekta bodo partnerji konzorcija Evropski komisiji tako lahko uvedba varnostnega okvira Defender omogoci splošen predstavili predvidoma konec septembra. pristop k varnosti kriticne energetske infrastrukture s skupnim upravljanjem fizicnih in kibernetskih varnostnih tveganj in groženj. Drugi del scenarija, ki predvideva prelet letalnika nad daljno-Zaradi nastalih izrednih razmer zaradi koronavirusa so lahko testi­vodom, bodo preizkusili takoj, ko bodo to omogocale razmere. rali le del scenarija, v katerem so z oddaljenim dostopom preve-Predvidevajo, da bi to lahko bilo že junija. V sodelovanju s part-rjali soodvisnost med slabljenjem signala na optiki in vremenskimi nerjema iz Izraela: Dr. Frucht Systems Ltd. (DFSL), in iz Velike razmerami. Rezultati preizkusa bodo na voljo po opravljeni analizi, Britanije: Venaka Media Limited (VML), nacrtujejo tudi izvedbo Eles pa jih bo objavil v projektnem porocilu D 5.5. pri inženirskem delu. S tem ohranjamo domace znanje v do-bri kondiciji.« Minister se je dotaknil tudi zacetka gradnje HE Mokrice in poudaril, da ministrstvo podpira cimprejšnji zacetek gradnje, saj ima ta številne multiplikativne pozitivne ucinke: »Trenutno imamo veliko število pripravljenih projektov, ki zara­di takih in drugacnih razlogov še stojijo na mrtvi tocki. Pri inves­ticijah moramo najti pravo ravnotežje med varovanjem okolja in razvojem gospodarstva.« Sredi maja je bil Vrtovec v družbi državnega sekretarja Blaža Košoroka na delovnem obisku v družbah GEN energija in Nuklearna elektrarna Krško. Z direktorjem GEN energije Mar-tinom Novšakom in predsednikom uprave NEK je spregovo­ril predvsem o aktualnih razmerah in dejavnostih obeh družb ter o pomenu zanesljive in konkurencne oskrbe z elektricno energijo, ki nam jo zagotavlja NEK. »Slovenija je in bo drža­va z jedrsko možnostjo. Imamo Nuklearno elektrarno Krško, ki proizvede približno eno tretjino vse elektricne energije v Sloveniji. Jedrska energija nam zagotavlja varno in zane­sljivo energijo z majhnimi vplivi na okolje,« je ob ogledu Nuk­learne elektrarne Krško dejal minister Jernej Vrtovec. Minister je poudaril, da so temeljna vodila ministrstva pri razmišljanju o ohranjanju jedrske opcije v Sloveniji odlicno in varno obrato­vanje in delovanje jedrskih objektov v Sloveniji ter priprava us-meritev za odlocitev o prihodnji rabi jedrske energije. Zavzel ELES Elesu že drugo priznanje za najbolj varno podjetje se je za cim hitrejši zacetek izgradnje skladišca za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke v Vrbini, ki se zaradi dolgotraj­nega postopka pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja in postopka cezmejne presoje vplivov na okolje še ni zacel. »Država mora biti ucinkovita, zato ne smemo dopustiti, da se nekateri projekti vlecejo nerazumno dolgo. Prav zaradi tega bomo morali s spremembo zakonodaje pospešiti postopke umešcanja infrastrukturnih projektov v prostor,« je še dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. POLONA BAHUN Nagrado Slovenian Grand Security Award v šestih kategorijah (najbolj varno podjetje, najboljši korporativno-varnostni mana­ger leta, najbolj inovativna varnostna rešitev, najbolj varno mesto/obcina, najboljši strokovni prispevek s podrocja varno­sti in najbolj inovativna medijska promocija varnosti) podeljuje Institut za korporativne varnostne študije v sodelovanju s Slo­venskim združenjem korporativne varnosti. Gre za najvecjo na­grado s podrocja varnosti v Republiki Sloveniji, ki se podelju­je izbranim institucijam in posameznikom za njihov inovativni prispevek na podrocju razvoja in uveljavljanja varnosti. Družba Eles je to ugledno priznanje, že drugo po letu 2017, med drugim prejela tudi zaradi ukrepov, ki jih izvaja na podroc­ju prenosa najnovejših spoznanj iz znanstvenoraziskovalnega podrocja in mednarodno primerjalnega okolja v svoje procese delovanja ter obvladovanja tveganj in s tem zagotavljanja ne­prekinjenega delovanja sistema. Gre za vzpostavljanje inte­gralnega korporativno-varnostnega sistema, ki temelji na pro-fesionalnosti in celovitosti, v povezavi s fizicno in informacijsko varnostjo, varnostnimi standardi, visoko stopnjo organizacijske in varnostne kulture ter poslovne etike in ne nazadnje tudi z vi-soko pripadnostjo zaposlenih družbi. Priznanja nagrajencem bodo uradno podelili 21. septembra v okviru odprtja mednarodne konference Dnevi korporativne varnosti, ki je osrednja znanstvena in strokovna konferenca v regiji na podrocju korporativne varnosti in v okviru tega še posebej informacijskih in kibernetskih tveganj. GEN-I GEN-I zmagovalec natecaja Zlata nit v segmentu velikih podjetij VLADIMIR HABJAN Strokovna komisija natecaja Zlata nit je v družbi GEN-I pre-kakovosti odnosa med organizacijo in zaposlenimi. S splet­poznala najboljšega zaposlovalca v segmentu velikih podjetij. no anketo, ki so jo zaposleni v družbi pred kratkim anonimno Zaveza k pozitivnim kadrovskim praksam, ki med drugim oživ-reševali, so organizatorji natecaja Zlata nit preverjali delovno ljajo tudi vizijo zelene prihodnosti, je tako dobila potrditev širše klimo ter sodelovanje med GEN-I in zaposlenimi. Strokovna javnosti. »Ponosni smo, da smo se z zmago na natecaju uvr-komisija je zmago utemeljila z dejstvom, da družbo odlikuje­stili med vrhunska slovenska podjetja, v katerih imajo zaposle-jo uravnoteženi kazalniki uspeha: od visoke financne uspešno­ni možnost uresniciti svoje talente in z njimi prispevati k uspe-sti, rasti prodaje in števila zaposlenih do organizacijskega in hu organizacije v Sloveniji in širše,« so zapisali v družbi GEN-I. osebnega razvoja vec kot 500 zaposlenih. »Prakse vodenja Z razvijanjem najboljših praks na podrocju zaposlovanja želijo in razvoja ljudi postavljajo GEN-I na zemljevid sodobnih, ino­tudi v GEN-I vplivati na bolj dinamicen razvoj delovnih mest in vativnih, agilnih podjetij. Tistih, ki razumejo, da je v današnjem prispevati k vecji konkurencnosti slovenskega gospodarstva. casu pomembno razumeti in delovati v skladu s štirimi priorite­ tami: ljudje, profit, planet in namen,« je v utemeljitvi med drugim Projekt Zlata nit je edinstven medijski raziskovalni projekt, ki zapisala strokovna komisija izbora. izbira in nagrajuje najboljše zaposlovalce, in sicer na podlagi DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR Zacenja se prenova pretocnih polj jezu Markovci BRANE JANJIC Projekt celovite obnove jezu Markovci je bil zaradi zahtev­nosti razdeljen v dva dela, in sicer na izgradnjo nadomest­nega cestišca ter na obnovo pretocnih polj in gradbeno ureditev jezu. Izgradnja nadomestnega cestišca je bila us-pešno zakljucena lani, v zacetku maja pa se je zacela tudi druga faza obnove, ki bo vkljucevala celovito zamenjavo oziroma obnovo dotrajane hidromehanske, strojne in elek­tro opreme, protikorozijsko zašcito segmentnih zapornic in obnovo celotne gradbene konstrukcije jezu z zamenjavo zašcitne ograje. Ob tem bo postavljena tudi dodatna cestna razsvetljava med na novo zgrajenim cestišcem in obstojeco mostno kon­strukcijo, kar bo še dodatno povecalo varnost prehoda cez jez. Zaradi zagotavljanja obratovalne funkcionalnosti jezu in s tem povezane varnosti se bo v enem letu izvedla obnova enega pretocnega polja, kar ob dejstvu, da ima jez šest pre­ tocnih polj, pomeni, da bo prenova trajala šest let oziroma bo zakljucena v letu 2026, vrednost obeh faz prenove pa je ocenjena na skoraj pet milijonov evrov. Maribor, specializirani za posamezna podrocja. Druga dela, za katera v Dravskih elektrarnah nimajo lastnih kadrov, pa Prenova vsakega pretocnega polja bo vkljucevala zapira-bodo izvajala slovenska podjetja. nje pretocnega polja, izvedbo prebojev za namene elektro in strojne inštalacije, gradbeno sanacijska dela, demontažo Glavni cilj celovite prenove je zagotoviti podaljšanje življe­opreme, izvedbo protikorozijske zašcite, montažo obnov-njske dobe jezu Markovci ter s tem zagotavljanje varne in ljene opreme in preizkuse. Dela bodo vecinoma – od pro-zanesljive proizvodnje elektricne energije hidroelektrarne jektiranja do izvedbe – izvedli sodelavci Dravskih elektrarn Formin tudi v naslednjih desetletjih. naš Stik SVETOVNI GOSPODARSKI FORUM Napredek Slovenije na lestvici energetske tranzicije JANJA AMBROŽIC Slovenija je v enem letu pridobila eno mesto na lestvici ener-vljenost na prehod v varen, trajnosten, cenovno dostopen ter getske tranzicije, ki jo vsako leto objavi Svetovni gospodarski vkljucujoc prihodnji energetski sistem. WEF je izpostavil izbolj-forum (WEF). Po zadnji raziskavi je med 115 državami na triin-šave v 94 državah in dodal, da je napredek na podrocju okolj­dvajsetem mestu, lani pa je bila štiriindvajseta. Švedska je že ske trajnosti prepocasen. tretje leto zapored na vrhu lestvice, sledita ji Švica in Finska. Med prvih deset so se uvrstile še Danska, Norveška, Avstrija, Velika Britanija, Francija, Nizozemska in Islandija. Za vodilne države je znacilno, da opušcajo premog, omejujejo subvenci­je, zmanjšujejo odvisnost od uvoza in sistematicno uvajajo energijo iz obnovljivih virov. Indeks energetske tranzicije je sestavljen iz 40 kazalnikov, ki merijo delovanje energetskih sistemov in njihovo pripra- ELEKTROGOSPODARSTVO Na pomoc priskocili z donacijami JANJA AMBROŽIC V casu, ko so epidemija in ukrepi, ki so jo spremljali, ohrom­ili življenje v državi, so mnoga podjetja s podrocja elektrogo­spodarstva svojo družbeno odgovornost pokazala tudi z do-nacijami. Holding Slovenske elektrarne je tako Univerzitetnemu klinicnemu centru Ljubljana predal dva respiratorja z vso pri­padajoco opremo, Zdravstvenemu domu Velenje, Civilni zašciti Velenje in Civilni zašciti Šoštanj pa vec razlicne zašcitne opreme. Dobavitelj elektricne energije ECE je 23 zdravstvenim za­vodom, ki delujejo na obmocjih, kjer za distribucijsko omrežje z elektricno energijo skrbita Elektro Celje in Elektro Gorenjska, zagotovil vec kot 150.000 trislojnih kirurških zašcitnih mask v skupni vrednosti prek 100.000 evrov. GEN energija je Splošni bolnišnici Brežice za ureditev dodat­nega prostora na intenzivni terapiji in nakup novega ventila­torja namenila 10.000 evrov, zdravstvenim domovom Brežice, Krško in Sevnica pa je za nabavo zašcitne opreme donirala vsakemu po tri tisoc evrov. V tem obdobju so morale šole cez noc vzpostaviti izobraževanje na daljavo, a vsi ucenci niso ime-Družba Elektro Maribor že vrsto let pomaga humanitarnim or-li racunalnikov. Zato je GEN energija Osnovni šoli Jurija Dal-ganizacijam iz lokalnega okolja in letos ni bilo nic drugace. V matina Krško oziroma njenim ucencem podarila 800 evrov, tri Ljutomeru in Slovenski Bistrici so po 1.800 evrov namenili ob-osebne racunalnike in deset skoraj novih tablic. mocnima združenjema Rdecega križa ter župnijskima Karitas, donacije po 3.600 evrov pa so letos prejele še tri humanitarne Tudi Termoelektrarna Brestanica je pomagala z racunalniki, saj organizacije, ki delujejo v štajerski prestolnici: Rdeci križ Slo-so Osnovni šoli Adama Bohorica Brestanica predali šest ra-venije – Obmocno združenje Maribor, Nadškofijska Karitas bljenih prenosnih racunalnikov. Maribor in Zveza prijateljev mladine Maribor. GEN-I Dobri poslovni rezultati se nadaljujejo tudi letos VLADIMIR HABJAN V skupini GEN-I so v letu 2019 presegli vse nacrte in ob rekordni so skupini GEN-I omogocile, da so ucinke krize zaradi epidemi­prodaji 83,4 TWh elektricne energije ustvarili za 18,4 odstotka je uspeli v celoti nevtralizirati. S hitrim odzivom na spremembe višji dobicek, ki je znašal dobrih 15 milijonov evrov. Pri realizirani na globalnem energetskem trgu so hkrati uspeli svojim odjemal­prodaji 2,2 milijardi evrov so bistveno izboljšali svojo financno cem zagotoviti tudi nižje cene in povecati svoje tržne deleže. sliko in zadolženost skupine znižali za 27 odstotkov. »Kriza je udarila po energetskem sektorju, pretresla trge in spre-Z odlicnim poslovanjem nadaljujejo tudi v letu 2020, kar kaže, menila energetske tokove. Vse to smo prebrodili z vrhunsko da je skupina gospodarsko krizo pricakala v izjemni kondici-ekipo, ki se je pravocasno in premišljeno odzvala na te spre­ji in nadaljuje rast na vseh podrocjih. Predsednik uprave dr. membe. Kot prvi dobavitelj elektricne energije v Sloveniji smo Robert Golob je ob tem povedal: »Skupina GEN-I je zagoto-zniževali cene v casu, ko so se številna gospodinjstva in mala vo eden najhitreje rastocih, prodornih in inovativnih igralcev na podjetja znašla v stiski. Ob tem smo pozvali tudi druge go-evropskem energetskem trgu. Tretje leto zapored smo ustvarili spodarstvenike, da se pridružijo pobudi, saj verjamemo, da je vec kot 2,2 milijarde evrov prihodkov, cisti dobicek pa je prvic zdaj cas za solidarnost in ne za kovanje dobickov,« poudarja dr. v zgodovini presegel 15 milijonov evrov. Ob tem smo poveca-Robert Golob. li število zaposlenih za cetrtino, neto zadolženost pa znižali na manj kot pol EBITDA. Uspešna zgodba temelji na prizadevanjih Izkušnje, pridobljene v tem casu, so dodatno podkrepile pravil­vseh sodelavk in sodelavcev k uresnicevanju zelene vizije raz-nost usmeritve v zeleno in digitalno preobrazbo podjetja in tudi voja skupine, predvsem pa na upoštevanju skupnih vrednot.« širše družbe. Zato bodo v skupini GEN-I pospešeno nadaljevali vlaganja v zelene digitalne tehnologije in obsežno zaposlova-Ob soocenju z epidemijo koronavirusa so reagirali hitro in nje novih sodelavcev na teh podrocjih. V ta namen so objavili odlocno ter delovni proces v celoti prilagodili delu na daljavo. nov obsežen razpis, s katerim išcejo 50 novih sodelavcev za Obsežne investicije v digitalizacijo poslovanja v preteklih letih uresnicevanje svoje Vizije 2030. CENTER ENERGETSKO UCINKOVITIH REŠITEV Zavezništvo za zeleno okrevanje Slovenije JANJA AMBROŽIC Po vzoru sorodnih mednarodnih organizacij so v Centru ener-okrevanje gospodarstva po epidemiji v Sloveniji ter pozvali ra­getsko ucinkovitih rešitev (CER) pripravili pobudo za zeleno zlicne deležnike k vstopu v zavezništvo in aktivnemu soustvar­ janju programa zelenega okrevanja. Za spopad z ekonomskimi ucinki pandemije koronavirusa je potreben nacrt za oživitev gospodarstva, ki naj bo tak, da bo hkrati reševal tudi global-ni izziv podnebnih sprememb, so poudarili v CER. Do sredine maja se jim je pridružilo vec kot sto zaveznikov (podjetij in orga­nizacij iz trinajstih razlicnih sektorjev, znanstvenih institucij, aka-demikov). Druži jih ideja o spodbujanju razvoja in vpeljavi zelenih teh­noloških rešitev (storitev, produktov in procesov), torej tistih, ki zmanjšujejo ogljicni odtis, prispevajo k trajnosti in spodbujajo samooskrbo. Cilj zavezništva za zeleno okrevanje Slovenije je zagotoviti razvoj zelene, pametne in tehnološko napredne Slo­venije, hkrati pa spodbuditi vlado k sprejemanju ukrepov za po­speševanje zelenega gospodarstva. MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO 160evrov za MWh BRANE JANJIC Toliko je moralo lani povprecno gospodinjstvo v Sloveniji odšte-ti za porabljeno elektricno energijo. Cena elektrike za gospo­dinjstva se je v obdobju enega leta v povprecju zvišala za od­stotek, pri cemer se je med posameznimi postavkami v strukturi koncne cene lani v primerjavi z letom prej najbolj zvišala cena energije, in sicer za 6 odstotkov. Kljub temu je bil delež energi­je v strukturi koncne cene le 36-odstoten. Za omrežnino je bilo treba odšteti 33,3 odstotka koncne cene, kar pomeni 4 odstot­ke manj kot leto prej, delež dajatev je bil 10,8-odstoten, delež trošarine 1,9-odstoten, delež davka na dodano vrednost pa je znašal 18 odstotkov koncne maloprodajne cene. naš Stik Pri negospodinjskih odjemalcih je bila struktura koncne cene nekoliko drugacna, pri cemer je bil delež energije v koncni strukturi cene 63,6-odstoten, kar je bilo za 10 odstotkov vec kot leto prej. Tudi pri negospodinjskih odjemalcih se je delež omrežnine zmanjšal, in sicer v povprecju za 3 odstotke, in je bil 21,8-odstoten. Dajatve za namene energetike so v letu 2019 znašale 11,5 odstotka koncnega racuna, kar je v enoletnem obdobju pomenilo zvišanje za dva odstotka. Povprecnemu negospodinjskemu odjemalcu je bila v letu 2019 zaracunana še trošarina, ki je bila v primerjavi z letom prej višja za odstotek, njen delež na koncnem racunu pa je bil 3,1-odstoten. MARJAN EBERLINC PREDSEDNIK ENERGETSKE ZBORNICE SLOVENIJE ENERGETIKA JE SVOJO NALOGO OPRAVILA Z ODLIKO Z razglasitvijo pandemije so se pred velikim izzivom znašlipredvsem kljucni infrastrukturni sistemi, brez katerih sidanes ni vec mogoce predstavljati sodobnega življenja, pricemer je eden osnovnih sistemov tudi oskrba z energijo.Slovenska energetska podjetja so se s kriznimi razmeramiuspešno soocila in znova dokazala, da so nanje dobropripravljena in da lahko zagotavljajo nemoteno oskrbo tudiv takih nepredvidljivih in obratovalno zahtevnih trenutkih.Kot ob vseh vecjih družbenih in gospodarskih pretresih paso, kot pravi predsednik Energetske zbornice Slovenije, tuditokrat v ospredje prišla nekatera nova vprašanja,na katera bo šele treba odgovoriti. Besedilo in fotografija: Brane Janjic arjan Eberlinc je bil julija lani znova izvoljen za predsednika Energetske zbor- nice Slovenije, ki jo vodi že od leta 2010. Od leta 2005 je direktor družbe Plino­ vodi, predtem pa je deloval v Geoplinu in Rudisu. Je clan Inženirske zbornice Slovenije in Mednarodnega združenja za zemeljski plin (IGU), tri leta pa je bil tudi clan uprave Evropskega združenja sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega pli­na (ENTSOG), tako da mu bogatih izkušenj s podrocja energetike ne manjka. Te so, kot pra-vi, tudi razlog, da se sam uvršca med bolj konservativne energetike, ki zagovarjajo cim vecjo energetsko neodvisnost. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih izzivih, ki so pred slovensko energetiko, in o vlogi plina v obdobju prehoda v nizkoogljicno družbo. Kako ocenjujete uspešnost energetskega sektorja pri soocenju s sedanjo epidemiološko krizo? So se ob tem morebiti pokazale kakšne slabosti? Nemotena oskrba dokazuje, da se je slovenska energetika znala na primeren nacin odzvati in soociti s trenutno epidemiološko situacijo. To je tudi razlog, da na nobenem od sektorjev os­krbe z energijo nismo zaznali težav. Dolgorocno seveda možnosti podobnih pojavov nikakor ne smemo zanemariti. Še naprej bo med našimi kljucnimi nalogami pripravljenost na casovno hitro in ucinkovito obvladovanje energetske infrastrukture. Kot omenjeno, težav in slabosti, na katere bi bilo treba posebej opozoriti, ni bilo, zagotovo pa je delovanje v tako imenovanih kriznih razmerah aktualiziralo realno možnost prihodnje­ga pogostejšega delovanja v takih razmerah. To je še zlasti pomembno za sektorje kriticne infrastrukture. EZS prepoznava možnosti za sinergije energetskih akterjev, zato je prav povezovanje razlicnih energetskih akterjev v Sloveniji izredno pomembno za delo vnaprej. Energetska podjetja so zadnja leta tudi med poslovno uspešnejšimi. Zaradi nekaterih sprejetih ukrepov in manjšega povpraševanja bodo letošnje leto zagotovo zaznamovali precej manjši prihodki. Ali že imate grobo oceno, kakšen bo ta izpad v panogi? Drži, energetska podjetja v zadnjih letih poslujejo zelo do-bro, so se pa že pred epidemiološko krizo soocala s števil­nimi izzivi, povzrocenimi z velikim nihanjem cen energije na svetovnih trgih in s tem tudi vplivom na dogajanje v Sloveniji. Zmanjšanje gospodarske aktivnosti, katere posledice država blaži z interventnimi ukrepi, bo vplivalo na prihodke, pri cemer bo ta vpliv zelo razlicen glede na dejavnost posameznih družb. Ocen trenutno še ni mogoce dati, saj se ukrepi po evropskih državah sprošcajo zelo razlicno in bomo šele v prihodnjih mesecih videli, kako uspešno bo delovalo slovensko gospo­darstvo. Sprejeti ukrepi so bili za energetski sektor vecinoma pozitivni, pojavil pa se je tudi kakšen izrazito negativen, kot je zmanjšanje upravicenega donosa za elektrooperaterje. S tem se je mocno zmanjšala možnost ustvarjanja lastnih vi-rov za investicije. Operaterji elektro in plinskih sistemov smo pred zahtevnim investicijskim obdobjem, ki ga zahteva spreje-ti Celoviti nacionalni energetski in podnebni nacrt (NEPN). Cilji so za energetiko velik izziv, ki smo jih po mojem mnenju skupaj vendarle sposobni uresniciti. Potrebno bo sodelovanje ne le med energetskimi družba-mi, temvec bo treba poiskati tudi širši družbeni konsenz. V Ev-ropi že poteka razprava, kako uskladiti odpravo gospodarskih in financnih posledic krize z zavezami evropskega zelenega dogovora in s tem dodatno pospešiti prehod v ogljicno nevtralno družbo. Tudi v Sloveniji si v energetiki želimo spodbud za inves­ticije v nove tehnologije in povezovanje sektorjev, pri cemer bo treba ustrezno prilagoditi tudi regulacijo in s tem vodstvu reguli­ranih družb omogociti, da ustrezno pripravijo svoja omrežja in po potrebi tudi izvedejo pilotne testne projekte. Prve mesece leta je zaznamoval zgodovinski padec cen nafte, kar bo posledicno vplivalo tudi na cene drugih energentov, predvsem zemeljskega plina in elektricne energije. Kaj lahko glede tega pricakujemo v tem in naslednjem letu? To je zelo kompleksno vprašanje, vprašanje za milijon dolarjev, bi lahko rekli. Padec cen nafte je bil res velik. Pomembno je, da nizke cene nafte prinašajo tudi dolocena tveganja. Tako bo verjetno bistveno zmanjšano vlaganje v tej panogi, posledicno pa v prihodnosti lahko pride do izpada nekaterih novih zmogljivosti in zato zmanjšanih dobav. Nizke cene nafte lahko tudi pomenijo velike ekonomske težave v državah proizvajalkah, kar lahko vodi do socialnih in politicnih nestabilnosti. Cene zemeljskega plina so bile ugodne že v obdobju pred ko­rona krizo, tako da vecjih sprememb tudi ob krizi ni bilo. Povedati je treba, da se veliko cen v zadnjih letih oblikuje glede na gibanje borznih indeksov, tako da je neposredni vpliv cen nafte pomemb-no zmanjšan. Glede na precej polna skladišca zemeljskega pli­na v Evropi in glede na precejšen obseg dobav utekocinjenega zemeljskega plina lahko tudi v naslednjem obdobju pricakujemo ugodne cene. Oblikovanje cen elektricne energije je morda najbolj kom­pleksno, ker ima zelo veliko dimenzij. Med pomembnimi vplivi so povpraševanje, cena emisijskih kuponov CO2, obseg proizvod­nje iz obnovljivih virov … Tudi na tem podrocju velja, da so nizke cene dvorezen mec – so ugodne za uporabnike, po drugi strani pa pomenijo zmanj­šanje investicij in zato zelo verjetno tudi pocasnejši prehod v podnebno nevtralno družbo. Cena elektricne energije bo zelo povezana tudi z ukrepi energetske politike, na primer z dinamiko evropskega zelenega dogovora po korona krizi. Menite, da bo sedanje zmanjšanje prihodkov gospodarskih družb in zmanjševanje naložb vplivalo tudi na potek zelene preobrazbe slovenskega gospodarstva? Ceprav se življenje povsod postopno vraca v ustaljene tirnice, bomo posledice epidemije cutili še daljše obdobje. Zelena preo­brazba je bila zaradi izvajanja ukrepov za zajezitev širjenja epi­demije COVID-19 in prioritetnega delovanja v izrednih razmerah navidezno malce odmaknjena na stran, ne smemo pa pozabi-ti, da gre za dolgorocen proces z opredeljenimi konkretnimi cil­ji vse do leta 2050. Menim, da se bo proces zelene preobrazbe vsekakor zacel tudi pri nas. Ob tem lahko le upamo, da trenut-no zmanjšanje prihodkov in manjšanje naložb ne bo imelo dol­gorocnejših posledic. Kot prepoznano že pri samem snovanju prehoda, bo zacetni del vezan predvsem na nepovratna sredstva in najrazlicnejše spodbude, ki bodo v teh razmerah po epidemiji še pomembnejše ter bodo odlocujoce zaznamovale zacetno hi-trost izvajanja prehoda in zmanjševanje morebitnega zaostanka. Slovenija si je glede prehoda v nizkoogljicno družbo z NEPN postavila zahtevne cilje. Kateri so po vašem mnenju kljucni energenti, na katere je treba staviti v prihodnje? Kot napoveduje evropski zeleni dogovor, je treba v prihodnje naj­vec racunati na nizkoogljicne energente in seveda vse oblike obnovljivih virov. Upoštevati moramo, da ni enopomenskega ev­ropskega recepta in da si bo vsaka od clanic EU utirala svojo pot v ciljno podnebno nevtralnost do leta 2050. Slovenija v teh pro-cesih ne bo izjema. V prehodnem obdobju bo po mojem mnen­ju kazalo pospešiti prehod na OVE povsod, kjer so prepoznani neizkorišceni potenciali. Pomembno bo spodbujati komplemen­tarne nizkoogljicne vire obnovljivim virom, kot je to na primer plin, in izvajati razvoj ob hkratnem upoštevanju pomembnega nuklear­nega deleža. Menim tudi, da bo najvecji izziv energetskih družb pri snovanju energetskih projektov v Sloveniji predvsem v iskanju rešitev, ki jih bo zahtevalo okolje in vsi okoljevarstveni pogoji, saj je ta del naloge v postopku sprejemanja najzahtevnejši. V obravnavi in v odlocanju o gradnji energetskih investicijskih projektov bodo v okviru sedanjih zakonodajnih okvirjev ostali le energetski projekti, ki bodo pridobili veljavno okoljevarstveno soglasje. NEPN po letu 2030 opredeljuje razvoj velikih naprav za proizvodnjo elektricne energije v dveh alternativnih smereh razvoja. Ena smer je nadalj­nja izraba jedrske energije z izgradnjo novega bloka, druga smer je izgradnja vecjih plinsko-parnih enot v kombinaciji z uporabo ze­meljskega plina oziroma sinteticnega naravnega plina. Menim, da je smiselno iskati povezovanje obeh tehnoloških rešitev glede na zunanje okolišcine in stanje obeh tehnologij v tem obdobju. Samo jedrska ali samo plinska opcija ne prinašata želene rešitve, saj je vsaka po svoje nujno potrebna, plinska kot prilagodljiva in kom­plementarna vse vecjemu deležu OVE in jedrska kot pasovno najugodnejša rešitev. Slednje dokazujejo tudi rešitve v tradicional-no jedrskih državah, kot je Francija, kjer je rešitev v povezovanju obeh opcij in dolgorocnem prehodu plinskega dela v vecinskem delu na obnovljive pline. Nikakor torej ne smemo staviti na samo enega kljucnega no-silca, ne nazadnje sta prav vecja razpršenost in združevanje ra­zlicnih energetskih virov ter sektorjev tudi cilj energetske tranzicije. Kakšno vlogo naj bi v prehodnem obdobju imel plin in v kolikšni meri je slovensko plinovodno omrežje pripravljeno na nove izzive? Imamo dovolj prenosnih zmogljivosti? Kakšni so trendi glede prihodnje porabe zemeljskega plina? Slovensko prenosno plinovodno omrežje je zelo dobro prip­ravljeno na nove izzive. Operater plinovodnega sistema za to skrbi z vsakoletnim razvojnim nacrtom in projekti za povecanje obratovalne zanesljivosti in širitev prenosnega sistema, projek-ti prikljucitev ter projekti razvoja povezovalnih tock s sosednjimi prenosnimi sistemi. Tako prenosni plinovodni sistem zagotavlja najvišjo stopnjo povezljivosti z drugimi prenosnimi sistemi, hkra-ti omogoca širšo plinifikacijo obmocij ter prikljucevanje vecjih energetskih porabnikov in proizvodnih objektov. Naj samo omenim, da obsto- V Sloveniji nekaj pobud na to temo že poteka, projekti so v zgodnjih pripravljalnih fazah in pricakovati je mogoce, da bi Slo­venija v teh aktivnostih znala slediti razvitim evropskim državam. Zagotovo je v energetskem sektorju to novost in je prihodnji us-peh vecinoma odvisen tudi od tega, kako bomo znali slediti do-kaj hitremu tempu razvoja, uvajanju inovacij in medsektorskemu povezovanju. Pred kratkim smo z Elesom, HESS (GEN energi­jo) in HSE Invest podpisali sporazum o razvoju novih tehnologij. V zvezi s tem trenutno zakljucujemo zagonski elaborat, ki naj bi odgovoril na vprašanje o možnostih za proizvodnjo vodika in v drugi fazi metana iz presežkov elektricne energije ali dru­gih energetskih virov. Gre za pomemben korak pri povezovanju dveh dejavnosti, elektroenergetske in plinske. Kot receno, tre­nutno prehajamo iz faze elaborata – ko smo ugotavljali, katere tehnologije so v zvezi s tem na voljo v Evropi in kateri aktual­ni projekti potekajo – v fazo iskanja projektantskih in tehnicnih rešitev za uvedbo tovrstne tehnologije na za zdaj še neznano lo-kacijo. Gre za zahtevno multidisciplinarno delo, odvisno od vec dejavnikov – potencialnih viškov energije, kolicine biomase, ki bi jo lahko uporabili za proizvodnjo biometana, kolicine primer-nih odpadnih produktov in podobno. Napovedi glede prihod­nje proizvodnje vodika in sinteticnih plinov so na ravni okvirno navedenih v zadnjem osnutku NEPN in so odvisne tudi od razpoložljive zelene jece prenosno omrežje na trasi med Plin bo v prehodnem obdobju poelektrike. Ce zacnemo pri vodiku, teh­avstrijsko-slovensko mejo in sloven-vseh napovedih in projekcijah imelnologije proizvodnje so danes znane, sko-hrvaško mejo in nato vse do Lju-splošno so znani tudi deleži za vtiska­ pomembno vlogo. Najprej zaradi bljane omogoca prikljucitev tudi za vec vanje plina v plinovodna omrežja, prehoda in opušcanja drugih 1.000 MW instalirane moci termoener-vendar pa ti procesi na evropski ravni trdih in tekocih fosilnih goriv ter getskega objekta, ki bi kot energent še niso popolnoma poenoteni. Prvi re- uporabljal plin. postopno in vse bolj zaradi svojezultati preizkušanj pri uporabnikih naj Pricakovani trendi glede porabe ze-prilagodljivosti delovanju vednobi omogocali vtiskavanje do 20 odstot­meljskega plina so pozitivni, z zacetkom vecjemu deležu OVE. kov vodika v prenosni sistem, vse, kar obratovanja novih proizvodnih projek­tov pa pricakujemo vec kot 10-odstot-no rast porabe. Operater plinskega sistema v zadnjih petih letih zaznava precej povecan interes za prikljucevanje v prenosno pli­novodno omrežje in prepricani smo, da se bo ta trend glede na projekcijo cen zemeljskega plina nadaljeval tudi v prihodnje. V EU se precej govori tudi o možnem povezovanju plinskega in elektricnega sektorja ter dekarbonizacije plina. Kakšne priložnosti se na tem podrocju odpirajo na slovenskem trgu? Ali se na podrocju povezovanja obeh sektorjev kaj dogaja tudi pri nas? Povezovanje sektorjev plina in elektrike in razogljicenje plina z uvajanjem obnovljivih plinov, kot so zeleni vodik in sinteticni metan ter biometan, so kljucni prihodnji cilji v evropskem plinskem sek­torju in tudi v Sloveniji. Na to dejstvo zelo intenzivno opozarjamo ter poudarjamo, da je zdaj pravi trenutek za dejavno vkljucitev v projekte in pobude na ravni Evrope, ko so za ta namen na voljo nepovratna sredstva in partnerstva znotraj dejavnosti. Ta lahko za nas in naše gospodarstvo pomenijo priložnost za prihodnjo gos-podarsko rast in vecjo stopnjo samooskrbe. Uvajanje vodika in sinteticnih plinov je pomembno za trajnejše hranjenje viškov in za razogljicenje plinskega sektorja ter za povezovanje sektorjev plina in elektrike. Plinovodni sistemi postajajo tako nosilci OVE in hranilniki viškov obnovljive elektrike. je vec, so rešitve v sinteticnih plinih iz obnovljivih virov, ki lahko v celoti nado­mestijo zemeljski plin. Tehnologije proizvodnje sinteticnih plinov so tudi že znane in v praksi delujejo, so pa zaradi premajh­nega obsega uporabe trenutno še manjših moci in ob vseh nepoznanih vstopnih parametrih (cena zelene elektrike, cena kuponov CO2, ure obratovanja itd.) še nekonkurencne. Zelo pomembna bo vloga spodbud. Iz našega zornega kota bo šel najverjetnejši razvoj v smeri, da se bo v prvi fazi proizvajal vo­dik in se vtiskaval v plinovodna omrežja. Ko bo viškov vec, se bo postopno uvajala proizvodnja sinteticnih plinov, ki pa kolicin­sko in v deležu v plinovodnih omrežjih in skladišcih ni omejena. Kakšno vlogo bi lahko imelo obstojece plinovodno omrežje v energetskih sistemih prihodnosti? Kot že omenjeno, je obstojece prenosno plinovodno omrežje pripravljeno, je na razpolago in danes že lahko ponuja vse tisto, kar bo prinesla energetska tranzicija s spajanjem sektorjev in razogljicenjem plinskega sektorja. Tukaj predvsem mislimo na uvajanje obnovljivih plinov, najprej zelenega vodika ter pozne­je sinteticnega metana in biometana. Plinovodni sistem bo tako ohranjal svojo pomembno vlogo gradnika prihodnje energe­tike, kot je to prepoznano tudi v NEPN. Pri tem se vracamo k izhodišcnemu vprašanju. Nikakor ne smemo v prihodnje staviti le na en sam vir, temvec na njihovo povezovanje. HESS BREZ HIDROELEKTRARN NI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Priprave na gradnjo hidroelektrarne Mokrice na spodnjiSavi potekajo. Takoj po izdanem gradbenem dovoljenjubi v družbi HESS lahko zaceli izgradnjo. Vse pa je odvisnood ARSO. Besedilo in fotografiji: Vladimir Habjan ot je znano, je ARSO že julija 2018 za HE Mokrice izdal okoljevarstveno soglas­ je, ki ga je Upravno sodišce leta 2019 odpravilo in vrnilo v ponovno odlocanje. V družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) jih je odlocitev presenetila, saj so, kot so zapisali, projekt vsebinsko nacrtovali strokovno, skrbno in ob nenehnem iskanju izboljšav na osnovi zadnjih dognanj znanosti, varstva narave, priporocil domacih in tujih strokovnjakov, ugotovitev ribicev s terena, najnovejših usmeritev na zakonodajnem po­drocju in ob upoštevanju primerov dobrih praks. Za posamezne ureditve so bile izdelane preveritve in številne strokovne študije, na podlagi katerih so tudi projektno natancno opredelili vsebine, ciljno usmerjene k rešitvam za zagotavljanje in ohranjanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst. Žal je sodišce zadevo vrnilo v ponovno odlocanje zaradi postopkovnih razlogov. V ponovnem postopku so v HESS pridobili še dodatna strokovna mnenja uveljavljenih domacih in tujih strokovnjakov s podrocja biologije in ihtiologije, ki so potrdila, da so, vsebinsko gledano, rešitve za naravo ustrezne. DOKONCANJE VERIGE ELEKTRARN NA SPODNJI SAVI PRINAŠA VRSTO POZITIVNIH UCINKOV Naj ob tem še enkrat poudarimo, kaj za slovensko energetiko pomenita nova nacrto­vana HE Mokrice in vecletna zamuda zacetka gradnje. Izgradnja HE Mokrice predsta­vlja mnogo vec kot le še eno slovensko hidroelektrarno. Predstavlja dokoncanje verige šestih HE na spodnji Savi in dokaz, da znamo v Sloveniji zaceti projekt izpeljati do konca. Kot je povedal Bogdan Barbic, direktor HESS, je HE Mokrice zakljucni del vecnamenske­ga državnega strateškega projekta izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. »Gre za izpolnitev projekta, ki ga opredeljujeta že v letu 2000 sprejet Zakon o pogojih kon­cesije za izkorišcanje energetskega potenciala spodnje Save in v letu 2002 podpisa­na Koncesijska pogodba za izkorišcanje energetskega potenciala spodnje Save. Projekt združuje interese koncedenta – Republike Slovenije, koncesionarja – družbe HESS in lokalnih skupnosti. Štirje kljucni cilji, ki jih zasleduje zakljucevanje verige HE na spodnji Savi ob spoštovanju vseh strogih naravovarstvenih pravil, so: prvi je, da se veriga zakljuci v energetskem smislu in se omogoci delovanje že zgrajenim HE v polni zmogljivosti z namenom trajnostne uporabe razpoložljivega energetskega potenciala; drugi je, da je tre­ba zakljuciti protipoplavno zašcito regije Posavje na še nezašcitenem podrocju od Brežic do meje s Hrvaško; tretji je dolgorocen in se bo pokazal v naslednjih desetlet­jih, in sicer da se stabilizira podtalnica, ki povsod po Sloveniji upada, pri cemer la-hko z akumulacijsko-pretocnim bazenom uravnavamo celotno obmocje vzdolž HE ter ga ohranjamo za intenzivno kmetijs­ko proizvodnjo in bogatimo zaloge pitne vode; cetrti cilj pa je ponovno vzpostaviti plovnost na Savi med Brežicami in Mokri­cami. Približno petletna zamuda pri izgrad­nji je Sloveniji po financni plati povzrocila izpad prihodka v vrednosti slabih 40 mili­jonov evrov, saj Sava tece neizkorišcena. Prakticno vsa financna sredstva se tako ali drugace zavrtijo v Sloveniji, zato s tem izgubljamo vsi državljani. Poleg tega ima-mo še sreco, da v tem casu ni bilo poplav, kar bi povzrocilo milijonsko škodo na ne­premicninah in kmetijskih zemljišcih. Upa-mo samo, da bo protipoplavna zašcita zgrajena pravocasno in da se med izgrad­njo ne bodo ponovile visoke vode. Po-leg tega, gledano z energetskega vidika, bo zaradi neizgradnje HE Mokrice ne­mogoce doseci zavezo, ki jo je Slovenija dala EU, in sicer da bomo do leta 2020 dosegli 25-odstotni delež obnovljivih virov energije (OVE) v koncni bruto rabi energi­je. Koliko nas bo to stalo, danes še ni jas-no, ampak dane obljube je treba izpolniti ali pa placati,« je bil izcrpen Barbic. VREDNOST IZGRADNJE HE MOKRICE JE OCENJENA NA 163 MILIJONOV EVROV Izgradnja HE Mokrice bo, tako kot pri vseh HE do zdaj, predvidoma trajala 42 mesecev. Financna konstrukcija projekta je zakljucena. V letu 2017 je Vlada RS za izgradnjo HE Mokrice sprejela Pr ogram izvedbe objektov vodne, državne in lo-kalne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju. Nato sta bila izdelana in v letu 2018 potrjena oba investicijska programa, tako za energetske kot tudi infrastrukture ureditve. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na 163 milijonov evrov, ener­getski del znaša 84 milijonov evrov, infra-strukturni pa 79 milijonov. Energetski del bo v deležu 30 odstotkov financiral HESS iz lastnih sredstev, preostalih 70 odstotkov pa predstavljajo naknadni vložki družbe­nikov. Infrastrukturni del financirata jav-no podjetje Infra in Eles. Kot je povedal Barbic, je projekt zanimiv tudi s stališca donosnosti, saj ta pri energetskem delu znaša vec kot 6 odstotkov. Pri tem se upošteva priporocilo Evropske komisije (EK), ki kot okvirno merilo uspešnosti za družbeno diskontno stopnjo priporoca 5,5 odstotka, hkrati pa investicija presega zahtevano 4-odstotno donosnost iz Ured-be o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podrocju javnih financ. Voda bo v 21. stoletju postajala strateško vse bolj pomemben vir. Možnost njenega zadrževanja je za Slovenijo pred­vsem privilegij v procesu prilagajanja pod-nebnim spremembam, pravijo v HESS. 20 21 Poplave, suše in onesnaževanja so prak-v zanesljivi, konkurencni, varni ter okolju hidroelektrarn, ki v casu svojega obrato-ga vpliva na letni prirastek bruto domace-ki ter celovito ureditev za zagotavljanje v katerem živimo, namenjen vsem in da si ticno že del našega vsakdanjika. Pri tem in družbi prijazni proizvodnji elektricne vanja petdesetih let v proracun države ga proizvoda (BDP), in sicer med 0,2 in 0,4 poplavne varnosti naselij, kmetijskih zem-ga je treba pametno deliti. Vecnamenski so že izvedeni vecnamenski projekti upra-energije. Pri tem ima Slovenija najvecji oziroma lokalnih skupnosti vrnejo šestkrat odstotka vsako leto, glede na intenziv-ljišc in infrastrukturnih objektov (kot npr. projekti rabe vodotoka na spodnji Savi so vljanja voda jasen dokaz, da znamo vodo potencial, da razvoj OVE nadaljuje na up-vec sredstev, kot jih država neposredno nost gradnje. Iz tega izhaja, da so za za-Term Catež) na vplivnem obmocju reke lep dokaz dobre prakse. Te dosežke lah­odgovorno uporabljati ter da s tem dose-orabi domacega potenciala hidroenergije, vloži. Prvenstveno gre za koncesijske da-gon slovenske industrije v teh težkih casih Save. Infra pridobiva oziroma odkupuje ko mi, ki bivamo ob zgrajenih HE, uživamo gamo socasen infrastrukturni, okoljski, in sicer v obliki vecnamenskih projektov jatve, vodna povracila, davke in druge da-zelo pomembni domaci projekti. Gradnja tudi zemljišca vodne in energetske infra-vsak dan. Trenutne projekcije kažejo, da socialni in gospodarski razvoj za boljšo ureditve in rabe vodotokov, z izgradnjo hi-jatve. Dolgorocno gledano je kljucno, da hidroelektrarn je ena redkih panog, ki jih strukture, ki so predmet Državnega pros-ce letos pridobimo gradbeno dovoljenje, skupno prihodnost. Tudi zato jih v HESS droelektrarn na Savi in Muri. Vzor imamo z ucinkovito ureditvijo in vzdrževanjem v Sloveniji še znamo narediti sami, pa tudi torskega nacrta (DPN). bo protipoplavna zašcita lahko zakljucena veseli podpora politike. Kot je ob zadn-v uspešnem modelu HE na spodnji Savi. obrecnega prostora, ki ga prevzamemo konkurencnost in znanje teh družb v ev-V obcini Brežice je poplavna zašci-do konca leta 2023. To je edini izvedljivi jem obisku konec aprila povedal minister Ta je v skladu s priporocili EK, ki Slovenijo kot investitor, država prakticno nima vec ropskem merilu sta visoka. ta na nekaterih poplavnih obmocjih ne-nacin za zagotovitev varnosti pred popla-Jernej Vrtovec, tudi na infrastrukturnem poziva k uporabi lastnih obnovljivih virov stroškov z vzdrževanjem vodotoka. Pozi-Slovenska podjetja, ki imajo znanje dokoncana in že od leta 2011 cakajo na vami na tem obmocju. Že v casu priprave ministrstvu podpirajo cimprejšnji zacetek za pravocasno, stroškovno ucinkovito in tivni ucinki se nato odražajo tudi pri zmanj-in izkušnje na podrocju izgradnje HE, so zagotovitev varnosti pred poplavami. Kot DPN so bili opravljeni izracuni, ki so poka­gradnje HE Mokrice ob upoštevanju dolgorocno samooskrbo. Podporo okolj-šanju stroškov države iz povracil oziroma po oceni HESS in poznavanju situacije pravijo v HESS, je pri vsej zgodbi to dej-zali, da bi bili nasipi brez HE Mokrice višji vseh okoljskih in prostorskih zahtev. O skega ministra je mogoce razumeti kot subvencij ob škodi, ki bi jih povzrocale še vedno v stanju, da lahko dobavijo kl-stvo najbolj skrb vzbujajoce. Bogdan za približno 1,4 metra. To je bilo za krajane tem Bogdan Barbic: »Seveda je poslan-odgovorno zavedanje politike, da je treba poplave, in izboljšanju izplena kmetijske-jucno opremo, saj delujejo tudi na drugih Barbic je povedal: »Ravno zato vsa priza-nesprejemljivo, seveda bi to predstav­stvo in odgovornost politike, da ustvarja uravnotežiti skrb za okolje in projekte, ki ga pridelka. S tem je okoljsko-družbeni trgih. Od slovenskega povpraševanja te devanja vlagamo v cimprejšnjo pridobitev ljalo tudi vecji poseg v okolje. Imeli bi na­pogoje, v katerih se lahko država uspeš-prinašajo trajnostni razvoj države. Po vzo-krog sklenjen in kakovost življenja za pre-družbe ne morejo preživeti, je pa kontinu-gradbenega dovoljenja za HE Mokrice. sipe, ne bi pa rešili poglabljanja struge, no razvija in s tem izboljšuje blagostanje ru tujine je kljucno ustvariti pravne okvire, bivalce višja. Podpore 51 poslancev smo iteta izgradnje tista, ki jim zagotavlja vecjo Prva pobuda za projekt je bila dana v letu bogatitve podtalnice in zalog pitne vode. svojih prebivalcev. Podpora politike je za kjer so postopki poenostavljeni, hitrejši in veseli in se jim zahvaljujemo, posebno pa stabilnost poslovanja. Zato se zavzema-2006 in HE Mokrice je postala dokoncno Še vedno bi primanjkovalo zelene energi­tovrstne projekte zelo pomembna in kljuc-ucinkovitejši, ne da bi pri tem trpelo kate-še pobudnikom, poslancem iz Posavja, ki jo v HESS, da s kontinuiteto omogoca-dejstvo v prostoru s sprejetjem DPN (op. je. Tako parcialno reševanje problemov je na. In prav je, da je razvojno naravnana. ro koli resorsko podrocje. Predlogi min-se zavedajo, kako pomemben je ta pro-jo stabilizacijo slovenskih družb, ki so p. sprejet 2013). Zdaj tece že šesto leto od videti približno tako, kot da bi imeli sredi Ne nazadnje država kreira prostor in skrbi, istrstva gredo s sprejeto zakonodajo v jekt za Posavje.« konkurencne pri izgradnji. prve vloge za pridobitev okoljevarstve-oceana veliko ladjo brez motorjev. Sicer da se v njem vsi dobro pocutimo in lahko pravo smer. Kljucno je investitorjem povr-Tudi Združenje za inženiring pri Gos-nega soglasja. Žal tudi v Posavju placuje-bi na njej lahko bivali, premakniti pa se ne uresnicujemo svoje potenciale. Pri tem je niti zaupanje, da je v Sloveniji mogoce v podarski zbornici Slovenije (GZS) pod-JAVNO PODJETJE INFRA mo davek sistemskih napak iz preteklosti bi mogli nikamor. In brez hidroelektrarn ni nujna dobra in zanesljiva infrastruktura.« pira cimprejšnji zacetek gradnje. Kot so JE POMEMBEN DELEŽNIK in predvsem neodgovornih ravnanj neka-trajnostnega razvoja.« Projekt podpirajo tudi na okoljskem povedali v HESS, se GZS dobro zave-PRI PROJEKTU terih nevladnih organizacij. Njihovo po-V letu 2016 je bila za spremljanje de­ministrstvu. Kot je ob obisku HE Brežice HE Mokrice bo vzorcni primerda, da brez mocnega gospodarstva, ki Infra kot pooblašcenec koncendenta (Re-slanstvo ni skrb za naravo, katere del smo javnosti ter izgradnjo HE Brežice in HE konec aprila povedal minister Vizjak, in prelomna tocka, s katero se potrebuje zanesljivo dobavo elektricne publike Slovenije) vodi in financira inves-tudi ljudje, niti niso pripravljeni iskati sku-Mokrice ustanovljena projektna skupi­pricakuje okoljevarstveno soglasje še to bo dokazalo, da infrastrukturni energije po konkurencnih cenah, ni na-ticijo infrastrukturnih ureditev. Dejansko pnih rešitev v sožitju. Izkorišcajo dane na, ki jo je s sklepom imenoval župan leto. Ob tem v HESS komentirajo, da so projekti lahko sobivajo z naceli predka v družbi. Ce napreduje cel svet, gre za izgradnjo in ureditev pretocno-aku-možnosti in gledajo le enodimenzijsko. obcine Brežice. V komisiji so predstavni­infrastrukturni projekti tisti, ki bodo drža-varovanja okolja. stagnacija pomeni dejansko nazadovan-mulacijskega bazena z vsemi prito-Velika vecina ljudi se zaveda, da je prostor, ki krajevnih skupnosti obmocij, ki se do-vam v naslednjih letih pomagali pri izho-je in gospodarsko šibka država ob svo-tikajo obeh hidroelektrarn, predstavnik du iz gospodarske krize in krepili domace ji majhnosti, kot je Slovenija, nima dobre Term Catež in predstavnik obcine Brežice. gospodarstvo. Barbic dodaja: »V Sloveni-razumnem casu in pod znanimi pogo-perspektive. »Veseli smo, da Združenje za Vloga projektne skupine je biti vezni clen ji imamo številne kakovostne in trajnostne ji investirati, ce imajo okoljsko in družbe-inženiring pri GZS, kot strokovna organi- s prebivalci obcine Brežice in jih sproti projekte, ki so pripravljeni za uresnicitev. no odgovorne projekte. HE Mokrice bo zacija, razume pomen kontinuitete izgrad­ seznanjati z dejavnostmi pri izgradnji HE. Predvsem pa imamo ljudi, znanje in iz-ne nazadnje vzorcni primer in prelomna nje hidroprograma v Sloveniji, ki je v celoti V obcini je sicer zaznana mocna podpora kušnje, da jih ucinkovito izvedemo. Za tocka, s katero se bo dokazalo, da infra-plod slovenskega inženirskega znanja in gradnji HE, ki jo po podatkih iz raziskave suvereno državo je kljucno, da cim prej strukturni projekti lahko sobivajo z naceli ga v tem smislu tudi podpira,« so njihovo javnega menja podpira dobrih 87 od­okrepimo stopnjo samooskrbnosti z elek-varovanja okolja.« stališce komentirali v HESS. Ce se kon­ stotkov anketiranih obcanov. »Ob izved­tricno energijo ter hrano in da poskrbimo tinuiteta izgradnje prekine za daljši cas, bi takih strateških vecnamenskih državnih za ucinkovito rabo vodnih virov. Skupni NALOŽBE V HIDROELEKTRARNE se inženirske ekipe, ki zdaj delajo na pro- projektov, kot je HE, je delovanje projek­imenovalec za dosego teh ciljev so HE, ki SE VECKRATNO POVRNEJO jektih, razpustijo in preusmerijo drugam, tne skupine dobrodošlo in potrebno. Ne zagotavljajo vodo za proizvodnjo hrane in Podporo za cimprejšnji zacetek gradnje s tem pa se v celoti izgubijo dosedanje nazadnje, lokalna skupnost pricakuje, proizvodnjo energije, kar so kljucne kom-je dal tudi državni zbor na pobudo 51 po-znanje in izkušnje. Takih ekip ne more ni­ da se bodo z izgradnjo HE Mokrice cim ponente za Slovenijo, tudi za preživetje v slancev, kar za investitorja pomeni precej hce vec sestaviti nazaj in postanemo v ce­ prej odpravile vse napake zaradi regu­krizah, s kakršnimi smo sooceni danes. manjše tveganje investicije. Taka podpo-loti odvisni od tujega znanja. lacije reke v prejšnjem stoletju. S po-Pred slovensko energetiko so veliki izzivi, ra je po mnenju HESS pomembna ter iz-Pri gradnji hidroelektrarn na spodnji novno ureditvijo prostora ob Savi se bo vendar vsi rešljivi. Slovenija si je s sprejet-raža odgovornost naših voditeljev, kar nas Savi je HESS sodeloval z mnogimi slo­ izboljšala poplavna varnost, omogocilo jem strateškega dokumenta NEPN (Na-lahko vse skupaj veseli in navdaja z op-venskimi podjetji, na primer z Litostroj se bo namakanje kmetijskih površin, iz­cionalni energetski in podnebni nacrt) timizmom. O tem Barbic pravi: »Drži, da Power. Dejstvo je, da 90 odstotkov del in vedla renaturacija vodotokov, ozelenel zacrtala smer, ki je zelo pomembna za s posegom, kot je HE Mokrice, spremin-opreme pri izgradnji HE in njihovih sprem- in sonaravno se bo uredil obrecni pros-prihodnost. Dejstvo je, da bo proizvod-jamo okolje, ki je družbena korist. Ven-ljajocih infrastrukturnih ureditev zagotovijo tor, vzpostavila se bodo nova rekreacij­nja elektricne energije iz OVE pomemben dar ga spreminjamo na bolje. Kar pride podjetja v Sloveniji. To ugodno vpliva na ska obmocja, uredili nadomestni habitati steber pri uresnicevanju trajnostne politike iz naše skupnosti, tudi na primer zaradi zaposlenost, še zlasti v obdobju gradnje. ipd. Vloga projektne skupine je bila tako EU in prilagajanju podnebnim spremem-naravnih danosti, se mora skupnosti vr-Kot ocenjujejo strokovnjaki iz Urada RS za pomembna že v fazi nacrtovanja, kjer se bam. Sooblikovati bo treba energetsko-niti z nekajkratnim presežkom. To je naše makroekonomske analize in razvoj, pride je državna investicija uskladila z lokalnimi okoljsko odlicnost, ki se mora manifestirati vodilo tudi pri izgradnji spodnjesavskih v obdobju gradnje HE tudi do pozitivne­ potrebami,« je sklenil Barbic. ELES ELES ZAKLJUCIL PRVI FAZI REKONSTRUKCIJE RTP CIRKOVCE Rekonstrukcija 220/110 kV RTP Cirkovce je bila nacrtovanaskupaj z umestitvijo 2 x 400 kV daljnovoda Cirkovce–Pince.Ker zaradi zahtevanih elektricnih parametrov za 110 kVopremo njena zamenjava na obstojecem stikališcuni bila mogoca, se poleg gradi tudi novo 110 kV stikališce. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: Nejc Zima a obmocju RTP Cirkovce je za po­ trebe vkljucitve novega 400 kV daljnovoda Cirkovce–Pince tre­ba zgraditi novo 400 kV stikališce, zato vecji del obstojecega stikališca (220 kV in transformacija 220/110 kV) ni vec po­treben. Zaradi zahtevanih elektricnih parametrov za 110 kV opremo njena zamenjava na obstojecem mestu ni bila mogoca, zato se poleg gradi tudi novo 110 kV stikališce v izvedbi GIS. Obstoje-ce 220/110 kV stikališce bo v celoti porušeno. Projekt 400/110–220/110 kV RTP Cirkovce z razpletom daljnovodov vkljucuje tudi rekonstrukcijo 110, 220 in 400 kV daljnovodov, ki se oziroma se bodo vkljucevali v obstojece in novo sti­kališce. Gradnja je zaradi vecjega števila prostorskih ureditev in tehnicne zahtev­nosti, predvsem z vidika neprekinjene­ga obratovanja obstojecega stikališca, razdeljena v vec faz. Prva faza obsega preureditev vseh 110 kV daljnovodov, ki se v obstoje-ce stikališce vkljucujejo z vzhodne strani. Druga faza obsega preureditev 220 kV daljnovoda Žerjavinec–Cirkovce na obmocju novega stikališca, tretja faza izgradnjo novega 400 in 110 kV stikališca, cetrta pa preureditev 2 x 400 kV daljno­voda Maribor–Krško/Podlog (vzankanje daljnovoda v RTP Cirkovce). Peta faza obsega vkljucitev 110 kV daljnovodov v RTP Cirkovce (2 x 110 kV daljnovoda Cirkovce–Zlatolicje in 110 kV daljnovodov Cirkovce–Rogaška Slatina, Cirkovce– Formin, Cirkovce–Kidricevo 1, 2 in 3 ter Maribor-Cirkovce 1 in 2). Šesta faza ob-sega rušitev obstojecega 110 kV stika­lišca. V zadnji, sedmi fazi, se bo porušilo obstojece 220 kV stikališce ter spojilo 220 kV daljnovoda Žerjavinec–Cirkovce in Cirkovce–Podlog. Kot pravi Elesov vodja projekta izgrad­nje RTP Cirkovce Nejc Zima, sta v tem trenutku zakljuceni prva in druga faza, iz­vajata pa se tretja in cetrta faza. Peta faza se bo zacela izvajati po zakljuceni tretji in cetrti fazi, šesta in sedma faza pa po zakljuceni peti fazi. Dela potekajo po ter­minskem nacrtu, zakljucek vseh del je predviden do konca prihodnjega leta, vrednost investicije pa je ocenjena na nekaj vec kot 60 milijonov evrov. Projekt izgradnje 2 x 400 kV da­ljnovoda Cirkovce–Pince in 400/110 kV RTP Cirkovce je bil uvršcen na seznam projektov skupnega interesa (PCI), upra­vicenih do sofinanciranja v okviru Instru­menta za povezovanje Evrope (CEF). Eles je bil s prijavo za sredstva uspe­šen in prejel dobrih 48,2 milijona evrov nepovratnih sredstev. DELA SO POTEKALA TUDI V CASU EPIDEMIJE Prva faza projekta se je zacela aprila lani in je bila zakljucena novembra 2019. Iz­vedena je bila pokablitev 2 x 110 kV dalj­novoda Cirkovce–Zlatolicje ter 110 kV daljnovodov Cirkovce–Rogaška Slatina, Cirkovce-Formin, Cirkovce–Kidricevo 1, 2 in 3 med novimi koncnimi stebri in daljnovodnimi polji v 220/110 kV v RTP Cirkovce. S tem je bil sprošcen prostor za izgradnjo novega 400 kV stikališca, objekta 110 kV v izvedbi GIS ter razpleta 220 kV daljnovoda Žerjavinec–Cirkovce Celoten projekt bo omogocil vecjo integracijo trga v regiji ter olajšal dostop do vzhodnih trgov z elektricno energijo, kar bo dolgorocno prineslo ugodnejše cene elektricne energije za slovenske odjemalce in posledicno dvig konkurencnosti slovenskega gospodarstva in slovenskih izdelkov na svetovnih tržišcih. Nova RTP Cirkovce bo hkrati razbremenila sedanjo RTP Maribor. ter 2 x 400 kV daljnovodov Maribor– Cirkovce, Cirkovce–Krško/Podlog in Cirkovce–Pince. V sklopu pokablitev je bilo vgrajenih kar 21.789 metrov 110 kV kabla. V sklopu projekta trenutno poteka izgradnja novega 400 kV stikališca in objekta 110 kV v izvedbi GIS (gradbena dela, montaža jeklenih konstrukcij in mon­taža 400 kV opreme). Vzporedno poteka izdelava opreme lastne rabe, sekundarnih sistemov, telekomunikacij, 110 kV stikališca ter dveh transformatorjev 400/110 kV in transformatorja 110/20 kV. Zaradi epidemije koronavirusa so se v marcu na gradbišcu soocili s strogimi ukrepi preprecevanja širjenja okužbe. Pri delih so upoštevali vsa navodila in ukrepe vlade, NIJZ in Elesove službe za naš Stik korporativno varnost. Pri tem so bili us-pešni, saj med delavci na gradbišcu ni prišlo do prenosa virusa, zato tudi vec­jih težav, ki bi vplivale na terminski plan projekta, ni bilo oziroma so jih uspešno obvladali. Kot pravi vodja službe za projektno vodenje investicij v Elesu Boštjan Barl, je treba zasluge za odlicno obvlado­vanje tveganj pripisati dejstvu, da je ce­loten potek projekta skrbno nacrtovan. Terminski plani imajo vkljucena tudi ra­zlicna tveganja, ki so bila prepoznana na podlagi izkušenj iz preteklih obdobij. Pri tem tveganja razglasitve epidemi­je zaradi nalezljive bolezni še niso bila upoštevana, a so tudi ta skupaj z imeno­vanim koordinatorjem varstva pri delu uspešno obvladali in s tem preprecili morebitne zamude pri projektu. Pri projektu sodeluje velika projektna skupina, med katerimi so poleg vodje projekta tudi pomocnik vodje projek­ta Darko Maric, pomocnik vodje pro-jekta za sekundarne sisteme Darko Bordon, vodja nadzora Jožef Korez, po­mocniki vodje nadzora: Sandi Jakoncic, Laura Bratina Vukotic, Jernej Zupan, Vladimir Leva, Boris Pezdirc in Matjaž Grošelj. Seveda so za to, da dela pote­kajo po nacrtih, zaslužni še številni dru­gi sodelavci iz skoraj vseh strokovnih in podpornih služb Elesa (Darko Malek, Aleksander Polajner, Jure Praznik, Anton Pacnik, Jože Špegel, Vlado Brglez, Domen Oder, Jelka Vrtacnik, Eva Gruden, Aleš Volk, Blaž Pirnat, Igor Lah, Boštjan Kovše, Tadej Lukan, Blaž Koprivec, Bogdan Trop, Egon Prelec, Marija Mrzel Ljubic, Benjamin Erjavec, Jože Jurhar, Peter Gale, Luka Sila, Maja Marjanovic, Valter Cermelj, Silvester Cizerle in Sandi Juren). ANA STANIC NUJNO BO STRATEŠKO RAZMIŠLJANJE O NOVI PRIHODNOSTI V javnosti in medijih se pojavljajo razlicne ocene posledickoronavirusa za gospodarstvo, od tega, da se bo hitropovrnilo stanje v cas pred krizo, pa do bolj pesimisticnihnapovedi. Dejstvo je, da se je Evropska komisija temeljitolotila odpravljanja težav, pri tem pa ji sledi tudi Slovenija. Besedilo: Vladimir Habjan; fotografija: osebni arhiv pidemija je korenito posegla v svetovno gospodarstvo, tudi energetiko. O tem, kako so se posamezne države lotile odpravljanja težav v primerjavi s Sloveni­jo, o dejavnikih, ki vplivajo na energetski sektor, in o spremenjenih postop­ kih umešcanja v prostor, ki nevladnim organizacijam nekoliko zapirajo vrata, smo se pogovarjali z Ano Stanic, pravnico pri E&A Law Limited, strokovnjakinjo za energet­sko pravo EU. Staniceva v zadnjem casu na podrocju protikoronskih ukrepov svetuje tudi vladam in podjetjem. Podatki kažejo, da se je poraba energije in energentov zmanjšala, vse to pa je povzrocilo mocan padec cen. Kaj menite, kaj to pomeni za svetovno, evropsko in slovensko energetiko? Zaradi krize koronavirusa se v letu 2020 globalno predvidevajo trije scenariji. Prvi je, da bo okrevanje v obliki crke »V«, da se bo torej stanje hitro povrnilo na cas pred krizo. Drugi scenarij je pocasnejše okrevanje v obliki crke »U« in tretji, daljša re-cesija v obliki crke »L«. Sama mislim, da svetovno gospodarstvo pred letom 2022 naj­verjetneje ne bo doseglo ravni pred pandemijo. Najnovejši podatki Mednarodnega monetarnega sklada kažejo precej negativen trend, še zlasti za Evropsko unijo. Za energetski sektor to pomeni zmanjšano povpraševanje po energetskih produktih in posledicno zmanjšanje dohodkov, posebej to velja za naftni in plinski sektor. Te dni (pogovor je bil posnet 28. maja) je Mednarodna agencija za energijo obja­vila Porocilo o svetovnih vlaganjih v energetiko (World Energy Investment Report), v katerem so objavili, da je v državah, ki so uvedle strogo zaprtje, zaznan v povprec­ju 25-odstotni upad povpraševanja po energiji, v državah z delnim zaprtjem pa v povprecju 18-odstotni upad. Najvec je zaradi zaprtja trpel naftni sektor, saj transport in letalstvo skupaj pred­stavljata 60 odstotkov svetovnega povpraševanja po njej. IEA ocenjuje možnost pad-ca povpraševanja po nafti letos v povprecju za 9 milijonov sodov na dan, s cimer bi se poraba nafte vrnila na raven iz leta 2012. Letos smo prvic videli negativne cene nafte! V vecjem številu držav se je zmanjšala tudi poraba elektricne energije za približno 20 odstotkov, tudi iz OVE, vse zaradi zmanjšanega povpraševanja industrije oziroma gospodarstva. Ce se bo ekonomska situacija v prihodnje popravila, se pricakuje vec­ja poraba OVE, saj ima nižje operativne stroške in prednostni dostop do elektricnih Uspešna bodo tista podjetja, ki bodo bolj prilagodljiva, prožnejša in bodo znala spreminjati svoje strategije, tako kratkorocno kot dolgorocno. sistemov. Pricakuje se tudi padec emisij CO2 za okoli osem odstotkov, kar je vec kot v casu financne krize leta 2008. Kako ocenjujete uspešnost energetskega sektorja, tudi slovenskega, pri soocenju z današnjo krizo? So se pokazale tudi kakšne slabosti sistemov? Med zaprtjem so bile najpomembne­jše naloge podjetij stabiliziranje poslo­vanja, ureditev likvidnostnih razmer in vzpostavitev dobavnih verig. Zdaj pa je cas, ko podjetja zacenjajo strateško razmišljati o tem, kako se bodo prilago­dila casu po pandemiji. Vec podjetij je pricakovalo scenarij v obliki crke »V«, torej, da se bodo stvari hitro vrnile na stare tire, bolj pa kaže, da bo okrevanje pocasnejše. Videli bomo, ali bodo vcer­aj najavljene 750 milijard evrov vredne financne spodbude s strani EK uspele odgnati dolgorocno recesijo v EU. En-ergetska podjetja se morajo zaceti prilagajati novim razmeram. Ceprav ne pricakujem, da bodo omejitve, ki smo jih imeli od marca do maja, znova uvedene, mislim, da je prihodnost še bolj nepred­vidljiva kot pred koronavirusom. Zato se bodo morala podjetja precej bolj pod-robno in strateško ukvarjati s tem, kako se spopasti z nepredvidljivimi dogodki v prihodnosti. Uspešna bodo tista podjet­ja, ki bodo bolj prilagodljiva, prožnejša in bodo znala spreminjati svoje strate­gije, tako kratkorocno kot dolgorocno. Ne pricakujem linearnega procesa rasti. Podjetja bodo morala svoje poslovanje strateško spremeniti. Koronavirus je po­spešil tudi digitalizacijo in avtomatizaci­jo. Podjetja se bodo morala spopadati z vsem tem. Energetska industrija, ki bo izšla iz te krize, se bo bistveno razlikova-la od tiste pred krizo. Ali lahko pricakujemo, da bo Evropska komisija z regulatornimi ukrepi posredovala na evropskem energetskem trgu in ce bo, kaj naj bi bil cilj tega posredovanja? Novi zeleni paket je bil najavljen že pred koronavirusom. Pred kratkim je ev­ropska komisija predstavila ambiciozen predlog za naslednji evropski proracun in sklad za okrevanje evropskega gos-podarstva v višini 750 milijard evrov za reševanje posledic epidemije, ki ima sami po sebi tudi zeleni element. Tako naj bi bilo najmanj 25 odstotkov vseh ukrepov namenjenih ozelenitvi projek­tov. Tudi predvidenih 500 milijonov ev­rov nepovratnih sredstev državam bo prednostno namenjenih tovrstnim pro-jektom. Pricakuje se tudi sprejetje nove regulative, ki naj bi jo Evropska komisija pripravila do konca leta, vkljucuje pa spremembe pravil glede državne po­moci energetskim projektom, da bodo ta še dodatno »ozeleneli«. V tem paketu naj bi bila »pilotna shema za ogljikove pogodbe za razlike (CCfD)« v podporo proizvodnji cistega vodika. Shema bi bila podobna trenutnim dražbam za obnov­ljive vire energije. Komisija tudi predlaga, da bi del de­narja za financiranje evropskega pro-racuna oziroma najemanja sredstev na svetovnih financnih trgih zagotovili z zbiranjem davkov na evropski ravni, pri cemer naj bi bil eden od teh tudi iz siste-ma trgovanja z emisijami CO2. To bo s sabo prineslo tudi precejšnje spremem- Energetska industrija, ki bo izšla iz te krize, se bo bistveno razlikovala od tiste pred krizo. be v prihodnjih odnosih med državami clanicami in Evropsko komisijo na davc­nem in tudi energetskem podrocju. V EU je veliko govora o možnem povezovanju plinskega in elektricnega sektorja ter dekarbonizacije plina. Kakšne priložnosti se odpirajo na tem podrocju? Nacrt, ki je bil postavljen še pred pan-demijo, je predvideval celotno reguliranje emisij kot del širšega plana, ki ga je Ev-ropska komisija zacrtala kot del zelene­ga dogovora. Letos pricakujemo predlog o vodiku. Prihodnja vloga plina naj bi bila del paketa predlogov, ki pa ga vsaj za zdaj še ni. V vsakem primeru je bilo to že nacr­tovano in bo EU tudi predlagala. Koliko bo po vašem mnenju vplivala trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko na evropsko energetiko? Ta trgovinska vojna nedvomno vpliva na strategijo Evropske komisije, vpliva pa tudi na celotno svetovno trgovino in bo prinesla posledice tudi nam. Vceraj so ZDA najavile ukinitev posebnega tr-govinskega statusa Hongkonga. To se bo verjetno zgodilo ter bo imelo ve-like posledice za prihodnje odnose med Kitajsko in ZDA. Videli smo, da je imela naftna vojna med Rusijo in Savds­ko Arabijo ogromne posledice ne le na ceno nafte, pac pa tudi plina. Celotna situacija z epidemijo koronavirusa ima že sama po sebi velike ucinke na energet-ski sektor ter je vplivala tudi na ceno plina in nafte. Dejavnikov, ki hkrati ucinkujejo na energetski sektor, pa je še vec zaradi dekarbonizacije in drugih strukturalnih sprememb, ki cakajo sektor. Kako ocenjujete ukrepe Slovenije zaradi gospodarskih posledic epidemije koronavirusa v primerjavi z drugimi evropskimi državami? Kako ucinkovita je bila Slovenija? Je svojemu gospodarstvu zagotovila konkurencno prednost? Ocenjujem, da je bila Slovenija pri spre­jemanju ukrepov pomoci podjetjem pocasnejša kot druge evropske države. Ukrepi Slovenije so imeli zelo stroge kriterije, strožje kot druge države, pa naj gre za primere nadomestil za povracilo plac in prispevkov ali kaj drugega. Slo­venija je pomoc omogocila le dolocenim podjetjem, tistim, ki so izpolnjevala stroge kriterije, medtem ko so druge države da­jale nadomestila vsem podjetjem, ki so se znašla v krizi. Poleg tega je postopek za pridobitev pomoci v Veliki Britaniji tra­jal vsega teden dni in so podjetja morala le predložiti izjavo, da bodo imela zapo­slene na cakanju tri tedne, pri nas pa smo postopke precej zapletli. Slovenska pod-jetja so morala založiti denar za place, nadomestila pa so dobila šele v maju za mesec marec. Zato shema, ki je bila sprejeta v Sloveniji, ni prispevala k izbol­jšanju likvidnostnih razmer podjetij. Slo­venija je tudi prva v EU razglasila konec epidemije in posledicno dodatno omejila število podjetij, upravicenih do nadomes­til plac, medtem ko jih v drugih državah še vedno dobivajo vsa podjetja. V Veli­ki Britaniji, denimo, so do oktobra letos upraviceni do pomoci in lahko se zgodi, da se bodo nadomestila še nadaljevala. Del paketa, ki ga je predstavila Evrop-ska komisija , je precej ambiciozen in bo – ce bo sprejet – prvic omogocal Evrop-ski komisiji, da sama pridobi sredstva na svetovnih financnih trgih. Ce bo ta nacrt sprejet, bo tudi Sloveniji pripadel del teh sredstev. Govorimo o približno petih mili­jardah evrov, vprašanje pa je, ce jih bo Slovenija sploh hotela imeti in kako jih bo porabila. Med interventnimi ukrepi slovenske vlade so tudi ukrepi, ki nevladnim organizacijam omejujejo dostop do postopkov gradenj energetskih objektov pri presoji vplivov na okolje. Kako to ocenjujete z vidika sodne prakse evropske zakonodaje? Katere so po vašem mnenju tiste rešitve, ki bi lahko postopke pospešile? Zacasni ukrepi, sprejeti 30. aprila, omeju­jejo oziroma postavljajo pogoje nevlad­nim organizacijam, da bi lahko sodelovale v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. Ce vecina teh organizacij ne bo izpolnje­vala pogojev za sodelovanje v postopkih, je sodna praksa sodišca EU popolnoma jasna in kaže, da taki pogoji niso v skladu s pravom EU. Postopki energetskih pod-jetij, ki v tem obdobju ne bodo vkljuceva­li nevladnih organizacij, bodo torej pravno sporni. Ce želi država pospešiti postop­ke presoje vplivov na okolje in spod­buditi investicije v Sloveniji, ji ni treba spreminjati zakonodaje. Država je že zdaj obvezana, da predhodne preso­je po petem odstavku 51. a clena Zako­na o varstvu okolja zakljuci v roku dveh mesecev oziroma da presojo vpliva na okolje zakljuci v treh oziroma v šestih mesecih od prejema popolne vloge. Kl-jub temu se ARSO teh rokov, ki so tudi po pravu EU obvezni, ne drži. Ce je res, kot je zapisano v omenjeni spremembi zako­na, kljucni namen spremembe omogoci-ti pospešen zagon pomembnih investicij v Sloveniji, potem naj država zagotovi, da se bo ARSO držal teh rokov. To bi za podjetja, ki jim pogosto svetujem, tudi v Sloveniji veliko vec pomenilo. Spremin­janje zakonodaje tako, da preprecuje­jo nevladnim organizacijam udeležbo v postopkih ocene vpliva na okolje, bo imelo nasproten ucinek. Mislim, da bi tudi podjetja morala v tem smislu podpre-ti nevladnike, saj jim je v interesu, da se omenjeni 100. f clen razveljavi ali prilago­di tako, da bo skladen z zakonodajo EU, sicer si bomo vsi nakopali velike težave. Letos bo Evropska komisija zacela pos­topke zoper države EU, ki se ne držijo rokov. Glede na situacijo v Sloveniji pa bo najverjetneje Evropska komisija zace-la postopke tudi proti nam. ENERGETSKA PREOBRAZBA KRIZA JE TUDI PRILOŽNOST ZA TEHNOLOŠKI PRESKOK Po zadnji epidemiji širših razsežnosti leta 1972 smo doživelielektroenergetski preobrat. Ali lahko napovemo, da se boob koncu sedanje epidemije koronavirusa podobno kotpred 48 leti in takratni epidemiji crnih koz zacelo svetloobdobje tranzicije slovenske elektroenergetike? Besedilo:Krešimir Bakic; fotografiji:iStock in arhiv Elesa eto 1972 je zaznamovala epidemija crnih koz in veckrat-Mnogi kronisti svetovnih dogodkov oznacujejo leto 1972 kot nih redukcij elektricne energije. Oznanilo je tudi velike »crno leto« zlasti zaradi teroristicnega napada na olimpijadi v odlocitve o gradnji objektov elektroenergetske infra-Münchnu. Po stavki pilotov zaradi terorizma se je prvic zacelo strukture in zacetek zlate dobe slovenske elektroenergetike. strožje preverjanje vstopa v letala. Bilo pa je tudi veliko pozi-V maju 1972 je bilo ustanovljeno Združeno podjetje elektrogo-tivnih dogodkov, kot so konec vietnamske vojne, vstop Kita­spodarstva Slovenije, ki je združevalo vsa proizvodno-jske v svet in uspehi vesoljnih poletov Apollo 16 in 17 na Luni prenosna podjetja (Dravske, Savske, Soške, TE Trbovlje, TO ter zacetek programa Space Shuttle. V takratni skupni državi je Ljubljana, Brestanico in TE Šoštanj). Tega leta so bile sprejete tega leta izbruhnila epidemija crnih koz, ki je bila sicer hitro in temeljne odlocitve o konceptu, konfiguraciji, elementih in fi-uspešno zatrta z množicnim cepljenjem prebivalstva. To je bila nanciranju gradnje 400 kV omrežja in povezav v UCPTE. pravzaprav zadnja vecja epidemija neke bolezni v Evropi pred sedanjo koronavirusno boleznijo. Hkrati je bilo leto 1972 v naši deželi zaznamovano z mejniki energetskega preobrata v kako­vostno oskrbo z elektricno energijo. Ceprav je bila leta 1972 v 220 kV omrežje vkljucena TEŠ 4 (275 MW), so se vrstile reduk­cije elektricne energije, enkrat zaradi okvar transporta lignita v novi termoelektrarni in drugic zaradi okvar na drugih elementih takrat šibkega elektroenergetskega omrežja. Morda so prav te redukcije in nezanesljiva oskrba z elektricno energijo celotnega zahodnega dela takratne države vplivale na pospešitev projek­ta gradnje 400 kV omrežja, ki je bilo slavnostno napovedano na naš Stik 10. konferenci JUKO CIGRE v Dubrovniku. Referat z naslovom Koncept razvoja 380 kV omrežja Jugoslavije je napovedal za­gon in nove vizije elektroenergetskega omrežja. V naslednjih dveh letih je bil narejen najobsežnejši evropski projekt gradnje omrežja v dolžini 3.000 km, od tega 360 km v Sloveniji. To om-režje in nove elektrarne, ki naj bi jih vkljucili na 400 kV, bi naredili preobrat v kakovosti oskrbe z elektricno energijo ter omogocili intenziven razvoj gospodarstva. V tem obdobju je bil trend rasti porabe elektricne energije okrog sedemodstoten, kar pomeni podvojitev odjema v desetih letih. Elektrifikacija in industrializacija sta Obdobje med letoma 1972 in 1982 Slovenijo (Maribor) pri italijanskem pod- rešitve). Enako se je zgodilo tudi v letu bili v polnem zagonu, in to ne le pri nas, lahko poimenujemo tudi zlato desetlet-jetju ITALTRAFO. Drugi TR 400/110 kV po 1972, ko so nekateri vidni strokovnjaki temvec po vsej Evropi. Znani so bili vo-je rasti slovenskega elektrogospodarst-Jugoslaviji so bili avto transformatorji, ki nasprotovali gradnji 400 kV in zagovar­lilni plakati z daljnovodi v ozadju, denimo va. Leta 1972, v maju, je bilo ustanovljeno jih je dobavil zagrebški Koncar. Tudi TR jali za Slovenijo nižje napetostne nivoje za francoske volitve leta 1981 (François Združeno podjetje elektrogospodarstva 400/220 kV so bili vsi in so še vedno avto (najvec 220 kV), saj niso verjeli v tak ra-Mitterrand). Daljnovodi so bili simbol na-Slovenije (EGS), kar je bil odziv na velike transformatorji. O potrebi takega regu­ zvoj porabe elektricne energije, kot se je predka, elektrifikacije, razvoja industrije izzive in nacrtovane projekte v elektro-lacijskega transformatorja je bilo pozne­ zgodil, ali pa so imeli napacne zglede iz in novih delovnih mest. Kaj takega si je energetiki. Študirali so se projekti izgrad-je, zlasti na konferencah JUKO CIGRE, drugih držav. danes težko predstavljati, saj se je jav-nje sedmih jedrskih elektrarn, vecinoma veliko razprav. Danes vidimo, kako pravil- Iz osnov razvoja elektroenergetskih no mnenje obrnilo proti daljnovodom in na zahodu Jugoslavije, kjer so bili naj-na je bila ta odlocitev, saj so pozneje tudi omrežij pa vemo, da prenos elektricne elektrifikaciji, pri cemer je verjetno eden vecji primanjkljaji elektricne energije in drugi zaceli vgrajevati take regulacijske energije z nižjo napetostjo zahteva vec od razlogov tudi dejstvo, da se oskrba z fosilni viri niso bili tako obilni kot na vzho-transformatorje 400/110 kV in 220/110 kV. prostora in je dolgorocno dražja razlici­elektriko šteje kot nekaj samoumevne-du. V Sloveniji so Podobne živahne ca razvoja. Zato je prav, da je prišlo do ga in neskoncnega. Pa vendar se vecina tako obstajali idej-Sedemdeseta leta prejšnjega strokovne razprave takega razvoja slovenske elektroener­zaveda, da se danes življenje ustavi brez ni projekti za vec stoletja so bila zlataso potekale tudi getske infrastrukture. Ta infrastruktura elektrike. Elektrika je kot »voda« sodobne jedrskih elektrarn; doba gradnje slovenske pri regulaciji blok je v zadnjih 40 letih Sloveniji omogoci­družbe. Kljub temu se veckrat pojavijo poleg Krškega, še v elektroenergetske infrastrukture transformatorja za la izjemno kakovostno oskrbo z elektric­nepremostljive prepreke pri zagotavljan-Dolskem pri Ljublja-JE Krško. no energijo. Nihce do danes ni poskušal ju boljše in zanesljivejše oskrbe. V svetu ni in ena na Dravskem polju, na Hrvaškem Zanimivo je, da so se tudi v Sloveni­ izracunati, kakšno dodano vrednost so se te težave pojavile okrog leta 1980. pa na otoku Viru, v mestu Dalj na Donavi ji razvnele strokovne strasti in polemike slovenskemu gospodarstvu je pred-Leta 1981 smo na pariški konferenci Cigre in v Prevlaki na Savi, ki se nahaja okrog glede uvajanja 400 kV za Slovenijo. stavljala izgradnja take infrastrukture, ki organizirali prvi simpozij na to temo. 30 km jugovzhodno od Zagreba. Vsi pro-Tako so takrat nekateri vidni strokovnja­ je preprecila redukcije elektrike, kot so Ce pogledamo nekaj številk razvoja jekti so bili pozneje opušceni, razen JE ki trdili, da Slovenija ne potrebuje bile leta 1972, in dolgorocno omogocila porabe elektricne energije v Sloveniji v Krško, ki so jo zaceli graditi leta 1974, pri-400 kV napetosti, ampak zadostuje odlicno oskrbo z elektricno energijo. obdobju intenzivne elektrifikacije v letih prave na gradnjo pa so seveda potekale 220 kV ali še manj. Zaradi te polemike Ce se ozremo v prihodnost, je najvec­1950–1970, potem pred osamosvojitvi-že nekaj let prej. in stališc investitorjev ljubljanske regi­ ji izziv sedanje generacije slovenskih jo v letih 1970–1990 in po osamosvojit-Izgradnja prenosnega 400 kV omre-je je bilo dogovorjeno, da se zgradi strokovnjakov elektroenergetikov in ra-vi v obdobju med letoma 1991 in 2019, žja v Jugoslaviji se je uradno zacela s t. i. direktna transformacija 400/110 kV v ziskovalcev vseh profilov, kako uspešno vidimo, da se stopnje rasti porabe sicer sklepom Zveznega izvršnega sveta in za-Mariboru z regulacijskimi TR pod obre­ razogljiciti Slovenijo in prestrukturirati nekoliko zmanjšujejo, vendar pa poraba konom o ratifikaciji sporazuma o garanciji menitvijo in indirektna 400/220/110 kV elektrogospodarstvo za naslednjih 40 elektricne energije še vedno raste. med SFRJ in Mednarodno banko, ki ga je v Ljubljani (Bericevo). Središce živih raz- let, da bo ta razvoj zagotovil bodocim sprejela Zvezna skupšcina 23. novembra prav je bila komisija KORVOS (Komisija generacijam zanesljivo, cisto energi­ 1972. Prva faza izgradnje tega omre-za optimizacijo razvoja visokonapetost-jo, okolju prijaznejšo in poleg tega še s RAZVOJ PORABE ELEKTRICNE žja je obsegala 2.994 km daljnovodov nega omrežja Slovenije), ki jo je za po-sprejemljivo ceno za gospodinjstva in ENERGIJE V SLOVENIJI 400 kV in 12 transformatorskih postaj drocje razvoja imenoval Delavski svet opušcanje napetosti 220 kV. Verjetno so bor–Podlog in Maribor–JE Krško ter 2 x gospodarstvo. 400/220 kV oziroma 400/110 kV ter šest Združenih elektrogospodarskih podjetij se takrat nekateri naši strokovnjaki pre-400 kV JE Krško–Tumbri (HR). Dobre pri-Eles ima lahko s svojo razvojno na­ 1950 937 GWh razdelilnih postaj nižjega napetostnega Slovenije. Elektroinštitut Milan Vidmar je vec zgledovali po Avstriji, ne da bi upo-prave v letu 1972 so omogocile izjemno ravnanostjo, sedanjimi in novimi projekti, 1970 4.660 GWh nivoja 220 kV, grajenih za 400 kV, ven-v študiji Pogledi na bodoci razvoj omrežij števali širše evropske trende. Avstrijci hitro gradnjo novega 400 kV omrežja, usmerjenimi v nacionalne cilje tranzicije 1980 8.079 GWh dar so v prvi fazi obratovale na 220 kV. najvišjih napetosti v Sloveniji, izdelani so takrat vztrajali pri konceptu 220 kV saj je bilo v samo dveh letih zgrajenih kar energetike, zagotovo vodilno vlogo. Kot Predhodno je bila izdelana vrsta študij na pod vodstvom prof. dr. Marjana Plaper-na obmocju južne Avstrije, kar jih danes 360 km omrežja in dve RTP. delovna organizacija, ki je v stoodstot­ 1990 9.833 GWh Elektroinštitutu Milan Vidmar v Ljubljani ja, postavil razvojno koncepcijo 400 kV tepe zaradi nezadostne prenosne pro-ni lasti države, mora imeti ciljno funkcijo, 2000 10.677 GWh ter tudi na inštitutih v Zagrebu in Beogra-napetostnega nivoja in opredelil potek pustnosti. Gradnja 400 kV omrežja pa se KAJ SE LAHKO NAUCIMO naravnano na nacionalni interes. Skupaj 2010 12.158 GWh du, ki so potrdile potrebo po višjem na-prenosnih 400 kV vodov v Sloveniji, s je zavlekla zaradi okoljskih težav. IZ ZGODOVINE? z nacionalnim energetskim regulatorjem 2018 13.485 GWh petostnem nivoju elektroenergetskega cimer se nekateri niso strinjali. Zagovo-Ce se osredotocimo na obdobje Zahvala temu, da imamo v Sloveniji v lahko najuspešneje odigra vlogo vodilne 2019 14.173 GWh sistema zaradi vedno vecje porabe elek-rnika konceptov prof. Plaperja oziroma po epidemiji leta 1972, ta ni bistveno zadnjih 40 letih odlicno in kakovostno organizacije pri pripravi nacionalnih tricne energije in razlicnih energetskih 400 kV omrežja sta bila Franc Jakl in ovirala intenzivnih priprav na gradnjo oskrbo z elektricno energijo, gre pred-strategij razvoja na podrocju celotne LETNI TRENDI RASTI PORABE potencialnih virov na vzhodu in zaho-Janez Kern, ki sta v sodelovanju z drugimi 400 kV omrežja in priprav za zacetek vsem strokovnim odlocitvam iz leta slovenske energetike. PO POSAMEZNIH OBDOBJIH du takratne države. Pri transformatorjih zagovorniki na 12. seji 24. februarja 1972 obratovanja 220 kV zanke SUDEL z Ital-1972 in prizadevanjem takratnih vodilnih Pred 48 leti smo po epidemiji crnih je prišlo do razlik v strokovnih gledanjih dokoncno sprejela predlagane rešitve ijo in Avstrijo. 220 kV zanka SUDEL je strokovnjakov po zgraditvi mocne elek-koz doživeli izjemen tehnološki in ka­1950–1970 8,4 % med Slovenijo in drugimi republikami, ali iz omenjene študije. V juliju 1972 je priš-uradno zacela obratovati 16. septembra troenergetske infrastrukture. Ob tem kovostni preskok oskrbe z elektricno 1970–1980 5,7 % naj bodo avto transformatorji ali regulacij-lo prav tako do pomembne odlocitve o 1974 in je bistveno pripomogla k zaneslji-je treba še posebej poudariti takratne energijo. Smo to sposobni narediti še 1980–1990 2,0 % ski pod obremenitvijo, kot smo jih pozna-prehodu na neposredno ozemljitev nev-vejšemu obratovanju slovenskega elek-odlocne cilje po cim vecji elektricni sa-enkrat, danes – po tej epidemiji? Ve­ li iz Avstrije in Nemcije. Naši strokovnjaki tralne tocke 110 kV omrežja Slovenije, troenergetskega sistema. mooskrbi Slovenije in zavrnitvi razlicic o likanski izzivi razogljicenja celotne ener­ 1990–2000 0,8 % pod vodstvom prof. Marjana Plaperja so kar je bistveno zmanjšalo obratovalne Zacetek obratovanja 400 kV nape-gradnji virov na vzhodu takratne države getike so izjemna priložnost sedanje 2000–2010 1,3 % zahtevali, da so to regulacijski transfor-težave v sistemu. Pozneje je profesor tosti v slovenskem elektroenergetskem za potrebe Slovenije. generacije, da ta preboj ponovi, tokrat 2010–2019 1,7 % matorji 400 ± 12 x 1,25 %/115/31,5 kV z Plaper izdelal koncept optimalne trans-sistemu je bil 29. decembra 1976 z vklju-Vsak razvojni preboj v družbi ima ve-v sodelovanju s še vecjo skupnostjo – 1990–2019* 1,3 % mocjo 300 MVA. Zato sta bila (v prvi fazi) formacije 400/110/20/0,4 kV, ki pred-citvijo RTP 400/110 kV Maribor (Dogoše) v dno nasprotnike oziroma drugace mis-Evropsko unijo. * povprecni letni trend v samostojni Sloveniji narocena dva taka transformatorja za videva ekonomsko ugodnejše rešitve in na novo zgrajeni 400 kV daljnovod Mari-lece (kar je prav, ker to spodbuja boljše GEN-I TRG PRICAKUJE HITRO OKREVANJE GOSPODARSTVA IN RAST PORABE ENERGENTOV Kot kažejo podatki mednarodne agencije za energijo IEA,se je zaradi epidemije globalna poraba energije v prvemletošnjem cetrtletju že zmanjšala, prav tako sledimoizjemnemu padcu svetovne porabe energentov, vse to pa jeseveda povzrocilo mocan padec cen. aj vse to pomeni za energetiko? Takega globalnega zmanjšanja porabe energentov ni bilo zadnjih sedemdeset let, je povedal dr. Dejan Para-van, direktor strateškega inoviranja v druž-bi GEN-I, s katerim smo se pogovarjali o aktualnih razmerah na energetskem trgu. Koronavirus je temeljito pretresel svet, tudi energetsko podrocje. Kaj to po vašem mnenju globalno pomeni za energetiko? Zadnji podatki IEA (International Energy Agency) kažejo, da se je globalna pora­ba energije v prvem letošnjem cetrtletju v primerjavi s prvim cetrtletjem leta 2019 zmanjšala za 3,8 odstotka. Razlogov je vec, in sicer od trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko do izbruha koronavirusa na Kitajskem in njegove širitve po svetu in ne nazadnje do savdsko-ruskega dogov­ora glede omejitve kolicin crpanja nafte. Vsi ti dejavniki so po eni strani vplivali na zmanjšanje povpraševanja po energen­tih (demand side), po drugi strani pa na povecanje dobave energentov (supply Besedilo in fotografiji: Vladimir Habjan, iStock side). Za primer – ocene kažejo, da se je globalno povpraševanje po nafti zmanj­šalo za približno 25 milijonov sodov na dan, medtem ko rekordno znižanje kvot crpanja nafte držav OPEC beležimo na najvec 10 milijonov sodov na dan. Projekcije IEA kažejo, da se bo v primeru vecmesecnega trajanja zapore javnega življenja in pocasne­ga ekonomskega okrevanja globalno povpraševanje po energentih na let-ni ravni zmanjšalo za celih 6 odstotkov. Takega globalnega zmanjšanja pora-be energentov ni bilo zadnjih 70 let. Na drugi strani pa bi v primeru uspešne us-tavitve pandemije in hitrega okrevanja gospodarstva lahko omejili globalni pa-dec porabe energentov pod 4 odstotke. To velja le v primeru, da se lahko izogne-mo drugemu valu pandemije in prekinit-vi globalnih dobavnih verig. Predvsem prekinitev globalnih dobavnih verig in vrnitev gospodarstva v domace okolje je nova tema predsednika Trumpa ozi­roma razvijajocega se spopada med ZDA in Kitajsko. Nam lahko pojasnite, kaj se je v dveh mesecih dogajalo s cenami energentov v Sloveniji, Evropi in v svetu? Svetovni trgi energentov so v zadnjih letih cedalje bolj povezani. Pri cenah energentov v Evropi se je že v zacetku leta cutil padec porabe nafte na Kitaj­skem. Izjemen padec svetovne pora-be energentov, ki je sledil ukrepom svetovnih vlad za preprecitev šir­jenja koronavirusa, je seveda povz­rocil mocan padec cen, a je ucinek za razliko od preteklih kriz vecinoma skoncentriran na cenah pogodb za dobavo znotraj letošnjega leta. Cena ameriške lahke nafte WTI za dobavo v maju je bila tako za kratek cas celo negativna – za prevzem nafte je nekaj »kupcev« dobilo po vec kot 37 dolar­jev na sod – medtem ko so cene naf­te za dobavo v letu 2021 padle »le« za dobrih 35 odstotkov. To nam da ve­deti, da trg pricakuje hitro okrevanje gospodarstva in posledicno rast po­rabe energentov. Kako so se v tem obdobju gibale cene elektricne energije, premoga, zemeljskega plina? Mocno povecanje izvoza utekocinje­nega zemeljskega plina ZDA v pretek­lih letih je že v drugi polovici leta 2019 povzrocilo nasicenje evropskega trga z zemeljskim plinom, padec porabe zara­di pandemije COVID-19 pa je povzrocil padec cen plina na najnižje ravni v zad­njih dvajsetih letih. Cene plina za doba­vo do konca poletja na avstrijski borzi CEGH so padle do 7 EUR/MWh oziro-ma za vec kot 50 odstotkov, medtem ko so cene za dobavo v naslednjih letih od zacetka leta padle za malo manj kot 30 odstotkov. Nizke cene plina so že lani povzrocile mocan padec porabe premoga v Evro-pi, saj so bili proizvodni stroški plinskih elektrarn precej nižji od stroškov pre­mogovnih elektrarn. Padec cen premo­ga na evropskem trgu je od zacetka leta znašal skoraj 20 odstotkov. Cene na dnevnih trgih elektricne energije v Evropi so zaradi izjemnega zmanjšanja porabe v aprilu padle na zgodovinsko nizke ravni, medtem ko so cene za dobavo v naslednjih letih padle manj kot cene drugih energen­tov. To je predvsem posledica ohranjan­ja visokih cen emisijskih kuponov kljub obcutnemu padcu povpraševanja, saj investitorji pricakujejo, da bo Evropska komisija z regulatornimi ukrepi zmanj­šala presežke na trgu in s tem umetno zvišala cene. Vecji padec cen elektricne energije je preprecila tudi objava fran­coske družbe EDF, da bo v drugi polovi­ci leta zaradi težav pri zagotavljanju varnosti osebja pri vzdrževalnih delih zmanjšala proizvodnjo elektricne ener­gije iz lastnih jedrskih elektrarn za vec kot 30 odstotkov. Kaj za trg z elektricno energijo in plinom pomeni tako silovit padec cen nafte? Na trgu zemeljskega plina ostaja še kar nekaj dolgorocnih pogodb, ki so in-deksirane na cene nafte, posledicno je znižanje cen nafte v zacetku letošnje­ naš Stik ga leta pripomoglo k dodatnemu pad-cu cen plina, ki so bile zaradi presežkov proizvodnje že tako na najnižjih ravneh v zadnjih desetih letih. Trg elektricne energije ni neposredno odvisen od cen nafte, so pa nižje cene zemeljskega pli­na in posledicno nižji obratovalni stroški plinskih elektrarn mocno vplivali na pa-dec cen na evropskih trgih elektricne energije. Kateri dejavniki bodo poleg tega še vplivali na oblikovanje cen na vele- in drobnoprodajnem trgu? Cena elektricne energije, še zlasti v EU, je mocno odvisna od cen emisijskih kuponov. Predvsem se zastavlja vprašanje, kako bo z novo evropsko direktivo o zeleni energiji in njenem uveljavljenju v casu slabih ekonomskih kazalnikov. Bo EU dvigovala cene CO2 kuponov (z odvzemom teh potrdil iz trga) ali bo pustila, da jih regulira sam trg? Verjetno je vse odvisno od gospo­darske aktivnosti, od ponovnega zago­na industrije – predvsem avtomobilske – in zagona letalskega prometa. Na cene elektricne energije v regiji mocno vpliva tudi hidrologija. Letošnja zima je bila mila in že zdaj govorimo o slabi hi-drologiji v regiji. Na cene zemeljskega plina dodatno vpliva, poleg cen nafte, dobava plina LNG iz ZDA. Za zdaj je do-bava plina v EU nemotena. Kaj lahko pricakujemo v prihodnje, kako naj bi se gibale cene v prihodnjih mesecih in kaj bi lahko to dolgorocno pomenilo? Kot že omenjeno, so cene energentov odvisne predvsem od gospodarske­ga stanja oziroma okrevanja industrije in ustavitve koronavirusa. Ob povecan­ju povpraševanja po energentih (rast gospodarstva in ustavitev koronaviru­sa) se bodo zvišale tudi cene energen­tov. Predvsem cene nafte pri 25–30 USD za sod za države proizvajalke niso vzdržne. Vemo pa, da ima rast cen naf­te za posledico tudi rast cen drugih energentov. Po drugi strani obstaja ne­varnost drugega vala epidemije koro­navirusa. Obstaja tudi nevarnost daljše prekinitve globalnih dobavnih verig in s tem možnost recesije. Mislim pa, da je verjetnost okrevanja cen energentov višja od njihove stagnacije. Kako ste se na spremembe odzvali v družbi GEN-I? Vemo, da ste bili prvi, ki ste znižali cene elektricne energije za poslovne odjemalce in gospodinjstva. Kako boste prodajne cene oblikovali v prihodnje? So opazne kakšne pomembnejše razlike med posameznimi trgi? Zaradi težkih razmer, v katerih smo se znašli vsi skupaj, smo del dodane vred­nosti, ki jo ustvarimo z upravljanjem in optimizacijo nabavnega portfelja, pre­nesli na odjemalce. S tem uresnicujemo poslanstvo najbolj zaupanja vrednega dobavitelja v Sloveniji, cemur pritrjujejo tudi naši odjemalci. Na oblikovanje cen v prihodnje bodo vplivale predvsem razmere na trgu elektricne energije. Cene elek­tricne energije na madžarski borzi os­tajajo referenca za slovenski trg in sprememb slednjih na tem podrocju v naslednjih letih ne pricakujemo. Se je pa v zadnjem casu opazno povecal vpliv italijanskega trga, kjer imajo zara­di velikega števila plinskih elektrarn in nizkih cen plina v zadnjem letu v dolocenih obdobjih nižje cene elek­tricne energije, kot so v Sloveniji in dru­gih državah Jugovzhodne Evrope. Ali spremembe na energetskih trgih kakor koli vplivajo na poslovno politiko družbe? Ali lahko vaši projekti tudi kako zastanejo ali morda dobijo še vecji zagon? GEN-I si prizadeva krojiti brezogljicno prihodnost in cisto okolje za prihodnje generacije. Zelena preobrazba se ne zgodi cez noc, gre za proces, ki je trajno naravnan. Nove razmere v svetu kot GEN-I si prizadeva krojiti brezogljicno prihodnost in cisto okolje za prihodnje generacije. posledica trenutne zdravstvene krize bodo narekovale spremembe na dveh podrocjih: pri digitalizaciji in trajnostnem razvoju. Ker je naša vizija že pred na­stopom krize temeljila na obeh trend-ih, se bodo naša prizadevanja, projekti in naše aktivnosti samo še pospešili in okrepili. Kaj pricakujete, da se bo dogajalo z uvajanjem e-mobilnosti? Podrocje elektromobilnosti se v zadnjih letih v Evropi in globalno razvija izjem-no hitro. Proizvajalci vozil na trg lansirajo vedno vec modelov elektricnih vozil in kot je znano, so se vsi kljucni igralci na tem podrocju nepovratno podali na pot elektrifikacije. Dodatno je za letos vstop na evropski trg napovedal tudi najvecji kitajski proizvajalec EV, kar bo vneslo novo dinamiko in pospešilo razvoj na evropskem trgu elektromobilnosti. Prav tako je mogoce opaziti razvoj na podroc­ju polnilnih postaj za elektricna vozila, in sicer v smeri vedno vecje povezljivosti in pametnega upravljanja. Zato zastoja na podrocju razvoja tehnologij elektromo­bilnosti ne pricakujemo. Kaj v danih razmerah svetujete partnerjem, tako proizvajalcem kot kupcem? Proizvajalci in kupci so naceloma na nasprotnih bregovih. Zadovoljstvo enih je nezadovoljstvo drugih. Nizke cene so všec kupcem, niso pa prodajalcem. Vsekakor je dajanje nasvetov v teh tur­bulentnih casih skrajno nehvaležno. Kot že povedano, imamo opravka s prica­kovano veliko volatilnostjo. Zato bi obe-ma, tako kupcem kot proizvajalcem, svetoval, naj tveganje nakupa razdelita na vec korakov ali, še bolje, z uporabo naprednih nakupnih modelov. HSE POSLOVANJE IN PROIZVODNJA STA POTEKALA NEMOTENO V družbi HSE so v casu izbruha in širjenja novegakoronavirusa spremljali dogajanje in vsak dan analiziralistanje. Na podlagi zbranih informacij so sprejeli vecpreventivnih in zašcitnih ukrepov ter tako zagotovili,da so vsi poslovni procesi družb potekali razmeramprimerno, a nemoteno. Besedilo: Brane Janjic, Vladimir Habjan; fotografija: arhiv HSE odenje in koordinacijo v kriticni razmerah je vodila Služba za kor­ porativno varnost. Vodja službe, ki na ravni skupine HSE pokriva podroc­ja fizicnega in tehnicnega varovanja ter informacijske varnosti, je Matic Naglic, s katerim smo se pogovarjali. Naglic je v družbi Holding Slovenske elektrarne zaposlen od leta 2010, leta 2016 pa je prevzel vodenje novoustanovljene službe in jo uspešno vodi tudi v casu nastopa kriznih razmer. Elektrogospodarska, predvsem prenosna podjetja, so se do zdaj že velikokrat soocila z razlicnimi kriznimi razmerami, vendar so tokratne nekaj posebnega in povsem drugacnega. Kako ste se na ravni HSE lotili soocanja z njimi? V HSE smo intenzivno spremljali doga­janje po Evropi in svetu ter vsak dan ana­lizirali stanje. Ker je obstajal sum okužbe znotraj Slovenije, smo sprejeli vrsto ukrepov za preprecevanje širjenja viru­sa in z njimi seznanili zaposlene. V sku­pini smo takoj aktivirali kljucni kader za nemoteno delovanje proizvodnih ob-jektov in poslovanje celotne skupine. Kot nujna dela so bila dolocena redno vzdrževanje proizvodnih objektov, proiz­vodnja elektricne energije in upravljanje centra vodenja, seveda pa smo skladno z usmeritvami države in aktualnimi infor­macijami ukrepe v naslednjih dneh do-polnjevali. Med njimi je bila tudi odreditev dela od doma, seveda za tiste zaposlene, ki jim je delovni proces to omogocal. Vse preventivne ukrepe v skupini HSE smo dnevno usklajevali na ravni maticne Pri pripravi in izvajanju ukrepov je složno sodelovala celotna skupina HSE. družbe HSE in Službe za korporativno varnost HSE, prav tako pa smo na ravni skupine uvedli dnevno porocanje in usk­lajevanja glede zdravstvenega stanja zaposlenih, stanja obratovanja in stanja potreb in/ali novosti. Še vedno spremlja-mo aktualne novice, ki jih na spletni stra­ni objavljajo Nacionalni inštitut za javno zdravje, pristojni organi in ostali mediji (tudi tuji), ter z novostmi redno seznanja-mo zaposlene in jih opozarjamo na za­vestno samozašcitno ravnanje. Redno, tj. dnevno, smo preverjali zmogljivosti vseh dobaviteljev energentov, potrebnih za vzdrževanje nemotenega delovan­ja proizvodnih objektov družb skupine HSE. Katere vse ukrepe ste sprejeli za preprecitev in ublažitev posledic epidemije in katere boste izvajali še naprej kljub izboljšanju razmer? Sprejeli smo preventivne ukrepe za preprecevanje okužbe, ki smo jih de­lili na splošne, preventivne ukrepe na delovnem mestu ter dodatne ukrepe, s katerimi smo omejili vstop in gibanje na obmocju pomembnih lokacij samo na zaposlene, ki opravljajo delovne naloge, ter tako poskušali prepreciti ozi­roma omejiti fizicni stik z drugimi zapos­lenimi. Med drugim smo takoj za vse zaposlene zagotovili ustrezne zašcitne maske in sredstva za razkuževanje rok. Prek internih medijev smo jih redno obvešcali o priporocljivih preventivnih ukrepih, prav tako smo odpovedali vse najavljene oglede proizvodnih objek­tov, ekskurzije in dneve odprtih vrat, ki jih redno izvajajo v posamezni družbi. Zaposlene, ki so bili v tistem casu na dopustovanju na obmocjih, kjer je bila povecana možnost okužbe s koronavi­rusom, smo obvestili, naj se samoizoli­rajo oziroma ne prihajajo v službo. Eden izmed preventivnih ukrepov je bila tudi postavitev oziroma namestitev t. i. termo kamer na nekatere (glavne) vhode v ob-jekte družb skupine HSE. V skupini HSE je vec kot tri tisoc zaposlenih. Nekateri, predvsem tisti, ki so se morali za dlje casa izolirati od družin, so imeli na voljo tudi psihološko pomoc. Koliko ljudi je sodelovalo pri pripravi ukrepov, kako ste se organizirali na ravni skupine HSE? Pri pripravi in izvajanju ukrepov je slož-no sodelovala celotna skupina HSE. Skupaj z dnevnim porocanjem glede zdravstvenega stanja zaposlenih, stanja obratovanja in stanja potreb in/ali novo­sti v povezavi s skrbjo in odgovornostjo do prebivalcev Slovenije smo 24 ur na dan skrbeli za zagotavljanje neprekin­jene proizvodnje elektricne energije. Vzpostavili smo tudi nadomestni cen­ter vodenja (CV) in delovanje rezervne lokacije za potrebe sektorja prodaje in trženja HSE. Katera podrocja dela so se pokazala še kot posebej obcutljiva? Kako je z zagotavljanjem kadrovske »rezerve« na najbolj kljucnih delovnih mestih? Kot posebej obcutljiva delovna mesta so se vsekakor pokazala tista, ki so nuj-no potrebna za nemoteno obratovanje proizvodnje elektricne in toplotne ener­gije. Med nujna dela spadajo vsa red-na in izredna vsakodnevna vzdrževalna dela za brezhibno delovanje proizvodnih objektov. Pomembno vlogo ima center vodenja, ki nacrtuje možno proizvodnjo, bdi nad realizacijo obratovanja, pokriva odstopanja od nacrtovane proizvodnje ter prilagaja obratovanje spremenljivim energetskim in vodnim razmeram. Na kl-jucnih delovnih mestih smo uvedli 12-urno delovno izmeno, ekipe so se menjavale vsakih devet do štirinajst dni. Za popolno karanteno se zaradi razmeroma ugodne slike okuženosti s koronavirusom v Slo­veniji nismo odlocili. Imeli smo sicer pri­pravljen »plan B«, tj. uvedbo popolne karantene za zaposlene v centru voden­ja in kontrolni sobi. Za ta namen smo imeli pripravljene vse potrebne bivalne pogoje. Kadrovska »rezerva« je bila to-rej razdeljena na vec ekip, ker smo s tem nacinom zmanjšali možnost okužbe. Kaj se je pokazalo kot glavna pomanjkljivost v dosedanjih procesih in kaj ste se iz tega naucili? Kateri so vaši izzivi za prihodnost? Vsi ukrepi, ki smo jih predhodno spreje­li, so se izkazali za ucinkovite in smo šli v to epidemijo dobro pripravljeni. Skupino HSE smo uspeli stabilizirati do te mere, da sta poslovanje in proizvodnja potekala nemoteno. Morda je bila ena od pomanj­kljivosti ta, da vsi zaposleni, ki so delali od doma, niso imeli prenosnikov, a smo tudi tem zagotovili vso potrebno opremo za nemoten potek dela. Osebno menim, da je skupina HSE v teh razmerah vec kot dokazala, da delamo složno in dobro, saj Vsi ukrepi, ki so jih predhodno sprejeli v skupini HSE, so se izkazali za ucinkovite tako da so šli v to epidemijo dobro pripravljeni. smo uspeli s sprejetimi ukrepi in z dos-lednim upoštevanjem vseh navodil ves cas zagotavljati neprekinjeno proizvod­njo. Ne smemo pa pozabiti, da je grož­nja z virusom še vedno prisotna; tega se moramo zavedati in ukrepe še naprej spoštovati, seveda v potrebnem obsegu. Z vse vecjo digitalizacijo poslovnih procesov se odpirajo tudi vprašanja kibernetske varnosti? Kako jo zagotavljate in ali ste v sedanjih razmerah sprejeli na tem podrocju še kakšne dodatne ukrepe? V skupini HSE imamo sprejeto informacij­sko varnostno politiko, skladno s katero imamo in še dodatno vzpostavljamo us-trezno oziroma višjo raven zašcite. Po­drocje informacijske varnosti pokriva Služba za korporativno varnost skupine HSE. Med epidemijo je informacijska varnost predstavljala še poseben izziv zaradi sprejetega ukrepa odrejenega dela od doma, saj smo morali dobesed-no »cez noc« zagotoviti in urediti vse potrebno za nemoten potek aktivnosti. Ker je bila kriza globalna, so se hkrati s tem povecali poskusi internetnih prevar. Služba za korporativno varnost in Služba informacijskih tehnologij sta 24/7 bde­li nad informacijskim sistemom skupine HSE ter v primeru zaznanega poskusa oziroma nepooblašcenega vdora v re-alnem casu preprecili in takoj obvestili oziroma opozorili zaposlene. Elektroenergetski sistem lahko ucinkovito deluje le kot celota. Kako sodelujete s kolegi z vašega podrocja v drugih elektroenergetskih podjetjih (tudi tistimi zunaj skupine HSE) in z drugimi pristojnimi organizacijami? Že pred epidemijo smo intenzivno sodelovali in še sodelujemo s kolegi z našega podrocja v drugih energetskih podjetjih zunaj skupine HSE in tudi zu­naj meja Slovenije. Zaradi zagotavljanja neprekinjenega delovanja in proizvod­nje elektricne ter toplotne energije smo vzpostavili sodelovanje z vec pristoj­nimi ministrstvi in institucijami ter organi, med katerimi naj omenim Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za gospo­darski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za notranje zadeve (Policija), Ministrst­vo za zunanje zadeve, Upravo Repub-like Slovenije za zašcito in reševanje itd. Sodelovanje je bilo vseskozi tekoce in profesionalno. MZI NA MIZI PREDLOG ZAKONA O UCINKOVITI RABI ENERGIJE V zacetku maja se je zakljucila javna razprava o predloguzakona o ucinkoviti rabi energije (URE). Z njim bomozagotovili in spodbudili zmanjšanje rabe energije v Slovenijiob upoštevanju nacel trajnostnega razvoja in temeljnih nacelenergetske politike. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: iStock zakonom se v slovensko za­konodajo prenašajo evropske direktive glede energetske ucinkovitosti, energetske ucinkovitosti stavb in vzpostavite okvira za doloca­nje zahtev za okoljsko primerne zas­nove izdelkov, povezane z energijo. Prenašajo se tudi direktive za spodbu­janje rabe energije iz obnovljivih virov (OVE) ter o skupnih pravilih notranjega trga elektricne energije in zemeljskega plina. Osnovni namen spodbujanja ukrepov URE je izboljšanje kazalnikov oskrbe in rabe energije v državi. Ti kazalniki so zmanjšanje rabe energije, povecanje ko­licine in deleža OVE, povecanje zane­sljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo in drugih energetskih razlogov, dolocenih v strateških dokumentih in akcijskih nacrtih. Predlog zakona doloca ukrepe za spodbujanje energetske ucinkovitos-ti, ukrepe za povecanje URE in ukrepe za izboljšanje energetske ucinkovitos-ti stavb, namenjene doseganju zane­sljive oskrbe z energijo in rabe OVE. Cilji na podrocju energetske ucinko­vitosti in URE so zlasti zmanjšati rabo energije, URE, povecati energetsko ucinkovitost, izvajati zanesljivo oskrbo z energijo, doseci ucinkovito pretvor­bo energije in prehod na podnebno nevtralno družbo z uporabo nizkooglji-cnih tehnologij, zagotavljati energetske storitve, povecati energetsko ucinko­vitost vseh deležnikov, posebej javne­ga sektorja, ter zagotavljati socialno kohezivnost in varstvo potrošnikov kot koncnih odjemalcev energije. Predlog zakona doloca tudi pristoj­nosti organov, ki opravljajo naloge po zakonu, in izvajanje politike države na podrocju energetske ucinkovitosti. V sk­ladu s predlogom zakona spodbujanje ukrepov energetske ucinkovitosti izva­ja država s programi izobraževanja, in-formiranja in ozavešcanja javnosti, z energetskim svetovanjem, spodbujan­jem energetskih pregledov, pripravo predpisov, financnimi spodbudami in drugimi programi podpore. Pri dolocanju spodbud morajo biti okolju prijaznejše naprave, tehnologije, oprema, proizvodi in storitve ter dejavnosti deležne vecjih ugodnosti od okolju manj prijaznih. Priprava in izvajanje programa za iz­boljšanje energetske ucinkovitosti na nacionalni ravni sta nalogi Eko sklada, ki za te ukrepe dodeluje financna sred­stva. V pristojnosti Eko sklada je tudi nacin organiziranja, izvajanja in finan­ciranja energetskega svetovanja. Upravicenci do financnih spodbud so fizicne in pravne osebe, vkljucno z ose­delijo in ocenijo stroškovno ucinkovite možnosti za prihranek energije. Izkazni-ca je obvezna za lastnike stavb oziroma njihovih posameznih delov. Obveznost velja ob izgradnji nove stavbe, prodaji stavbe oziroma posameznega dela ali oddaji novemu najemniku. Energetske izkaznice izdajajo pooblašcene pravne ali fizicne osebe. Predlog zakona doloca, da mora dis-tribucijski operater elektricne energije koncnim odjemalcem zagotoviti mer-jenje porabe energije na podlagi na­prednih merilnih sistemov in koncnim odjemalcem omogociti dostop do po­datkov. Prav tako mora zagotoviti, da so racuni in informacije na racunu pravilne, razumljive, jasne in uporabniku prijazne. Predlog zakona o URE doloca ukrepe za spodbujanje energetske ucinkovitosti, ukrepe za povecanje URE in ukrepe za izboljšanje energetskeucinkovitosti stavb, namenjene doseganju zanesljive oskrbe z energijo in rabe OVE. bami javnega sektorja, razen neposred­nih uporabnikov državnega proracuna. Predlog zakona vladi nalaga, naj sprejme dolgorocno strategijo prenove stavb za spodbujanje stroškovno ucinkovite pren­ove fonda obstojecih javnih in zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb v vi-soko energetsko ucinkovit in razogljicen stavbni fond do leta 2050. Vrste energetskih storitev in ukrepov za izboljšanje energetske ucinkovitosti za doseganje prihrankov energije, ki jih v svoje programe lahko vkljucijo dobavi­telji elektrike, toplote, plina ter tekocih in trdih goriv koncnim odjemalcem, kot zavezanci za doseganje prihrankov pri koncnih odjemalcih, so ukrepi ucinkovite rabe in vecje rabe OVE pri proizvodnji toplote v javnem in storitvenem sektor­ju ter industriji in gospodinjstvih, ukrepi URE v stavbah, ukrepi URE v prometu, ukrepi za povecanje ucinkovitosti siste­mov daljinskega ogrevanja in programi izvajanja energetskih pregledov. Pred-log zakona na podrocju javnega sektor­ja vzpostavlja sistem upravljanja energije, in sicer za to doloci odgovorno osebo. Ministrstvo doloca izdelavo ener­getskih izkaznic, s katerimi se opre- Kot narekuje že evropska zakonoda­ja, morajo biti vse nove stavbe skoraj nicenergijske. Vlada na predlog pris­tojnega ministrstva sprejme in vsaka tri leta obnovi akcijski nacrt za skoraj nicenergijske stavbe, ki vkljucuje cil­je ter programe in ukrepe za dosega­nje teh ciljev ter tudi kadrovske in financne vire za izvedbo teh programov in ukrepov. Vlada v tem nacrtu obliku­je tudi politiko in ukrepe za spodbuditev energetske sanacije obstojecih stavb v skoraj nicenergijske. Pri graditvi in vecjih prenovah nesta­novanjskih stavb, ki imajo vec kot de-set parkirnih mest, je treba namestiti najmanj eno elektricno polnilno mesto in infrastrukturo za napeljavo vodov za elektricne kable za vsaj eno na vsakih pet parkirnih mest, tako da bo omogoce-no hkratno polnjenje elektricnih vozil na vseh parkirnih mestih. Za izvajanje nalog na podrocju in-formiranja in ozavešcanja ter usposa­bljanja razlicnih ciljnih skupin o URE in OVE je v predlogu zakona še naprej pris­tojen center za podpore v okviru družbe Borzen. AGENCIJA ZA ENERGIJO NA ŠESTEM JAVNEM POZIVU IZBRANIH 32 PROJEKTOV Za letos predvidena še dva javna poziva za vstop v podpornoshemo, pogoji pa za zdaj ostajajo nespremenjeni. gencija za energijo je konec aprila zakljucila šesti javni poziv k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz ob-novljivih virov in soproizvodnih enot za vstop v podporno shemo, objav­ljen decembra lani. V razpisanem roku je na agencijo prispelo 51 prijav, med njimi pa je zahtevane pogoje za izbi­ro izpolnjevalo 32 projektov s skupno nazivno elektricno mocjo 13,1 MW, pri cemer je bilo za subvencije tudi tokrat na voljo deset milijonov evrov. Med iz­branimi projekti je bilo najvec soproiz­vodnih enot na fosilna goriva s skupno nazivno mocjo 7,972 MW (12 projektov) in soncnih elektrarn s skupno nazivno mocjo 3,341 MW (prav tako 12 projek­tov), šest projektov se je nanašalo na male hidroelektrarne (skupna nazivna moc 0,353 MW) ter 2 na elektrarne na lesno biomaso (skupna nazivna moc 1,419 MW). Kot so sporocili iz agencije, je bilo od potrditve spremembe podporne sheme s strani Evropske komisije, to je od kon-ca leta 2016 pa do danes, v šestih javnih pozivih za vstop v podporno shemo od 955 prijavljenih projektov izbranih 317 s skupno nazivno elektricno mocjo 339,03 MW. Med izbranimi projekti se jih je kar 227 nanašalo na proizvodne naprave iz obnovljivih virov s skupno nazivno elektricno mocjo 263,61 MW, od tega je bilo za 214,97 MW vetrnih elek­trarn. Ceprav se rok za dokoncanje pro-Besedilo: Brane Janjic; fotografija: Dušan Jež jektov koncuje šele za prve prijavljene elektrarne in je agencija vmes zaostrila pogoje za dodelitev podpor, s cimer naj bi zagotovili tudi dejansko izvedbo pro-jektov, pa vsaj do zdaj doseženi rezul­tati niso prevec spodbudni. Tako je bilo od vseh do zdaj izbranih projektov na javnih pozivih do konca leta 2019 izve­denih »le« 41 projektov skupne nazivne elektricne moci 31,4 MW, od tega je 7,7 MW novih proizvodnih naprav s so-proizvodnjo toplote in elektricne ener­gije z visokim izkoristkom in 20,5 MW obnovljenih proizvodnih naprav enakih tehnologij ter le 3,2 MW proizvodnih naprav na obnovljive vire energije. V proizvodnih napravah iz izvedenih pro-jektov so bili v letu 2019 proizvedeni 104 GWh elektricne energije, od tega 90 GWh v soproizvodnji z visokim izko­ristkom in le 14 GWh iz obnovljivih virov energije, proizvajalcem pa je bilo skup-no izplacanih 3,6 milijona evrov podpor. V agenciji pravijo, da bomo o uspe­šnosti ali neuspešnosti te podporne sheme lahko govorili šele, ko bodo vsi nacrtovani projekti izvedeni, saj ima­jo investitorji tri oziroma pet let casa za izvedbo izbranih projektov, tri leta od zakljucka prvega javnega poziva pa se iztecejo šele sredi letošnjega leta. Ob tem poudarjajo, da bi dejanska izved­ba vseh izbranih projektov pomembno vplivala na delež elektricne energije iz obnovljivih virov energije in prispeva-la k doseganju zastavljenih ciljev glede povecanja deleža obnovljivih virov, pri cemer pa tudi ugotavljajo, da vecina izbranih projektov, predvsem vetrnih elektrarn, do skrajnega roka izvedbe, ki investitorjem še omogoca vstop v pod-porno shemo, zaradi zapletov s prido­bivanjem vseh potrebnih dovoljenj najverjetneje ne bo izvedena. V okviru preverjanja realizacije potrjenih projek­tov in tudi na podlagi prejetih obvestil oziroma pobud posameznih investitor­jev je bilo ugotovljeno, da poleg neka­terih razlogov investitorjev pravocasno izvedbo potrjenih projektov ogrožajo predvsem dolgotrajni postopki, veza­ni na umešcanje proizvodnih naprav v prostor. ZA LETOS PREDVIDENA ŠE DVA JAVNA POZIVA V agenciji pravijo, da januarja sprejeta energetska bilanca za leto 2019 vklju-cuje tudi nacrt za izvajanje podporne sheme v letu 2020, ki agenciji še v tem letu nalaga izvedbo še dveh javnih pozivov v enakem obsegu, kot so bili prejšnji, torej po 10 milijonov evrov za nove vstope, od tega naj bi bilo 80 od­stotkov sredstev namenjenih neplac­ljivim obnovljivim virom, 10 odstotkov soproizvodnji na zemeljski plin in lesno biomaso ter 10 odstotkov obnovljenim proizvodnim napravam. Ob tem naj bi bili pogoji za pridobitev sredstev ena­ki kot do zdaj, pri cemer v primeru, da je za izvedbo projekta potrebno grad- naš Stik 317 Na šestih javnih pozivih je bilo do zdaj izbranih 317 projektov s skupno nazivno mocjo 339,03 MW. 41 Do konca leta 2019 je bilo izvedenih 41 projektov s skupno nazivno elektricno mocjo 31,4 MW, od tega le 3,2 MW proizvodnih naprav na obnovljive vire energije. beno dovoljenje, to ostaja pogoj tudi za prijavo objekta na javni poziv za vstop v podporno shemo. Kot je znano, so se lani pogoji za prijavo projektov nekoliko spremeni­li, tako da morajo investitorji izkaza-ti dovoljenje za gradnjo elektrarne že pri sami prijavi projekta. Kot ugotav­ljajo v agenciji, se je s tem prav zaradi težav umešcanja v prostor obseg pri­jav zelo zmanjšal. Z zadnjo spremem­bo Energetskega zakona je na javnih pozivih predvideno tudi sodelovan­je promotorjev, ki bodo lahko prijavili projekte z vso potrebno dokumentaci­jo in nato za izbrane projekte pridobili investitorje. V agenciji upajo, da bo ta sprememba pozitivno vplivala na pove-canje števila prijav, sicer pa je izvajan­je trenutno veljavne podporne sheme Evropska komisija podaljšala za pet let, tako da bistvenih sprememb pogojev za vstop v podporno shemo v kratkem ne pricakujejo. EVROPSKI ZELENI DOGOVOR DO LETA 2050 NAJ BI EVROPA POSTALA PODNEBNO NEVTRALNA Podnebne spremembe in degradacija okolja ogrožajo svet. Da biEvropa premagala ta izziv, mora do leta 2050 postati podnebnonevtralna celina, je glavno sporocilo Evropskega zelenegadogovora. Gre za strategijo, ki bo preoblikovala EU v sodobnogospodarstvo, ki bo ucinkovito izkorišcalo vire, bo konkurencno,pravicno, v njem pa nihce ne bo prezrt. Besedilo: Janja Ambrožic; fotografija: iStock vropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je Evropski zeleni dogovor prvic predstavila konec lanskega leta, v zacetku tega pa ga je podprl tudi Evropski parlament. Da bo EU leta 2050 lahko podnebno nev­tralna, je Komisija marca predstavila pred-log Evropskega podnebnega zakona, ki bo politicno zavezo spremenil v prav-no obveznost in bo sprožilec za naložbe. Ta mesec se bo koncalo javno posveto­vanje o Evropskem podnebnem paktu. Do leta 2030 mora EU zmanjšati izpu­ste toplogrednih plinov za 40 odstotkov in septembra letos naj bi opravila revizijo tega cilja. Pri tem bo analizirala naciona­lne energetske in podnebne nacrte ter preverila možnost 50- ali 55-odstotnega zmanjšanja emisij. Do junija prihodnje leto bo Komisija pregledala in po potrebi pred­lagala revizijo vseh relevantnih instrumen­tov politike, povezanih s podnebjem. Za dosego cilja podnebne nevtralno­sti bo potrebno ukrepanje vseh sektorjev gospodarstva, nujne bodo naložbe v oko­lju prijazne tehnologije, podpora industriji za inovacije, uvajanje cistejših, cenejših in bolj zdravih oblik zasebnega ter javnega prevoza, dekarbonizacija energetskega sektorja, povecanje energijske ucinko­vitosti stavb in delo z mednarodnimi part-nerji za izboljšanje globalnih okoljskih standardov ENERGIJA IN KROŽNO GOSPODARSTVO Proizvodnja in uporaba energije v vseh gospodarskih panogah ustvarja vec kot tri cetrtine toplogrednih plinov v EU. Pred­nost je treba dati energijski ucinkovitosti in razviti energetski sektor, ki bo temeljil predvsem na uporabi obnovljivih virov ter ga bosta dopolnjevala hitro opušca­ 2050 nje premoga in razogljicenje plina. Hkra-ti je treba zagotoviti, da bo oskrba EU z energijo varna in cenovno dostopna za potrošnike in podjetja. Pogoj za to je popolna integracija, medsebojna po­vezanost in digitalizacija evropskega trga energije ob upoštevanju tehnološke nev­tralnosti. Poudarek dajejo tudi odpravi energetske revšcine in izgradnji pametnih omrežij. V podnebno nevtralno in krožno gos-podarstvo se bo vkljucila celotna indu­strija, predvsem energetsko intenzivna in tista, ki pri svojem delovanju uporablja veliko naravnih virov. Komisija je marca sprejela industrijsko strategijo, s katero bo spodbujala tranzicijo evropske indu­strije. Del te strategije je tudi ustanovitev zavezništva za cisti vodik, s katerim bodo pospešili razogljicenje industrije. Eden kljucnih ciljev novega politicnega okvira je spodbuditi razvoj vodilnih trgov za pod-nebno nevtralne in krožne izdelke v EU ter po svetu, hkrati pa okrepiti vlogo po­trošnikov. MOBILNOST Promet obsega cetrtino emisij toplogre­dnih plinov v EU in njegov delež še vedno narašca. Da bi dosegli podnebno nev­tralnost, bi morali do leta 2050 zmanjša­ milijon ti emisije iz prometa za 90 odstotkov. Za doseganje trajnostnih nacinov prevoza je treba uporabnikom ponuditi cenovno dostopnejše, bolj zdrave in cistejše al­ternative. Poseben izziv bo do leta 2025 zagotoviti okoli milijon javnih polnilnih in oskrbovalnih mest za 13 milijonov brez­emisijskih in nizkoemisijskih vozil, ko­likor naj bi jih bilo do takrat na evropskih cestah. FINANCIRANJE IN PRAVICEN PREHOD Komisija je ocenila, da bodo za doseganje sedanjih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 potrebne dodatne naložbe v višini 260 milijard evrov letno. Predlaga-la je naložbeni nacrt za socialno pravicno uresnicitev cilja podnebne nevtralno­sti do leta 2050. Bistvo je mehanizem za pravicen prehod v pomoc regijam, kjer bo zelena tranzicija najdražja. Ta sloni na treh stebrih: skladu za pravicen prehod, naložbeni shemi v okviru novega evrop­skega naložbenega programa InvestEU in posojilih za javni sektor v okviru Ev-ropske investicijske banke (EIB). Za sklad za pravicen prehod je Komisija predvidela sedem milijard in pol evrov svežega denarja, ki naj bi spodbudil do 50 milijard evrov naložb. Sloveniji bo iz tega sklada predvidoma pripadlo 92 mili­jonov evrov, do tega denarja pa naj bi bili upraviceni dve regiji: Savinjska in Zasav-ska. V zacetku maja je Komisija odobrila tudi zahtevke osemnajstih držav za po­moc pri pripravi ustreznih programov pre­strukturiranja najbolj ogroženih regij. EVROPSKO IN SLOVENSKO ZAVEZNIŠTVO ZA ZELENO OKREVANJE Kot odgovor na socialne in gospodarske posledice pandemije koronavirusa je v Evropskem parlamentu konec aprila na­stalo mocno Evropsko zavezništvo za zeleno okrevanje, ki se mu je pridružila tudi Slovenija. Zagovorniki so poudarili, da je obnova gospodarstva po koronakrizi priložnost, da razvijemo nov ekonomski model, ki bo podpiral zelene investicije, s katerimi bomo pospešili prehod v pod-nebno nevtralnost. Nekaj dni pozneje se je na pobudo Centra energetsko ucinko­vitih rešitev (CER) oblikovalo tudi nacio­nalno zavezništvo za zeleno okrevanje slovenskega gospodarstva. Leta 2050 bo EU podnebno nevtralna. 260 260 milijard evrov letno za dosego ciljev do leta 2030. javnih polnilnic za elektricna vozila do leta 2025. 7,5 7,5 milijarde evrov v skladu za pravicen prehod. ELES ELES Z INOVACIJSKO STRATEGIJO ZACENJA RAZVOJ POSLOVNEGA MODELA Podjetje brez inoviranja danes ne more vec obstajati, kar sože pred casom spoznali tudi v Elesu in ustanovili Podrocje zastrateške inovacije (PSI). V iskanje novih inovativnih rešitev jevpetih vse vec zaposlenih, poleg tega še neizdelane ideje išcejo tudina drugacne nacine. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: arhiv Elesa poznali so, da inoviranja v prihodno­ sti ne morejo izpeljati sami, ampak je nove rešitve mogoce iskati le z multidisciplinarnim znanjem. Zato želijo še dodatno okrepiti sodelovanje z družbami v Sloveniji in tujini, ki so na inovacijskem podrocju bodisi že aktivne bodisi se na ta korak pripravljajo. V razvojne projekte je vpetih tudi vse vec zaposlenih, lotevajo pa se še nekoliko drugacnih izzivov. Tako so organizirali svoj prvi hacka­thon, s katerim so iskali rešitve uporabe napredne analitike na podrocju uprav­ljanja sredstev. Z njim so želeli pridobiti še popolnoma nerazdelane ideje in ideje zu­naj okvira, za katere še ni prototipa. Hackathona se je udeležilo 45 posa­meznikov razlicnih starosti in profilov. Razdelili so jih v enajst dinamicnih ekip z razlicnimi znanji, s cimer so želeli dobi-ti vpogled v drugacno reševanje izzivov. Vsaka ekipa je morala nato v dveh dneh izoblikovati idejo in jo predstaviti. Ker je šlo za tekmovanje, je Eles najboljšim trem ekipam podelil tudi nagrade. Eles je najvec potenciala za nadaljnji razvoj in hitro implementacijo prepoznal v ideji, kjer bi pohodniki prek aplikaci­je lahko pošiljali slike stanja podrasti in druge infrastrukture ter za to prejemali tocke in nagrade. Elesu bi to omogoci-lo boljši vpogled v stanje infrastrukture in posledicno boljšo skrb zanjo. Drugou­vršcena je bila ekipa, ki je razvijala idejo o indeksu zdravja daljnovodov. Na Ele­su so ta problem že prepoznali in razvi­li za uporabo transformatorjev, ki so ga v vsakem primeru nameravali nadgraditi tudi na daljnovode. To Elesu lahko moc­no olajša oceno stanja infrastrukture in potrebe po vzdrževanju. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa, ki je predstavila idejo pregledovanja tras daljnovodov s kamerami, ki so lahko namešcene na stebrih, dronih ali samo­hodecih robotih. Posnetki bi se pregle­postane komercialno zanimiv. Šele nato se družbi izplaca v odkup teh inovacij vložiti vecje vsote. Hackathon je le testni poligon za iska­nje inovacij in razvoj rešitev do stopnje pilotnega projekta. V PSI že vec kot leto dni razvijajo strategijo horizontalne funkci­je inoviranja družbe Eles do leta 2022, ki so jo poimenovali strategija GITER (gene­rator inovativnih tehnoloških energetskih rešitev). Gre za širši proces, glavni vložek družbe pa so zaposleni, ki bodo delova­li kot mentorji ter iskali za Eles pomemb­ne teme in partnerja, ki jim lahko ponudi rešitve. V dosedanjih inovacijskih procesih so ugotovili, da je podrocje prenosne­ga operaterja tako specificno, da zunanji deležniki težko oblikujejo dobro rešitev brez prispevka svojih zaposlenih. Zato želijo, da se prepozna prispevek zapo­slenih, torej intelektualna lastnina družbe. Vloga PSI je, da bo pri vsaki inovaciji na vsakem koraku opozarjal in usmerjal, da se bodo inovatorji spraševali tudi o širših pozitivnih rešitvah. Torej rešitvah, ki ne bodo namenjene le Elesu, saj razvoj rešitve, ki bi bila namenjena samo družbi, Eles veliko stane. Eles lahko z zelo specificnim znanjem, zbranim v družbi, bistveno prispeva k razvoju inovativnih rešitev na podrocju prenosa elektricne energije. dovali racunalniško, kar bi lahko bistveno zmanjšalo število cloveških ur in prihra­nilo veliko casa. Eles bi tako dolgorocno lahko opustil fizicne preglede tras. Kot je ocenil vodja službe za komer­cialne projekte v PSI Gregor Omahen, ki je ob pomoci sodelavcev hackathon tudi organiziral, je bila njegova prva izvedba zelo uspešna. Zdaj tecejo pogovori za nadaljnji razvoj nekaterih idej, ce bodo našli skupni jezik, pa sledi razvoj prototi-pa. Ce se bodo te ideje v nadaljevanju iz­kazale za smiselne, v naslednjih korakih najprej sledi testna implementacija in pozneje implementacija v širšem okolju. Scasoma se bo oblikoval portfelj teh idej, ki jih bodo razvijali do pilotnega projek­ta v partnerstvu z zunanjimi deležniki, cas pa bo pokazal, koliko teh idej je dejansko uresnicljivih oziroma bo prineslo prave rezultate. Eles je v inovacije pripravljen vlaga-ti denar, toda dokler ni razvit pilotni pro-jekt, gre za simbolicne zneske. Projekt je treba nato preveriti v praksi, potem lahko Rešitve namerava Eles iskati na ra­zlicne nacine. Eden od možnih nacinov je kot v primeru poskusnega hackato­na, kjer se išcejo povsem sveže ideje. Druga možnost je, da se išcejo rešitve na nekoliko višji ravni TRL (angl. Tech­nology Readiness Level) in se preskus v Elesu zacne z razvitim prototipom, po­jasnjuje vodja službe za komercialne projekte v PSI Gregor Omahen, pod okriljem katere se bo ta strategija izva­jala. V celotnem procesu želijo biti bolj odprti, kar pomeni, da to ni standardni razpis, v katerem išcejo tocno doloceno rešitev za tocno dolocen problem, am-pak na takem razpisu dolocijo temo, ki je nekoliko širša od konkretne rešitve, ki jo išcejo. Mogoce je namrec, da do-bijo razlicne ideje, na katerih potem lah­ko delajo, jih testirajo in ugotovijo, ali je tista prava, ki jo je vredno razvijati še naprej. Ce da, bo prijavitelju na razpisu dolocen mentor, ki bo pomagal, usmer­jal in svetoval pri razvoju kocne rešitve konkretnega problema. BORZEN BORZEN RAZVIJA SODOBNO AGREGACIJSKO TRGOVALNO PLATFORMO Pri projektu, katerega osnovni namen je vzpostaviti povezavomed ponudniki storitev prožnosti in udeleženci trga, ki te storitvepotrebujejo, sodeluje vec priznanih slovenskih podjetij. orzen, operater trga z elektriko, je v projektu Pametne naprave, modeli in platforme v aktivnem omrežju (v nadaljevanju: PAKT), ki ga Besedilo: Andraž Šavli; fotografija: iStock sofinancirata Republika Slovenija in EU iz Evropskega sklada za regionalni ra­zvoj, v sodelovanju s partnerji v projektu vzpostavil demonstracijsko agregacij­sko trgovalno platformo, prek katere se lahko povezujejo ponudniki prožno­sti (t. i. fleksibilnosti) v obliki prilagodlji­vega odjema in udeleženci trga, ki to Z novo agregacijsko trgovalno platformo in vkljucitvijo zgoraj omenjenih petih gospodinjskih porabnikov v projektu, kjer je namešcena tudi dodatna procesna oprema, se bodo demonstrirali: • pregledna in nediskriminatorna platforma za vpeljavo trga prožnosti; • prodaja in nakup razpoložljivosti za prilagajanje odjema s strani dobavitel­jev koncnim odjemalcem, za glajenje profila udeleženca trga in možnost sodelovanja v vlogi agregatorja za lastne odjemalce; • nakup izravnalne energije za ukrepe razbremenjevanja omrežja oziro-ma prilagajanja obremenitve in drugih tehnicnih omejitev pri distributerjih elektricne energije; • nakup izravnalne energije za regulacijo frekvence oziroma odstopanj v sistemu pri sistemskem operaterju prenosnega omrežja: • uporaba analitike porabe za namene optimizacije; možnost neposred­nega sodelovanja na trgu z elektriko s ponujanjem prilagajanja lastnega odjema prek lastnega programskega vmesnika (angl. application pro­gramming interface – API); • možnost razvoja in trženje novih produktov, povezanih s prožnostjo koncnih odjemalcev. prožnost potrebujejo (npr. distribucij-ski in sistemski operater, pa tudi drugi udeleženci trga, ki bi lahko razpoložljivo prožnost izkoristili za izravnavo svojega portfelja z namenom zmanjšanja odsto­panj od tržnih planov). Agregacijsko trgovalna platforma, razvita v projektu PAKT, je eno od še­stih pilotno-demonstracijskih okolij, ki se bodo vzpostavila pri partnerjih in dru­gih podjetjih, sodelujocih v projektu. V projekt so poleg Borzena kot partnerji vkljucena tudi naslednja podjetja: Inea, Igea, A1, Seltron, Iskraemeco, Metronik, Elpros, Sipronika, Geodetski zavod Celje in Semantika. Projekt je bil ob pripravi tega clan-ka v sklepni fazi, vendar pa se bo sam zakljucek projekta, prvotno nacrtovan za konec aprila, najverjetneje zamaknil za nekaj mesecev zaradi nepredvidene izredne situacije, saj se posledice pan-demije poznajo tudi pri dobavi elemen­tov za izdelavo produktov partnerjev v projektu in oteženega dela na terenu. V okviru projekta PAKT bo vzpostav­ljena agregacijsko trgovalna platforma, postavljena na strani Borzena, do katere se bodo povezovale naprave v petih gospodinjstvih na obmocju Elektra Mari-bor. Pri tem naj omenimo, da se bodo v platformo povezovali tudi drugi partner-ji in tako preizkušali delovanje na novo razvitih produktov, kot so na novo razviti števci, uporaba tehnologija Narow Band IoT, uporaba geografske lokacij naprav in podobno. Platforma bo omogocala oddaja­nje ponudb za aktivacijo razpoložljivih zmogljivosti prožnosti, kjer se z upra­vljanjem odjema oziroma proizvodnje ponuja možnost dobave energije za zmanjšanje ali povecanja odjema oziro-ma proizvodnje z namenom izravnave odstopanj v sistemu. Platforma bo vsem sodelujocim akterjem omogocala od­dajanje ponudb s cenami in kolicina-mi za vnaprej doloceno casovno okno. Z vse vecjim vkljucevanjem proizvodnje obnovljivih virov na trg in tudi z rastjo števila elektricnih vozil, bo v prihodnosti vse vec izzivov za ucinkovito in ekonomicno upravljanje distribucijskega omrežja. Platforma bo z algoritmom za izracun cene preverjala medsebojno ustreznost ponudb, sistemski ali distribucijski opera-ter pa bo lahko z nasprotno ponudbo ak­tiviral ponudbo za dobavo energije. V okviru projekta PAKT je bil v sodelo­vanju s podjetjem Semantika za namen povezovanja na agregacijsko trgovalno platformo razvit aplikacijski programski naš Stik vmesnik (API) za dostop vseh sodelujo-cih udeležencev trga, prek katerega se opravlja celotna komunikacija med plat-formo in sodelujocim udeležencem. Platforma poleg omenjenega odda­janja ponudb in njihovega uparjanja omogoca tudi povezovanje merilnih naprav in posredovanje meritev, ki se lahko nato uporabljajo pri drugih pro-cesih, kot je uporaba napovedovalnih modelov za predvidevanje razpoložlji­vosti prožnosti. Platforma omogoca tudi uporabo geografske lokacije naprav ter s pomoc­jo tega medsebojno uparjanje ponudb glede na lokacijo zmogljivosti prožnosti in lokacijo potreb pri operaterjih omre­žij. Uporaba prostorskih podatkov na podrocju upravljanja energije za zdaj ni zadovoljivo razširjena, niti ni zadovolji­vo povezana s prostorsko podatkovno infrastrukturo. Kljucni namen vkljucitve prostorske komponente je vzpostavitev procesov povezave ali celo integracije geolokacije v naprave in sisteme s cilj-em zagotavljati cim vecjo povezljivost z drugimi deležniki. Inovativna agregacijsko trgovalna platforma, ki je eden od pomembnej­ših rezultatov in ciljev projekta PAKT, bo integrirala že obstojece tehnologi­je na trgu in tudi inovativne produkte, ki se testirajo in demonstrirajo v okvi­ru tega projekta, z namenom spodbu­janja ucinkovite rabe energije, boljšega napovedovanja in zmanjšanja stroškov izravnave dobaviteljem in zmanjšanja obremenitev distribucijskega omrežja. V tem trenutku na trgu obstajajo ra­zlicne rešitve, ki pokrivajo razlicne tocke projekta, kot so pametni števci, borza energije, poleg tega imajo distribucije in dobavitelji lastne analiticne rešitve. Na trgu tako manjka enovita platforma, ki bi jo vzdrževala neodvisna entiteta (v našem primeru Borzen, kot operat­er trga). Po drugi strani bo z vse vecjim vkljucevanjem proizvodnje iz obnov­ljivih virov na trg in tudi z rastjo števila elektricnih vozil, v prihodnosti vse vec izzivov za ucinkovito in ekonomicno upravljanje distribucijskega omrežja. SHRANJEVANJE ENERGIJE SLOVENSKO ZNANJE NA EVROPSKEM TRGU Družba NGEN je lani na Jesenicah zagnala najvecji baterijskihranilnik v Evropi in prihodnji mesec bodo še vecjega v Talumu.Še letos nameravajo postaviti tudi 50 manjših hranilnikov,ambiciozne nacrte pa imajo tudi za naprej. Besedilo: Janja Ambrožic; fotografiji: arhiv NGEN irektor in solastnik družbe NGEN Roman Bernard je po duši ener­ getik in inovator. Najprej je oral ledino na podrocju kabelskih sistemov, potem na podrocju helikopterskih pre­gledov elektroenergetskih omrežij, pred dvema letoma pa je skupaj z Damianom Merlakom ustanovil podjetje za inova­tivne energetske rešitve NGEN, ki ures­nicuje ambiciozne cilje na podrocju shranjevanja elektricne energije. Kako bi na kratko predstavili prednosti hranilnikov? Delujejo zelo zanesljivo in omogocajo zelo hitro odzivnost. Lani oktobra ste na Jesenicah postavili najvecjo baterijo v Evropi, 12,6-megavatni Teslin baterijski hranilnik z zmogljivostjo 22,2 megavatne ure. Kako ocenjujete njegovo delovanje? Samo delovanje ocenjujemo kot odli-cno. Preseneceni smo, da se je teh­nologija v praksi dobro izkazala. Uporabili ste Tesline baterije in domace znanje. Koliko strokovnjakov imate in koliko casa so razvijali platformo? Zakaj sodelovanje ravno s Teslo? NGEN je podjetje, ki je vertikalno orga­nizirano, kar pomeni, da obvladujemo inženiring, gradnjo, vzdrževanje, obra­tovanje in lasten razvoj. Platformo razvi­jamo dve leti in je nadgradnja klasicnih platform, poimenovanih kot virtualne elektrarne. V ekipi je trenutno osem­najst sodelavcev. Tesla ima trenutno za ta sigment hranilnikov najboljšo tehnic­no rešitev, ki zagotavlja dobro življens­ko dobo in garancijo. Njihovo tehnicno okolje je univerzalno in trenutno edinst­veno na svetu s poudarkom na razvoju, tudi v energetiki. Januarja je vaš hranilnik postal del slovenskega elektroenergetskega sistema, podpisali ste pogodbo z Elesom. K cemu konkretno vas zavezuje? Zavezuje nas, da moramo zagotavljati 24 ur dnevno in celo leto storitev regu­lacije moci. Kar pomeni, da moramo zagotoviti 100-odstotno zanesljivost ce­lotnega sistema, v nasprotnem primeru sledijo pogodbene kazni. Menda pri realizaciji te pogodbe sodelujete tudi z nekaterimi odjemalci in njihov nabor želite celo povecati. Kako bi se denimo lahko vkljucila gospodinjstva? Res je, naši nacrti in realizacija gredo v tej smeri, da se naš nabor odjemalcev in porabnikov povecuje, seveda se tu­kaj gleda na ekonomiko, da so za oba udeleženca ugodni ekonomski ucin­ki. NGEN intenzivno dela na projektu, da bi lahko gospodinjstva postala ak­tivna in del zgodbe z manjšimi hranil­niki. Hišni hranilnik bo v prvi vrsti lahko sam skrbel za netiranje energije znotraj merilnega mesta, omogocil rezervno napajanje in hkrati sodeloval s plat-formo. Tako bo ustvarjal tudi prihodke za koncnega uporabnika. Sistem raz­pršenih hranilnikov lahko deluje kot skupina ali posamicno. Pripravljate se na integracijo svoje platforme s Teslino programsko opremo Autobidder, ki povezuje soncne elektrarne in baterijske hranilnike. Kakšne spremembe bo to prineslo? V bistvu smo to zaceli že v samem za-cetku razvoja našega sistema. Tesla v tistem casu še ni imel ideje sploh de­lati na tem trgu. Ker integracija sistema pomeni zelo dobro poznavanje ener­getskega trga lokalne regulative, je tu­kaj nastala ta nova rešitev. Autobidder bo v bistvu zamenjal našega operater­ja, ki zdaj dela 24 ur dnevno, v smislu, da bo ta samo še nadzoroval delovan­je in ga lahko ustrezno korigiral. Algo- V družbi NGEN zelo intenzivno delajo tudi na poslovnih povezavah zunaj Slovenije. Trenutno so tako udeleženi v kar nekaj projektih v Avstriji, na Poljskem in Madžarskem. ritmi vsakih pet minut preverjajo stanje in pošiljajo najboljše ekonomsko/teh­nicne/analiticne odlocitve. Kaj se dogaja z vašo drugo veliko baterijo v Sloveniji, v Talumu? Druga baterija je trenutno v gradnji in bo v portfelj prikljucena v juliju 2020. Je 30 odstotkov vecja od tiste na Jesenicah. Tako bomo skupaj imeli 28 megavatov oziroma 53 megavatnih ur. Na konferenci En.Odmev ste med svojimi cilji izpostavili postavitev deset tisoc majhnih hranilnikov, do poletja naj bi jih stalo že 50. Kako blizu ste svojemu cilju in na koga pravzaprav racunate? Projekt 50 hranilnikov se izvaja in bo letos zakljucen. Racunamo na koncne uporabnike, tiste, ki že imajo soncne elektrarne ali jih bodo instalirali. Zanimi­vo je za tiste, ki imajo težave s prikljucno mocjo, pozneje, ko se bo letno netiranje spremenilo, bo lahko ta hranilnik netiral energijo znoraj objekta, kar bo seve­da bolj ekonomsko za uporabnika. Vsi lahko takoj sodelujejo s platformo NCC NGEN, prek katere lahko tudi omogoca-mo dinamicno tarifo. Poleg tega lahko hranilniki ponudijo nove storitve za dis-tribucijsko omrežje, kot je dviganje ali zmanjšanje napetosti. Meje za vas, jasno, ne obstajajo. Kam vse ste se ali se še nameravate razširiti s svojimi hranilniki? Kakšna je konkurenca? Zelo intenzivno delamo tudi na poslovnih povezavah zunaj Sloveni­je. Trenutno smo udeleženi v kar ne­kaj projektih v Avstriji, na Poljskem in Madžarskem. Glede na to, kako je ener­getika organizirana tudi v EU, težko go-vorimo o res pravi konkurenci, vendar obstaja. Naše inovativne rešitve inte­gracije hranilnikov s programsko opre-mo so zanimive za vse, ki posegajo po uporabi hranilnikov v energetiki. Ali zakonodaja sledi razvoju hranilnikov in z njimi povezane tehnologije? Lahko recem, da v prenosnem omrež­ju sledi, in vsa pohvala sistemskemu operaterju, ki je vzpostavil pogoje, da se lahko take dejavnosti izvajajo v tej komercialni obliki. V distribucijskem om-režju pa še ni vse urejeno. Pogoji v dis-tribucijskem omrežju bi morali biti enaki kot v prenosnem, da bosta tako mogoca širša uporaba in aktivno sodelovanje uporabnikov. DOBAVA ZEMELJSKEGA PLINA PLINSKA VOJNA SE JE PRAVZAPRAV KONCALA Vse kaže, da se dobro desetletje in pol trajajoce taktiziranje glededobav plina med Rusko federacijo, Evropo unijo, nekdanjimidržavami Sovjetske zveze ob robu Evrope, pa tudi Združenimidržavami umirja oziroma se koncuje. Besedilo: dr. Franc Žlahtic in mag. Dejan Koletnik; fotografija: iStock apetosti, povezane z dobavami zemeljskega plina, mednarodne odnose obremenjujejo že dolgo casa. Obcasno smo bili celo prica takim stanjem meddržavnih odnosov, ki jih pri­pisujemo izrednim razmeram. Šlo je za troje kljucnih vprašanj, in sicer, kje bo plin tekel, kdo bo imel monopol pri pre­nosu plina in kdo bo imel monopol pri trgovanju s plinom. Ob tem je pomembno še, kako z zemeljskim plinom (v nadaljevanju: pli­nom) obvladovati gospodarstva regij, obmocij. Gre torej tudi za politicno­geografsko plat, ki jo je mogoce izražati tudi skozi ta energent, ceprav naj bi plin izgubljal pomen in vlogo v vseh strategi­jah razogljicenja gospodarstva. Zelo osupljivo je, da vecina vpletenih in tistih, ki naj bi razmerja dejansko reševali, ni govorila o tem, da evropsko gospodarstvo ne more in ne bo zmoglo brez ruskega plina ter da tudi Rusija po­trebuje prihodke. Da bi EU našla povezano moc reševanja tega konflikta, je že pred de­setletjem poskušala najti taktiko v smislu »Govoriti z enim glasom«, kar se je vse do danes pokazalo kot nedosegljivo. Po desetletju in pol je primerno pogle­dati to obdobje in narediti grobo oceno dogajanja. Pravzaprav je primerno prešteti žrtve in koristi ter predvsem ugotoviti, kaj smo se pri tem naucili. Ne-dvomno je minulo dogajanje dokazalo in znova potrdilo, kdo je tisti, ki placa racun nesoglasij oziroma slabo naravnanega energetskega dialoga. PLINSKA ODVISNOST EU Stvarno odvisnost EU od ruskih ener­gentov izražajo statisticni podatki; na­povedi, tudi tiste najbolj optimisticne in z najvecjo željo po razogljicenju pa kaže­jo, da bo evropska energetika usodno vezana na ruske energente tudi v pri­hodnje. Evropa mora za svoje potrebe uvozi-ti okrog 55 odstotkov vse energije. V energetski bilanci vse potrebne ener­gije EU, ki znaša 1,7 Gtoe (giga ton ek­vivalentne nafte), zavzema nafta 40 odstotkov vse energije, plin pa 25 ods­totkov. Najvec plina, to je 40 odstot­kov vsega plina iz uvoza, prispe v EU iz Rusije, 30 odstotkov vse uvožene Najvec plina, to je 40 odstotkov vsega plina iz uvoza, prispe v EU iz Rusije, 30 odstotkov vse uvožene nafte prav tako, in 40odstotkov vsega uvoženega premoga tudi. nafte prav tako, in 40 odstotkov vsega uvoženega premoga tudi. Že ta dejstva kažejo, da gre za res-no povezanost, ki zahteva skladne par-tnerske odnose. Take kolicine plina ni mogoce nadomestiti iz drugih virov in po drugih poteh, pa tudi ne v obliki druge energije ali z nadomestnimi ener­genti. Ce se vrnemo k energetskim razme­rjem med Rusijo in EU, je bistveno, po katerih poteh ta plin pritece oziroma bo v prihodnje pritekal v EU. Evropska uni­ja torej dobiva od vsega potrebnega 460 bcm (1 bcm je 1 milijarda kubicnih metrov) zemeljskega plina na leto, iz Rusije okrog 160 bcm. Vecina tega je po razpadu Sovjetske zveze pritekala prek prenosnih sistemov Ukrajine in Be-lorusije. V ta namen so se v preteklosti oblikovali tudi prenosni sistemi zemelj­skega plina v EU in na ozemlju Rusije, skladišca za njegovo skladišcenje in centri trgovanja. Ta kompleksen sistem je temeljil tudi na skladišcenju plina v Ukrajini, katere prenosni sistem je pomemben povezovalni clen med EU in Rusijo, kar je tudi razlog za željo Rusije, da ga obvladuje. PLINSKA VOJNA Zacetka »plinske vojne« pravzaprav ni mogoce natancno opredeliti, je nedolocen in nemara sega v obdobje krepitve položaja ruskega energetske­ga velikana Gazproma. Temu so bila v casu po razpadu Sovjetske zveze do-deljena posebna pooblastila za ohran­janje in razvoj virov zemeljskega plina, prenos in trgovanje z EU. Gre za izjemno pomembno gospo­darsko panogo Ruske federacije, ki je bila strateško zasnovana že pred vec kot tri cetrt stoletja. Ta panoga nikakor ni prepušcena samovolji posameznikov (ceprav so ti poskusi bili) in nakljucjem, saj je njena naloga nadzorovano po­lnjenje državnega proracuna na dolgo obdobje. Skratka, gre za dolgorocno državno strategijo izrabe naravnih bogastev, koncept, ki ni prepušcen nakljucju, saj za svoje usmerjanje upo­rablja tudi kakovostna orodja mer-jenja ucinkov evropskih in svetovnih energetskih politik. Ta koncept analiz vkljucuje tudi ocene konkurencnih virov plina po svetu in tehnologij, s katerimi je mogoce ta plin pridobivati in prenašati do svetovnih plinskih trgov. Ob tem ugotovimo, da je koncept vsega tega prefinjeno vpet v diplomaci­jo države, ceprav tega na prvi pogled vsakic ni mogoce zaznati. Odgovor na ruska hotenja obvlado­vati dobave plina od izvora pa skoraj vse do porabnikov v Uniji je seve­da naletel na nenaklonjenost, pred­vsem v casu krepitve zavesti o potrebi po vzpostavitvi energetskih trgov, torej tudi vzpostavitvi enotnega evropske­ga plinskega trga. Evropska energet-ska zakonodaja, zlasti tretji energetski zakonodajni sveženj, je pred desetlet­jem postavil nepremagljive prepreke monopolnemu delovanju in širjenju de­javnosti energetskih podjetij ter posle-dicno tudi Gazpromu oziroma njegovim povezanim družbam v EU. S specialnimi pravili v okviru energetske zakonoda­je je EU postavila strogo locnico med vertikalno organiziranimi energetskimi podjetij, ki so prek vertikalno poveza­nih družb opravljali tržno in monopol-no dejavnost transporta plina. S svojim monopolnim položajem glede infras­trukture so lastniško povezane družbe obvladovale pretok energenta od vira do koncnega porabnika, s tem omeje-vale dostop tretjih oseb do prenosne infrastrukture in tako onemogocale konkurenco, kar je omogocalo njihovo dolocanje cen plina. V casu iskanja rešitev za svoja delo­vanja v EU in da bi bil njen položaj cim manj ogrožen, je ruska stran skušala zaman najti rešitve tudi v tranzitnem pro-tokolu Pogodbe o energetski listini (En­ergy Charter Treaty) in nacelih v okviru Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organization). Toda zaman. Na podlagi dolgotrajnih in kako­vostnih raziskav ter dodeljenih kon­cesij za izkorišcanje nahajališc plina je Gazprom uspešno aktiviral nova naha­jališca na polotoku Yamalu ter jih pove­zal s prenosnim omrežjem z izstopnimi tockami za EU ob Crnem morju in v Fin-skem zalivu. Torej, novi zanesljivi viri pli­na na Yamalu so dobili nove prenosne poti, najprej namenjene samo EU. Zmogljivosti severne poti evakuacije pli­na znašajo skupno 110 bcm plina na leto, zmogljivosti južne prenosne poti pa so predvidene za prenos 64 bcm plina na leto. Tako je koncept izgradnje plinske­ga sistema komplementaren in skladen s politicnogeografskimi namerami ener­getske osamitve Ukrajine. Ukrajina postane tudi v tem kontekstu predmet politicnogeografskih koristi velikih. Decembra leta 2014 je ruska stran razglasila ustavitev projekta Južni tok, kljub že opravljenemu velikemu obsegu del na prenosnem sistemu na svojem ozemlju od Yamala do Anape ob Cr­nem morju. Del evropske politicne jav­nosti je bil preprican o svoji zmagi na plinskem vojnem polju, pri cemer veliki financni vložki ruske strani niso bili v os­predju razprav, evropski pravniki pa so hiteli nastale razmere povezovati s poj-mom višja sila. Projekti v državah, ki naj bi jih Južni tok precil in so še zdaj veljavni predme-ti meddržavnih dogovorov, so klecnili. Ti dogovori na najvišjih ravneh posa­meznih držav z Rusko federacijo so še en primer nemoci EU govoriti z enim glasom. Prigoda romana Bratje Karama­zovi je tako postala skorajda sopomen­ka tega projekta. Med tem je EU intenzivno razvijala in dopolnjevala notranji plinski trg, iz­polnjevala še potrebno zakonodajo ter iskala optimalno prenosno infrastruktu­ro za njen razvoj ob pogojih in pomoci infrastrukturne zakonodaje, uredbe, ki doloca tudi projekte skupnega evrop­skega pomena. Z namenom vzpostavitve ucinkovite­ga energetskega trga so razviti tudi tržni modeli s kriteriji za trgovalna vozlišca Boj posameznih plinskih vozlišc, da ohranjajo svoj položaj v trgovanju s plinom, je seveda razumljiv. Postavlja se vprašanje, koliko bo že izgrajena infrastruktura v prihodnje gospodarna ob bistvenih spremembah pretokov in vzpostavitvi novih razmer. plina. Z evropsko uredbo o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energet­skega trga (angl. REMIT) je bil uveden pravni okvir za spremljanje veleprodaj­nih energetskih trgov, katerega cilj je odkrivati tržne manipulacije in odvracati od njih na ravni Unije. Izkušnja pa kaže, da se je vrsta tržnih manipulacij na trgu plina premaknila zunaj meja Unije, dru-go vprašanje pa je, koliko pa se je ome­jila. Evropski slogan Govoriti z enim glasom je morda za nekatere razlaga za ustavitev projekta Južni tok, a raz­plet razvoja infrastrukture tega nikakor ne potrjuje. Ob tem je treba omeniti, da tudi uresnicitev Severnega toka ni vec pod vprašanjem. Iskanje nadomestnega projekta za projekt Južni tok je bilo kljub novonas­talim okolišcinam in politicnim razmer­jem intenzivno. Ruski federaciji je uspel dogovor z energije lacno in ambicioz-no Turcijo. Po dnu Crnega morja je bil postavljen Turški tok za oskrbo Turcije in pred kratkim koncan še drug sistem, vz­poreden prvemu, ki bi naj oskrboval EU prek Bolgarije, Srbije in Madžarske. Sku­pne kolicine plina po plinovodu Turški tok, ki bodo prispele severno od Istan­bula, dosegajo skoraj polovico zmog­ljivosti Južnega toka, precej manjša je tudi kolicina plina, ki bo kmalu vstopila v Bolgarijo in Srbijo. Dejstvo je, da je Ruski federaciji us-pelo dokoncati strategijo plinskega sodelovanja z EU na severu s Severnim tokom 1 in 2 ter na jugu s Turškim tokom. Zmogljivosti tega so manj kot polovi-co zmogljivosti nacrtovanega Južne­ga toka, toda politicnogeografsko je ta projekt še pomembnejši, saj z dodat­nimi kolicinami plina poleg Belega toka še mocneje obvladuje turški plinski trg. Turcija tako postaja zelo pomembno plinsko vozlišce, na katerem se srecu­jejo ruske molekule plina z molekula-mi plina iz kaspijskega bazena. Položaj Turcije se je tako po propadlem pro-jektu Nabucco, ta bi naj pripeljal plin iz kaspijskega bazena v Evropo, le še okrepil. Ob tem ne gre prezreti dejst­va, da se je položaj Turcije okrepil tudi v Sredozemlju oziroma ob napredovanju vzhodnosredozemskih projektov, ki naj bi prispevali plin v Unijo. EVROPSKA PRENOSNA PLINSKA INFRASTRUKTURA Osnovna prenosna plinska infrastruktu­ra EU, predvsem v njenem osrednjem in vzhodnem delu, je bila zasnovana in grajena za pretoke plina iz smeri glavnih dobavnih poti iz takratne Sovjetske zveze. Novi dobavni smeri plina na to obmocje, to je iz severa in juga Unije, zahtevata precejšnje spremembe ob­stojece infrastrukture in njeno prilaga­janje novim smerem pretokov plina in drugim kolicinam plina. Že zaradi pred desetletjem uvedenih kriterijev zanesljivosti in kriterija obra­tovanja N-1 v EU, ki se je preselil iz kri­terijev zanesljivosti elektroenergetskih omrežij v plinska omrežja, je bilo tre­ba prilagajati obstojece infrastrukture, kar se je izražalo tudi v potrebnih in-vesticijah. Investicije oziroma projekti, ki so dokazovali zgornje, so bili deležni posebnih, tudi financnih pomoci EU in z njene strani nominirani kot projekti skupnega interesa (PCI). V tem kontekstu so se oblikovali tudi tržni modeli plinskega sistema. Boj posameznih plinskih vozlišc, da ohran­jajo svoj položaj v trgovanju s plinom, je seveda razumljiv. Postavlja se vprašan­je, koliko bo že izgrajena infrastruktura v prihodnje gospodarna ob bistvenih spremembah pretokov in vzpostavitvi novih razmer. Tudi analiza projektov, ki so kandidi­rali za status PCI v letu 2019, je pokazala, da ni bilo mogoce postaviti enoznacnih scenarijev razvoja prenosnega sistema Unije ter ob tem zagotovo oceniti njihov prihodnji pomen in gospodarnost. Po-leg tega se projektom, ki prispevajo k deležu plina iz novih virov in novih poti, še vedno pripisuje posebna pozornost in med take projekte vsekakor uvršca-mo terminale za utekocinjen zemeljski plin (UZP). Prav spoznavanje tega je vpleteno tudi v rusko plinsko strategijo, saj je le malo verjetno, da bo v vzhodnem delu EU cena UZP – kljub naprednim teh­nologijam utekocinjanja, transporta in ponovnega uplinjanja – nižja od cene plina, prenesenega po plinovodih. Prezreti pa tudi ne smemo, da je iz­peljava projektov, ki so pridobili status PCI v preteklosti, zelo majhna. Podrob­nejši pregled seznama PCI celo kaže, da imajo status PCI tudi projekti, ki so bili namenjeni sklopu Južnega toka ali pa bodo zdaj po izgradnji Turškega toka sodelovali pri evakuaciji plina iz turške smeri. Pravno obvestilo: Izražena mnenja avtorjev in v besedilu uporabljene obrazložitve ne odražajo nujno uradnih stališc or-ganizacij, združenj in družb, v katerih avtorja delu­jeta ali z njimi sodelujeta, razen ce niso izrecno na­vedena. naš Stik KLJUCNE UGOTOVITVE Minulo desetletje in pol energetike plina v EU lahko oznacimo kot obdobje iskanja rešitev za konfliktne odnose partnerjev, ki sta usod-no soodvisna. Ob tem povzamemo: 1. V tem obdobju je Unija uspela sprejeti zakonodajo, ki je dopolnila delovanje in reguliranje evropskega notranjega trga z zemeljskim plinom, Ruska federacija je uspela izpeljati svoj politicnogeograf-ski cilj. Torej sta oba partnerja zmagovalca. Prva je bila prisiljena k prestrukturiranju prenosne infrastrukture in druga k vzpostavitvi prenosa, ki najprej ni bil predviden. Oboje je povezano z izjemnimi stroški. Kakor po vseh vojnah in nesporazumih je racun izstavljen državljanom, koncnim porabnikom. 2. turne projekte nizale v predale. Vecina jih je ob primerni priložnosti ugledala luc in so v fazi realizacije. Tako so prehitele evropski slo­gan Govoriti z enim glasom, ne sme pa se jim ocitati, da so strateško pozabile na svojo zanesljivost oskrbe. Tudi po ustavitvi projekta Južni tok so skoraj vse države na njegovi predvideni trasi iskale strateške rešitve za svojo oskrbo in infrastruk­ 3. Zemeljski plin je kljub paradigmi izrivanja fosilnih goriv nizkoogljicni energent, ki bo imel v naslednji cetrtini stoletja zagotovo pomem­ bno vlogo. Trg plina je že pomembno povezan oziroma sklopljen s trgom elektricne energije zaradi proizvedene elektricne energije iz plina ter zaradi vse mocneje sklopljenih naprednih energetskih sistemov in omrežij. 4. Skladno z usmeritvami EU dobivata plin in s tem plinska infra-struktura nov pomen. Pricakovati je mogoce, da bo plinu kot niz­ koogljjicnemu fosilnemu gorivu oziroma za prenos potrebni infra-strukturi odvzet privilegij nepovratnih sredstev iz mehanizma TEN-E in sorodnih financnih skladov. 5. Vse glasnejši in jasnejši so pozivi Evropski komisiji, s strani civilne in strokovne javnosti in tudi iz ITRE, da naj Komisija že letos pred­loži spremembo infrastrukturne zakonodaje (TEN-E) in kriterije vred­notenja projektov za naslednji, že peti seznam PCI v letu 2021. 6. Zemeljski plin bo torej tudi v prihodnje imel pomembno vlogo v konkurencni oskrbi z energijo in kot surovina industriji, bo pa zara­ di svojih lastnosti in evropske zelene strategije doživel svojo trans-formacijo v preobleki, ki je okolju sprejemljivejša, zato je mogoce pricakovati njegovo vse vecjo povezanost z bioplini, sinteticnimi pli­ni in vodikom. OBRATOVANJE IN TRGOVANJE PRIPRAVILA BRANE JANJIC IN BORZEN Aprila iz lastnih virov za desetino manj elektrike Pomanjkanje padavin se je v aprilu še najbolj izrazilo v porecju Save, saj se je proizvodnja elektrarn na tej reki v pri­merjavi z aprilom lani zmanjšala za skoraj 46 odstotkov. Tako so vsi objekti na zgornji in spodnji Savi aprila v prenosno omrežje oddali le 39 milijonov kilovatnih ur, kar je bilo tudi za dobro polovico manj, kot je bilo najprej zapisano v elektroener­getski bilanci. S slabšimi primerjalnimi re-zultati so se aprila srecali tudi v drugih hidroelektrarnah, pri cemer so elektrarne na Dravi z oddanimi 204,2 milijona kilo-vatnih ur za lanskimi aprilskimi rezultati zaostale za slabih 12 odstotkov. Še naj­bližje lanskemu izkupicku so bile elek­trarne na Soci, ki so aprila v prenosno omrežje oddale 46,6 milijona kilovatnih ur ali 96 odstotkov lanskih kolicin. Aprilska proizvodnja je bila manjša tudi v drugih proizvodnih objektih, in sicer je NEK aprila v omrežje prispe­vala 496,7 milijona kilovatnih ur (za 0,6 odstotka manj kot lani), TEŠ je oddala 183,5 milijona kilovatnih ur (18,1 odstot­ka manj kot lani) in TE-TOL 14,7 milijona kilovatnih ur (za 25 odstotkov manj kot lani). Iz domacih virov je bilo cetrti letoš­nji mesec v prenosno omrežje skupno oddanih 984,4 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 10,2 odstotka manj kot aprila lani in tudi za 16,2 odstotka manj od pr-votnih bilancnih napovedi. V prvih štirih mesecih odjem za 2,6 odstotka manjši Dejstvo, da je bila sredi marca in aprila zaradi razglašene epidemije ustavljena vecina gospodarskih dejavnosti, se je negativno odrazilo tudi pri odjemu elek­tricne energije. Ta je tako aprila po dalj­šem casu precej padel, saj so odjemalci v Sloveniji iz prenosnega omrežja cetr-ti letošnji mesec prevzeli le 890,5 mili­jona kilovatnih ur elektricne energije, kar je bilo za 147,6 milijona kilovatnih ur ali kar za 14,2 odstotka manj kot aprila lani. Odjem se je bistveno zmanjšal pri obeh kljucnih spremljanih skupinah, pri cemer so neposredni odjemalci aprila iz prenosnega omrežja prevzeli 138,8 mili­jona kilovatnih ur oziroma »le« 86 od­stotkov lanskih kolicin. Še nekoliko vecji padec je bilo mogoce zaznati pri odjemu distribucijskih podjetij, ki so aprila prev­zela 715,9 milijona kilovatnih ur ali kar za 16,9 odstotka manj elektricne energije kot v enakem casu lani. Zaradi nastalih razmer je bilo aprila pre­cej manj živahno tudi dogajanje na me-jah, saj smo iz sosednjih elektroener­getskih sistemov uvozili 549,1 milijona kilovatnih ur ali slabih 65 odstotkov nati tudi v primerjavi na letni ravni, saj lanskih kolicin. Na tuje je v istem casu je bilo v prvih štirih letošnjih mesecih iz romalo 619,6 milijona kilovatnih ur, kar prenosnega omrežja prevzetih 4 milijar­je bilo za dobrih 29 odstotkov manj kot de 309,9 milijona kilovatnih ur elektricne aprila lani. Posledice manjšega odjema energije oziroma za 2,6 odstotka manj v casu epidemije je bilo mogoce zaz-kot v enakem lanskem obdobju. PREVZEM ELEKTRICNE ENERGIJE IZ PRENOSNEGA OMREŽJA V APRILU 2020 April 2019 April 2020 Odstotki Neposredni odjemalci 161,4 GWh 138,8 GWh - 14,0 % Distribucija 861,3 GWh 715,9 GWh - 16,9 % CHE Avce 15,4 GWh 35,8 GWh + 133 % ODDAJA ELEKTRICNE ENERGIJE V PRENOSNO OMREŽJE V APRILU 2020 HE NEK TE 289,8 GWh 496,7 GWh 197,9 GWh Letos kar za 40 odstotkov manjša kolicina sklenjenih poslov Maja je bilo na izravnalnem trgu z elek­triko sklenjenih 307 poslov v skupni ko­licini 10.779,50 MWh. Od tega je 1.389,50 MWh predstavljalo nakup izravnalne energije, 9.390,00 MWh pa prodajo iz­ravnalne energije s strani sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Najvec, Mesec Kolicina Št. poslov Januar 2019 16.688,50 554 Februar 2019 18.695,50 802 Marec 2019 9.737,00 334 April 2019 9.865,50 393 Maj 2019 10.094,00 312 Januar 2020 5.544,50 293 Februar 2020 4.875,50 221 Marec 2020 8.893,00 407 April 2020 8.316,50 373 Maj 2020 10.779,50 307 255 poslov je bilo sklenjenih z urnimi produkti v skupni kolicini 8.590,00 MWh. Najvišja cena za nakup izravnalne ener­gije je bila dosežena po ceni 80 EUR za MWh, najnižja cena za prodajo iz­ravnalne energije pa po ceni -3 EUR za MWh. V prvih petih letošnjih mesecih je bilo skupaj sklenjenih 1.601 poslov v skupni kolicini 38.409,00 MWh, kar je za 41 odstotkov manjša kolicina sklenjenih poslov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Razlog za obcutnejši padec kolicin sklenjenih poslov na izravnalnem trgu je delno povezan s projektom enotnega spajanja znotraj dneva (SIDC), ki se je z 19. novembrom lani uspešno razširil na Slovenijo in še šest drugih držav. Trgoval­ni volumni pri trgovanju znotraj dneva so se mocno povecali, posledicno ima tudi sistemski operater širši nabor možnosti, s katerimi lahko izravnava sistem. V prvih petih mesecih uvozna odvisnost višja za šest odstotkov Do konca maja je bilo evidentiranih 41.871 zaprtih pogodb in obratovalnih pogodb v skupni kolicini 34.065 GWh. Od tega je bilo na mejah regulacijskega obmocja evidentiranih 4.165 pogodb v skupni ko­licini 8.019 GWh. Skupni uvoz elektrike je znašal 4.076 GWh in je bil za 0,5 odstot­ka manjši v primerjavi z enakim obdob­jem lani. Izvoz elektrike se je v primerja-vi z letom 2019 zmanjšal za 2,3 odstotka in je znašal 3.942 GWh. Brez upoštevan­ja uvoza iz hrvaškega dela NEK pa je znašal 2.678 GWh in se je zmanjšal za 3,6 odstotka. Uvozna odvisnost na po­drocju elektrike se je tako v prvih pe­tih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povecala za 6 odstotkov in je znašala 1.397 GWh. Letos je bilo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem mogoce zaznati tudi precejšen padec evidentiranega odje-ma, in sicer za 3,7 odstotka. Predvsem je bil ta velik v zadnjih dveh mesecih, ko se je znižal za nekaj manj kot 12 odstotkov v aprilu in za nekaj manj kot 13 odstot­kov v maju. Padec odjema je predvsem povezan z epidemijo COVID-19 in pos­ledicno z zmanjšanjem industrijske de­javnosti. EVIDENTIRANE ZAPRTE POGODBE Z UPORABO CEZMEJNIH PRENOSNIH ZMOGLJIVOSTI UVOZ IZVOZ MEJE AVSTRIJA HRVAŠKA ITALIJA 2019 (jan.–maj) 2.669.412 1.126.738 301.270 2020 (jan.–maj) 2.618.992 420.418 1.037.239 MEJE AVSTRIJA HRVAŠKA ITALIJA 2019 (jan.–maj) -223.208 -2.373.005 -1.439.394 2020 (jan.–maj) -144.461 -3.354.498 -443.474 ŠTEVILKE V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število sklenjenih poslov na izravnalnem trgu v prvih petih letošnjih mesecih zmanjšalo za tretjino, kolicina sklenjenih poslov pa celo za dobrih 40 odstotkov. Uvozna odvisnost na podrocju oskrbe z elektriko je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani v tem casu višja za 6 odstotkov. Evidentiran odjem elektricne energije je bil v aprilu nižji za slabih 12, v maju pa za 13 odstotkov. V prvih štirih letošnjih mesecih je bilo v okviru podporne sheme izplacanih 44,7 milijona evrov, kar je bilo za 1,4 odstotka vec kot v enakem casu lani. Naprave, vkljucene v podporno shemo, so v prvih štirih letošnjih mesecih proizvedle 447 GWh, kar je bilo za 2,2 odstotka vec kot v enakem obdobju lani. Povprecna izplacana podpora je znašala 121,15 EUR/MWh. 56 57 POSLEDICE PANDEMIJE BODO VIDNE TUDI V ENERGETIKI Zaustavitev globalnega gospodarstva je bistveno vplivalana zmanjšanje povpraševanja po elektricni energiji,posledice uvedbe protikoronskih ukrepov pa bodo obcutilatudi slovenska elektroenergetska podjetja. Kako hudebodo, bo odvisno predvsem od hitrosti in obsega okrevanjagospodarstva. Besedilo: Brane Janjic, Vladimir Habjan, Polona Bahun, Janja Ambrožic; aradi dejstva, da je elektric­na energije kljucna osnova za izvajanje vseh drugih gospo­darskih in družbenih dejav­nosti, kar se je potrdilo tudi ob tokratni pandemiji, bodo posledice krize v elek­trogospodarstvu nekoliko blažje kot v drugih gospodarskih panogah, kar pa še ne pomeni, da ne bodo velike. Prenos­ fotografije: iStock, in arhiv uredništva na podjetja ob tem opozarjajo predvsem na precejšen izpad naložbenih sredstev, in to v casu, ko naj bi ob prehodu v niz­koogljicno družbo investicije v okrepitev in posodobitev omrežja krepko pov-ecali, proizvodna podjetja pa na negot­ovost, ki je povezana z zmanjšanjem povpraševanja in posledicno nižanjem cen elektricne energije na energetskih trgih. Pogledali smo, kaj o globalnih pos­ledicah epidemije koronavirusa na ener­getski sektor menijo v Mednarodnem združenju za energijo, elektroenerget-ska podjetja pa povprašali o tem, ka­kšen izpad prihodkov pricakujejo in kaj to pomeni za prihodnost njihovih razvoj­nih nacrtov, pa tudi, kako so se lotili spre­menjenih pogojev poslovanja. VSAK MESEC POPOLNE BLOKADE POMENI GLOBALNO NA LETNI RAVNI 1,5-ODSTOTNO ZMANJŠANJE PORABE ELEKTRICNE ENERGIJE Mednarodno združenje za energijo IEA je aprila objavilo zanimivo porocilo o vplivih epidemije koronavirusa na ener­getski sektor, pri cemer je podrobneje obdelalo vpliv krize na posamezne ener­getske vire, med njimi tudi na elektricno energijo. Avtorji navajajo, da je zaus­tavitev globalnega gospodarstva bistve-no vplivala na zmanjšanje povpraševanja po elektricni energiji, precej pa se je v kriznih razmerah spremenilo tudi razmerje med posameznimi proizvod­nimi energenti, in sicer v prid obnovl­jivim virom energije. Ob tem povecano povpraševanje s strani gospodinjstev še zdalec ni pokrilo precej zmanjšanega odjema s strani gospodarstva, kakšen bo dejanski padec odjema ob koncu leta, pa bo odvisno predvsem od trajanja ohro­mitve gospodarstva in hitrosti sprošcanja omejitvenih ukrepov. Raziskava je poka­zala, da naj bi vsak mesec popolne blo­kade pomenil v povprecju 20-odstotno zmanjšanje porabe elektricne energije oziroma za 1,5 odstotne tocke na letni ravni. Po ocenah strokovnjakov naj bi se povpraševanje po elektricni energiji le­tos na globalni ravni zmanjšalo za okoli pet odstotkov, v posameznih regijah la-hko celo do deset odstotkov, seveda pa bo vse odvisno predvsem od hitros-ti okrevanja posameznih kljucnih gospo­darstev in odprave omejitvenih ukrepov. KAJ KAŽEJO KONKRETNE ŠTEVILKE? Globalno povpraševanje po elektriki se je v prvem letošnjem cetrtletju v primerja-vi z enakim lanskim obdobjem zmanjša-lo za 2,5 odstotka, pri cemer so v vecini gospodarstev omejitveni ukrepi zace­li veljati šele v zacetku marca. Na Kita­jskem, kjer so ukrepe zaceli izvajati že januarja, je bil padec odjema najvecji – okoli 6,5-odstoten, v drugih delih sveta pa med 2,5- do 4,5-odstoten, pri cemer je na upad povpraševanja poleg ukrepov zaradi pandemije vplivala tudi letošnja razmeroma mila zima. Raziskava je še pokazala, da je bilo zmanjšanje odjema na dnevni ravni v najbolj prizadetih drža­vah Italiji, Španiji, Franciji, Veliki Britaniji, Indiji in ZDA v povprecju vec kot 15-ods­totno. Najbolj se je poznalo v državah, ki so uvedle stroge in obsežne omejitve ter so bolj storitveno usmerjene, kot je den-imo na primer Italija, v kateri se je odjem elektricne energije zmanjšal celo za cetr­tino. Uvajanje manj ostrih in postopnih ukrepov se je odrazilo tudi v manjšem vplivu na povpraševanje po elektricni energiji, tako da so v teh gospodarstvih zaznali najvec 10-odstotno zmanjšanje odjema, pri cemer se je tudi pokazalo, da je ustavitev gospodarskih dejavno­sti krivuljo dnevnega odjema približala tisti, znacilni za ned­eljo, ko je bolj v os­ predju gospodinjski Globalno povpraševanje odstotkov, zaradi odjem. Zaradi dejst-po elektriki se je v prvem ugodnejših cen plina va, da je bilo veliko letošnjem cetrtletju v pa na drugi strani tudi število ljudi doma ter primerjavi z enakim lanskim 4-odstotno rast proiz­sta se okrepila tudi obdobjem zmanjšalo vodnje v plinskih delo in izobraževan-za 2,5 odstotka. elektrarnah. stotka, hkrati pa se je za skoraj tri odstot­ke povecal delež obnovljivih virov, zlasti vetrne in soncne energije. Delež slednjih se je v prvem letošnjem cetrtletju v skup­ni proizvodnji tako povzpel na skoraj 28 odstotkov v primerjavi s 26 v primerljivem lanskem obdobju. Medtem ko zmanjšan­je povpraševanja po elektricni energiji na obnovljive vire zaradi narave njihove proizvodnje in prednostnega odkupa ni imelo bistvenega vpliva, je bilo v prvem cetrtletju mogoce zaznati upad proizvod­nje jedrskih elektrarn za okoli tri odstotke in premogovnih elek­trarn celo za osem je na daljavo, se je odjem gospodin­jstev v spremljanih državah konec marca in v zacetku aprila v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povecal celo za 40 odstotkov, kar pa kljub temu ni moglo izniciti velikega padca porabe v gospo­darskih in storitvenih dejavnostih. Kot receno, poznavalci ocenjujejo, da naj bi se zaradi posledic pandemije in uvedbe varstvenih ukrepov odjem elek­tricne energije na globalni ravni zmanjšal za približno pet odstotkov, v primeru hitrej­šega okrevanja najbolj prizadetih gospo­darstev za dva, v primeru podaljševanja omejitvenih ukrepov in morebitnega po­novnega izbruha epidemije v najbolj raz­vitih državah v jesenskih mesecih pa lahko tudi za vec kot pet odstotkov. Pri tem bo pomembno vlogo imelo tudi dej­stvo, ali so posamezne ekonomije bolj industrijsko ali storitveno usmerjene. Tako naj bi bil vpliv uvedbe ukrepov na zmanjšanje odjema na Kitajskem, kjer in-dustrija porabi kar 60 odstotkov vse elek­tricne energije in storitvene dejavnosti le 10 odstotkov, manjši od tistega v Evropi, kjer je gospodarstvo bolj usmerjeno v iz­vajanje storitvenih dejavnosti. PANDEMIJA JE SPREMENILA SLIKO PROIZVODNIH VIROV Po podatkih iz študije IEA se je proizvod­nja elektricne energije zaradi manjšega povpraševanja na globalni ravni v prvem letošnjem cetrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšala za 2,6 od-Analitiki za letos v primeru postopnega okrevanja svetovnega gospodarstva napovedujejo nadaljnje povecevanje deleža nizkoogljicnih virov energije ter upadanje deleža premogovnih in plinskih elektrarn, pri cemer naj bi delež energije iz nizkoogljicnih virov v letu 2020 dose-gel 40-odstotni delež v skupni proizvod­nji, od tega naj bi delež vetrne in soncne energije znašal devet odstotkov, delež proizvodnje iz premogovnih elektrarn naj bi se zmanjšal za desetino, iz plinskih za sedem odstotkov, medtem ko naj bi bil prispevek jedrske energije k pokrivanju globalnih potreb po elektricni energiji v letu 2020 podoben lanskemu. HSE: GLAVNI VZROK ZA IZPAD PRIHODKOV NIŽJE CENE ELEKTRICNE ENERGIJE V luci aktualnih dogodkov v povezavi z iz­bruhom in širjenjem novega koronavirusa je skupina HSE kot ena prvih družb v Slo­veniji to prepoznala kot grožnjo zagotav­ljanju nemotene proizvodnje elektricne energije. Tako so že 24. februarja ob prvi javni informaciji, da obstaja sum okužbe znotraj Slovenije, nemudoma sprejeli vec preventivnih in zašcitnih ukrepov za preprecitev širjenja virusa, prav tako so bili sprejeti doloceni varnostni (zašcitni) ukrepi in naloge za zmanjšanje tveganja pred okužbo, z željo zagotavljati nadaljnjo nemoteno proizvodnjo elektricne in toplotne energije. Eden kljucnih ukrepov je bil zagotovitev kljucnega kadra za zagotavljanje le tistih funkcij, potrebnih za zagotavljanje stabilnega in varnega obra­tovanja proizvodnih objektov. Na lokaciji so bili samo zaposleni, ki zaradi narave delovnega procesa svoje­ga dela niso mogli opraviti od doma, to je slaba cetrtina zaposlenih. Velika veci­na jih je delala od doma, nekaj jih je še koristilo dopust, na cakanje na delo pa je bilo za krajša casovna obdobja napotenih le nekaj zaposlenih, ki zaradi sprememb v delovnem procesu zacasno niso imeli dela. Zaposleni so imeli na razpolago naj­sodobnejšo tehnologijo za delo od doma in tudi nenehno podporo podpornega centra pri vzpostavitvi in delovanju oddal­jenega delovnega okolja, tako da so bile zacetne težave hitro premagane. To se je odrazilo tudi v anketi, ki so jo naredi­li med zaposlenimi, v kateri je bilo poleg pogojev dela kot zelo dobro ocenjeno tudi interno komuniciranje, tako v okvi­ru posameznih organizacijskih enot, kjer so se redni delovni sestanki preselili v vir­tualno okolje, kot tudi na ravni podjetja z rednim in transparentnim obvešcanjem o razmerah. Drugace so se ves kriticni cas epi­demije v skupini HSE tudi uspešno prilagajali nastalim razmeram na vseh po­drocjih, tako da razen utrujenosti kriticne­ga kadra ob polni podpori zaposlenih, ki so delali od doma, kakšnih pomanjk­ljivostih pri izvajanju nalog niso zazna­li, saj so vsa dela potekala bolj ali manj nemoteno. Kot so še povedali v HSE, ker nevar­nost širjenja okužbe s koronavirusom kl-jub preklicu še traja, ostajajo vsi sprejeti samozašcitni ukrepi, kot so razkuževanje rok, upoštevanje higiene kašlja, uporaba zašcitni mask zunaj pisarn, spoštovanje pravil fizicnega distanciranja ter ostajanje doma v primeru bolezenskih znakov, red-no prezracevanje prostorov in podobno, v veljavi do preklica. Skupina HSE je tudi v novonastalih razmerah poslovala dobro in se jim tudi uspešno prilagajala, tako da so kljub oteženim tržnim razmeram in pogojem dela v casu najostrejših ukrepov za ome­jitev epidemije dosegali dobre rezultate. Prav tako je bila na visoki ravni obratoval­na razpoložljivost elektrarn, proizvodnja pa je potekala brez vecjih omejitev, tako da so lahko v skladu s pogodbenimi ob-veznostmi zagotavljali tudi vse sistemske storitve. Ob tem v HSE poudarjajo, da bo ocen­jen približno 13-odstoten letošnji izpad prihodkov povezan izkljucno s padan­jem cen elektricne energije na svetovnih trgih. Da bi vsaj delno ublažili financne posledice krize, so se v skupini HSE že na zacetku kriznih razmer lotili rebalansa le­tošnjega plana, na novo ocenili investici­je, stroške, prihodke, EBITDA in podobno ter izvedli dolocene prilagoditve. S ciljem zmanjšati likvidnostno tveganje iz naslo­va nenadnih cenovnih sprememb cen elektricne energije in emisijskih kuponov so zagotovili tudi dodatne likvidnostne rezerve v obliki revolving posojil. V HSE ob tem tudi menijo, da bi jim morala država stopiti bolj naproti, saj so slovenske elektroenergetske družbe, ne samo HSE, po veljavni zakonodaji strateš­ka naložba države, kar pomeni, da z nji­hovo pomocjo država dosega uresnicitev svojih strateških ciljev. Na podrocju ener­getike so ti strateški cilji zapisani v NEPN, zato bi NEPN moral omogocati in ne ovira-ti izpeljavo projektov, ki jih ima HSE v svojih razvojnih nacrtih in so namenjeni izkljucno doseganju ciljev NEPN. Konkretno v HSE za ublažitev posledic epidemije predlaga­jo dopolnitev NEPN s predlogi HSE glede pospešitve izgradnje HE na srednji Savi in Muri, vkljucno s financiranjem vodne in-frastrukture s strani države in rabe zeme­ljskega plina na obstojecih energetskih lokacijah za nove PPE ter tudi opre­delitev virov za financiranje izstopa iz rabe domacega premoga za proizvodnjo elek­tricne energije, ki ne bremeni stroškovne cene elektricne energije. Glede na trenutni razvoj dogod­kov so v HSE glede izpolnitve letošnjih naložbenih nacrtov optimisticni in ocen­jujejo, da bodo lahko zamujeno do kon-ca leta nadoknadili, pri cemer je zacasna zaustavitev gospodarskih dejavnos-ti negativno vplivala predvsem na inves­ticije, ki so že bile v izvedbi, medtem ko negativnega vpliva na investicije, ki so še v fazi nacrtovanja, ni bilo. GEN ENERGIJA: NADALJNJI RAZVOJ DOGODKOV JE ZELO NEPREDVIDLJIV V družbi GEN energija v tem trenutku, ko je za nami manj kot pet mesecev poslo­vanja, ne želijo ocenjevati, kakšne posle-dice bo imelo dogajanje v zadnjih dveh mesecih na poslovanje na letni ravni. Poslovanje natancno in redno spremlja­jo, tako na tedenski kot na dnevni ravni. Seveda se v energetiki vsi soocamo s padcem cen energentov oziroma elek­tricne energije, ki so posledica obcutno zmanjšanega odjema zaradi delne us-tavitve oziroma upocasnitve gospodar­skih in družbenih dejavnosti. Ob tem je zlasti april zaznamovala tudi izjemno niz­ka hidrologija, kar je bilo zahtevno z obra­tovalnega vidika, po drugi strani pa je delno ublažilo negativne ucinke na cene elektricne energije. V skupini GEN izhajajo iz vec desetlet­nih izkušenj, saj so se tudi v preteklosti srecevali z »ugasnitvijo« pomembnih seg­mentov porabe in velikimi, tudi veckrat­nimi nihanji cen elektricne energije. Zato se dobro zavedajo, da ne kaže prehiteva-ti z napovedovanjem prihodnjih dogajanj, so zapisali v GEN energiji. Na podrocju investicij v družbi ocenju­jejo, da vseh nacrtovanih dejavnosti letos ne bo mogoce izvesti v celoti. Ne gre le V sedanjih zahtevnih tve epidemije na v zvezi s posledica­ razmerah znova potrdilo, delovnih mestih za-mi razglašene epi­držali le operativno da so zanesljivi, zadostni in demije izvajajo že osebje in podporne domaci energetski viri, med od njenega zacet­službe IKT. Kljucne njimi tudi jedrska energija, ka in so usmerjeni vstopne tocke so ob kljucni za obstoj družbe in predvsem k optimi­upoštevanju vseh gospodarstva. zaciji nastale situaci­za vprašanje zacasne zaustavitve projek­tov, temvec je pomembno tudi, kako hitro jih lahko ponovno zaženejo. Vendar pa v skupini že nadaljujejo izvajanje kljucnih investicij, tako v NEK kot tudi v TEB, po­tekajo pa tudi že glavna vzdrževalna dela na drugih energetskih objektih. Nadaljnji razvoj dogodkov, pravijo v Gen energiji, je zelo nepredvidljiv, tako na ravni delovanja gospodarstva kot družbe in skupine GEN. Na ravni celotne skupine so sprejeli vse tiste ukrepe, ki zagotavljajo varno obratovanje objek­tov in ucinkovito izvajanje drugih kljucnih poslovnih funkcij. S tem in z odgovorno in previdno zastavljeno likvidnostno poli­tiko so v najvecji možni meri vplivali na ublažitev financnih posledic, pri cemer iz­korišcajo tudi tržne priložnosti in dejavno spremljajo aktualna dogajanja ter spro-ti in pravocasno sprejemajo dodatne ukrepe za zmanjševanje potencialnih negativnih financnih posledic. Pripravlja­jo se tudi na zaostrene razmere pri gos-podarskih subjektih, ki jih bo epidemija najbolj prizadela. Ocenjujejo, da ta val šele sledi in bo negativno vplival tudi na energetsko vertikalo. Sicer pa se je, poudarjajo v Gen ener­giji, v sedanjih zahtevnih razmerah zno­va potrdilo, da so zanesljivi, zadostni in domaci energetski viri, med njimi tudi jedrska energija, kljucni za obstoj družbe in gospodarstva. Vsekakor je tudi to do-daten razlog, zakaj bi morali energetiki dati primerno prioriteto v naslednjih ko­rakih strateškega nacrtovanja ter projek­te, kot sta izgradnja HE Mokrice in JEK 2, nujno peljati naprej in vanje investirati, saj je izvedba teh projektov najvecje zagoto­vilo za uspešen razvoj slovenskega gos-podarstva. Drugace so v družbi od razglasi­sta v zahtevnih razmerah precej otežena organiziranje vecjih remontov in izvajan­je vecjih investicij. So jim pa bile izkuš­nje pri tem zelo dragocene in v pomoc – tako z zahtevnimi dogajanji v preteklo­sti, denimo med osamosvojitvijo Sloveni­je in po njej, kot tudi izkušnje s pogosto specificnimi in obsežnimi remonti ener­getskih objektov, zlasti v NEK. Doloceni zašcitni ukrepi, skladni z navodili in priporocili NIJZ, bodo ostali v veljavi do nadaljnjega. Nadaljnje ukrepe bodo sprejemali glede na izraženo tveg­anje in širše dogajanje v družbi – vse s cil­jem ucinkovitega delovanja in zanesljive oskrbe z elektricno energijo, so še spo­rocili iz GEN energije. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA: KLJUCNA OSTAJA ZAMENJAVA PLINSKIH BLOKOV PB 1-3 Izvedbo glavnega projekta Termoelek­trarne Brestanica. Izgradnja novih plinskih turbin 02. Zamenjava plinskih blokov PB 1–3, v sklopu katerega poteka izgradnja drugega nadomestnega plinskega agre­gata PB7, so zaradi epidemije zacasno prekinili in gradbena dela nadaljevali po odprtju gradbišca 20. aprila. V vmesnem casu so izvajali dejavno­sti na podrocju izdelave projektne do-kumentacije, izvedbe postopka javnega narocila za dobavo in montažo pomožne tehnološke opreme (LOT 3) ter na po­drocju dobave in montaže glavne teh­nološke opreme (LOT 1). V drugi polovici maja so jim v Brestanico dostavili opremo: difuzor, mazalni sistem turbine, turbino re-duktor in elektricni generator. Kot pravijo v družbi, bodo z dobro organiziranostjo poskušali zamujeno v cim vecji meri na­ doknaditi. Sprejete ukrepe zašcitnih ukrepov delovale normalno. Drugi sodelavci so zelo hitro vzpostavi­li uspešne delovne režime in z ustrezno organizacijo dela od doma v celoti us-pešno izvajali delovne procese. Najvec težav so zaznali pri zunanjih izvajalcih, saj je. Za njih bo kljucna izvedba že omen-jenega projekta zamenjave plinskih blokov 1–3 in s tem obvarovanje elek­trarne pred dodatnimi obremenitvami v stroškovnem smislu. Tako bodo še naprej sledili cilju zagotavljanja primerne vloge elektrarne, ki skrbi za zanesljivo in varno tov prestavili na poznejši cas. Na ta nacin posledic, povezanih z ukrepi za ublažitev postavljeno prek telekonferenc in drugih delovanje elektroenergetskega sistema so zmanjšali možnosti okužb in zagoto-krize, oziroma manjšega povpraševanja elektronskih komunikacijskih kanalov, za Slovenije. vili obratovalno razpoložljivost. Najvec-po elektricni energiji ni predviden. Tako kar so zagotovili vsa potrebna telekomu-V družbi menijo, da bi morala država je poslovno tveganje bi bila predvsem v tem trenutku v družbi prepoznavajo nikacijska sredstva. Posebno skrbnost so predvsem bolj aktivno voditi energetsko nezmožnost zagotavljanja proizvodnje predvsem tveganja, povezana s slabo hi-namenili izvajanju ukrepov na HE Brežice, politiko. Energetiki in gospodarstvu na elektricne energije, do cesar bi lahko drologijo, na kar pa nimajo vpliva. Ce se kjer je potrebna stalna navzocnost oper­splošno bi pomagala odlocnejša politika privedlo preveliko število okuženih v služ-bodo neugodne hidrološke razmere na-aterja, ki opravlja nadzor nad preostalimi z jasnimi cilji, kaj si želimo v prihodnosti. bi obratovanja, pa tudi drugih zaposle-daljevale, bodo ustrezno ukrepali z za-daljinsko vodenimi hidroelektrarna-V najbolj kriticnem casu epidemije nih v vzdrževanju in drugih službah. mikom nekaterih nacrtovanih nenujnih mi, na drugih objektih pa je bil dostop je na lokaciji Termoelektrarne Brestani- Da bi to tveganje zmanjšali na najman-vzdrževalnih del v naslednje leto. Na to, do HE omogocen le operaterjem HE in ca delalo osebje službe proizvodnje po jšo možno mero, so kar najbolj omejili da trenutno nimajo likvidnostnih težav in vzdrževalnemu osebju za nujna opravila. 12-urnem delovniku, kar predstavlja malo možnost prenosa okužbe. Tako so vsi, ki je poslovanje stabilno, vpliva tudi dejstvo, Ce bi se epidemija nadaljevala v vecjem vec kot tretjino vseh zaposlenih. Osta­ imajo možnost in niso nujno potrebni na da še niso zaceli z gradnjo HE Mokrice, obsegu in bi se ukrepi znova zaostrova­li zaposleni so bodisi delali od doma, delovnem mestu, po 13. marcu delali od ceprav so glede tega optimisticni in upajo, li, imajo med drugimi ukrepi za operater-obcasno prihajali na delo za opravljan­ doma. S tem so zagotovili najboljšo zašci-da bodo gradbeno dovoljenje po zaslugi je HE predvideno tudi uvedbo karantene je aktivnosti, ki jih ni mogoce opravi- to izmenskega osebja v centru vodenja in sprejetja interventnega zakona dobili še – bivanje na lokaciji HE, loceno od dru-ti na daljavo, ali pa so bili dosegljivi na v službi obratovanja na proizvodnih eno-v tem letu. Zacetek gradnje konec tega gih oseb. klic ter po potrebi v nujnih primerih priš­ tah. Ko je služba za informatiko v prvih leta bi po njihovi oceni v casu, ko se bodo Z blaženjem intenzivnosti epidemije li na delo. Zaposleni so se hitro odzva­ dneh vzpostavila vse povezave za delo posledice krize še posebej pokazale, in rahljanjem ukrepov v državi se sicer li in prilagodili razmeram, zato znotraj od doma (dostop do službene pošte, pomenil tudi pomemben financen vložek tudi delo v HESS postopoma ter ob up-podjetja v casu epidemije niso ime­ dostop do zasebnega oblaka, dostop v slovensko gospodarstvo. oštevanju vseh varnostnih in zašcitnih li posebnih težav, navzven pa bi si želeli do službenih racunalnikov, preusmeritve Kot so še zapisali v HESS, bi moralo ukrepov vraca v ustaljene tirnice, tako da podrobnejše ureditve ukrepov ob more- službenih telefonov), je sistem deloval biti izkorišcanje hidro potenciala za po-so maja ob izvajanju vseh preventivnih bitni odreditvi izolacije kljucnega osebja zelo dobro. trebe proizvodnje elektricne energije ukrepov že zaceli tudi druga vzdrževal­znotraj procesov družbe, so sporocili iz Po preklicu ukrepov glede lokacij vedno del vecnamenskih projektov, ki na dela. Brestanice. Dodali so še, da bodo tudi v opravljanja dela 4. maja, so izdali nova vkljucujejo še bistvene vodne in kmetij­prihodnje izvajali vse ukrepe, usmerjene interna navodila v zvezi z ukrepi za pre-AGENCIJA ZA ENERGIJO: v zagotavljanje nemotenega poslovan­ precevanje širjenja okužb in za ravnanje PODJETJA LAHKO NIŽJO ja, omogocanje varnosti in zanesljivosti v primeru suma na okužbo ob vrnitvi na V družbi HESS kot kljucno DONOSNOST NADOMESTIJO elektroenergetskega sistema ter zašcite delo. Poleg tega so vsi zaposleni prejeli tveganje trenutno prepoznavajo Z VECJO STROŠKOVNO zaposlenih, še zlasti kljucnega kadra, ki informacije glede koronavirusa, ki so bile predvsem slabo hidrologijo. UCINKOVITOSTJO neposredno vpliva na nemoteno, zanes­ objavljene na spletišcu državne uprave in V okviru ukrepov za blaženje socialnih ljivo in varno obratovanje elektrarne. drugih državnih institucij. Navodila veljajo in gospodarskih posledic širjenja koro­tudi za zunanje izvajalce ter goste v nji-ske ureditve. Voda, hrana in energija so navirusa je Agencija za energijo marca SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA: hovi družbi, do preklica pa so ohranili tudi bistveni elementi, ki bi jih morala Slo-z izrednim ukrepom uveljavila sprem- NACRTOVANE REMONTE IN ukrepe v službi obratovanja. Dispecerji in venija zagotavljati na svojem ozemlju, embo tarifnih postavk za obracun om- REVIZIJE AGREGATOV SO posluževalci centra vodenja tako delajo in vecnamenski projekti, kot je spodnja režnine, pri cemer se gospodinjskim in ZACASNO PRESTAVILI po rednem urniku s strogimi ukrepi za Sava, omogocajo ravno to. Podnebne malim poslovnim odjemalcem v obdobju V družbi Savske elektrarne Ljubljana in- omejevanje možnosti okužbe (redno spremembe vse bolj silijo v spremembe od 1. marca do 31. maja ne bo obracuna­vesticij tudi med epidemijo niso povsem razkuževanje delovnega mesta, locen nacina kmetovanja tudi v Prekmurju, na-la tarifna postavka za obracunsko moc ustavili in so na razlicne nacine (delo na vhod in registracija delovnega casa samo daljnje upadanje podtalnice pa utegne oziroma bo cena za to postavko 0 domu, zagotavljanje razdalje 1,5 metra) za osebje centra vodenja). V primeru povzrociti še vecje težave tudi s pitno EUR/kW. Na ta racun naj bi se omrežni­delo nadaljevali, pripravljali javne razpise, okužbe oziroma suma okužbe pri oseb-vodo. Tako nas bo že narava sama, pravi-na za povprecnega gospodinjskega opravljali prevzeme, nadzor na grad- ju centra vodenja imajo za zagotavljanje jo v HESS, prisilila, da tudi tam ukrepamo odjemalca (in mali poslovni odjem), cigar bišcih in podobno. So se pa pri njih poka­ delovanja predvidene še druge možno-z nekim vecnamenskim projektom, sicer mesecni racun za oskrbo z elektricno en-zale težave v primeru izvajalcev iz drugih sti: vpoklic prostih obratovalcev, vpok-bo življenje ob Muri postopoma ugasnilo. ergijo znaša približno 50 evrov, v nave-držav, ker je bilo prehajanje državne meje lic usposobljenih rezervnih delavcev, ki Tudi v HESS so se ob razglasitvi epi-denem obdobju znižala za 33 odstotkov, omejeno, ali pa so morali delavci po vr­ sicer delajo na drugem delovnem mestu demije pravocasno odzvali in uvedli šte-celotni racun pa naj bi bil ob nespremen­nitvi v lastno državo v karanteno. Tako je in izolacijo dveh izmen v okviru zaprtega vilne ukrepe za zašcito zaposlenih ter jeni porabi nižji za 14 odstotkov. Kot so prihajalo do zahtev po placevanju dela kroga podjetja. preprecitev možnosti in širjenja okužbe nam sredi maja sporocili iz agencije, po­tudi za cas, ko ga mora izvajalec potem s koronavirusom. Zaradi upoštevanja daljšanje tega ukrepa ni predvideno, tako preživeti v predpisani karanteni. Kako bo HESS: V OSPREDJU PREDVSEM priporocil pristojnih institucij in internih da bodo tarifne postavke za omrežnino pandemija vplivala na njihov poslovni re- TVEGANJA, POVEZANA S SLABO navodil v družbi je proizvodnja elektricne od 1. junija naprej take, kot so bile pred zultat, v družbi še ne morejo oceniti. HIDROLOGIJO energije ves cas potekala neprekinjeno, uveljavitvijo izrednega ukrepa. Še pred uvedbo ukrepov so v proiz- Družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi poslovanje družbe pa je bilo nemoteno. Ob tem poudarjajo, da se zaradi na­vodni enoti Medvode koncali remont HE ima sklenjeno pogodbo za prodajo elek-V casu koronavirusa je vecina zaposlenih vedenega ukrepa omrežnina po zakl­Mavcice, potem pa so preventivno vse tricne energije za vse leto 2020, tako v HESS svoje delo opravljalo od doma, jucku izrednih razmer ne bo dvignila in nacrtovane remonte in revizije agrega­ da vecji izpad letošnjih prihodkov zaradi delovanje družbe pa je bilo vecinoma vz-tako odjemalci izpada prihodka elektro­operaterjev, ki je posledica ukrepa, v pri­hodnjih mesecih oziroma letih ne bodo placali, saj je agencija v drugem sklopu interventnih zakonov dobila pravno pod-lago za znižanje donosnosti. Donos je eden izmed upravicenih stroškov elek­trooperaterjev, ki ga odjemalci pokriva­jo s placevanjem omrežnine, po mnenju agencije pa lahko podjetja nižjo donos­nost skoraj v celoti nadomestijo z vecjo stroškovno ucinkovitostjo oziroma tako, da se letos odpovedo nekaterim stroš­kom, ki jih regulacija ne priznava kot up­ravicene oziroma nujne stroške ter se že zdaj pokrivajo iz donosa. V agenciji ob tem še izpostavljajo, da je v danih razmer-ah to ne samo eticna in moralna dolžnost, temvec glede na to, da je lastnik podjetij država in da je oskrba z elektricno ener­gijo v javnem inte­resu, tudi edina da bodo strateški cilj uvedbe »brezpa­pirnega poslovanja« dosegli prej, kot je bilo najprej predvideno z Dolgorocnim strateškim planom za obdobje 2016– 2020. Eles svoje investicije na vsaki dve leti predvidi in utemelji v razvojnem nacrtu prenosnega omrežja. Trenutno je v veljavi razvojni nacrt za obdobje 2019 – 2028, ki so ga v družbi pripravili konec leta 2018. Tega potrdi resorno ministrst­vo (MzI), na njegovi podlagi pa Agenci­ja za energijo z Aktom o metodologiji za dolocitev regulativnega okvira in metod­ologiji za obracunavanje omrežnine za elektrooperaterje predvidi obseg sred­stev za amortizacijo in donos. Ta sredstva so tudi vir za financiranje investicij. V velj­avnem razvojnem nacrtu so v Elesu nacrtovali precej investicij, ki se nanaša­jo na obratovanje prenosnega omrežja v prihodnje, v pogojih, kot jih predvideva NEPN. Po izvedbi mednarodnega pro-jekta pametnih omrežij SINCRO.GRID bodo kljub izrednim razmeram zaradi epidemije vecinoma pripravljeni na nove pogoje delovanja elektroenergetike. Zato novih po vrednosti izstopajocih in-vesticij za Eles, ki bi jih pogojeval NEPN, ne pricakujejo. Ker se v družbi Eles, od katere je odvis-no delovanje celotnega elektroenerget­skega sistema v Sloveniji in ki poleg tega skrbi za nemoten mednarodni prenos elektricne energije, zavedajo odgo­vorne naloge, ki jo imajo tudi v težkih casih, kot je epidemija, so že 24. februar­ja vzpostavili krizni štab za zagotavljanje varnosti in obvladovanje vpliva korona­virusa na delovanje družbe ter sprejeli prve ukrepe, ki so jih glede na razmere sproti prilagajali. S ciljem preprecevati šir­jenje epidemije so za zaposlene uredi­li delo od doma, približno 15 odstotkov zaposlenih je opravljalo delo na lokacijah družbe, nekaj vec kot tretjina pa jih je bilo na cakanju ali so koristili letni dopust. V družbi Eles so se na krizne razmere tudi tokrat odzvali hitro in ucinkovito, k cemur so precej pripomogle tudi pretekle izkušnje. Eden od izzivov, s katerim so se soocili prvic, je bilo varovanje zdrav­ja zaposlenih, predvsem operativnega osebja. Zato so posebne ukrepe spre­jeli za zaposlene v Republiškem centru vodenja (RCV), ki nadzira obratovanje prenosnega elektroenergetskega siste-ma. Zaradi nevarnosti okužbe so dolocili dve ekipi šestih operaterjev in 14-dnevne izmene ekip. Ena je opravljala svoje delo v povsem izoliranem RCV, druga ekipa pa je bila v domaci karanteni. V družbi verjamejo, da so z ukrepi, ki so jih uved­li, vzpostavili razmere, v katerih delovan­je elektroenergetskega sistema ni bilo ogroženo in je bila elektricna energija ves cas neprekinjeno na voljo vsem, ki so jo potrebovali. V Elesu bodo tudi v prihodnje na­daljevali s prehodom na popolnoma elektronsko poslovanje ter z uporabo videokonferenc kot orodja za komunici­ranje s poslovnimi partnerji in zaposlenimi z oddaljenih lokacij družbe, ki so ju zaradi izrednih razmer uvedli v casu epidemije. SODO: IZ OMREŽNIN NAJ BI IMEL DISTRIBUCIJSKI SISTEM LETOS ZA OKOLI 23 MILIJONOV MANJ PRIHODKOV V SODO ocenjujejo, da bodo imeli le­tos zaradi znižanja omrežnin v casu epi­demije in manjšega odjema elektricne energije na ravni distribucijskega siste-ma za okoli 23 milijonov evrov manj pri­hodkov, kot je bilo nacrtovano. Ceprav so uvedeni ukrepi povzrocili tudi dolocene zakasnitve pri posameznih investicijskih aktivnostih v distribucijski sistem, v SODO pricakujejo, da bodo lahko do konca leta zamujeno nadoknadili in tako uspeš-no koncali vecino investicij, ki so v teku. Zaradi uvedbe zašcitnih ukrepov, zaradi katerih je bila otežena vgradnja števcev na terenu, so deloma zastale dejavno­sti pri uvajanju naprednih merilnih siste­mov, so pa dejstvo, da v casu razglašene epidemije podjetja niso delovala v pol-nem obsegu, izrabili za izvedbo vecjih vzdrževalnih del. Po razglasitvi epidemije so sicer v družbi za vecino zaposlenih uvedli delo od doma, pri cemer je bil v marcu delež zaposlenih, ki so delali od doma, skoraj 42-odstoten, v aprilu pa 66-odstoten. Ob tem se je pokazalo, da je v kriznih razmer-ah, kot je COVID-19, lahko velika težava zagotavljanje ustreznega strokovnega kadra, tako da so tudi v SODO, podob-no kot v vseh distribucijskih podjetjih, za dolocene skupine zaposlenih sprejeli še dodatne varnostne ukrepe. Z majem pa so ob upoštevanju vseh zašcitnih ukrepov postopoma zaceli z vracanjem zaposlenih na sedež družbe, pri cemer je za dolocene zaposlene iz zdravstvenih razlogov, zaradi potreb po varstvu otrok in podobnih upravicenih ra­zlogov, še vedno omogoceno tudi delo od doma. V SODO tudi redno spremljajo ukrepe, ki jih sprejemajo vlada in pristojne ustanove ter priporocila stroke s podroc­ja varovanja zdravja (predvsem NIJZ), na podlagi katerih nato ustrezno prilagajajo svoj nacin dela. ELEKTRO LJUBLJANA: ZARADI IZPADA PRIHODKOV BO TREBA LETOŠNJE INVESTICIJSKE NACRTE PRILAGAJATI Po mnenju Elektra Ljubljana se bo ucinek sprejetih ukrepov po razglasit-vi epidemije koronavirusa poznal pred­vsem v likvidnostnem delu. Po eni strani evropskih sredstev, saj bodo s tem vpliva-la na nižanje stroškov uporabnikov om-režij. To je poleg zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z elektricno energi­jo prav gotovo ena izmed kljucnih nalog izvajalcev dejavnosti v javnem interesu.« ELES: OBRATOVANJE PRENOSNEGA OMREŽJA VES CAS EPIDEMIJE ZANESLJIVO Kljub zaustavitvi gospodarskih dejavno­sti v kljucnih panogah in zahtevam po uvedbi posebnih ukrepov v casu pan-demije so vsi kljucni procesi delovan­ja družbe Eles potekali nemoteno. Prav tako so razvojna usmeritev in investicijski nacrti ostali nespremenjeni, so povedali v družbi. Sprejeli so spremembo dinamike vlaganj in dolocili prednostne naloge. Na podrocju ob-jektov v gradnji sta pravilna odlocitev. S 1. junijem so se tarifne bila motena doba-V energetiki, pravi-postavke za omrežnino vrnileva opreme iz tujine jo v agenciji, je še na raven pod uveljavitvijo in fizicno izvajanje dovolj prostora za izrednega ukrepa. storitev podjetij, ki ucinkovito premosti­tev izrednih razmer, zahteva pa to odgovorno ravnanje vseh deležnikov na energetskem trgu. Na vprašanje, iz katerih virov naj bi elektroenergetska podjetja zagotovila izpad sredstev in potrebna sredstva za nacrtovane obsežne naložbe, potrebne za doseganje ciljev zapisanih v NEPN, so nam v agenciji odgovorili, da je NEPN, ki je bil sprejet februarja letos in je trenut-no v obravnavi pred Evropsko komisijo, nacrt za naslednjih deset let in le ocen­juje potrebne naložbe ter od operaterjev zahteva, naj v roku devetih mesecev šele pripravijo razvojne nacrte. »Zavedamo se,« pravijo v agenciji, »da bo hkrati z vlaganji v nove – obnovljive in razpršene – proizvodne vire in spremem-be na porabniški strani (npr. elektrifikacija prometa) treba ustrezno vlagati v omrež-no infrastrukturo, pa vendar bo to treba skrbno nacrtovati in izvajati tudi vse po­trebne ukrepe za cim vecjo izkorišcenost obstojecih omrežij ter vsaj pri kratko- in srednjerocnih razvojnih nacrtih upošte­vati tudi potencial prožnosti. Naložbe, ki bodo za doseganje nacionalnih ciljev raz­voja energetike in naše družbe nujne, se bodo financirale iz omrežnine, podjetja, ki izvajajo dejavnost v javnem interesu, pa morajo izrabiti tudi vse druge možnosti fi­nanciranja, kot je korišcenje nepovratnih nimajo sedeža v Slo­ veniji. Vecina projek­tov se je v casu epidemije izvajala, uvedli pa so posebne varnostne ukrepe za pre­precevanje možnosti okužb. Prenosni sistem elektroenergetske­ga omrežja in sistem informacijsko-ko­munikacijskih storitev in omrežja sta delovala brez kakršnih koli težav, iz se­danje krize pa so vsekakor pridobili iz­kušnje, da je na tovrstne situacije treba biti pripravljen, stalno skrbeti za zdrav­je zaposlenih in vitalnost infrastrukture prenosnega omrežja, saj je delovanje kljucnih funkcij v državi, gospodarstvu in vsakdanjem življenju odvisno prav od ne­prekinjene oskrbe z elektricno energije. V Elesu ocenjujejo, da bodo imeli zara­di kriznih okolišcin desetodstotni izpad prilivov, nacrtovanih za leto 2020. Zato so za obdobje od maja do decembra le­tos delno prilagodili poslovanje. Uvedli so dolocene racionalizacije, izvedli rebalans dinamike investicijskih vlaganj in inves­ticij, ki niso nujno potrebne za delovanje slovenskega prenosnega sistema, ter jih prestavili na obdobje po letu 2021. Od 16. marca so v družbi sestanke v fizicni obliki nadomestili z videokonfe­rencami, ki jih bodo za interne potrebe uporabljali tudi v prihodnje. Prav tako so na višjo raven dvignili procese elek­tronskega poslovanja, zato ocenjujejo, vsi skupaj na razpolago. Nasprotno bodo milijona evrov manj zbrane omrežnine omogocajo primerno življenjsko raven, naložbeni nacrti, izdelani na podlagi ciljev za distribucijsko omrežje, pri cemer pa gospodarstvu omogocajo razvoj in s tem NEPN, le seznam želja. izpostavljajo, da bo še bolj negativne omogocajo odpiranje delovnih mest. Dru- V podjetju Elektro Ljubljana je bilo v posledice na poslovanje imelo predvi-gic pa zato, ker bodo vsa elektricna vozi-casu od razglasitve epidemije, od druge deno znižanje priznane stopnje donos-la, toplotne crpalke, klimatske naprave in polovice marca do srede maja, v povprec-nosti. V Aktu o metodologiji za dolocitev male elektrarne prikljucene v elektrodi­ju približno 50 do 55 odstotkov ljudi na regulativnega okvira in metodologiji za stribucijska omrežja, je od njihove jakosti, delovnih mestih. Drugi so delali od doma obracunavanje omrežnine za elektroop-robustnosti in naprednosti odvisna tudi (od 10 do 15 odstotkov) ali bili doma zara-eraterje je bila zdaj dolocena priznana uresnicitev trajnostnih strategij. Zato bi di cakanja na delo (od 20 do 28 odstot-stopnja donosnosti na sredstva v višini po njihovem mnenju morala biti vlaganja kov) ali varstva otrok, kot so to omogocali 5,26 odstotka. Predvideno znižanje sto-v elektrodistribucijska omrežja sestavni protikoronski krizni ukrepi. Prav tako so v pnje donosnosti za 1,13 odstotne tocke del postkoronskih izhodnih strategij tudi casu, ko je bila epidemija na vrhuncu, v se bo odražalo predvsem v nižjih regu-pri nas, ker bi omogocala in spodbujala podjetju imeli teden dni kolektivnega do-liranih prihodkih in posledicno nižjem gospodarski razvoj, hkrati pa upoštevala pusta, z namenom zašcite zaposlenih in cistem poslovnem izidu v letu 2020, kar cilje trajnostnega razvoja. zagotovitve minimalnih možnosti širjenja bo vplivalo na likvidnost družbe in zago-Tudi v Elektru Maribor so že takoj v koronavirusa. tavljanje lastnih virov za financiranje in-zacetku razglasitve epidemije COVID-19 Tako kot vsi so se žal na zacetku tudi vesticijskih vlaganj. Kot pravijo, pomeni izvedli ukrepe za zmanjšanje možnosti sami soocali s pomanjkanjem zašcitne predvideno znižanje stopnje donosnos-prenosa virusa in ustrezno prilagodili lo-opreme, zato je bilo njihovo delo v prime-ti celo 15 milijonov evrov nižje prihodke gistiko v posameznih delovnih procesih rih, ko so delavci prihajali v stik z drugimi elektrodistribucijskih podjetij. Poenos-ter dinamiko in nacin izvajanja del. Tako osebami, precej oteženo. Z veliko truda tavljeno receno, uporabniki bodo placali so vsi kljucni procesi, razen nekaterih so uspeli kupiti zadostne kolicine zašcitne 8,5 milijona evrov manj omrežnine za dis-procesov na terenu, potekali v polnem opreme in razkužil, tako da so lahko tudi tribucijo, distribucijska podjetja pa bodo obsegu. Kjer je bilo mogoce, so zaposle-v danih okolišcinah po potrebi izvaja-dejansko dobila 15 milijonov evrov manj. ni koristili letni dopust (socialni partnerji so li delo na terenu. Ker bistvenih odklonov Kot poudarjajo v Elektru Maribor, gre soglašali s spremembo delovnega kole­od zanesljive in varne dobave elektricne za precejšnjo razliko in nesorazmer-darja in kolektivnim dopustom), cakanja energije v tem casu ni bilo, lahko sklepa-je, ki ima lahko dolgorocne posledice na delo pa v družbi ni bilo. Delo na domu jo, da so se na delo v kriznih razmerah na zanesljivost oskrbe in na splošno ra-so za cas trajanja epidemije uvedli za de­dobro pripravili. Izjemno pomembno je ven kakovosti storitev, ki so jih danes lovna mesta, ki jih je mogoce opravljati dejstvo, da so vsi zaposleni razumeli, da deležni uporabniki. Za cim višjo stopnjo na domu (podrocje IKT, priprava projek­morajo delo prilagoditi spremenjenim realizacije zacrtanih tne dokumentacije, razmeram in so tako, kot že mnogokrat poslovnih ciljev v priprava investicij, se bo znižala gospodarska aktivnost, so jo nacrtovali, imajo nekaj milijonov ev-Za prebroditev izpada v likvidnostnem do zdaj, pokazali odgovornost do družbe družbi intenzivno Vlaganja vfinancno-racuno­saj naj bi po oceni nekaterih ekono-rov »rezerve« ter bodo investicije prilaga-delu ne nacrtujejo dodatnih zadolžitev, in predvsem do uporabnikov. pripravljajo razlicne vodska dela, druga elektroenergetsko omrežje mistov v primeru trimesecne ustavitve jali glede na casovno dinamiko trajanja pripravili pa so variantno oceno, na pod-Kot so povedali v podjetju, bo ne-ukrepe za zmanj-dela s podrocja pod- bi morala biti sestavni del vecine proizvodnje prišlo do približno krize in sposobnosti ponovnega zagona lagi katere bodo investicijske izdatke kaj ukrepov, vpeljanih v casu epidemije, šanje negativnih fi-pornih procesov), postkoronskih izrednih osem- do desetodstotnega padca BDP. gospodarstva. Njihov cilj je, da do konca prilagajali oceni likvidnostnega izpada. prav gotovo veljalo še naprej. Pred-nancnih ucinkov, pri cemer je delo razmer. Po drugi strani pa podjetja likvidnostno leta v celoti izvedejo vsa dela, ki so jih Posledicno se bo v delu, vezanem pred-vsem ukrepi za zagotavljanje varnostne pri cemer strategija na domu opravljalo ne bodo sposobna poravnavati svojih predvideli v letošnjem nacrtu. vsem na amortizacijo in nanjo vezane pri-razdalje, zašcito zaposlenih, varovan-odziva na krizo te-med 6 in 12 odstot­obveznosti. Padcu gospodarske aktiv-Kot receno, poleg izpada prihodkov hodke, nekoliko znižal EBITDA, manjši je tretjih oseb in podobno. Prav tako melji na prestruk-kov zaposlenih. nosti bo vzporedno sledilo tudi manjše iz investicijske dejavnosti, pricakujejo izpad pa pricakujejo tudi ob že omenje-bo v doloceni meri vec sestankov in turiranju nacrta investicijskih vlaganj, Na podrocju obratovanja omrežja povpraševanje po elektricni energi-tudi dolocen izpad prihodkov v tržnem nem 20-odstotnem znižanju prihodkov iz srecanj izvedenih na daljavo z upora-povecevanju drugih prihodkov, obvlado-zaradi epidemioloških razmer niso ime­ji. V podjetju ocenjujejo, da naj bi jim v delu poslovanja družbe, ki naj bi po gro-tržne dejavnosti in seveda znižanju dono-bo elektronskih medijev, kar se je med vanju stroškov in povecevanju ucinkovi-li nobenih dodatnih težav, tudi zato ker ni naslednjih mesecih zaradi težav v gos-bih ocenah znašal od 20 do 25 odstot-sa po sprejetju predloga sprememb že krizo pokazalo za dovolj ucinkovito. Tudi tosti poslovanja. bilo ugotovljenega nikakršnega preno­podarstvu izpadlo od šest do sedem kov. V javni obravnavi je tudi predlog omenjenega akta. doloceni ukrepi v zvezi s prepovedjo V Elektru Maribor tudi opozarjajo, sa okužb med sodelavci. Za zmanjšanje milijonov evrov likvidnostnih sredstev, z spremembe Akta o metodologiji za Za uresnicitev ciljev iz predloga NEPN sestankovanja v vecjih skupinah ali v da je bil z NEPN dolocen okvir za pre-možnosti okužbe so poleg vseh drugih dolocenim izpadom prihodkov pa naj bi dolocitev regulativnega okvira in metod-Elektro Ljubljana že pred epidemijo ni manjših zaprtih prostorih bodo verjet-hod v nizkoogljicno družbo, zato bo tre-ukrepov, sprejetih za vse zaposlene, spre­se soocili tudi v tržnem delu. ologiji za obracunavanje omrežnine za imela dovolj sredstev. Zato so pripravi-no za dolocen cas še ostali, pri cemer ba po krizi, ki jo je povzrocila epidemija jeli še dodatne ukrepe za dispecerje, med V skladu s to predpostavko so se elektrooperaterje, ki za letošnje leto nacr-li nacrt investicijskih vlaganj v dveh ra-bodo ukrepe ustrezno prilagajali epide-COVID-19, uskladiti tudi prizadevan-drugim je bila prvic vzpostavljena in aktivi-v podjetju že lotili izdelave variantnih tuje znižanje donosa na regulatorno bazo zlicicah, in sicer v osnovni in razširjeni. miološkemu stanju v državi. ja za rešitev podnebne in epidemijske rana tudi sekundarna lokacija distribucij­ocen poslovnih nacrtov za letošnje leto. sredstev s 5,26 na 4,13 odstotka, kar jim V luci epidemije se je po njihovi oce-krize. Pri tem so investicije v elektro-skega centra vodenja. Po grobi oceni bodo morali zaradi izpa-bo donos znižalo za približno 4,2 do 4,5 ni ta razkorak še povecal, zato menijo, ELEKTRO MARIBOR: POSLEDICE energetska omrežja pomembne zara-V Elektru Maribor še pravijo, da bodo da razpoložljivih likvidnostnih sredstev milijona evrov. Bodo pa vsekakor izvaja-da bi država morala predvsem jasneje ZMANJŠANJA PRIHODKOV SE di multiplikativnih ucinkov. Vecina držav preprecevanju prenosa okužb in varo­letošnje investicijske nacrte prilagajati, li restriktivno stroškovno politiko in omejili vzpostaviti prednostne naloge izvajan-BODO KAZALE DALJŠE OBDOBJE v ospredje izhodnih postepidemijskih vanju zdravja uporabnikov in zaposlenih konkretne ocene, za koliko, pa v tem tre-dolocene stroške, za katere bodo ocenili, ja investicij iz NEPN ter znova dolociti V Elektru Maribor ocenjujejo, da bo strategij postavlja prav spodbujanje veliko pozornosti namenjali tudi v prihod­nutku še ne morejo dati. Glede na višjo da niso prednostni, so povedali v Elektru casovnico sposobnosti uresnicitve ciljev, zacasna trimesecna ukinitev zaracuna-investicij v elektroenergetiko zaradi nje. Med epidemijo se jim je obrestovalo realizacijo investicij v preteklih letih, kot Ljubljana. predvsem glede sredstev, ki jih imamo vanja obracunske moci pomenila 8,5 vsaj dveh razlogov. Prvic, prebivalstvu tudi dejstvo, da so v minulih letih precej vlagali v digitalizacijo poslovanja in elek-projektne dokumentacije in s tem pos-Zaradi blažitev financnih posledic ak­tronsko komunikacijo z uporabniki. Tako ledicno izvedbo investicij. Natancnejšo tualnih razmer so se takoj po znanih so med prvimi uvedli individualno ob-oceno koncne letne realizacije nacrto-ukrepih PKP1 in PKP2 lotili priprave Nacrta vešcanje uporabnikov, lani jeseni pa so vanih investicij je tako v tem trenutku optimizacije poslovanja skupine Elektro vsa slovenska elektrodistribucijska pod-zaradi negotove situacije težko napove-Gorenjska. Tematiko bodo naslovili tudi jetja predstavila tudi brezplacno spletno dati, bodo pa v družbi, takoj ko bodo znotraj strateških projektov, ki jih vodijo v in mobilno aplikacijo Moj elektro, ki upo-preklicani vsi ukrepi zaradi koronavi-skupini. rabnikom omogoca preprost in enoten rusa, naredili podrobnejšo analizo in Od uvedbe epidemije je v marcu in dostop do merilnih in drugih podatkov, izdelali koncno oceno. aprilu v povprecju 27 odstotkov zapos­vkljucno s podatki o merilnem mestu. Od uvedbe epidemije naprej oziroma lenih delo opravljalo na sedežu podjet-Med epidemijo so v celoti prešli tudi med 16. marcem in 30. aprilom je polovi-ja, 32 odstotkov jih je delalo od doma, 18 na delovne sestanke v telekonferenc-ca zaposlenih delo opravljala na sedežu odstotkov jih je bilo na cakanju na delo, nem formatu, kar se je izkazalo kot zelo in drugih lokacijah podjetja, deset od-ostali pa so bili bolniško odsotni ali na do-ucinkovito, dobre prakse pa bodo nada-stotkov zaposlenih je delo opravljalo od pustu. K sreci v Elektro Gorenjska nihce ni ljevali tudi v prihodnje. doma, prav tako deset odstotkov zapos-zbolel za COVID-19. Ukrepe, kot so elek­ lenih je bilo na cakanju na delo, ostali pa tronsko poslovanje in delo od doma ozi-ELEKTRO CELJE: POSLOVANJE so bili na bolniški odsotnosti ali dopustu. roma drugi nacini fleksibilnega dela, ki so BO TREBA PRILAGODITI NOVIM Obolelih za COVID-19 med zaposlenimi bili v casu epidemije izredno pomembni RAZMERAM za zdaj niso zaznali, kar je delno zasluga in ucinkoviti, bodo izvajali tudi v prihodnje. V Elektru Celje so se lotili priprave nacr-dejstva, da so varovanju zdravja zapos­ta optimizacije poslovanja takoj, ko so lenih in s tem ohranjanju opravilnih ekip ELEKTRO PRIMORSKA: bili znani ukrepi iz prvi dveh protikoron-na terenu, v distribucijskemu centru POSLABŠANJE LIKVIDNOSTI skih paketov. Kot pravijo, bodo mora-vodenja in drugih zaposlenih, nujnih za BODO REŠEVALI S li poslovanje prilagoditi novonastalim zagotavljanje nemotene oskrbe upo-POVECEVANJEM ZADOLŽEVANJA razmeram, kar pomeni, da bo treba rabnikov elektricne energije, že pred V Elektru Primorska ocenjujejo, da bodo odprodati poslovno nepotrebna sredst-razglasitvijo epidemije namenjali veliko imeli letos za dva in pol milijona evrov iz­va, pridobiti manjkajoce vire financiran-pozornosti. pada prihodkov zaradi znižanja donos-V družbi so s sklepom 13. marca SDE: ZAPOSLENI IN ENERGETSKA nali kršitev pravic zaposlenih in smo se ja za izvedbo investicij in zagotavljanje V pomoc so jim bile tudi izkušnje nosti na sredstva in drugih vzrokov, razglasili stanje epidemije, zato so zaceli PODJETJA SO SE ODGOVORNO srecevali le z nekaterimi razlicnimi pogle­likvidnosti poslovanja, racionalizirati cene s soocanjem z nekaterimi izrednimi povezanih z epidemijo. Zaustavitev gos-poslovanje izvajati v skladu z navodilom ODZVALA NA KRIZO di na razlago delovnopravne zakonoda­materiala in stanja zalog, optimizirati in razmerami v preteklosti (žledolom, ve-podarskih dejavnosti v kljucnih pano-Ravnanje ob epidemiji nevarne nalez-V Sindikatu dejavnosti energetike Slo-je in protikriznih zakonov, ki pa so jih v povecati ucinkovitost poslovanja družbe trolom). Kot dobra praksa se je v danih gah in zahteva po uvedbi posebnih ljive bolezni in Navodilom za delo na-venije ocenjujejo, da so se tudi ob se-vseh energetskih družbah uspešno raz-(povecanje produktivnosti, boljša or-razmerah kot zelo ucinkovito izkazalo ukrepov na izvajanje njihovih kljucnih dzorništev in skupin za vzdrževanje, ki je danji krizi energetska podjetja in s tem rešili z dobrim socialnim dialogom. Ta se ganizacija dela znotraj družbe in sku-tudi delo od doma, tako da bodo v pri-predvidenih investicij nista vplivali, tako dodatek k prvemu navodilu. Posebej so vsi zaposleni zelo odgovorno odzvali nadaljuje tudi v okviru ekonomsko so-pine, povecanje notranjih kontrol itd.), hodnje še vec delovnih mest opremili s da nacrtujejo, da bodo nacrt investicij-bili opisani tudi postopki v distribucijskem na krizo, kar najbolje potrjuje podatek, cialnega sveta, ki obravnava problema­zmanjšati stroške storitev ter okrepi-prenosnimi racunalniki ter ukrepe, kot skih vlaganj uresnicili v celoti. Izpostavi-centru vodenja in druga dela. V Elektru da so bila gospodinjstva, gospodarstvo tiko vseh dejavnosti v državi in se je ti povezovanje in sodelovanje z drugimi sta elektronsko poslovanje in delo od li so, da njihova glavna skrb ostaja skrb Primorska pojasnjujejo, da je šlo med in vsi podsistemi, potrebni za normalno prvic sestal sredi maja, pri cemer imamo elektrodistribucijskimi podjetji, s SODO in doma, izvajali tudi v prihodnje. za odjemalce in izvajanje pogodbeno epidemijo za neke vrste krizno delovan-delovanje države, ves cas takoj oskrbo-za razreševanje specificne problema-Elesom, na podrocju inovativnih storitev, dolocenih nalog. Naredili bodo vse, da je, in tudi v tokratnih razmerah so bili us-vani z elektricno energijo. Kot poudar-tike v energetiki oblikovan tudi poseben razvoja naprednih tehnoloških rešitev, ELEKTRO GORENJSKA: LETOŠNJI izpolnijo temeljne poslovne cilje, in sicer pešni pri zagotavljanju nemotene oskrbe ja predsednik SDE Branko Sevcnikar, ekonomsko socialni odbor za energetiko tipizacije, nabave, vodenja in upravljanja PLAN INVESTICIJ NAJ BI KLJUB realizacijo plana investicij, vzdrževanja, z elektricno energijo odjemalcem. Dru-se je tudi v tokratnih razmerah poka-ESOE, ki se je v novi sestavi, za kar je tre­distribucijskega omrežja. VSEMU IZVEDLI V NACRTOVANEM kazalnikov kakovosti itd. gace so v casu epidemije zaposlene, zalo, da je zagotavljanje samooskrbe z ba pohvaliti odzivnost pristojnega minis- V družbi Elektro Celje ocenjujejo, da OBSEGU Najvecji vpliv na njihovo poslo-kolikor je bilo to mogoce, porazdelili po elektricno energijo (drugih virov energi-trstva, sestal že 5. maja. bo v letu 2020 predviden izpad prihod-V družbi Elektro Gorenjska so izpostavi-vanje prinaša znižanje donosa zaradi enega v pisarno in v primerih, ko je bilo je Slovenija nima) iz domacih proizvod-»Na takratni seji smo se seznani­kov iz znižanja donosnosti na sredstva li, da bo na njihovo letošnje poslovanje spremembe omrežninskega akta, ki v nji-to mogoce, omogocili delo od doma nih podjetij najpomembnejši element li z delovanjem energetskega sistema v 2,8 milijona evrov. Zaradi epidemije so vplival predvsem 102. b clen Zakona o in-hovem primeru znaša približno dva mili-(sedem odstotkov). Zaposleni na terenu in kljucni steber, ki državi Sloveniji za-razmerah, ki jih narekujejo epidemija in morali od marca do maja precej zmanj-terventnih ukrepih za zajezitev epidemi-jona evrov. Tega izpada ne bodo mogli so delali v manjših skupinah ter odhaja-gotavlja suverenost na gospodarskem s tem povezane razmere v posameznih šati tudi intenzivnost izvajanja nacrto-je COVID-19 in omilitev njenih posledic v celoti nadoknaditi z zniževanjem in li neposredno na delo in potem domov, podrocju. Prav tako se je kot slabša družbah slovenske energetike. Ugotovili vanih investicij, kljub temu pa nacrtujejo, za državljane in gospodarstvo oziroma obvladovanjem stroškov, ki so tudi dru-brez srecevanja v poslovnih prostorih praksa pokazala prevelika naslonitev smo, da sistem deluje zelo dobro ter da je da bodo letošnje naložbe v skupni vred-predlagana sprememba omrežninskega gace v središcu njihove pozornosti. Po-(12 odstotkov). Ranljive skupine zapos-na zunanje vire oziroma tako imenovani elektroenergetski sistem odporen in prip­nosti 25 milijonov evrov z dodatnimi de-akta, ki donos na regulativno bazo sred-slabšanje likvidnosti bodo reševali s lenih so poslali na cakanje (en odstotek), outsoursing. Tak nacin opravljanja dela ravljen še na vecje izzive. Naslednja seja javnostmi do konca leta izpeljali. Seveda stev za leto 2020 znižuje s 5,26 odstotka povecevanjem zadolževanja, saj ne želi-na zacetku so spodbujali tudi korišcenje je ena izmed najbolj grobih oblik liberal-odbora bo predvidoma konec maja, na ob pogoju, da bosta dobava materiala in na 4,13 odstotka. Predvidevajo, da bo jo reševati likvidnostne situacije na racun dopusta. Zbolelih za COVID-19 v Elektro nega kapitalizma, ki smo mu v Sloveniji njej pa bomo obravnavali aktualno ener­izvedba storitev zunanjih izvajalcev po-izpad prihodkov na tej osnovi znašal 2,2 nižanja investicij. Glede uresnicevanja Primorska niso zabeležili. Spodbujan-v nekaterih drugih dejavnostih žal pre-getsko zakonodajo in tudi zakonodajo s tekali nemoteno. Kot pravijo, je v casu milijona evrov. Zaradi epidemije so od ciljev, dolocenih v NEPN, v Elektru Pri-je k uporabi elektronskega poslovan-vec sledili, in takega nacina dela v SDE podrocja varovanja okolja,« je dejal Bran-razglašene epidemije prišlo tudi do pre-marca do maja zmanjšali intenzivnost morska ocenjujejo, da bo morala drža-ja in delo od doma oziroma drugi nacini Slovenije ne podpirajo. ko Sevcnikar in dodal, da je ESOE prim-kinitev izdajanja gradbenih dovoljenj ter investicij, kljub temu pa ocenjujejo, da va zagotoviti dodatne sistemske vire za fleksibilnega dela so se v casu epidemi-Sicer nas veseli, pravi Branko er dobre prakse, ki ga skušajo povzemati drugih soglasij in mnenj, ki bi tudi lah-bodo lahko izvedli letošnji plan investicij v financiranje teh investicij, saj jih drugace je tudi pri njih izkazali kot pomembni in Sevcnikar, da za razliko od nekaterih tudi druge evropske države, predvsem ko v nadaljevanju vplivale na izdelavo nacrtovanem obsegu 14,7 milijona evrov. ne bo mogoce izpeljati. ucinkoviti. drugih podjetij v casu krize nismo zaz-tiste, ki imajo energetiko še v svoji lasti. VGRAJUJEMO naš Stik V RTP Divaca poteka obsežen projekt rekonstrukci­je stikališca in vzporeden projekt pametnih omrežij (SINCRO.GRID) z vgradnjo kompenzacijskih naprav (regulacijske dušilke in kondenzatorja). Dela na vgradnji regulacijske dušilke (400 kV, –150 MVAr) se zakljucujejo. V obratovanje bo dana junija, kon­denzator (400 kV, +100 MVAr) pa v zadnji cetrtini letošnjega leta. Napravi omogocata uravnavanje napetostnega profila z jalovo energijo, kar pomeni, da dušilka lahko znižuje previsoke napetosti, kon­denzator pa pomaga vzdrževati napetostni profil. Poleg težav oziroma izzivov, s katerimi se srecuje­jo vsi projekti, se v Elesu srecujejo še z dodatnimi izzivi na podrocju novih tehnologij, saj se tovrstne naprave v slovenski elektroenergetski sistem vgra­jujejo prvic. Tako se sproti ucijo in seznanjajo z napravami, tako konstrukcijsko kot obratovalno. Velik izziv je bilo tudi delo v casu epidemije, saj je zahtevalo drugacne ukrepe in organizacijo izvajal­cev in investitorja. Sledila bodo še dela v 400 kV kondenzatorskem polju s podaljšanem 400 kV zbi­ralk in zakljucna dela na platoju ter zagon in usklaje­vanje obratovanja naprav v okviru projekta SINCRO. GRID. Dela na kompenzacijskih napravah v RTP Di­vaci bodo zakljucena letos, rekonstrukcija stikališca pa se bo nadaljevala do sredine prihodnjega leta. Besedilo: Polona Bahun; fotografija: arhiv Elesa Nova realnost in samooskrbnost energetike Mag. Danijel Levicar poslovni direktor v družbi Gen energija Ima vecletne mednarodne izkušnje, saj je služboval v Evropski komisiji v Luksemburgu in Mednarodni agenciji za atomsko energijo na Dunaju, kot vodja Direktorata za energijo na MzI pa je skupaj s sodelavci zasnoval tudi predlog Energetskega koncepta Slovenije. Krožni tok med energetiko, ekonomijo in ekologijo Doc. dr. Drago Papler Univerzitetni profesor, strokovnjak za raziskave, razvoj, kakovost in upravljanje z energijo ter predstavnik vodstva za kakovost v družbi Gorenjske elektrarne. Naravne ujme v preteklosti in zadnja izkušnja z epidemijo virusaCOVID-19 potrjujejo pomen energetske neodvisnosti tudiz vidika varnosti. Zato mora bolj gladko steci krožni tok medenergetiko, ekonomijo in ekologijo. Ob vseh izzivih je elektricna energija v kriznem casu svojo vlogoenergenta prihodnosti še okrepila. Elektroenergetska podjetjaz zanesljivim delovanjem v teh izrednih razmerah dokazujemo,da je strateška odlocitev o elektrifikaciji vsega pravilna. pidemija nalezljive bolezni COVID-19 nam je življenja obrnila na glavo. Kot odgovor na novo realnost smo se najprej osredotocili na ukrepe varovanja zdravja zapos­ lenih, kar je predpogoj za zagotavljanje nemotenega odvijanja naših kljucnih poslovnih procesov. V jedru energe­tike potekajo 24-urni procesi, ki poganjajo druge družbene podsisteme in v teh izrednih razmerah pomagajo ohranjati nji­hovo urejeno delovanje. V proizvodnji, prenosu, distribuciji in trgovanju z energijo smo vzpostavili posebne režime za delo­vanje teh jedrnih ekip. Enako velja za ekipe, zadolžene za pri­pravo racunov za energijo, s katerimi zagotavljamo neprekin­jenost financnih tokov v energetiki. Poleg osredotocanja na Slovenijo nenehno spremljamo tudi globalno sliko. Države danes vsaka zase rešujejo predvsem lastne izzive. Mednarodna solidarnost v takih casih izgubi svo­je »mirnodobne« razsežnosti in v ospredje brez zadržkov sto-pi pomen nacionalne samooskrbe. Države, ki so sposobne strateške samooskrbe na podrocjih pridelave hrane ter os­krbe z energijo in vodo, so v prednosti. V Sloveniji nam je to dano, vecinoma zaradi elektroenergetike, kjer smo na podroc­ju proizvodnje velikega deleža elektricne energije iz domacih virov, to je jedrske, termo in vodne energije, samooskrbni. Da bi to novo normalnost lahko tudi trajno vzdrževali, mora-mo ohranjati in šcititi kljucno infrastrukturo elektroenergetske­ga sistema. Zanesljivost in samooskrbnost sta posledica teme­ljito premišljenih preteklih odlocitev na podrocjih proizvodnje, prenosa in distribucije elektricne energije ter trgovanja z njo. Usklajenost teh dejavnosti je pogoj za zanesljivo oskrbo. Nove razmere so okrepile razumevanje pomena strateških vrednot in dobrin, na katerih lahko kot družba in država teme­ljimo svojo prihodnost. Ce pri strateških razmislekih izhajamo iz vrednote dela, potre­bujemo za njegovo uresnicevanje zdravo gospodarstvo; tako, ki zagotavlja priložnosti za dobro, kreativno in ucinkovito delo, s katerim prispevamo h kakovosti življenja. Ucinkovita, zaneslji­va in samooskrbna elektroenergetika v tej povezavi deluje kot motor gospodarstva. Slovenija ima na tem podrocju že de­setletja odlicen položaj in naša skrb bo še naprej usmerjena v sprejemanje pravih odlocitev tudi za prihodnja desetletja. Med priložnostmi, ki jih je poleg številnih izzivov morebiti na­plavila epidemija COVID-19, je torej povecanje razumevan­ja med oblikovalci politik, odlocevalci, podjetniki, civilnimi ini­ciativami, mediji in drugimi kljucnimi deležniki, o tem, kako pomembni sta zanesljivost in samooskrbnost slovenske elek­troenergetike. pidemija koronavirusa je ohromila gospodarski in živ­ ljenjski delovni ritem. Med ukrepi za življenjski obstoj so se številne prej nenadomestljive dejavnosti ustavile. Energetika je v poostrenih varnostnih ukrepih delovala brezhibno in zagotavljala omilitev posledic, ko so se državljani preselili iz realnega v virtualni svet. Digitalizacija je omogocila vrsto opravil na daljavo in delodajalci so spoznali, da bi lahko sledili Japoncem, ki z delom od doma dosegajo stroškovno optimizacijo delovnih procesov. V realnem proizvodnem sektorju so specificni procesi, ki zahtevajo navzocnost strokovnjakov, ki nadzorujejo mo-dernizirane procese z uporabo sodobnih tehnologij, podpr­tih s tehnološko revolucijo, ki jo prinaša industrija 4.0. Sprem­ljal sem potek gradbenih del projekta GORKI 2 na Mlaki pri Kranju, kjer so izvajalci tudi v casu izrednih razmer, sicer po strogih navodilih in protokolih varnostnih inženirjev, nemote-no opravljali nacrtovana dela. Enako so po vsej Sloveniji de­lovali terenski delavci elektrodistribucije, ki so tudi v casu krize zagotavljali zanesljivo in kakovostno dobavo elektricne energije. Ob razglasitvi konca epidemije virusa COVID-19 se zastavlja vprašanje cim hitrejšega zagona gospodarstva in s tem vz­postavitve krožnega denarnega toka, ki bo omilil posledice prekinitve in zamrznitve velikega števila ekonomskih odnosov. Med ukrepi za zagon gospodarstva so pomembne tudi inves­ticije v energetiki. Velikokrat neupravicene blokade investicij s strani nekaterih okoljevarstvenih organizacij v preteklosti so povzrocile škodo pri infrastrukturnem in gospodarskem razvoju. Gordijski vozel konflikta med energetiko, ekonomijo in ekologijo je z zaostrit­vijo pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj skušala preseka-ti vlada. Februarja sprejeti Nacionalni energetski podnebni nacrt (NEPN 5.0) se je bolj zadržano dotaknil proizvodnje elektricne energije iz hidroelektrarn, zato bosta v dokumentih, ki bodo sledili, potrebni ambicioznejša opredelitev in konkretizacija potencialnih hidro projektov. Vztrajanje pri gradnji hidroelektrarn in priprava podlag za izgradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško, kar obljublja okoljski minister, je pogumna, a glede na razpoložlji­vost primarnih virov energije, tudi pricakovana strateška us-meritev. Za izgradnjo hidroelektrarn imamo znanje, reference in domace proizvajalce opreme in izvajalce storitev. Zato je tre­ba za energetske namene prednostno izkoristiti vodni poten­cial ob upoštevanju vseh ekonomskih in okoljskih pogojev, pri cemer pa je treba spodbujati tudi druge obnovljive vire energi­je, ki izkorišcajo energijo sonca, vetra in biomase, ter proiz­vedeno elektricno energijo s pomocjo pametnih tehnologij akumulirati v hranilnikih za poznejšo uporabo v elektroener­getskem omrežju. PRIPRAVILA JANJA AMBROŽIC Lani elektrika v povprecju dražja za 1,3 odstotka Po podatkih evropskega statisticnega urada so se cene elek­tricne energije za gospodinjstva v EU v drugi polovici lanskega leta v primerjavi z istim obdobjem 2018 zvišale za 1,3 odstotka, kar je podobno, kot je znašala skupna stopnja inflacije v tistem obdobju. Povprecna cena elektricne energije za gospodinjstva v 27 drža­vah clanicah EU je znašala 21,6 evra za 100 kWh, so se pa cene gibale od 9,6 evra za 100 kWh (v Bolgariji) do skoraj 30 evrov za 100 kWh na Danskem, v Belgiji in Nemciji. Najbolj se je elektricna energija v enem letu podražila na Nizozemskem (kar za 19,6 odstotka), sledita ji Litva (14,3 od­stotka) in Ceška (11 odstotkov). Cene elektricne energije so se znižale v desetih državah, najbolj na Danskem (za 6,3 odstot- CENE ELEKTRICNE ENERGIJE ZA GOSPODINJSTVA V EU ka), v Grciji (za 5,8 odstotka) in na Portugalskem (za 4,9 od­stotka). Delež davkov in dajatev v ceni elektricne energije v gospodinj­stvih se je med državami clanicami mocno razlikoval, in sicer od 64 odstotkov na Danskem in 54 odstotkov v Nemciji do le šestih odstotkov na Malti. V povprecju so davki in dajatve predstavljali 41 odstotkov koncne cene. V Sloveniji se je cena elektricne energije za gospodinjstva v obravnavanem obdobju v primerjavi z letom prej zvišala za 1,7 odstotka in je znašala 16,7 evra za 100 kWh. Delež davkov in da­jatev v ceni je bil 31-odstoten. WWW.EC.EUROPA.EU/EUROSTAT Povprecna cena elektricne energije Sprememba cene v obdobju med drugo Delež davkov in prispevkov v za 100 kWh v drugi polovici 2019 polovico 2018 in drugo polovico 2019 ceni elektricne energije v evrih) (v odstotkih) (v odstotkih) EU-27 21,6 + 1,3 41 Belgija 28,6 -2,6 32 Bolgarija 9,6 -4,7 17 Ceška 17,7 + 11,0 29 Danska 29,2 -6,3 64 Nemcija 28,7 -4,2 54 Estonija 14,1 -0,5 27 Irska 25,5 + 0,3 16 Grcija 15,5 -5,8 23 Španija 23,9 -3,4 45 Francija 19,1 + 6,3 34 Hrvaška 13,2 + 0,2 22 Italija 23,4 + 8,3 39 Ciper 22,4 + 2,4 30 Latvija 16,4 + 8,5 30 Litva 12,5 + 14,3 24 Luksemburg 18,0 + 6,4 26 Madžarska 11,0 + 0,1 21 Malta 13,1 -0,2 6 Nizozemska 20,6 + 19,6 34 Avstrija 20,7 + 3,1 35 Poljska 13,8 -1,4 37 Portugalska 21,8 -4,9 49 Romunija 14,2 + 10,1 28 Slovaška 15,9 + 8,4 39 Finska 17,8 + 5,0 33 Švedska 20,8 + 7,3 37 naš Stik Okolju prijazna plovba v narodnem parku Krka V hrvaškem Narodnem parku Krka sta to pomlad zacela vozi-ti elektricna katamarana, vredna okoli 755 tisoc evrov, ki so ju zgradili v ladjedelnici Dalmont v Kraljevici. Vsak od njiju je dolg štirinajst metrov ter lahko sprejme 50 potnikov in dva clana posadke, na krovu pa je prostor tudi za dve osebi v invalidskih vozickih. Zgrajena sta iz aluminija, poganjajo pa ju elektromo­torji in baterije, ki zagotavljajo do osem ur plovbe. Na strešni konstrukciji imata vgrajeni soncni elektrarni, ki bosta poleti za­gotavljali dodatno avtonomijo do deset ur. S povprecno 2.647 soncnimi urami na leto v Šibeniku in 2.377 v Kninu je obmocje tega narodnega parka eden najbolj soncnih predelov Hrvaške, zato je v tem primeru izkorišcanje energi­je sonca idealna rešitev. Projekt nakupa elektricnih plovil je del širšega projekta Neznana Krka: skriti zakladi zgornjega in srednjega toka reke Krke, namenjenega trajnostnemu razvo­ju in ohranjanju ekosistema te reke. V nacionalnem parku so poudarili, da so v njihovem okolju elektricne ladje najbolj spre­jemljiva okoljska rešitev, saj gre za zašciteno obmocje. WWW.ENERGETSKIPORTAL.RS Najvecja soncna elektrarna v ZDA Ameriška vlada je prižgala zeleno luc za gradnjo najvecje soncne elektrarne v ZDA z mocjo 690 MW, ki je ocenjena na milijardo dolarjev. Gemini, kakor so jo poimenovali, bo stala v bližini Las Vegasa in bo proizvedla dovolj elektrike za oskrbo 260 tisoc gospodinjstev. To bo osma najvecja soncna elektrar­na na svetu, s katero bodo ZDA zmanjšale emisije za približno 385.000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto. Gradnjo, ki vkljucuje tudi namestitev 380 MW hranilnika, naj bi v dveh fazah zgradili do konca leta 2022. V elektrarni nameravajo zaposliti od 500 do 700 ljudi, podpirala pa naj bi še okoli 1.100 delovnih mest v lokalni skupnosti. Predvidoma bo ustvarila tri milijarde dolarjev prihodkov letno. Projekt Gemini se ni mogel izogniti polemikam, saj na obmoc­ju gradnje v Nevadi živi vec ogroženih vrst živali, med dru­gim pušcavske želve in kuncje sove. Med gradnjo bodo nekaj pušcavskih želv zacasno preselili, ko bo elektrarna stala, pa jih bodo vrnili nazaj. WWW.GREENTECHMEDIA.COM Premog povsem izlocile že tri evropske države Švedska je aprila postala tretja evropska država, ki je izlocila Obrat v Stockholmu na Švedskem, ki je dobavljal toploto in premog iz proizvodnje elektricne energije. Prva je to leta 2016 elektriko od leta 1989, so zaprli ob koncu ogrevalne sezone, in storila Belgija, le nekaj dni pred Švedsko pa tudi Avstrija, ki je to celo dve leti prej, kot so predvidevali. Na Švedskem pravijo, zaprla kogeneracijo Mellach na obmocju Gradca, kjer so 34 let da je to mejnik za cisto energijo v državi. Potezo so pozdravili proizvajali elektricno energijo in toploto. Do leta 2025 naj bi šlo tudi v zeleni akcijski skupini Europe Beyond Coal, ki spremlja po tej poti še šest držav: Francija, Slovaška, Portugalska, Velika opušcanje premoga po vsej Evropi. Izpostavili so, da sta se pre-Britanija, Irska in Italija. Do leta 2030 pa bodo to storile tudi Grci-mogu v istem tednu odpovedali Švedska in Avstrija, kar kaže, ja, Nizozemska, Finska, Madžarska in Danska. Razprave na to da je pot premoga jasna. temo pa trenutno potekajo še na Ceškem, v Španiji in Severni Makedoniji. WWW.EURACTIV.COM V Tokiu bodo zaceli uporabljati elektricna reševalna vozila Japonski proizvajalec avtomobilov Nissan in gasilska zveza je del pobude tokijske metropolitanske vlade Zero Emission v Tokiu sta napovedala, da bodo v enem od okrožij glavne-Tokio. Kot so pojasnili pristojni, nova reševalna vozila prinaša­ga mesta zaceli uporabljati elektricna reševalna vozila. Projekt jo številne dodatne koristi, ki presegajo tradicionalne prednosti elektricnih vozil. Zaradi elektricnega pogona je namrec raven hrupa in vibracij v vozilu bistveno nižja v primerjavi s tradiciona­ lnimi reševalnimi vozili, kar ugodno vpliva na udobje bolnikov in osebja, ki lažje uporablja obcutljivo medicinsko opremo na terenu. Ta reševalna vozila so opremljena tudi z elektricnimi no-sili, ki reševalcem omogocajo lažje delo. Opremili so jih z dvema litij-ionskima baterijama, ki zagotavljata 33 kWh, ter dodatno 8 kWh baterijo, ki omogoca daljšo upora­bo elektricne opreme in klimatske naprave. Ta reševalna vozi-la lahko skupno prevažajo sedem ljudi ter se ponašajo z elek­tricnim motorjem z najvecjo mocjo 55 kW, kar znaša 74 konjskih moci. Ob predstavitvi so povedali, da se v primeru izpada elek­tricne energije ali naravne nesrece lahko spremenijo celo v mobilni vir energije. WWW.GREENFLEET.NET Okna, ki proizvajajo elektriko Avstralski znanstveniki so izdelali polprosojne soncne celice nove generacije, s katerimi lahko okna spremenijo v gene-ratorje energije. Te celice lahko proizvajajo elektricno energi­jo, hkrati pa omogocajo, da skozi njih prehaja svetloba. Gre za pridobitev, ki bi lahko pomembno vplivala na arhitekturo, ur­banizem in proizvodnjo elektricne energije v prihodnosti. Ideja o tovrstnih celicah ni nova, vendar prejšnji nacrti niso uspeli, ker so bili izdelki zelo dragi, nestabilni ali neucinkovi-ti. A raziskovalci so tokrat uporabili drug material – organski Prodaja elektricni vozil se je vec kot podvojila naš Stik polprevodnik, ki ga je mogoce pretvoriti v polimer. Dobili so presenetljive rezultate, saj njihove celic ob 17-odstotnem izko­ristku še vedno prepustijo dovolj svetlobe. Dva kvadratna me-tra »soncnega okna« naj bi ustvarila približno toliko elektricne energije kot standardni soncni panel na strehi. Znanstveniki zdaj skupaj s proizvajalcem stekla snujejo nacrt, kako bi novo tehnologijo vgradili v komercialne izdelke. Raziskavo je podprla tudi avstralska agencija za obnovljivo energijo (ARENA). WWW.PV-MAGAZINE.COM V prvem cetrtletju letošnjega leta je segment elektricnih vozil mocno povecal svoj tržni delež in se povzpel na 6,8 odstotka (v istem obdobju lani 2,5 odstotka). Povpraševanje po novih dizel­skih in bencinskih vozilih je mocno upadlo, ceprav avtomobili na bencinski pogon še vedno obsegajo vec kot polovico evrop­skega trga (52,3 odstotka), dizelski pa 29,9 odstotka, ugotavlja­jo v Evropskem združenju avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Od januarja do marca se je število dizelskih avtomobilov, regi­striranih v Evropski uniji, v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanj­šalo za 32,6 odstotka, število bencinskih pa za 32,2 odstotka. Prodaja novih elektricnih vozil se je v prvih treh mesecih le­tošnjega leta vec kot podvojila, saj je bilo v EU bilo registriranih Placilo za porabo elektrike Prevec energije iz obnovljivih virov lahko v elektroenergetskem omrežju predstavlja težave pri uravnoteženju sistema. S takimi težavami so se na primer letos spomladi, ko je poraba upadla, proizvodnja pa se je zaradi ugodnih razmer povecala, sreceva­li v Združenem kraljestvu. Da bi rešili tovrstne težave, so zato za gospodinjstva uvedli financne spodbude za dodatno pora­bo presežkov energije oziroma so jih za dodatno porabo na­grajevali. Tovrstno ugodnost so gospodinjstvom prvic ponudili decembra lani (samo ponoci), letos 5. aprila se je to za kratek cas prvic 167.132 tovrstnih avtomobilov. Prodaja se je najbolj povecala na Ceškem, v Italiji, Estoniji in na Slovaškem, v Sloveniji pa se je šte­vilo na novo registriranih elektricnih vozil z lanskih 197 povzpelo na letošnjih 387, kar pomeni 96,4-odstotno rast. Sicer so najvec novih elektricnih vozil registrirali v Nemciji (52.449). Hibridna elektricna vozila so ostala najbolje prodajana v se­gmentu vozil z alternativnim pogonom in predstavljajo 9,4 od­stotka celotnega evropskega avtomobilskega trga. Alternativ­na goriva (vozila ne etanol, utekocinjen naftni in zemeljski plin) imajo v EU 1,6-odstotni tržni delež. WWW.ACEA.BE zgodilo cez dan, pozneje pa nadaljevalo in okoli 21. aprila je tak nacin »služenja s porabo« trajal celo vec dni zapored. Ome­njenega modela uravnoteževanja proizvodnje in porabe so se domislili v podjetju Octopus Energy, ki je hotelo v praksi poka­zati, da gre za uspešen model. Tako so njihove stranke, ki ima­jo fleksibilno tarifo, dobile priložnost, da v dolocenih obdobjih dneva za dodatno porabo namesto placila višjega racuna celo zaslužijo 4,5 centa (štiri penije) za vsako porabljeno kilovatno uro. WWW.BALKANGREENENERGYNEWS.COM ECE shop postal spletni trgovec leta Spletna trgovina ECE shop družbe ECE je bila koneclanskega leta na tekmovanju Spletni trgovec leta razglašenaza najboljšo v kategoriji »nakupovalni center« in je prejelanaziv Spletni trgovec leta 2019. Besedilo: Vladimir Habjan; fotografija: arhiv ECE obavitelj energentov za gospodinjstva in podjetja ECE svojim kupcem že vec let omogoca nakupe izdelkov široke potrošnje v lastni spletni trgovini ECE shop. Na lanskem tekmovanju Spletni trgovec leta so spletno trgovino razglasili za najboljšo v kategoriji »nakupovalni center« in ji podelili naziv Spletni trgovec leta 2019, drugo in tretje mesto sta zasedli spletni trgovini mtehnika.mercator.si (Mercator) in mojpaket.si (Pošta Slovenije). Kot je povedala Špela Bohinec iz ECE, je Spletni trgovec leta najvecje regijsko ecommerce tekmovanje, ki od leta 2012 poteka v organizaciji podjetja Ceneje in Shopper’s Mind enkrat na leto v Slo­ veniji in na Hrvaškem. Gre za najvecje Naš kupec bo lahko z nakupom cas izboljševali. Veliko pozornosti so tekmovanje spletnih trgovcev v regiji. elektricne energije ali namenili predvsem trem kategorijam »Tekmovanje omogoca predvsem zemeljskega plina deležen tudi ukrepov: izboljšanju ponudbe, placilu prepoznavnost spletne trgovine, za drugih izdelkov in storitev, na obroke za kupce energentov ECE vsako trgovino pa je izjemno pomem-ki jih bomo prilagajali njegovim in prepoznavnosti trženjske aktivnosti. ben prejem edinstvene analize in po-potrebam. Z nadgradnjo programske opreme so V letu 2019 se je na tekmovanje Spletni trgovec leta prijavi-lo 266 spletnih trgovin, ki so tekmovale v 17 razlicnih kategori­jah, ki so ocenili svoje zadovoljstvo, ekipa strokovnjakov, ki je opravila oceno tehnicne skladnosti spletnih trgovin z EU stan­dardi varnega nakupovanja na spletu, in 31-clanska mednarod­na strokovna komisija. Po besedah Bohinceve je spletna trgovina ECE shop zažive-la aprila 2016. V zacetku leta 2017 so v ECE sprejeli ukrepe, ki so sledili cilju, da lastna spletna trgovina preseže okvire, ki so se pojavile. S kadrovskimi, organizacijskimi in podpornimi ukrepi so se rezultati poslovan­ja, ponudba in konkurencnost ves rocila za izboljšanje, ki zajema oceno tehnicne skladnosti, oceno zadovolj­stva uporabnikov in oceno strokovne komisije. V osmih letih so se pravila in nacin za tekmovanje veckrat nadgrajevala, vsako leto pa sodelujejo vidnejši spletni trgovci v regiji,« je ra­zložila Bohinceva. Na tekmovanje Spletni trgovec leta se lahko prijavijo vse spletne trgovine, ki v dolocenem obdobju zberejo vsaj 50 spletnih anket kupcev. Po zadostnem številu izpolnjenih splet­nih anket so spletne trgovine razvršcene v razlicne kategorije glede na prodajni asortiment. Zelo pomembno je tudi ocen­jevanje mednarodne strokovne komisije, ki opravi pregled in oceno tehnicne skladnosti s standardi varnega nakupovanja na spletu ter oceni samo uporabniško izkušnjo. O tem Špela Bohinec: »Že uveljavljeni trgovci, ki so na trgu dlje casa, lahko osvojijo glavno nagrado The Shopper’s Mind Web Champion Award, manjši trgovci pa glavno nagrado The Shopper’s Mind Web Challenger Award. Poleg dveh glavnih nagrad, treh nagrad 'glas ljudstva' in nagrade komisije, so vsi tekmovalci uvršceni v izbor za najboljšega trgovca znotraj svo­je kategorije.« izboljševali uporabniško izkušnjo ter vecali število obiskovalcev spletne tr-govine in kupcev. Kot velika prednost se je izkazala možnost nakupa na obroke brez obresti, ki je ves cas najveckrat iz­brana možnost nakupa. Obroki se obracunajo na mesecnem racunu za energente. Digitalne platforme, ki so osnova za delovanje spletnih tr-govin, zahtevajo neprestano nadgradnjo. To narekujejo razvoj tehnologije, konkurenca in kupceve zahteve. Njihova priza­devanja bodo usmerjena v »up-to-date« tehnologijo, ki bo za­gotavljala uporabniško izkušnjo, ki jo kupec dobi pri vodilnih konkurentih. Konkurencne cene, placilo na obroke in pestra ponudba s poudarkom na avdio-video programu, telefoniji, racunalništvu, beli tehniki, energetskih napravah in izdelkih za dom & vrt bodo tvorili konkurencno ponudbo v letu 2020. »Nagrada za nas pomeni potrditev, da delamo dobro, da gremo v pravo smer in da je bila odlocitev za spletno trgovi-no pravilna. Rezultati poslovanja so tisti, ki pritrjujejo odlocitvi o vzpostavitvi lastne spletne trgovine, predvsem zato, ker smo želeli iz nic narediti nacionalno prepoznano spletno trgovino, ki bo pomembno dopolnila našo osnovno ponudbo in nudila dodatno vrednost za naše kupce ener­gentov. Prevladujejo nakupi aparatov bele tehnike, avdio-video, telefonije in izdelkov za dom. Naš kupec elektrike lahko kupi televizor in ga odplacuje tri leta, brez obresti, na istem racunu z elektriko. Praksa dobaviteljev elektricne energije po svetu gre v smer dopolnje­vanja osnovne ponudbe z drugimi storit­vami, spletni trgovini pa smo v ECE letos prikljucili še energetske rešitve, seg­ment, ki se deloma – s ponudbo enos­tavnejših energetskih produktov – že navezuje tudi na ECE shop. Vizija je jasna: naš kupec bo lahko z nakupom elektricne energije ali zemelj­skega plina deležen tudi drugih izdelkov in storitev, ki jih bomo prilagajali njego-vim potrebam,« je ob razglasitvi povedal mag. Sebastijan Roudi, direktor ECE. 2012 od leta 2012 poteka regijsko tekmovanje Spletni trgovec 50 vsaj 50 spletnih anket kupcev v dolocenem obdobju morajo zbrati vse spletne trgovine, ki se želijo prijaviti 2016 aprila 2016 je zaživela spletna trgovina ECE shop 266 266 spletnih trgovin je tekmovalo v 17 razlicnih kategorijah v letu 2019 31 31-clanska mednarodna strokovna komisija je ocenjevala tehnicne skladnosti spletnih trgovin s standardi varnega nakupovanja na spletu ŠPELA BOHINEC STROKOVNA SODELAVKA NA PODROCJU SPLETNE TRGOVINE ECE Kupcem energentov ECE želimo ponuditi dodano vrednost Spletna trgovina ECE shop deluje kot oddelek v sklopu podjetjaECE, v katerem je osnovna dejavnost prodaja energentov.Osnovni namen trgovine ob ustanovitvi je bil kupcem ponuditiizdelke, povezane z varcno rabo elektricne energije, do danes pase je ponudba že mocno razširila tudi na druge segmente. Besedilo: Vladimir Habjan; fotografija: arhiv ECE a trgovino stalno skrbita dve ose-bi, pogovarjali pa smo se s Špelo Bohinec, strokovno sodelavko na podrocju spletne trgovine. Nam lahko poveste, kaj je osnovni namen ECE shop? Namen spletne trgovine je bil in še ved-no ostaja ponuditi kupcem energentov ECE dodano vrednost, kot izrazita upo­rabnost se je pokazal nakup na obroke, obroke za kupce energentov ECE je ve­lika prednost za vse kupce – brezplacna dostava, ne glede na to, ali gre za izdel­ke manjše ali velike vrednosti. Z zavedan­jem pomena svetovalne prodaje, ki izhaja iz osnovne dejavnosti – prodaje energen­tov, namenjamo velik poudarek tudi klic­nemu centru in svetovanju kupcem pred nakupom, cesar navadno spletne trgovi­ne ne omogocajo. Pestra paleta razlicnih možnosti placila pa je pri spletnem na­kupovanju že skoraj pogoj. Koliko vaših zaposlenih skrbi za trgovino ECE shop? Za spletno trgovino stalno skrbita dve osebi, ki pokrivata podrocja nabave ozi­roma izbora prodajnega asortimenta, prodaje, dela s strankami, skrbi za prika­zovanje izdelkov, videza spletne strani in digitalnega marketinga. Posredno pa so v delovanje trgovine vkljuceni tudi dru­gi oddelki – finance in racunovodstvo, IT, marketing, prodaja. Kako skrbite za oglaševanje? Oglaševanje poteka vecinoma prek digi­talnih kanalov, ki so za to panogo kljucni, hkrati pa spletno trgovino oglašujemo tudi na tradicionalne nacine, in sicer prek tiskanih katalogov, v informacijskih pi-sarnah in najpomembnejše – prek racu­nov za energente, ki jih kupci prejmejo mesecno. Kako skrbite za posodabljanje spletnega portala? Dinamika razvoja spletnega nakupovanja je velika, kar pomeni, da so stalne izbolj­šave nujne. Uporabniki pricakujejo enako ali boljšo nakupovalno izkušnjo pri vseh spletnih trgovinah. Pri analizah uporab­niške izkušnje se zanašamo na beleženo statistiko, mnenja in ocene strank ter tudi oceno tehnicne skladnosti in strokovne komisije, ki smo jo prejeli ob zmagi v tek­movanju Spletni trgovec leta. Zelo smo zadovoljni, da je zadnja interna anketa za­dovoljstva uporabnikov postregla z oceno 4,9 od možnih petih tock. Ali v zvezi s trgovino sodelujete z zunanjimi izvajalci? Kako? Na kakšnih podrocjih? Pomembni deležniki vsake spletne trgovi­ne so tudi pogodbeni partnerji, dobavitelji in tisti, ki nam zagotavljajo delovanje infor­macijske platforme in celotnega sistema spletne trgovine. Spletna trgovina deluje na t. i. »custom made« platformi oziroma na platformi, razviti posebej za ECE, saj je povezava s sistemom ERP za ustrezen obracun obrokov izredno pomembna. Veseli nas, da nas je po prejemu priznanja Spletni trgovec leta kontaktiralo vec novih potencialnih dobaviteljev, ki bi svoje izdel­ke želeli prodajati pri nas. Kako to, da ste se prijavili na tekmovanje? Sestavni del prijave na tekmovanje je tudi analiza spletne trgovine, ki jo opravijo strokovnjaki in je za vsakega udeleženca pomemben podatek, s pomocjo katerega lahko izboljša delovanje trgovine. Ocenj­ujem, da je ta analiza veliko prispeva-la k odlocitvi za prijavo, saj je digitalni trg za izdelke splošne rabe zelo dinamicen in zahteven, ves cas pridobiva svojo pomembnost, zato moramo biti trgov­ci prilagodljivi in hitri, ce želimo biti us-pešni. Digitalni trg za izdelke splošne rabe je zelo dinamicen in zahteven, ves cas pridobiva svojo pomembnost, zato mora-mo biti trgovci prilagodljivi in hitri, ce želi-mo biti uspešni. Kako ocenjujete prejeto priznanje? Gre za prvo nagrado v casu obstoja spletne trgovine. Zmaga je bila veliko pre­senecenje in izjemna potrditev za naju s sodelavko, ki sva v celoti vpeti v delovanje spletne trgovine, in tudi za podjetje ECE. Ali se boste letos ponovno prijavili? Na tekmovanje se bomo prijavili tudi le­tos. Obstajajo kategorije, v katerih si želi-mo poseci po najvišjih mestih. ki poteka brez obresti in drugih stroškov (npr. kreditiranja). Obrok nakupa v splet­ni trgovini se obracuna na mesecnem racunu za energente. Osnovna usmeri­tev je bila kupcem ponuditi izdelke, ki jih v naših domovih najvec uporabljamo in smo jih lahko povezali z varcno rabo elek­tricne energije. Bela tehnika, avdio-video naprave, racunalništvo itd. Najprej smo v spletni trgovini ponujali okoli sto izdelkov, neposredno povezanih z uporabo elek­tricne energije, glede na povpraševanje pa smo ponudbo mocno razširili. Trenut-no ponujamo vec kot 1.400 izdelkov v 11 razlicnih kategorijah. Kdo lahko kupuje v ECE shopu? V ECE shopu lahko kupuje kdor koli, ni potrebno, da je kupec energentov pri ECE, vseeno pa njihov delež prevladu­je. Omogocamo nakupe »kot gost« ali z registracijo. Poleg možnosti placila na Desetletnica zacetka obratovanja crpalne elektrarne Avce Besedilo: Brane Janjic; fotografija: Dušan Jež aša prva in zaenkrat edina crpalna hidroelektrarna CHE Avce je zacela obratovati pred desetimi leti ali natancneje aprila 2010. Ker gre za prvo tovrstno elektrarno v Sloveniji, je bila gradnja elektrarne svojevrsten izziv v vseh pogledih – umešcanja v prostor, gradnje in iskanje optimalnih tehnicnih rešitev. Srce elektrarne predstavlja reverzibilni agregat, ki obratuje z mocjo 185 MW v turbin­skem in z mocjo 180 MW v crpalnem režimu. Agregat je izveden tako, da omogoca spreminjanje hitrosti vrtenja, kar omogoca vecjo prilagodljivost elektroenergetskemu sistemu. Akumulacijski bazen prostornine 2,2 milijona m3 je zgrajen v naravni kotanji v bližini vasi Kanalski Vrh in se razteza na površini 15 hektarjev. CHE Avce omogoca sistemsko rezervo elektricne energije, ki jo je mogoce hitro in ucinkovito vkljuciti v omrežje, prinaša tudi vrsto drugih pridobitev, kot so regulacija napetosti in kompenzacija jalove energije. Vse omenjene storitve že danes izboljšuje­jo delovanje elektroenergetskega sistema, s povecanjem deleža obnovljivih virov pa bodo omenjene storitve postale še pomembnejše.