ČETRTEK, 12.APRIL 2018 / ŠTEVILKA 1246, LETO XXIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA:
1,50 EUR
Veni
TOPLE MALICE IN KOSILA
tel. 05 6416 333	/ mob. 041 684 333
www.fastfoodveni.com
ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA KNJIGO Marino Šinkovič: RIBIŠKI DNEVNIK od Izole do Savudrije in malo čez Naročite jo na: 040 211434 ali: tajnistvo@mandrac.si
Ne na nebu ne na zemlji
Izbrisanim ni bilo lahko pa vendar so bili, kljub izbrisu, živ del te skupnosti. Bili so prisotni, le papirjev, ki bi potrjevali njihovo prisotnost niso imeli. Ko ostaneš brez internetne povezave si izbrisan na kvadrat.
(Mef) Začelo se je s preprosto napovedjo, da bomo v uredništvu spremenili naše internetne nastavitve, to kar je sledilo pa je postala prava nočna mora iz katere nas je rešil šele serviser in nas, po groznem dopoldnevu, spet vrnil na ta svet.
Vsega pol dneva, bi pomislil človek. Saj to ni nič. Greš na kosilo in pivo pa bo že vse kot prej. Vraga, tistega pol dneva je bilo kot pol življenja. Naenkrat nam težave izbrisanih postanejo bližje in njihov obup ter jeza razumljivejša.
Začelo se je s tistim: “Dajmo poslat vprašanje na Občino v zvezi s pritožbami zaradi hrupa.”
In nato sledi ugotovitev, da pač ne gre tako, saj trenutno nismo priklopljeni na internet, vprašanje pa je treba postaviti po elektronski pošti in težave so tu.
“Dobro, bomo malo počakali” si rečemo in gremo pogledat, kaj se dogaja po svetu. Pa se na ekranu spet izpiše, da nismo povezani z internetom. Torej nič. Najbolje bo, da pospravimo vse, kar smo naredili v tem dopolnevu in gremo domov. Pa ne gre, kajti ves naš arhiv in vse datoteke so spravljene nekje v oblaku, do oblaka pa, brez interneta ne moremo. Kaj zdaj. Vse spravimo na računalnikov hard disk in si rečemo, da bomo pač delali doma.
Toda, za delo doma potrebujemo informacije in obvestila, ki smo jih prejeli na elektronski naslov uredništva, dostop do tega naslova pa imamo le na uredniškem računalniku, ki je trenutno izključen. Torej ne moremo niti do teh podatkov. Brez podatkov pa ni članka.
“Pred desetimi minutami sem vam poslal obvestilo pa mi gmail pravi, da sporočila ni bilo mogoče dostaviti” sprašuje po telefonu funkcionar enega od humanitarnih društev. “Veste, imamo težavo in trenutno nismo priključeni” mu odgovarjamo in ugotavljamo, da je problem večji, kot smo pričakovali.
Ugotovili smo namreč, da zaradi isklj učenosti nimamo dostopa niti do elektronskih bančnih storitev in ne moremo poravnati računov, niti ne vemo, kdo nam je kaj plačal. Digitalni podpis je bil nenadoma povsem odveč.
V resnici tisti dan ni bil nič posebnega. Sonce je sijalo, vsi smo bili zdravi in razpo-
loženi za delo, potem pa nenadoma izbris, izključitev. Bili smo tukaj pa nas ni bilo. Nihče ni mogel do nas in mi nismo mogli do nikogar.
Doma sem najprej preveril ali ni morda tudi peč na pelete povezana z internetom, pa sem ugotovil da smo varni. Dokler ne zmanjka elektrike. Potem bo konec.
nnn
INTES4 SNNBOIO BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si_J
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
KDO SE IZ NAS DELA NORCA?
Časopisi in druga sredstva obveščanja so na dnu strani, v par vrsticah, objavili rezultate znanstvene raziskave, po kateri afriški kontinent dobesedno, fizično, razpada na dve polovici. Pa nič. Bolje povedano: »So vvhat!« Kar enostavno pomeni, da sploh ni pomembno do katerih, in za čoveštvo in planet Zemlja, ki nam je edina domovina, nevarnih ali usodnih posledic ta proces lahko pripelje. Tako kot razpada Afrika, tako razpada tudi veliki, takoimenovani globalizira-ni, enotni, pravni in pravični svet. Ta proces razpada vidi vsak od igralcev, ki ga vodi na svetovni politični, do skrajnosti militarizirani sceni, in seveda vidi, kako mu to tudi odgovarja, saj je sveto prepričan, da je močnejši in pametnejši od tistega na drugi strani, ki je predvsem strateški sovražnik. In tako se svet bliža novi svetovni vojni, ki traja že dolgo, le nekaj korakov stran od nas in žrtve te vojne, ki jih v imenu naše demokracije in pravice teh nekaj korakov od nas niso pobili oziroma niso utonile v Egejskem morju, so končale kot utopljenci in utopljenke na žici in v Krki. So what! V imenu naših pravic in v našem imenu se rušijo vsi sistemi mednarodnega reda in prava, rušijo se nekdanji planetarni zakoni, zločini vseh vrst se nekaznovano proizvajajo, realizirajo in potem Trumpi, Putini, Erdogani, Kirni in njim podobni to imenujejo vojna za pravico. Javnost, to pomeni mi, ki nam to sporočajo po sredstvih javnega obveščanja, ne ve več, kaj je res, ker vsak od njih to objavlja na svojem priljubljenem in privrženem časopisu in portalu in se iz nas dela norce. Ker enostavno, mediji, ki bi morali biti v službi javnosti (od tiskanih do spletnih, z vsem drugim vmes) so postali estradno sredstvo za promocijo »naših« in blatenje in rušenje »ne-naših.« Dejstva in iskanje resnice, podkrepljenje z dejstvi in dokazi, sta ostali domena naivnežev, profesionalna novinarska korektnost, pamet in kodeksi so pozabljeni, odvečni in nepotrebni. Hrbtenica in um sta luksuz, dovolj so že sporočila za javnost in dirigirane tiskovne konference. »Ali si z nami, ali si proti nam,« je spet aktualna parola, za katero smo mislili, da je danes nemogoča. Pa je. Le da je danes ne izgovarjajo Stalin, Hruščov, Brežnjev, ampak Trump in Netanjahu in Erdogan in Orban in njihovi diplomatski predstavniki, s pomočjo lokalnih, dobro plačanih (z denarjem ali bodočim statusom, ko »naši« pridejo na oblast, ali z obojim), sodelavcev. A nam »perejo možgane« s pomočjo najmodernejših »pametnih« telefonov in interneta in podobnih čudes, ki so dostopni za malo denarja, a z milijardnimi profiti lastnikov, že triletnem otroku, v globalnem relativiziranju nekdaj soglasno sprejetih dejstev o tem kaj je dobro, a kaj je zlo, kaj človeka naredi zares človeka, a kaj je zakon džungle. Spreminjanje človeka v dezorjentiranega norca je ambiciozni načrt, ki ga realizirajo majhna, ambiciozna politična bitja, ki vladajo svetu, a hočejo obvladati svet in vse na njem. Naš svet in nas v njem. Kako drugače razumeti ameriške pritiske na tiste, ki niso brez jasnih dokazov o zločinu in njegovih naročnikih in izvajalcih, histerično preganjali ruske diplomate in histerično reagirali na preganjanje in izganjanje svojih? In teh dokazov še do danes ni in jih nikdar niti ne bo. Kako drugače razumeti udeležbo v vojnah, ki jih vodi Nato, v katerega smo se vključili ker ne bo več militaristična organizacija, kot je bilo napovedano, ker ni bilo več ne Varšavskega pakt, ne berlinskega zidu, z obljubo, da se »Nato ne bo širil na Vzhod, njegova vzhodna meja bo vzhodna meja (tedanje) Zahodne Nemčije.« Varšavskega pakta že dolgo od takrat ni, a Nato je na ruski zahodni meji. In mi tam pošiljamo vojake, češ, na vaje. »Delovanje Nata,« kot so povedali v Sloveniji v času pred referendumom o priključku le-tem, »ne bo več slonelo na njegovi skupni vojaški moči in sposobnosti, temveč na učinkovitih varnostnih mehanizmih, s katerimi bo zagotavljal varno okolje za skupni demokratični razvoj in ekonomsko prosperiteto njenih članic ter za uveljavljanje človekovih svoboščin in pravic v vsaki od njih. Pot in pogoj za to je sprejeta in uveljavljena politika miru in nenasilja, politika sodelovanja in koordinacije, polno medsebojno zaupanje, transparentnost vsega delovanja, vključno z vsemi vojaškimi vidiki, ter na koncu tudi učinkovito odvračanje in preprečevanje oboroženih konfliktov pa tudi učinkovita koletivna obramba. V takšnem Natu, katerega širitev ni usmerjena proti nobeni državi, ima mesto tudi Slovenija.« V takšen svet in Nato smo želeli, v kakšnem svetu in Natu pa smo danes?
Kdo se iz nas dela norca? In zakaj verjamemo političnim palčkom, ki ubijajo, ali jim pomagajo ubijati svet?
Začela je gradnja novega krožišča
Danes so stekla dela za preureditev križišča med Industrijsko cesto, Kajuhovo ulico in Ulico Bogomira Magajne, kjer bo nastalo krožišče s štirimi izhodi. Z gradnjo krožišča bomo izboljšali pogoje vključevanja voznikov in zagotovili večjo varnost ter s tem izpolnili še enega od ukrepov Celostne prometne strategije.
Občina Izola je v zadnjih letih preuredila že vrsto križišč v krožišča. S tem je izboljšala varnost vseh udeležencev v prometu, saj poteka promet na krožiščih bolj umirjeno. Izboljša se tudi pretočnost, zaradi česar so v času konic zastoji na cesti manjši.
Vozila z Industrijske ceste se v obstoječem križišču zaradi gostote prometa težko vključujejo na prednostno cesto. Krožišče bo tudi na tem območju bistveno prispevalo k varnosti in pretočnosti prometa. Izvajalec CPK d. d. z deli v vrednosti dobrih 39.000 evrov pričenja danes, krožišče pa bo urejeno predvidoma še pred koncem aprila. V času del bo postavljena zapora urejena s semaforji na Kajuhovi ulici in Industrijski cesti ter popolna zapora na priključku Ulice B. Magajne. Po ureditvi krožišča bo Občina nadaljevala z uresničevanjem ukrepov iz Celostne prometne strategije in pred poletno sezono preplastila Cankarjev drevored od Bazoviške ulice do pokopališča.	szj
Pohod po vodnih virih
Deseti tradicionalni pohod po vodnih virih izolskega podeželja, ki ga organizira Turistično kulturno društvo Šparžin iz Kort, bi sicer moral biti konec marca, a ga je preprečilo slabo vreme, zato so organizatorji to zanimivo rekreacijsko in kulturno zgodovinsko prireditev prenesli na soboto, 14. aprila. Pot polna zgodb z lokalnim vodičem, pelje po gozdnih poteh, mimo starodavnih znamenitosti, znanih domačij, oljkarjev in vinarjev kjer bo tudi zelena malica. Start bo ob 9 uri izpred Zadružnega doma v Kortah. Približno ob 14. uri se bo pohod zaključil pri zadnjem vodnem viru pod Kortami. Tam bodo pohodnike sprejele in razveselile pevke Ženskega pevskega zbora kulturnega društva Korte, sledilo pa bo domače kosilo na “balin placu”.
Prijavite se lahko
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Eppur Sl MUOVE
Deponijo odpadkov nad tunelom bodo sanirali
Problem deponije gradbenih odpadkov na zemljišči nad vhodom v tunel Markovec je že dolgo znan. O njem so govorili občinski svetniki, na občini pa ugotavljali, da nimajo nobenih pristojnosti z ukrepanje, saj je zemljišče v državni lasti. Drža pa s svojimi inštitucijami melje zelo počasi. Nekaj pa se vendarle premika.
Prejšnji teden smo objavili pojasnila izolske občine in izolske upravne enote iz katerih je bilo moč izvedeti, da Upravna enota ni vodila v zvezi s tem prostorom nobenega postopka, Občina Izola pa je lahko le obvestila različne inšpekcije, vendar odgovora na prijave ni bilo. Potem ko smo tudi iz uredništva Mandrača na različne državne inštitucije naslovili vprašanja v zvezi z odgovornostmi za ta del prostora pa smo dobili odgovore, ki dokazujejo, da nekateri postopki vendarle potekajo.
Jumbo panoji na kolesih
Iz Ministrstva za okolje in prostor smo prejeli odgovore gradbene inšpekcije in Inšpekcije za okolje in naravo.
Na gradbeni inšpekciji Inšpektorata RS za okolje in prostor (IR-SOP) pojasnjujejo, da je bila že v letu 2015 posredovana prijava glede oglaševalskih panojev, in sicer evidentirana in obravnavana s strani pristojne gradbene inšpekcije, ki pa v zvezi s postavitvijo oglaševalskih panojev na zemljiščih nad predorom Markovec, ni ugotovil pogojev za ukrepanje. Uvedeni inšpekcijski postopek je bil ustavljen, saj je bilo ugotovljeno, da gre za postavitev treh oglaševalskih panojev na kovinski konstrukciji, s podstavkom, ki ni grajen, temveč na kolesih, torej ne gre za objekte v smislu Zakona o graditvi objektov, oz. pristojnosti IRSOP.

Inšpekcija za okolje in naravo
IRSOP je prejete prijave, ki se nanašajo na odlaganje odpadkov na parcele nad portali tunela Markovec z izolske strani obravnavala. Opravila je zaslišanja večjega števila oseb, ki so na tej lokaciji odlagali odpadke. Ugotovitveni postopek še ni zaključen, zato ni izdan še noben ukrep.
Dars bo saniral območje
Marjan Roler iz službe za komuniciranje Darsa pa nam je odgovoril, da gre sicer za območje izven varovalnega pasu hitre ceste, vendar pa so te parcele v lasti Republike Slovenije, njihov upravljavec pa je družba DARS. Ker gre v tem primeru za škodljiv in nedopusten poseg v okolje, so sprožili postopek kazenske ovadbe proti neznanemu storilcu.

K odgovoru so še, skoraj užaljeno, pripisali, da jih še zlasti čudi, da ljudje to počnejo (ustvarjajo črna odlagališča) na območju Obale. Namreč, ko so prejeli vlogo, naj omogočijo obvoz po hitri cesti med priključkoma Semedela in Izola brez vinjete, sta se vložnika (občini Koper in Izola) pri vlogi oprla na Zakon o ratifikaciji Protokola o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju.
Ta Zakon, med drugim, določa, da si »na podlagi načel in ciljev iz 5. in 6. člena protokola pogodbenice prizadevajo zagotoviti trajnostno rabo in upravljanje obalnih območij, da bi na njih ohranile naravne habitate, krajino, naravne vire in ekosisteme v skladu z mednarodnimi in regionalnimi pravnimi akti.
Ob koncu pa so še zapisali:
“Glede na to, da smo formalni upravljavec teh zemljišč, bomo poiskali ustrezen način za ustrezno sanacijo tega območja. Parcele so v naši lasti, dostop do njih vodi po parcelah, ki so, vsaj po naših informacijah, v lasti lastnika tamkajšnje kmetije."
Glede na odgovore pristojnih vse kaže, da so deponiji nad tunelom šteti dnevi, že zasuti odpadki pa verjetno še dolgo ne bodo primerna zemljina za ekološko gojenje zelenjave.	ur
'MOŠ%ON'
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
Turisti z avtodomi so dobili novo, sodobno urejeno parkirišče z vsemi potrebnimi priključki na parkirišču v Tomažičevi ulici, toda med velikonočnimi prazniki je bilo veliko avtodomov parkiranih na parkirišču, ki ga ima na območju nekdanjega Arga v najemu izolska Komunala.
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....

Občina Izola si želi še več prireditev
Zadnji dnevi so bili za organizatorje prireditev v Izoli kar burni. Od informacije, da Občina Izola ne bo več izdajala dovoljenj za čezmerno obremenitev okolja s hrupom zaradi peticije »nezadovoljnih posameznikov«, do zagotovila, da si Občina želi še več prireditev, je minilo le nekaj dni.
Izola ima dolgoletno glasbeno in prireditveno tradicijo. Od plesov v Arri-goniju do Mediteran festivala, mimo velikih koncertov na stadionu, San Simonovih glasbenih noči, Mukija, Mi-kluba in Shoto kluba, vseh mogočih Decembrskih zmrzali, velikih koncertov v letnem kinu Arrigoni, Bunker, Izola mjuzik, Isola mušic in Folk festov it. A očitno ta tradicija nekaterim ni pogodu.
Nekaj občanov, ki jih moti glasba, hrup in drugi zvoki v večernih urah, je bilo pripravljenih, za svojo pravico do tišine, tudi do državnega zbora, če ne gre drugače. In to so tudi storili. Krajani iz Jagodja so namreč vložili peticijo na Komisijo za peticije ter človekove pravice in enake možnosti državnega zbora Republike Slovenije zaradi »izpostavljenosti prevelikemu hrupu, ki prihaja iz zvočnih naprav in gostinskih obratov, predvsem v večernem času.«
Vlagatelji peticije Občini Izola očitajo, da »vseprek izdaja dovoljenja za čezmerno obremenitev okolja s hrupom«, ter da nad tem ne izvaja nadzora, kar od nje zahteva zakon. Zaradi tega vlagatelji predlagajo, da se občinam odvzame pristojnost izdajanja dovoljenj za čezmerno obremenitev okolja s hrupom in pristojnost rednega nadzora, saj ga, po njihovem mnenju, tako ali tako ne izvajajo.
Kaj pravijo na ministrsvu?
Ministrstvo za okolje in prostor, ki je odgovorno za to področje, je v odgovoru dejansko le citiralo, oziroma tolmačilo del zakona, ki pokriva to področje.
Zapisali so, da Zakon o varstvu okolja določa, da lahko pristojni organ občine za javne shode in javne prireditve po predpisih o javnih zbiranjih izda dovoljenje za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, ob tem pa, da takšnega dovoljenja ni mogoče izdati, če bi čezmerna obremenitev lahko povzročila kritično obremenitev okolja.
V odgovoru so posebej podčrtali besedo »lahko«, saj je občinskemu organu izrecno podeljena diskrecija o tem, ali bo dovoljenje izdal ali ne, tudi če vlagatelj dokaže, da kritične vrednosti ne bodo dosežene, s tem, da organ diskrecije ne sme izvajati samovoljno. Z ministrstva obenem Občini nalagajo odgovornost za skrbno tehtanje vseh vpletenih interesov, med drugimi tudi za varstvo občanov pred čezmernim obremenjevanjem s hrupom, torej, da lahko na Občini sami presodijo o primernosti glede na bližino stanovanjskega naselja ali zdravstvene ustanove. Ministrstvo za okolje in prostor je torej Občini Izola naložilo ustrezno iskanje »ravnotežja različnih interesov«, kot so sami zapisali, pri čemer pa primarno odgovornost nosi Občina, kljub temu pa bodo na ministrstvu pripravili predlog za določene spremembe v Zakonu o varstvu okolja. Ministrstvo je dejansko zavrnilo peticijo in Občini naložilo, da se za izdajo dovoljenj za organizacijo prireditev, večinoma je govora o koncertih na prostem, odloči glede na dano situacijo.
Kaj pravijo na Občini?
Organizatorji prireditev so se vseeno zbali, da bodo odslej pogoji za organizacijo dogodkov veliko ostrejši, oziroma da organizacija le teh načeloma ne bo sploh mogoča, razen na javnih površinah. Zaradi tega so se v torek sestali z namenom, da preučijo možnosti, ki jih imajo v dialogu z Občino Izola. Toda, glede na odgovor občine je bil strah morda odveč.
Občina Izola si želi še več prireditev
Na naše vprašanje o bodočem ravnanju občinskih služb v zvezi z izdajanjem dovoljenj za organizacijo prireditev, so nam iz kami-neta župana povedali:
»V stalnem prizadevanju Občine Izola po zagotovitvi optimalnih pogojev za vse organizatorje javnih in pol javnih prireditev v naši občini, smo se zadnja leta večkrat obračali na pristojno ministrstvo, od katerega po številnih urgencah nismo prejeli odgovora. Šele po anonimni peticiji nezadovoljnih Izolanov zaradi izpostavljenosti prevelikemu hrupu, ki prihaja iz zvočnih naprav in gostinskih obratov, se je po posredovanju Državnega zbora RS le premaknilo. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč februarja letos končno izdalo tolmačenje obširne zakonodaje s področja hrupa, ki je dopuščala različne interpretacije in je tako povzročala turističnim občinam po celi Sloveniji preglavice. Na tem mestu ponovno poudarjamo stališče župana, da si v Izoli želimo raznovrstnih prireditev skozi vse leto in da smo vsakega organizatorja še posebej veseli.
Naša prizadevanja gredo v smeri podpore novim pobudam. Še posebej si prizadevamo, da bi se v turističnih občinah v poletnem času nočni mir pričel ob 24. uri in ne že ob 22. uri, s čimer bi se organizatorjem prireditev marsikaj olajšalo.
Ne drži, da bo Občina izdajala dovoljenja za prekomerno obremenitev okolja s hrupom le za prireditve na občinskem zemljišču. Tega Občina ni nikoli nikomur izjavila, zato nam ni jasno od kod takšne interpretacije.
V	skladu z Zakonom o javnih zbiranjih mora organizator prireditve načeloma prijaviti policijski postaji, v določenih primerih pa je za organizacijo treba pridobiti tudi dovoljenje upravne enote. Prijave prireditve so oproščene gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki prireditve organizirajo kot svojo redno dejavnost v svojih poslovnih prostorih, če jih organizirajo vsak dan, vsak vnaprej določen dan v tednu ali v drugih časovnih razmikih, vendar vsaj 12 dni v razdobju enega leta (tipičen primer Hangar bar).
V	takem primem mora organizator
upoštevati obratovalni čas, ki mu ga dodeli Občina, glede omejitev hrupa pa se mora držati pravil iz Uredbe o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Menimo, da je zgoraj navedeno dodatna spodbuda organizatorjem za izvedbo čim večjega števila prireditev v okviru svoje dejavnosti, saj v tem primeru ne bodo za dovoljenje potrebovali Občine in s tem bo ena birokratska prepreka manj. Soglasje Občine bodo potrebovali samo tisti organizatorji, ki bodo prireditev izvedli občasno, maj kot dvanajstkrat letno in tudi v tem primeru bomo na Občini poskrbeli, da se bo dovoljenja izdajalo tekoče, kot do sedaj. Občina Izola bo naredila vse, da bo Izola še naprej občanom in obiskovalcem prijazno mesto s pestrim dogajanjem, ki v tako mesto sodi in ne bo dovolila, da usodo mesta krojijo nezadovoljni posamezniki.«	a.M,
Nas prostor
Tretji sprehod med izolskimi drevesi
Ob Dnevu za spremembe so se ljubitelji dreves in okolja že tretjič, ob strokovnem vodstvu, sprehodili med izolskimi drevesi. Tokrat je bil poudarek na »pozabljenem« parku v Arrigoniju ter drevoredu pinij.
S sprehodom in predavanjem »O drevesih ZA drevesa«, smo se letos ponovno posvetili drevesom v Izoli. V petek 6. in v soboto 7. aprila, smo se pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, v sklopu Meseca krajinske arhitekture in Dneva D - sprememb mesta Izola, odpravili na sprehod s strokovnim vodstvom.
Sprehajali smo se tisti, ki imamo drevesa preprosto radi in tisti, ki se s problematiko njihove nege srečujemo že dlje časa ter jo poskušamo tudi rešiti v dobro meščanov in »someščanov«, ki so v tem primeru drevesa v urbanem okolju.
Že kar nekaj let je, pravzaprav desetletje in še kakšno zraven, ko se v Izoli srečujemo z drugačnim obrezovanjem dreves, kot smo ga bili vajeni. Meščani se pogosto vprašamo, zakaj in kaj nam le to (dobrega) prinaša. Predvidevamo, da so se v Izoli za ta način obrezovanja pred leti odločili zato, ker so iz majhnih dreves zrasla visoka in široka. Drevesa, ki so bila pred več desetletji ali celo stoletjem zasajena z dobrim namenom, so zaradi razvoja mesta, sprememb v rabi prostora, s časom, svojo velikostjo in razraščenostjo, začela predstavljati težave v vsakodnevnem življenju. Potrebe in ureditve mesta, ki v svojem napredku išče tudi rešitve za lažje in boljše bivanje, so v nekaterih primerih posegle tudi v te (so) naravne sestavine, tako da smo se prebivalci zbali, da bomo ostali brez naših dreves. Ker se zavedamo, da so drevesa lepa, pa tudi prepotrebna za to, da bi mi dobro živeli, smo se začeli o tem pogovarjati.
V predhodnih letih, sta nam Tina Trampuš (ZRSVN OE Piran) in Lena Marion (Tisa d.o.o.) pomagali razumeti, kaj pomeni za drevo korenito obrezovanje (in obglavljanje), ki se trenutno izvaja v naših drevoredih in parkih ter žal še marsikje po Sloveniji. Pogovarjali smo se, kakšne naj bi bile optimalne rešitve za ohranjanje dreves v mestu, ki bi istočasno omogočile varno pa tudi čimbolj brezskrbno življenje meščanov. V dveh letih smo si ogledali drevesa v mestnem jedru in v soorganizaciji Študijskega krožka Mestne knjižnice Izola
Drevesa pripovedujejo in LKD Mari o net.te z zemljevidom dreves spoznali številčnost in raznolikost naših dreves. Letos se nam je na dogodku in s predavanjem pridružil Etbin Tavčar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Piran.
Od Arrigonija...
Sprehod smo letos namenili parku Arrigoni, vili z vrtovi ob njem in drevoredu pinij ob Prešernovi cesti. V tem delu mesta so nekatere lepe in ne tako pogoste drevesne vrste. So drevesa, ki tu rastejo že zelo dolgo in tako predstavljajo dediščino, ki bi jo radi ohranili za nas, pa tudi za naše otroke. Pogovarjali smo se o značilnostih parka Arrigoni in o trenutnih (nefunkcionalnih) ureditvah parka, ki je svoje dni predstavljal zbirališče vseh generacij, prostor za druženje in čudoviti predel mesta, kamor so ljudje radi zahajali. Danes vsi izgubljamo zaradi zanemarjenosti in propadanja v smislu slabo vzdrževane vegetacije in drugih (neurejenih) ureditev. Želimo si, da bi se območju vrnila namembnost ter vloga mestnega parka, kar bi bilo možno s primerno strokovno obravnavo in ureditvami. S tem bi bili mesto in meščani bogatejši za zeleno površino z mogočnimi drevesi, ki so posebna vrednota.
...do drevoreda
Drevored pinij bi lahko opredelili kot najbolj ohranjeno in mogočno krajinsko arhitekturno dediščino Izole. Zasajen je bil v prvi polovici prejšnjega stoletja kot označitev glavne prometnice Koper-Porto-rož, celoten drevored pa je v teh dimenzijah na ravni Slovenije eden
od mogočnejših in starejših, je živi spomenik naše zgodovine. V Izoli lahko v njem uživamo tudi pešci in kolesarji, kar še poveča njegovo vrednost. Zaradi svojih izjemnih dimenzij in pričevalne vrednosti je določen tudi kot drevesna naravna vrednota. Je krajinsko arhitekturna dediščina našega kraja in bili smo si enotni, da bi se morali pri ureditvah mesta temu prilagoditi. Da bi se morali izogniti sekanju in poškodbam dreves, njihovih krošenj in korenin ter prometne in druge ureditve čim bolj prilagoditi, da se ohrani ne le drevoredna poteza, temveč prav njegove bistvene sestavine - stoletne pinije.
Na predavanju smo se ponovno posvetili skupnim razmišljanjem in spoznanjem, da visoka drevesa niso sama po sebi nevarna za mesto in ljudi, če so pravilno obrezana in če
je njihova nega redna.
Da velikost in višina drevesa še ne pomeni, da je rez potrebna. Da visoko in lepo drevo pomeni pljuča mesta, klimatsko in čistilno napravo in še kaj. Ko drevo posekamo (ali ga s prekomerno rezjo obsodimo na počasno propadanje), njegovih koristi ne moremo na hitro nadomestiti. Nova, majhna drevesa, bodo potrebovala vsaj 30 ali 40 let, da bodo zagotovila primerljivo količino kisika in sence. Strinjali smo se, da je treba drevesa, kot so pinije na Prešernovi in drevesa v parku Arrigoni, ohranjati, če je to le mogoče, saj je njihova vrednost bistveno večja kot vse, kar bi danes novega posadili. Za ohranitev teh dreves je treba poskrbeti tudi za pravilno načrtovanje in atemeljit razmislek glede vseh pose-™ gov ali ureditev v njihovi neposredni '8 bližini. Kvaliteta bivanja za mešča-2 ne, za prihodnje generacije in prav tako za obiskovalce mesta je tudi v naših parkih, vrtovih in drevesih, posebno v tistih, ki so del naše zgodovine in jih ni mogoče v kratkem nadomestiti.
Mesec krajinske arhitekture in naš dogodek o drevesih smo letos povezali s praznovanjem Evropskega leta kulturne dediščine, ki poteka pod geslom »Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost.« To geslo nam da misliti: Med preteklostjo in prihodnostjo smo mi, je sedanjost, je ta trenutek, v katerem lahko mi sami naredimo nekaj dobrega. In je tista lepa beseda v geslu - sreča - ki je nekaj, česar si vsi želimo. Sreča lahko pomeni tudi živeti v okolju, ki nam omogoča visoko kakovost bivanja. Sreča za nekatere pomeni živeti v sožitju z drevesi. Pomeni živeti v skupnosti, ki se do vseh živih bitij obnaša spoštljivo in odgovorno ter katere člani si skupaj prizadevamo za naše skupno srečnejše življenje.
Aljoša Križ in Tina Trampuš
Dijaki za živali
Tudi letos so dijaki drugega letnika predšolske vzgoje na pobudo prof. Maje Jež zbirali hrano za brezdomne živali. Zahvaljujemo se jim in želimo, da tudi v bodoče ohranijo srčnost in sočutje do šibkejših.
Društvo za dobrobit živali Izola

Naš prostor
Izolskim kmetom ne gre le za kažete
Zgodovinski pregled
Pred 40 leti je Kmetijska skupnost spodbujala obnovo kmetijskih zemljišč v okolici Izole. Po oceni je med 600 do 800 občanov, z velikimi vlaganji prevzelo zapuščena zemljišča in nastali so vrtovi, vinogradi, sadovnjaki in kasneje tudi oljčniki, na katerih so uredili škarpe, očistili hudournike in speljali poljske poti. Zaradi praktičnih razlogov so številni zakupniki in lastniki postavili poljske hišice za stroje, orodje in ostale potrebščine - zanemarljivo majhne v primerjavi z zidanicami po Sloveniji.
1984 -1989
2017
4.	Nujnost spremembe Pravilnika v pogojih najema in prodaje kmetijskih zemljišč, kjer bi bila znova upoštevana tudi oddaljenost stalnega bivališča zainteresiranega zakupnika od zemljišča, ki naj bi ga obdeloval,
5.	Prilagajanje določilom novega Zakona o gradnjah.
V Civilni iniciativi obenem poudarjamo, da legalizacija večjega dela teh objektov, ki so zares namenjeni kmetovanju, ni naš edini cilj. Pričakujemo namreč, da se bo izolska občina v bodoče bolj posvetila problematiki in predvsem razvoju kmetijstva v občini. Pravzaprav je zanimivo, da nobena od istrskih občin, kjer je bilo kmetijstvo nekoč glavna, danes pa še vedno pomembna gospodarska panoga, nima samostojnega urada, ki bi skrbel za to področje. Dokaz: Izolska občina je lani iz proračuna kmetijstvu namenila slabih 35.000 tolarjev.
za Cl: Bojan Lisjak, Marjan Miklošič
Zavod za varstvo kulturne dediščine Piran je izdelal smernice za družbeni plan v občini Izola, po katerih naj bi izolski amfiteater (terase s pogledom na Izolo) postal zaščiteno območje po kriterijih, kot jih imajo krajinski parki.
1993
Država Slovenija ustanovi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je prevzel vlogo lokalnih Kmetijskih skupnosti in zemljišča so kmalu prešla v državno pristojnost. Sklad v letih, ki sledijo, ni izdal nobenega soglasja za legalizacijo že zgrajenih ali gradnjo novih pomožnih kmetijskih objektov na zemljiščih, ki jih upravlja.
2013
Zaradi nekaterih nelogičnosti, ki so pripeljale do tega, da so kmetijska zemljišča dobili v zakup ljudje iz drugih koncev države, ki jih je zanimala predvsem lokacija in možnost gradnje počitniških hišic, so, po obisku različnih inšpekcij, skoraj vsi lastniki pomožnih objektov (kažet) postali črnograditelji. 2016
Občina Izola sprejme Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v katerem določi dovoljene gabarite objektov glede na velikost pripadajočega zemljišča in ostale pogoje ter omogoča takojšnjo legalizacijo objektov, če so bili postavljeni pred ustanovitvijo Sklada. Sicer pozitivno naravnan Odlok pa hkrati določa, da je treba v 8. in 9. planski enoti za te iste objekte pridobiti tudi soglasje Zavoda, kjer pa se stvari spet zapletejo.
Na javnem zboru zakupnikov v izolskem kulturnem domu, direktorica Sklada, Irena Šinko, zagotovi, da bo zadeva ugodno rešena in res že naslednji mesec Sklad sprejme spremenjen pravilnik o zakupu zemljišč, po katerem naj bi se pogoji in gabariti poljskih hišic ter lop, prilagajali občinskemu Odloku, če so te zgrajene pred letom 1993. Toda, za objekte v 8 in 9 planski enoti ostaja v veljavi soglasje ZVKD Piran neglede na to, da so bile te kažete zgrajene pred ustanovitvijo Sklada, oziroma pred smernicami ZVKD.
2018
Za mesec marec je bil načrtovan drugi Sklic javnega zbora zakupnikov, ker pa je ZVKD medtem pripravil predlog zmanjšanja območja 8. in 9. planske enote in ker so se menda le začeli pogovoru na Zavodu v zvezi z njihovimi ostrimi zahtevami (nerealno majhni gabariti, odstranitev temeljev itd.) smo se v Civilni iniciativi odločili, da počakamo na rezultate teh dogovarjanj.Če na osnovi teh pogovorov in dosedanjih obljub ne bo prišlo do nobenih sprememb bomo na naslednjem zboru zakupnikov ponovno opozorili na:
1.	Dosledno izvajanje izolskega Odloka za podeželje, po katerem ni potrebno soglasje ZVKD za že postavljene poljske hišice in dopolnitev Odloka zato, da se ustvarijo pogoji za obdelave zemljišč,
2.	Spremembo varstvenih kriterijev v 8. in 9. planski enoti,
3.	Ukinitev soglasja ZVKD pri podaljšanju najemnih pogodb,
Brigadirji ohranjajo vezi
Pri Spini v izolski Ljubljanski ulici so v soboto pripravili srečanje članov istrske sekcije Kluba brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre in tako počastili 1. april, Dan mladinskih delovnih brigad. Lepo število nekdanjih brigadirjev je srečanje izkoristilo za ponovno obujanje spominov na leta sodelovanja v brigadah, ogledali so si priložnostno razstavo medijskih odzivov na njihovo nekdanje delo in sedanja druženja ter prisluhnili predsedniku Kluba, Jadranu Pišotu in predsedniku izolske sekcije, Zoranu Ivančiču. Davorin Marc je predstavil svoja dva dokumentarna filma o Mladinskih delovnih akcijah. Suha krajina 82 in Goričko 83. Za pevski program je poskrbela, nekdanja brigadirka, Marjetka Popovski, zapeli pa so tudi pevci MoPZ Lopar, ki jih vodi Vlado Korošec. Za vse ostalo so poskrbeli člani društva Izolani in Elvis iz Bifeja pri Kralju.
Na srečanju so se spomnili nedavno preminule, legendarne obalne brigadirke Ingrid Tešič Beržan, ki je bila ena najbolj znanih brigadirk pri nas, prišli pa so tudi nekateri novi brigadirji, ki jih doslej nismo videli, od Vlada Krulčiča do občasne Izolanke, Milke Šmid, ki je povedala, da je bila brigadirka leta 1975 na Jabuci, za delo na progi Beograd - Bar, naslednje leto pa je ostala bližje domu in sodelovala v gradnji vodovoda v okolici Ptuja. “Kako bi rada našla šolsko nalogo, v kateri sem opisovala doživetja tega poletja. Morala sem jo prebrati na neki proslavi v Mariboru, pred polno dvorano, oblečena v uniformo, v spremljavi klavirja profesorja Wolfa pa sem morala zapeti še par udarniških. Ko sem gledala po dvorani sem videla, da so profesorice vse vzhičene in potem sem dobivala nekaj časa povsod same petke. Sicer pa sem si na akciji prislužila naziv “Slovenska ambasadorka”, namreč, v prostem času sem obiskala vsako četo, tudi tiste, katerih jezik nisem razumela....in se družila z vsemi po vrsti, da jih naučim slovenskih pesmi. Nič čudnega, da sem končala kot vzgojiteljica, kar počnem še danes. ”	D
Podlistek: Franko Hmeuak - oseminšestdeseto
MAJ 68 s pol stoletja dolgo brado
2. nadaljevanjec
Kritična levica, zbrana okrog zagrebške revije Praxis in korčulanske poletne filozofske šole je sledila frankfurtski filozofski smeri novole-vičarjev in tega leta gostila avtorja uspešnice Enodimenzionalni človek Herberta Marcuseja. Praktično pa je šlo za spopad nove in stare partijske elite, pa tudi za generacijski spopad. Nasilje v Beogradu
V	zborniku skupine avtorjev Študentsko gibanje 1969-72, ki sta ga leta 1982 izdali republiška in univerzitetna konferenca ZSMS v Ljubljani z glavnim urednikom Igorjem Bavčarjem, danes zapornikom na Dobu in odgovornim urednikom Tomažem Mastnakom, oblikovalec je bil Janez Koželj, sem izbrskal odlomek o genezi nasilnih demonstracij v Beogradu:
„Gre za generalko zabavne revije »Karavana prijateljstva", ki naj bi 2. junija potekala v naselju mladinske delovne akcije »Novi Beograd 68“. Zaradi možnosti dežja so se že dopoldne na željo režiserja Antona Marti ja odločili, da bo generalka v dvorani Delavske univerze Novi Beograd, ki je imela 400 sedežev v neposredni bližini beograjskega študentskega naselja. Zvečer je prišlo zaradi gneče brigadirjev, študentov in drugih občanov do velikega prerivanja in pretepa pred dvorano.
Poročilo iz prve roke Tribuna je 12.6.1968 objavila pismo očividca Mitru Koliševskemu, ki ga je odstopil časniku, ta ga je objavil brez podpisa:
„ 10.6. Vidim, da se spominjaš naših napovedi, »kako se nekaj kuha". V vsakem primeru so študentje hoteli izkoristiti prireditev na odprtem (bila je pripravljena zanje in za brigadirje). Toda kljub lepemu vremenu je bila prireditev »iz tehničnih razlogov" organizirana v mali dvorani, ki je lahko sprejela samo brigadirje. »Slučajno" so se tam znašle enote milice, specialna Tamova cisterna z vodnimi topovi. Študentje so navalili na dvorano, prišlo je do prepira (ne pretepa) z brigadirji zaradi prostora v dvorani. Vsekakor ni bilo poškodovanih. Takoj moram reči, da so študentje dobili prvo podporo s strani brigadirjev.
V	času nočnega dežurstva smo od njih dobivali hrano in avto, ker so bile telefonske zveze na fakultetah prekinjene. Seveda z milico ni šlo tako kot z brigadirji, ampak, kot sem dejal, je UJV podcenjevala naše moči. Bili so primorani zapustiti cisterno in se »umakniti". Tedaj so študentje v sprevodu, mirno, krenili proti mestu, medtem so se na pokrovu cisterne menjali govorniki. Nekateri so skušali razbijati izložbe veleblagovnice v Novem Beogradu, preprečili smo jim. Kasneje se je ugotovilo, da to sploh niso bili študentje. Spotoma je množica razbila tri avtomobile, toda šele po reakciji oficirjev, ki so streljali z oken (verjetno v zrak). Sprevod se je ustavil približno 150 metrov od podvoza, za njim je stal miličniški kordon.
Dekle in fanta, študentska predstavnika, ki sta zahtevala miren prehod in obljubo, da ne bo nobenega nasilja, so pričakali z gumijevkami.
Z nasipa so skočili miličniki in začeli „juriša-ti“. Študenti so zažgali cisterno in jo potisnili proti kordonu, ki je že prihajal izpod podvoza. Noben miličnik ni bil poškodovan, med študenti pa so naredili „Kosovo‘'. Uradno je bilo 62 poškodovanih. Milica je pretepala, kogar je dosegla. Dobili smo vtis, da ni bil cilj razgnati demonstrante, ampak jih premlatiti. Vlekli so na stran posamezne študente (posebej študentke) in jih tepli na tleh kot vreče. Uporabili so tudi pištole - trije ranjeni študentje. Študentje so se umaknili v Naselje. “
Podobno se je končal tudi študentski pohod naslednjega dopoldneva, kar je sprožilo govorice o smrtnih žrtvah in dodatno zaostrovanje, to je razvidno tudi iz posnetkov Žilnikovega dokumentarca.
Pomotoma pretepli Minica
Študentje so se (naslednji dan) ponovno zbrali na sestanek z Milošem Miničem, Veljkom Vlahovičem in Brankom Pešičem, Simona Zatezala in Dragice Stamenkovič niso hoteli poslušati. Iz mase so se izločile skupine, ki so se pogovarjale z voditelji, medtem ko je osnovna skupina čakala na rezultate. Takrat je milica spet »jurišala", brez vzroka in ponovno je pretepala. Tokrat je bilo 105 poškodovanih. Tepen je bil tudi politik Miloš Minič (pomotoma), ki je takoj zaklical, da bo odstopil, če ne izve, kdo je milici ukazal, naj pretepa (vendar si je upal že naslednji dan na televiziji zavzeti drugo stališče in je obsojal nekakšne »nasilne metode študentov"). Demonstrante so ponovno razgnali, odločili pa smo se, da ne bomo odstopili od zahtev, ampak da preidemo v dvorane naših fakultet in zborujemo.
To je na kratko naš prvotni program:
-	Ukrepati proti socialnim neenakostim v naši družbi - Odločneje reševati probleme nezaposlenosti - Dejansko uvesti samoupravljanje, na vseh stopnjah, demokratizirati vse družbeno-politične organizacije, posebno ZK
-	Rešiti materialna vprašanja študentov. To je moja najožja interpretacija programa, ki je sedaj razširjen na 11., pa celo na 23 točk (še vedno konkretiziramo zahteve)."
Politika je bila daleč od študentov
Milenko Vakanjac je v članku Revolucionarnost? v oktobrskih Problemih leta 1971 citiral del intervjuja Svetozarja Vukmanoviča - Tempa v Delu, ki govori o reagiranju naših vodilnih političnih krogov na junijske dogodke 1968 v Beogradu:
-	Ste m sestanku predsedstva o tem poročali?
-	Po dveh dneh in takrat so mnogi menili, da je to kontrarevolucija in so stvar negativno ocenjevali, celo mladi Kocjančič, (gre za Janeza Kocjančiča, ki je bil tedaj predsednik Zveze mladine Jugoslavije. Kot minister v vladi Staneta Kavčiča je bil odstranjen s političnega prizorišča po padcu Kavčičeve vlade. Najprej je vodil podjetje lnterexport od leta 1982 pa je bil direktor Adrie Airways. Kot Kučanov sodelavec je bil na listi Zveze komunistov Slovenije - Stranke demokratične prenove leta 1993 izvoljen v v državni zbor. Vodil je Smučarsko zvezo Slovenije in Jugoslavije, od leta 1991 je bil predsednik olimpijskega komiteja Slovenije, od leta 2013 je podpredsednik Evropskih olimpijskih komitejev, od marca 2017 pa predsednik) Rekli so, da je to ulica, da se z reakcijo nimamo kaj meniti. Nisem mogel zdržati. Rekel sem: kakšna ulica neki, to so naši otroci, razumeš? Nastalo je majhno razburjenje. Tito je prekinil sejo, me poklical in mi rekel naj mu povem vse detajle: kaj sem govoril, o čem smo govorili, kakšna vprašanja so postavili študentje, in jaz sem mu odgovarjal vse do podrobnosti.
Potem sem vse to povedal tudi na sestanku, ki se je nadaljeval. Nekateri člani so me vprašali: „ Si vprašal na štab za dovoljenje" Rekel sem: »Sploh ne vem, niti nočem vedeti, da obstaja kak štab za boj proti študentom." nekaj dalje pa Tempo pravi:"...sram me je, da se nahajam v vodstvu, ki ni uspelo ustvariti mladi generaciji naslednikov, ki bi nadaljevali to našo revolucijo, razumeš? Mi smo prišli v konflikt z mlado generacijo, a jaz pravim, da prav oni nadaljujejo revolucijo. Mislim, da je komentar k omenjenemu citatu nepotreben. Jasno pa postaja, da tako v Beogradu kot v Ljubljani strukture niti za hip niso pomišljale, če je bilo za ohranitev njihove nezmotljivosti potrebno uporabiti tudi silo....
Naslednjič: Stališča študentov z Gerbičeve
Rokometaši za gol prekratki
3.	SNL- zahod
Rezultati 20. kroga
Farna Vipava : Adria 1 :1 (0 : 0) IKK Tolmin: Ajdovščina 3 :0 (0:0) Jadran HK : II Bistrica 2 : 0 (1 : 0) Elta Izola: Vitanest Bilje 3 : 0 (0 : 0)
Elta Izola : Vitanest Bilje 3 : 0 (0:0)
Izola, 07.04.2018 ob 16.00, gledalcev 80
Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Ribič Žan (89’ Franjčič Klemen), Mandir Marin, Ečimovič Nikola, Juršič Erik, Zyba Adem, Rastovac Erik, Nardin Kevin (39’ Koščak Jan), Lee-Him Kristian Franklyn, Osikel Joel Aiyetoya, Nikolič Žan (82’ Memič Aldin)
Strelci: 1:0- Ribič Žan (53’), 2 : 0 - Lee-Him Kristian Franklyn (63’, llm), 3:0- Zyba Adem (92’)
Lestvica: 1. Vitanest Bilje 43, 2. TKK Tolmin 38, 3. Elta Izola 33,
4.	Adria 33, 5. Farna Vipava 29, 6. Ajdovščina 25, 7. Jadran Hrpelje--Kozina 14, 8. Ilirska Bistrica 7.
Primorska članska liga
Rezultati 16.kroga
Košana : Nš Ankaran 0 : 5 (0 : 5) Cerknica: Piama Podgrad 3 :1 (1:0) Renče : Komen 0 : 3 (0 :1) Postojna : Koper B 1 : 5 (0 : 3) Rakek: Korte Avtoplus 0 : 7 (0 : 3)
Rakek - Korte Avtoplus 0 : 7 (0
: 3)
Rakek, Športni park Rakek Gledalcev: 30
Korte Avtoplus: Romanešen Gregor, Kleva David, Koščak Nandi-no, Sajinčič Miha, Lizalovič Adis, Dulič Anis (78’ Jankovič Miha), Pirc Boštjan, Mahnič Gašper, Kefert Dejan (67’ Cvetkovič Ales-sandro), Stojanovič Nikola, Jerkovič Aleksander
Strelci: 0 : 1 Stojanovič Nikola (8’), 0 : 2 Kefert Dejan (15’), 0 : 3 Stojanovič Nikola (26’), 0 : 4 Pirc Boštjan (68’), 0 : 5 Pirc Boštjan (70’), 0 : 6 Dulič Anis (74’) llm, 0 : 7 Jerkovič Aleksander (87’)
Lestvica: 1. Koper B 46, 2. Cerknica 31, 3. Nš Ankaran 29, 4. Piama Podgrad 29, 5. Korte Avtoplus 27, 6. Renče 16, 7. Postojna 16, 8. Komen 14, 9. Košana 13, 10. Rakek 1.
V soboto tekma s Kozino
Krško - Izola 30:29 (12:15) Butan plin Izola: Jurič 7, Mičo-vič, Smej, Božič 9, Beganovič 6, Žgavec, Logar, Korošec, Vukovič, Poberaj 4, Peharc, Konig 1, Čolič 1, Madžarevič, Milunovič.Trener: Peter Pucelj.
Izolani so bili zelo, zelo blizu točki na gostovanju, a se je v zadnjih sekundah tekma obrnila drugače. V zadnji minuti je namreč padel izenačujoči gol Izole, ki jim je pri 29:29 odprl možnosti za remi. Vendar je v isti, torej 60. minuti padel tudi odločujoči gol Krškega za zmago. Škoda, kajti vsaj točko bi si naši fantje zaslužili, potem ko so ob polčasu vodili s tremi goli prednosti, pa tudi sicer so bili do 45. minute ves čas v rezultatski prednosti.
Očitno je serija domačih zmag Izolanom dala dodatnega elana, tako da se izboljšujejo tudi njihovi nastopi na gostovanjih. Četa Petra Puclja je bila v Krškem odločena, da se na Obalo vrne z zmago. Tak je bil tudi njihov nastop. V prvem delu imeli pobudo, igra jim je stekla in to se je poznalo tudi v rezultatu. Po vodstvu s 3:0 so dvajset minut vodili, nakar so jih domačini dohiteli pri 10:10. Izolani so ponovno stopili na plin ter odšli na odmor s solidno zalogo zadetkov.
V nadaljevanju so Posavci zaigrali izredno ofenzivno in po štirih minutah izničili prednost Izole. V tem delu je bolje šlo domačim, ki so v 45. minuti prvič prevzeli vodstvo (21:20), devet minut pred koncem pa so vodili za štiri gole (25:21). Izola je stavila na krilna igralca Petra Božiča ter Kristjana Juriča, ki sta s serijama zadetkov (Jurič 4, Božič 3) skupaj s Poberajem v 60. minuti pripeljala Izolo do izenačenja na 29. točki. Ko je že dišalo po točki, je so domači zadeli še odločujoči gol in zmaga je ostala v Krškem. Izola ostaja na šestem mestu. V soboto se v Kraški obeta napet dvoboj, saj prihaja v goste ekipa RD Škerjanc Jadran Hrpelje Kozina. Tekma bo ob 19.00.
Lestvica: L RK Sviš 38, 2. ŠD Škofljica 33, 3. RK Dol TKI Hrastnik 33, 4. RK Slovenj Gradec 27, 5. RK Krško 26, 6. RD Butan Plin Izola 23, 7. RD Rudar Trbovlje 22, 8. RK Brežice 18, 9. RK Drava Ptuj 17,10. RD Škerjanc Jadran 16, 11. ŠD RK Krim 15,12. RK Radeče Papir Nova 14,13. RK Črnomelj 13,14. RK Grosuplje 11
Mrakova in Macarolova deveti
V Palmi na španskem otoku Majorka se je z regato za medalje za najboljših deset v posameznem razredu zaključila regata za pokal princese Sofije. Naši Tina Mrak in Veronika Macarol (JK Pirat) sta jadrali dobro ter končali kot tretji, kar pa ni spremenilo njune skupne uvrstitve, devetega mesta.
Danes je bilo na regatnem polju vetra spet malo in močno je nihal predvsem po smeri, zato je bilo jadranje taktično zahtevno. Naši dekleti sta skozi celotno regato pridobivali in končali kot tretji, skupno sta s 84 točkami na devetem mestu.
Tina Mrak: “Regato na Palmi sva končali na skupnem 9. mestu. Mislim, da je bil celoten teden kar zahteven, to regato sva vzeli kot zelo dober trening za preizkusiti novo jadrnico in opremo. Nekaj malenkosti imava še za izpopolniti in mislim, da bova prišli v Hyeres zelo dobro pripravljeni in poskusili ta rezultat še izboljšati. ”
Veronika Macarol: “Današnja regata za medalje je bila zelo zanimiva, imeli smo šibak veter z obale, bilo je zelo nestabilno. Na startu smo imeli zastavo za prosto ‘pumpanje’, tako da se je bilo res treba boriti od starta vse do cilja. Prvo bojo sva obrnili kot osmi, celo regato pridobivali in prišli v cilj kot tretji. ”
Dekleti sta na Palmo prispeli s povsem novo jadrnico, ki je pred tem še nista preizkusili, kar je delno botrovalo k slabši uvrstitvi od želene.
Veronika Macarol: “Ker je kontejner iz Miamija zelo zamujal, nisva mogli pred odhodom opraviti treningov doma. Kontejner z opremo je prišel v Slovenijo tik pred pričetkom regat, tako da nismo mogli opraviti niti treningov na Palmi, kot smo si sprva zadali. Tukaj sva prvič preizkusili tudi novo jadrnico in opremo. ”
Trener Tomaž Čopi: “Sicer kratek teden, a za nas je bil tokrat malo daljši kot ponavadi, ker ni šlo vse tako, kot bi moralo. Obe sta se predvsem ukvarjali s samo jadrnico, z nastavitvami, mislim pa, da ni bil problem predvsem v tem, ampak v njima. Malček je bil problem tudi, da sta uporabljali stara jadra, ki so bila že v Miamiju in so se peljala v kontejnerju gor in dol ter v mojem kovčku na letalu, tako da moram reči, da sta imeli v primerjavi s konkurenco bistveno slabša jadra. Ni pa to razlog -ampak kljub vsemu, z vsemi težavami sta na koncu prijadrali v medal race, kar tudi ni slabo. Treba je vedeti, da ne gre vedno vse najboljše in se nekaj iz tega naučiti. ”
Zmagali sta Japonki Ai Kondo Voshida in Miho Hoshioka (56 točk), drugi ostajata Britanki Hannah Mills in Eilidh Mcintyre (58 točk), na tretje mesto pa sta se povzpeli Švicarki Linda Fahrni in Maja Siegentahler (59 točk). Ostali slovenski tekmovalci so zaključili tekmovanje pred finalnimi plovk V razredu laser radial sta sestri Pletikos jadrali v zlati, Žan Luka Zelko v razredu laser standard in posadka Janez Prinčič v razredu 49er pa v bronatsi skupini.
Lin Pletikos je z zelo dobrim nastopom posebej v drugem plovu z uvrstitvama na 37. in 12. mestu na koncu osvojila skupno 54. mesto in prehitela sestro Kirn Pletikos, ki je pa z uvrstitvama na 50. in 34. na koncu zasedla 55. mesto.
V razredu 49er sta Peter Janežič in Sebastian Prinčič z zadnjimi finalnimi plovi v bronasti skupini končala na 15., 5. in 18. mestu ter na koncu osvojila skupno 62. mesto.
Žan Luka Zelko je v razredu laser standard v bronasti skupini v cilj prišel na 5. mestu, skupno pa na koncu osvojil 123. mesto.
V	Grčiji odlični pogoji za jadranje
Za jadralci v Patrasu je drugi tekmovalni dan evropskega prvenstva v razredu laser 4.7, na katerem tekmujejo tudi trije slovenski jadralci. Podobno kot dan prej, je bilo morje tudi tokrat obsijano s soncem, pihal pa je zmerni veter, ki je omogočil izpeljavo obeh predvidenih plovov.
Od Slovencev še naprej najbolje kaže Janezu Zabukovcu, ki je zasedel 14. in 10. mesto in je po štirih odjadranih plovih na 41. mestu. Gašper Strahovnik je bil 21. in 14. in je skupno 66., Nejc Valenčič je bil 49. in odličen sedmi in je skupno na 74. mestu, Klemen Petrovič pa z 32. in 14. mestom zaseda skupno 90. mesto.
V	vodstvu ostaja Grk Emmano-uil Kollias, ki je prvi plov zmagal, v drugem pa bil 18. Drugi je njegov reprezentančni kolega Emilios Monos, tretji pa Italijan Cesare Barabino.
Na Balatonu včeraj brez plovov
Jadralci na jezeru Balaton na Madžarskem, kjer se odvija mladinsko evropsko prvenstvo v razredu laser radial, včeraj niso tekmovali. Organizatorji so jih na jezero poslali okoli poldneva, saj je skladno z napovedmi pihal zmeren južni veter. A kmalu je veter oslabel in začel spreminjati smer. Ob 15. uri vetra ni bilo več na spregled in čez dobro uro so organizatorji obupali in jadralce poslali na obalo. Rezultati tako ostajajo enaki včerajšnjim. Nico-lo Kravanja je 73., Sandra Lipovec pa 28.
Tarok
V ponedeljek 9.4.2018 je bil odigran 13. turnir v taroku za posameznike za letošnje občinsko prvenstvo.
Pred pričetkom igranja so se navzoči z minutnim molkom poslovili od dolgoletnega tarokaša Toma Kosiča.
Na prvem aprilskem turnirju ni nihče zbral vseh 9 možnih točk. Najuspešnejši je bil Cveto Ličen z 8 točkami in razliko +864, sledijo trije tarokaši s 7 točkami. Vrstni red med njimi je bil odvisen od zbrane razlike.
Največjo je pridobil Igor Meze	Naslednji turnir bo v ponedeljek
+480, sledita Boris Debeljak s +352	16. aprila v kavarni hotela Delfin
in Zvonko Glušič s +228. S 6 toč- izola s pričetkom ob 16.00 uri. kami in razliko +381 se je na peto	db
mesto uvrstil Anton Sevčnikar.
: ■ | Ipr
Bičikleta žur 2018
Tudi letos bomo izolski taborniki iz rodu Jadranskih stražarjev Izola v soboto, 5. 5. 2018, organizirali tradicionalno oreintacijsko-kolesarsko tekmovanje po izolskem zaledju - Bičikleta žur.
Kot že samo ime pove čez cel dan poteka tekmovanje z »bičikleto« po izolskem zaledju, kjer se kolesarji podajo na približno 20 km dolgo progo, kjer morajo najti čim več kontrolnih točk. Na kontrolnih točkah pa so naloge iz različnih področij, kot je krpanje zračnice, prva pomoč, poligon in seveda okrepčevalna točka, kjer se tekmovalci posladkajo s palačinkami. Po uradnih rezulatih podelimo glavno nagrado, ki je gorsko kolo, nato pa se nadaljuje druženje ob tradicionalni morski večerji in tabornem ognju.
Na dogodek je vabljen prav vsak tabornik in netabornik, ki bi dan preživel v naravi in še bolje spoznal izolsko zaledje. Več informacij lahko najdete na naši spletni strani www.rjsizola.si ali Facebook profilu.
Taborniki Rjs Izola
Društvo prijateljev mladine
Razstava eksotičnih živali
V soboto, 28.4. pripravljamo izlet v Ljubljano z vlakom. Ogledali si bomo Bioexo - razstavo eksotičnih živali, se udeležili njihovih delavnic, jahali konje, si ogledali Ljubljano, se povzpeli na Ljubljanski grad, vmes seveda tudi pojedli kosilo ter se v večernih urah vrnili nazaj. Cena izleta je 25 EUR, v kar je všteto:
-	karta za vlak
-	karta za mestni avtobus
-	vstopnina na Bioexo ter prispevek za jahanje
-	kosilo.
Prijave so možne do 18.4. na mail ali po telefonu 040 690881.
Maraton je privabil več kot 20.000 obiskovalcev
5. Istrski maraton je imel srečo z vremenom in organizatorji, saj se je iztekel tako-rekoč brez kakšnih resnih težav, v vsesplošno zadovoljstvo sodelujočih in morda ob kakšnem pomisleku domačinov, da bi veljalo uvesti časovni limit za najpočasnejše.
Izola je konec tedna gostila 5. Istrski maraton, ki tradicionalno privabi množico obiskovalcev. Izjemno dobri vremenski napovedi se imamo zahvaliti, da je bila Izola v nedeljo bogatejša za več kot 20.000 obiskovalcev.
Tekaški vikend se je začel že v soboto, ko so ob Dnevu za spremembe na Lonki priredili tudi Kapkove otroške teke. Kakšnih 500 otrok se je pognalo po 400 metrov dolgi progi, ki so jo starejši pretekli dvakrat. Prazničnemu vzdušju in bogatemu kulturnemu programu pa je že naslednji dan sledil pravi tekaški spektakel. Istrski maraton, ki združuje vse štiri obalne občine, je letos bil doma v Izoli. Rekreativni tekači in polmaratonci (skupno jih je bilo skoraj 5000) so v Izoli štartali in tudi zaključili svoj tek, medtem ko so maratonci, bilo jih je 400, svoje »muke« začeli v Ankaranu, pot pa jih je mimo koprskega pristanišča in Izole, po Parenzani, peljala okoli piranske Punte in Lucije, do Lonke, kjer jih je pričakal Rudi Bučar s svojo Maratono Istriano in nastop Marine Martensson. Letošnji maraton je ponovno najhitreje pretekel lanskoletni zmagovalec Aleš Žontar (ŠD Nanos
Podnanos - Ljudstvo tekačev), ki je dobrih 42 km dolgo progo pretekel v času 2:37:04. Le 12 sekund za zmagovalcem je v cilj pritekel Švicar David Keller (Basel Running Club BRC), tretji pa je bil Franci Volkar (ŠKD Mekinje) s časom 2:42:27. Med dekleti
je bila najhitrejša Martina Potrč iz Ptuja s časom 3:20:39, pred madžarko Boglarko Mehring in Marjeto Jeralo (Let's dance). Zmagovalec polmaratona je Boštjan Pangos, pred Danilom Magdičem in Robertom Stranja-
kom, med dekleti pa je zmagala Jasmina Pitamic Vojska pred Evo Zorman in Veroniko Krečič. Med rekreativci je bil najhitrejši Peter Kastelic, med rekreativkami pa Klementina Lemut.
Še nekaj zanimivosti
Naj hitrejši (in edini) maratonec, ki je tekel bos, je bil Domen Jere. Brez umetnih podplat je progo pretekel v času 3:37:30. Najstarejši tekač prireditve je bil ponovno Izolan Fabio Ivančič, ki je pri svojih častljivih 85 letih 8.5 km dolgo preizkušnjo premagal s časom 1:23:27. Zadnji, ki je pretekel skozi cilj pa je bil še en »senior«, japonski tekač Toshinori VVatanabe s časom 6:17:22. Kot je povedal, je to že njegov 350. maraton v 61 državah. Potuje po svetu in teče maratone, tedensko pa za trening preteče 70 km. am
Kolesa ne sodijo med maratonce
Že res da gre za relativno sodoben pojav v našem mestu, a vseeno bi lahko pomislili, da smo se v zadnjih nekaj letih navadili na športne in rekreativne prireditve, ki nam za nekaj ur zasedejo in s tem zaprejo povezovalne ceste. To se dogaja ob Istrskem maratonu, to se dogaja on kolesarski dirki po Izoli, to je bilo ob Martinovem teku in tako bo tudi ob prihajajočem jesenskem Ironmanu. Gre za prireditve, ki nedvomno veliko prinesejo kraju, na nas pa je, da en dan nekoliko potrpimo in se upremo ustaljeni rutini ali pa tudi načrtovanemu izletu v naravo.
Kljub temu pa nekateri še vedno vztrajajo, da je njihova pravica nad pravicami tekmovalcev in tako, kot je pešec pred nekaj tedni podrl kolesarja na dirki po Izoli, tako so kolesarji tudi letos vijugali med tekači, ki so imeli dovolj težav že samo s »svojimi« 42 kilometri dolgo preizkušnjo.
Prostovoljci na kontrolnih točkah naredijo kar morejo, organizatorji z omejenimi sredstvi prav tako, svoje pa bi morali pristaviti tudi domačini in z zgledom pokazati izolskim gostom, ki trdijo, da je njihova pravica kolesariti po s tekači posajeni Parenzani, da se pravica enega konča tam, ko se začne pravica drugega. In na ta dan imajo pač prednost tekači.	am
Zanimivosti
Avtomobilski sejem je pogled v prihodnost
Na področju avtomobilizma je toliko sprememb in novosti, da jim komaj sledimo. Najprej električni avtomobili, potem avtomobili brez voznika, nato avtomobili, ki lahko letijo in še marsikaj takšnega, kar meji na znanstveno fantastiko. Pa je vedno bolj realnost
Silvo Vran je zaljubljenec v avtomobile in v potovanja. Idealna kombinacija za enotedensko popotovanje po Švici in ob tem še ogled avtomobilskega sejma v Ženevi. Vtisi so izjemni in odgovori morda kar nekoliko presenetljivi.
-	Je avtomobilska industrija morda v krizi?
-	Po sejmu sodeč zagotovo ne. Sejem je bil kot vedno izjemno zanimiv, poleg tradicionalnih razstavi)alcev pa je bilo letos videti veliko manjših proizvajalcev oziroma predelovalcev avtomobilov, ki za petične kupce predelujejo avtomobile nekaterih prestižnih znamk.
-	Dizel pa je verjetno v krizi.
-	Res je, dizelskih motorjev je bilo nekaj manj, klasičnih bencinskih pa zagotovo ne. Treba je vedeti, da se tudi avtomobilska industrija zaveda, da količine električne energije niso neomejene in zato še vedno ohranja klasične motorje, le da jih vedno bolj kombinira v takoimenovane hibride.
-	Ampak elektrike je vseeno vedno več.
-	Res je in nasploh je čutiti željo po zmanjševanju onesnaževanja zraka z avtomobilskimi izpušnimi plini, vendar pa je treba vedeti, da so električni avtomobili še vedno zelo dragi. Tudi Tesla, ki naj bi bil najbližje povprečnemu kupcu je še vedno zelo drag avtomobil.
-	Kaj pa takoimenovani samovo-zeči avtomobili?
-	Teh ni bilo videti ravno veliko, nekaj pa vendarle. Res pa je, da je bilo kar nekaj samovozečih javnih prevoznih sredstev in nedvomno bo šel razvoj v tej smeri. Najprej javni lokalni promet, nato šele klasični avtomobili. Obiskali smo Renaultov razstavni prostor in si tam ogledali sa-movozeč mini avtobus. Moram priznati, da vse skupaj ne deluje tako znanstveno fantastično, čeprav je res, da je na delu takšna množica različnih senzorjev, da se človek kar ustraši, kako bo to vse funkcioniralo.
-	Menda so predstavili tudi leteče avtomobile?
-	Videl sem dva, verjetno pa jih je bilo še več. V obeh primerih gre za manjše proizvajalce, skoraj prototipne delavnice, ki si pač iščejo svoj košček kruha v tej hudi konkurenci.
V vseh primerih gre za manjše avtomobile. Prvi je bil dvodelen, sestavljen iz avtomobila in dro-na, ki se priključi na streho in enostavno odleti s komandami iz avtomobila, drugi pa je bolj podoben helikopterju in ima eliso ter krilca zložena ob karoseriji. Ko jih razpre pa je dejansko helikopter in lahko leti. Oba so že preizkusili v realnosti in menda sta se dobro obnesla.
-	In koliko stane tak avtomobil?
-	Cene za tovrstne avtomobile še ni, ker še niso v serijski proizvodnji, sicer pa je na sejmu večina razstavljenih avtomobilov opremljena tudi s scenami in moram priznati da nizkocenovnih avtomobilov na sejmu ni bilo prav veliko.
-	Kaj so razstavili veliki?
-	Bilo je nekaj novih modelov, ki so impresionantni, toda mene so bolj zanimali predelani avtomobili med katerimi so bili nekateri resnično pravi dragulji. Res ne vem, kdo jih bo lahko kupil ampak za ogledovanje so bili več kot zanimivi.
-	Verjetno ogled sejma ni čisto zastonj?
-	Seveda ne, vendar vstopnina tudi ni previsoka. Zanimivo je, da v bližini sejmišča ni parkirišča ampak moraš parkirati precej daleč, do tja pa te odpelje brezplačni javni prevoz. Vse v skladu z ekološko naravnanostjo sejma.
D.M
Mladi zborovski pevci so super
V izolskem kulturnem domu je bila v torek, 10.4. območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, na kateri so nastopili zbori iz Izole in Šmarij pri Kopru. Od izolski zborov smo slišali: OPZ Livadske ribice OŠ Livade, OPZ OŠ Vojke Šmuc, OPZ Livadski metulji OŠ Livade, OPZ Glasbene šole Izola, iz Šmarij pa so prišli MPZ OŠ Šmarje pri Kopru. Polna dvorana poslušalcev in izvrstno petje mladih pevcev je bilo na trenutke vredno nastopa na reviji Primorska poje. Sodobno s primesmi klasike. Bravo.
18.30 Mestna knjižnica Izola
srečanje bralnega kluba Kira knjiga
Marko Sosič: Ki od daleč prihajaš v mojo bližino
V	človekovi naravi je, da nas pogosto fascinirajo oddaljene reči, kar imamo pred nosom, pa radi spregledamo ... Tudi zato, še bolj pa zaradi njene kakovosti, bomo Kiraknjigovci tokrat v roke vzeli literaturo, ki jo v Trstu ustvarja izvrsten slovenski režiser in pisatelj Marko Sosič (1958). Ob njegovem za Kresnika nominiranem psihološkem romanu Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (2012), v katerem imata pogled in konstruiranje resničnosti sicer osrednjo vlogo, se bomo dotaknili nekaterih vedno znova aktualnih tematik; sprejemanje Drugih in Drugačnih, altruizem, odnos do beguncev, družbena in individualna odgovornost in kolektivna pozaba, moralni in etični konflikti sodobnega človeka ...
19.00	Galerija Insula
otvoritev razstave VOJC SODNIKA PONIS: Lavatrice REK
20.00	Kulturni dom Izola
Iz Jordanije do Hrvaške - Solidarity Walk 4 km/h
Potopisno predavanje, ki nosi naslov „Solidarity VValk 4 km/h", prinaša zgodbo o potovanju peš po poti dolgi več kot 3300 km. Konec leta 2016 je Goran Blaževič krenil na petmesečno potovanje od Petre v Jordanu pa vse do rojstnega mesta Umaga s sporočilom miru in solidarnosti. Izkušnje te dolge poti je objavil v knjigi „Svilim".
dvoraSHHMHHHHHHHHHHHHHHHHHI
Otvoritev uvodne razstave Bienala otroške keramike : Terra ITiyStica Letošnja 7. bienalska razstava prinaša okoli 85 keramičnih izdelkov in predstavlja reprezentativen izbor keramike, nastalih na slovenskih šolah. V programu bodo nastopili učenci OŠ Ankaran. / Razstava bo na ogled do 10.5.2018.
20.00	Manziolijeva palača
ETHNOINSULA 2018
italijanski kantavtor GIUSEPPE ANASTASI GIUSEPPE ANASTASI - glas in kitara / MASSIMO SATTA - kitare / CRISTIAN PRATOFIORITO - klaviature 21:30 Hangar
Damir Avdič (kantavtor, predstavitev albuma Amerika)
11.00	Galerija Plač
otvoritev razstave kolažev iz stoletnega blaga
Sonja Frankarli Race: Stoletni kolaži
18.00	Manziolijeva palača
Gledališka predstava skupine iz Benetk MOSaiCO VenezianO
18.00	Kulturni dom Izola
Festival istrskih in slavonskih pesmi in plesov
Glasbeno - plesna prireditev
Nastopajoči: Hrvatsko kulturno - umetniško, prosvetno in športno društvo Istra Piran in Gradsko Kulturno - Umjetničko društvo Požega
18.00	Kulturni dom Izola
Plesne miniature
Območna revija plesnih skupin južne Primorske
Nastopajo: Plesni studio L AI Izola, KUD Balerima Izola, Plesni studio Erato Izola, Plesni studio Petra Koper, Plesni krožek OŠ Lucija, Plesni studio Impress Piran, A rt društvo za promocijo plesa Portorož, Baletna skupina Metulj Piran, Baletno društvo Postojna, Plesna skupina Mehki čevlji Sežana 20:00 Hangar
VVillie and The Bandits (biues, rock,foik, Anglija) + Ivo Tull(biues,Trst)
18.4. sreda
17.00	Manziolijeva palača
Pastrocchi da favola dejavnost za otroke Srečanje, posvečeno kreativnosti za najmlajše, bo trajalo Ih 30 min, in v tem času otroci bodo risali, ustvarjali in poslušali zgodbe. Srečanje je namenjeno vsem otrokom od 5. do 9. leta starosti.
Ob Svetovnem dnevu knjige, promoviramo STOJNICO ITALIJANSKE KNJIGE BREZPLAČNO ZA VSE!!! Stojnica bo odprta v Manziolijevi Palači v mesecu aprilu. Kdor želi darovati nekaj svojih knjig prijateljem ali občanom prosimo, da jih dostavi v pritličju Manziolijeve palače. Kontakt: Bruno Orlando (05 6162134)
19.00	Bežigrajska galerija 2, Ljubljana
Ozvočenje 16 _ Elvis Šahbaz, akustična kitara
V	okviru vsakoletne glasbene prireditve avtorske glasbe, ki poteka v Bežigrajski galeriji vse od leta 1977, se na tridnevnem festivalu predstavljajo avtorji elektronske, elektroakustične, akustične in eksperimentalne glasbe. Na tokratnem glasbenem festivalu se predstavljajo skupina SAETA, Elvis Šahbaz, Jože Bogolin in Marko Hatlak.
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni	en fvj
Izola - Isola	M 13
Ta teden v Izoli ne spreglejte

IZ JORDANIJE!D©
1
.	3300 km
Predaval bouGorari! Blaževič
V ,	'
{MSM3ZDBSE5]


KULTURNI DOM IZOLA Sobota, 14. april 2018 ob 18.00
■ 0^1
m iSLAVONSKIH^RESMli
imttU
KULTURNI DOM IZOLA Torek, 17. april 2018 pb 18.00
‘ * r	-i,
Območna revljamlesnilfškupin južne
®	* Primorske
e i t W-
PLESNEJVIINIATURE
Rezervacija in prodala vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (05/64184 39, 051 394 133, ga!erija@center-izola.si) - ponedeljek - petek: 10.00-12.00/ 16.00-18.00, sobota, nedelja in prazniki: zaprto;
A rt kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (051/ 396 283, info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.
mamuk/m: 13
Galerija Insula
V	četrtek, 12. aprila ob 19. uri vas vabimo na otvoritev razstave
VOJC SODNIKA PONIS
Lavatrice REK.............
Razstava bo na ogled do 16. maja 2018.
Sončna dvorana*!**
V petek, 13. aprila ob 16.00 uri vas vabimo na otvoritev uvodne razstave
Bienala otroške keramikeTGfTa myStiC3
Letošnja 7. bienalska razstava prinaša okoli 85 keramičnih izdelkov in predstavlja reprezentativen izbor keramike, nastalih na slovenskih šolah. V programu bodo nastopili učenci OŠ Ankaran.
Galerija Plač Ljubljanska 32
V	soboto, 14. aprila ob 11.00 uri vas vabimo na otvoritev razstave kolažev iz stoletnega blaga
Sonja Frankarli Race Stoletni kolaži
Galerija Alga
skupinska razstava Društva likovnih pedagogov Primorja
Vizije
Kulturni dom Izola i*******
Mali grafiki
Predstavitev mladih obalnih ustvarjalcev. Razstava bo odprta do konca aprila.
Manziolijeva palača "■******i
razstava
Potovanje po mojem mestu
Predstavitev del, učencev OŠ Dante Alighieri Izola, pripravljenih na delavnici o arhitekturi mesta Izola pod mentorstvom arhitekta Chiarastella Fatigato. Razstava elaboratov učencev.
Kavarna ZVON
razstava slik Darja Mahnič
Pred 5 leti, seje Darja iz Postojne preselila na slovensko obalo, kjer je začela obiskovati slikarski tečaj pri likovni pedagoginji Suzani Bertok. To je njena prva samostojna razstava.
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
VINKA KASTELIC Bogomolke
OSKAR JOGAN Kozjansko
Lavatrice REX v Insuli
Voj c Sodnikar Ponis deluje kot kipar, ki obdeluje kamen že vrsto let. V svojem poslanstvu je njegovo delo pomembno ne samo v neposrednem osebnem izrazu in sporočilnosti, ki nam jo avtor posreduje, ampak tudi v kontekstu izpolnjevanja identitete našega prostora. Kamen je dobrina, ki je v istrskem prostoru posebnega pomena, obdelava kamna pa v funkcionalnem kakor umetniškem smislu indikativna. Sodnikarjevo delo je izpeljano v klasični kiparski tehniki, ki se po Istri stoletja tradicionalno izvaja v Mesarskih delavnicah, že več desetletji pa tudi na kiparskih deloviščih. Umetniški segment, ki vsekakor kulturno plemeniti naš prostor je tu zaznamovalo kar nekaj vrhunskih ustvarjalcev. Med njim verjetno najmočneje Janez Lenassi, starosta slovenske likovne umetnosti katerega vpliv je zaznati tudi v delu Sodnikarja. Skratka udejanjeno umetniško delovanje, ki z uporabo kamna izrazno nastopa v smeri izpovedi človekove povezave z naravo je eden od izvirnih indikatorjev naše avtohtonosti. Naša naloga in dolžnost je, da ga ne zanemarimo.
Novejša dela Vojca Sodnikarja Ponisa, ki jih predstavljamo na pričujoči razstavi so vsekakor po oblikah odmaknjena od neposredne figuralnosti. Po formi gre za racionalno, geometrijsko lomljena telesa . Umetnikov govor poteka v izlušče-no čisti obliki, kjer avtorja vse bolj privlači tanjšanje kamnitega masiva in nekakšna kubistična stilizacija. Skladnost formiranja obravnavanih umetniških objektov pa napeljuje v misel strukturiranja odnosov, iskanje vzporedne resnice, razpiranje skrivnosti bivanjskega ... Vsekakor pa je estetski karakter tisto s čimer ta dela vzburijo naša čustva. Lepota je lahko tudi izpovedna.
Dejan Mehmedovič
n	Art bino Odeon	
	KINO VETRNICA ^	
	Otroški program	
;■		■
-	ur**** 			"■i
GIUSEPPE ANASTASI
'Si• 'A
2069
GUSEPbh
AMASTASi
PALAZZO MANZIOLI, ISOLA MANZIOLIJEVA PALAČA. IZOLA VENERDi / PETEK 13/4/2018 ALLE / OB 20.00
ETHNOINSULA 2018 - Palača Manzioli Petek, 13. april 2018, ob 20.00, tretji letošnji koncert:
kantavtor GIUSEPPE ANASTASI
GIUSEPPE ANASTASI - glas in kitara,
MASSIMO SATTA - kitare, CRISTIAN PRATOFIORITO - klaviature Zgoščenka “Canzoni ravvicinate del vecchio tipo” prinaša 11 kantavtorskih skladb, ki analizirajo življenje, družbo in ljudi. Avtor razmišlja o mehanskih ritmih, ki jih prinašata internet in potrošništvo. Delo pripoveduje resnične zgodbe in izraža močno vez z svojo deželo, Sicilijo, ki jo prikaže v njeni popolnosti in nepopolnosti.
Kako se upreti zapiranju ateljejev in galerij v Ljubljanski ulici? Z odpiranjem novih. To trenutno počnejo slikarji iz kolekcije Izola Internazionale. V roke so pljunili: Paride Di Stefano, Alexander Kručan, Vianney De-febvre in neuničljivi Edvard (Edi) Belsky.
OBVESTILO
Uporabnike obveščamo, da bo Mestna knjižnica Izola od četrtka, 12. aprila 2018, ponovno odprta po zimskem urniku.
Ethnos. Anche noi, Tudi mi
V petek, 13. aprila bodo v predavalnici Tramontana, Univerze na Primorskem, predstavili dokumentarni film o Fulviu Tomiz-zi in Darku Bratini. Režiral ga je Izolan, Boris Palčič.
Na Dnevih Humanistike 2018 bo v petek, 13. aprila, ob 10. uri v predavalnici Tramontana na UP FHŠ potekalo srečanje Meja in sobivanje: Fulvio Tomizza in Darko Bratina. Predstavljen bo dokumentarni film “Ethnos. Anche noi Tudi mi”, ki daje besedo istrskemu pisatelju Fulviju Tomizzi in ustanovitelju Kinoateljeja, goriškemu senatorju Darku Bratini. Film izraža vrednote dveh mož, ki sta pripadala lokalnosti v znaku tiste globalnosti sveta, v katero sta sicer gotovo verjela. Lastno identiteto sta si predstavljala kot kompleksno in slojevito. Verjela sta v dialog in v preplet med narodi, ker nista bila zaverovana sama vase.
Projekciji bo sledil pogovor, na katerem bodo sodelovali Boris Palčič, režiser, Radovan Čok, direktor fotografije, Davorin Devetak, ustanovni član Kinoateljeja in sodelavec Darka Bratine, Mateja Zorn, asistentka režije ter vodja festivala Poklon viziji, Irena Urbič, kulturna posrednica, vodja slovenskega dela Foruma Tomizza, Irena Lazar, dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ), Giuseppe D’Agosto, generalni konzul Republike Italije v Kopru, Ana Beguš, predstojnica Oddelka za uporabno jezikoslovje UP FHŠ, Marcello Potocco, predstojnik Oddelka za slovenistiko UP FHŠ, Nives Zudič Antonič, predstojnica Oddelka za italijanistiko UP FHŠ, Mojca Cerkvenik, predavateljica italijanske književnosti in filma.
Prihaja 14. Kino Otok - val pogumnih filmskih vizij
Tople sape prvih poletnih noči bomo med 6. in 10. junijem v Izoli že štirinajstič pričakali z mednarodnim filmskim festivalom Kino Otok - Isola Cinema.
Otoški filmski val bo s filmskimi projekcijami pod zvezdnatim nebom, ob morju in v kinodvoranah, s pogovori z gosti s celega sveta in glasbenimi nočmi na izolskem Svetilniku ponovno razgibal podobe. Medtem bo pljusknil vse do Cerknice, Tolmin, Sežane in Idrije, v dnevih pred in po osrednjem izolskem dogajanju pa zavaloval še do ljubljanskega Kinodvo-ra in Slovenske kinoteke.
Programu neodvisnih dolgometražnih filmov, ki jih v večini ni mogoče videti nikjer drugje v slovenskih kinih, se bosta pridružili še tradicionalna sekcija Video na plaži z izborom svežih udarnih kratkometražcev avtorjev odprtega duha in Podmornica - Otok za mularijo, raznolik filmsko-vzgojni program za otroke, mlade in družine.
Zahvala
Ob smrti naše drage mame, none, babice in tete
Veronike Marenčič,
od katere smo se poslovili dne 28.marca 2018 na izolskem pokopališču, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki so počastili njen spomin, podarili cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se patronažni! službi in zdravnikom ZD Izola za nego v času njene bolezni, negovalkam CSD Izola za vso pomoč, najbolj pa Suzani za njeno predanost ter delavcem pogrebne službe Komunala Izola. Hvaležni smo gospe Marjetki za sočuten govor, kvartetu Prijatelji za lepo zapete slovenske pesmi in trobentaču za ganljive melodije. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: hči Verica z možem Miljanom, sinova Zdravko in Dušan, vnukinje Maja, Ksenija, Jesenija in Joana, pravnuki Mia, Tai, Mei, Matic, Vincent in Nik
Izola, 10.4.2018
Poslovil se je
Vladimir Kern
V sredo 4. aprila se je v 93-tem letu starosti poslovil Vladimir Kern. Poslovil se je v družinskem krogu, na izolskem pokopališču.
Poslovil se je od ljudi, ki so mu bili blizu, od tega kraja, ki ga je tudi sam zelo obeležil in od Slovenije, dežele, ki jo je imel tako rad.
Življenje Vladimirja Kerna je zgodba, kakršnih ni veliko. Pravzaprav se je z njim in ob njem zbralo kar nekaj različnih zgodb, od tiste, uspešne podjetniške in inovatorske, do glasbene in politične. Malokdo verjetno ve, da bi Vladimir Kern lahko bil izolski župan oziroma takrat še predsednik občinske skupščine, vendar je to funkcijo zavrnil zaradi obveznosti v rastočem obrtnem podjetju Kern Normalije. Takrat je to funkcijo prevzel pokojni Zvonko Grahek, saj so to bili časi vzpona Demosa in Vladimir Kern je bil zraven od vsega začetka. Bil je član stranke SDS, Nove slovenske zaveze in Združenje za vrednote Slovenske osamosvojitve, vendar je vseskozi dajal prednost delu v podjetju, saj je ustvaril eno najmočnejših izolskih obrtnih delavnic.
Ves čas je bil povezan s strojništvom in posebej orodjarstvom, od Železarne Jesenice, kjer se je, po vojni, najprej zaposlil in preko Predilnice Tržič do krajnske Iskre. Potem je odšel v Nemčijo in se vrnil nazaj, tokrat v slovensko Istro, kjer je zaposlitev našel v Lami iz Dekanov, nato pa še na Tomosu, od koder je leta 1969 krenil na samostojno pot obrtnika. S svojimi inovacijami se je lotil prve proizvodnje rezilnih pestičev v priročni delavnici, ki je bila del stanovanjskega objekta, njegova natančna proizvodnja pa je podjetje uveljavila doma in v svetu, zato se je podjetje leta 1975 preselilo v industrijsko cono v lasten proizvodni objekt. Poldrugo desetletje pozneje je vodenje podjetja Kern prevzel sin Viljem, izdelki podjetja Kern so postajali čedalje bolj iskani doma in po svetu, zato se je vodstvo podjetja odločilo za gradnjo nove tovarne na lokaciji v Hrpeljah, kjer poslujejo še danes.
Vldimir Kern je bil prototip povojnega obrtnika, ko je bilo treba, poleg proizvodnje obvladovati tudi nekatere, zasebništvu ne preveč naklonjene čase in ljudi. Toda, bil je inovativen, iznajdljiv, hkrati visoko discipliniran in natančen do sebe in do zaposlenih. Bil je tiste vrste lastnik, ki je vedel o svoji delavnici vse in ni ga bilo dneva, da ne bi prišel v proizvodnjo, tudi takrat, po letu 1988, ko je že bil v pokoju.
Tako, kot je bil po eni strani strog in nepopustljiv, je bil Vladimir Kern tudi občutljiva duša, brez kakršne ni glasbe. In glasbo je imel Vladimir Kern v krvi, saj je obvladal kar nekaj inštrumentov in na pol poklicno igral v različnih zasedbah, doma na Gorenjskem pa tudi tukaj, v Istri.
Ob tem je Vladimir Kern imel tudi izjemno zanimivo življenjsko pot mladega mobiliziranca v nemško vojsko, ki je dezertiral iz okupatorske vojske na runski fronti in se peš odpravil preko Ukrajine, Moldavije, Romunije, Madžarske in Avstrije do doma, kjer je sicer dočakal osvoboditev a hkrati težave z novimi oblastmi, saj so ga najprej zaprli, potem pa je doživel amnestijo in tudi lastno svobodo.
Vladimir Kern je bil človek z lastnim mnenjem, ki ga je povedal na glas, toda hkrati je bil človek, ki je dal delo in preživetje lepemu številu Izo-lanov, ki se ga bodo dolgo spominjali. Tako kot v OO SDS Izola, kjer so zapisali, da se ga bodo spominjali kot izrednega domoljuba in demokrata, ter aktivnega člana stranke.
Odšel je
mož, oče, dedek in pradedek
Vladimir Kern
23.8. 1925 -29.3.2018 Od njega smo se, v krogu družine, poslovili v sredo, 4. aprila, na izolskem pokopališču.
Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga boste ohranili v spominu.
Žalujoči:
žena Antonija in sinova Aleksander in Viljem z družinama Izola, april 2018
Predzadnja
Tragična nesreča delavca iz Izole
Ob 15.30 so na Centru za obveščanje izvedeli, da se je med prekopavanjem ceste v Krnici pri Črnem kalu zgodila nesreča pri delu.
Zemljina je zasula dva delavca z začasnim prebivališčem v Izoli. Eden od njiju, 54-letni državljan Makedonije, Robert Djerovski, je na kraju zaradi poškodb umrl. Delavca sta stala v približno štiri metre globokem jarku, ko je nenadoma popustila laporna stena jarka in ju je zemlja v hipu zasula. Nesreča se je zgodila ob kopanju zadnjih 200 metrov jarka po katerem bodo z vrha nad Krnico speljali vodo mimo vasi v potok pod njo.
Delavca sta se spustila v približno štiri metre globok jarek, kjer sta ročno pripravljala ležišče za plastičen jašek. Stala sta nekaj korakov drug od drugega, ko je nenadoma popustila laporna stena jarka in je zemlja v hipu zasula oba. Mlajšega je zasulo do stegen, pri čemer naj se ne bi huje poškodoval. Kot pišejo Primorske novice so ga drugi delavci in domačini uspeli kmalu po nesreči povleči iz zemlje.
54-letnega delavca pa je zemlja zasula v celoti.
Pokojnega so izkopali šele okrog 21. ure, tako da so z bagri odstranili zemljo okoli njega in ga s strani potegnili ven. Po naših informacijah naj ne bi imel odprtih poškodb, poznavalci domnevajo, da mu je udar zemljine zlomil tilnik.
foto: pokojni Robert Djerovski
MALI OGLASI

Piaggio je odšel
Nekdo je iz zunanjega stopnišča stanovanjske hiše ukradel skuter, črne barve, znamke Piaggio Zip 25 z nameščeno RGT KP 1L-V8. Lastnik je oškodovan za 500 evrov. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Samopostrežba Varnostnik je v samopostrežni trgovini prijel 25-letnega Koprčana, ki je nakradel za 71.35 Eur različnih artiklov. Policisti so na kraju sprejeli prijavo na zapisnik in bodo zoper osumljenca podali kazensko ovadbo.
Kričalo se mu je
Policisti so na klic občanov opravili intervencijo v centru Izole, kjer je 51-letni vinjen moški vpil in grozil sosedom ter poslušal v stanovanju glasno glasbo, ki je motila okolico. Policisti so kršitelju ukazali, naj preneha s kršitvijo in mu izrekli globo v višini 200 evrov.
Nesreča v nesreči Policisti so obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo in pobegom povzročitelja na skuterju, katerega so kasneje izsledili in ugotovili, da gre za 37-letnega voznika z območja Izole. Policistu so povzročitelju izrekli globe in v postopku tudi zasegli manjšo količino posušenih rastlinskih delcev, ki bodo poslani na nadaljno analizo, nakar sledi ustrezen ukrep oz. hitri postopek pri prekrškovne-mu organu policije, globa zaradi kršitve Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.
Kaj se je res zgodilo
V soboto, 7. aprila, je bila ob 14.30 prometna nesreča med Strunjanom in Belvederjem. V sporočilu za javnost so najprej le zapisali, da je 47-letni voznik motornega kolesa iz Kopra zaradi neprilagojene hitrosti trčil v osebni avto, poškodovanega (pretres možganov) pa so odpeljali v SB Izola. Glede na to, da policisti z ogledom kraja prometne nesreče in razgovori z udeleženci niso uspeli potrditi natančnega vzoka oziroma poteka prometne nesreče, prosimo vse morebitne očividce, da čim prej pokličejo na 113 in policistom pomagajo z informacijami.
Malo smo nazdravili
Policisti so zaustavili 60-letnega voznika osebnega avtomobila, zoper katerega je bil odrejen alkotest, ki je pokazal 0.31 mg/l alkohola v organizmu, in 27-letnega voznika, kateremu je alkotest pokazal 0,34 mg alkohola. Voznikoma je bila prepovedana nadaljnja vožnja, začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izrečena globa 600 evrov in 8 kazenskih točk.
Prav tako so policisti ustavili 45-letnega voznika, kateremu je alkotest pokazal 0.46 mg/l alkohola in 20-letnega voznika začetnika, kateremu je alkotest pokazal 0,15 mg. 45-letniku je bila izrečena globa 900 evrov in 16 kazenskih točk, vozniku začetniku pa 300 evrov in 4 kazenske točke.
Komaj kaj
Ob 6. uri so v Izoli ustavili 52-Ie-tnega Pirančana z osebnim avtomobilom. Preizkus alkoholiziranosti mu je pokazal rezultat 0,87 mg/l alkohola, prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja, začasno odvzeto vozniško dovoljenje, sledi mu obdolžilni predlog.
Naravnost v drog
Ob 21.35 je v Seči, na cesti za Korte, padel motorist (Piaggio zip 25), ki je v desnem ovinku zapeljal naravnost na brežino in trčil v drog električne napeljave. Vozil je brez varnostne čelade. 40-letnega voznika so huje poškodovanega odpeljali v bolnico.
Poklical na pomoč
Ob 3.09 je poklical Izolan in povedal, da je padel z motorjem v Izoli. Odrejen alkotest mu je pokazal rezultat 0,91 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Okoliščine prometne nesreče se še ugotavljajo, poškodovani pa je bil odpeljan v SB Izola na zdravljenje.
Jumbo busters
Na parceli nad tunelom v Izoli je nekdo poškodoval (razrezal) platno treh panojev, velikih 5 xl2m. Škode je za 3500 evrov.
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji.
Tel: 041/478-034 Oktavio
-	v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) + klet 3m2, prodam za 55. 000 evr ali zamenjam za podobno v Izoli. (inesmayer67@ gmail.com
NOVO!!!
-	Za daljše obdobje iščemo dva sostanovalca v dvosobnem stanovanju v Livadah. Informacije na telefon 041 633 987
KUPIM
Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180
ZAMENJAVA
-	Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino.
Tel: 070 780 530
KUPIMO
-	Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo), tel 051 640 876
Zaposlimo
Zaposlimo prodajalca na BS OMV v Izoli, zainteresirani pokličite na Tel.041 345 750.
LP BS OMV IZOLA
NAJAMEMO
novo m
-	Najamem enosobno stanovanje v Izoli za dlje časa. Tel: 041909 615. Nina.
-	Umirjen in urejen par srednjih let najame delno ali v celoti opremljeno stanovanje za daljše časovno obdobje v centru Izole ali okolici. Najemnina do 370 eur plus stroški. Tel. 040 955 440 Barbi.
-	Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959
-	Najamem osvetljeno eno-posteljno sobo v Kopru, Izoli ali Portorožu kjer je na voljo uporaba kuhinje in kopalnice ( pečica,pralni stroj- nujna). Tel: 070 655 346
-	V Izoli ali okolici najamem svetlo in primerno ogrevano garsonjero za eno osebo, zaželeno brez televizorja in zgolj osnovno opremeljeno. Ponujam in pričakujem mir, čistočo in skrbno ravnanje z lastnino. Zanima me izključno resen dolgoročni najem pri poštenem lastniku z odgovornim odnosom do ljudi. 051 205 609 (klic ali sporočilo)
-	Prodam gumirano obleko za suho potapljanje - (in reševanje) - Canepa & Canpi Genova (Italia) - Ni bila še uporabljena. - Velikost do 180 cm. Cena 120 Evrov. Tel. 031 779 282
-	Prodam belo posteljo, ogrodje iz masivnega lesa (185 x 160 x 55 cm) z gibljivim letvenim dnom in kvalitetnim posteljnim vložkom. Pokličite na 030 356 542.
-	Prodajam avto C3 VTR BDI 92 diesel, letnik 2005/125 000 km. Podrobnosti na 041 692 389
-	Elektroakustično kitaro znamke Melo-dy - Rondo (kopija Ovation, italijanske izdelave), odlično ohranjeno, skupaj s pasom in stojalom, zelo ugodno prodam. Cena: 100 Eur. Tel.: 031 359 269
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €-5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Dan za spremembe nekoliko drugače
Na PŠ Korte smo dan za spremembe, soboto, 8.4. 2018, obeležili malce drugače. Zadali smo si cilj, da bomo uredili našo šolsko okolico. K sodelovanju smo povabili tudi starše in stare starše.
Po lepo preživeti soboti bi se radi zahvalili vsem mamicam, talijem, "nonam” in "nonotom”, ki ste nam v soboto pomagali saditi rožice, kopati, sejati, rezati, žagati in še vse ostalo, kar je prišlo zraven. Skupaj smo ustvarili urejeno okolico naše šole, ki nas bo vsakodnevno razveseljevala. Posebno se zahvaljujemo tudi Vrtnarstvu Moškon, od katerih smo prejeli rože, ki so krasno obarvale naše gredice.
Še enkrat hvala! Brez vas ne bi bilo tako lepo!
učiteljica iz PŠ Korte Petra Mekiš

Stiskama fflandrač *3S6 040/43-29-43
spJef: sflsfomamandracsl
fb. LLuim.iacebookcom/mandrac.si
roat sMama,nrdndr5c@gmait com
I

maj/ce
stenske nalepke urniknalepke