117. številka. Trst, V srnin 24. maja 1S9!). IVeaj XXIV ..Edinost" izhaja dvakrat na rimi. nuiin nedelj in praznikov, zjutraj in zvetVr oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izliajii oh H uri zjutriij. Naročnina /meJa : Obe izdan ji na leto . . . gld. JU-— Za *amo večerno licdanje . „ 12-— /-a pol leta.četrt let« in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe hrez priložene naročnine ae uprava ne ozira. _• Na drobno *e prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake z jutranje Številke po 3 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. H7U. 4 nvč. v edinosti Je moč ! Offla*! »e računajo po vratah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popiiaiom. Poslana, oamrtuire in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj sp pošiljajo urcihiKlvii. Nefrankovani dopisi se ne aprejemnjo. Rokopisi sp up vračajo. Naročnino, reklamacije in ntrlii->e sprp-jema uprimilčtvo. Naročnino in oglase je plačevati lovo Trst. Uredništvo iti tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. VpravnlSt vi>, inl-pravnlStTft In sprejemanje liineriitav v ulici Molin piccolo Stv. .1, II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Go cinik Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „KJiuost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejle veiti.) I »u u sij srn. Zl >ot*ovanj<> avstrijskih in odrskih ministrov je trajalo do poludveh popoludne; potem so so posvetovali avstrijski ministri. tirade« 23. lTstanovni shod kntoliško-kunser-vativ.iega kmečkega društva (Bauernverein) je udu-Sevljeno sklenil, da pošlje Nj. Veličanstvu cesarju udanostno brzojavko. I*Trtica 23. Po izkazih državnih blagajn ic o dohodkih in izdatkih znašajo skupni dohodki v prvem četrtletju IO(,),74H.712 gld., in skupni iz-datki 138,604.125 gld. Torej je bilanea prvega četrtletja 1H<)9. 1. za ♦>7f».7H;j ugodnejša nego bilanea za isto dobo minolega leta. lliallilip^ta 23. Tukaj je umrl danes ogrski državni poslanec grof Vieg v starosti 34 let. Haag 23. Po daljšem pogovoru so se prvi odposlanci velevlasti zedinili glede volitve predsednikov odsekom. Danes opoludne so zborovali prvi odposlanci, da obveste vse zborovalOe o do-govorib, katere so včeraj sklenili. (Opoludne bode plenarna seja, v kateri se ti dogovori formelno sprejmejo. ilaaif 23. V polnem zboru odposlancev so se danes izvolila predsedništva treh odsekov. Predsednikom prve komisije (razorožanje) je izvoljen Bernaert (Belgija). Ta odsek ima dva pododseka: enega /.a vojsko, drugega za mornarico. V drugem odseku (vojni zakonik) je predsednik tajni svetnik Mortens; med častnimi predsedniki je avstrijski odposlanec grof VVelsersheimb. Tudi ta komisija ima dva pododseka. Tretjemu odseku (razsodništvo) je predsednik Leon Bourgeois. Danes popoludne bodo imele vse tri komisije svoje prve seje; prihodnja seja bode v petek. Bl'l'Oltll 23. V dobro obveščenih krogih se zagotavlja, da prideta letos car Nikolaj II. in ca- rica tega poletja v London, dasi tega naAngležkem ne verjamejo. Carigrad 22. Turška vojaška uprava se pogaja z amerikanskim! in angležkimi tvrdkami zaradi nabave 12 do 1 f> velikih električnih svetilnie-pro-jektorjev / dotičnimi stroji, katere hoče porabiti na utrdbah v Dardanelah, Bosporu ter v pristaniščih v Solunu in v Smirni. T roški bodo znašali do 200.000 funtov. Rhll 23. »Italia militare« zagotavlja, da je dobil Salvago-Kaggi nalog, da ponovi na kitajski vladi zahtevo glede odstopa katere si bodi točke na kitajski obali v svrho skladišča za premog in v namene italijanske trgovine v teh morjih. Ta zahteva da bode vsakako sprejeta. Potem se nemudoma vrnejo tri bojne ladije ter ostaneti saino dve v kitajskih vodah. Za učenje hrvatskega jezika. I/, govora potd. Ivana Hribarju v seji dež. zhora kranjskega dne i), maja. (Z vrše tek.) Ako torej Njegova ekse., gosp. posl. baron Sch\vegel trdi, da »Slovani nimajo nobene pravice zahtevati za-se posebno jezikovno vez, pa jaz mislim — in s tem odgovorim tudi na interpelacijo, ki je bila le, jaz mislim, prijateljsko izrečena otl gosp. posl. dr. Schafterja, ne da bi se bil oficijalno oglasil k besedi — da Slovani imajo vsekako pravico zahtevati za-se, da se jim omogoči preskrbeti jezikovno vez med seboj, kajti jaz mislim, da bo tudi g. posl. ekse. baron Schwegel sam moral priznati, da je jako smešno videti, če so prišli Slovani medse ter začenjajo — sicer ne tudi jaz, ker znam več slovanskih jezikov, tako, da se morem sporazumeti v njih — govoriti nemški. Meni se zdi, da je to nekako čudno in da imamo torej čisto prav, ako hrepenimo po tem, da si, kakor so si Italijani za P O I) U S T E* K, * Na kmetih. 12 —-f Hpisnl Pol tik s. y- Bila je Pavlovčeva žena. Vsa riideča in potna je bila v obraz, vendar je z svojimi, od solnca zarjavelimi lici in bliskajočmii oč mi izgledala jako zdravo: in dražestno, — Tonček, kje si? — je vprašala in stopila k grmu, za katerim je ležal Keioh. I 'gledala ga je in pobledela strahu. On jo jo poželjivo objemal z očmi in nemo položil prst na usta. — Takoj se mi poberite, sicer zakričim v pomoč in potem se vara ne bo godilo dobro, _ je dejala razjarjeno in ga jezno gledala.fc svojimi pogledi. — Takoj pojdem, samo ta listič vam pustim. — — Ne potrebujem nobenih pisem, najmanje pa od vas. — — O potrebujete, potrebujete! — Hotel jo je prijeti za roko, pa ona je preteče dvignila svoj srp. — Takoj mi pojdite! Sicer pa : kje je otrok ? — Ozla seje okrog in zaklicala: — Tonček, Tonček! — —■ Ne kličite ga, takoj pride. Poslal sem ga po cigarete. — — Kako se drznete ! Se enkrat: pojdite, drugače zakričim! — — Saj pojdem, samo to pismo vzemite. Tistega vašega dolga se tiče, saj veste . . . Potisnil je listič osupnjeni v roke in se oddaljil, ker so je bal, da bi prišle še druge ža-njiee bliže. Za par korakov se je obrnil in je tiho za-klical nazaj : — Torej v nedeljo zvečer! Ce hočete, čakajte me pri znamenju. Ona je prečitala listič vsa bleda. — Bog se usmili, kaj ho iz tega?! — In vroče solze so ji polile zagoreli lici. Ali naj pove njemu, možu?! Oh, ta bi le preklinjal in se rotil! Sel bi v gostilno, se napil in znal v svoji jezi celo ubiti mladega Reicha in to bi bilo vse še mnogo slabele. Vzdihovaje je pokleknila v travo in pripravljala malico žanjicaiua, med tem, ko so ji solze silile v oči. Oni Rejchov listič pa ji je huje pekel na nedrihj nego živa žrjavica. književni jezik izbrali Horentinsko narečje, ki se na pr. od Ligurškega, Savojskega ali Sieilijanskega narečja grozno razlikuje, tudi mi Slovani, ako že nimamo jednega pismenega jezika, prilastimo vsaj jeden slovanski, ki nam bo vez. Zato dajem prav tovarišu g. Lenarčiču, ker le s tega stališča smatram, da je umevati njegov predlo«. Res je pn tudi, da imajo na Balkanu in v Rusiji, ki se vsled zdrave trgovinske in velikoindustrijske politike tako lepo razvija, tehniki veliko polje, in jaz mislim, da se nam z našimi tehniki ne bo vedno tako slabo godilo, kakor sedaj, ko jih niti od drugod ne moremo dobiti, na pr. Cehov, dasi se Čehi s takim veseljem posvečujejo tehniškim študijam. Mesto ljubljansko, dežela in deželna vlada, potrebujejo sedaj tehnikov, pa jih ne morejo dobiti, ('as pa pride, ker se tudi Slovenci čedalje bolj posvečujejo realističnim študijam, ko bomo imeli zadosti tehničnih moči in ko si bodo morali naši tehnično izobraženi ljudje zunaj dežele iskati dela in zaslužka. Tak čas mora priti, in čast. gosp. tovariš Lenarčič, ki ne misli od danes na jutri, ampak dalje, je na teh premisali stavil ta predlog glede uvedenja ruskega jezika na naših realkah. Takrat, ko bomo imeli tehnikov, katerih v deželi ne bomo več potrebovali, ti tehniki morda nikjer ne bodo imeli odprtega tako lepega polja delavnosti, kakor ravno na Balkanu in v Rusiji, ki bo z daljnim iztokom zvezana z železnico. Zato bi ne bilo odveč, ko bi se slovenski učenci na realki učili ruskega jezika, ali ker nam J*; hrvatski jezik bližji in praktično za nas pomenljivejši, zato sem glasoval za hrvatski jezik in tudi branil hrvatski jezik. Sedaj pa končam. Par besedi, katere je gospod posl. ekse. baron Sehvvegel koncem svojega govora izrekel, so me spekle v dno srca ; toda priznati moram, da so bile opravičene. Španija in Avstrija! Žalostno zares, ako se v narodnem gospodarstvu Avstrija imenuje poleg Španije, kjer je slaba in napačna uprava zakrivila popolno državno Reieli je med tem žvižgaje stopal proti vasi. Ah, kaj mu je bilo mar, nič, nič! Zadovoljen je bil, da je napisal in ji izročil list, ker jo vedel, da ga bo do nedelje še mnogo, mnogokrat čitala s^j strahom. — In to je dobro ziv_-mc, — si je dejal smeje1 in za kratek čas se je pričel pogovarjati z nekim vaškim fantom, ki je šel z voli in vozom po snopje. — Ali imaš dekleta? — — Imam. — — Koliko? — — I, jedno ! — — Ha, ha, ti si tepce ! Vsa dekleta iz vse vasi in katere moreš dobiti, tako li je prav ! — Fant se je smejal široko. I, kakor da bi bil turški sultan! Kaj taeega pa res še no! In pognal je voli ter šel dalje, ker se mu ni zdelo pametno razgovarjati se z mladim gospodom, ko se ga je najbrž navlekel malo preveč, da zdaj govori tako budalasto. Reieli pa je žvižgal in žvižgal, vrgel Pavtov-čevemu dečku, kater<*ga je srečal malo pred vasjo, dve desetici in se zidane volje vrnil na fabriko, kjer je polzkimi dovtipi in pitjem obhajal svoj povratek. (Pride še.) in narodno gospodarsko prošlost! Zato želim, da bi v nas državna uprava v pravem časti š*> krenila na Ih»tjša pota. Želim to in zato sem prej na-glasni, da je pred vnem trel>a izvedite ravnopravnosti, da se pridobijo moči, ki se sedaj tratijo v političnih bojih, /a tekmovanje na narodnogospodarskem polji. Ker se je pa očitalo, da meri predlog g. posl. Lenarčiča predaleč, in da se ne da opravičevati z avstrijskega stališča, moram o tej priliki poseči nazaj na neke v tej zbornici izgovorjene besede. (V se je dejalo «(iott sei 1 >ank», da pri nas še ni potrebe po učenju ruskega jezika morem pa jaz vzklikniti, da «leider» preveč tičimo v nemščini, in da to utegne hiti še j iko usodno za državo. Gospoda moja ! Nemčija je začela v poslednjem času grandijozno kolonijalno politiko, zlasti na iztočnih ohalih Afrike in Azije, kamor je ohrnila posebno pozornost in kjer si išče novih tržišč. Prepričan sem, da tudi vspe vsled svoje žilavosti in brezobzirnosti, in da si pridobi novih pristanišč in nove zemlje za oddajo svojih obrtnih izdelkov. Zdi se mi pa tudi, da čim bolj se bo njena moč širila v Aziji in Afriki, tem bolje bode čutila, da jej je pot iz Hamburga in Breme predolga tjekaj in tem prejo si prične iskati bližjega pota do morja. Ta bližnji pot pa vodi po deželah, koder stanujemo mi, po • dednih deželah* v T r b t — k J u d ra tiske mu morju. Zato že prežijo na Nemškem in se javno oglnšajo možje, ki trdijo, da si bo morala Nemčija priboriti tudi te kraje, in jaz že s strahom vidim čas pred seboj, ko se bodo k tem nazorom priznavali tudi nemški državniki ; jaz vidim čase pred seboj, ko nam iz sedanjega zaveznika nastane ljut nasprotnik, ki si bo z jeklom in železom hotel preklestiti pot do Jadranskega morja ! Kdo, gospoda moja, bo pa takrat najboljša opora za državo, po kateri vodi pot proti Adriji ?! Ne Nemci, ne nemški jezik, kajti takrat bo takih vitezov, kakor Schonerer in VVolf, ustajala eela množica , a m p a k si o v a n s k o prebi v al s t v o! Zato pa pravim — in te besede govorim tudi na Vašo adreso, gospoda od desne strani te zbornice — da se bo, če boste preveč delovali za širjenje nemškega jeziku po "teh krajih na škodo slovenskemu jeziku, bojim se, jedenkrat to jako hudo maščevalo na škodo Avstrije. (Burno odobravanje in ploskanje v središču, na levi in na galeriji.) DOPIS. Trat, 12. maja. (Lzv. dopis.) Nekdaj slavno-znana slovenska božja pot k sv. Jožefu v Ricmanjih je bila skoraj popolnoma pozabljena in opuščena. Le o prazniku sv. Jožefa (10. marca) zbiralo se je voče število naroda, a tudi to ni imelo ve-čega pomena, nego ga ima navadni cerkveni shod. Sroe nas boli, ko moramo misliti na n .sprot-stva, ki so se vzdigovala proti vsaki več i povzdigi tega slovenskega svetišča : tik pred vrati Trsta — nasprotstva, ki so prihajala od take strani, katere ne sinemo omenjati, da ne bi zarudeli v liee. Ric-manjski vaščani so čutili svojo nalogo, da so čuvaji tega svetišča sv. Jožefa; zato so se borili z nenavadno srčnostjo in vztrajnostjo, da vzdržijo in ohranijo svetišče svoje, ki je tudi svetišče naroda slovenskega — i n o hranili s o j e ! Priča temu je bilo LVOOO romarjev iz slovenskih krajev, ki so prišli dne 5., U. in 7. t m. da prisustvu jejo liiOJetnici obstanka božje poti v Ricmanjih. Ze v nedeljo, dne^ ;10. aprila zvečer je naznanjalo slovesno zvonenje, spuščanje raket in užiganje bengaličnih ognjev, da se bliža pomenljivo praznovanje loO-letnice. To se je ponavljalo tudi ves teden med živahnim gibanjem riemanjskega prebivalstva. V teku tedna okrasili sti se cerkev in vas tako ukusno, da se je moral temu diviti vsakdo. Na zvoniku je plapolala krasna 115 m. dolga slo-v e n s k a t r o h o j n i o a poleg li r v a s k o in p a-p e že ve zastave! Premnogi slavoloki, velikanski zeleni stebri in krasni drevoredi po glavnih potih in pred cerkvijo, okrašeni z mnogovrstnimi napisi in številnimi zastavicami — vse to je napravilo na narod trajen, globok utis. N četrtek, dne 4. maja zjutraj ob 10. uri in pol se je zbrala pri slavoloku poleg borštanske postaje šolska njladina z učiteljem, bralno in pevsko dručtvo »Slavec« z društvenimi znaki, srenjsko starešinstvo v narodni nosi, in mnogo občinstva, da pozdravi preč. gosp. kanonika A. Kalana, pri-šedšega iz Ljubljana v spremstvu veleč. gosp. dr. Požarja, nastojnika svetišča sv. Jožefa. Po prisrčnem pozdravu se je sprevod pomikal v izredno-krasno od i če no svetišče sv. Jožefa. Tekom tridnevniee se je govornik g. kanonik Kalan oziral v svojih krasnih govorih k a zaje na sv Jožefa kakor uzor — na današnje razmere, na delavsko vprašanje, na vplivanje liberalizma iti socijalne demokraeije. V markantnih točkah je kazal temu nasproti blagodejni vpliv vere in moč cerkve. Pozival je narod s proročkim glasom, naj v svojih bojih ne obupa, naj se ne uda zapeljiveem ter da naj se organizuje, kajti dobro orgaimovana množica doseza vse, cesar posameznik ne more. Navzlic nestalnemu vremenu, v četrtek, petek in deloma v soboto, bila je prostorna cerkev natlačeno polna poslušalcev. Cerkvene svečanosti so se vršile točno po v spored u. Neopisljiv pa je bil sobotni večer. Vsa vas je bila razsvitljena do pozno v noč. TopiČi so grmeli, zvonovi veselo pritrkovali, rakete švigale v zrak in umetnini ognji v narodnih barvali so poveličevali cerkveno-narodno slavlje. Med to živahnostjo so korakali domači fantje z lampijoni pred stanovanje kapelana-posadnika, dra. Požarja, kjer je mešani zhor bralnega in pevskega društva »Slavec« priredil preč. g. kanoniku Kalanu krasno podoknico. Pela sta se dva zbora : mogočni Ned-vedov »Nazaj v planinski raj« in ljubki Forsterjev »Ali, ni li zemljica krasna«. Mili slovenski glasovi izborno izvežbanih pevk in pevcev so segali poslušalcem v srce. V nedeljo zjutraj ob 0. uri in pol se je pripeljal prevzvišeni vladika Adrej M. Sterk v spremstvu preč. gg. kanonikov F lega in Ruttignoni-ja. Sprejet jc bil pod riemanjsko postajieo pri slavoloku z napisom: »Pozdrav vladiki!« po nastojniku svetišča sv. Jožefa, dru. A. Požar ju, po mestnem kapelanu tržaškem, A. Stembergerju, po poglavarjih srenje in ogromni množici naroda. Diven prizor so provzročile pevke v krasni narodni noši z slovenskimi znaki pevskega društva »Slavec«. Kavno ob tej uri so prihajale procesije iz raznih strani i iz Ospa pod vodstvom preč. g. dekana Kompa-reta, iz Hižane pod vodstvom preč. gosp. župnika Kocjana, s Katinare pod vodstvom preč. g, župnika in deželnega poslanca Koseča, iz Doline, Klanca, Podgorja, Bolj unca, Boršta pod vodstvom preč. g. dekana Varla, župnika Vodopivoa, kapelanov-po-sadnikov Petelina in Cvejna. To vam je bilo naroda, gotovo nad 15.000! Vrli podporni udje pevskega društva »Slavec« so vzorno oskrbovali red, da se ni pripetila nobena nesreča, čemur se ne bi bilo čuditi o tako ogromnem pritisku naroda ! Točno ob 10. uri je pričel g. kanonik Kalan krasen slavnostni cerkveni govor, na to je pa sledila pontitikalna sv. maša, katero je daroval prevzvišeni vladika. Nismo vedeli, ali je'sfen ali je. resnica, ko smo poslušali prekrasno petje na pontifikalni maši. Vladika pred oltarjem je pel latinski, a pevci na koru so peli slovenski. Latinska pontitikalna maša s slovenskim petjem! Odkod to? Priča je glagolitski misal, nahajajoči se v arhivu tržaškega ordinarijata iz leta 14S:j, ki nosi napis, da pripada cerkvi v Ricmanjih, ki priča, d a j e bila neke daj vsa služba božja v R i tira a n j i h v s t a r o s 1 o v e u s k e m jezi k u, k a t e r o so z n a n i »prijatelji« zatrli pred o 1-t a rje m, a niso je mogli za tre t i na koru! Ko pa pogledamo sedanji narod riemanjski, one srčne in odločne slovenske korenjake, smelo kličemo zopet ustajajočim »prijateljem« : Slovenske službe b o ž j e v R i c ni a n j i h ne z a t r e t e n i k o 1 i! Ves narod v Ricmanjih je prešiiijen z enim duhom, da se morajo porabiti vsa zakonita sredstva, in storiti vsi — tudi najtežji koraki, da se zopet pridobi starodavna pravica glagolske sv. maše !! Našim dvomljivcem pa svetujemo, naj po-prašajo romarje, kako jim je ugajala služba božja! Za odgovor dobć, kar se je šepetalo z solzami v očeh, kar je šlo od ust do ust do solza ginjenega naroda: Tako lepe, mile in pobožne božje poti nismo še videli nikdar! To prelepo petje je oskrboval vse te slavnostne dni meštini zbor riemanjskega bralnega in pevskega društva »Slavec« pod vodstvom vrlega društvenega pevovodje, g. .los. Valeutiča. Bog ga živi! Popoludne ob .'{. uri je bil sklepni cerkveni govor, v katerem se je preč. g. kanonik Kalan tudi zahvalil domačemu ljudstvu, da so vse tako lepo uredili pod vodstvom velezaslužnega in neumorno delajočega nastojnika svetišča, dra. A. Požarja. Na to so se pele krasne litanije in »Tebe Boga hvalimo«, a slednjič je bil blagoslov z Najsvetejšim. V spomin na to lf)0-letnico je tiskarna Do-lene v Trstu izdala in založila knjižico (stane ;"» nvč.), v kateri je |M>pisana zgodovina »davno sloveče in z nova zaslovele božje poti v Ricmanjih Knjižica se prodaja tudi na nastojništvu svetišča v Ricmanjih Nav a je ni smo v zadnjih letih slišati samo o nevspehili in o propadanju., V nedeljo pa, dne 7. maja, na dan 1 TKMetniee v Ricmanjih, ko smo videli ono ogromno množico slovenskih romarjev pred vratini Trsta, prešinjeno s takimi čutili in s takim navdušenjem, osvedočili smo se, da ne nazadujemo, ampak da n a p r e d u j e m o n a zdravi in trdni podlagi. Divnim Riemanj-cem in njihovim voditeljem kličemo k sklepu: ! Hvala \ am, slovenski korenjaki ! Svojim bratom pa širom naše mile domovine: Slovenci, vedite, da imate svoje lepo in krasno svetišče sv. Jožefa v Ricmanjih oh obali h Adrije! S1 o v e n s k i r o in a r. Politični pregled. TR8T, 24. maja 1899. Kriza V Avstriji ? Vesti z Dunaja naznanjajo, tla je kriza v Avstriji neizogibnn, ker so pogajanja med ogerskimi in našimi ministri za obnovljenje pogodbe ostala popolnoma nevspešna. Na onih glasovitih pogajanjih v Išlu med grofom Thunom in bivšim ministerskim predsednikom ogerskim, baronom Bantfvjem, je bila določena klavzula, da bo carinarska in trgovska pogodba trnjala do leta 1902. in da se bo potem nadaljevala sama po sebi vse dotlej, dokler se Oger-ska ne osamosvoji popolnoma v carinarskem pogledu, Sedanji ministerski predsednik Szell pa odklanja to klavzulo in zija veliki propad med stališči obeh vlad, tako, da ni misliti več na sporazundjenje j in sedaj je na kronskem svetu, da odloči. To kronsko posvetovanje se je vršilo inenda že danes ped predsedstvom cesarjevim. Ker pa se sodi splošno, da ta sklep ne bo ugoden za Thuua, je skoraj gotovo, da so dnevi minister-stva grofa Thuna šteti iti da je že bližnje dni pričakovati v Avstriji ministerske krize. Umevno je, da bodo vse parlamentarne skupine hitele sedaj, da pridejo na jasno glede prihodnjega postopanja. Jutri bosti imeli parlamentarni komisiji češkega kluba in kluba češkega veleposestva ukupno posvetovanje, istotako se snide jutri iz vrše val ni odbor poljskega kluba. Nemški liberalni poslanci pa se snidejo dne 80. t. m. v Pragi. Narodno-politiike zahteve Nemcev. Omenili smo že, da se program, ki so ga izdali Nemci, deli v dva glavna dela: na splošni del, veljavni za vso državo, in na zahteve v posamičnih pokrajinah. Splošne zahteve se dajo stisniti v par stavkov. Avstrija naj ima izključno nemško označje po poslovnem jeziku v parlamentu, na centralnih oblastih, na najviših sodiščih, v vojaštvu, po medsebojnem občevanju državnih oblasti sploh, po pogojih, ki naj jih izpolnjujejo vsi oni, ki jedo kruh države, po tem, da je nemški jezik v vnanjem poslovanju, to je, v občevanju s strankami po vseh čisto nemških krajih jedino veljaven, po mešanih, in tudi v takih, kjer so Netnei v neznatni manjšini, popolnoma jednakopraven z drugim jezikom, dočim naj je češki jezik jednakopraven le v čisto čeških ali po večini čeških krajih, a slovenski le na Kranjskem, in le v vnanjem občevanju. Nemški program sploh noče poznati slovenskega ozemlja na Štajerskem in Koroškem, a za slovenske kraje na Koroškem in na Štajerskem dopušča milostno le toliko, da se izdajo posebna primerna določila, katera pa bi zopet izdelala slavofobna birokracija! O Slov a n i h n a P r i m o r -s k e m pa sploh molči ta program, kar je u meti tako, da naj ostane vse pri starem, torej pri gospodarenju laškega jezik a, pri t e j g r o z ni krivic i. Pa tudi to ne za vedno, marveč le dotlej, dokler ne 1h> zgrajen veliki nemški most do A dri je!! Naravno: saj so Slovenci na |>otn temu velikemu mostu, ne pa Italijani !! Ne treba praviti, da so tudi specijalne zahteve za posamične pokrajine uglašene taku, da odgovarjajo veliki partituri. Skromni prostor našega lista nam ne dovoljuje, da bi ne bavili z vtem tem izbruhom velikonemške blaznosti, Gledč dežel češke krone in Galicije hočemo posebej beležiti odzive v čeških in poljskih listih. Tu se omejujemo na nekoliko opazck na postulate o naših slovenskih pokrajinah. Kranjska naj je dvojezična dežela, oba jezika morata imeti jednake pravice. Vsi zakoni in naredbe državnih in avtonomnih oblasti se morajo izdajati v obeh jezikih. Nemcem je zagotoviti potrebno srednje in ljudsko šolstvo. Na sedanji državni realki ni smeti spremeniti ničesar, ker — je nemška. Nemški davkoplačevalci so morajo obvarovati pred tem, da bi se dohodki davkov uporabljali za jednostranske narodne svrhe. Iz kratka: v deželi Kranjski, kjer je le kakih o"/0 Nemcev, je ustvariti Nemcem vse možne garancije. Drugače je seveda za Štajerskem. Tu je tretjina prebivalstva slovenska, ves južni Stajcr je — izvzemši le par otokov v deloma ponemčenih mestecih - zdržema slovenski, toda nemški program noče ni čuti o takih jamstvih za tretjino prebivalstva na Štajerskem, kakor jih zahteva za 5°/0 na Kranjskem, in ne govori nič o tern, da se denarji davkoplačevalcev ne smejo porabljati zu jednostranske narodne svrr.e, kakor so Sehulverein, Siidmarek, nemški gimnazij v Celji, in ne govori ničesar, da mora biti kmetijska družba jednako pravična Nemcem ip Slovencem! V civilno-pravd-nih stvareh v območjih okrožnih sodišč Maribor in Celje pripuščajo še skromen kotiček tudi slovenščini, ali na porotnih sodiščih naj je razpravni jezik le nemški!! Ako stranke ne uino nemščine, naj posreduje predsednik! V upravnih stvareh naj se vodi zapisnik nemški, le izjave strank naj se beležijo slovenski! Na srednjih in viših strokovnih šolah naj je poučni jezile le nemški, slovenske vsporedniee v Celju naj se odpravijo ! V stvareh, ki obsezajo vso deželo, je notranji in v nanj i jezik državnih oblasti le nemški, na višem deželnem sodišču v Gradcu naj je poslovanje le nemško tudi o stvareh, ki se tičejo slovenskega Stajerja. Razpravni jezik deželnega zbora je le nemški, deželni odbor naj si določi poslovni jezik — sam ! Ril bi torej zopet le nemški ! Druge avtonomne oblasti si tudi določajo same svoj poslovni jezik, toda nemške uloge se morajo vsprejeniati povsod i! In tudi v občevanju z onimi državnimi in avtonomnimi oblastmi, ki imajo nemški poslovni jezik, morajo slovenske avtonomne občine občevati le nemški! Iz kratka: nemški jezik naj gospoduje po vsej deželi in v vseh strokah, slovenski pa naj bi stal kje v kotu tudi v čisto slovenskih krajih ! Ako primerjamo zahteve Nemcev na Kranjskem, s tem, kar bi hoteli dovoliti Slovencem na Štajerskem, vidimo, da so sedanji nemški politiki zatrli v sebi vsaki pojm pravičnosti in da je vsako pogajanje žnjimi izključeno popolnoma. Ako ne bi Slovenci že a limiue odbili vsako pogajanje na podlagi takih postulatov, kopali bi grob sami sebi! (Pride še.) Novinski glasovi o programu Nemcev. »Narodni Listv« pravijo, da so zahteve Nemcev predrznost nemške gospodstvaželjnosti in atentat na potrpežljivost Slovanov. Zahteve so iste kakor jih je stavil Scharschmidov predlog v letu ltfNii. \ teh 13 letih se niso nemški oblastneži ničesar naučili in ničesar pozabili. Nemščine kakor državnega jezika no zahtevajo sicer, ampak nemščino kakor posredovalni jezik. To pa je le igra z besedami, Nemci zahtevajo popolno pouemčenje države in raztrganje Češke. Te »minimalne« zalite jve Nemcev bi dovele do uničenja tisočletne zgodovinskopolitiske individuvalnosti kraljestva Češkega. To ni politički program, to je nesramen nemškonaeijonalni pamflet. Tak program ne bi mogel biti spisan za nobeno avstrijsko vlado. Očitno je, da so spisali ta program za p r u s k o v I a d o. Grof Thun je računal na svoje Pappenheimovee; radovedni smo, kako odgovori po avstrijski na te drzne zahteve?! .Z.Dunaja brzojavljajo istemu listu: Na tak program je možna le jedna taktika : boj na vsej črti, boj v vsaki obliki. Voditelji desnice morajo odgovoriti jasno, da so pripravljeni vsprejeti in izvojevati ta boj, da se nočejo le udeleževati tega hoja, ampak da se mu postavijo na čelo. Nič dobrega se ni pričakovalo, ali da pride kaj tacega, 111 slutil nikdo. I z n a j g o to v e j e g a vira v e m o, d a j e 111 i > tega programa v vladnih krogih isti kakor v krogih desnice. Ta program je atentat na našo ekzistenco in na našo bodočnost, a tudi na ekzistenco in bodočnost Avstrije. Ta napad se mora odbiti v interesu obeh. Nadejamo se, da ne bomo sami v tej obrambi. »Politik« piše: Kar zahtevajo Nemci, je naravnost revolucijonarno, to ne pomenja konsolidi-ranja, ampak prevrat. Ali bi se mogla res kedaj kaka avstrijska vlada spozabiti toliko, da bi pritrdila le jednenut delu teh zahtev? Niti Sehiinerer ne bi mogel tega ! »Moravska Orlice« meni, da za Slovane je to program političkih norcev in mi je mečemo v v koš med stvari, ki niso za razpravo. Ta program je rezultat akutne dušne bolezni v taboru levice. Ali bi mogel kdo, če ni norec, na tak oduren način žaliti jednakopravnost '/r. slovanskega proti nemškega prebivalstva? Vi — norci! Domače vesti. Kiiezo-nadškof Mlssla — kardinal. Kakor j javljajo «Piecolu« iz Gorice, je papež določil svo-! joga nečaka grofa Kamila Pecei, da ponese knezo-nadškofu Missiju rudečo kardinalsku čepico. Občina Planina nad Vipavo je imenovala državnega poslanca, dra. Andreja K e r j a 11 e i č a, i svojim častnim občanom. (telil na Slovenskem. Kri ni voda! Naj le gradijo pregraje mej brati iste krvi, naj le deluje pogubni vpliv poznanega in specifično avstrijskega načela: divide et i m pera — kri je vendar kri, je silen sok, ki sproti podira ograje in se spaja v mogočen tok. In ta tok trebi in gladi polagoma j poti naši bodočnosti in ustvarja podlago bodoči, prenovljeni in preosnovani državi avstrijski ! Kri je ukupna kri, ki poraja jednaka čutila, čutila bratstva in vzajemnosti ; ta kri, %i se pretaka po žilah naroda češkega in slovenskega, je dovela do nove velike manifestacije pobratimstva ! V sprejemanje in pozdravljanje milili čeških gostov na slovenskih tleh te dni je prirejalo tesno sorodstvo: zavest, da brat vsprejema brata. Poročila iz Ljubljane pravijo, da so češke turiste, došle iz naročaja bratskega nam naroda hrvatskega, vsprejemali na slovenski zemlji, od postaje do postaje, najprisrčneje, navdušeno. Kjer so se zaustavili in pomudili češki gostje, odpirala so se jim slovenska srca. Zlasti so rodoljubje v Ljubljani storili vse možno, da so Cehi čuli utripljaje slovenskega srca ! Hladni ra-čunarji parlamentarni naj le seštevajo, odštevajo in tehtajo ozire, ali slednjič morajo pripoznati tudi oni, da kri je ona, ki znači življenje!! Zupana ljubljanski in praški sta menjala prisrčni brzojavki povodom bivanja čeških turistov v Ljubljani in ti brzojavki sti viden znak vzajemnosti, sta odmev onega, kar govorita srce in kri! Mili gostje so sedaj v svoji domovini, razšli so se na razne kraje div-nega kraljestva češkega. Oni so videli to naše ljudstvo, oni so čuli glas slovenskih src, oni so se uverili, da imajo tu doli — brate. To blagovestje naj širijo med narodom češkim na srečo obeh slovanskih plemen, da se uverijo naši nasprotniki in njih parlamentarni računarji, da je ni taktike na svetu, ki bi mogla ločati, kar združuje — kri narodov, Na zdarl Stara pesem. Pišejo nam: V soeijalno-de-mokratičnem glasilu »II Lavora tore« od dne 19. tek. m. je na prvi strani članek, v katerem to glasilo z ognjeni in mečem brani — laške ribiče C o ž o t e! Piseo povdarja, da je prejel več pisem, ki nasprotujejo njega pisanju na korist (»ožotom, toda on pravi: »Mi priznajemo pravico do življenja tudi (Ta »tudi« je vreden svoj groš. Op. ured.) našim ribičem, moramo pa braniti te revne Co-žote, ki so tako neusmiljeno proganjani po tamo-I šnjeni (govori se o Gradežu) pilotu Mialicu. ' Mialic je tiskano z debelimi črkami, kar nam pravi ' — vse!! »II Lavoratore« priznava, da se ('oži »ti ne j drže predpisov o ribarjenju, a ob enem napada I avstrijskega pilota, v prvi vrsti zato, ker s«' briga, da bi sc tudi Cožoti držali predpisov, a menda tudi zato, ker s«> isti piše Mijalic ! V isvestnih socijnlistiških listih nismo še čitali nikdar da bi se potezali za naše slovenske ribiče, da-si so le-ti zares siromaki in trpini, kar priča, da italijanskim socijalistom gre bolj /a italijansko narodno, nego pa za socijalističko mednarodno načelo. To je seveda mej na rod 110 po receptu iz časov »Contederazione« itd. Tu imate slovenski delavci sličico o postopanju onih, ki vam še danes zajjo-tovljajo, da vas hočejo osrečiti! Oni priznavajo zakonito postopanje e. kr, služabnika, ali ker je isti Slovenec, ali še bolj, ker se njegova vestnost obrača proti Italijanom, zahtevajo, naj bi ga — tujim državljanom na ljubo — zapodili iz službe!! Kakor delavec Vam še enkrat polagam na arce: Ostanite »narodni« vsaj toliko časa, dokler priborimo narodu našemu enake pravice, kakor jih že imajo vsi ostali narodi! Potem še le lahko obesimo narodnost na klin, kar nam vedno in vedno priporočajo sedanji laži-soeijalisti, v nadi, da tako laglje pokopljejo nam najdražjo svetinjo - našo narodnost! Hodimo vsi za enega in eden za vse, a: Crna zemlja naj pogrezne tega, ki odpada! Delavec. Kvvlri P Mrla! Pišejo nam: V nedeljo zvečer sem bil slučajno na obrežju »Sanitit«. Zagledavši gručo ljudi, sem ob enem slišal neko kričanje. Podal sem se tja in videl sem parobrod, ki se je ravno pripravljal na odhod. Na poveljniškem mostu je bilo kakih 30 sinov avite eolture, ki so peli — da ne rečem krulili — neko pesem. Ker ne razumem dobro laškega jezika, nisem mogel razumeti drugo, nego »viva 1' Istria« in nekako »le nostre cittit«. Kakor pevec moram reči, da so ti, ako sc ne motim, piranski »pevci« napravili na-me utis — pijancev, ki tulijo, a ne resnih pevcev, ki zabavajo. Konec komedije je bil, da so po »petju« vpili: Viva 1'Istria! in da je navzoče ljudstvo ostalo — tiho, hladnokrvno, kar so opazili tudi istrski junaki, zbok česar so obmolknili in se skrili! Pohajač. Ali se ne sramujejo!! Pišejo nam: Ubogi Kojan! Ze zopet nam lastna naša kri dela — sramoto! Prosluli »Coro» pod vodstvom magistrate-vega učitelja Vanzete in pod pokroviteljstvom slavnega J urice, je nekako zaspal, a že se dviga drugi zmaj, ki nas napolnjuje z največim gnjevom. Prej je bila peščica Greta rje v v zvezi z rojanskimi neumneži, ki je tulila lalionskc pesmi; sedaj se je pa ustanovil novi Coro iz samih — h r i bo v c e v !! Nekaj hribovcev je, ki delajo nečast sebi in nam! Zbrali so se v nov «Coro», ki ima vaje v neki gostilni v gozdiču!!! Tu se že prepevajo pesmi v slavo — Benetek, a petje poučuje nalašč za to naročen pevovodja iz mesta ! Ni-li, da bi Človek moral namakati svoje pero v žolč, da bi primerno obsodil tako početje?! Ni-li to škandal, kakoršnega ne bi zagrešili niti divjaki proti svojemu rodu?! Neodpustno je že, ako je koga sila pritirala do izdajstva, ali kaj naj rečemo, ako kdo izdaja svoj rod, ne da bi bilo kake šile za to?! Ali se ne sramujejo vsi oni, ki so se dali zavesti do takega početja?! Tisočkrat sram pa bodi onega, ki jih zavaja v tako odpadniško početje! Kako že pravi naša pesem: Strela udri iz višine izdajale a d o m o v i ne ! Tržaška podm/nlea celjskega društva odvetniški li lil notarskih uradnikov je ustanovljena. Na zboru, ki se je vršil v to svrho minole nedelje, so izvoljeni sledeči gospodje: Jakob Stoka predsednikom, Janko i ros t tajnikom, Josip Ahtik blagajnikom, Klorijan Grejan namestnikom. Nekoliko poročila o tem shodu prinesemo jutri. Iz Kranja nam pišejo: Čitali smo večkrat v «Edinosti» o «Zavod 11 sv. Nikolaja*, o njegovi ustanovitvi, namenu in prošnje odhorove za podporo; zasledovali tudi le prepičlo dohajajoče prispevke, (v kolikor so bili objavljeni). — To je vspodlm-dilo pošteno slovensko ženo Frančišku Svele, kuharico v Kranju, da je nabrala med svojimi to-varišicami gold., .H gold. pa so jej dali tri dame in dva gospoda. Čast njim! Potreba in korist «Zavoda sv. Nikolaja* je očividna ; brezbrižnost zanj po vsi slovenski domovini preočitna, pa ž a- In s t na prikazen. — Trelrn je v ^ |»« h j I u n l i t i vsaj /enstvo, «la se začne l>olj zanimati za ta zavod. Kdinu navdušeni )>ozivi v »E«lin<> družili slov. časnikih le malo izdajo. — Tre ha je izgledov. In takšen izgled ima biti korak kuharic v Kranju. Dejstvo, da je službujoče (toraj revno) ženstvo majhnega gorenjskega mesta nabralo med seboj za svoje razmere precejšnjo svoto, lahko porabi slavni odlmr «Zavoda sv. Nikolaja v primeren poziv po vseh slovenskih listih, v katerem se obrne da gospa - (in lahko tudi do službujočega žcnstva) po vsi slovenski zemlji, naj po vzgledu kuharic in dekel v Kranju začnejo med seboj nabirati darove za ta prevažni zavod. Samomor. Neznanu, blizo 2t»-letna ženska je izpila včeraj ob 11. uri predpoludne v stranišču ob nasadih na velikem trgu količino tenilne ki- | sline ter je, da-si je prišel takoj zdravnik, kmalu umrla v bolnišnici, kamor so jo spravili. Na perilu ima znamke K. V., K. P. in s črnilom izpisano ime »Ines«. Do večera se ni moglo določiti, kdo je nesrečniea. Različne vesti. V katakombe v okolici Rimski je padel tedni fant, s konjem in vozom. Na ravni cesti se je zemlja odprla ter vse požrla. Mladeniču se ni zgodilo nič hudega, pač pa je konj zgubljen. Taki slučaji se dogajajo večkrat, ne da bi se slavna mestna policija brigala za nevarnosti, ki prete ljudem, ker je zemlja vsa prerovana od katakomb in hodnikov. Štrajk pismonoš v Parizu. Iz Pariza javljajo: Četrtina poštnih pošiljate v, ki se vsled štrajka dne 1H. t. in. niso mogle dostaviti, raznesle so se zvečer z novimi pošiljatvami. Proti tridesetorici pismonoš je pričeta disciplinarna preiskava. Glavne kolovodje odpuste iz službe. Delavsko gibanje. V Brnu je dne 23. t. m. predpoludne zborovalo več nego tisoč štraj kujoči h tkalccv; govorniki so priporočali, naj vstrajajo v štrajku. Položaj se ni izpremenil. V Strašnieah pri Pragi so imeli istega dne narodni delavci shod, katerega je vladni zastopnik čez četrt ure razpustil. Orožniki so razgrnili zbo-rovalce. Iz Nahoda javljajo: Strajkujoči delavci so voljni, da začnejo zopet delati. Voditelji zahtevajo še odškodnino za zaslužek, katerega so delavci zgubili vsled štrajka; podjetniki se upirajo tej zahtevi. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 24. »Premdenhlatt« javlja: Po triurni konferenci avstrijskih in ogerskih ministrov o pogodbi je bilo včeraj posvetovanje avstrijskih ministrov pod predsedstvom grofa Thuna, ki je trajalo Ji in pol ure. Zvečer je imel grof Tinin daljše posvetovanje z ministrom za vnanje stvari, grofom < loluchovskim. Za danes popoludne je določen kronski svet pod predsedstvom cesarja. Že po teh vnanjostih je mogoče sklepati, da so po-g a j a n j ti tež a v n a. Dllliaj 24. (lotovo je sicer, da se v današnjem ministerskem posvetovanju pod predsedstvom cesarja stord še zadnji poskusi, da bi prišlo do sporazumljenjjt med avstrijsko in ogersko vlado, toda diference v nazorih obeh kabinetov so tolike, da skoro ni več misliti na sporazumljenje. Diference se tičejo avstro-ogerske banke. Ako se pogajanja razbijajo definitivno, sodi se, da bo prva posledica ta, da nastane kriza v avstrijskem miuisterstvu. Ali to jedno je gotovo, če pade grof Tliun tem povodom, da bo njegov častneji, nego je bil ka-terisihndi prejšnje vlade, kajti pade v boju za interese te državne polovice. To pa utegne toliko uplivati mi javno tnenenje, da si je težko misliti avstrijsko vlado, ki bi si upala zahtevati manje, nego je zahtevala Thunova. In to bo le v velik dobiček za to polovico države. Carigrad 24. C uje se, da se instrukcije turških delegatov na mirovni konferenci v Haagu v glavnem gibljejo v tej smeri, da se imajo v vseh vprašanjih vesti jako rezervirano, da se ne spuščajo v nikake razprave, da se v postranskih stvareh pridružijo večini in da morajo ob vseh važnih vprašanjih zahtevati instrukcij iz Carigrada. „A G RIC O L" Patent T. 49/1 008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrČesov raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r e n t i n a, Istre, (»oriš k e in pri t u k. poljedeljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseli parasi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v ob. oziroma 2. avgusta naprej. 1>) Za giro-conto daje 2*/4u/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a eheque; za veČe zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako »plačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. Kakor vedno do sedaj hoče tudi odslej točno in vestno služiti svojim odjemalcem ter storiti vse mogoče v njih zadovoljnost, tako, da se mu ni bati nobene konkurenca toliko glede cen kolikor glede dobrote piva in sicer v sodčkih in v steklenicah. Zaloga je na razpolago ob vsaki uri dneva in nodi. Priporoča se torej gg. gostilničarjem in slavnemu občinstvu sploh. Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. I 'šojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajalnico z mnogobrojne m povsem novim blagom po lire/konkurenčnih cenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve garantirane . . . . ........po 15 nvč. Fini perkal za srajce.......... 24 ,. Cheford, barve garantirane.......„19 „ Franooskl sateni........... 28 .. Flquet, barvan in bel za obleke .... „ 26 ,. Ferkalin za podloge v vseh barvah .... ,, 10 Blago rnofino za podloge v vseh barvah , . .. l.r> „ Blago za ienake obleke dvojna širina od 23 nvč. naprej „ „ molke obleke širina lf>o cm. „ 90 „ Alpagaa trni za ženske obleke velik izbor............. &0 „ ,. Kotenina...........„18 „ bela..........,21 „ „ Navidezno platno.........15 Platno čisto laneno.......„22 „ „ „ za rjuhe dvojna širina „ 45 ,. Muiolin bel prve vrste......„ ltf Ohiffon za srajce ........., 1H „ Brajoe za gospode, velik izbor belih in barvane............ !>0 ,. ■„ Brajoe za gospe.........„50 ,. Moderol, zadnji kroj.......„BO » „ Velik izbor trakov, čipk, bordur, vezenj, a vile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za livllje in modiatinje. — Vaprejemajo se narodbe moftklh oblek po meri in najnižjih oenah. flV Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. ^e Velika hiša v Motovunu zraven slovečih skoeijunskih jam, i) ure od Trst.a in */» ure hoda od železnične postaje Divača, ob živahni prometni eesti Reka-Trst, z dvema kuhinjema, z dvemi obširnimi podzemeljskimi kletimi,sl4 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letoviščnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj 9V na prodaj Dve slovenski gostilni v Trstu sti liti prodaj. Natančneja ustmeua ali pismena pojasnila daje Jože Vodopivec v kavarni Oominercio. Prodaše tudi na večletne obroke. — Hiš«, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go stilničarsko in štaeunarsko obrt. Vsled njene lege na tako živahnej prometni eesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam. Vse pohiitvo z vrtom in parkom vred, dalo bi ae tudi v najem po dogovoru. Natanjčueja pojasnila pri lastnika Aleksandru Mahor-čiću v Matavuna, pošta Divača. je izobražena, iztirjena v gospodinjstvu in v vsili delili šivanja, želi službo gospodinje v družini, pri gospodu ali gospej, ali tudi pri kakšnem duhovniku tukaj ali ua deželi. Naslov pri upravnidtvu.