ARIEI : &k v A Ponovi NA
nu— H O /VIE
AMERICAN IN SPIRIT JF0R6IGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 15, 1963
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LXI — VOL. LXT
Brulcev Iso psfil deš odgovornih poiolajev!
V diplomatskih krogih se trdovratno vzdržujejo vesti, da bo Nikita Hruščev prostovoljno odstopil z nekaterih položajev, na katerih sloni njegova oblast.
WASHINGTON, D. C. — Že nekaj tednov prihajajo iz Moskve vesti, da se v Sovjetski zvezi nekaj dogaja, da Hruščev ne drži več tako trdno vajeti v rokah kot pred nedavnim, da so prišli stalinisti do nove moči. Tem vestem se je sedaj pridružila vest, da bo- Hruščev v sredo na svoj 69. rojstni dan odstopil kot načelnik partijskega vodstva v Ruski republiki.
Ruska republika je sicer le ena izmed 16 republik, ki sestavljajo Sovjetsko zvezo, toda obsega nad dve tretjini celotnega ozemlja Sbvjetske zveze, njenega prebivalstva in narodnega bogastva. Mesto načelnika Komunistične partije je najpomembnejše za mestom načelnika osrednjega partijskega vodstva.
Po sem prihajajočih vesteh bc N. Hruščev obdržal predsedstvo vlade Sovjetske zveze in glavno tajništvo Komunistične partije Sovjetske zveze, dva temeljna položaja, na katerih sloni njegova moč. Hruščev naj bi z odstopom iz vodstva Komunistične 'partije v Ruski republiki poka-za! javnost) in partiji, da mu ni za združitev vseh položajev moči v njegovih rokah. Drugi trdijo, da naj bi bil to tudi 'prvi korak k urejenemu nasledstvu. Hruščeva naj bi po teh napovedih nasledil Frol Kozlov, sedanji prvi podpredsednik vlade. V toj zvezi opozarjajo na dejstvo, da že dalj časa ni opaziti nikjer v javnosti Anastaza Mikojana, tudi prvega podpredsednika vlado Sovjetske zveze in ožjega sodelavca Hruščeva.
psi m zvišanje mi iztfelkov jeklarn
CLEVELAND, O. — Kennedy jeklarne so- se nekaj naučili lz ^aiaskega spora radi zvišanja fen' Letos so ubrali novo pot, ako je treba doseči svoj cilj . Lani je naj večja jeklarna zvi-"^a cene za vse jeklarske iz-^elke kar za $6.00 po- toni- Le-.°s je ta posel opravila Wheel-^.Steel Corp., ki je le 11. po - e^kosti. Povišala ni cen za vse larske izdelke, ampak sa Nekatere. Kennedy je ^Premenil taktiko. Je še zmeraj proti zvišanju cen, toda rriore ugovarjati zvišanju cen Posamezne jeklarske izdelke, Je zvišanje res upravičeno, j iaL° je volk sit in ovca cela. sV arne ^ot^0, sedaj lablko po-j ^onia zviševale cene svojim te"lk0In: naprej manjše’, po-v Veeje, dokler ne dosežejo ^seSa, kar želijo. Kennedy bo a rn0l^al, kajti led je prebit in ga ne bo znova zalival.
samo
tudi
Novi grobovi
Nicholas Leganshuk
Po kratki -bolezni je umrl v St. Alexis bolnišnici 70 let stari Nicholas Leganshuk s 5610 Luther Ave., rojen v Avstriji, -od koder je prišel pred 50 -leti. Zapustili je ženo Paulino, sinove Josepha, Anthonya, Alberta, Paula, hčerko Paulino Jurcisek in šest vnukov. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9.30 iz Zakraj-škove-ga poigreib. zavoda; v cerkev sv. Andreja ob desetih, nato na Kalvarijo.
Antoinette Supance
V	Euclid Glenville bolnici ja preminula Antoinette Supance (Zupanc), rojena Furlan. Bila je vdova, soprog John je poprej umrl. Tukaj zapušča sinova Johna in Emila, hčer Emmo Reya, 7 vnukov in več drugih sorodnikov. R-ojena je bila v Trstu, kjer zapušča brata Lojzeta in v-sč drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 50 let in je bila članica Podr. št. 14 S-ŽZ. Pogreb je danes zjutraj op 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda; na- 458 E. 152 -St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. o-b 9:30, nato na pokopališče.
John Anitas
V	soboto je umrl v St. Vincent ,Charity bolnišnici 67 let stari John Anitas Sr. z 7215 Hecker Ave., ki je prišel v Ameriko 1. 1920 iz Romunije. Zapustil je ženo Vero, roj. Miclaus, sina Johna, brata in druge sorodnike. Hči Florence mu je umrla- Pogreb bo iz Grdinovega •pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo ob 8.15 v cerkev sv. Trojice na E. 93 St. ob devetih, nato na Kalvarijo.
Letni ali nawaim šaši
WASHINGTON, D.C. — Le še v 28 državah se drže na nek način letnega časa, med tem ko so- ga v ostalih opustili. Težava je pri teim, da se letnega časa ne drže cele države, ampak samo nekateri deli, kot je na primer slučaj v Ohiu. Različni časi napravljajo zmešnjavo v voznih redih vlakov, letal in avtobusov.
Tako je končno prišlo do tega, da 'so predložili: nov načrt za u-reditev časa in urejanja ur enotno za vso deželo. Senat razpravlja o načrtu in je verjetno, da ga bo- odobril in zmešnjavo, ki povzroča premetu nepotrebne stroške, odstranil.
Črnci v Birminghamu hočejo svoje pravice
Pretekli petek je policija prijela preko 60 črnih demonstrantov z Rev. L. Kingom vred.
BIMINGHAM, Ala. — To mesto je trenutno najvidnejše po-zorišče boja črncev za enakopravnost, za njihovo sprejetje v belo družbo. V petek je skupina črncev pod vodstvom Rev. L. Kinga in nekaterih drugih črnih protestantovsjtiih duhovnikov vodila sprevod od neke črnske cerkve proti mestni hiši. Pot tja je policija zaprla z barikadami.
Sprevod se je obrnil od barikad in krenil proti poslovnemu središču mesta- Tedaj je posegla vmes policija in prijela skupno preko 60 udeležencev pohoda, med njimi tudi Rev. L. Kinga, enega glavnih vodnikov borbe za enakopravnost črncev in za ukinitev segregacij e.
Cela demonstracija je na splošno potekla mirno. Dejansko ni bilo nobenih izgredov. Policaja je nastopila proti sprevodu in prijela udeležence, ker so mestne, oblasti take pohode prepovedale kot motnjo javnega reda in miru. Vodniki črncev so pohod pripravili in izvedli prav na Kljub tej prepovedi, da pokažejo, da se ne bedo strašili policijskih ukrepov, ko gre za njihove pravice. Sam Rev/ L- King je pred več dnevi izjavil, da bo borbo nadaljeval, pa četudi bi moral v ječo. To se je pretekli petek zgodilo.
------o-----
Kompanija Douglas bo delala tudi manjša potniška jet-Ietala
Mi išerasn ameriške r@¥0f&ieije gml kriza
WASHINGTON, D. C- — Narodna zveza hčera ameriške revolucije ni znana samo po svojem obstoju, ampak tudi po veliki konservativnosti in vplivu v javnosti. Je namreč včlanjeno v njej vse, kar nekaj pomeni v ameriškem ženskem svetu in se ne nagiblje na napredno stran.
Kot vsako leto inia Zveza tudi letos svoj letni kongres z zelo bogatim sporedjim. Zanj so hčere do sedaj prijavile 288 resolucij o 121 predmfetih. Glavni odbor bo pustil na- dnevni red samo kakih 12 resolucij. Seveda je zanj zelo težko, da izbere, kar bo večini všeč.
Na dosedanjih kongresih je organizacija odobravala samo res konservativne resolucije. Je proti Združenim narodom, proti podpiranju tujine, proti znižanju carinske tarife, proti mirovnemu zboru itd- Letos pa se menda zbira opozicija proti takim resolucijam, posebno tistim, ki so naperjene proti Združenim narodom.
Kongres bo trajal cel teden in morda še dalj časa.
Angleške železnice so v težavah
Anglija
Diefenbaker bo le le!
Konservativna pri volitvah izgubila, toda njen vodja se je šele v soboto odločil za odstop vlade zmagovitemu Pearsonu.
LONDON, Ang. podržavila 1. 1947 železnice in potem zelo veliko investirala v njihovo modernizacijo, toda to jih. ni ob varovalen -..red krizo. Konkurirajo jim kot pri nas tovorni avtomobili, obrežni ladijski promet in letalske zveze.
Kako huda mora biti stiska, se vidi po sanacijskem načrtu, ki ga predlagajo strokovnjaki. Vse male tovorne postaje naj se zaproi, polovico postaj za osebni promet naj zadene ista usoda, 1 opusti naj se tudi ves lokalni osebni promet, 70,000 železni-! carjev pa naj išče novo službo.
WASHINGTON, D. C. — Do sedaj smo imeli samo velika potniška jet-Ietala, ki letijo le na dolge proge in ne morejo pri-j La je tako huda operacija po-


Vremenski
prerok
pravi:
^ ečinoma sončno in malo JTPlejše. Najvišja temperatura
Veteranov imamo nad 22 milijonov!
WASHINGTON, D. C. — Veteranska organizacija poroča, da smo imeli koncem leta 1962
22.225.000	veteranov. — Iz prve svetovne vojne jih še živi 2,400,000, iz druge 15,110,000 in iz korejske 4,550,000. Je pa med njimi tudi nekaj slavnih ostankov- Imamo namreč še -24,000 veteranov iz ameriško-španske vojne in 28 veteranov iz raznih bojev z Indijanci.
Kot se vidi, so veterani zelo trdoživi in jih! ne bo tako hitro zmanjkalo. Administracija misli, da jih bo' začetkom prihodnjega tisočletja še zmeraj okoli
4.500.000	in da jih bo le še nekaj malega živelo 1. 2050.
Na Nizozemskem skoraj ne poznajo brezposelnosti
AMSTERDAM, Niz. — Po podatkih sociadnega ministrstva je število brezposelnih v državi tekom marca padlo od 38,000 na 33,000, ikar predstavlja komaj 0.8 odstotka celotne delovne sile na Nizozemskem.
staj ati na malih letališčih. Manjkalo je srednjih potniških jet-letal. Zato je kompanija Douglas sklenila, da bo začela delati tudi taka. Prevažala bodo 65 do 83 potnikov in letela s hitrostjo 560 milj na uro. Vzdrževala bodo lokalni promet, ker bedo lahko pristajala tudi na malih letališčih.
Ideja sama po sebi ni nova. Par angleških in francoskih letalskih tovarn ima taka jet-leta-
trpbna, se da sklepati po tem, da so železnice utrpele med 1. 1948 in 1962 nad 2.7 bilijona izgube.
Vatikan sodeluje v treh organih ZN
VATIKAN, It- — Vatikanska država ni članica Združenih narodov, vendar pa sodeluje v treh organizacijah ZN: v Mednarodni atomski komisiji, ki ima svoj sedež na Dunaju, v Mednarodni la že v delu. Ker naša srednja' poštni uniji in Mednarodni tele-letala še ne bodo prišla tako hi-' komunikacijski uniji, ki sta obe tro na trg, so nekatere naše le- v Ženevi. Vatikan je tudi pri-talske družbe kupile angleška, ki speval v fond ZN za otroke in jim bodo dobavljena že 1. 1964. za begunsko organizacijo ZN.
OTTAWA, Can. — Predsednik vlade John Diefenbaker je kljub temu, da je njegova stranka bila pri volitvah pre-
Skfepl kraferst«© HITI ss ^immm Ss^jefjJo
WASHINGTON, D. C. — Pretekli teden so imeli zunanji ministri NATO svoj reden sesta-
nek v Parizu. Napravili so sledeče sklepe: naša dežela bo dala NATO organizaciji tri atomske podmornice, Anglija ji bo stavila na razpolago svoje V-bomb-nike, Francija in ostale članice NATO pa svoja vojna letala in rakete, dočim bo potrebne atomske glave dobavila Amerika. — Najbolj važno je pri tem, da je Francija sama prosto v o 1 j no vključila svoja vojna letala v zračne formacije NATO. Seveda si je pridržala pravico, da nadaljuje z lastno atomsko oborožitvijo1.
Sedanja seja je bila torej u
zunanjih ministrov SEATO, ki so obravnavali zapleten vojaški in politični položaj v jugovzhodni Aziji. Izjava, ki so jo ministri dali o položaju v Laosu, je bila ravno tako meglena kot položaj sam.
Seja NATO je že sprožila nove razgovore med Washingto-nom in Moskvo- V Moskvi namreč sklepajo čisto pravilno, da bo preko NATO dobila Nemčija vpogled v atomsko oboroževanje in tudi. vpliv nanj. Tega se pa v Moskvi najbolj bojijo. Zato je ruski poslanik Dobrinin takoj obiskal državnega tajnika Ruska, kakor hitro se je Rus!; vrnil domov. Dobrinin je naj-
spešriejša kot katerakoli v zad- brže hotel zvedeti’ kak§no vlogo njem času. Na drugi strani ne bo Nemčija igrala v atomski bi mogli tega reči tudi o seji' oborožitvi NATO.
POVIŠANJE CEN JEKLA JE V OSPREDJU POZORNOSTI
Včeraj je po zgledu Wheeling Steel Corp. dvignila cene jekla in jeklenih izdelkov Lukens Steel Co. Predsednikov tiskovni tajnik Salinger je izjavil, da predsednik ni še gotov, da je to povišanje v skladu z načeli, ki jih je objavil pretekli četrtek.
NEW YORK. N.Y. — Lukens Steel Co. je včeraj objavila povišanje cen nekaterih svojih izdelkov od $5 do $7 pri toni. To je druga jeklarna, ki je zvišala cene, od kar je. predsednik Kennedy lani prisilil jeklarsko industrijo, da je morala napovedano povišanje cen jekla in jeklarskih izdelkov umakniti. Ko je pretekli torek zvišala cene svojih izdelkov Wheeling Steel Corp., je predsednik Kennedy po skrbnem proučevanju vprašanja v četrtek pred svojim odhodom na velikonočne počitnice v Palm Beach izjavil, da nima nič proti povišanju cen posameznih produktov jeklarn, v kolikor je to v skladu s produkcijskimi stroški in potrebami trga, da pa je proti splošnemu zvišanju cen jekla, ker bi to pomenilo nov val zvišanja cen v celoti in bilo v škodo celotnemu gospodarstvu-Wheeling Steel Corp. je v torek zvišala cene nekaterih svojih izdelkov za $6 pri toni, Lukens Steel Co. pa je včeraj objavila zvišanje cen od $5 do $7 pri toni. Napovedujejo, da bodo v kratkem objavile svoje stališče k temu in morda tudi nove cene še ostale jeklarne v deželi.
Doslej je edino Kaiser Steel Corp. izjavila, da ne misli zvišati cen svojih izdelkov-Predsednik in njegovi sodelavci proučujejo zvišanje -cen Lukens Steel Co., ali je v skladu s predsednikovimi načeli, objavljenimi pretekli četrtek ah ne.
Bela hiša doslej še ni dala v zvezi z 'zvišanjem nobene izjave, le predsednikov tiskovni tajnik Salinger je opozoril na predsednikovo izjavo, da ni proti zvišanju cen v načelu, če je to potrebno, da pa je proti splošnemu povišanju. Vprašanje je odprto, ali bodo zvišanje cen Lukens Steel Co. smatrali za splošno ali le za “izbrano”. Od tega zavisi stališče, ki ga bo predsednik zavzel in od njega odločitev ostalih jeklarn. Wheeling in Lukens sta mali jeklarni, prva je nekje na 10., druga celo na 20. mestu v jeklarski industriji-
----,3----
Ameriški državljan Churchill v Nici
LONDON, Ang. —. Churchill se je očitno pomladil, odkar je dobil verjetno zadnjo veliko čast v svojem življenju, ko je postal ameriški častni državljan. Nima na svetu nikogar, ki bi ga doletela podobna čast. Naš poslanik v Londonu mu je prinesel ne samo “državljanski papir”, ampak tudi ameriški potni list in še pero, ki je Kennedy z njim podpisal proklamacijo o podelitvi častnega državljanstva.
Churchill je bil vidno ginjen, ko je vse to dobil ravno v trenutku, ko je odhajal na letalo, ki ga je odpeljalo v Nico na počitnice. Ogledal si je vse dokumente, posebno pa potni list, toda v Nico je odpotoval z — angleškim!
Iz Clevelanda in okolice
Rojstni dan.—
Včeraj je Louis Fink z 7213 Hecker Ave. dopolnil 75 let, njegov sin Lojze pa 4. aprila 50. Obema čestitke in še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
V Slovenijo—
Z letalom se je vrnila v Slovenijo ga. Ivanka Čermelj, ki je bila tu na obisku pri ge. Antoniji Koprivec na 6714 Schaefer Ave. Srečne pot! Vse potrebno je uredila pet. pisarna General Travel Service, 6516 St. Clair Ave.
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 8. aoes-m-ent v šoli sv. Vida.
Iz bolnišnice—
Mihael Peršolja s 7409 Lock-year Ave- se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Je še vedno
s t r a nka je
V ponedeljek pod zdravniško oskrbo.
Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Rose Chesnik s 5709 Prosser A v. Zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo,
Raznašalca iščemo—
Uprava lista išče raznašalca za ceste Newton, Locherie, Ab-
tekli ponedeljek poražena, -ka-! by, Meredith, Pasno vv, Roseči if i, zal, ikot bi hotel ostati na vladi i Naumann itd. Kličite HE 1-0628' .s podporo'•obeh manjših strank.;- ZadnSnica—
Liberalna stranka je dobila skupno 130 poslancev, ko je bi-k> končano štetje glasov članov oboroženih, sil, vendar ji do večine še vedno manjkalo tri glasove.
Diefenbaker je namignil, da se bo morda ravnal po zgledu Mackenzie Kinga, liberalnega predsednika vlade, v času med obema vojnama, ki je ostal na vladi kljub temu, da je bil pri volitvah poražen. Ta misel je naletela v javnosti na odpor in nekateri časopisi so kar javno zahtevali, da mora Diefenbaker sprejeti odločitev volivcev, ki so dali liberalni stranki 130 poslancev, njegovi pa le 94.
Ko ni bilo v'eč druge poti
Ko so bili v soboto prešteti glasovi članov oboroženih sil in njihovih žen, je liberalna stranka dobila še dva poslanca. Med tem je prišla v javnost vest,, da se je šest izvoljenih poslančev'
V sredo ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok- Mihaela Valentič ob 2. obletnici smrti.
Zadnje vesti
NEW DELHI, Ind- — Obrambni minister je izjavil danes v parlamentu, da bo Sovjetska zveza pomagala Indiji graditi po njenem patentu najnovejša MIG jet letala v Indiji. Prav tako bo Sovjetija pomagala Indiji graditi rakete.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Tu je bilo objavljeno, da sta Združena arabska republika in Saudska Arabija pristali na posredovanje Združenih držav in glavnega tajnika ZN Tanta na umik svojih čet iz Jemena in na končanje podpiranja tam
vojujočih se strank.
Social Credit stranke iz Quebeca PORTSMOUTH, N. H. — Dva
izjavilo, da bo podpiralo vlado Pearsona. Ta je tako gotov večine v parlamentu in sposoben sestaviti trdno vlado.
Diefenbaker je uvidel, da je vsako nadaljnje upiranje nesmiselno ter je sporočil Pearsonu, da se želi z njim sestati in pogovoriti o predaji vlade. Ta sestanek je določen za danes popoldne ob treh. Na tem sestanku se bosta Diefenbaker in Pearson domenila o vseh vprašanjih v zvezi s spremembo vlade.
| OSLO, Norv. — Malo zahodno od tod je padlo včeraj na tla Vickers Viscount potniško letalo Iceland Air. Vseh 12 oseb v letalu je bilo mrtvih. To je prva nesreča Islandske letalske družbe te vrste.
Bombe skozi okno za — šalo
CLARKSDALE, Miss. — Dva mlada belca sta priznala policiji, da sta vrgla doma narejeni bombi, takozvane Molotove kok-taile, v hišo črnca, kjer je pre-j pravil nekaj malega škode, dru-nočeval kong. Charles Diggs, de- gi pa se sploh ni vnel. Nihče ni mokrat iz Michigana, ki si je pri-1 bil v hiši ranjen-šel ogledat od blizu rasne raz-! Bela napadalca sta policiji de-mere v tem delu dežele.	| j ala, da sta vrgla Molotove kok-
Eden od “koktajlov” je prile- tajle v hišo črnca samo zaradi tel na mizo, eksplodiral in na- — šale.
častnika s podmorniške spremne ladje Skylark, ki je bila ravzeča, ko se je atomska podmornica Thresher potopila, sta izjavila preiskovalni komisij), da sta slišala po zadnji vesti, ki je prišla iz podmornice, šume, podobne onim pri lomljenju ogrodja podmornice.
VIENTIANE, Laos. — Predsednik Suvana Funta je dobil obljube tako od nevtralcev kot od levičarjev, da bodo držali dogovor o premirju in mirnim potom rešili svoj spor, ki se je v preteklih dveh tednih razvil v precej obsežne boje. Tudi mednarodna kontrolna komisija je odšla na Plaine des Jar-res, da pregleda položaj.
VATIKAN. — Sveti oče Janez XIII. je v 28 jezikih voščil kristjanom po vsem svetu veselo Veliko noč in pozval svet k ohranjevanju bratstva in varovanju miru. Svoja voščila je izrekel z balkona cerkve sv. Petra kakim 300,000 do 500.000 ljudem, zbranim na velikem trgu pred cerkvijo-
Ameriška Domovina
,%■ /vi c-'l.S.sr- MO !\% I
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, OMo
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES,
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second. Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 74 Mon., April 15, 1963
Rusija in Afrika
Med mnogimi težavami, ki jih ima ruski komunistični režim ravno v naših dneh, ni na zadnjem mestu polomija ruske politike v Afriki.
Kmalu bo minulo deset let, odkar so ruski komunisti začeli izvajati res originalen in navidez zelo dosleden načrt: priti v Afriko preko arabskih držav. Po tem načrtu je treba najprvo iztrebiti v arabskem svetu vse reakcijonar-ne in fevdalne režime in postaviti na njihovo mesto sopot-niške vlade. V začetku je kazalo, da bo šlo vse po sreči. Kot na tekočem traku so se vrstile revolucije, najpreje v Egiptu, potem v Siriji, Iraku, Libanonu, poskusi so se ponesrečili samo v Jordanu in savdski Arabski. Novi režimi so takoj zaplavali v meglenem levičarskem nacijonalizmu, kar je Moskvo zapeljalo do sklepa, da se bodo vse nove vlade počasi izkristalizirale kot nosilci socijalizma in sledile Moskvi v zunanji politiki.
Rusko pričakovanje je spodletelo na celi črti. Arabski revolucionarni režimi so res grmeli proti kolonijalnim imperijalistom, kapitalistom, toda svoje karte niso stavili na socijalizem, ampak na nacijonalizem. Pri njih je bila nacijonalna ideja močnejša od socijalistične. V nacijonalni ideji so videli svojo bodočnost in ne v socijalizmu in komunizmu. Pri tem pa niso zavrgli socijalizma; ravno narobe, prav pridno so ga zagovarjali in hvalili, toda obenem so tudi napravili načrt, kako naj ga podredijo svojemu nacijonalizmu, Po tej poti je prišel v Egipt diktator Naser do svoje poti v socijalizem, ki se pa močno razlikuje od ko^ munistične. Ker se domači egiptovski komunisti in njihovi prijatelji niso mogli sprijazniti z Naserjevo politiko, jih je diktator čisto enostavno vtaknil v ječo, ako niso preje zbežali iz dežele. Podoben političen proces, toda pobarvan z lokalnimi razmerami, se je vršil v drugih arabskih državah. Še celo v Iraku, kjer se je bivši diktator Kasem še najbolj približal moskovskim idejam, je prišlo do nove revolucije, ki posnema Naserja v preganjanju komunistov, obenem pa tudi noče pod egiptovsko kontrolo.
Moskva je začetkom vse to smatrala za prehoden pojav. Ko pa je morala ugotoviti, da arabske države stavijo vse na nevtralno karto, da jemljejo podpore, kjer jih morejo dobiti, da v zunanji politiki branijo samo svoje narodne interese, da v notranji politiki ne poznajo usmiljenja s komunisti, je prišla do spoznanja, da njena politika ne bo dosegla cilja. Saj se ji je izneverila celo Alžirija, ki je vanjo Moskva dolgo časa stavila svoje nade.
Arabski “most” do Afrike se torej ni uresničil. Poče-mu torej toliko posojil in podpor arabskim državam? Ali je sploh pametno, da moskovski komunisti nadaljujejo s tako politiko? Ali nimajo morda prav kitajski tovariši, ki jo že leta kritizirajo?
Pa tudi, če bi most obstojal, ne bi dosegel tega, kar je Moskva pričakovala od njega. Po njem bi Moskva ne mogla širiti komunizma po Afriki. Razlogov za to je več. Naj omenimo samo najvažnejše.
Arabci so naseljeni po vsej severni Afriki, imajo pa tudi močne trgovske kolonije v lukah v vzhodni Afriki in deloma celo na jugu tega kontinenta. Afrikancem so znani kot prebrisani trgovci, ki mora biti človek z njimi oprezen, da ga ne goljufajo. Narod, ki ga spremlja tak sloves, gotovo ne more doseči uspehov v propagandi, saj mu nihče ne zaupa, zaupanje je pa začetek vpliva. Zato so tudi posamezni poskusi arabske agitacije za komunizem tako klavrno propadli.
Povrhu so pa Afrikanci v mnogem podobni Arabcem. Sovražijo evropske kolonijalne države, jim očitajo kapitalizem, imperijalizem in podobne gospodarske in socijalne grehe. Moskva je napačno sklepala, da se bodo iz sovraštva do Evrope odločili za komunizem. Nasproti evropskemu kolonijalizmu so rajše postavili nacijonalizem. V njem vidijo svojo bodočnost in ne v komunizmu. Seveda simpatizirajo tudi s komunizmom, toda mislijo, da ga je treba podrediti afriškemu nacijonalizmu. Komunistični agitatorji, ki pa niso prišli v Afriko čez arabski “most”, so zato mogli le razpresti svoje podtalne rdeče mreže, toda ljudskih množic niso mogli potegniti za seboj. Sicer bi ^im pa te množice tudi nič ne pomagale. Vsi arabski politiki imajo namreč svoje pojme ne samo o komunizmu, ampak tudi o svobodi in demokraciji, ki se ne krijejo z našimi. So globoko prepričani, da zanje še ni prišel čas večstrankarske demokracije. So torej za diktaturo, toda ne za komunistično, ampak za “afriško”. Kakšna naj bo, o tem še sami nimajo pravega pojma.
Moskva je poskušala, da s podtalnimi akcijami in odkritimi revolucijami spravi svoje pristaše na oblast. Vse se je ponesrečilo in samo uničevalo komunistični ugled v Afriki.
dobavljala blago slabe kakovosti, njeni strokovnjaki so se pa bolj pečali s podtalno politiko kot s svojim strokovnim delom. Afriški politiki so hitro videli, kdo je soliden in kdo ni. Spoznali so tudi, da se da s kapitalisti pametno govoriti, da svobodne države ne kujejo zarot in uporov in da drže besedo.
Vse to jet spodkopalo komunistično veljavo v Afriki. Tega Moskva ne more več prikrivati. Zato išče novo zunanjo politiko do Afrike. Trdijo, da se hoče omejiti na vzhodno afriško obalo in ustvariti nove postojanke za širjenje komunizma po Afriki. Ne ve pa, kaj naj napravi z zahodno afriško obalo in notranjostjo črnega kontinenta. Komunistični zaupniki zaenkrat še niso dobili novih navodil, delajo po starih šablonah, čutijo pa, da pride do spremembe. Če nihče drugi, jim jo napovedujejo kitajski tovariši, ki pridno mešajo niti ruskim komunistom.
Položaj ni torej rožnat za Moskvo, znaki pa govorijo, da še ni našla poti iz te zagate. Zato lahko upamo, da hladna vojna ne bo v Afriki na novo vzplamtela; niti nova kriza v Kongu, ki je menda pred vrati, je ne bo mogla poživiti.
ŠE 0 KOROTANU
Chicago, 111. — Že več kot 10 pišejo sikoro vsi slovenski časopisi v zamejstvu o Korotanu iz Clevelanda, našem največjem pevskem zboru izven Slovenije. Strokovno oceno o njem sta podala pok. naš pesnik in skladatelj Ivan Zorman in znani strokovnjak v umetnosti dr. Rajko Ložar. Ob priliki svoje deset Letnice (11. nov. 1961) je Korotan poslal v svet s svojo tretjo ploščo (longplaying record) nov venec slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Ne bi bilo prav. ako bi ta kulturni dogodek ostal neopažen in neocenjen v naši širši javnosti.
Takoj moram pribiti, da sta Korotan in takratni njegov pevovodja Metod Milač (Master of Music) z gori omenjeno ploščo ponovno utrdila njun sloves.
Radi večje preglednosti naj najprej podam vsebino plošče, ki obsega 16 biserov iz slovenske pevske literature.
A)	Na prvi strani plošče so nanizane sledeče, povečini slovenske umetne pesmi:
1.	Davorina Jenka “Naprej” za moški zbor.
2.	Danila Bučarja “Noč” za mešani zbor.
3.	Danila Bučarja “Ali res” za bariton solo (Pavle Borštnik) ob spremljavi klavirja (Metod Milač).
4.	Cirila Preglja “Majski večeri” za ženski zbor.
5.	“Sijaj, sijaj sončece”, narodna v priredbi Franca Ferjančiča, za moški zbor in bariton solo (Ivan Hauptman).
6.	Rada Simonitija “Samo en cvet” za tenor solo (Franc Go-renšek) in klavir (Metod Milač).
7.	Davorina Jenka “Lipa zelenela je” za ženski zbor, v priredbi Matije Tomca.
8.	Jakoba Gallusa-Petelina motet “Glejte, kako umira pravični” za mešani zbor.
B)	Druga stran ima naslednje, večinoma slovenske narodne pesmi:
9.	Narodno “Oj ta mlinar” priredbi Cirila Preglja za ženski zbor.
10.	Matije Tomca “Bela Kra jina” za moški zbor.
11.	Koroško narodno “Stoji harteljc zahrajen” v priredbi Oskarja Deva za mešani zbor in tenor solo (Franc Gorenšek).
12.	Koroško narodno “So še rožce v harteljnu žalovale” v priredbi Zorka Prelovca za bariton solo (Jože Dovjak) in klavir (Metod Milač).
13.	Narodno “Meglica” v priredbi Marka Bajuka za mešani zbor in sopran solo (Marija Sek-ne).
14.	Narodno “Venite rožce moje” v priredbi Cirila Preglja za moški zbor.
15.	Antona Foersterja “Naše gere” za mešani zbor.
Iz gornjega programa razvi-dimo, da so zastopani skladate-
Še bolj je spodletela uradna ruska zunanja politika v Afriki. Obljubljala je velike podpore, ki jih ni dala, obetala j bi umetoi^ pesmi od zgodnje reje velika posojila, ki so pa bila zelo skromna. Neredno je nesanse v 16. stoletju (Jakob
Gallus) preko klasika (Antona Foersterja), romantikov (Jenka, Preglja), do moderne dobe (Bučar, Simoniti, Tomc). Kot prireditelji narodnih pesmi pa nastopajo* znani slovenski glasbeni mojstri — Ferjančič, Tomc, Pregelj, Dev, Prelovec in Bajuk. Ta program, je jasen dokaz razgledanosti pevovodje in sposobnosti Korotana.
Naj začnem z oceno moškega zbora, ki je zapel tri pesmi. Vsakdo mora občudovati intonacijo in disciplino tega zbora, ki sledi do potankosti taktirki svojega pevovodje. Omenil bi pa en nedostatek, da je prva pesem na programu “Naprej” (ki je himna) zapeta radi nervoznosti nekoliko prehitro.
Ženski zbor, zastopan po* treh pesmih (Majski večeri, Lipa zelenela je, Oj ta mlinar) ne zaostaja za moškim zborom, samo da motijo, balanco zbora preveč izstopajoči alti, kar pa je verjetno posledica napačnega snemanja.
Posebnost te plošče so številni solisti, s katerimi se Korotan lahko upravičeno ponaša. Posebno izstopa lirični tenor Franceta Gorenška, ki pride zlasti do izraza ob odlični sp remija vi Metoda Milača, ki se je izkazal tudi v dveh drugih primerih kot mojster na klavirju. Simonitijevo modernio skladbo “Samo en cvet” je solist podal čisto, z jasno izgovarjavo in velikim umetniškim zanosom. M pa prišel njegov glas tako do izraza, ko je nastopil kot zborovski solist v koroški narodni “Stoji harteljc zahrajen”, kjer ga je prevelika čustvenost združena s forsiranjem zanesla v nepotreb ne portamente.
Sopranistka Marija Sekne nastopa kot solistka v “Meglici”. V splošnem napravlja prav dober vtis, vendar ji je trema na nekaterih mestih nagajala, da je trpela intonacija ob istočasnem forsiranju glasu.
Ostali trije solisti Pavle Borštnik, Ivan Hauptman in Jože Dovjak so se izkazali kot junaški baritonisti, dasi včasih napake v snemanju povzročajo* prevelik povdarek na solo.
Najmogočnejše in obenem najbolje pa zveni 70-članski Koro-tanov mešani zbor, ki je zapel tri umetne (Noč, Glejte kako umira pravični, Naše gore) in dve narodni pesmi. Zbor in njegov pevovodja sta dokazala, da sta sposebna interpretirati pesmi iz najrazličnejših ‘glasbenih razdobij od renesanse do moderne dobe. Čudovito zveni motet našega naj večjega renesančnega skladatelja Jakoba Gallusa-Petelina, vrstnika Pelestrine. Iz glasbene zgodovine je znano, da je Palestrina največji skladatelj 16. stoletja. Posebno* se je izkazal kot cerkveni skladatelj, uporabljajoč cerkvene tonovske lestvice (ki so predhodnice naše durovske in molovske lestvice) in kontrapunkt (kjer je vsak
glas samostojna melodija; vsi! glasovi — melodije pa se prepletajo v sozvočju). V istem —* renesančnem — slogu je* komponiral naš veliki rojak Jakob Gallus, ki je bil silovita tvorna osebnost in ni zaostajal za Pale-strino po plodovitosti, mnogo-stranosti in po umetniški izrazni sili. Nemški glasbeni zgodovinarji si laste Jakoba Gallusa zase in ga imenujejo kratko in malo “nemški Palestrina”. Zato moramo biti Korotanu in pevovodji Milaču tembolj hvaležni, da je v programu plošče cerkvena pesem: “Glejte, kako umira pravični”, tako primerna za ta resni čas, v katerem živimo.
Živo nasprotje Gallusovega moteta je melanholična in skrivnostna “Noč” Danila Bučarja, prepletena z modernimi (harmonijami. Tudi to težavno skladbo je mešani zbor Korotana zapel zelo zadovoljivo. Enako dobro je zbor zapel koroško narodno “Stoji harteljc zahrajen”, ki je radi menjajočih se zborov zelo zahtevna. S to narodno pesmijo in še s koroško narodno “So še rože v harteljnu žavovale”, se je Korotan lepo oddolžil svojemu imenu. Mešani zbor je pa tudi dobro zadel čustveno razpoloženje v narodni pesmi “Meglica”.
Zelo primerna je zadnja pesem na plošči, “Naše gore”, ki je mogočna in razgibana. Skom-pomiral jo je klasični skladatelj Anton Foerster, po rodu Čeh, po duhu pa Slovenec. To pesem je mešani zbor izvedel odlično in je zlasti nam Slovencem, živečim v enoličnih ravninah, pričaral nazaj naše prelepe gore, ki kipijo proti nebu in nas spominjajo Stvarnika, ki nam je Slovencem podaril rajsko lep kotiček na zemlji. — Moj končni vtis o vrednosti Korotanove-ga mešanega zbora: jasna izgovarjava, ubranost, vse dinamične nijanse od; pianissima do for-tissima, sposobnost vživeti se v najrazličnejše glasbene sloge od renesanse do moderne dobe, sposobnost podajati najrazličnejša občutja od razigranega veselja do vdane žalosti, vse to so neizpodbitne prednosti mogočnega in odličnega Korotanovega mešanega zbora.
Naj zaključim ta prispevek k glasbeni kulturi Slovencev izven domovine s častitkami Korotanu in njegovemu bivšemu pevovodji Metodu Milaču in željo, da bi Korotan še naprej vršil kulturno poslanstvo med Slovenci v tujini. Občudovati moramo idealnost in požrtvovalnost 70 naših rojakov, ki vkljub trdemu delu najdejo toliko časa, da izvajajo pesmi na zavidljivi višini. Slamo občudovanje pa ne zadostuje. Podpreti moramo Korotan z nakupom plošč.
Vsem — pevcem, bišemu in novemu zborovodji Korotana -pa voščim Veselo Veliko noč.
Alfred Fišinger, B. M.
VEITI
/
IZLOŽBE
Pivski zto©r Triglav
SAMO SLEPILO
tudi v trgovinah s sadjem in zelenjavo končno prišli do vrečic iz plastične mase, kakor smo že prišli pri mesu in nekaterih drugih živilih.
Ali bo še dolgo ostalo samo pri željah za boljšim in pri starem, prastarem ugotavljanju nepotrebnih nerodnosti. Predvsem pa:	v trgovini naj dobi
potrošnik enako blago, kot vabi v izložbah, Iki pa so žal vse prepogosto samo — slepilo.
Ljubljanski list “Delo” je objavil pred časom pod gornjim naslovom sledeči sestavek:
Res je, da ne more biti vseeno, kakšen videz imajo naše izložbe in da je bilo na račun nekaterih kičastih in neokusnih izložb že marsikaj povedanega.
Navada je: tudi, da predstavljajo izložbe tiste predmete, ki jih lahko dolbi kupec v trgovini. Po pravilu morajo torej biti izložbe tista vzpodbuda, ki lahko zvabi kupca v trgovino in vpliva na njegovo odločitev za nakup tega ali onega predmeta.
Do tu je vse v redu in vse prav in domala vse naše izložbe svojo osnovno vlogo tudi odigravajo. Govorim o izložbah, trgovin s sadjem in zelenjavo. Ugotovitve o slepilu pa veljajo predvsem za sadje.
Greš mimo take trgovin-ei in se ustaviš pred izložbo. Iz lepo aranžiranih gajbic ali košaric se ti smejejo izbrane in sortirane breskve, hruške, jabolka,
grozdje, skratka sadje, v kate-i Rosakticami pa do mostu rega bi takoj s slastjo ugriznil. I Jurovskem Brodu mora v za-Ko pa vstopiš v trgovino, j.g to | drugo. Plačali bodo malenkost-sadje čisto druge podobe: drob-!no odškodnino. Vzeli so* kme-no, zeleno, (krastavo, neredko torn že vsa trt ja v Vinomeru in nagnito. In tek te mine. Ker pa v Novi gori. te je sram oditi kar tako, boš j Ljudem so rekli, naj vse trto kupil morda le pol kilograma j posekajo in poberejo kolje, ali še manj. Prav pred kratkim j Kdor pozna, Ikaiko vinogradnik se mi je primerilo. Krasne bre-, svojo trto ljubi in jo ceni, si skve v izložbi so me potegnile lahko predstavlja, kako so Ijud-
Vinogradi v Beli krajini morajo v zadruge
V pismu iz Metlike popisuje prijatelj letošnjo hudo zimo, Iki je držala kar od 16. novembra pa do konca marca in nadaljuje svoje popisovanje nekako takole:
Pri nas ob Kolpi je slabo. Metliška zadruga nam bo vzela vse travnike in njive: na Metli-čici in “Za logom”. Vsa zemlja med Kolpo in železnico od mostu na Tratah -med Radoviči in
na
v trgovino.
“Prosim 'kilogram breskev,” sem naročila.
Prodajalec je segel v gajbico in začel v vrečko iz časopisnega papirja metati prav klavrne sadeže.
“Nočem tistih,” eem se uprla. “Rada bi take, kakršne imate v izložbi. Saj šo lahko tudi dražje.”
“Ja, veste, takih pa nimamo,” je dejal prodajalec.
“Pa mi dajte tiste: iz izložbe,” sem predlagala.
“Kaj pravite?” se je začudil. “Tistih pa ne prodamo.”
Pika. Razjezila sem se in -odšla. Kaj neki kažejo z izložbo, sem si mislila.
Ne samo takrat, neštetokrat sem že doživela, isto. A tolikokrat smo že pisali, razpravljali in govorili o tem, da bi morali imeti na razpolago sortirano
je bili osupli in presenečeni. Niso mogli verjeti, da oblast resno misli. Čakali so in končno začeli s pomladnimi deli v vinogradih, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Pa je oblast privlekla buldožerje in traktorje. Vse so preorali, vse prereguljali in zasadili neko novo trto. Ni več vinograda, ki bi bil last zasebnih kmetov. Prihodnje leto bodo vzeli trt j e v Vidošičih in Repici in leto kasneje še v Babini gori. Tako bodo podržavili vsa trtja. Konec je drašičkih vinogradnikov. Ljudje so žalostni, zaskrbljeni. Nihče si ne more predstavi j ati bodočnosti.
Litostroj uspel z mostnimi žerjavi
Ljubljanska tovarna Litostroj je v marcu izdelala stoti mostni žerjav in ta dogodek poseb-jno proslavila kot velik uspeh-
sadje. Lepše in boljše naj bi bi-|V fdJetJu 50 sicer kdeMi Žf
preko 450 žerjavov vseh vrst,
Cleveland, O. — Zopet se bliža naš letni koncert, Zanj smo si izbrali mesec maj. Nastopiti moramo v dvorani Sachsen-heim, ker je dvorana Slov. nar. doma na Denison za ta namen premajhna. Koncert bo 5. maja ob štirih popoldne. Po koncertu bo domača zabava v prostorih Slov. nar. doma na 6818 Denison Ave. Igral bo orkester Tonija Mausarja.
Redno smo imeli vsa leta lepo udeležbo na koncertu in na zabavi. To si želimo tudi letos.
Koncert bo vodil. zborov pevovodja in učitelj Anton šu-belj, na klavirju pa bc* nastop spremljal 13 let stari Charles jz Loucka, sin naše tajnice. Fantu želimo, da bi še naprej ljubil glasbo in se ob njej veselil.
l-o dražje, in slabše cenejše. Tako smo govorili in tako je v navadi menda povsod po svetu. Samo pri nas ne moremo iz sta? rib navad in kalupov. Te vrste trgovina pa je morda bolj kot katera koli druga v kleščah primitivizma. Žalostno.
In žalostno je tudi, da ta trgovina ne more zavreči prastare navade zavijanja sadja v časopisni papir. Za papirnato vrečico mora kupec navadno posebej prositi in jo seveda tudi posebej plačati. Koliko prikladne-je in okusneje pa bi bilo, če bi
toda to ne: smatrajo za tolik uspeh kot zgraditev 100. specialnega žerjava po novih, doma' čih načrtih in skušnjah. Sedaj imajo naročenih 56 podobnih žerjavov-različne velikosti h1 nosilnosti.
V Litostroju so začeli izdelovati žerjave za izvoz leta 1954* Izvozili so jih 30, nato pa dve leti niso mogli dobiti nebeneg3 naročila kljub- temu, da* so stavili mnogo ponudb v različnih državah. Spoznali so, da morejo uspeti le z boljšimi tehničnim1 rešitvami, skratka z bolj ikvah' ,	....	,	, .	,	Itetnim delom in proizvodom-
pevtke se trudijo da b, zbor o-;po daljl|m preskuSanju jim je hranili, da bi sc dalje prepeval uspelo iadeIali nov bni žer-rojatom v tem delu mesta, pa, w „ „ Qbnesel doma in ga tudi onim, ki nas pnnajajo obl- daj ilzdelujejo tudi „ tuJe nastat od drugod.	ročnike.
Zbor Triglav bo nastopil tudi
21. aprila pri otvoritvi novega Mladino hočejo boljše sezn^' Slov. nar. doma na Maple Hts. niti Z “narodno-osvobodilfl0 Rojakom v tem delu mesta če-1	borbo”
stitamc h krasnim novim pro-j Na posvetovanju Inštituta z3 štorom! Naj. bi v njih užili ve-! zgodovino delavskega gibanja v liko veselja, pa tudi vztrajno o-lLjubljani so pretekli mesec m branj ali slovenskega duha. | gotovih, da je treba mladin0 Ne pozabite na 'koncert v ne- boljše seznaniti s tradicijah
narodno-osvcbodilne borb e ij1 to med njo v večji meri gojh1. Pritoževali so se nad slabo 111 som. S Public Square se peljite’Površno propagando v tej sme' avtobusom Denison Ridge N in predložili “resna” zgod0' No. 24, ki se ustavi skoraj pri vinska dela. Precej ■, kritike Je samem domu. Za parkiranje bilo slišati na “račun filma, te' je dosti prostora! levizij e in nekaterih založb,
deljo, 5. maja, v Saehsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Pot tja je lahka tudi z avtobu-
avtomobilov je dosti prostora! levizi j e in nekaterih založb, k1 Vstopnice so naprodaj pri-blizu avtobusne postaje.*, pa tu- so pod vplivom nam tujih sme pevcih. Kupite jih, če bi tudiidi na vrtu Slov. nar. doma. ne mogli na koncert, ker hostel Vsi prav vljudno vabljeni! s tem zbor podprli! Pevci in1	Anna Jesenko*
ri večkrat neživljenjsko in PG' pačeno p oda j ali zgodo vinsk6 dogodke iz časov NOB”.
Mm
za ddmdvto:,
James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA
“"Buta

Od odprtih vrat je prihajal nasmeh, oči so se ji svetile.
glas. Bilo je tisto mrtvo vprašanje pokvečenega Andreja. Marie-Anna je šla k oknu. In David, ki je šel za njo, se je ustavil in zopet gledal od zgoraj njeno glavo, tako blizu, da' so ji mehki lasje čutile njegove ustnice. Dve veliki barki ste lezli v smeri k ladji.
“čuli ste ga klicati Blacka Roger j a Audemarda,” mu je rekla, “čudno. Verujem, da vas je prijelo, ko se je prikazal na pragu. Njegova pamet je tako razrušena kakor telo. Pred nekaj leti ga je Pierre našel po hudi nevihti v gozdu. Drevo je bilo padlo nanj. Pierre ga je prinesel na ramah domov. Zlizal se je, ali ostal je tak. Pierre ga ima rad, a ubogi Andre Pierra obožuje in mu sledi kakor pes. Možgani so mu odpovedali. Svojega imena se ni nikoli spomnil in mi ga imamo za Andreja. Pa dan in noč, vedno sprašuje isto: ‘Me videl kdo Blacka Rogerja Audemarda? . ..” Rada bi, da bi mi povedali, kaj veste strašnega o Blacku Roger ju Audemar-du.”
Povsem nepričakovano se je začulo od obeh bark divje petje. Na vsaki je bilo po šest mož in njihova vesla so se ob ritmu pesmi svetlikala v soncu. Marie-Anne je iznenada pogledala Carrigana, ki je mogel videti v njenih očeh ono, kar mu je zakrivala tista noč, ko so tako razburljivo drčali po brzicah slapa pri Svetem Duhu. Bila je dekle. Ni mogel misliti, da je žena. Da je Pierrova žena. Ko je tako gledala, z obrazom navzgor, je bilo v njej nekaj, da je Carrigana globoko ganilo. Zazdelo se mu je, da je spustila zaveso, ki ju je dosedaj ločila.
Rožnate ustnice so ji zadrhtele, ko se mu je nasmehnila; potem se je zopet obrnila k reki. On se je še nekoliko bolj nagnil, da mu je vetrič s šopom njenih las rahlo oplazil lice. Strašno mu je bilo. Brez sape je z ustnicami lovil tiste lase. Potem se je umaknil. Sram ga je bilo vsega. V grlu ga je davilo. Krčevito je stisnil pesti. Ženska tega ni opazila; bila je kakor ptica, ki bi rada zletela skoz odprto ok-no, ker jo vabi želja, da bi se pridružila petju, ki prihaja Prek vode. In zopet se je nasmehnila ob pogledu nanj.
“Moji ljudje so srečni,” je zaklicala. “Tudi kadar je ne-vihta, se smejijo in prepevajo. Poslušajte, gospod! Pojejo »Zadnji dom*. To je naša popevka. O svojem domu pojemo... tukaj v divjih krajih, kamor nikdo nikdar ne prihaja. Res, zadnji dom. Njihove, žene, njihove neveste, njihove rodbine so daleč in zadovoljni 80 ob misli, da se danes pomaknemo kako miljo proti mpm. Niso kakor vaši tam v Montrealu, Ottawi in Quebe-Cu> gospod David. So fantje, vendar so trdni fantje!”
Stopila je k steni in vzela bandero Pierre Boulaina.
“Pierre je za nami,” je Pojasnila. “Priti mora s tovorom lesa, ki ga pri nas ni, in ga pričakujemo. A vsak dan moramo nekoliko milj po reki mže, da smo bliže domovja naših ljudi. Srečni so, tudi če Je samo nekaj milj. Sedaj prihajajo, da spravijo v tek mojo ladjo. Počasi poj demo naprej. čudovito lepo bo, ko je Pa tak dan! Bi šli z menoj Ven, gospod David? Hočete? Ali bi rajši sami ostali?”
Njen obraz se je spremenil. Njč več trdote in nezaupanja. Na ustnicah ji je poigraval
Nič koketnosti. Nekaj globljega, toplejšega, iskrenega. Nova Marie-Anne Boulain, ki mu je jasno povedala, da ga želi imeti blizu sebe. Carrigan se ni zavedel, da še stiska pesti. Morda je to zapazila ona. Ali njene oči niso pustile njegovega lica; oči, ki so ponavljale govorjeno vabilo in odkrito zahtevale, da ga ne odkloni.
Prav rad grem,” je odgovoril.
Besede so bile skromne. Carrigan je komaj slišal, kaj je rekel, ali vedel je, da ima njegov glas povsem nenavaden zvok. Ni se zavedel, da se tako izdaja, ni videl rdečice, ki je stopila Pierrovi ženi v lice. Vzel je z mize pipo, da bi se odpravil za njo.
“Malo morate počakati,” mu je rekla in položila roko na njegovo ramo. Prav .rahlo se ga je dotaknila, kakor se je bil on rahlo dotaknil z ustnicami njenih bujnih las. Ali Carrigan je to skoz in skoz začutil. “Nepapinas pi’i-pravlja za vas posebno mazilo. Ko bo tukaj, pa pridete.”
Divje petje veslačev je bilo že blizu. Pri vratih se je ženska obrnila in ga pogledala.
“Srečni so, gospod David,” je rahlo ponovila. “Tudi jaz sem srečna. Ne bojim se več. Svet je zopet lep. Veste zakaj ? Ker ste mi dali besedo in ker... vam verjamem, gospod David.”
Zginila je.
Nekaj minut se David ni zganil. Petje ljudi, njihovi glasovi, neko praskanje ob bokih ladje, vse mu je bilo kakor glasovi z drugega sveta. V njem se je razlegal mnogo močnejši glas, kakor je bil šum okoli njega. Bila je resnica, ki je butnila nadenj kakor morski val, ki podira pregrade s silo, močnejšo, kakor je volja.
V njegovi duši je vpil neki glas resnico, da bi on nad vse na svetu rad objel častito bije, Pierrovo ženo, žensko, ki ga je hotela ubiti, pa se je skesala. Vedel je, da to ni poželenje po njeni lepoti nego spoštovanje, ki ga je tudi sam Pierre imel do ženske, ki je njegova žena. Vzdih, ki je bil skoro stok, mu je ušel z ustnic, pesti je pa stisnil tako, da so bile že čisto vijoličaste. Ona je žena Pierrova. In on, David Carrigan, tako ponosen na svojo čast in moč, zavoljo katerih je bil pravi in cel mož, si je upal pomisliti na njo, ko je njen mož nekje daleč!
Gledal je v zaprta vrata, se preklinjal in rotil,... in nanj je počasi legla strašna sramota, da je slabič, ki se ne more iznebiti tega, kar ga v notranjosti že nekaj časa razjeda.
Gledal je v vrata, dokler ni vstopil Nepapinas.
XII.
Četrt ure sta Carrigan in indijanski vrač molčala. Ko mu je Nepapinas luščil obvezo z glave in mazal rano s prinesenim zdravilom, Carrigan ni čutil bolečin. Preden je dobil novo obvezo, se je pogledal v ogledalu. Prvič se je sedaj tako videl. Bal se je grde brazgotine, ali iznenadilo ga je, da ima na sencu samo vneto urazo. Pogledal je Nepapi ■ naša tako, da vprašanja ni bilo treba.
Stari Indijanec je razumel in njegov nagubani obraz se je razlezel v nasmeh.
“Krogla je zadela skalo in drobec skale vas je zadel, ne krogla. Lobanjo je načelo. Rana je bila široka, ali Nepa-pinas zna.”
APRIL
H lit


m
f
,28
m
i& (n
iiiiii
isiSi ill _ liSuJ
314
KOLEDAR
društvenih
prireditev
APRIL
20.	—Slov. tel zveza v Clevelandu priredi telovadno akademijo v veliki šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7:30 zv.
21.	—Otvoritvena prireditev novega Slov. nar. doma na Maple Heights. Začetek ob enih.
21.—Društvo sv. Ane št. 150 K.S. K.J. obhaja 50-letnico obstoja ob 11:30 dop. s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca, ob enih pop. pa z banketom v SND na E. 80 St.
21.—Pevski zbor Slovan poda v SDD na Recher Ave. koncert.
28.—Pevski zbor Jadran priredi v Slov. del. domu na Waterloo Road koncert. Začetek ob 3:30 popoldne.
MAJ
4.—Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ obhaja 50-letnico obstoja z banketom v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob šestih zvečer. —- Po banketu bo ples v spodnji dvorani.
4.	—Družabni klub BD priredi v Baragovem domu družabni večer.
5.	—Pevski zbor Triglav priredi v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. koncert. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
11.	—Klub slov. upokojencev St. klairsko okrožje priredi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. večerjo.
12.	—Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
12.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v novi šolski dvorani pri Sv. Vidu materinsko proslavo.
12.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo.
19,—Podr. štev. 15 Slov. žensko zveze priredi v SND na East, 80 St. ob petih popoldne ban-!
ket ob 35-ietnici svojega obstoja.
25.—Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igra Tonklijev orkester.
JUNIJ
—Spominska proslava ZSPB v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
2.—Društvo sv. Jožefa štev. 1G9 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Rd.
2.—Spominsko romanje ZSPB k Lurški Mariji na Chardon Rd.
9.—Slov- moška zveza priredi izlet v park Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd.
1C.—Otvoritvena prireditev Slovenske pristave na pristavi v Genevi.
16.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi izlet k Sv. Petru.
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik.
JULIJ
7.—-VI. slovenski katoliški dan.
21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
21.—Družabni klub Baragovega doma priredi izlet.
nik na Slovenski pristavi.
AVGUST
4.—Baragov dom in Družabni klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik.
25.—■Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik-
SEPTEMBER
22.™Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne.
29.—Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-
letnici svojega obstoja.
OKTOBER
12.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave.
19.	—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer.
20.	—Pevsko društvo “Slavček’ priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom.
27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave,
NOVEMBER
10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
17.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju.
DECEMBER
1.—Pevski bor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert.
22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu.
-------o—-----
Podmorski zakladi
Nikakor ne mislimo govoriti o zakladih, ki so jih ladje prevažale iz ene celine na drugo in so se na poti ponesrečile ter so jih morski valovi zagrnili. Koliko zlata, srebra in draguljev še vedno leži pod morskimi valovi še iz časov španskih konkvistadoresov.
Potapljači z vsega sveta sku 28.—štajerski klub priredi pik- šajo spraviti iz morskih globo-
čin te zaklade, vendar pa spadajo taki in podobni podvigi že v zgodovino.
Moderna znanost se ukvarja z vse bolj zanimivim vprašanjem. Stotine in stotine ladij raziskujejo s pomočjo aparatov na odmev podmorsko o-bličje. Res je sicer, da bo preteklo še mnogo let, preden bodo narisali natančni zemljevid podmorskega sveta. Kljub temu pa zatrjujejo učenjaki ho-nolulujskega oceanografskega instituta, ki pripravljajo “zemljevid podmorske ploščadi’
(Dalje prihodnjič)
tli.
SMEH OB USPEHU _________ Geraldine Page se z zadovoljstvom ogleduje v zrcalu v svo-
ji oblačilnici v New Yorku po uspelem nastopu v igri Eugena O’Neille “Čudna medigra”, ko je zvedela, da je bila imenovana za “Oskarja” kot najboljša igralka leta za nastop v filmu “Sladki ptič mladosti”.
da je generalna podmorska topografija že točno določena in poznana. Ne bo treba čakati mnogo let, da bodo postale podmorske ravnine, ki do sedaj niso služile za prehranjevanje človeštva, glavni vir hranjenja. To bodo posebne kulture. Učenjaki vsega sveta že sedaj delajo poskuse s tovrstnimi kulturami in po prvih podatkih so hawajski znanstveniki napravili v raziskovanju pomembna odkritja. Nekatere vrste alg, ki so jih u-čenjaki “pridelali” na morskem dnu v bližini otočja, so zelo o-kusne in kažejo, da se jih bodo v najkrajšem času pričele posluževati za vsakdanjo pripravo obedov tudi tamkajšnje gospodinje.
Kot znano, so učenjaki razdelili morsko dno v tri različne grupacije: celinsko ploščad, celinski prepad in globočinsko ravan. Prva, to se pravi celinska ploščad, se najbolj približuje zemeljski površini in prav na teh področjih so znanstveniki pričeli s poskusi. Domnevajo tudi, da bodo prav na celinski ploščadi zrasle prve podmorske plantaže ■prehranjevalnih alg. Sončna svetloba namreč prodre do ploščadi razen seveda do najglobljih točk. Tu rasejo najrazličnejše vrste podmorskega rastlinstva, med katerim plavajo ribe vseh vrst in oblik. Kdor prvič vidi tako sceno, se mu skoraj zazdi, da ima pred očmi črede živine, ki se pasejo.
Na dnu ležijo odpadki, ki so se nakopičili v teku desettisoč-letij. Tu najdemo blato, ki ga je prinesel veter, puščavski pesek, kamenje, školjke, ki so prišle skupno z ledenimi gorami, drobce železa, niklja in drugih prvin, ki prihajajo iz vesolja. Toda največ je ogrodij malih školjk, ki SO' izumrle že v prazgodovini. Plast mrtvih telesc je večkrat visoka tudi po več desetin metrov, kar predstavlja odlični “humus” za podvodno rastlinstvo.
IKo se bo znanstvenikom posrečilo razkriti skrivnosti morskega dna, tedaj bomo lahko zvedeli za zgodovino davnih tisočletij, o kateri so na zemlji izginila vsa pričevanja. Morje pa še vedno stiska pod svojimi valovi skrivnost prvih desetti-sočletij zemeljske zgodovine. ---------------o------
lilo v milosti Moskve
Glavno glasilo Komunistične partije ZSSR “Pravda” ga je uvrstilo med graditelje socializma ter pozdravlja “večno prijateljstvo in sodelovanje” med sovjetskim in jugoslovan. ljudstvom.
MOSKVA, ZSSR. — Zahodni diplomati so prepričani, da se je pretekli teden moralo v komunističnem vodstvu zgoditi nekaj važnega, verjetno v sporu med Moskvo- in Peipingom. K temu jih navaja očitna sprememba odnosov do Titove Jugoslavije- To so še pretekli ponedeljek predstavili v uradnem pozdravu za 1. maj kot prijateljsko državo, vendar ne kot članico sovjetskega bloka, v četrtek so to uradno spremenili in Jugoslavijo uvr-j stili med graditelje socializma ter pozivali k večnemu prijateljstvu in sodelovanju med sovjetskim in jugoslovanskim ljudstvom.
Odnosi med Moskvo in Beogradom se od lanske jeseni, ko je obiskal Jugoslavijo predsednik Sovjetske zveze L. Brež-njev, stalno boljšajo. Titov obisk koncem lanskega leta v Sovjetski zvezi je zbliževanje še pospešil in zapečatil. To zbliževanje in prijateljstvo je trn v peti vodnikom rdeče Kitajske. Ti so

proglasili Tita za izdajalca komunistične stvari in plačanca kapitalističnega imperializma- Mao-Tzetung je zahteval od Hrušče-va, da pretrga prijateljske odnose s Titom in obsodi “Titovo pot v socializem”.
Namesto tega je “Pravda” v četrtek objavila: “Bratske pozdrave delovnemu ljudstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki gradi socializem. Naj živi dolgo večno, neranljivo prijateljstvo in sodelovanje med sovjetskim in jugoslovanskim ljudstvom.”
Ta pozdrav, ki je namenjen za praznovanje 1. maja, je zanimiv zaradi tega, ker je nadomestil onega, objavljenega pretekli ponedeljek, v katerem je rečeno: “Bratske pozdravte delovnemu ljudstvu Federativne republike Jugoslavije. Naj se prijateljstvo in sodelovanje med sovjetskim in jugoslovanskim ljudstvom razvija in krepi v interesu boja za mir in socializem.”
V tem pozdravu se “prijateljstvo” šele razvija, v onem od četrtka pa je že razvito in “neranljivo”. Vsekakor hiter razvoj!
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo na 390 E. 162 St., blizu Waterloo Rd. Kličite Painesville telefon EL 2-3652.	- (81)
For Rent
5 rooms, down, adults. Call EN 1-2359.	(76)
Išče poznanstva—
Samski Slovenec, inteligenten, prikupne zunanjosti, značajen, pošten in miroljuben, star 49 let, z gotovino, se želim seznaniti z verno Slovenko, po možnosti samsko ali pa tudi vdovo od starosti 40 do 50 let, katera bi bila pripravljena si z menoj ustvariti prijeten dom (v kolikor ga še ne poseduje) in ki istotako želi vedro in lepše življenje. Nadaljne informacije se dobe pri upravi Ameriške Domovine. (75),
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša s 3 spalnicami blizu Lake Shore Blvd. Za podrobnosti kličite IV 1-0653.	(88)
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
It.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj, odraslim, plinski furnez, na novo dekorirano, klet za perilo. 1369 E. 52 St. Oglasite se po 1. uri.
—-(18,25 mar. 1,8,15 apr.)
Klavirji m fiarmoniji
pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.00
SMERDA’S MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125
PrsjaleFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212
ČE HOČETE . . ,
prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do na*
JiS. GLOBOKAR
S86 E. 74th St,
HE 1-6607
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še dane? za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
HE 1-09G5	TONY KRiSTAVNIK	UT 1-4234
FAINTING & DECORATING
■CTl—aMra««	ata—
SRCE IN KRI
ROMAN
k’
% '%
v
1 HENRY BORDEAUX	%
\
“Gospod odvetnik, v semenišče ga peljem. Njegova mati tako hoče. Ima dober glas in bo lahko pel mašo.”
Slišal sem že njegov resni glas in dobri posluh, ko je prepeval ob kozah na paši.
“Zapoj!” mu je rekel oče. “Kaj pa?” je vprašal in zardel. “Kar hočeš. Pa ne kakšne cerkvene. Kaj ko bi zapel pesem Ko potujem po Franciji?”
Fant se ni dal prositi, morda je bil tako vesel svojega glasu, ali pa mu ni bilo mar moje mnenje. Seveda bi moral pesem Ko potujem po Franciji zapisati v našem savojskem narečju. Pa nima prave oblike in se težko zapiše. A vendar je sočnejša, pomenljivejša in krepkejša ko še toliko zapisanih. Le kje so Gallici pobrali ta biser? Našel sem jo v Pastirskih povestih, zbirki zimskih večerov, ko vsak izmed zbranih pride na vrsto in mora povedati zgodbo. Zazdi se ti, da sediš na slami ob slabotni sveči, utripajoči in sence meta-joči, v družbi kmetov, zdaj veselih, zdaj spet leno otožnih. Pesem Ko potujem po Franciji pa je precej rezka in posmehljiva. Kar poslušajmo njen stalni odpev:
Ah, res lepo je biti učen!
Zdaj nisem trapast Jaka več!
Ah, res lepo je- biti učen.
Ne Jaka več, je staro preč.
In zdaj kitice. Kolikšna škoda, da jih ni moč zapisati, kakor se pojo, v sršatem in posmehljivem narečju! Ali bodo ohranile vsaj nekaj svoje barvitosti?
Sem Francijo prerajžal vso, zdaj sem gospod učen, pokloni mi lepo gredo, in v šalah nisem več lesen.
Le-tam v Parizu — zdaj vem to — kopnijo franki kakor sneg, po modi kruh še vroč jedo, meso surovo gre jim v tek.
V teater babnice teko na pol golotne, češ: me viš! Možaki vtikajo v oko monokel si, kakor obliž.
Gospodje se postavljajo prevzvišeno na vsak vogal, in dame tam se kličejo:
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
SOUTH HOLLAND — BY OWNER All brick, 4 years old, 8 room Georgian, in. Suburban Executive area, 8 closets, 2 full baths, 2% car gar., near shopping, schools & churches, of all denominations. $35,000. — EDison 3-8010.	(74)
PROSPECT HEIGHTS. — 3 bedroom face brick ranch, with 2 car attached garage, large living room, dining room, baths, tiled kitchen, W.-W. carpeting. On beautiful landscaped % acre lot, full basement. $26,500. — 537-0507.	(75)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT 3358 N. SHEFFIELD Good established business. Seats 46 people. Priced for quick sale by owner. DI 8-8543.	(74)
CARD & GIFT SHOP
CARD & GIFT SHOP. Lincoln Park area. — Reasonable Package deal. — See to appreciate at 2558 N. Clark St. Or call for appointment, Sunday or Evenings. DI 8-6177.	(74)
DRY CLEANING STORE
THIS IS A REAL BUY DRY CLEANING STORE. — BY OWNER. — WITH LIVING QUARTERS. — MUST SELL DUE TO ILLNESS. REASONABLE. 4912 W. Armitage Ave	(74)
Toto, Titi, Turlutukal.
So psi tam v suknjiče odeti, okras je konju nogavica, a revež v brozgi bosopeti in se ves gol po mrazu vica.
Tam hvalijo ljudi le take, ki se v tatvini obneso, če si odročen krast stotake, te pa ozmerjajo grdo.
Da bi spoznal te šege zveste, in bi v življenju mi uspelo, prerajžal sem francoske meste, nato se vrnil na deželo.
A moja Rezka, o vsi spaki! zame zdaj nič več ne porajta, češ da ljuba v po šegi taki srce ji prav nič ne obrajta...
Če potuješ učen postaneš, nihče ti več ne pravi Jaka.
Vseh učenosti se navzameš, vsakdo ima te za veljaka.
Pesem kritizira navade, kar naša dežela rada dela: če potuješ, zapraviš čas in nazadnje še svojo osebnost. Bolje je ostati doma. Žene se bolj drže izročila in nas rade o njem poučujejo, če smo ga začeli pozabljati. Sveži glas mladega Mihaela Gallice je privabil k vratom svoje delavnice posle; z dežele doma, so z užitkom poslušali besedilo in napev, tako da je pevček dosegel popoln uspehi
“Izvrstno”, sem rekel očetu, “vendar te pesmi še niso maša.” “Že prav, če maše ne bo razumel, bo pa spet prišel domov. Moj edini fant je, saj me razumete.”
Torej v družini niso bili enakih misli o fantovi cerkveni službi. Mati le ni bila tako mrtva, kakor sem si jo mislil jaz; zmagala je. Pa vendar je mladi Mihael ostal v semenišču le tri ali štiri leta, potem pa se je vrnil domov. Ne da bi bil premalo pobožen ali pa len za učenje, le v zaprtem prostoru ni mogel živeti, bledel je in ginil; njegova pljuča so hotela planinskega zraka. Bali so se, da se ga ne bi lotila jetika, zato so ga rajši poslali v njegov rojstni kraj. Ko se bo pozneje okrepil, se bo že sam odločil za svoj poklic.
Vrnil se je torej v Bonneval, bolj učen in omikan ko njegovi vrstniki, a nekam krhek in bled. Rojstni kraj pa je tudi to pot napravil čudež. V kratkem se je popravil, pridobil v teži in postavi, nič več pa ni govoril, da bi še kdaj odšel zdoma.
Potem pa mi je nekega jutra v juliju — koliko let mu je utegnilo biti, devetnajst ali dvajset? — prišel v Chambery povedat, da se je njegov oče v zelo nevarnih Arveških pečeh ubil in z njim njegov turist. Oba sta postala žrtev nesreče, ki jo poleg snežnega plazu najteže naprej uganeš: žrtev skalnega plazu.
II.
Otožna pesem o Lizi z belim šalom
Bivši semeniški gojenec me je obiskal ne samo, da mi sporoči očetovo smrt, ampak me je tudi hotel vprašati za svet, koliko odgovornosti ima turist.
Ta turist je bil Anglež Richard Murzon in je Tomaža Gallice najel za vrsto vzponov v Mau-rienni in Tarentaisi. Srečno sta

opravila nekaj plezalnih tur, potem pa je predlagal še Arveške pečine. “Katero?” je vprašal Tomaž. “Coolidgeovo”, mu je odvrnil Anglež, ponosen na vzpone nekdanjega oxfordskega učenjaka in strastnega ljubitelja gora. Vrh, ki ga je prvi pot preplezal duhovnik Coolidge v spremstVu vodnikov Alinerov, očeta in sina, je bila Južna peč, eden najtežjih alpskih vzponov; Hudi prehod s pečjo v navpični steni prekaša najhujše težave v Meiji.
Tomaž Gallice se je nekoliko upiral zaradi vremena; nedavno je zapadel sneg, zato bi bolj kazalo čakati na mesec avgust. Turist pa je bil ponesen človek in ni maral nič odlašati. Ta razgovor se je vršil v St. Jean d’Ar-ves, kjer sta prenočila in se nato odpravila v dolino Lombard.
Bile so priče, ki bi njun razgovor lahko potrdile, če bi bilo potrebno. Vodnik svoje pomoči seveda ni smel odreči. Stvar je bila pa vendarle kočljiva. Angleževa krivda bi se le težko dala dognati.
Začel sem se pogajati z dediči sira Richarda Murzona. Vse
i
F bla** spomin
OB PRVI OBLETNICI, ODKAR SO UMRLI NAŠA PRELJUBA MATI, STARA MATI IN SESTRA
Antonia
Zupančič
Izdihnila je svojo plemenito dušo in se preselila v veppp življenje dne 15. aprila 1962.
Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Vas pa je nespremenljiva,
v vsem našem življenju kot lučka gori.
Vi v zborih nebeških prepevajte slavo,
mi v sveti ljubezni smo z Vami vsak čas;
kjer Stvarnik je Vaše neskončno plačilo,
tja s svojo priprošnjo vodite še nas. Žalujoči:
sinovi ANTON, FRANK in EDWARD, snaha ELLA,
vnuka ANTHONY Jr., FRANK Jr., vnukinja SANDRA, sestra MRS. FRANCES LAURIC. svak HENRY,
svakinja MRS. MARY KERŽMANC Cleveland, O., 15. aprila 1963.
. «
V BLAG SPOMIN
DVAINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE DOBRE MATERE
Terezije Zalokar
ki smo jih za vedno izgubili, ko so zaspali večno spanje 15. aprila 1941
Ti se je, Gospod, usmili, ljubi Jezus, Ti ji daj rajski mir na vekomaj!
Žalujoči ostali:
FRANK in EDWARD, sinova THERESA BUCKLEY, hči
pa se je zelo zavleklo, ker so se vračali iz Indije. Pokazali so se vljudne in celo velikodušne;prepričal sem se, da v Angliji planinski šport visoko cenijo. Niso se otresali odgovornosti, ampak se zavezali, da bodo vdovi plačevali pokojnino — zelo skromno — po njeni smrti pa jo bosta dobivala njena otroka.
Ko je bilo vse urejeno in zaostanki naloženi v neki francoski banki, sem to vest sam ponesel v Bonneval. Preteklo je že leto in prišla je jesen, jaz pa sem izrabil teh nekaj lepih dni.1
Iz Modane me je poštni voz pripeljal v Lanslebourg, kjer sem prenočil. Lanslebourg je bila cvetoča naselbina, dokler so ljudje hodili v Italijo- čez prelaz Mont Ceniš, kajti ta kraj je imel ključ do njega; ko pa je gore predrla železnica, je ostal zapuščen. V naših dneh pa se spet razcveta po avtomobilih. Od tod pa sem v enem dnevu peš prišel na dno doline Area. Preko prelaza Madeleine, razdrapane skalne puščave, ki se spočetka širi okoli Bessansa, potem pa stisne v Bonnevalu pred divjimi pečinami Levanne, nikoli nisem hodil, ne da bi me globoko pretresla. Ljubim te kraje, najbrž zaradi spomina, ker sem tod lovil gamsa, divjega petelina in snežnega jereba, pa tudi plezal na ledenike; ljubim pa jih tudi zaradi njih samih, zaradi njihovega uboštva, ki kaže kmetov pogum. Oko ne vidi drugega ko polja rži, ječmena in ovsa, ki še v septembru ne dozorijo, sejati pa je treba že v početku avgusta, kajti mati zemlja potrebuje za zorenje več ko leto dni. Ljubim jih zaradi njihovih revnih trav, ko morje zelenih hudournikov, bobnečih
VSTOPNICE SEDAJ NA PRODAJ
iETfteroo™
funs'll I ASSOCIATION WS isfiiH OF NEW YORK
CLEVELAND PUBLIC HALL
April 22 thru 23
Apr. 22 Eve. CAVALERIA RUSTICANA AND PACLIACCI
Apr. 23 Eve. TOSCA
Apr. 24 Eve. DIE MEISTERSINGER
Apr. 25 Eve. LA TRAVIATA
Apr. 26 Eve. FLEDERMAUS
Apr. 27 Mat* BARBER OF SEVILLE
Apr. 27 Eve. OTELLO
Apr. 28 Mat** MADAMA BUTTERFLY
Prices: $2 to $12 (No Tax) MET BOX OFFICE - MA 1-8300
UNION COMMERCE BANK Open 9:30 a.m. to 5:30 p.m. (Knabe Piano Used Exclusively)
slapov, vijoličnih skal, ki ob sončnem zatonu postanejo rožnate, zaradi njihovih bridkih kalvarij in raztresenih svetišč, zaradi skromnih križev, ki spominjajo na smrt pod plazovi; zaradi njihovih žena strogih običajev, ki so v svojih temnih oblekah in avbi podobnih rutah kakor redovnice, pa jim resne obraze zdaj pa zdaj razsvetli skrivnosten plamen. Ljubim te kraje zaradi trdih in resnih mož, pa poštenih in ponosnih, kakor da zavoljo svojih gora morajo glavo nositi pokonci; ljubim jih, ker brzdajo nasilnost ter v žrtvovanju in ljubezni žive nad prepadi.
Narava okoli Bessansa se včasih nasmehne v poletni luči. V Bonnevalu njenega smeha še nihče ni videl. S skodlami po-
Prijetno jih je citati...
Nešteta in navdušena pisma, ka tera prejemamo od ljudi iz vseh krajev Amerike, so polna pohvale in prijetno jih je citati. Na tisoče ljudi, ki uporabljajo Tatvine čaje že deset, dvajset in nekateri preko trideset let, so najboljša priča, kakšno zdravilno moč imajo ti čaji.
Tu je samo nekoliko izvlečkov h originalnih pisem: “če se ne počutim dobro ali če trpim zaradi slabe prebave, nadušljivcsti, nespečnosti in tako dalje... si takoj napravim Tatra čaj in na mestu mi pomaga... Odkar uporabljam vaše čaje, ne trpim veo, spim zelo dobro in se izvrstno počutim, čeprav imam že preko 70 let... Bolečine in razne bolezni sem prenašal preko osem let. Končno mi je pomagal vaš čaj REMO LEK ŠT. 3 . .. Vaši čaji so stvarno to, kar vi pravite v vaših priporočilih in tudi jaz jih priporočam tako starim kot mladim. Jaz uporabljam ugodni Eenex.čaj št. 5 vsak dan in po njem se zelo dobro počutim.-Dolgo časa sem trpe! zaradi slabe prebave in bil zaradi tega zelo bolan: vse me je bolelo. Skoro nisem mogel hoditi, niti se spraviti iz hiše. Vaš čaj št. 1 in čaj št. 3 krasno delujeta in jaz sem zopet zdrav in dobro...”
e
ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po-vzroč-a slabosti želodca, pline, utrujenost nervoznost, glavobol? če so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih ol« fiate ali od stranita, če temeljito očistite svoje telo ir da drugi organi delujejo pravilno, Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA Ut, X, zrn er, skodelic, $1,09
• • •
PECTORAL — PRSNI ČAJ jt, 2, Znan stvena mesanicr. najboljših nelišč za začasno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada, Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00
0	9 m
REMOLEK ZELIŠČNI ČAJ it. S, Zna menita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1.0O3
9	0	0
EMATEA ZELIŠČNI ČAJ it. 4. Prirejen iz tekom razdobij preizkušenih zelišč, k/ jih cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju: zaviteb Sl,OO
•	•	o
RENEX ZELIŠČNI ČAJ št. 5, Izvrster zeliščni Čaj, katerega uporabljajo vsi za* radi njegove zdravstvene in prirodne do* hrote. Ni odvajalen. Zavitek $1,00.
0 0 0
Vsak zavitek Čaja stane $1,00, ŠEST ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5,00, jj 12 za $10,00. Pri vsaki škatlji čaja dodajte 10c za poštnino, 15c za Kanado, 25c za druge dežele. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročilo naslovita t&kola*
Tatra Qompany, DepL 10
Box 60, Morrisville, Pa.
krite koče so nizke, sive in za-tepene, kakor da se krivijo pod snežnimi vihrami dolgih zim. Stiskajo se okoli cerkve s strmim zvonikom, da se zdi, kakor da bi pastir čuval svojo čredo, in res so podobne čredam ovac, ki ima njihova volna temno barvo skal. Jelk v teh krajih ni več in ker ni gozdov, morajo ljudje sušiti kozje govno, da imajo ku-
rivo. Mnogo se moraš truditi, da postaneš domač z otroki, kajti pred tujcem bežijo in se te le počasi privadijo, tako zelo so divji. Spenjajo se na skale, da so na njih kakor rdeče pege, podobni šopom pljuvanca.
Iz Bomievala pa moraš še ob Arcu navzgor in šele po dobri uri hoda dospeš v Ecot.
(Dalje priiiodniič)
OB PRIHODU V NOVO DOMOVINO — Slika kaže tibetanske otroke ob prihodu iz Indije v London. Nastanili so jih v Britski Pestalozzijevi vasi v Battle v Sussexu.
MATI IN SIN — Med odmorom pri snemanju filma “Mogla bi peti dalje” vidimo igralko Judy Garland, ko nudi svojemu sinu Joviju Luft okrepčilo. To je njegov prvi nastop v filmu, v katerem igra njegova mati glavno vlogo.
Cleveland, O., 15. aprila 1963.
A AA;
ZVIŠKA NA RIMLJANE — Žirafi v Rimskem živ alskem vrtu si ne moreta kaj, da ne bi gledali zviška na Rimljane, ki ju obiskujejo. To velja tudi za njunega oskrbnika, ki jima umiva glavi in vratove.