-----    51    -----
Razne reči.
* Zime brez snega so pšenici škodljive, ker ob takih zimah zmrzne zemlja in se vzdigne, kar se večidel meseca marcija godi. Kadar to zapazimo, moramo nemudoma V/eti valjar in pšenico dobro povaljati, da vse korenike pritisnemo k zemlji. Ako smo pa to delo zamudili, lahko mraz vse korenike od zemlje odtrga, vso pšenico vzdigne in uniči. Prav tak mraz, ki zemljo vzdigne, vzame nam večkrat pšenico. V peščenim svetu moramo tudi vsako spomlad pšenico povaljati, akoravno nam mraz ni nič zemlje vzdignil, ker z valjanjem o-hranimo pšenici precej vlage za uspešno rast v zemlji. Mokrih, težkih tal, katerih ni mraz nič vzdignil, ne smemo valjati, ampak z železno brano dobro prevleči. Tako primerno zrahljamo njivo, da moreta dež in zrak do pšeničnih korenik. Če to opustimo, zaostane pšenica v rašči. Takisto moramo tudi spomladi pšenico prevleči, ako je spomladanjski dež zemljo tako stepel, da je skorjo ali skralup naredila. Kadar med ozimno pšenico 8ejemo deteljo, ravnaj mo tudi tako spomladi po pšenici deteljo   posejmo   in   potem   z   brano   dobro   zavlecimo.
Marsikdo bode mislil, da brana vso pšenico poruje; a ni res, posebno v težki zemlji ne, in če med pšenico detelje nasejemo, mogoče nam je brez sejalne mašine le z brano.
*  Kmalu pride čas spomladnje setve, zato opomi-namo naše kmetovalce semenske menjave. Vsak le nekoliko izobražen kmetovalec je prepričan, da je dobro seme :zpremenjavati, večioa pa o tej koristi nič ne ve. Vsako žito obrodi le tam najlepše, kjer tfm pospešujejo rast vsi ugodni pogoji. Če dobro seme v neugodnejšem podnebji sejemo, pridelavamo nekoliko let veliko lepše zrnje nego od domačega, pa tudi to postane sčasoma prav enako domačemu, ter smo zopet primorani seme premenjati. Pri taki menjavi semena moramo paziti, da ga ne dobodemo iz gorkejšega, ampak iz mrzlejšega podnebja in slabše zemlje od naše. Kdor dobiva seme iz mrzlejših krajev, ne bode ga po zimi treba skrbeti, da mu žito na polji ne pozebe, ali slabo bi bilo, ako bi dobivali seme iz toplejših krajev, in to zarad zimskega mraza, ker je po zimi v nevarnosti, da popolnoma pozebe. Znano je, da ruski lan in ajda v naših krajih prav dobro rodita, izgubita pa že v malo letih prvotna lepoto ter vsako leto kasneje slabše rodita.
*  Kako se pokončujejo ščurki? Dober je ta le j ri-pomoček : 1 del v moko stolčenega boraksa, ki se dobiva po lekarnicah, 1 del neugašenega apna, 2 dela bele moke in 4 dele sladkorja. Najprej treba zmešati stolčeni sladkor in moko skupaj, potem v moko skupaj, potem v moko zmleto apno in boraks posebe, na zadnje pa vse skupaj. Tako napravljeni prah shranimo na suhem kraji in zvečer ga denimo nekoliko na papirji na tak kraj, kamor hodijo ščurki. To ponavljajmo več večerov zaporedoma, samo na to moramo paziti, da pokrijemo dobro vse jedi, da ne pridejo ščurki do njih. Laže in prav zanesljivo polovimo ščurke v lonec, v katerega denemo kuhane leče in narežemo veliko surove čebule. Ta lonec postavimo zvečer na pripravno mesto, da morejo ščurki do večerje. Kedar se po noči zberejo črni gostje v loncu, pokjrijmo ga naglo s pokrovom, ki naj bo v ta namen na niti obešen. Ščurkom sta leča in čebula posebno "priljubljena jed, zato se kaj radi na njo spravijo. Čebula jim je celo škodljiva. Ta pripomoček kuharicam bolj priporočamo, ker je znažen.