117. ttnilta. i vmm. i im, h. imu im. l. IttO. .Slovenski Ntiod' v*l|« po pottts za Avstro-Ojpsko: ćelo ieto skrpaj naprej . K 28 — pol leta „ „ . . . 14'— Cetrt leta „ .... 7— na mesec m „ . . . 2*50 | za Nemajo: cclo !cto naprej . . . . K 33*— za Ameriko ia vsc drage dtžele: I cclo Ieto naprej . . . . K 38.— VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica a!f znamka. ĐpraTmlatro (spodaj, dvori&e levo). Knallova ulica st 5, telefon sL 85. Inserati se računijo po porab!}«n«iii prottoru in sioer: 1 mru vteek, ter 63 mm iirok proclor: entarat po 8 vi«., dralni po 7 vta., trlkrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin.t pirte in Mhvile («nak pfostor) 10 vin. Pri večjth inserdjth po dogovoru. Na pismena naročita hrez istodobne vposlatv? naročnlne se ne ozira. „Maro—a Mrtamu toletoa it 89. Upravništvu naj se pošiljaio naro.nine, reklantcije, inseratl t. t d., to je administrativne stvari. »Slovenski Narod" velja v Linbl|anl dostavljen na dom ali Ča se hodi panj : ćelo teto aaprej . . . . K 2*v40 I pol leta „ .....1320 | Ičetrt leta tl ...... . 6*60 na mesec „ ... '. w 2*20 Foiaioia #4eriJka velja 19 rtnarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kaaflova ulica tt 5 (v pritličju levo)« telefon št 34, Proti načelu samodaiočbe. (Od nadega posebnega poročevalca.) D u n a j, 27. juni]a. »Današnji govor ministrskega predsednika Seidlerja bodo plakatirali v Londonu in Parizu.« S temi be-sedami je označil poslanec Seitz vtis, ki ga morajo napraviti izjave načelnika avstrijske vlade o mirovnem vprašanju. V sporazumu z ministrom zunanjih zadev, grofom Czerninom, je ministrski predsednik Seidler pro-glasiU da je domnevanje, ka-kor da bi bila avstrijska vlada kot podlago trajne-ga miru priznala pravico samodoločbe narodov, na-p a č n o. Vlada stoji marveč na temelju § 5 državnega osnovnega zakona, ki pravi, da je edino cesar upravičen sklepati mir. Ta izjava, je zbornico naravnost konsternirala. Kako? Ali nismo čuli, da je grof Czernin med prvimi po-zdravil od Wilsona postavljene principe svobode in samodoloćbe naro-dov, ali nismo brali, da je naše zuna- ' nje ministrstvo glasno aplavdiralo ruski revoluciji, ki je proklamirala ista načela, ali ne vemo, da so naši državniki poslali socijaliste v Stock-holm, k|er se proglasa svoboda in samostojnost, samoodločba in ravuo-pravnost narodov kot alfa in omega vsega mirovnega dela? Ali nismo z vsem svetom prepričani, da je naci-jonalna emancipacija eden glavnih predpogojev kompromisne^a miru, najtrdnejši temelj trajnega miru? Izjava ministrskega predsednika Je morala torej učinkovati kot bomba — na mah se je ž njo postavila vlada v nasprotstvo z ogromno većino narodov monarhije, z vsemi pravimi prijatelji miru in kar je se posebej obžalovati: dala je sovražnikom novo hudo orožje v roko, orožje, ki nam bo sekalo skeleče rane. Kaj je bil dosedaj glavni vzrok, da se centralne države nišo mogie pribiižati ententi, da ni bilo mogoče najti sredstev in pota, po kateri bi se bila zbližala oba tabora bojujočega se človeštva? Poleg nepristopnosti so-vražnih vlad pač globoko vkoreni-njeno nezaupanje ententnih in ne-vtralnih narodov napram Nemčiji in njenim zaveznikorn. da se skrivajo za vsemi lepimi besedami centralnih držav najhujši, proti svetovnemu miru, blagodejnemu sožitju narodov in demokratičnemu razvoju človeštva naperjeni imperijalistični nacrti. Koliko truda si je dala ziasti naša monar-hija* da prepriča svet o neutemeljenosti takega naziranja! Kako skrbno smo zavračali vsako očitanje, da smo sovražniki narodne svobode! Končno so se pričeli pojavljati vendarle tuđi v sovrainih deželah trezni glasovi in oglaSali so se pametni Ijudie, ki so ziasti naši monarhiji pričeli verjeti, da njene besede nišo le prazne fraze, da so marveč izraz odločne volje. In tako je polagoma dozorevalo nekako ugodnejše razpoioženje v obeh taborih* iz Angleške je bilo čuti ćelo glasove, ki so se obraćali proti stari teoriji razkosanja. Zdelo se je, kakor je še včeraj poudarial govornik Jugoslovanskega kluba, da se po-javljajo prva resna znamenja bliža-jočega se miru. Proti svojim vladam, proti oficijalnim uničevalnim programom so se ententai narodi v svojem mišljenju in razpoloženju približevali ideji, da se mir ne da zgradi ti na razvalinah centralnih držav, temveč na trdnem temelju po-štenega sporazuma. V tem oziru je bila zmagovita ruska demokracija naša mogočna moralična zaveznica, kakor hitro in dokler smo priznavali njene glavne principe svobodo in sa-modoločbo narodov. Tako je polagoma napredovalo delo miru. Z nesrečno roko je podrl danes raioKtrski pro&odiuk, ali r&- cimo naravnost, grof Czernin (ker t a je brez dvoma avtor današnje izjave) rahle in šibke podlage tega dela. Za-vrnil je glavni princip demokracije, ki je bil v teh hudih časih najjačja za-sčita monarhije, desavuiral je sebe samega. Zopet bodo odprta srca so-vražnih narodov hujskačem. podpi-hovalcem, ki so vedno trdili, da so demokratične besede centralnih dr-žavnikov le alure »nemških intrigan-tovce. Gospodje: Llovd George, Ri-bot, Miljukov, \\ilson bodo triumfi-rali. Ali nima posl. 5eitz prav, da bodo govor avstrijskega ministrskega predsednika plakatirali v sovraž-nili glavnih mestih, da ^zopet enkrat« dokažejo, da je demokratičnost centralnih vlad le hinavska laž, da je boj proti centralnim državam se vedno boj za svobodo in za človeške pravice ? Vlada seveda pravi, da ni proti principu samodoloćbe kot takemu, temveč da ga odklanja le v smislu državnega temeljnega zakona, ki daje izključno cesarju pravico, sklepati mir. Vlada torej postavlja v ospredje formalno pravico, ki je nihče pri nas ne negira. Princip samodoloćbe ni naperjen proti organu, po kate-rem se uveljavlja volja države, temveč je p o 1 i t i 9 e n in se tiče volje same. Moderna država ni dominium ali patrimonium vladarjev, temveč vla-darji so po zakonu poklicani repre-zentanti in izvrševatelji državne volje, so po demcAratičnem principu nositelji ljudske suverenosti. Priznati princip samodoloćbe se torej pri nas ne reče negirati zakonitih privi-legijev krone. Da je vlada formalni princip zamenjala s političnim, za-kaj je to storila, in da se ni zavedala dalekosežnosti takega koraka — to so vprašanja, na katera ne najdemo odgovora. Tuđi trezni nemški kn>£i ne mo-rejo razumeti te izjave. Poslanec Daszvnski je danes govoril o osebah, katerih figuranti da so ministri. Ali je Seidler - Czeminova izjava delo takih neodgovornih faktorjev? V Jugoslovanskem klubu je na-pravil Seidlerjev govor silno mučen vtis. Splošno prevladuje mnenje, da je vlada s svojo enuncijacijo oškodo-vala interese monarhije, da je pa tuđi daleč prekoračila svoje provizo-rične politične kompetenec. Zastop-nik našega kluba dr. Rvbar bo v debati dal izraza temu razpoloženju ju-goslovanske delegacije, ki je sicer včeraj glasovala za proračun kot državno potrebščino, ki pa si je v polni meri ohranila svojo net>dvisnost od vlade in njene politike. Avstrijski državni zbor je imcl danes svoj dics ater, svoj crni dan. Vlada je v dunajskem > Fremden-blatu-< dala izjavi ministrskega predsednika glede pravice krone pri skle-panju miru obsirno pojasnilo. V njem je rečeno, da so bile besede ministrskega predsednika naperjene proti ententi in njenemu vtikanju v avstrijske notranje razmere, da pa te besede nišo bile naperjene proti lastnim narodom in njih sodelovanju pri stva-ritvi miru in uredbi notranjih državnih razmer. Kar je ministrski pred-sedntk povedal, to je bilo Ie odbitje so vražnih posegov v naše državno življenje, ne pa napad na lastne ustavne uredbe. Opozoritev na pravico krone, skleniti mir, pomeni le pribitje, da priđe volja monarhije v razmerju z njenim sovražniki ustav-nopra\rno in ob odgovornosti skupne vlade po vladarju do izraza. Vlada želi doseći časten mir v polnem so-glasju z avstro - ogrskimi narodi in ne misli postavnemu zastopu naro-dov na polju mirovnega problema delati ovir. n Stranke proti današnji vladni izjavi. V vseh strankah vlada danes zvečer silno razburjenje nad ^mirovno izjavro« ministrskesca predsednika von Seidlerja. Splošno se označuje ta izjava po obliki in vsebini kot silno nesrečna. Nikdo ne razume, kako je mogel grof Czernin v kritićnem času poslati v svet tako, naravnost izzivalno proklamacijo r>rot. glavnim načelom mirovnega dela. Še zvečer se vrše dogovori med voditelji strank, da bi se državni zbor solidarno postavil proti tej nesrečni izjavi. Ni izključeno, da poudari parlament svoje stališče v posebni resoluciji. O cenzurnih razmerah v Bosni in Hercegovini. Posl. prof. Jare in tov ariši so vložili interpelacijo, ki opozarja me-rodajne kroge na žalostne politične razmere v Bosni in Hercegovini. Ju-y:cslovan$ko časopisje tam sploh ne srne priobčevati poročil iz dunajske-ga državTiega zbora, niti v skrajno reducirani in očišćeni izdaji c. kr. ko-respondenčnega urada. Edini privilegij, priobčevati vesti iz parlamenta, ima pa sarajevska »Bocnische Post«! Poslanec prof. Spinčić v avdijenci pri cesarici. Cesarica Žita je dne 26. junija sprejelu v LaxenhurkTn poslanca prof. Spinčića v posebni avdijenci kot znanca Nj. Veličanstva cesarja izza časa, ko je cesar kot mladi nadvojvoda bival s svojo materjo nadvoj-vodinjo Marijo Jožefo v Opatiji ter mu tam pri masah ministrirah Jmoslffiini in mm izjava avstrijske rtade. (Od našega posebn€ga poročevalca.) Govor poslanca drja. Otokarja Rybafa. Dunaj, 2S. junija. V mirovni debati je danes govoril v imenu Jugoslovan. kluba poslanec dr. Rybaf. Z zadovoljstvom konstatiramo, da so bila njegova iz-vajanja popolnoma jasen in nedvo-umen izraz j^loboke^a razočaranja in ostrega odpora jugoslovanske delegacije proti včerajsnji izjavi ministrskega predsednika. Ves naš narod bo kvitiral RybafevTe besede z odobravanjem — pomirile bodo tuđi vse tište, ki so se bali, da remenja glasovanje Jugo-slovanskefca kluba za bud-getni provizorij c:reh proti principom naše nacijonalne politike. Z vso oštrino svojega polemičnega talenta je dr. Rvbar karakteriziaal tuđi neir.ško politiko v državnem zboru, ki pada moralično od stopnjc do stopnje, politiko polici jskega duha. F>r. Rvbaf je izvajal: Čita! sem v nekt nemški politični brošuri, da je sedan.ia vojna vojna r a z o č a r a n j. Za entetrto in za centralne države, ludi včerajšnji dan nam je prinesel Ox~i'iko razočaranje; zato pa sovražniki lahko trdijo, da je bil za nje dan ridostnega prese n e č e n j a. (1 ako je!) Ko je rugka demokracija strmoglavila carja s prestola je tuđi naša diplomacija odr>r!a okna zaduhiih svojih dvoran ter pustila nekoliko svežega zraka tuđi k nam. Naše zu-nanje miniitrsLTO je pozdravilo rusko revolucijo, trdi se, da je njemu pripisovati zaslLjio, da je bil sklican parlament; še ver, cesar je izjavil da heče biti vladar po načelih prave demokracije. F*rimerjajte sedaj vse to z izjavo min. predsednika, ka-tere avtor je grof Czernin! V suhih besedah nam pravi ztmanji miiister: v zadevah vojne in mini ljudstvo nima besede (čujte! čujte!), od-ločevati srne po svoji volji le vladar! Kako se sklada to naziranje z duhom prave demokracije, o katerem govori prestolni govor? Zunanji minister pa je tuđi sebe sa-mega desaiKiral! Kajti 14. aprila je slovesno izjavil, da se proklamacija demokratične Rusije, ki proglasi pravico narodov, da sami odločajo o svoji usodi, krije z vojnimi ci-lji monarhije! (Živahni med-klici.) Plamtečemu protestu posl. Sei-tza se pridružujemo tuđi mi. (Živahno odobravanje.) Naziranje naše vlade o preroga-tivah vladarja ni Ie v nasprotju z duhom prave demokracije, temveč tuđi z naziranjem strofo monarhičnih konzervativnih zasiopnikov državnega prava. Tako pravi Tezner v svoji knjigi »Der Kaiser--: V konsti-tucijonalnih državah je izključeno, da se smejo prerogative krone smatrati tako, da se ljudstvo 2a stvari, ki spa-dajo v prerogative ne bi smelo briga-ti. Parlament ima tuđi v tem oziru pravico izražati svoje nazore to uve-Ijavljati svoje mnenje.« (Cu>te! čujte!) "? V'J Mi smo prepričani, da cesar, ki si je v tako obilni meri rridobil simpatije svojih narodov (odobravanje) nikakor ne stremi za tem, da bi po-stal avstrijsrzi samodržec, temveč da hoče biti ljudski c e -s a r.Včerajšnja izjava cesarjevim in-tencijam gotovo ni ustregla! (Tako je!) Morda je izjava boji sad nespretnosti, kakor pa premišljenega napada na principe demokracije. Ce je temu tako — poteni imamo zopet dokaz, kako malo poznajo naši državniki parlament in r^zpoloženje narodov; zunanji minister nam ni odgovo-ren, je neodvisen od parlamentarne kontrole — posledica dualističnega sistema! (Živahni mcJklici in pritrje-vanje.) Tako ne grc naprej. Ako pa je izjava resna, potem moramo slovesno proglasiti, da narodi nišo objeKii temveč, da sosubjektt države (burno pri-trjevanje). Mi JugosJovani odkrito iz-javljamo, dasire damo vzeti pravice samoodloćbe. (Ponovno burno pritrjevanje,) in da se bodemo borili proti vsaki vladi, ki te pravice ne priznava. (Burni klici: Tako je.) Mi Slovani pa smo včeraj doži-veli ie drugo razočaranje. Govornik nemškega Nationalverbanda Stolzel je skušal vse strašne krivice, ki so nam bile v teh 3 vojnih l*tih prizade-jane, u p r a v i č i t i! Stolzel se skli-cuje na zasilno pravo države. Toda parlament, ki se zaveda svoje časti in veljave, ne more priznati zasilne-ga prava, ki ne ttmelji na velja^mih rakonih, ne more trpeti, da zavlada namesto zakona brezpravje in goli absolutizem. (Živahna pohvala.) Stolzel pravi, država ima pravo žive-ti in če treba se poslužiti nasilja. Tuđi narodi imajo pravico živeti in po isti logiki se smejo tuđi oni poslužiti nasilja! To teorijo je priznala naša diplomacija pri ruski revoluciji, ako Je konsekventna, mora to priznati tuđi doma. (Živahno pritrjevanje.) Ali se bo nemški narod identificira! z nazori govornika Nationalverbanda? Ali je po*abil lastno pretek-Iost? Leto 1848.? Ali mu naj jaz kot Slovan zopet raxlagam pomen črno-rdeče - zlate trobojnice? Ali je poza-bH, da ga naj ta trobojnica vodi »aus ffnsterer Nacht durch blutigen Kampf zum goldenen Lichte der Freiheit?« (Živahni medklici, burno odobravanje,) Gospoda, ako si nismo niti v tem ednri, da moramo složno čuvati usta-vo in temeljna prava Ijudskega za-stopstva, potem se ne borno sporazu-meli v nofcenem vprašanju. (Tako je.) Sporazumeti pa se moramo, najti moramo notranji mir med narodi države, ako naj državi omogočimo da sodeluje pri splošnem mednarodnem arirtL (2ivatmo Driirievanjc.) Nikdo si bolj ne želi miru kakor mi Jugoslovani tu in onkraj državnih ni ej. (Tako je!) Prelili smo d o v o 1 j krvizasein za druge, bili smo stoletja trden zid, ob katerem se je razbijal val azijatskih tolp in za katerim se je ostala Evropa mirno in bogato razvijala. Tuđi mi hočemo cn-krat pokazati, da smo v mirnem delu za svojo kulturo, za svoj razvoj va-žen faktor človeške civilizacije. (Živahno pritrjevanje.) Nas so zadele strahote vojne mnogo hujše kakor druge. Mnoga naša cvetoča mesta so opustošena, uni-čena, zapuščena. Postala so žrtev ne le vojne sile, temveč tuđi divjanjai lastnih oblasti. Od Kosova sem ni naš narod vi-del in doživel podobne katastrofe, (Tako je.) Naše ubogo ljudstvo je razgnano; z posameznih pokrajin so tirali otroke in žene in starce v vjet-ništvo kakor nekdaj stari Rimljani in Grki prebivalstvo podjarmljenih de-žel. (Čujte, čujte!) Le iz okolice Niša so Bolgari odpeljali 30.000 naših ljudi v maloazijske puščave. (Cnjte, čujte! Živahni medklici.) Ta vojna je prava uničevalna vojna za naš narod. Obra^ čamo se na našo vlado, obraćamo so pa tuđi na entento, ki pravi, da bo re--Šila Srbijo. Srbijo bodo morda resili, toda Srbi, Jugoslovani bodo med tem pogirrili. (Burno pritrjevanje.) Sedanja vojna nas Je vrgla nazal v barbarstvo. Do take vojne ne srne vriti več! Ustvarimo si garancije tu-^ di pri nas, d a j m o n a r o d u , I j u d-i stvu pravico, da odločuje o vojniin miru. Demokracija je' na pohodu tuđi v centralnih državah. Zmagalabo in prineslanant b o trajni mir. (Burno odobrava* nje pri Jugoslovanih, Čehih, Poljakih in Rusinih. Govorniku čestitajo raz-ven slovanskih poslancev tuđi neka-* teri nemški poslanci) Parlamentarni pri cesarju. (Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj, 28. junija. Popolnoma nepričakovano so den bili snoči zastopniki narodnih delega-cij v državnem zboru telegrafične pozive, da pridejo danes dopoldne & Laxe«burg k cesarju v avdijenco. Za Jugoslovanski klub je bil sprejet od cesarja poslanec vit. P o -, g a č n i k, za Češki Svaz poslanec Stanek, za Ukrajinsko zvezo posl. Romanczuk, za Poljski klub knez Lubomirski, za Italijanski klub posl. F a i d u 11 i3 za Romunski klub posl. Isopesctil - Grecul, za necnški Nationalverband poslanec Dobernig, za nemške krščanskei socijaliste posl. H u m m e r. Pariamentarci so se vrnili \Z Laxenburga pod vtiskotn, da je cesar: trdno odločen, vse storiti, kar bi pcv-spešilo mirovna stremljenja monar-. hije in zajamčilo državi trajen no« tranji mir. Prelat Hauser }e po povratku vi zbornici označil vtisk svoje avdijen-ce z besedami, da hoče biti vladar »cesar miru« in poslanec Stanek se je z občudovanjein izrazil, da je cesar res »ljudski cesar«. Enako se izraza o poteku svoje avdijence tuđi vitee Pogačnik. Pariamentarci, ki so bili v avdijenci, nimajo seveda za javnost no-bene besede, pač pa so zaupno po-ročali svojhn klubom. V ta namen je imel tuđi Jugoslovanski klub danes popoldne plenarno sejo. V parlamentu se širijo o pomenu avdiieace razne govorice, ki se seveda ne dajo kontrolirati. I? p*i4amentarnih krogov smo' izvedeli: Cesar si je dal od zastopnikoV posameznih narodnih delegacij razložiti naziranje o položaju in kako bi se dak> najbolje razrešiti nacijonalno ^prašaoie; S slo^aii&imi Barjamfl©* Stran 2. »SLOVENSKI NAROD-, One 30. jnnij« 1917. 147. Stev, tarci 5e diskutiral vladar o izvcd-I j i v o s t i načrtov, ki jih vsebujejo, znane deklaracije. V zvezi s tem se je tikal razgovor tuđi avto-nomije in se je razpravljalo o raz-merju med avtonomistično in dekla-racijsko razrešitvijo nacijonalnega problema. Koalicijsko ministr-stvo, ki bi se lotiio narodnega problema, naj bi se sestavilo čim najpre-je, vsekakor pred jesenskim zaseda-njem. Slovanski politiki so glede sestave takega kabineta zastopali stališče, da mora ministr-srvo po svoji sestavi odgovarjati na-rodnemu značaju države, — Zato ne igre dati slovanskim narodom ministre - rojake kot nekake nacijonalne ^konzule v kabinetu, temveč slovan-ski narodi se morajo v isti meri, kakor nemški udeležiti vlade, razdeliti se morajo med nje torej tuđi resorti in c e 1 o t n i kabinet mora biti prava slika mnogorodne države. Po vitezu Pogačniku si je cesar tlal poročati posebno tuđi o jugoslo-aV'anskih težnjah ter je z velikim zani-jnanjem sledil izvajanjem zastopnika Uugoslovanskega kluba, ki so se gi-[bala seveda povsem v smeri klubo-yih načel. Z nekaterimi parlamentarci se je ceSar razgovarjal tuđi o silno važnem Jvprašanju p r e h r a n e, ki bo zahte-jyalo v bodocih mesecih najvecjo paz-Ijlvost vseh poklicanih faktorjev. V Vazgovor je prišel tuđi vtisk, ki ga je napravila znana izjava vlade o mi-TDvnem vprašanju. Parlamentarci so se vračali iz Laxenburga pod vtiskom, da so za monarhijo napočili odločilni čaši. Tre-*a vse storiti v dosego notnnjega fmini, ker le notranji mir in sporazum 'zasigurata monarhiji dobro pozicijo !pri mirovnih pogajanjih. Načelnik Českega Svaza posla-nec Stanek je v Laxenburgu konferi-ral tuđi z zunanjim ministrom grofom Czeminom, kateremu je odkrito na-slikal vtisk njegove mirovne izjave. V petek bo sprejel cesar v posebni avdijenci tuđi posl. S p i n -'čića. Iz državnega zbara. V če-trtek je poslanska zbornica padaljevala razpravo o mirovnem yprašanru. Maloruski soc. demokrat W i -fcy k j« poudarjal, da treba delati na to* da ne nastane nikdar več taka ivojna, kakršna je sedinja in skleniti |e tak mir, da mu sledi splošno raz-proženje. Kršč. socijalec Hauser je jgrajal vladno izjavo glede miru in poudarjal, da to ni nikaka koncesija jninistra zunanjih del, če se zbornica peca z mirovnim vprašanjem. Zuna-pje ministrstvo jo sicer vse storilo, 5dk pospeši mir, in cesar je sam reket da želi mir čim prej mogoče. Izvajanja poslanca dr. Rybafa prlnašamo na drugem mestu. Nemški posl. dr. Sommer se Je tud! izreke! za mir, a je poudaril, da ga ne želi iz tistih nagibov, kakor posl. DaszvnskL Malorus dr. T r y -1 o v s k i j je rekel, da ]e zveza med tAvstro - Ogrsko in Nemčijo bolj naravna, kakor zveza z bodočo Poljsko, za katero zahteva poljski sklep z dne 28. maja tuđi poljske province Nem-čije, ki jih Nemčija ne bo dala iz rok. Kršč. soc, dr. Mataja je rekel, da nimafo niti v Nemčiji niti v Avstro-Ogrski nikakega sovraštva do Fran-cozov In bi le želeli, da bi bili tuđi Francozi Nemcem pravični. Govorili so še italijanski posl. dr. Bugatto in poljska poslanca Czakovski in Demonski. Gosposka zbornica. V soboto se je novo ministrstvo predstavilo gosposki zbornici in sicer % izjavo, ki se popolnoma strinja z izjavo, katero je ministrski predsednik *podal v poslanski zbornici. Zbornica je na to razpravljala o ^adresi, s katero odgovori na prestol-!ni ogovor in sklenila, da jo izroči ce-•jsarju po posebni deputaciji. Pri razpravi o budgetnem provizoriju je poročevalec baron Plener Izreke! upanje, da postane s povzdi-|gom produkcije in ljudske delavnosti ttekom prihodnjih desetih ali dvajse-(tih let država tako trdna, da bo mo-igla plaćati svoje dolgove. Poljski član jgrof Pininski je izjavil, da je popoln :mir doseći le na svetovnem kongresa ter da upajo Poljaki na ustanovi-[tev zdrave poljske države. O českem fvprašanju je govoril dr. Sieghart, češ, [da so dani predpogoji za poravnavo. 'Ce ni misliti na popoln kompromis, pa je upati vsaj na civiliziranje narodnega tekmovanja in na podredbo pod potrebe gospodarskega Življenja in državnih življenjskih pogojev. GovoriK so še dr. Lamaš eh, grof Oswald Thun - Salm, vitez Bilinski in vedno hudi knez Auersperg. Le-ta se je hudoval na Poljake, da so strmoglavili Clam - Martinica in ob-žaloval odstop domobranskega ministra Georgu'a, ki je moral baje zato godivših se stvareh. ObSirno se Je knez Auersperg bavil s politiko av-strijskih Slovanov. Cestitlj'vi knez ie trdil, da je politiku avstrilskih Slovanov zastarela, staromodna in preži-veia, da o možnosti sertnanizacije ni več govora in da bodo morali Slova-ni opustiti svojo politiko že iz gospodarskih ozirov ter gospodarsko pod-preti nemško stremljenje y orijent. (Opomba: V slovanskih političnih krogih so mocirovanja vedno jez-nega kneza Auersperga vzbudila le nekoliko veselosti.* Adresa, ki jo je sklenila gospo-ska zbornica pravi, da nikakor ni več odlašati rešitve narodnostnega vpra-?anjat da je treba ustvariti za Galici-jo uredbe, ki bodo zadovoljile deželo in vse njeno prebivalstvo, a vse z ozirom na monarhijo in njene interese. Končno zahteva adresa uredbo nagodbe in finanC-nih razmer. Pri razpravi o proračunskem provizoriju je opozarjal princ Ferdinand Zobkovic, da so se v naši armadi zgodili razni žalostni slučaji. Pri po-sameznih četah zlasti pri nadomestnih formacijah so se zgodile stvari, ki morajo v vsakem dobrem patrijotu vzbu-diti stud in obsodbo. Ne samo, da so se zgodile take stvari med manj iz-obraženimi elementi, zapeljanimi po brezvestnih agitatorjih, ćelo oficirji so prezrli svoje najprimitivnejše dolžnosti. Ti dogodki nišo samo škodovali tre-notnemu položaju na fronti, nego tuđi provzročili najvecjo škodo dobremu glasu dotičnih polkov in provzročili rojakom nepopravljivo škodo. V zvezi s temi izvajanji je govornik opozorii na razpust 28. pešpolka. Baron Aehreniels je gr a jal poslovanje gospodarskih central, ki tla-čijo prebivalstvo, tako da hoče pone-kod že obupati in se je pritožil, da vodimo sicer skupno z Ogrsko vojno, da pa ne jemo iz ene sklede. Zdaj gredo nešteti milijoni našega denarja na Ogrsko; po vojni bo Ogrska bogata, Avstrija pa revna. Nadškof Teodorovič je zagovarjal poljsko lojalnost v sedanji vojni. Generalni polkovnik Dankl je opravičeval vojaško upravo v Galiciji in rekel, da o kaki poljski navduše-nosti za vojno ni bilo sledu in da ar-mada pri svojem prihodu v Galicijo ni našla pri avstrijskih oblastvih tište podpore, ki bi jo bila smela za-htevati. Na ta očitan ja je odgovarjal vitez Bilinski, zavzemajoč se za ustanovitev Poljske. Baron Diller je zavračal kneza Auersperga, da poljsko prebivalstvo ob meji ni bilo zanesljivo ter je pojasnil, da je bil 2\i leta na fronti, a da se ves ta čas ni zgodil ne en slučaj izdajstva. Govorili so še prof. Goli, dr. Foft, knez Bowrinski, knez Auersperg in vitez Koritowsky. Predsednik je obsodil ton, v ka-terem je govoril nadškof Teodorovič o nemskem zavezniku, na kar je nadškof izjavil, da ne zna dobro nemški. • Ministrski predsednik dr. Seidler o nalogah nove vlade. Dunajski poroćevalec tudimpe-štanskega »Az Esta* je imel pogovor z ministrskim predsednikom. Ta je izrazil svoje veselje, da je bil budget-ni provizorij gladko rešen, kar je bila njegova glavna naloga, čim še resi, kar mu je naročeno, zapusti svoje mesto. Nalogo ima, da pripravi kar treba za zasedanje delegacije in ustvari psihologične predpriprave za ustanovitev parlamentarne vlade. Zdaj treba pred vrsem dognati dela ustavnega in pravosodnega minfstr-stva, zlasti omejitev voinih sodišč. Za nazaj zakon o obnovitvi porotnih sodišč seveda ne bo veljal. Minister zunanjih del žeh sklicanje delegacij, a termin žanje se ni dolocen. Skupno z ogrsko vlado bo avstrijski vladi začeti pogajanje z Nemćijo zaradi trgovinske pogodne. Sprejemi pri cesarjii. Zopet je bilo poklicanih k cesar-ju več parlamentarcev. Vzrok tem pozivom je cesarjeva želja posvedo-čiti, da je sedanje ministrstvo le provizorno in da ima krona namen s koncentracijo strank omogočiti ustanovitev koncentracijskega ministr-stva. Sprejet je bil tuđi podpredsed-nik poslanske zbornice Josip vitez Pogačnik. O njegovi avdijenci poročajo, da je na cesarjevo željo glede ustanovitve koncentracijskega ministrstva izjavtl, da izpopolnjenja ministrstva z imenovanjem miiii-strov - krajanov ne smatra za pri-memo uredbo, nego da bi bilo bolje, izročiti posamične resorte parlaraen-tarcem ter po ogrskem vzgledu pomnožiti število resortnih ministrov. fdibnti m i mm. Budimpešta, 28. jun. Včeraj zvečer so se vrSile vcli-kanske demonstracije pred klubom narodne delavne stranke. Demonstranti so obmetali hišo, kjer se na-h*fr Idtfb. s bunili in žclfloom. ttob** na Upa ol ostala eda. Tuđi vse trgovine v hiši so bile demolirane. Tekom včerajšnjega dneva so bili razdeljcni po tovarnah letaki, ki prav ijo, da so Tisza in njegova stranka označili delavstvo kot delamržno druhal. Letaki so podivljali delavstvo, da naj takega podlega psovanja ne trpe več. Proti 8. zvečer je prišlo nad 20.000 delavcev pred nišo delavne stranke. Iz množice je bilo sli-sati klice: »2ivela splošna in enaka volilna pravica!« »Proč s Tiszo!« V sprevodu so nesli crno rakev z napisom: »Tu počiva Tiszovo vclilno pravo.« Na dvorišču centralne mestne hiše se je vršil ljudski shod ter so go-vorniki silno napadali narodna delav-no stranko ter zahtevali splošno, enako in tajno voiilno pravico. Po tem shodu je odšia množica pred klub narodne delavne stranke ter hišo demolirala, kakoi smo z^o-raj v uvodu omenili. Eno ćelo uro je t r a j a 1 n a v a 1 na k 1 u-bovsko hišo delavne stran-k e. Električna česma železiuca je morala ustaviti promet, več demon-strantov je splezalo na strehe električnih vozov ter so od tam bombardirali hiše v ok ;lici. Demonstranti so se posluževali *nd\ mnogo železja, ter zlasti tuđi delov granat, kakor se dobe v municijskih tovarnah. Demonstranti so odšli od tu v Rakoczvjevo ulico, kjer so tuđi ustavili električno cestno železnica ter razbili nešteto šip na poslopjih. Podobni prizori so se dog:ajaii v Eliza-betni cesti in Terezijini cesti. Na cesarja Viljema cesti so mlada dekleta vlomila v moško modno trgovino ter oplcnila Izložbe. V An-drassyjevi ulici in drugod po mestu je bilo več trgovin uničenih. Sele po 11. ponoći so se ulice pomirile. Od kamnov so bili ranjeni en policijski stražmojster in 9 oseb. Kolikor se je pozneje dognalo, je bilo pri teh demonstracijah ople-njenih nad 200 trgovin. Velik del vplenjenega blaga so demonstranti na mestu zažgali. Nekateri deli ulic so bili kakor s preprogami pokriti z najfinejšim blagom. Tekom noči se je razvila živahna trgovina z ukradenim blagom, aretiranih je bilo 13 oseb, ki so se udeležile plenjenja. Vsega skupaj je bilo demoliran ih tuđi 80 kavarn. V vseh mestnih delih so napravili demonstranti veliko škodo. Med drugim je bilo m o č-no poskodovano tuđi po-slopje Avstro-ogrske banke, kjer so bile tuđi vse sipe p o b i t e. Socijalni demokratje odklanjajo vsako odgovornost za te dogodke z dne 27. junija ter izjavljajo, da so izgrede izzvali agentje - provokaterji. Na nujno interpelacijo bivšega fi-naučnega ministra Teleszkvja, je izjavil minister Ugron, da je policija odgovorna za te izgrede, češ, da jetrpela ple-nitve. Zato je odstavll vr-hovnesra mestnega glava r-j a dr. Bodo. Vodstvo vrhovnega mestnega glavarstva je bilo od ministra poverjeno policijskemu šefu dr. Ludviku Sandorju. Naknadno se izve, da so v Budimpešti po nekaterih cestah uničene prav vse trgovine. Več trgovin z dragocenostmi je bilo popolnoma iz-ropanih. Vsa škoda znaša več milijonov kron. Budimpeštanska policija se v na-sprotiu z zgoraj omenjenimi izvajanji ministra Ugrona izgovarja na vlado, čeŠ, da je dobila od vlade strogi nalog, da mora nasproti demonstrantom nastopiti z največjim taktom. Državni tajnik notranjih zadev je policiji sam naročil. da naj stori vrse, da po-tečejo demonstracije brez krvopre-litja. V državnem zboru. V ogrskem državnem zboru so prišle dne 28. junija po naznanilu podpredsednika Szasza, da je predsednik Beothv odložil svoje mesto kot predsednik, na razgovor tuđi predvčerajšnje demonstracije. Tozadevno interpelacijo je vložil poslanec delavne stranke Teleszkv, ki je trdil, da je bil včerajšnji dan baje sijajno zadoščenje za politiko, katere se je držala prejšnja vlada. Kritizi-ral je tuđi od cenzure listom sporočena poročila o nemiri h, ki da nikakor neod-ffovarjajo vsej resnici. Odgovorna je za te dogodke vlada, ki je dovollla shod, dasiravno je morala poznati razburjenost duhov. Prote-stiral ie proti temu, da je del časo-pisja dolžil ustavno stranko, da je ona aranžirala te izgrede. Končno je zahteval povračilo škode oškodo-vMcem Namesto ministrskega predsed-nika, ki se Je bil še tekom noči od-peljal na Dunaj, je odgovorit notranji minister Ugron, da smatra vlada za wqid staivno dottmfiC tkrbfiti. za osobno in materijalno vamost đrfav-Ijanov. Reke! je, da hoče brez prikrivanja povedati vse. Včeraj, to je dne 27. junija popol-dne, je izvedel. da namerava organizirano delavstvo uprizoriti demonstracijo proti Tiszovi stranki in proti dvema Iistoma. Naprosil je voditelje strank, da naj zadrže svoje stranke, da ne bodo demonstrirale. Ti pa so izjavili, da ne morejo ustreči njegovi želji, nakar jim je priporočal, da naj se vrši shod na dvorišču mestne hiše. Obenem pa je zahteval, da je policija in voja^ka sila pripravljena* da se vzdrži red. Kljub temu ob 7. zvečer ravno na kritičnem mestu ni bilo nobenega redarja. Minister je dobil od vrhovnega mestnega glavarja ob-vestilo, da je ta policiji strogo uka-zal, da nastopi sele tedaj, če bi mno žica nastopala agresivno. Jasno je torej, je izvajal minister, da moja naročila nišo bila izvedena. Ko je bil shod končan, se je ka-kih 13.000 oseb mirno razšlo, ostalo pa je še kakih 2000 oseb, ki so odšle pred klub delavne stranke. In never-jetno se sliši, da 300 redarjev peš in 60 redarjev na konjih ni moglo niče-sar opraviti proti 2000 Ijudem. Ravno v onih cestah, ki sem jih dal za-stražitl, so se vršile demonstracije in je prišlo do najhujSih izgredov. Skupine po 15 in 20 oseb so korakale po cestah ter provzročale vpričo straže škodo, ta pa se ni ganila. (Živahno vznemirjenje.) Uvedel sem najstrož-jo preiskavo. Danes sem poklical na odgovor vrhovnega mestnega glavarja. Položil je svoje mesto v moje roke in jaz sem sprejel demisijo. (Odobravanje na levi.) Naznanil je nato, da je odredil, da se dožene visina škode in da se vlada bavi z vprašanjem, kako naj se škoda poravna. Proti udeležencem izgredov se bodo uporabile najstrožje kazni ter bo vlada z vsemi razpolož-ljivimi silami skrbela, da se v bodoče kaj takega ne ponovi. V tem smislu apelira tuđi na organizirano delavstvo. le uradno pio. Dunaj, 28. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. V gališkem odseku fronte sever-no od Dniestra je bila sovražna artiljerija trajno živahno delavna. So-vražni izvidni oddelki so zaman po-skušali na več točkab prodreti. Nekaj uspešnih bojev v zraku. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Poleg že objavijenega števila vjetih smo vplenili pri zopetnem za-vzetju gore Ortigara 52 strojnih pušk, 2 metali mio, 7 topov in 2000 pušk. Stotnlk Heyrovsky le dne 26. ju-niia nad Vipavsko dolino zbil dva le-talca. JUGOVZHODNO BOJlSČE. Neizpremenjeno. Šef generalnega štaba. Dunai, 29. iuaija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO IN JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Ražen zvtšanega bojnega delo-van}a v Galiciji ničesar poročatL ITALIJANSKO BOJIŠCE. Jusovzhodno od Gorice in v odseku Plockna je bil sovražnj artiije-rijski ogeni živahneiši. Šef generalnega štaba. ilišlo uredno poronlo. Berolin, 28. junija. (Kor. urad.) Wolfov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina prestol. Ruprehta Bavarskega. Težke dalekosežne baterije so obstreljevale včeraj z opazovanim uspehom angleško - franeosko prista-nisko trdnjavo Dunkerque. VeČ ladij }e z vso naglico odplulo. V odgovor so vzeli sovražniki v ogenj Ostende, Vojaške škode ni bilo. Obstreijevanle s strani naše artiljerije in naših metal min je pro-vzrocHo v ansleških jarkih ob obali močno škodo. Po mlrnem dopoldnevu se je proti večeru ogenj v nekaterih odsekth flandrske fronte in fronte v Artoisu precej ojačil. Jugo - vzhodno od Nieuporta so naše čete v šunku dvignfle neko belgijsko postojanko. Pri Hoogu se je ponesrečil sovražni Izvidni sunek. Južno od ceste Cambral - Arras so utrpeli Angleži pri Izčiščanfu ne-kega jarka s strani westfalskih in renskih napadalnih čet velike izgube na vjetih in mrtvih. Na predpolfu naših poztcii severno od St Ouentina so se razviii na več točkah manjši boj] naših postoiank z augleškimi oddelki. Armadna skupina nemške-ga prestolonasiednika. Na nekaterih točkah severno od Afsne, severno od Reimsa in v zapadni Champagni je prišlo do živahnih artiljerijskih bojev. Armadna fronta general-feldmaršala vojvode Al-brehta Wurtemberškega. Ob Hartmannsweilerkonfu so vjeli izvidnlki nekega wiirttember-škega polka pri vdrtju v franeoske Jarke več mož. VZHODNO BOJIŠCE. Na vzhodnogališki fronti traja živahno streljanje. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Nobenih posebnih dogodkov. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorffi ■ 0 • Beroln, 29. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna skupina presto^ lonaslednika Ruprehta Ba^ varskega. Na Flandrskem je bilo streljanje samo v malo odsekih živahno. — Silni boli so se odigrali včeraj med La Basseejem« Kanalom in Scarpo. Napad močnih angleških sil, izvršen rano zjutraj ob cesti Arras v prostor zapadno in jugozapadno od Lensa, ki smo ga bili že delj časa kot bojno polje opustili m ki je mole! v sovrainika, je bil le sunek v prazno. Zvečer je napadlo več divizij po bobnajočem ognju med Hulluchom in Mericourtom ter med Fresnoyem in tja do Gavrella, Pri Hulluchu ter med Loosom in cesto Lens - Lievin smo sovražnika z ognjem in protisunkom pognall nazaj. Zapadno od Lensa se po silnih bojlh z našim! Četami v pred-polju nov napad sovražnika ni več razvil. Pri Avionu se je popolnoma ponesrečil njegov, s posebnim pritiskom izvršeni prvi napad. Tu }e iznova napadel, ko je dobil ojačenja. Tud! ta napad smo z ognjem in protinapa-dom ustavili. Med Fresnovem hi Ga-vrellom je sovražnik neprestano do« polnjeval svoje izpočetka z velikim] izgubami pod učinkovanjem naše artiljerije zlomljene napadalne valove z novimi četami. Po ljutih bližinskih bojih so se Angleži ustalili med Op-pyjem in mlinom na veter pri Gavrel-lu v naših naispredn£h crtali. Naše čete so se borile izborno. Sovražnik je imel v dobro, skupno učinkujočem ognju In v bojih moža proti možu velike krvave izgube. Armadna skupina nemški ga prestolonaslednlka. Ob Chemin des Damesa so imeli pri fortu Malmaison, južno od Cour-tesona in južno od Afllesa krajevnl Šunki, vzhodno od Cernvja pa večje podvzetje westfalskih polkov popolen uspeh. Tu smo razdejali franeoske jarke v širini nad 1000 m in žilavo branjeni predor ter smo to držali proti silnim protina padom. V cei em smo pripeljali v teh bojih nazaj nad 150 vjetih !n nekaj strojnih pušk. Na zapadnem bregu Mose smo Izvršili skrbno pripravljen napad na zapadnem pobočju visine 304. Po kratki strelski pripravi so vzeli poz-uanjski polki v moenem navalu franeosko pozicijo na obeh straneh ceste Malancourt - Esnes v širini 2000 m in v gJobini 500 m. Kmalu započete so-vražne napade smo pred zavzetiml črtarci zavrnili. Danes zjutraj }e naskočfl neki wiirttemberški polk v gozdu Avo-court 300 m široki del pozicij franco-skih utrdb. Do sedaj smo našteli na obeh prebitnih točkah nad 550 vjetih* Velikost plena šc ni dognana. Armadna fronta general«« feldmaršala vojvode 41-» brehta VVflrtemberškega* Nobenih posebnih dogodkov. Na vzhodnem bojiščuln na makedonski fronti ^položaj neizpremenjen. Prvi generalni kvartirni mofster v. Lndendorff. 147. štev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 30. junija 1917. Stran 3. Vojna z Italiio. Boj za Ort igara Boj za obmejni hrjb Ortigaro, visok 2061, vzhodno Cime dieci. se je razvnel dne 11. junija; na pribKžno 4 km dol-go fronto od tega hriba do 1912 m visokega hnba Forno je bil naperjen glavni sunek italijanskega napada na visoki planoti Sette Communi. Prvič je osta! po dvadnevnem trajanju po-polnoma brez uspeha in sele 19. junija so ponovili Italijani napad in preložili glavno težisče na obmejni greben. Takrat so zavreli hrib Ortigaro in dobili kakih 100 korakov prostora, ali že dne 25. junija so cesarski strel-ci in oddelki 57. pešpolka zopet osvojili obmejni greben. Sovrainik je bil zbral tam posebno močne sile, zato pa je uspeh naših čet toliko lepši. Pri-čakovalo se je nato, da bodo Italijani nadaljevali svoje protinapade za po-sest Ortigare, toda doslej se to še ni zgodilo. Na naši strani se je sodilo, da bo Cadorna že radi prestiža po-skušal vse, da bi zopet zavoj ival izgubljene jarke, ki so ga stali toliko truda, pa doslej se še ni zganil. To pač priča, da je bil poraz jako obču-ten in da je italijanska armada na Tirolskem opešana ter bo najbrže po-trebovala precej Časa, predno bo zopet sposobna za kako večje podjetje. »Neuspehi generala Boro e v i ć a.« Ruski list »Rječ«, organ kadetske stranke, prinaša daljsi čla-nek, v katerem pravi, da je v Avstriji zavladala zmešnjava in da so se be-gunci iz Trsta pojavili že na Dunaju, tam so provzrocili malodušnost in avstro - ogrska vlada je hitro zaprosila Nemčijo za pomoć, ali Hinden-burg jo je odbil, češ, da on ne more pomagati. Na koncu pravi Člankar: »Skeptiki, ki nišo pripisovali italijan-ski ofenzivi nikakega pomena, torej nišo imeli prav«; to da kažejo > neuspehi generala Boroevića.« — Ravno »Rječc je poprej skeptično motrila »italijanske uspehe«, sedaj pa se da ta list tako varati po italijanskih lažnjivih poročilih in to po deseti so-ški bitki, ki je bila najogromnejša pa tuđi najobčutnejša za Italijo. General Boroević raste v sijaju slave, italijanskih generalov pa je bilo bas sedaj po deseti bitki največ odstavljenih. Taka lažnjiva poročila iz Italije v zu-nanjih listih pač nišo Italiji v Čast Najslabše znamenje so za njo, ki hoče svoje poraze zakriti s krivimi poro-čili in lažmi. Iz porocil o bojih za Ortigaro po-snemamo še to - le: Od časa ofenzive v maju 1916 stoje avstro - ogrske čete na planoti Sette Communi na italijanskih tleh. Vedna grožnja, ka-kor bi zahtevala obračun, taJco se mora zdeti Italijanom naša moč na vrhovih in grebenih, ob katerih vznožju se razteza Benečija, zaklad Italije. Cilj italijanske ofenzive je bil, da potisne vojno iz svoje lastne de-žele. Bojni dnevi so bili veliki, Italijanom se je severno radi premoći po-srečilo z intenzivnim artiljerijskim streljanjem, kakršnega še ni bilo na tem prostoru, vzeti ozek pas približno 800 metrov dolgosti in 250 metrov globokosti, ali ne za dolgo. Niti enega koraka njihovih tal jim ne srne vmiti junijska ofenziva. N o č 25. j u n i j a, spominskega dne na Cu-stozzo, si bodo Italijani zapomnili. Kar so pridobili v bojih dveh tednov s krvavimi žrtvami, so izgubili v eni uri. Zraven je bilo vjetih 50 njihovih oficirjev in 2000 mož in vplenjenih 7 topov, 50 strojnih pušk, 2 minometa, 2000 pušk in mnogo drugega vojnega in prehranjevalnega materijala. Itali-jane je to razkačilo in pričeli so po ogromni artiljerijski pripravi s proti-napadi, toda zaman, imeli so le še nove izgube in kar so izgubili, tega nišo mogli več zavojevati. Strah Italijanov pred avstro-ogrsko ofenzivo. »Temps« konstatira, da se situacija na italijan. fronti Čisto nič ne boljša, Italijanska armada je onemogla vsled vednega strahu pred avstro - ogrsko protiofenzivo. General Rizzieri. Italijan-ski listi so dne 27. junija poročali, da je padel generalmajor Rizzieri, ki je bil dne 4. junija na Krasu ranjen in se je mislilo, da je vjet. Bissolati angleški ar-Žiljeriji. Italijanski listi so priob-čili te dni nagovor ministra Bissolati-ja na angleško artiljerijo na Krasu. Bissolati je pozdravil angleško artiljerijo kot prednjo stražo angleške armade na soški fronti. ITALUANSKO URADNO POROCfLO. 27. J u n i j a. Na Asiaški visoki planoti in v pokrajini hriba Ortigara je bojno delovanje včeraj ponehava-lo. Nekatere točke bojnih pozicij, ki so t:Ie pcpolnoma bušene fn za ka-tere se je bil ljut boi, ne da bi jih bilo mogoče braniti, nišo bile več zase-dene pod morilno Iconeentracijo so-vračmkovega ognja. Vjeli smo 47 mož. med njimi 1 oficlrja. Pri hribu Zebio je dalo delovanje naših patrulj povod za kratke ognjene a&Jjfi. fcfc. ostali fronti je obstreljevala naša artiljerija v okolici Sv. Lucije in na Krasu premikajoče se avtomobilne kolone in je zabranila promet vzdolž ceste Brestovica - Mohorini. ITALIJANSKI PARLAMENT. Curiti, 27. junija. (Kor. urad.) Oovorniška lista za tajno sejo italijanske poslanske zbornice je še dalj-ša. V zadnjih dveh sejah so govorili sicilijanski poslanci. Tuđi prejšnji zu-nanji minister marki Capelli je go-voril. Danes se uvrsti dopoldanska seja, da se sprejme enomese*ni bud-£etni provizorij. Razprava prvotne-ga zakonskega nacrta za štirimeseč-ni budgetni provizorij se bo vršila sele po končanih tajnih sejah. Italijanski kralj je ostal v Rimu, da počaka izida zborničnega zasedenja glede ob-stoja kabineta in drugih primcmosti notranje in zunanje orijentacije. Iz-med zbomičnih frakcij je prišla doslej samo republikanska do končnega sklepa in sicer radi slabe notranje politike kabineta v opozicijonalnem zmislu. ReformistiČna zbornična frakcija, kateri pripadajo minista Bisso-latti in Bonomi tcr generalni komisar Canepa, je prišla sele do temeljnega priznanja, da je primemo. Drovzro-čiti kabinetno krizo, da prevzamejo vlado samo možje trdne vere v zmago. Curili, 2$. junija. (Kor. urad.) Italijanska zbornica je sprejela eno-mescčni bud^etni provizorij v javni seji skoro brcz debate. Narodni kongres v Rimu. Lngano. 28. junija. Rimski inter-venciionistični centralni komite vabi imervencijoniste Italije vseh strank na narodni kongres 1. in 1. julija v Rimu. Kongres ima biti, kakor po-udarja oklic. pregled vseh intervenci-jonističnih italijanskih sil in ima dokazati potrebo moćne intervencijoni-stične vlade. Bitka na zapadu. FRANCOSKO URADNO POROĆILO. 25. j u n i j a p o p o 1 d n e. Trajno in zelo živahno delovanje obeh ar-tiljerij v odseku pristav Rovere in Froidmont ter pri Hurtebisu in vzhodno cd Chevreuxa. Tu je imel sovražnik pri dveh nenadnih napadih na naše jarke izgube, uspeha pa ni dosegel nobenega. Dva druga nem-ška poskusa na naše majhne posto-janke v Woevru in pri St. Mihieiu sta se popolnoma ponesrečila. Na vseh ostalih točkah mirna noč. 25. j u n i j a z v e č e r. Trajno delovanje obojestranskih artiljerij severno od mlina Laffaux in v odsekih Cernv, Craonne in Chevreux. Na me-sto Reims je padlo 1200 granat. Z ostale fronte ni poročati ničesar. 26. j u n i j a z v e č e r. Dan je bil miren ražen v pokrajini Moulin-Laffaux, kjer je bil artiljerijski boj precej živahen, in v okolici mesta Reims, ki so je Nemci silno obstre-ljevali. ANGLEŠKO URADNO POROĆILO 25. j u n i j a p o p o 1 d n e. Včeraj zvečer smo izvršili na več točkah uspešna podvzetja. Napadli smo sovražne jarke v blizini Epeh^ja, Loosa, RoeuKa in Hooira ter ubili mnogo sovražnikov. Vzhodno od Vermellesa smo vjeli več mož, vple-nili dva možnarja za jarke ter raz-strelili kritja in prizadejali sovražniku težke izdube. Tuđi jugo - zapadno od Lensa in severo - zapadno od War-netona smo izvršili uspešne operacije, ter smo v obeh krajih napredovali. 25. j u n i j a z v e č e r. Danes snio na obeh bregovih potoka Sou-chez izgradili svoje ponoćne uspehe jugo - zapadno od Lensa. Tu so naše čete na fronti nekako poldruge angle-ške milje moOno napredovali. Posku-šen sovražni nočni napad jugo - zapadno od Ypresa smo s svojimi stroj-nimi puškami popolnoma preprečili. 26. j u n i j a p o p o 1 d n e. Z ma-limi izgubami smo dosegli svoje na-padalne ci!je v bojih pretekle noči severo - zapadno od Fontaines les Croisilles. Dva sovražna rrotina-pada, izvršena z močnimi četami, smo uspešno zavrnili. Danes smo jugo - zapadno od Lensa napredovali. Razširili smo svoje pridobitve. Sovražne pozicije na obeh stran eh potoka Souchez so na fronti dveh milj v globini 1000 jardov prešle v naše roke. Zasedli smo Coulotte. Nova angleška ofenziva. Beroiin, 26. junija. »Tageblattc poroča iz Rotterdama: »Times« na-znanjajo novo angleško ofenzivo ter pišejo: Imamo vzrok upati, da je bila bojna pavza zadnjih dni le mimo-idoca, Pomladanska ofenziva entente je bila le uvod za izvedbo končnega nacrta. Ce bi bil Hindenburg imel še rezerve, bi jih bil gotovo porabil za protinapad, če bi bil imel priliko za to. Najbrže pa ni imel tega namena ali pa ga je moral opustitijpfed naše Novi šef iraaocMfceu seaerafiieiu štaba. Pariz, 28. junija. (Kor. ur.) »Petit Parisieiu poroča, da je bil brigadir Vidalen, do sedaj kabinetni šei v voj-nem ministrstvu, imenovan za šefa generalnega štaba franeoske armade. Ruska ofenziva. NEMŠKO VECERNO POROĆILO. Berolin, 29. junija. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 29, junija z večer: Na zapadu nobenega večjega bojnega delova-ii j a. Na vzhodu se je r a z b i lo ojačeno napadalno delovanje ruske artiljerije med StripoinDnjestrom v našem močnem protiučinko-v a n j u. PRED RUSKO OFENZIVO. Dunaj, 30. junija. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana poro-čajo: »Zuricher Post« priobčuje iz Ženeve ji došlo brzojavko s tole vestjo: Glasom zanesljivih, v Pariz do-spelih poročil, se rusko armadno vodstvo sedaj resno pripravlja na jugozapadni fronti, da prične zopet z ofenzivo, ki jo je lani prekinilo. V ta namen je rusko armadno vodstvo zbralo ob avstro - o^rski fronti zelo močne sile ter se trudi, da kljub vsem težkočam notranje organizacije zvi-ša svoje zaloge municije. — Posebne pozornosti je vredno, da se vrše te vojaške priprave ravno na avstrij-skem ozemlju. To poroČilo čudno osvetijuje sklepe o miru, ki jih je pe-trogradski delavski in vojaški sovjet sele pred kratkim storil. V teh skle-pih se zahteva izrecno mir brez aneksij in sedaj pričenja msko armadno vodstvo novo ofenzivo, kate-re cilj vendar ne more bti drug, kakor aneksija tujega ozemlja. Amsterdam. 28. junija. \z Petro-grada poroča jo: Pri pravi jalni odsek vseruskega kongresa delavskih in vojaških sovjetov je sklenil, da se prepusti ustavodajnemu zboru, ki se sestane jeseni, da cxHoči o vprašanja, ali prične Rusija z ofenzivo ali ne. Ruski mornarjJ proti provizorični vladi. Stockholm, 27. junija. Posadka niske oklopnice »Petropavlovsk« zahteva odstavitev provizorične vlade, ker da ta ne daje \ztzlz2l volji svo-bodnega ruskega ljudstva. Poročnik — vodja »ornariškega ministrstva. Petrojffnid, 27. juntja. (Kor. ur.) Provizorična vlada je imenovala po-ročnika Lcbedeva za zač.isnega vod-jo mornariškega ministrstva. Konec vojnih sodišČ. Petrograd, 27. junija. Provizorična vlada je odpravila vojna sodi-Šča. Kompetentna so odslej stalno vojno sodišče, okrajno vojno sodišče in sodišče armadnega zbora. Pred vojisiaiefNii Grke. Lugano, 28. junija. Kakor se zatrjuje, je neposredno pričakovati vojne napo-vedi Grške centralnim dr-žavam na podlagi pogodbe s Srbijo. Bern, 28. junija. (Kor. urad.) Posebno poročilo »Marina« iz Aten pravi: Takoj po sklicanju parlamenta bo Venizelos predložil program, ki ob obseeal predlog, da naj se GrŠka pridruži ententi. Francoz! v Tesafijl. Bern, 27. junija. (Kor. ur.) Fran-cosko časopisje potrjuie, da so Fran-cozi vkorakali v Lamijo. V Larisi so aretirali tesalskeq:a poslanca Schlie-manna, znanepa kot nasprotnika Ve-nizelosa in entente. V Atenah. Atene, 27. junija. (Kor. ur.) Ve-nizelosovi sodelavci so dospeli včeraj na nekem grškem parniku, ki ga je spremljal franeoski torpedni ruši-lec, v Atene, kjer so bili v kraljevski palači zaprisečeni. Franeoske čete in kretski orožniki so zasedli Ustavni trg. glavne trge in ceste v okolici kraljevske palače. Amsterdam, 28. jitnija. Glasom poročila nekega tukajšnjesja lista po-ročajo »Times« iz Aten, da so čete zasedle vse dohode do mesta. Na zi-dovih Akropole sto/e straže. V Par-thenonu tabore majhni oddelkL Venizelosov kabinet. Atene, 27. junija. (Kor. ur.) Ml-nistrstvo Venizelos je bilo zaprise-ženo. Venizelos je sestavil kabinet, v katerem je on sam prevzel predsedstvo in vojno ministrstvo* R e p u 1 i s notranje, P o 1 i t i s zona-nje in K on J u r i t i s moniariško ministrstvo. AteN, 28. junija. Polec Venteelo-sa, Repuli&a, Poiitisa in Konduriotisa so v novem grsTccm kabinetu,Jadcor i^^^^^^^^^^ '^^^^^^^^^■fc^^W^^H||^*# ^^|^% A^BBI^BBB za nauk in kulturo, Mihalakopulos fi-nance, Spridis narodno gospodarstvo, Papanastasios promet, Cirino-kos justica, Negropontis poljedelstvo in domene, Simos, javna skrb, Em-brikos prehrana* Amerika v vojni. PREKLIC NEVTRALNOSTI BRAZILIJE. Rio de Janeiro, ZS. junija. (Kor. urad.) Reuter. B r a z i 1 i j a jepre-klicala nevtralnostne dekrete v vojni med zavez-n i k i i n N e m Č i j o. Prva ameriška pomoč. Rottcrdam, 28. junja. Reuter poroča, da pričakujejo v torek v nekem franeoskem pristanišču prvo transportno flotiljo z ameriskimi četami. Ameriška armada. London, 27. junija. (Kor. urad.) Reuter. »Morningposu izve iz \Va-shingtona, da šteje regularna ameriška armada sedaj 250.000 mož. Milica šteje sedaj 260.000 mož, mornariski zbor 30.000 mož, mornarica 120.000 mož. Ražen tega se vežba 40.000 mož za častnike ter se postavlja 11 nado-mestnih polkov, kar da skupaj šte-vilo 712.000 mož napram 327.000 možem 8. februarja t. 1. Z ostalih bojišč. BOLGARSKO URADNO POROĆILO. 27. j u n i j a. Makedonska fronta. Pičlo topovsko delovanje na vsej fronti. V kolenu Čme je nas" ogenj pregnal neki sovražni izvidni oddelek. Na Ievem bregu dolnje Stru-me so bili angleški poizvedovalci na crti Ormanli - Elghian - Jenikej pre-podeni. — Romunska fronta. Pri Mahmudiji pičel topovski ogenj. 28. junija. Makedonska fronta. V okolici Moglene, na des-nem bregu Vardarja. pri Alčaku Ma-lem in ob dolenji Strumf pri Jenikeju smo z ognjem zavrnili sovražne iz-vidne oddelke. Frascosko uradno poročilo. 25. j u n i i a. O r i j e n t s k a fronta. Artiljerijsko delovanje v okolici Bitolja. Severno od Požara smo zavrnili sovražno stotnijo. Na ostali fronti mir. Nad Ol'sko gora. BeroHti, 28. junija. (Kor. urad.) Listi poročajo: Šest an^leških letal je vrglo 26. t. m. 70 bomb na Oljsko goro pri Jeruzalemu. Stvarne £kode ni bilo. SociJBlističHa konfipenca v Stockholmu. Že danes je popolnoma očitno, da nam konference v Stockholmu ne prineso miru. Ni tja ne zastopnikov Angležev in Francozov in Rusov tuđi ne. Tuđi iz Amerike došli socijalisti nišo za^topniki ameriških delav-cev, nego trije ruski Židje: Goldfars, Reinstein in Davidovič, ki žive že več let v Ameriki. Doslej nišo rodili stockholmski konventikli nič druge-ga^ kakor vrsto trpkih polemik, ki pa nas miru nišo nič približale. Italijanski delegat Labriola je vsa posveto-vanja v Stockholmu razglasil za predstavo, ki je ni smatrati za resno. Labriola je izjavil: Pogajanja z nem-škimi in avstrijskimi socijalisti se sploh ne izplačtjo. ker stoje popolnoma na stalisču svojifi vlad. Zapu-stivši zborovanje. je Labriola zakli-cal: »Amerika posije dva milijona vo-jakov, Rusija se loti vojne z novo eneržijo — v šestih mesecih bo Nem-ćija premagana. ^aru^č^iz LgivVLic^^ 27. rta Stran 4. »SLOVENSKI NAROD', dne 30, jnnija 1917. 147. štev. Opaljeni selu, eventualno Županstvo Opatje selo ? Javi na] svoj naslov v tem listu. Kje se nahajajo Peter in Neža Danevčič in Jožefa Perko iz Sol-kana, Sv. Valentina ulica št. 22, želi izvedeti sin, oziroma brat Alojzij Danevčič, sedaj pri c in kr.oklop.bat. gt. 3 (vojna pošta se izve v našem uredništvu). Kdor bi kaj vedei, naj sporoči. teče se naslov Frana Toroša, trgovca Iz Krmina. — Posredovalni-ca za goriške begunce v Ljubljani, Punajska cesta 38/1. Dnevne vesti. — Ljubljanski občinski svet ima y torek, dne }. julija ob 5. zvečer pejo. Dnevni red objavimo v pone-deljek. — Odlikovanje deželnega pred-sednlka. Kranjski deželni predsednik •Henrik grof A 11 e m s je odlikovan z jvojno dekoracijo h komturnemu križu •Fran Josipovega reda z zvezdo v pri-žuasiie odiičnega službovanja v vojni. r — Po smrti odlikovan. Nj. Veličanstvo je dne <. aprila 1917 v izvr-sevanju letalske službe pred sovra2-inikom onstran soške fronte nenadno premimilemu pomorskemu kadeta Pavhi Geduldigerju. sinti gosp. «eneralštabnej;a zdravnika dr. Ed-Snimda Geduidigerja v Ljubljani, v iđrugič podelil enoscavno spono k srebrni hrabrostni svetinji I. -azreda. — Odlikovao je bil na jugozapad-nem bofišču z veliko srebrno hrab-frostno svetinjo g. Franc Staver. — Imenovanje. Okrajni glavar Jdr. Josip Ferjančič je imenovan Ea rhirastrskega tajnika v ministrstvu notranjlh del. Srčne pozdrave vsem znancem rdaljne Ljubljane pošiljata edina Slovenca iz Lublina pred odhođom na bojno polje enolema prosto vol jca Slavko Hudales in Andrej M i š k o t. T- Špange ođpravljene. Glasom cesarievega ukaza z dne 2. marca 1917 se je z 19. junijem odpravila ka-^©n vkJepanja, takozvane špange. — VJetniki na Rnskctn. K nazna-nfci v tukajšnjih dnevnih listih. glede pošillatev žrvil na vojne vjetnike v Rusiji, se poroča od strani dežel-iuega m gospeinega pomožnega dru-3>tva Rdečega križa za Kranjsko, da ttaj se naročita za živila n e pošilja-50 Rdečemu križu na DtmaJ, temveč te Rd^čemu križu v Ljubljani, Stross-rnajerjeva ulica št. 1 (II. državna gimnazija) I. nađstropje, soba št. 53. — Za sodnike so Imenovani av-Skiilranfje: dr. Fran L i p š a, dr. Gu-fettav vit. K r e i t n e r, Julij Kuder, fflktor K1 o c k e r. dr. Ađalbert H o -pcvar, dr. Ruđolf Janeschitz, tdr. Karei Kotschar, Leopold VI -£ a r, Ljudevit Z a g o r i č n i k, Vinko Strasser, dr. Josip Rauni?, ■dr, rTetrnan Hammer, vsi v ob-TBOČfn graške \išje deželne sodnije. — Črnovoioe oprostKve za že-Icv. Pč4jedetekemu rninistrstvu doha-Ja tako. ogromno število takih pro-;šenj, da ni misliti na nj?h pravočasno ireSitev. Zato je svetovati prizadetim, tđa si rajle izposlujejo pri svoji ko-jnanđ! za žetev primeren dopust. Za dopust ima dotičnik sam prositi pri raportu aK pa predložiti prošnjo svoje žene ali očeta itd. Take prošnje po-itriuje mestni vojaški urad, na pošto Siti morajo pa stranke same oddajati. — »ljubljanski Zvon«. Tuđi dru-e-t n a t i s 1. št e v 11 k e »L j u b -Ijanskega Zvona« je popol-piomapoSel. Vsled tega uprav-tiiStvo ne more sprejemati več novih naročil. — Zasebni uradnikl obrti, trgo-frtne, industrije itd. imajo danes, dne \30. t m., ob 8. zvečer sestanek v prostoru Okrajne bolniške blagajne, ^Fnrjaški trg St. 4. — Prodaja žrebet. Pri c. in kr. poveljništvu trenske skupine št. 137 jna zbirališču v Ti vol iju v Ljubljani se hode dne 2. julija 1917 ob 9. uri do-polctne prodalo dražbenim potom takoJi 41 žrebet. Dražbe se smejo ude-ležiti samo kmetje, ki se bavijo z re-Jo žrebet in ki se morejo izkazati z Szkaznico pristojnega okrajnega oblastva. Izrečno so izključeni trgovci s konji. — Plemenski prasci se bodo od-jlajali pri Deželnem mestu za vnov-čevanje živine v Ljubljani v ponc-deljek dne 2. julija ob 8. uri dopoldne na pristavi Cesta v mestni log št. 15. .Vsi oni, ki imajo že naročene prasce in tuđi tišti, ki jih še hočejo nabaviti, naj se oglase ob določeni uri. — Umri Je davi v Ljubljani gosp. SMbert Samassa, bivši tovamar, iy visoki starostu — Umria ie 29. t m. posestnica fn gostilničarka soproga gospa Ma-rijeta B i z i 1 j v Ljubljani. — Dne 28. t m. pa je umrla v Ljubljani gospa 'Josipina D e u, vdova mestnega živi-Dozdravnika. — Umri je v Gradcu po daljšem ležkem trpljenju g. Josip Pire, Josipovega reda. Pokojnik se je rođll v Koearjih pri Ljubljani — Tridesetletnlco svojega službovanja pri mestnem magistratu ob-haja danes Josip Herzog. Vstopil je v službo k mestni policiji dne 30. junija 1887 in bil imenovan definitivnim leta 18Q2.f nadstražnik je postal leta 1897., vodja mestne policijske straže pa leta 1898. Ko je bila policija podržavljena, je ostal pri mestnem magistratu, kjer še danes službuje. Čestitamo! — Simon Gregorčičeva knjižnica v \Volfovi ulici št. 10 se nahaja v sredini mesta, je Tianovo urejena in je zlasti spopolnjen slovenski in nemški zabavni oddelek. Knjige se sposoju-jejo vsak dan od 4. do 6. ure popol-dne, v nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoldne. — Boji na 1 talijanski fronti. C. in kr. visje armadno poveljstvo vojno-tiskovni stan je po Sascha Film to-varni kinematografiral ljute boje, ka-teri se dogajajo na italijanski fronti. Ta izvrstni filrn se predvaja od dne 29. j u n i j a do 3. j u 1 i j a t. i. v kino Central. — Od c. kr. deželnega šol-skega sveta za Kranjsko se ta z e 1 o patriotični film šolski mladini najtopleje priporoca. — Meroizkusni urad v Ljubljani, pre!zkuševan)e sodov. Pri c. kr. me-roizkusnem uradu v Ljubljani nre-izkuševali se bodo odslej riaprej sodi za privatne stranke zopet na vseh uradnih dneh. Črešnje Je trgal 151etni Fran Zu-pančič v Višnji gori, kar se je zlomila veja pod njim in je deček padel z drevesa. Težko poskodovanega so pripeljali v deželno bolnišnico. Delavska demonstracija v Mariboru. X četrtek popoline so zapustili pod zakonom o vojnih dajatvah sto-ječi delavci delavnice Južne železni-ce v Mariboru in kurilnice delo ter je oJ51o kakih 1S00 delavcev skozi me-sto pred okrajno glavarstvro. kjer so ss pritoŽili zaradi nezadostne mezde in prehrane. »Zagonetni inserat« je sijdjen doživljaj detektiva JoeDeebsa v štirih delih, vzbujajoč pozornost in zanimanje! Predavala se od danes do ponedeljka v Kino Idealu. Druga izborna točka sporeda je sijaina nordijska veseloigra »Drage sanje«. Za-nimivl so posnetki s turškega boji^ča. Spored je tuđi mladini dostopen. Pr-vovrsten orkester igra zvečer ob 9. uri pri predstavah na vrtu, ob nedeljah že ob pol 8. uri. V torek Maks Landa v fantastiinem detektiv-skem filmu »Leteća senca«. Na?deneg« je bilo nekaj denarja z Golovca do Hrušiee. Dobi se pri užitninskem pazniku Jakobu A n -z e 1 c u. Udmat št. 43. Ona dva dečka, katera sta pre-tečeno soboto v Zatiški ulici št. 1 ka-narčka vjsla. sta naprošena istejara proti nagradi nazai prinesti v hišo Št. 1 v Zatiško ulico, 1. nadstropje. A&rovisacija. — Razdefjevante salam na rumene izkaznice B. V pondeljek, dne 2. julija bo mestna aprovizacija razde-Ijevala goveje salami iz cerkve sv. J(J?efa na rumene izkaznice s črko B. 1 k£ stane 4 krone in odpade na vsako osebo po ! 4 kg. Določa se naslednji red: od 2. do l ?3. ure §t, 1—200, od ' 23. do 3. št. 201—400. od 3. do ! *4. št. 401—600, od 7*4. do 4. šf. 601—800, od 4. do V*5. Št. 801—1000, od 7*5. do 5. št. 1001 do 1200, od 5. do V26. št. 1201 do konca. Pripraviti je drobiž. Hazne stvor!. * Bojkot piva v Bazfu. Prcbival-stvo v Bazlu je provedlo v najlepši slogi in miru bojkot proti pivovarnar-jem in pivotočilnicam, ker so neraz-merno dvi^nili ceno. Dotični lokali so prazni, občinstvo pa se zadovoljuje z jabolćnikom. * Maksimalne cene za novi krompir na Ogrskem. Poroča se, da ogrska prehranjevalna centrala narne-rava določiti novemu krompirju maksimalno ceno: Za oprani, zemlje očišćeni krompir 40 K, za neočiŠČeni 36 kron za stot. Umevno, da se bo cena od časa do časa menjavala. * Politično brezbarven list. Eden največjih in najvplivnejših listov Nem-čije »Frankfurter Zeitung*, ki je pri-znano glasilo velikega dela nemŠkih velefinančnih krogov, bo ne bal priob-Čevati politične razprave. List razglaša: Iz vzrokov, ki jih ni mogoče javno povedati, bo izhajal politični del našega Usta, ne da bi bilo v njem izraženo kako lastno mnenje. V doevth boleznL tlasU pri sU-bem počutku vsled zagatenja vseh vrst, omogoči naravna Franz-Josef grenčica voljno izpraznjeoje ter za-dostno prebavljanje. Udikia>n !■ odgotdBjl mfitŠki , aa^aaaai bv^bmibKi bV JS % ^^^^b aaT^ ^S^ ^^l^ a -a^^^ ** .^l-^^bk f ^rt^^^k^a^^^^^^ aT H * V^^f^^^^^^^^^^^^^^^^^a^^^B^^B^B^B^B^BT .a^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^^^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^Bv JBr ^■jBB^^^^^^^BH^^^^^^^^^^lHiHBBH^^^^^BBBBBBBjHi^aBBlI^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^i^BB Fstt nSi Mitin mfon\i lica. mm ii snMnlai. V trenotku vsled ogromnega in obširnega delokroga §e ni mogoče konecni uspeh akcije po družbi »An-ker« uvedene v prospeh 6. vojnega posojila s točnlmi številkami navesti, toliko pa že danes lahko rečemo, da so pođpisovanja pri naši glavni po-slovalnici v Gradcu,na Dunaju in po-družnicah prekosila vsa pričakovranja ier presegajo velikansko vsoto 350 milijonov kron. V ponosni zavesti, da srno z vpo-rabo vseh sil državi v njenih ođločil-nih dneh napravili dragoceno uslugo in ji dali sredstva na razpolago, ki bi sicer mogoče ostala neizrabl.iena, do-čim sedaj služijo velikim ciljem ka-kor tuđi preskrbi mnogih družin, to nam nalaza prijetno dolžnost, vsem ki so pospeševali naše delo, izreci najtoplejšo zahvalo. Pred vsem gre ta vsem slojem prebivalstva, ki je iz-kazalo našim prizadevanjem naj^irSe zaupanje, dalje oblastim za krepko podporo, vojnopreskrbov^alnim ura-dom, šolskim vodstvom, mnogim javnim korporacijam, dalje posebno Še našim stalnim sodelovalcem za njih iientrudno po^rtvovalno delovanje in časopisju, ki nam je omogočilo, da smo pojasnili naše namene vsem ljudskim krogom ter jih pridobili za našo stvar. Pri nepredvidni razscžnosti na-Segra podjetja ni bilo mogoca izdaje dokumentov vedno hitro izvršiti, to-da izrecno naj bo opornnjeno, da vsa zavarovanja, ki so bila sprejeta, tuđi če dokumenti §e nišo bili izročeni. imajo svojo popolno veljavnost od dneva podpisa. Ker zahteva preskušanje in iz> delanje zavarovanih po^odb ogromno delo. smo do 31. jnlija t. 1. tekoči rok za prijave za 14 dni skrajšall, vendar smo pripravljeni tuđi po 15. Juliju še sprejemati prijave ter jih resiti. Zato imamo, da bodo ta rok za podpisovanje na naše vojno posojilno zavarovanje izkoristili še mnogi, zlasti premožni krogi, ter izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so v polnem umevanju visokih ci-ljev našim stremljenjem pri nabiranju za VI. vojno posojilo. nudili svojo so-pomoč in podporo. Ce prinese krepka gospodarska sila monarhije še v tem letu toli zaželjeni mir, smemo mi in vsi, ki so podpirali naša prizadevanja posredno ali neposredno, imeti ponosno zavest v srcu, da so po svojih močeh pripomogli, da bo napočll ta blagoslovijeni dan naši domovini. Pa?ia 0wMn mm Jiker" Gradec, ftaubersass« it. 20. Glavno zaMro za KrsiiUo UuMiaiia, Prisojna ulica St. 1. Gospodarstvo. — češka Industrllalna banka. Stanje denarnih vlog koncem marca leta 1917. cea. K 150,000.000._______ Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za .,Clril-M«to«OTO dr»ftbo"i J. Zu- pančlč učiteljica iz ŠmariJ pri Jelšah 30 K nabrano v Brenčičevi gord na BobovŠeku mesto kresov na večer pred Janezom Krstnikom, Miroslav Hočcvar dijak iz Celja 10 K, zbrali veseli slovenski dijaki v Celju in Blaž Župane 20 K, nabral povodom poseta p. Engelbert Franchettl'ia Iz Ljubljane. Skuptj 00 K. Za „Meti krit* rodbina Cernelc iz St. Petra na Štajerskem 20 K mesto venca umrlemu notarju g. Svetini. Za „Vđov« fa slroie pušUh lfttblian-■kili TOjakov domaćega p. p.u Albin Rakoš četov. U Judenburga 10 K, zložilo orni-zie Slovencev domaćega pp. cesarjeviča št 17 zbrano v gostilnl pri Slamniku. h ste vnoklicani k voiakom la valed sedan^ih raimer svofe trgovina sa morete voditi, ofarlrafte irof« rtflstr.-bUga|no naravno si na tovarno Dnnaf Vu.t SUbenaterngass« 91. HtstaJ pogrebni nv*d t Ljub^ad. I | j Potrti neizmerne žalosti r.aznanjamo vsern sorodnikom, prijateljem in znancem nad vse Žalostno vest, da je naša iskreno-ljubljena soproga, predobra mati, hči, sestra in nećakinja gospa Narijeta Bizilj posestnica la gosttlnl6*r|eva soproga v petek dne 29. junija 1917 po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo 1. jul. t.!. ob | 5. uri pop. iz hiše žalosti Pred Škofijo, št. 14 na pokopališče k j sv. Križu, kjer se položi v rodbinski rakvi k večnemu počitku. | Sv. mase zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 20. junija 1917. I JoŽef Lukman, oče — Tomal BisilJ, sopro?. — Lojika in Mlcika, hčerki. — Marija Kraljit, sestra. — Uriula Jurkovtt, teta. VsJ ostali sorednikU Zahvala. Za vse Ijubeznive dokaze srčnega sočutja povodom ne-nadomestljive izgube našega iskrenoljubljenega edinca Otona. kakor tuđi za poklonjeno cvetje in časteče spremstvo izre-kata vsem cenjenim udeležnikom in darovalcem svojo srčno zahvalo Oton In Mara Drelso* LJUBUANA, dne 30. junija 1917. MakS Samassa c. kr. koinei-ci]»!ni svrtnik^ nnznarsja^ da je njegov iskrenoljubljeni oče Albert Samassa Sef hiše od 1.1886 do 1900 dane« rjutraj v 85. 1. svoje dobe preminui. V LJUBLJANI, 30. junija 1917. ,47. Stev. ,^Qy£NS^| NAKOp*, ^€ 3Q. jiiaija 1917, Strati 5. . Toetec Ptttmii to prt> S$!j9 roirmo isehias. == IM« M == majhen lokal prinraveo aa trgovino, najraje ▼ sr^dm rr>esta. Ponudbe pod „lokal/ 111 2046" na uprav. »Slcv. Naroda«. IU*V Isfce se la argnst ~fM 5tanoi>emjc obsfoiets li đr*fa sofe In k«hia|«, um\-ra*e v sredini mesta. Prijazne ponudbe pod šifro „Stanovale it 20 2045» na upravništvo »Sloven^kegi Naroda«. 2J45 Vofnepoltne dopisnice. 1000 kosoT vo£n«po4tneya ptsemskega papir ja %m 13 — kroa. K 350 za 1000; 100 voja^kih ali Ijubezenskih K 5-—; umetniških razglednic K 6 razpošilja po povzetju 29^9 Schležer-jeva zaloga razglednic. DimaJ XVi 15, Bnzanengassa o7. Ako ne ugaja, denar nazaj. f/ kateri se obratuje, s prima krogom cd-emalcev, v bližim Ljubjan \ se proda. — Zadnja cena 100.000 K. fonuabe na uprav. »SIot. Naioda«. 2080 Predam proti najr^lemia ponađkn eden do dva vagona rasto&ega, 15 — 35 cm debele ga (v prere.uj Pcnudbe pod j^ftg./ŽOSl" na upravništvo »Složen »Ktrga Naroda«. 2081 Učiteljica iz boljše rocbine z šolskinii izpiti ▼ italijaoskem jeziku, zmožna tuđi nem-£čine in sktvenšćine v govoru teli pri ti h kaki bolj&i družini kot Vigojiteljica cv. kot učiteljica. 1303 Kdo pove apcarn. »Siov. Naroda«. Miovaoi staitranie dve sobi in kuhinjo, IMo Mala 4ttWm **■* *a avfjut. 2105 Ponudbe pod „Vafda'eiia 1109" na upravoištvo »SiO?enikcga Naroda«. ikoialie žefelje In za 9orako oovlie, roćno dolo, cn groš, V. S. STBIlf, lovama ženio*, Praga Kral. Viaoejr. U>0, j Ero{ača za hlače Breeches, le dobio izurjenega, 80 ayroiaie ta**]. 2102 V; rasa se v trgovini B&ck St Fofel, LjaMjana, S^arl trg 3. ^^ O J3 C3 nieblirano, s posebnim vhodom, če mo-frt^e v sredini mrsta z boljSo hrano, I iftče enol. prost., potrebna živila, ! kurjavo 1a event lazsvetljavo preskrbi ' sa — Cenj. ponudbe pod vyMalen/ 210418 na unravn »Slov. Naroda«. Mm in Mv les ▼sako množino, kmpi po na|^ii{l ceai Josip Cizel, na PolsoH, StajersUo. 1915 ; 500 ta! Vam plaćam, ako moj uni- . ..__ ____F čevaiec korcnin fila bjllzsm ne cdpravi v 3 dneh brez bolecin Vaših karjlk ot—, kratevic, oMli*«Dotv. Cena lonCku z jamstvenim pismom l.Ta O, 3 lončki S 4«iO, 6 lonćkov K 7.50. Na stotine zahvairr.h pišem in priznAlffn m^oitin-l ieu vaftepttt tot atoga ali ka) temu pri-mernega w kako gra|iiteo ali k drugi gospođi v mMtu ali na dežtli 2113 Pismene ponudbe pod ^Slvf a 2113" na upravnifitvo »SlovenilMga Naroda«. Tnenka mm dobra proiajalka I^T ^ sprejme. JOS. ERRATH, trgovina meS. blaga ' v Kakroaogn, Dolenjsko. .ni Proda se skoraj nova damska siMa in sicer črn volnen in svilen pepita kostum, oboic brez hibe, kakor tuđi damakl btvill &L 33. 2115 Naslov pove upra^n. »Slov. Naroda«. ~ liče se =— kontoristinja vešća s!ovsD*kega in ncmškega jezika, samostojoa dtlavka in spretna racu-narica za takoj. Ponudbe v nemškem jczikii naj s-* vpošhejo tvrdki SE3« • STHOB, tovara* " llherfo, Celovec.________________________2124 I Z vporabo Vašega ere ma sein đosay«l, da pomimnm poltpetem \ ko sam obrlt, proiaa. Cista; ludi »pravi 1% ofellćja neori^ttne li^aje. S-Ioh je krema f.Vnno3ia'* najprl- pravnejsa, da sa ohranl koio ma i ; obličju In as roki neiao. ' ' Vladimir Wuršert ' tenor, opere Pizenskega giedaliSSa. '■. IzUeluje: Laboratorij Bara, Praga- ; , VrteTieo, Ba«ek uL 35, teL 3443. ! ; Veliki lonče* 3 K, brednji K 1 50, za rosku^njo 60 vin. — Pošilja se po | poiti proti vposlatvi zneska z dodat- . kom 60 v za porto. Zaloga v Ljubljani: Lokarma 0. pl. Trsiiocsj. 2084-1. ^OtastiilltairliLiii v deželnem gladališžu! Samo Se štiri dni! Ta predstava se je razvila tuđi v Ljubljani v prvi družabni dogdđek. Vse hiti v »Kino Coitira!«. Deseto soško bitko je v treh sklenjenih delih fotogra-iiralo štirinajst kinooperaterjev, ki delujejo skupaj z bojevniskimi Četa mi in so podrejene vojašlremu poveljstvu. Na povelje vrhovnega armadnega poveljstva so biie dodeljene soški armadi štiri podružnice c. in kr. vojnofilmske propagande in uvrščene med naskočne čete. Slike desete soške bitke, ki stopijo pred gledalca že ob veseli zavesti, da je bil izid za nas srečen, nam gredo ! veliko bolj do srca, nego vsak drug vojni posnetek, ker so nam najbliže. j Tehnični aparat, ki oživi ja ta film naznotraj in ztmaj, deluje z razveseijivo točnostjo: nazunaj mislimo filmske posnetke same, ki napravljajo najboljši vtis, naznotraj pa posamezne bojne epizode, ki nam živo predstavljajo izborno stanje in ponosni duh naših čet, ki se kaže ves čas od brzojavno prejetega polkovnega povelja do zmagovito zaključenega naskoka in napada. — Film desete soške bitke ima posebno sijajno točko: Naše naskočne čete, ki se ne dado oplašiti po sovražnem obrambnem ognju, pregazijo kraško jezero. To je prizor, ki nam najsilnejše predočuje strahoino veličino vojne. V zadnjem delu tega filma tvorijo čudovito poglavje posnetki zraČnega podjetja enega I naših mornaričnih bojnih letal, ki z bombami obmetava izliv Soče: Ždobo, katero ima zasedeno sovražnik. Posnetki v visini oblakov, katere je napravi! kinooperater z letala samega, se vzdigujejo v svoji veličastni preprostosti v kraljestvo umetnosti, tu stojimo tik ob mejah slikarstva, najkrasnejši umotvor ne bi mogel doseči naravnega vtisa, ki dina iz fotografične slike. Krasni panorama s poleta nad Trstom, riviero, preko Miramara se razvija pred očmi gledalca, ki ga pa vendar najbolj prevzema pogled na letalo v samotnih vi- | šavah oblakov. Cesar, ki je v odločilnih trenotkih vedno blizu svojih vojakov, i oživlja s svojim dobrotnim duhom tuđi ta film realističnih vojnih slik, ki so vse v resnici prisine in ne samo „predstavljane". Deseta soška bitk je bila ena najveličastnejših v svetovni vojni in film desete soške bitke je dokumen« tarični dokaz za to. Same itiri dni v Ljubljani! PoleS tešu še drugi sijnini filmi! Vsled silno drage nabave tega filma 10 vinarjev zvišajia vstopnina« Predstave se vrftes ¥ soboto 30- {uniji ob lh 6., 7. in 9. uri zvečer. (Ob 4. uri popoldne pristopno tuđi mladini.) V nedeljo 1. Inlifa ob 11. uri dopoldne, ob 3A2., 3., Vs5., 6., V28. in 9. uri zvečer. (Ob 11. uri dop., ob 3/«2. ter ob 3. uri popoldne pristopno tuđi mladini.) V ponedelfek 2. in torek 3. Julija ob 4., Vi 6^ 7. in 9. uri zvečet, (Ob 4. uri popoldne pristopno tuđi mladini.) Posebna smrtne ■ at*mila se nt fcefe Isđala. Mestal pogrebni zsrod ▼ ItJnbllanL Naznanjamo v svojem ter v imenu vseb ostalih sorodnikov nad vse žalostno vest da je naša iskreno ljubljena, predobra mama, lici, sestra, svakinja in teta, gospa dP ^n^ ^«^P B W^r III ^SI Hn^^ ^nS U vdova mestneoa iivinozdravnika ' dne 28 juni ja t. 1. oli fJ27. popoldne po mučni holezni mirno preminula. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 1. julija 1917 ob 3. uri pop. iz hiše žalosti Sodna ulica št. 1. na pokopalisce k sv. Križu, kjer se položi nenadoiue*tljiva pokojnica v rodbinski rakvi k večnemu počitku. Sv* maše zadušnice se bodo darovale v vefc cerkvah, V LJUBLJANI, dne 29. junija 1917. JbuJi nsiko, Viko, Stanko in Mira •trMl. Stran 6. »SLOVENSKI NAROD«, dne 30. jutiija 1917. 147. štev. BV" I5če se "V8 liaaino ali glasofir ▼ čajem. Dobro ohraojen se tuđi kupi. 2116 Naslov pore tipravn. »Slov. Naroda«. Krepak deček iz bolide hi5e, z dobro šolsko izobrazbo ieli vstopiti kot utenec v večjo trgovino z vso oskrbo v hiši v kakem mestu ali večjem trgu. 2093 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. tavo v Bikini v Drašičih, obsto[eće in hiše, hleva, 3D00 m2 travnika, 7000 i rt bi-oiećega Tinograda z vinsko Uletio ia priora vami se prostoFOlino pod ugotaimi pogoji proda. — Nar.Tnćne-> i p:)jasn;1i ^ijj Ana Eoifan, Otok 10, p. Stradac, Belo krti ina. 2050 Lepnlevii! dVG skladišti se oććajo s 1. avguitom t I. Hotel StrukelJ. mm* • • •«» manufaktura , JnltJ Šlager Cimaj L WiesiBgefStr. 8 F. Ceniki z zdravniškim poukom gratis in fr. Zapita, 30 vinarjev v znamkah. 143 Vszoa kob in _ pritikline, ===== poprave, ===== emajliranje in noniklanje izvršufe tobno in ceno 1311 A. Weissbergr, Dunaj II, Ufcter* Doaaastrasse 23/5. BV Cenik odd. 1 zastonj. Izpuščaje hraste, srbečfco, grinte In drage kožne boiezni ođ?ravl hitro ia sigurno Paratol, domaće mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3 —, dvojnati K 5.50. Dalje Paratol tresni praSek 2a varstvo občutljive kože, škatljica K 2.50. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska v le kamari a M. aUein Paratol tvornici ▼ Budimpešti, VI-24. Efttvds-v 28. :: Vsakovrsfoe s slamnike priporočam gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu za obilo naročite*. Ceoe primerno nizke, postreiba kakor je v tem Času najbolje mogoča. 1^ *• • O e> 1? šEt *• tov&rna ilamnikov ¥ Stubu pušta in žH. postala Domžale pri .Ljubljani Proda se takoj v neposredni blizini mesta. Naslov pove upravništvo »Slov Naroda«. 2121 Vabimo riiii tiH zboru PosoHInice za sedBi Biraj Veiikeiaški in okoiiio registrovana zadruga z neomejeno zatezo ki se vrši dne 8. julija 1917 ob 2. uri pop. v posojilniški pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva ia nađzorstra 2. Odobrenje letnega računa. 3. Veli te v nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bil ta občni zbor sktepćen, se vii v smislu pravil § 36 pol ure pozneje brez ozira na zastopane dele2e in navzoče zadružnike drugi občm zbor v istih prostorih in istim dnevnrn redom. 2106 NA*ELST70. Alojzij Novak krojač za gospode in dame GradiSče St 7, pritlftje, se pr:poroča ceoj. gospodom in damam za Izdttovsafe fiaili oMek po meri, sprejme vsafeovrmtna popravila ter t likuje in snaženje kakor tsdl oferatasjo moš'sih ia i«Bsfei!i oblek po zmeraili dzkih cenati. Točna postreiba. 2io7 Biejzij Jta. — Ponudbe pod lfsam0-Sto'na 2123fi na upr »Slov Naroda«. Praiv C Bf|Kol Pra'v Gorici, i o |fc CS&jCl Gorici. Ljub!]gna5 Stari trg št. 28. Hožka in žensKa ; dvokolesa s staro pnevmatiko, šivalni itroif, gramofoni, eleUtrlčne iepae svdlllko že knnin'etr e ođ 2 S. Nafboljfe baterije. Posebno niska cena za preprodajalce JlCehanicna oelavnica na Starem trsu ft. 11 v ^Thažfčcvt hlsi polcg gortske kletu ! Najnižjc ceoe. Solidno blago. M. S^iiniiart preie Bilina & Kasch, LfablfaBia, Židovska ni. 5. pi i pore ča veliko zaio^>» tkanin in glace-Fokivic, modno blago za crosp >de in ''nm:1, raznovrstne f?S© parfvme, ro^na dala in materijal, kimrgidne prs eha«te. 413 Moderna predtiskarija. Izdelovaaf e preoblečenih cjnaiHov. Gonoktein. 4 | Nainovejše, izlcuseno sredstvo \ proti kapavcu (triperju), belemu toku, črevesnemu ia mehurnemu ! katari u i t. H. GONOKTEIM je upeljan na r^^ki kliniki dvor svetnika vseuč, j prof. dr Janovskej^a. Na nemški I i kliniki vs^uf. prof dr. K. Krei- j ^icha. Toolo ^a priporočaio vseuč j • rr f dr. J. Bu!covsWy, vseuč prot ) i F Samherger, vseuč docent dr. j | J, Od^trčil i. t. d. V-eu^Ui^čni docent dr. ER ! KLAUSNER, L asistent nemške dermatolf^gr'sk«3 klin ke v Pra^i ie v svojem predavaniu pred zdrav-n'ki na univerzi povdarjal izvrstno urinkovaojp Gf>noktein;i ter ga ! posebno priporočal kot izbom* bal-amikum. ker ne draži zelodca ■ niti kdvic. 2131 \ M U. dr J. grof ROSStGOLI, j občinski zdravnik v KaStelu starem piše : V mnogih slučajih akut-nega kapavca zanisal seni Gono- ; , ktem in uvidel sem, da je izvrstni j ' anti^onorrhoTCum, ker ne kvari želodca in ne ledvic. DoH se po vseh večjih le-karnah. Škatljica K 6—. Zahtevajt« literaturo m prospekt Ljubljana- Lek^rca Tnik6x5y. Zagreb: ljekarna„3plvn*sr",S. Mlt-teibach, Jelaćićev trg. PioJ2vaia Farmaknloško-kemičnr laboratorij „HERA- Praga-Vršovice 552. Sobavltelf vojnoga miiiistrstva Ia Vo no - xdr Tstveneg* zđružeafa. < i WW Kupi se "W hiJicd u Ljubljani ali njeni okolici z vrtom in nekoliko zemljica — Ponudbe pod „hiilM I917/198S11 na upravn. »Slov. Nar.« ===== Proda te ' konj za vožnjo štiri leta star in pleOltDfika tellCfl, live barve, Poljasska c. 55. 2 7/ Pristen dober i i ■ i se dobi pri 15 L. SEBEHIKU n m. Wl. Kupujem in prodajam: bodisi pobiitTOi sMlMifiO, Že- Iozo, sulice, portelaa, orožjep podobe, star denar, sploh vse, kar Ja Kajman] 50 let staro. Obenem kupim staro zobovje. Posreduiem za Mše, zemlfišca itd. Albert Derganc brivec In koneeftlioniranJ starinar Ljubljana, Franžiškanska ulica 10. Slamnate šolne ia dom in slamnate podplate za v Me sem za5el lzdelova« v toliko, da lalfiko ustreftem vsakl zabteri in f*h priporodata kot nadomesttlo za drago us* i eno olmtev, posebno za delo v sobah. 235 Posknsitc, no bode Vam žal. tovaraa slamnlkov v Mob«, poita DoBiale pri Ljnbllanl. I Ponudite kostaijiv les I v hiodih ali poleniu edino tvrdki Vinko Vabic9 Žalec, Juinofttaierska. i i TakoiŠnje plačilo proti dupli- I katu izvoznega lista ! Kulantno I poslovanje 1 Navesti je ceno, I množino v vaj». in rok oddaje. nafbolfie kak^roett po 8, 10, 12, 14 in 16 fcron; lame pocHoge Erepp ali Python In lasnenro-•žice v vseb bar?ah; „NEBIL" barva za lase in brado od Dr. Draliea r]ava, temnorjava ali crna po 2 in 4 K ltd.v vse še solidno, zanesl{ivo blago priporoča Šiefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št 1. Pozor! Zaradi rpoklicanja v vofasko sin^bovanfe fe lokal ođprt samo za predaj blaga in sicer vsaki dan samo od 9 uo ^2l In v nedeijo od 9 do 11 ore dopoldan. v Llnblianl ali blitnjl okolici, se kupi« — Pismene ponudbe z navedbo cene pod „Hša 100/2004" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. ===== Iš6e so - lepa meblovana soha Ponudbe pod „Dr. A./2086" na upravniŠtvo »Sloven^kega Naroda«. 2086 89* Enpl se dobro ohranfen PIANINO. Ponudbe pod „ Planino 2094A2 BBkAa^aftatfnWMBBlBUBHUHH^4^n) ^p^^^k^MjB^I^M^^^p^a^^^^ai^^^^ak. ^^^^^^^^^^^^^•^^^-•.•^■^■^■^■^^■^^^^^^^^^B 1 m^^^m^mm^mm+—,^^m——-^^mi*mm,mMI«Mmt]*o^ri^c^oij»ke kredite. 147. Stev. •SLOVENSKI NAROD*, dne 30. junija 1917, Stran 7 ****** MMMD.I Jiainoviia s toaletna tajnost! i protf ncgrbantmni faf:. gubom m neštstosttm poiU. rano pravi, najzartesljlvtjji usptf)! Samt Mhrattn Itdataki Jnstitut „Slphroditsta". Dunaj UH Amustijigass* $tmv. 34, oad. 8. Pri vprašanj h znamka za odgovor. | Nobenega zobobola i več, nobenih noči brez spanja. „FUtos* pomiri bolečine v ot!ih zobeh, pri trdovratnlh revmatičnih robnih bolečinah, ko sovsi sredstva 2e odpovedala. Pri neuspehu denar ntzaj. Cena 2— K, 3 zavitki 5 K, 6 zavitiov 8■— K. Nobenega 7obnrija kamena več, sneZnobele zube dobite po uporabi „lirli-^^^ xobna voda. TakoiSnji učinek Cena 2 K 3 stelctenice 5 K. Hemenj, Sotiee (Kascha«) L Fofttnl pr*đal lt Z 13, Ogrsko. 3659 Sijaino lepo lico in Mladosteo S^etO pOlt obranijo gosoe n deklice do oozn? starosti. r- se poslužujejo mojega tis ~krat oreifkuianega recept*- VffO ttttftfttOStl bOte I P*ge» zajedalci, sinje izgiaefo! Proti retur-znamki pošljtrn v^ako* mur odtis svojega recepta poDolaoma ZSStoaf I Pišite takoj na Fr. Nenschik, Duna! 62. Preda! 1, oddelek 20. PiSRiBP Martnp Orchestrione> riĐIilMB, MOfllie, in harmonije. S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. Najiepši kras ženske *o lepo oblikovane, tra>xe, trde gradi. Gospe, ki se v tem oziru ne čutijo popolne, naj pišejo na ldo Krause, ki Jitn posije brezplačno na podlagi od nje pre'skušene metode, diskreten svet v svrho pnd;bitve idealnih, okroglih oblik. 1851 Ida Krause, Požure (Preisburg), Ogrsko, Sciiafisstras*« 2. »44. 41. Mito. Mm pripao, 'os 'mi Mi M, tol %M. turo. oiaRImo io m ozdravi hitro i a sigurno Jantarsko maziSo. Ne umaže in ne diši. Mali loaček 3 K, veliki lončVk 5 K, druzioski lonček 9 K z navodilotn. K temu spadajoče brinovo milo 4 K. j Horo Sanđo?! lekarnar, Nagy KOros 30. /UBERDER ^ALBE ]h Za dame! £a dame! i Najye9©neiši nakupi j Prodafam radi velike uloge fctaze cđ navade do nalfiaofiega kroja j po znatno znižanih cenah. Specijalna trgovina za bluze j Antonija Sitar, Ljubljana, Seienburgova ulica 1. | i i NaUepčl, nlletetd nolnl spomln aa umrle imate V pOTOČAAl Bjikovl gllkL Povećanja la nmetniška fzdelavasja l*te-gr ali] ▼ ¥saki Te^kostl po niskih cenah xa}&m£eno aatndno po viorcu, prs¥i«na • rUarskl la nmetoJikl zavod Ferd. Lud. Chamrada, Dunaj 15. okraj, IVurmsergasse 43. [alki n Wjr 1410 Zsst^ni^i si pnsod surejcijo M \$\\M\ za?oi za mm Wt ^^^ in trgovina dl&av ^^^ Polianska cesta St 7, prHSKie. Negovanje obraia, kože, Ite, prsi, rok. Mesaia telesa in parna kopelj obraaau Odpravljajo se mozoli, pege, zajedaki, rumene iiie, rdaCica kof • in notu, ohtapna koia, ===== podbradek itd. ===== Samaai z Sefele se 9a»9 unMU n uialjaic suwz*ravljeije. dhtillilijl I y f%k vseh VTSt za urade, HMm druStva, trgovce itd Lio,! 5 ^0B ****** ^\^^^^ ^^ graver ii izdelofttelj LJeUJSM, Durtii trg ;t?y. 1. I Franc Furlan ; \ kl^ćnvnlćapsljo : ; zaloga sieđlli&ikov ' \ se a«2i&iai 125 : ; ^».trožev trg štsv. 9.! y LiuljiEJ, hBiisfea išla 11 Velika zaloga stekleaine, porcela- na, svefllk, zrcal, si?, kozarcev, vrčkov S. i. d. gostilnlška in karamar-ska namizna jwsoda po najnižJSh cenah. Ustiiovljeno 11US. parna barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. ^pratupa sukna. Feli^li! nosit] - OzKa ulica l\. 4. | SprejemališCe Sskrburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. { V' -ff^rfB^^tvP^P^*^ 8Ww 1F^^ ^bVH K^ft^B ■||Ab ^h^^^H JR'^t' r^^ral »-!** H^2m JvbhP dobivate ▼ Specljslnl trgovini zs milo Ljubljana S«. Petra cestu M. Istotam svete, kr«Ba sa to*lf«i toolotaa ■il^ pralal prmiU Ul na debelo In drobno. Kostanjeve in bukove hlode kupi vtako mnoiino franko vagon 395 Strojilna tovarna Samsa & to. v Ljubljani. Vpošteva se Ic pismene ponudbe z navedbo cen. Srfe@žice9 izpuštaje odpravi kar najhitre]5e „Dr. Flescha originalno rujavo I mazilo". Mali lonček K 1 60, veliki K 3—, družinska 1853 porcija K 9-—. Dobiva se I » fefram! „pri slatem ielenu", Marijin trg, Ljubljana. | " SCneza Auersperga ^-^—■== tsrsisliio hOpsiišče Toplice no KranftKem Zelezaiška postaja Siraža-Toplice. Sezija ođ 1. maja da 1. oktobra. Bogati rađiOakt. vre!c! 37° naravne topline. Izborno učinku|ejo pri re¥mlv gihtn, nevralgiiah Oschias), ekaadatlb Itd. Baslni, separatae In lniao kopelfs, ©lcktrolerEpiKa, masaža; lepa lega, gozdnata okolica, sobe za tujce, resta racija. Prospekte in pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno. 1554 Pozor I Pozor! Priporo(v*am 8vo]o bogato z;ilo^o razn. StGkld« POf€Glaiia9 svetiik, kuhinjs^ie posode ter galanferije9 otroije In savske nogavice 9 otroSke majce, moške CVfatnike tUZ. K 4'SO. Prave tržaške bKeVIlike na debelo in ua drrbno. Imam tuđi pristnega bria]6VCa ter razna v zalogi. OSMALD DOBEIC, Ljubljana, Hartinova cesta 15. Ocsm$l^c $lamnil^c . v naivetfl izberi priporoča » MINKA HORVHT. modJstka LjuSljano, $*«" trg Jtcu. 21. Ljcjbljono. Popravite raje«««!«. §04 Popravite najeon«!«. Semenj za kuhinjsko posodo od 25. juniia do 7. julija prodala karlovovarskega porcelana in pločevinaste emajlne posode. Za mnogobrojan obisk le priporoi* 2029 Ivan Kus. : Mestna branil!&i€a v Eadovljid : Kmetska hranilnica in posojilnica v Radovljici In : : Posojilnica v Eadovljicl : ; dovOiiufejo si tem potom naznanjati, da bodo prlčendi m z dnem 1. juiija 1917 za stranke uradovale od 8. zjutraj do 2. popoldne razun ob nedeljah in praznikih tor proslJOi da blagoroU p. n. občlnstvo vzeti to na znanje. Ravnat 5 Ijst -a : Mestne hranilnice v Radovljici, Kmet hranil. in posojilnice v Radovliiti, ______________________Posojilnice v Radovljici._______________• i kr. prl». zaranuaina dražba. ^ I \i priv. zavaro«. dražba u M\m. „A'jstfijslii Feniks" na Dunoju. Vplaćana delniška glavnica K 8,000.000, Dmlba zavara je: a) proti skodam TSlcd ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tadi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodim vsled odaašanji premičnih stvari, na-ialje proti požarnim škodam živine, zalogo fBSktvrstiief« Haga, kaietijsko drodje, pri-tfelkt ttL; h) »nd fUn\m $k«dmaf poljske pridelke in U4» f stclof jib li koplcin; e) proti Jkođaa vsled slnćijnega naitja zrcaloeg« »tekla; š} rantvntM blago proti Škodam, lastaJim pri preraža»ja po snhen ii po vodi; «) proti ifcodtB vsled tatiatkega vtoaa ia vsled tatrfM la. zaprtih ii ođprtih prostorov; f) proti roskovrstsini telesnin nezgodam, ia-dalje sprtjeaa Jaastveaa zavarovanja obrtnih podjeti). obtiav lekaraarjef, kttiih poststiiko?, vouikov, iivce? itd. Delniška glavnica . . . . K 6,000.000« Stanje zavarovanih svot . . K 230,000.000 Premijske rezerve . . . . „ 60.000.000 Letni dohodki na premijah . . 12,000.000 Dražba zavarnje na človeško življenje po ujraxnovrstneiših kombisadjan, kakor: a) za slučaj smrti; da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo Coločeno osebo; ft) za alocaj smrti in meSana zararovanja z opro-stitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti nadalje sprejema c) zavarovanja za doiivetje, preskrbljenje za starost; zavarovaoja otroških dot, olačijivo pri dosega doloćene starosti nazavarovanca samega d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah ia pod najagodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapađlost police, jamstvo tuđi a slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd. Nat«n£neja pojasnila daje radevdSjno Generalni zastop w Ljubljani Sodnijslui »lio« *tev. 1« Stran 8 .SLOVENSKI NAROD«, dne 90. juni]« t»l7. 147. štev. Priporočamo našim r gospodinjam s —■———-^——■^^^-^— KOLINSKO CIKORIJO iz eiiM slovenske * I towne y IjuMjani ===== lite se ===== STANOVANJE za takoj ali pozaeje, iz 2 do 3 sob I 50 kron nagrade. 2093 Naslov pove uprav. »Slo*. Naroda«. Borovnice kakor tud! 2(96 bezgove jagode (nasmukant, za kuhanje žganja\ kapi TSikit flttoiino po najvišji ceni Franc Logar* posestnik. Studence, poita tfrastnik, (JuJL *•**). Vsled vojnih razmer dve motorni kolesi na prodaj! Prvo najaoveše vrste „MotOSaCOSCh" , ■Mtorf skoraj čisto nov, 2 konjske ' moći s npjboJjŠo staro pnevmatilco za. ttM kroa. Dru^i je v9Hekarsslmorfl , motor, 2 konjski moči, novele vrste j a Č'sto novo staro pnevmatiko za j M0 krOO. Motorja sta oba v dobrem stanu ter se lahlto ogledata pri f raaciški Jitarinc, Gornibko pri Celja. ' Zihtevijte sloveiski ceiik! Naslov: JOS. PETEUNC \jHjm VL Ml «i| 7. Priporoia se tvrdka ____ JOS. PETELINC tovarni&ka zaloga šivalnih strojev. Stroji w raznih opremah in sistemih, priproste kakor tuđi lukaua opreme vedno w zalogi. Pouk w umetnem vezenju brezplačen. I LJUBLJANA, blizu franiiškanskega mostu, levo, ob vodi 3. hiša. lOfetna pismena garancija. lOletna pismena garancija. I ■AF" Ii^e sa peitea ""9M INVALID za poštmoa vozaika In druga domaća dola« — Plača po dogovoru. G. kr. postat nrad Vremsld Brltof, Notranlako- 2079 Na proda] sta dva skoro popol-, noma novi dvovproiat nsajati konjski opravi prva priprostejša, druga jako fina. — Natančnejša pojasnila daje g. JoŽO Bozmaav Gradišće it 13. 2058 Snkanec (CTlrn) črn 100, 150, 225, 450 m ter čistilo za čevlje (Erdal) se dobi po najnigih cenah pri tvrdkl Osvald Dobcic, fjnbljana, MarUnova eetfa II. [ Na debelo! 2043 Na debelo! ŠOLNE zgornli de! dobro goveie usn]e9 z lesenimi podpiati, z varovalci usnia. Veiikosti 26—28 . a 5 K 20 v Velikosti 36—38 . a 7 , 30 v 30_34 . „ 5 . 90 , w 40—42 . , 8 , — . dobavlja franko po povzetju, v zavojih na poskušnjo a 5 kg. Tuđi sa«dala s gibljivimi lasenimi pođ^latl zelo pocoaL Adolf Bohin, Gradec, Fomoraaahg—- i«, TerezIIa Rranjc J. Gorjanc naslednica j Lilln Sv. Petra tesla il. 21. i Častftftm damaai ta con|anini odlemalceai so asltoplofo pripo-ročam za 2082 \ik\mw sleznikftT ¥seia vrst tor vsoh v to stroko spada|očlh doL Sprelamaio so tadl stezaikl ¥ pranje la vsa popravila. Zunanja narocila se točno izvršujejo. A- & £ Steberne Jtfesfm trg ft. tO. Popravila in preobleke :: točno in ceno. :: Popravila in preobleke :: toCno in ceno. :: ■ajcenejše dežnike in solnčnike domaćega tzdelka pnporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. Ivan Bizovičar | umetn; in trgovski vrtnar I Liubl'ana 839 I Kolezijska ulica št. 16 oriooroča svojo bogato opremlfeno vrtnarstvo ter oknsno izdelane vence, sopke in trakove. ". |7rio>f> f van1** ob nirtiaških odrih drevesao cvotlico, fcakor fodl salfl-nefio dekoraeifslso cvatlice za dvorana :: ta balkona. :: Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno in solidno. Bnojavke: Z. Bizovitar. I -*m*r^-^j* n vrtnar. LfnUlfaaa. :: I I Prodam več mladih I I ta toiaiti li duB. I Kostanjev les od 1 m dolgosti, IO cm debelosti naprej v deblih in pole« nih kupi po najviftji oeni tvrdka i ge; J. Pogačulk. Llnbllana, Mar. Terezlle cesta 13. IPATENTE I vseb dežela izposluje inženlr 542 I &M+ *MkWXW4MKWMAk>WJI&m oblastveno avtor. in zaprlseženl patentni ođvetnlk na Duitaj« Vl^ MariahiHerstrasse ftt. 87. Strofi za strlženle las ilOLi Britve od 2—10 K. Brlvskl apa-1 ratt, brivske kline I r najbolji* kakovosti po najnit]ih ooaak pri I A. WEISSBEPGt Dunaj II,' Untere Donaustrasse 2315. i Specijalni cenlk odd. IV. gratis. Za trgovca trn groš canlk. _ r^rlporoča-m ,o ^peclia*lxio dnmsko in otroško konfekcijo zelo solidno tvrdke IM. Kristofic-Bučar Ljubljana, Stari trg itev. O. — Lastna hiša. NafnoTOfšo i*F" KOSTUMB *^g NainoTO|ia Dl l|7 Ezalno —domaćeobloke VQ II H H ■ II f I" Perilo, čepić*, iportno II || 11 II lillVaVM klobnko ia stezniko. lllmlaain Otroske sblekice u obleke 29 mladeike. Bficalta« p«rU« la drag« ftttrebittu sa BOTOrelmUie. I 19* Poiilja na izbiro tuđi na deželo. "•■ Stanje vlog konce« marom ca. 19U ■ tOMt*O0»-. Slaialoa K 40,000.000-—, !t£ Češka Indnstrilalna banka £tl FloaMlnoJe mKtHk Mm. :: :: Kmlit a smtatst nrtipe. VsabOTrafne bastao traBsakdj«, Iretko o. kr. arstr. rmijaii toterif«. NakasOa TofBim nlifaHrom. ćPriporoča esnj. damam tu in na dejeli na Sunaju osebno izbrane novosti krasnih ^lobu/^ov - -^ in čepic finega okusa ja dame m delciice. JC2* cPoDraviia se sptejemajo. žalni ftobuki vedno v zalogu H£tt Solidno blago — nfj^* cene.