143. Številka._Ljubljana, v ponedeljek 27. junija 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI ML Lih* j a vsak dan neter, isimii nedelj* in premike, tat veita pu pofiti prejeman ta a««tm-ogerikt deseis am vse leto 15 gld., ca pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano fcre* pošiljanja na dom za »se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden meuec 1 bM. 10 kr. Za poSiljauje na dom racuua se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. aa četrt lata. — Za taje defele toliko več, kolikur poštama znata. — Na narocbe, brez utodoVnic vpoćiljatve naročnine, se ne odra. Za osnauifa placuie ae od ttirisnjpoe petit-trate po 6 kr., cs se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr 6« se dvakrat, in po 4 kr., fit se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj »s isrvola fraukovatl. --- Rokopisi tm ne vracujo. — Dredniltvo in upravuifttvo je na rLoc^tcKuem tigu st. 12. Č p u v u t it v a naj a» blagovolijo poailjati naročnine, reklamacije, ornnaiula, t. J vse administrativne stvari. Telefon £t_ 34. , Cesarju lu aAn den Kaiserl" Pod tem priprostim nanio« vom je prijavila berolinska revija /ukan ft" iz peresa svojega izdajatelja Maksimilijana H a r d e n a, ki je, mimogrede omenjeno, zaupnik kneza Bismarcka, ostro apostrofo na cesarja Viljema II. Povod temu velesenzscijonalnemu spisa je dala okolnost, da je cesar Viljem II. dne 16. t. m. praznoval prvo desetletnico svojega vladanja. Harden se je že v predidoči številki svojega lista oprl bizantinskim jubilejnim člankom in ostro kritikova! vedno premiojajočo se politiko cesarja Viljema tekom minolih desetih let in cesarju vo osebno posezanje v politiko. Dotični članek je bil zaplenjen, proti Hardenu pa se je začelo kazensko postopanje. To je dalo temu smelemu nemškemu publicistu povod k omenjeni a post n ii, ki je sicer uljudaejša v obliki, a se brezobzirnejša v stvarnem ozira, pa vzl.c temu ni bila koniiskovana. Harden opozarja v svojem članku najprej na to, da je izid minolib nemških volitev najboljša kritika cesarjeve politike, zlasti okolnost, da je dobila največ glasov — nad dva mili« jona — r e v o 1 u c i j s k a, mej narodna in po lastnem priznanju protimonarhistična stranka, namreč aocijalnodemokratična stranka. BPresenečen se je marsikdo vpraševal, kako bo ta vest uplivala na nositelja krone, ki je v najostrejšib, najpikrejših besedah opetovano klical ljudstvo na boj proti tej stranki, sedaj pa je učakal, da se je prav za njegove vlade število njenih pristašev skoro potrojilotf. Harden se izreka proti temu, da cesar tolikrat javno govori, da se ngled krone s tem ne povečuje, a v dokaz tega se sklicuje na cesarja Viljema zadnji govor zbranemu personalu — dvornega gledališča. Pri tej priliki je cesar izrekel mnenje, da »mora gledališče biti orodje vladarjevo", kateremu po Hardenovi sodbi nihče ne more pritrditi, kakor tudi nihče ne more pritrditi mnenju, nda LISTEK. Kje naj je naša individualnost v arhitekturi ? (Naprednim slovenskim krogom v premislek.) (Dalje.) Ravno sem pri „moderni" Ljubljani in naj povem kaj me Žalosti vsekdar, kadar gledam po novouređenih njenih ulicah. Z nekako posebno unsmo se je skrbelo, da amo dobili kos Dunaja in še boljše: kos Gradca na svoja tla. Tista pičica lokalizovanega italijanskega značaja, ki naj je že imel v našem stavbarstvu nekaj zgodovinske veljave, izginila je s potresom ; nastala je brezdomovinska doba neizogibnih stolpov in stolpičev — pač prava ironija za potresno mesto! Kakšna naj je ulica, v kateri se peha vse v ospredje? £e pojde tako naprej, ne bi rad pogledal čez deset let z ljubljanskega Grada po mestu, kjer je vse nekako tako šilasto, kakor je bilo to običajno v 15. veku po nemških mestih. Priprosti, pa kritični Cokljar ali Bobar iznebil se bo hudomušne svoje opazke: »Vsi gospodje, kdo naj je b'rič!?" Prepričani smo, mislim, vsi, da nam je treba Vzgajati domač okus, katerega nam sedaj kvari in mori vsakdanji pogled po „našiu umetnosti; če ga i a riacbrtžtnci v obče nikoli še nismo imeli, potem ves svet berolinako dvorno gledališče občuduje*, do-čim v resnici Bves svet" to gledališče odlo'no obsoja. Omenjajoč drug znani izrek cesarja Viljema II., vprašuje Harden: .Jeli v istini armada „glavna opora države in prestola", o katerem pravi znana pesem, da ga more ohraniti samo svobodoega moža neprisiljena ljubezen? Ali je d-indanes še možno vzdržati vojsko, v kateri mora skoro vsak moški službovati, kot posebno k sto in jo spraviti v nasprotje z maso ljudstva ? Saj sta, Vaše Veličanstvo, službovala pri vojakih tudi tista dva milijona moških, ki sta zdaj glasovala za socijalne demokrate ... A komaj je minilo začudenje radi tega Vašega govora, že je prišla vest. da je bil zopet kak 1'st zaplenjen, in da se je zopet tu ali tam začelo kazensko postopanje radi žaljenja Veličanstva. Koliko tucih pro cesov bomo še doživeli? Kdo ve, če socjalna demokracija ne prešteje števila procesov radi žaljenja Veličanstva v zadnjih desetih letih in če ne proslavi na svoj način sedanjega jubileja?" Harđen kritiknje na jako oster način še mnogo drugih cesarjevih izrekov in korakov in — kličoč cesarju v spomin Juninsove besede: „S i r e , nesreča Vašega življenja in na jglavnejši vzrok nesrečnih pojavov, kar smo jih za časa Vaše slavne vlade &'orali doživeti, je to, da ne morete slišati be s e d pravice, da ne slušate pritožb in vzdihov svojega naroda" — apostrofira svojega cesarja Viljema II. doslovno tako-le: „Možno je, mi s stalnim preganjanjem, s konfiskacijami in tožbami življenje popolnoma pristuditi, možno je mene, ki bi rad ohranil ostanke svojih živcev, prisiliti, da opuBtim svoje publicistično delovanje, ali dokler morem dihati, dokler ne bo na mojem mestu boljšega moža, dotlej mi nobena sila ne zabrani, povedati to, kar je, tako, kakor je! Ako se končno tudi izpolni želja, me spraviti v ječo, kaj se s tem doseže ? Zame ni škoda ! Da se bo pa vedelo, da se ne tresem kakor pohabljen bedak, kadar vidim proti sebi naperjeno orožje, hočem to, kar smatram za pravico in resnico, odkrito pove- seve* ni govora o kaki kvari ali moriji, potem ga moramo učiti in prisvajati sebi in svojim prav od začetka. Vsakdo mi bo pritrdil, da se mora za po-boljšanje okusa delati sistematično s šolami in sicer s strokovnimi šolami. Strokovne šole kakor so sicer mlade, vendar so izvanredne važnosti v kulturnem življenju vsa kega naroda ; narodna javnost in zakonodajstvo bi moralo biti neutruden šolski nadzornik v takih zavodih. Kaj smo si na boljšem z zavodi, ki so glede na umetnost male graške in dunajske podružnice, ki bodo s časom zanesle in utrdile v nas popolnoma samo internacijonalo, baš nam najbolj neprikladno! Kje 80 vse druge posledice, ki nastanejo iz jedno-stranskega takega delovanja ! Kdaj bomo mogli, korakajoči po tej poti, kaj oddati na svetovni trg v umetnih originalnih izdelkih.....!? Na kom naj si še obujamo in s kom naj po-pnlarizojemo naš narodno umetnostni okus? Lahko se ieče: naj se goji umetni obrt v strokovnih šolah v narodnem duhu, ali „odprto" je vprašanje, kje naj se crpijo motivi, kje naj se zajemajo vzorci in kje naj se dobivajo ideje za domače izdelke umetnega obrta. Zelo draga stvar je neznanje in s tem smo v tej zadevi kar na vso moč obdarovani. Niti ne vemo, kje kaj imamol V dati, navzl c nevarnosti, da dam s tem novega materijala za postopanje proti meni. Vi, gospod cesar („Herr Kaiser") ste mnogo let sem sramotno nalagani. Ljudstvo nemisli tako, kakor se Vam poroča, ljudsko mišljenje je tako, daje mnogo gorečih privržencev monarhije z rastočim strahom opazuje. Vam se je reklo, da je vse premagal bleak Vase osebnost', kateri se svet z občudovanjem klanja, in da, izvzemat tabor „rudeče druhali", vlada po vseh nemških krajih samo ponos na Vaše besede iu na Vaša dejanja. Kot dokazi se Vam brezdvomno predlagajo izrezki iz časopisov, v katerih se Vam poje slava. Toda vse toje prevara. Navdušeni članki se naročajo pri voditeljih strank, katerim se našepe-tava, da je v korist stranke potrebno, ohraniti ce-serja pri dobri vo ji, ali pa bo izrodki krumarskega duha bourgeoisije. katera hoče imeti, da se za vsako ceno ohrani mir in ki postane zlovoljna šele tisti dan, kateri bi najmanjši konflikt spravil v nevarnost njen kupčijski dubiček, kateri imenuje svoja ^najsvetejša načela". Ti ljudje ne verujejo niti besede tega, kar pišejo, a kadar so z delom gotovi, gredo v krčmo in si tam, ko so jim še prsti od črnila zamazani, pripovedujejo anekdote o — cesarju. Prav tako delajo častniki v vojašnicah, uradniki v minieterstvih. Konservativni poslanec, ki je ravnokar z grmečim patosom razkril svoje monarhistiČno mišljenje, je malopoprej svojemu so. s e d u povedal najnovejše dvorno klepetanje o Vas. In sodniki, ki bo ravnokar poslali kakega žaljivca Veličanstva v ječo, se še pri sodni mizi smejejo najnovejšemu dovtipu na cesarja kateri so bili prejšnji večer slisaliv družbi visoko naslovljenih mož. Da bi tako ostudno hinavstvo moglo vzrasti na nemških tleh, to se Vam zdi neverjetno. A ne zamerite možem, o kat»nh sem tu pisal. Zvesti so omenjene namene uporabno narodno blage je raz-bito in zapuščeno po v.-ej Sloveniji; če ne bi mogel pohvalno omeniti nekaterih manjših zasebnih zbirk, škoda bi bilo sploh izgubljati besede o tem, kar se je zbralo. Dostikrat se hranijo starine, o katerih se ne ve, Če je na njih res kaj uporabnega in domačega, še večkrat pa se ne hrani ničesar; preprosti, nepoučeni narod je prepuščal in Še prepušča vse tako blago tujcem za male novce. Kje je krivda na tem zlu, lahko vsakdo slutil Naši muzeji, naša etnografija, arheologija in pa zanimanje javnosti naše za kaj takega.........bolje je, da se molči, kakor bi se pisalo o tem resnico ! Kjer ni treba druzega kakor ljubezni do ožje domovine, — kj?r ni treba druzega kakor avtoritetam samo z mazincem pogibati, da se zavedo vsi toki narodnega blaga v domače shrambe, — kjer ni treba diuzega kakor naročati ljudem, ki pridejo z narodom muogo v dotiko, Česa je treba, — tam pač škoda izgovarjati se na fonde, kakoršnih še nikdar nismo imeli za kaj tacega. Pač jih javnost naša ni nikdar zahtevala! Kdor misli, da bodo sami „fondi" oteli našo etnegrafično blago, se pač zelo moti! Kje se bo tedaj proučevala premična nmetnostna starina naših zemelj? — V Berolinu, Vam rečem, in pa v Pestil — Vam in srečni bi bili, ako bi ne bili nikdar prisiljeni slišati kritičnih b^sed o vladarja. Toda povsod jih slišijo, k ijti kjerkoli sedita dva monarhista skupaj, in drug druzega ne smatrata denuncijantom, govorita o Vas, ker je skoro ni politične, znanstvene ali umetniške dogodbe, s katero bi Vaša oseba ne prišla v dotiko. Ako bi vsi ljudje, ki gre?e pri takih prilikah proti določbam kazenskega zakona o žaljenju Veličanstva, morali biti sojeni, potem bi hitro vsa elita nemškega naroda sedela v ječi, in spoznalo bi se, da je imel Treitsehke prav, ko je r* k* I, da vsak pošten roijalist vsaj jedenkrat na m. s c zagreši žaljenje Veličanstva. Ne jezite se, da j<^ to občno mišljenje pokvarilo tudi tiste može, kiteri v Vašem imenu sodijo, vojake vežbajo iu dežuh zakone dajejo. 0 vzrokih te monarhistične krize naj molčim Razložil sem jih že dostikrat. iSamo jedno moram iS omeniti: M anarhistična večina Ijudst va se boji, da ovira svobodo V a S e g a pogleda preveza, katero so prekanjeni dvorni ki spletli in jo Vam privezali čez oči, a če te preveze hitro ne snamete, bo možnost harmoničnega skupnega delovanja cesarja in ljudstva hitreje in popolnejše uničena, nego si Vi v kraljevski osamljenosti sredi dvornega življenj ada-n e s morete misliti. Meni, malemu literatu, ni treba verjeti. Vprašajte svoje ministre, stare umirovljene častnike, vprašajte knez* B smarcka ali barona Stamma, ni li vse tako, ali se že ne podirajo temeljni stebri monarh istični Vprašujte svoje kronane ujce, kako mislijo v njih deželah, in kake misli so obšle v zadnj'h letih tiste dinastije, ki so to državo osnovale. Kdor Vam stvari drugače sliko, tisti drzno laže. BonapurtH je nekdaj trdil, kralj ne sme biti nikdar gol in se mora vedno oblečen pokazati. Bismarok pa je dostavil, da bi smel moderni vladar kar možno redkokdaj sam nastopiti, brez mioister-skih plaačev. Ako pa to stori, se ne sme čuditi, ako mu kdo zakliče: „Gospod kralj, Vi ste goli". Tak vzklik je morda škandalozen, ali klicatelj se lahko tolaži s sv. Avguštinom, kije učil, noe je resnica Skandal, naj se vender čuje in naj se zgodi Skandal". Ta Hardenova izvajanja so velezanimiva in veleznačilna in se ui čuditi, da so obudila pozornost po vsi Evropi. _ T IJfliSil liHli. 27. junija. Nameravane spravne konference. »Agr. Ztg.u se z Dunaja oficijozno poroča, da se bodo — ako se bodo — vršile spravne konference v avgustu, v septembru pa se snidu zopet državni zbor. „Agr. Zig.a prizna Thunu, da ima najboljšo voljo in mnogo potrpežljivosti, ker sklicuje take spravne konference, zatrjuje pa, da bodo brez-vspešno. Radikalni Nemci bb konferenc sploh ne udeleže* zmerni Nemci pa nimajo niti poguma niti moči, da bi mogli kakorkoli odločati. Spravne kon- Židovske grablje in madjarske stolice gredo skoraj vsako le o potihoma na siromašno našo na-rodno-umetnostno njivico in nosijo vse kar ni pribito in privito na svoje vozove, ki se vsemu zn»n-stvu in vestnosti v posmeh tako ošabno vozijo pod mongolsko firmo v madtarskem slogu, (kombinacija petih (!) orijentalskih slogov), dograjenega muzeja za umetni obrt. Tam bodemo našli zapadni in osobito južni Slovani pač vsekdar najbogatejšo zbirko sva jega gradiva; to povem laliko iz lastnega prepričanja ! Kdaj se bodemo i mi Slovenci postavili na znanstveno stališče in začeli z zbirkami in publikacijami delati za ono občes/ovansko zgradbo, ki bo v arheologiji nudila lepim tehniškim in dekorativnim umetnostim t e r u m e t n i m o b r t i m t a i s t o , karnudi slovanskemu jezikoslovju Miklošič? Pri nas pa najpoprej veliko brezovo metlo v roke, (ne vetn, če me razumete, gosp. urednik I), potem pa dobrih domačih grabelj krepkih zob, ki nam napolnijo bodoči naš naro-pisni muzej, pristopen vsakomur; studenec okusa in idej po narodnostni naši posebnosti. Od ondi se bodo oblekle naše sobe in ulice v smislu, v kakoršnem jedinem bo morala biti slovenska naša zase b-nostin javnost - {Konec prih j ference se morejo vršiti le brez — Nemcev. Gotovo pa tndi ni, sli se jih ude'eže Cehi. „Agr. Zeitnng" meni, da je s tsm parlamentom neraožno vsako nadaljno delo, kajti nasprotja so neprekoračljiva in celo osebno sovražna Položaj v zahodni Galiciji se še vedno slabša. V Novem Saudecu in njega okolici so se pripetila velika javna nasiUtva; ljudje so ropali in požigali tuja posestva, vnel se je mej narodom in vojaštvom boj, v katerem pa je bilo vojaštvo pre-š.bko. Zato so poklicali iz Krakova cel polk. Vstaja na CJališkem traja skoraj že tri tedne, in Še je menda ne bo tako hitro konec, ker se razburjenje in fanatična sovražnost nuče poleči. Židje so še vedno jednako predrzni. Albanski nemiri so baje V9led energičnih korakov turške vlade polegajo. Albanski rod Ro-jajzi, ki se je v prvi vrsti boril zoper kristijaue, 8e je baje zopet umiril ter se vrnil v domače vasi. Časopisi javljajo, da je bilo požganih, oropauih ali porušenih do 'J60 krščanskih hiš, di je ubita ali cdvedene živine za 3 milijone piastrov ter da je padlo vsega skupaj do 300 ljudij — Albancev in Črnogorcev. V Ornogoroje pribežalo okoli 2,30 ljudij. Preiskave radi vzrokuv vstaje vodita veliki vojvoda Martiaovič in sultanov odposlanec, Saad Edin pasa. Ameriško španska vojna ee je pomaknila zopet za stopinjo dalje: Manila, ki se je pod go • neralom Augustijem upirala sedem tednov, je kapi-tulirala, ker je bla obdana od vseli stcanij z ustaši, ki so prerezali vsako zvezo. Manila se je morala podati radi nedostatka živd. Tuje velevlasti so izkrcale svoje mornarioue vojake, da so v varstvo konzulatom in tujim mselbeucem. Admiral Camara p!ove menda res sedaj, ko ja že davno pr-k isno, Filipinom na pomoč. Baje more dospeti v 14 dneh do svojega cilja. Kaj bode ondi počel, ne ve nihče. — Kako slabo stoje stvari za Špance na Kubi, da-kaznjfl dejstvo, da je admiral Cervera izkrcal svoje moštvo, da pomnoži število brambovcev Santiaga. Iirodovje v luki je torej skoraj povsem zapuščeno. Amerikancem se je posrečilo izkrcanje vsaj na dveh krajih, pri Baquiri in Ligui, popolnoma. Izkrcanje topov, živil, streljiva s^ še vedno nadaljuje. Spanci trdijo, da se loteva Amerikancev že rumena mrzlica, vender pa se vzlic temu širi in utrja mej poslanci senatorji prepričanje, da je najpametnejše, da m sklene mir. Tudi španski trgovci se oglašajo z miroljubnimi pozivi. Nekateri listi javlja jo že mi tovne pogoje, s katerimi bi se sklenil m:r. Namreč Portoriko postane last Zjed držav kot vojna odškodnina, Kuba postane neodvisna pod ameriškim protektoratom, na Filipinih dobe Amerikanci luko. Dopisi. I« Topil« pri .\*»vetn niesln, 25. junija. Kranjska dežela je jeden biserov avstrijskih dežel, krasot-i, katera je še premalo znana. Gorenjska stran z visokimi planinami, Notranjska tuina, a vender jako zanimiva po svojih skalah in votlinah in Dolenjsko pa po vinskih gričih in veselih ljudeh. V srce mora človeka zaboleti, ko vidi, da se naravne krasote tako izkoriščajo; — koliko bi za> mogli naši ljudje, ko hi se le količkaj brigali za reklamo, si denarja po tujcih zaslužiti! Tukaj bivajoči gosti, kateri že del j časa naravi no krasoto vživamo, ne moremo drugače, da občinstvu naznanimo, kako prijetnen kraj so Toplice pri Novem mestu. Okoli in okoli obdajajo ta prijazni kraj visoki kočevski hribi, zeleni logi go.e najlepše smreke, katerih posebna zelenost pa tudi drugega rastlinja daje kraju posebni značaj. Oko se krepča od tega zelenja — kaj pa še zrak, čist, svež, za bolne ljudi najbolj pripraven. Za telesne potrebe je v Toplicah preskrbljeno, saj se dobi ali nahaja tukaj izvrstnih goetilen, z dobro postrežbo in na prenapetimi računi V gostilni gosp. Iv. Sitarja pri „Zvezdiu se dobijo snažne postelje, dobra postrežba, in prijazni obrazi — če tudi nas natakarji s frakom ne nadlegujejo, smo gosti tukaj z vsem prav zadovoljni. — Za naše zdravje pa je tudi v gradu prav dobro preskrbljeno — tam so tisti imenitni in še malo znani nravni topli vrelci, kjer se kopljemo. Tri veliki baseni se tu nahajajo — snaga je povsod izvrstna, da je res veselje se tam zdraviti in kopati. Vrelci imajo 30° topline ter so jako dobri proti skrnini, neuralgiji itd. Čudno je res to, da se edine Toplice na Kranjkem tako malo obiskujejo — naši domačini hodijo v tuje kraje si zdravja iskal a tega kaj jim je blizo — ali ne vedo — ali pa prezirajo pa ne marajo. Dragi rojaki, če Vam je zdravje pokvarjeno, so Vam živci Že popolnoma pohabljeni — tukaj lahko to zopet poravnate, se lahko pozdravite in v tnj kraj pa svoj denar ne odnesete. Kaj mara to, če se Top ličan i še toliko trudijo, da bi si povzdignili obisk, ko vidijo, da domačini najbolj prezirajo domači kraj 1 Malokateri tujec, kateri sem priđe, ta as nam zmiraj is povrne, kajti on ne more pozabiti kraja v katerem je par tednov se odmoril in zopet dobil svoje zdravje, katero je vender naj bolj ii zaklad Človeški — domačini se pa za to premalo brigajo. Upamo, da se bode to v teku let vse poravnalo — v to pomozi Bog ! Dnevne vesti. V Ljubljani, 27, junija. — (Avstrijski lovei pred cesarjem) Z Dunaja, 25. junija. Danes dopoldne so avstrijski lovci priredili presvetlemu cesarju udanostno izjavo povodom petdesetletnice cesarjevega jubileja. V Schonbrunnu zbralo se je kakih 4000 lovcev iz vseli dežel, mej njimi 80 lovcev iz Kranjske. Razpostavljeni so bili lovci po deželah v skupine, a vsem ua č-du je stal nadvojvoda Fran Ferdinand d'Este. Ko se je cesar, čigar elastična hoja in živahnost je napravila največji utis, pokazal na terasi, zadonele so lovske fanfare in zbrani lovci so cesarju trikrat zaklicali „Slava* in „Hoch*. Nadvojvoda Fran Ferdinand d" F-»te je stopil pred cesarja, mu v daljšem govoru v imenu lovcev izrazil ud.most in zvestobo in mu izročil zlato hrastovo vejico. Cesar se je vidno ginjen zahvalil in rekel, da bo zlato hrastovo vejico skrbno hranil, ne le kot spomin na i i raz udanosti lovcev, ampak tudi kot spomin na tiste ure, v katerih je po dnevnih vladarskih skrbeh iskal razvedrila v naravi. — Cesar je potem šel od skupine do skupine in povsod ogovoril nekatere lovce. Izmej kranjskih lovcev je cesar ogovoril g. Viktorja Ualleta, g. gozdnega svetnika Vaclava Golla, g. dež. predsednika barona tleina, g. grofa Margherija st. in g. O be r a i g n e r j a. Po obhodu so se lovci postavili v špahr in se j.» cesar ob viharnih ovacijah vrnil v grad. — (Presenetljivo imenovanje.) Prejeli smo naslednje pismo: Slavno uredništvo! Z ozirom na poročilo Vašege cenjenega lista dne 23. junija t. I. o imenovanju g. notarja A. Slambergerja za Kranj blagovolite na znanje vzeti, da meni o kompetenci g. Slambergerja za omenjeno mesto prav nič znano ni bilo, tedaj tudi nobenega komentarja ni treba. Z odličnim spoštovanjem udani Robič. — (Osebna dohodarina ) Finančno minister* stvo je odredilo, da morajo pristojna davčna ob-la.stva interesovanim csebam, ki so Be zadostno legitimirale, dajati vsa potrebna pojasnila glede podlage, po kateri se jim je odmerila osebna dohodarina, bodisi, da so to zahtevale s posebno prošnjo ali kar ustmeno. — (Umrl) je znani ljubljanski meščan in hišni posestnik gosp. Ivan Kozjek v starosti 84 let. N v. m. p ! — (Občni zbor „Zveze slovenskih kolesarjev.) Kakor že naznanjeno, vrši se v sredo dne 20. junija t. 1. letošnji redni občni zbor „Zveze slovenskih kolesarjev*. Prostor zborovanja je Narodni dom v Ljubljani. Vzpored je sledeči: 1. Vspre-jem došlih členov. 2. Skupni obed ob 1. popoludne (kuvert 1 gld. 20 kr.) 3 Zborovanje ob lf2S uri popoludne, poročila: predsedništva, tajnika, blagajnika, vodje in revizorjev; volitev odbora; razni nasveti. 4. Izlet v ljubljansko okolico ob 5. popoludne. Zdravo! — (Izlet »Glasbene Matice" v Zagorje in Medijo ) ki se je vršil včeraj, se je v vsakem oziru izvrstno posrečil. Dan je bil prekraBen, sprejem nad vse pričakovanje ljubezniv in veličasten, zabava povsod in do zadnjega hipa živahna, postrežba pa preskrbna in točna. Izlet je torej moral zadovoljiti vsakogar; zato pa gre vsa hvala izletnemu odseku, zlasti g. koncertnemu vodji Cerinu, juri" stoma Hradašk i in Svotku, g. voditeljict ženskega pevskega sbora, odboru „GI. Mat.B ter Bprejemnemu odboru v Zagorju, zlasti g. Man m in g. Modicu. Izletnikov je bilo do 200. Obširnejši popis tega nepozabnega izleta v prekrasno zagorsko dolino nam je obljubljeno ter je prinesemo jutri. — (Konji splašili.) Včeraj popoludne okoli Vjl vozil je Lnkmanov hlapec z dvema konjema s senom naložen voz iz Kleč v Ljubljano. Med vožnjo zvrnil se mu je voz. Konja sta potrgala opravo in zdirjala po Dunajski cesti proti domu. Na Frana Josipa cesti vstavili so konje fijakarji. Sreča je, da se ni pripetila nobena nezgoda, ker je bito ravno takrat mnogo ljudstva na cesti. Hlapec in dva delavca, ki so bili na vozu, padli so z voza, toda poškodoval se je neznatno le hlapec. — (Silovit berač.) V soboto prišel je bil na policijsko stražnico znan berač J. Železnik, ki je mislil, da je prišel v kako privatno stanovanje. Ko pa je zagledal stražnika in vrh tega še ravno tistega, kateri ga js bil že jedenkrat prijel, spustil se je v njega, ga prijel za obleko in ga hotel s stolom vdariti, stražnik pa ga je premagal in zopet odvedel v zapor. — (Izgred.) V soboto večer nastal je bil y Marovtovi gostilni na Radeckega cesti mej civilisti in'vojaki prepir. Civilisti so hoteli dva vojaka 27. pejpolks is gostilne vreči in pretepati, ksr pa je policijska patrulja pravočasno prišla, je to zabranila in izgrednike aretovala. JJflpR— (Tatvina.) Josipu Komanu gostilničarju na Tržaški cesti nkra 'si je dne 25. t. ra. neznan tat iz spalne sobe 44 srebrnih goldinarjev. Danes zjutraj pa je dobil Koman v gostilniški sobi v nekem vrčku 30 gld. in listek z napisom nDons 30, drngkrat pa še 14". Dekla ki je bila te tatvine Hiimniva in ho je vsled tega izročila policiji, se je bila že včeraj izpustila iz zapora. — (Osebna vest.) Okrožni zdravnik v Or možu gospod dr. Ivan Geiger je imenovan okrožnim zdravnikom v Krškem. — (Iz Šiške) Kakor že nekaj let popreje, tako je tudi letos praznovala tukajšna šolska mladina praznik sv. Alojziia na bližnjem Rožniku. Po maši šla je šolska mladež na prijazni tlom gosp. Pršina k zajutrkn. Tu so se vršile razne igre in pepevale domoljubne pesmi. Slavnosti vdeležila sta se poleg predsednika krnjnega šol. sveta, g. I. C Juvančiča tudi dva odbornika kraj. šolskega sveta, namreč gg. Jakob Matjan in Anton Pogačnik. Da je bilo možno nad 150 šolskih otrok pogostiti tudi z drugimi jedili m pijačo, podarili so po eg prej omenjenih treh gospodov, gg bratje Kosler, Janez Knez in M. Zmauer znatnih prispevkov v blagu in novcih Šolsko vodstvo si šteje toraj v prijetno dolžnost, najtoplejše zahvaliti se vsem navedenim blagim dobrotnikom; srčna hvala pa tudi onim, kateri so sploh kaj pnmogli k sijajnemu vspehu še šolske veselice. — (Namen ali budalost?) Iz Škofjeloke se nam piše: Gosp. Matnj Z i g o n, trgovec in najemnik glavne zaloge tobaka za škofjeloški okraj, prodaja v svoji trafiki r A 11 - H e i 1" dopisnice! Gospod Žigon bil je z mi raj pristaš narodne stranke; čndno bi bilo torej, da bi se pridružil peterim ško-fjeloškim nemčurjem, ki se pa skrivajo, kakor mur-nički v Kamnitku ? Gospodu Žigonu bi toraj v njegovo korist svetovali, da naj dotične dopisnice takoj retournira. — (Odbor radovljiške podružnioe „Slov. planinskega društva") je sklenil ustanoviti kolesarski odsek, kakeršnega ima že osrednje društvo v Ljubljani. Jsti f»e bode držal načel kolesarskih „touring klubov', kateri so se tako omilili v zadnjem času kolesarjem, ki ljubijo ta šport le iz ljubezni do narave, iz zanimanja do tujih krajev, tujih običajev. Prirejal bode kolesarske izlete do vznožja te ali ono gore, v divne kraje itd. ter na ta način z združenjem kolesarstva in planinstva skušal oživiti in povzdigniti turistko. Potrudil se bode tudi olajšati domačim in tujim kolesarjem potovanje s kolesom po našem okraju. Posebna obleka se členom ne bo predpisala, nasprotno vsak naj se vozr po svoje, kakor mu je drago, želeti je vendar, da nosi vsak na čepici znamenje našega planinskega društva. Prvi kolesarski izlet bo dne 29. t. m. (praznik sv. Petra in Pavla) v Bohinjsko Bistrico in od tam k slapu Savice, kamor narede isti dan izlet členi soške podružnice Zjutraj 20. t. m. sestanek v Bohinjski Bistrici. Odhod k slapu ob 0. uri zjutraj, kjer se snidemo z izletniki soške podružnice ob polu 12. uri. Skupen obed pri g Mencingerju v Bohinjski Bistrici ob 2. uri popoludne. 30. t. m. bo potem otvoritev Vodnikove in Orož-nove koče. — Radovljiška podružnica priredi razun tega se sledeče izlete: 25. julija na Stol, 15. in 16. avgusta na Triglav, a začetkom septembra na kakšno menj poznano goro iz Kranjsko Gore. —• (Na adreso blejskega drnitva za promet tujcev ) nPuš(savnik pri božjem očesu v Pasjih ulicah na Dunaju* nam je poslal razgledno dopisnico, katera je izšla v zalogi Philippa in Kra-merja na Dunaji in predstavlja blejsko jezero. Izdajatelj pa ni vedel, da je Bled na Kranjskem in je uvrstil to dopisnico v serijo pod naslovom »Karntner Seen" (XXH/f>) pri njem izišlih dopisnic, pod sliko pa je zapisal „Veldersee mit Karavvanenthurm in Karaten". Izdajatelju ni zameriti njegove nevednosti, ali Bledu utegne to škodovati, zato opozarjamo na te dopisnice blejsko društvo za promet s tujci. — (Prazgodovinske izkopine pri Toplicah.) Slav nožna no kopališče v prijaznih Toplicah, ki so »e od velikega požara I. 1805 že skoro popolnoma okrepile, dobilo jo letos novo privlačnost, ki za nima vse kopališke goste. Znani starinoslovec J. PeČnik začel je 15. maja t. I. kopati na pašnikih Meniške vasi in razkopal jedno gomilo, v kateri je bilo 12 celih mrličev. Poleg znanih priložkov iz ilirsko dobe (čertoške fibule iz zadnjega četrtletja V. stoletja, in prvega četrtletja IV. stoletja pred Kr.) izkopal je tudi »multiplikacijski lonec", t j. večjo lončeno posodo, ki ima ob visokem vratu tri male, komunikajuče lončke kot simbole razmnoževanja in poveličevanja (prva najdba te vrste na Kranjskem). Potem je kopal J. P. veliko gomilo v gozdu Bran že v ec, zahodno od Toplic, v kateri je bilo 44 grobov. Mrliči so bili, razen dveh, vsi celi (n vsak je imel kamen na glavi. V najbogatojšem grobu je bila strta bronasta „situla" z vtolženimi podobami, ki predstavljajo javno veselico, sveča-noetni sprevod, igre in pojedino. Isti mož je imel ne dve sulici, dve čertoški fibuli in bronasti pas z lepimi nklepanci. Zanimiv je tudi prijateljski dar nakrasnin: dve zapestnici, dvoje skopčanih ohanovi in potrebne fibule, katere je nekdo dal umrlemu kot posebno drag spomin. Omenimo še, di so vse zapestnica otle, kakoršna so nosili le bogati ljudje (sicer pa v grobih ni posebne bogatije). Uhani so podobni kratkim cevem, nekateri lonci in zdele imajo po tri nožice kakor naše kozice. Dot.'čno prazgodovinsko bivališče je bilo na griču (26 4 m) med Toplicami in Meniško vasjo. Nasip je 820 ko rakov dolg in se šm dobro pozna. Dosedaj je bilo vnega vkup 60 grobov odkritih, a razkopavanja se še nadaljmejo. — (Učiteljstvo vipavskega sodnega okraja) priredi s prijatnim sodelovanjem nekaterih primor skih učiteliev in učiteljic v proslavo petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva dne 20. t. m. na dvorišču g. Viktorije IJraif'eve veselico. Vzpored: 1. P. H. Sattner: „K fiOletnici Frančiška Josipa I., mešan zbor. 2. F. Stegoar: „Dneva nam pripelji žaru, mešan zbor. 3. P. il. Sattner: „Na planine*, mešan z>ior. 4. m\ Ljubljano jo dajmo". Veseloigra v treh dejanjih. —■ Napis*] I. Ogrinec. 5. Alegorija s cesarsko pesmijo, spremlja vojaška godba. G. Ples. Začetek ob 8 uri zvečer. Ustopnina 30 kr., sedež '20 kr. Ustopnina k plesu l gld. Ker je čisti do-bičeh namenjen za „Frančišek Josipovo ustanovo za učiteljske sirote-, se prostovoljna preplačila hvaležno vzprej^majo. — (Idilično mesto.) Iz Gradca se nam piše: ke nikdar ni v Gradcu vladal tak mir in tak red, kakor sedaj. Ošabni in radi svoje drznosti razupiti nemški nacijonalci so postali tihi in krotki. Morda se jim kdaj roka skrči v pest, toda to se juri primeri le tedaj, kadar imajo roke v žepu. Tudi najglasnejši nacijonalci so postal« uljudni, posebno napram orožnikom. Navzlic temu miru pa hodijo še vedno patrulje po mestu. Doslej so bile te patrulje sestavljene po dveh orožnikih in jednem redarju. Pripoveduje se, da je neka ženica z dežele, videvši tako pat ruljo, presenečeno vzkliknila : Ježeš, kaj je neki storil ta policaj, da ga ženeta dva orožnika! Se non e vero, e ben trovato. Zadnje dni je nekaj orožnikov zapustilo Gradec in zdaj so patrulje še sestavljene samo po jednem orož niku in po jednem redarju. A če so se tudi patrulje nekoliko zmanjšale, respekt nemških necijonal cev pred njimi je ostal isti. Nemci se nikogar ne boje razen Boga, je nekoč rekel Bismarck, v Gradcu pa se je pokazalo, da se razen Boga boje tudi policije. In še kako! Celo svoje divje sovraštvo proti Slovanom zatajujejo. Izginilo pa ni in tudi ne bo. Zato pa se je čuditi, da Slovani ne izginejo iz Gradca. Mnogo je tukaj slovanskih penzijonistov. Nekateri so se sicer že preselili drugam, a ostal.*) jih je Še vedno mnogo, dasi bi lahko drugod prijetnejše živeli kakor tu. — (Občinske volitve v Pazinu) so se vršile minuli teden in njih konec ja popolna zmaga hrvatske stranke. Hrvatski kandidatje so bili v vseh treh razredih izvoljeni soglasno. * (Strela.) Iz Joachimsthala se poroča mN. Fr. Pr", da je udarila strela v neko hišo ter zadela prababico, babico, mater, očeta in otroka. Prababica se je prva zavedla in bežala z otrokom, dasi je bila vsa obžgana ter ji je odtrgalo dva prsta na nogi. Babica in mati sta strašno opečeni, tudi oče je hudo poškodovan, otr^k pa neznatno. Vslfd strele ne more cela družina ničesar delati in zaslužiti. * Ameriški ženski polki.) Bojaželjnost v Ameriki ni prevzela samo moških, nego je zašla tudi v ženska srca. Vedno bolj in bolj se uvrščajo v bojne vrste Amerikanke, ter slede bojnemu rogu. Ženski polki so ustrojeni prav kakor moški. Uniforma je slična moški, a vender je baje dostojna. Znake posebnega junaštva pa baje nočejo nositi na prsih, nego v uSesih, kakor uhane. Darila i Družbi sv- Cirila in Metoda v Ljubljani se od 25. majnika do 25. junija poslali : Slavna posojilnica v Gornji Radgoni 5 gld. — Ženska podružnica v Sežani po blagajničarici g. Adeli Omahni 132 gld., namreč 82 gld. udnine in 50 gld. kot prvo polovico sedme pokroviteljnine. — Podružnica za Vehkovec in okolico 40 gld. ^— Podružnica na Vranskem 11 gld. 40 kr. — C. g. Ivan Sakser, župnik v Hotederšici, 2 gld. — »Častilci Matere božje na Rožniku" 8 gld. — Izvenakad. podružnica v Gradcu po blagajniku g. Fr. Hrašovcu 142 gld. 60 kr. — Ženska podružnica v Bojanu po predsednici g. Marici Debelak 100 gld — V Kranju ob pogrebščini po rajnkem g. Jožu Omersi pri pevskem omizju nabranih 20 gld. — Ženska podružnica v Črnomlju po blagajničarici g. Magd. Pezdirec 50 gld. — Združeni odbori II. bistriško trnovskih narodnih društev 68 gld. kot čisti dohodek koncerta, katerega je priredilo hrvatsko pevsko društvo „Jadranska Vila" dne 5. junija v 11. Bistrici. — Bog živi in poplačaj rodoljubne darovalce! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Uredništvu našega lista so poslale: Za Prešernov spomenik v Ljubljani: Pri izletu „G 1 a s b e n e Matice" v Med-jo 6 kron, katere je nabral nekdo na topliškam dvorišču. Živele ljubeznive darovalke, darovalci in njihovi posnemovalci ! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 27. junija. Včeraj zvečer sta se razšli kvotni deputaciji, ne da bi se bilo doseglo porazumljenje. Madjarski odposlanci so zahtevali, naj se sprejme njihov predlog, in ker to ni obveljalo, so avstrijski poslanci nasvetovali, naj se pogajanja sploh pretrgajo do Beptembra. Ta predlog je bil sprejet. Dunaj 27. junija. Ministerski predsednik grof Tnua je imel danes daljše posvetovanje z vodjo čeških veleposestnikov, grofom Bou-quoi, glede češko nemških spravnih kouf^renc. Dunaj 2 7. junija. Pri slavnosti avstrijskih strelcev se je župan norimberški Filipp osmelil govoriti v pangennanskem smislu in je celo rekel, da Nemci ne poznajo nobenih mejnikov. Nismo še ničesar čuli o tem, da bi bila policija opozorila tega inozeinca na to, da je v Avstriji, uiti ni se bati, da bi mu Goluchow-skega »Fremdenblatt* grozil z iztiraujun. Gradec 27. junija. V neki gostilni na Griesu je sinoči nastal prepir mej dvema in-fanteristoma pešpolka št. 7. in jednim domobrancem. Jedtu inianteristov se je orožniku in redarju, ki sta hotela napraviti mir, šiloma ustavil. Orožnik je bil prisiljen rabiti bajonet iu je vojaka v nego zabodel. V tem se je zbralo mnogo ljudstva, ki je nastopalo agresivno proti patrulji. Mnogo oseb je bilo are-tovanih. Ponoči je neki vojak pešpolka st. 7. zbežal iz vojašnice, napadel na cesti nečega cvilista, mu vzel uro in pa z nožem smrtno-nevarno ranil, potem pa zbežal. Praga 27. junija. Namestnik prof Coudenhove izjavlja z ozirom na zadevno pisarjenje nemških listov, da sta mu general Koniarov in princ An dr on i k o v pač naredila vizito, pri kateri se je govorilo samo o tem, kako se je zboljšalo razmerje me>j Av-striio in Rusijo, sicer pa da jima vizite ni vrnil, ampak jima samo poslal svojo viz tnico. Krakov 27. juirja. Mickiewiczeva slav-nost se je sijajno izvršila. J?ri razkritju spomenika, ki se je izvršil po programu, sta govorila dež. maršal in mestni župan. Po razkritja je bil b&nket, katerega se je udeležilo mnogo poljskih in čeških poslancev in žurna listov. Krakovski župan F r i e d 1 e i n je napil cesarju, lvovski župan Malachowski navzočim potomcem velikega Mickiewicza, prcf Smol k a je napil Čehom, povdarjaje, da češk;h in poljskih poslancev niso združili kaki oziri na hipne koristi, ampak višji interesi. Naglašal je zmernost in samozatajevanje Čeških poslancev ter vrednost zveze z nemškimi konservativci, ki hočejo vsem narodom pomoči do ravnopravnosti. H ero Id je povdarjal, da je zjedinjenje Čeških in poljskih poslancev zasluga grofa Ba-denija. Praški podžupan dr. Srb je v imenu Prage napil Krakomu, Kvapil je čital adreso češkega muzeja, Vrchlickv adreso Češke akademije, dr. C ho t k o \vs ki pa je zaključil vrsto napitnic z običajnim „Kocbajme sr-. Krakov 27. junija. Po slavnostni službi božji razvrstil se je slavnostni sprevod in šel k grobu Mickiewicza. Na sarkofag je bilo položenih nebroj srebrnih vencev. Sprevod je bil veleimpozanten. Zvečer bo občna razsvetljava. LVOV 27. junija. V soboto in včeraj so se zopet v raznih okrajih zapadne Gališke primerili veliki izgredi. Namestnik grof Pi-ninski je takoj odpotoval na lice mesta in so mudi sedaj v Nowem Szazcu. Pariz 27. junija. Radikalec Brisson, bivši predsednik poslanske zbornice, je sestavil novo ministerstvo. To ima radikalen značaj. Madrid 27. junija. Čedalje glasnejše se čuje v listih želja, naj Španska žrtvuje Kubo in Portoriko in naj sklene mir, da reši vsaj Filipine. Admiral Camara je prišel s svojim brodovjem v Sueški kanal. Meteorologično poročilo. Visina nai morjem 306'2 m. •2 a —t fas opazovanja Stanje barometra v nnu. A9 ■ S > —. a t Vetrovi Nebo ■~ 3 S 5 1 >3 *2fS. M, n Wt večer 7. zjutraj 2. popol. 781*6 7:117 T99 | 18*0 i B r, 9tf*fi si. JUi? ft, v/lifnl sr. jzah. j;i. no jasno pni obl. 00 » ■ 9. 8večer , 7. zjutraj ' 2. jjopol. 1 ras-o 7S9*a 729 3 20-0 17 r» 20'8 brezvetr. si. vzsvzh. br. sv/h. oblačno skoro oh), del. jasno 17 Srednja temperatura sobote in nedelje 17*7* in 20*7,» 10' pod in li** nad normaloin dne 27. junija 1898. Skupni državni dolg ▼ notah . . . Skupni državni dolg v srebra . . Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta »•/# • . Ogerska .luta renta 4° , . . . Ogeraka kronska renta 4*/( . . AvBtro-ogerske bančne deluice Kreditne delnice...... London vista . , ...... Nemški drž. bankovci za 100 mark 90 mark......... 90 frankov........ Italijanski bankovci..... C. kr. cekmi........ 101 gld. f>o kr 101 • 5o ■ 121 35 ■ 10O w 80 • 121 m 20 ■ 98 • 90 ■ »10 • — v ■ — ■ 120 * — ■ 6« 82' ■ « 11 9 74 ■ 9 m !S2« i • 44 m 40 ■ 5 • t>3 ■ Dne* 25. junija 1897. 4- , državne srečke iz I. 18M po 250 gld. Državne srećke iz 1. po 100 gld. . Donava reg. srečke &•/, po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4'/«° „ zlati zast. listi Akcij« anglo-avstr. banke po 200 gld. . . Ljubljanske srečke......... Rudolfove srečke po !0 gld...... Kreditne srečke po 100 gld...... Ttaioway-dru6t. velj. 170 gld. a v. . . . Papirnati rubelj.......... 163 gld. 25 193 . — 1-28 98 157 TJ 27 201 51» 1 75 60 50 50 . Potrtim srcem javljamo sorodnikom in znancem pretužno vest. ta je danes nas preljubljeui soprog, oziroma oče in brat, gospod Jožef Jezeršek bivši c. kr. pofitar n posestnik po daljši mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnega bode v torek dne '28. t. m. dopoludne pri župni cerkvi sv. Janeza na Trati. Gorenja vas, 26. jnnija 1898. (1002) Sočutja prosijo: Ivan* Jezertek soproga. — Ivanića. Mlol, hčerki. — Gregor, Jane s m Valentin, bratje. ***** Pretužnofra srca javljamo, da je na§ 1'ubijeni oče. tabt in s>tari oče, goapod Janez ICozjek mcžčan in hišni posestnik včeraj ob 1 ,4 uri popoludne, pO daljši mučni bolezni previdni s svetotajstvi zi\ umirajoče v 84. letu starosti mirno v Gospodu aatpel, Pogreb se bodo vifiil v torek dno 28. t. m. p"i' Imii/tt imtiitiiiUti. Išče se blagajnicarica za špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod , blagajnicarica" upravništvu BSIo/. Naroda". (989—2) V Svicarlji v torek, dnć 28. junija, ob v.8. uri zvečer. Na korist društva za napravo cesarskojubilejske ustanove za vojaške sirote na Dunaji velik koncert vojaško sodbe c in kr. pešpolka Leopold II. kralj Belgijcev it. 27 pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika. Vatopnina za osebo 30 kr., rodbinaka vstopnica za 5 ossb I gld. 20 kr. Programi po 6 kr. pri blagajni. (1001) ProplaAila ■• bodo hvaleino vzprejemala. Na prodaj sta 2 odprta dvosedežna koleselja in 300 metrov rudniških rel-sov, 2 kori tasta nagibaliia voza s pragovi, svedri in žeblji. l'ovpraša naj se pri I.. feMrlcel|u, trgovcu 8 premogom (na atarem bolniškem vrtu). (997) A Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da atm t 1 iapric.1 v Trstll (6S7—9) £ < trgovino za komisijonalno ► in spedicijsko poslovanje. ► ► ► ► Naročila, in sicer mala v poSiljatvah po 5 kg po p. £ t i in od 30 kg naprej po železnici, izvrieval bom točno in ceno. Razpošiljal bom razen kolimljMinete« blw|ra tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: ■e>«IJe, aoleujavo, ril»«e i. dr. Pečal se bom a raapru- k davanjeiu doumC-lh pridelkov« ■ prl|emav- r n I fin IfIuk« v »uiim akladlAca* UmJmI um lata. unplACllM In posieiloval doticao prodajo ua korlat lunini U ■*. Trgoval bom tudi a vluniu m debelo. Npre|mem aMHtopittvM trdnih — za konku-renco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo. Nadejaje se, da se me sorojaki domislijo, ostajam z odličnim spoštovanjem udani ^ i Ernest Pegan f ulici S. Francesco it. 6. ► ► ► ► ► ► \ Kuverte s firmo priporoča po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. mm Votla. Kopelj ■P ms Vodu« szdjra.v i Ujk&m Kamnik v neposredni bližini meuteca Kamnik (žel. postajaj na vznožji KumniAkih planiu, dra-Žestno leieće, krasni sprehodi v amrecnih gozd h, lov, ribarenje postrvi, elegantno zdraviliško poslopj**. z velikimi verandami, ■■*» l*a.railJt4l4«»BB kopeljna hifia z banjskimi in «Iouc.he-kopelji, basin za plavanje, voduo zdraviliAče, pokrito šetalište, travnik in telovadni prostor, v»>stno in.lividaveino zdravljenje po Saelppovih nacelib, po želji tudi po drn*ih na-•-* :i '•• zdravilnih naAinih, pitno zdravljenje, elektriciteta, masaža, zdravstvena gimnastika. Zdravniški vodja: Lniv. med. dr. W»ckaaretter. Stanovanja po zmerni ceni. Sobe od 40 kr. do 1 gld. 3'J kr. v zdraviliAkem poslopju in v 1 vilah, vse zvezano z nasadi zdraviliškega parka, izborna restavracija; penzija I. razreda i gld. '.if> kr., II. razreda Tu kr. na dan. — l?ro«p«kti po zdraviliškem ravnateljstvu. (609—19) oooooonoooooooooooooooooooo S -Vabilo- g S' v 4 a Posojilnica Zužemberska « imela bode dne 3. julija t. I. ob 2. uri popoludne • redni občni zbor« j£ v posuj i laični h prostorih T ^ z običajnim vzporedom, h kateremu nliudno vabi ? M. ^ IlIKHilHtVO. JE Žužemberk, dn<5 24. jnnija 1898. (999) S OOOOOOOOOO«OO0OOOOOOOOOOOOO Samo &e malo dnij. Žrebanje že dn£ 30. junija 1898 ogerske drž. dobrodelne loterije. Glavni dobitek 150.000 kron. 2M&-~ Vsi dobitki 365.000 kron. *ZJC Hreeke po 2 igU.. se dobivajo: pri loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti (Fešta, glavni carinski urad, polanadstropje), pri vseh solnib in davčnih uradih, pri večini poštnih uradov in po vseh mestih in večjih krajih pri prodajalcih srečk. Budimpešta, v aprilu 1898. Kralj, ogersko loterijsko ravnateljstvo. («50 - 8) | mwr Vsaki deseta srećka doni. ~M Loterija jubilejske umetniške razstave. 300 000 sresk. l>iin»»j !>-..»-«. 30.000 dobitkov. Žrebanje bode na Dunaju gotovo dne 12. julija 1898. Glavni dobitki kron 20000,10000,8000,6000 i. t. d. vr. Siečke po 5O kr., 10 srečk po ti gld., poštnina in zaznamek dobitkov 10 kr. (861—19) priporoča in razpošilja tadi proti povzetji zneska loterijska pisarna zadruge tvarjajočih umetnikov dunajskih Dunaj, KunBtlerhaus, I., Lothringoratr. 9. Kuponi In pisemsko znamke se vzprejemajo v plačilo. Na 10 srečk z zaporednimi številkami pripade dobitek. Izdajatelj in odgovorni urednik: J o lip No Hi. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".