n \. *.. ^. *' If^t> HoUdajs. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UndatfM trn ■»ramlAkl MfT g. Levadal* Am Offlee of PubllcsUoat IM7 Zoutfc Lawadste Am Telapheae loekeoD 4M4 ]ffl)-YEAR XXIV. lelika potresna kata- Balkanu im. *wi>Hiei for mailm« •t pu«Ug» i mrtvih v Macedonlji in 1000 porušenih, fteutnajst eueb ^Du v Donavi. — Stiežen vi- Lr r srednji Evropi Bfhrrad. 9. marca. — Kolikor loslej znano, je 150 do 200 o-ubitih in »00 ranjenih v pasu giške in bolgarske Mace-ki ga je obiskal potres v | in včeraj. Okrog tisoč hiš docela porušenih in na tisoče Idi je brez strehe. Širok kos teorija dd Evgejskega do Crne-i morjs je prizadet. Središče kresa je bilo v Skopi ju. Mesta mi Demir-Kapu, Strumjca, revoc, Konjsko, TermeKn, Va-idova, Gjevgjelije in Velese so Hivslinah. Del železniške pro- Thomat o zavarovanju zoper brezposelnost Pravi, da je predloga, ki ja je seetavHa Ameriška aeeciaetja sa delavsko posta voda jo, pomanjkljiva New York. — (FP) — Norman Thomas, član izvršnega odbora socialistične stranke in direktor Lige za industrijsko demokracijo, kritizira zakonske načrte o zavarovanju zoper brezposelnost, ki so MH predloženi v raznih državnih legisla-turah. "Ob priliki mojega potovanja n_ t i „iu .-. Sirom Združenih držav sem o- Mj JuJ08Uv,j€ do Soluna ^ j pazil, da aentiment za socialno _____I zavarovanje narašča," pravi Potres je 1 Thomas. "Zal, da so vse pred- pti zemlje in skal v hribUi^ki ]oge katere 80 pred drtavnimi tdrknrie v doHne taj^opate,legislaturami, osnovane na po-% ljudi m živino. Pri Valan-Imftnjk,jivem načrtUf k, ga ja ** ^tneljski plaz ^^'.estavila Ameriška asociacija za »Urja in vso njegovo t^HdsUvsko zakonodajo. Ta načrt Bdje spe v Šotorih. Ker_ so se r njklJ|v |f 8led€Čih rRzlo_ nK vodnjaki, je veliko P<>-(J , 70 h iS v okolici Kovale ,» gj-^^^ J®*', .... ,,.__toda samo za trinajst tednov v teoslovanski, bolgarski in gr- ,etu> ako je gk]ad v katerejra Rdeči križ je na delu med ne-ifnim prebivalstvom* Bdgrad, 9. marca. — Velika k-«a se je pripetila v soboto, sta med viharjem trčila dva mika na Donavi blizu Panče-in eden od tel), "Franohet 8finFose1>aml vri mik'"Zagreb" je pomagal re-i ostale potnike in mošftvo. ld utopljenimi j« bilo tudi pet tnikov, ki so bili skupaj ukle-mi; utopili so tudi žandarji, so prve transportirali. London, 9. marca. —- Po vsej Mni in centralni Evropi so M-aj divjali silni viharji s sne-m. Vrsa Avstrija je pod debe-i anegom, ki ga je burja nosila lih 46 ur. V Franciji so naata-povodnji; reka Sena narašča, har je /adel tudi Anglijo in sba pri angleški ožini trpi.. logavičarji pomagajo brizposelniM fckaovali ho. da bodo prispe vali določeno vsoto od svojegs Uhlu/ka za brezposelne člsne Philadelphia, Pa. — (FP) — fijevna unija nogavičarjev je rdiko večino odglasovala za [ uw*ment na vsakega zapora delavca, čigar tedenska »ls znuAa $.H0 ali več. Ta de-' ar ho porabilo za podporo Kposelnim članom, togavičarke, ki prejemajo petnajst do dvajset dolarjev >^df?n. hodu v »» C^J* 'magovati svojih Voditelj upornih radarjer Pittston, Ps. — Spet je bil eden od voditeljev inaurgentnih rudarjev umorjen od krogle, ki je bila izstreljena Iz puške kom panijsklh pobojnikov. Psdel je Frank Lfcata. bivši predsednik rebelne krsjevne rudarske unije. Likata je govoril nedavno poslovilni govor na grobe drugega rebelnega rudarakega voditelja A le* Cambella. ki je bil tudi ubit po pobojnikih. In eedaj je njega zadela Ista usoda. Ko so inaurgentl izgubili kontrolo pri Pittston Co., je bil L4-cata eden prvih, ki ao bili odpuščeni In je bil broz dela ves U čas. Kanada $e obdala • carinskim zidom Zvišanje carine na avtomobile je hud udarec ameriškim tovarnarjem Ottawa, Kanada. — (FP) — Kanada je zvišala carico na ameriško avtomobile s posebnim od* lokom vladnega geksekutivaega sveta. Večina cenenih avtomobilov se izdeluje v Kanadi.. kajti Fordova kompanija in General Motors imata svoje tovarne v Kanadi. Sodi se, da bo avišanje carine dvignilo cene za $125 pri avtomobilih, ki ptanejo tieoč dolarjev, in |280 pri avtomobilih, ki sunejo $2,000. Avtomobili, ki se v Združenih državah prodajajo po pettisoČ dolarjev, bodo v Kanadi stali tisoč dolarjev več. Uvaževalci ameriških avtov protestirajo proti zvišanju carine, ker je vlada sprejela odredbo, ne da bi se prej posvetovala z njimi. Ta sprememba carinskih določb pomeni, da so bo parlament, ki se snkle 12. marca, ba-vil z revizijo tarifa na uvoz produktov iz inozemskih držav. Vlada se že pripravlja na to. kar je razvidno iz konference, ki jo je sklical premijer Bennett ln na kateri se je razpravljalo o zvijanju carine na tekstilne izdelke. Bennett je pri tej priliki omenil, da je preje) veliko število zahtev od tovarnarjev, kl urgirajo, da se carina zviša na tekstilne Izdel-kc in tako zaščiti domsče industrije. . Kanadi grozi finančna kriza radi stalnega padanja državnih dohodkov in obeta »e deficit $100,000,000. Da se Izenači bilanca, bo Bennett prisiljen najti po- kov ln ena teh je v zvišanju ca rine na uvoz iz inozemskih držav. CMctgo, I1L, tortk, 10. marca (March 10), 1931. j^sutioa 11«. Aet «1 Pet. >. 101T, aetketlsed oe Jaas 14. 1IU. Evropa na roba oko- Tako tzjsvljs tajnik Avstrijske- ga delavskega atrokovnega centra Amsterdam. - (FP) - "Prepričan sem, da se evropske države bližajo ekonomskemu propadu in da je polom neizogiben, če bodo še nadalje vodile svojo ekonomsko in državno politiko v sedanjem pravcu. To je tako gotovo kot dejstvo, da stojim pred vami In vas opozarjam na bližajoč* nevarnost. Vsa Evropa drvi brez cilja in jasnih načrtov naravnost v propad." To so bile besede, ki jih je izrekel H. Schorsch, gsneralnl tajnik Avstrijskegs strokovnega ln unijskega centra, na konferenci Mednarodne federacije strokovnih unij. Schorsch je opisal politične in gospodarske razmere v Avstriji In Izjavil, ds pride na vsake štiri delsvce eden brezposelni delavec. NAČRT Ste v.—: NUMBER i« Češka vlada zaplenile 7» IMev Praga. 9. marca. — Policija je vteraj zaplenila napol uradno Ga-zeto Is 78 drugih čaeopieov, ki so objavili parlamentarni govor fašista in bivšega generala Gaj de. Govor zelo smeši vlado ia de-ielo V Redakcije tekstilcev Fall Rlver, Mass. — Tukajšnje tekstilne tovarne so v pfo-šlih petih letih zrtižale število delavcev za 11,000. Glavni vzrok odslovitvam so novi stroji in iznajdbe. kl izpodrivajo ročno delo. Preteklo leto je bilo najslabše za tekstilce, ker se je drugim neprillkam pridružila še Industrijska depresija ln bres* poeelnost. Več kot pet tisoč delavcev je bilo odpuščenih In nekatere tovarne so ustanovile obrat jKjpolnoma radi pomanjkanja naročil. PemjMki rekell ae ee združili Lima, Peru. 9. marea. — Mornariška junta, ki se je polasti vlade pred enim tednom, se je vtorsj sporazumela z rebelno vojaško junto na jugu repuMike in obe bosta organizirali novo vlado. David Šamane* 0'Campo bo novi začasni predsednik. Strmoglavi jeni začasni predsednik Cer-rs odpotuje v Evropo. Ker nemški kapitalisti nbo mogli preprečiti ekonomake krize, skušajo aašaj naložiti glav-no breme aa skute delavstva, kar ae ^pčituj« v mezdnih rs-dukcljah la priganjaških me-todah Berlin, — (FB) — Reparaclj-ska odplačila, osnovana na Youngovem načrtu, morajo plačevati nemški dalavci v obliki dolgih delovnih uf, prlganjaštvu in v splošnem znižanju Žfvljen-skega standarda. * Svetovna akonojmska kriza je silno udarila aemški kapitalizem. Inosemaka trgovina je padla, domači trg se je skrčil in profiti so se zmanjšali, de huje so pa prlzadatl mali trgovci ln producentl, kmetje uključenl, kl se nahajajo do vratu v dolgovih. Toda veliki indUUtrijci in kapitalisti prav lahko odkladajo breme na ramena drugih, d oči m si delavske mase na morejo pomagati. Kriza je udarila revne sloje najbolj. Ekonomski in politični voditelji so Še. preosj odkritosrčni pri analiziranju gospodarske situacije v Nemčiji. Ako mora Nemčija plačevati reparacije, tedaj mora iskati tržišča za svoje produkte. Toda pri tem mora konkurirati z njenimi glavnimi tekmeci, z britskimi, francoskimi, japonskimi inLameri-Skimi kapitalisti, ! To pa pomeni^ zniževanje -tprodukcljšklh stroškov in življenskega standarda. Radi tega postajajo zahteve za konsolidacijo kontrole in reorganlzlranje industrij čedalje večje. Nemški kapitalizem, kot vsi drugi, je na lovu sa profitom, ln da to doseše, je tre-bn zniževati mezde in uvajati priganjaške metode v obratovanje industrij. Pred vojno so nemški kapitalisti uvajali racionalizacijo v industrije. Bili so uspešni v produkciji in razpečevanju produktov. Osvojali so nove trge ln izpodrivali svoje tekmece. Tudi sedaj je njih glavni cilj, pridobiti nazaj svojo prejšnjo pozicijo v tekmi za svetovne trge. ' Ampak tu sta dve ekonomski sili, ki jih ovirata, da ne morejo uresničiti svojih ambicij. Na eni strani je nsraščajoča odločnost nemških delaveev, kl žele, da se upoatavijo tesnejši stiki med Nemčijo ln sovjetsko Rusijo, na drugi strsnl pa je treba račuaatl na ostro in dobro organizirano konkurenco angleških, francoskih, ameriških In drugih kapitalističnih držav. Kuriikalno delavako gibanje v Nemčiji vidi v sovjetski Rusiji svoj ideal, ln dele na to, da se orgsnizirajo sovjetl, ksteri po njih mišljenju so edini, kl mors-Jo prepraelti ambicije vladajočega razreda, kl se skuša Izvleči iz krize na račun delaveev. 2e sedaj označujejo Voungov načrt kot načrt za sasužnenje delavstva. kadar kažejo na stalno slabšanje položaja. Ta načrt ne pomeni samo zasužnjen js nemških delaveev, temveč se bo raztegne! t tuli na delavatvo ostalih evropskih držav, "Delavci naj plačujejo," je smisel Voungove-ga načrta in kapitalistične eks-ptoetacije. Proti temu jš samo eden učinkovit odgovor: Če le mors delavstvo nositi hrome ro-paracij«kih odplačil, mora tudi vladati. To je edin izhod, kl nudi' možaoat, da se delavstvo reši p rok letat ve Voungovega načrta zasušpenja. Ogenj zasačil rudarje v rovu ftallnss, Cal. — V premogovniku S tone Csnon, 7i milj južno od Igliaj, je prod par dnevi izbruhnil ogenj. Po prvih veeteh je več rudarjev ostalo pod sem- IM ^ _ Vojna proti trustu elektrike Penna> Ivanaka zbornica uvedla prelakavo. Curraa v boja sa ljudske interese Harriuburg. Pa. — (FP) — Preiskava, ki jo je uvedla državna zbornica v delovanje alek-trarskega t r ust a, obeta prinesti ns dsn mnogo zanimivih stvari. Nekateri so mislili, da bo po par dneh zaspala, kot so že mnoge pred njo, toda v tem so se motili. Senatni komltej je otvoril zoališanja in na eno Ceh je bil poklican tudi W/ B. Curran, kl se bori sa pravice rudarjev na polju antracita le od leta 1#02. Kon>itej je slišal douti jasnih argumentov proti truatu. Kombinirana federalna Ln državna utilitaristična sila na bo mogla prisiliti državljanov na polju antracita, da bi plačevali oderuške cene, katere je nastavila Springbrook Utilities Ob. in šoli, da jih odobri državna komisija sa javne naprave, je dajal Curran. Zaslišanje je doseglo zadnjo točko v ostri vojni, kl Jo vodlja prebivalci na antr&cltnem polju proti elektrarskemu trustu. Ta boj traja le več let ln ljudje zbe-rejo vsako leto 1100,000 v sklad zn propagando proti.trustu. » V VVilkes-Bsrru Je bila nedavno organizirana Munielpal Ournership liga, ld bo vodila kampanjo, da pridejo javne naprave pod ljudsko kontrolo. CMeage vstala Ii sneg* Naval hrsrpsaitolk delaveev aa Chlcago. — Cikaške mesto se bo hitro izvleklo Iz žametov, v katere ga je zakopal bllzavd zadnjo soboto In nedeljo. Lopatns armada 85,000 brezposelnih delavcev ln 100,000 meščanov Jo bila na delu dva dni s kidanjem snega s ulic, trotoarjev ln tirov ulične železnioe. V pondeljek je tudi pomagalo toplo solnos, kl se Je pokfzalo čez dva dni, ko Je vihar odkurll -pe*ttl vzhodu. Napovedano je lepo Vreme In visoke gomile snega ba ulicah se bodo kmalu stajale. Promet na električnih Unijah je bil le v pondeljek normalen; bolj počasi se vrača avtnl promet. Zunaj na deželi je bilo na tU soče avtomobilov ustaljenih na cestah, ko so med viharjem obtičali v zsmstlh, kl so pokrili vss srednji in severni Illinois, Iowo, Južni Wisoonsln, Južni Mlehlgsn In severno Indlsno. Tragičen prizor se je odigral v pondeljek zjutraj-pred uradom cestnega biroje v 1. wandu, kjer je stalo okrog »000 brezposelnih delsvcev, ki so hoteli zsslužitl psr dolsrjev s kidanjem snegs. Kldačl so bili večinoma uposleni že v nedeljo, toda proaildev Je bilo več kot ponudenlh lopat. O sUH so prišli že o polnoči pred ursd In čakali tamkaj šeet ur v mrazu do Jutra. Najetih je bila le polovica čakalcev potem, ko je vseh 3000 navalilo na poslop-je z lopatami. Brezpoeleri so se dobesedno tepli ns pesti zs lo-pate , .. Navala I p*t med sovjetl la Turki Moekva, 9. marca. — Sovjetska In turška vlada sta podpisali pogodilo glede stanja bojnih mornaric na črnem morju. Obe de želi morata obvestiti druga drugo šest meseeev prej predao tečna katera graditi novo bojno ladjo. Preobrat v ameriški politiki napram sovjetom? Indijo moto reiiM le Pravi boji pridejo, ko preneha konflikta AagUjo. Bketroml-ati napadajo Gandtja, da ae je predal New IMht. Indija. 9. marca. — Siva Rao, vodKelj delavskih unij v Indiji, j« včeraj lajavll, da to, kar ja počenjal Gandl eno le-to s svoijo pasivno revoRo, ni nič v primeri a borbo, kl pride šele potem, kabo Indija neodvlana od Velike Britanije. Rao upa, da prihaja konec angleška nadvlade in Indija dobi v par letih avoj rešim -—in tedaj šele pride prava Civilna vojna. "Konea konflikta med Ind|jo In AnflUo Ae ne pomeni, da bo indljako ljudstvo svobodno", ja rekel Rao. "Konflikt se bo pretvoril v silno socialno ln ekonomsko vojna, v kateri bodo velike horde indNakih kmetov ln delav-cev zahtevale svoje pravice, katerih nlse U nikdar ušivall, pa naj so bili njihovi vladarji tuji a Ii domači. Nepoplu^o izkorišča- nje kmetov In delavoev pa domačih knezih mora prenehati m kastnega sistema v Indiji, kl je sramota dvajsetega stoletja, mora bttl kanec. To pa ne prida pMp^lllI^vl politični rt-volti, kl je zdramila milijone Indijcev, bo sledila raaredna borba ln socialna revolucija, kl adtna pretvori Indija v moderno in ds-________________ mokratišna republiko." n.'^ Iui - ^ ' amsriaae »nierese. »spfeunr \ranni snaj zw«»n- ^ matx*a — rs o mnogimi mtiAlimanakimi vn Državni department dobi | biro sa trgovino s sovjetl la embargu bo odpravljsa. — A-meriška vlada ošlguaaaa aa aovjetakem kongresu v Mask vi Waakiagtoa, D. C.— Zadnjo nedeljo je prišla Iz napol ofieial-nih krogov v Waahlngtonu vest, kl značl, da ameriška vlada spns-menl svoje stališče napram sovjetski Rusiji. Oflclelnega priznanja aovjetov še ne bo, pridejo pa nekaki napol oflclelnl stiki, kl se bodo tikali la trgovina. Vasi se glasi, da se v državnem departmentu vlade uetam*-vi nov biro, kl se bo pečal samo z ruskimi zadevami in direktor tega biroja bo asistent dršavne-ga tajnika. Državni tajnik Btlm-son sdaj išče sposobnega mola, ki dobro pozna položaj v sovjetski Rusiji, da previams to sluš-bo. Uradniki dršavnaga depart-menta odločno zanikajo, da pride ia taga priznanja sovjetov, al pa Izkljufleno, da bo embargo na nakatero sovjetsko blago odpravljen in da aa lf te akalja razvije vzpostavitev diplomat ič-nlh vezi z Rusijo. Nov korak Jt prišel viled pritiska velikih blznlških Interesov, ki Izvažajo stroje ln drugI terlal v Rusija. Ta pritizk postal zadnja meeeee tako da ja moraiš Hooverjsva aranžirati s Turčijo, da turški konzuli v Sovjetski uniji dltelji, katere bi rad pridobit sa versko premirje, da bodo mogli Indijci stolno nastopiti na prihodnji kanfbrancl z Anglijo. BkatrenOstl v nacionalistični stranki niso zadovoljni s pogodbo premirja, katero je podpisal Gandl. Obrniti ao se proti "svetniku" In ga napidajo, da Je Indijo prodal Angiošsm. Vendar pa je vpliv ekstremistav majhen pri Indijskih masah in Gandl bo nedvomno lavoUen voditeljem indijnka delegacija za konferenco pri o-krogli miti. Predloga a kasnUniškem dala pa- Indlanapolis, Ind. — Zakonski osntttei}, ki ga je sponsorira-la državna delavska federacije In kl ukljačuje prepoved prodajanja katnllnlšklh izdelkov na odprtem trgu, Je bila poražena v nižji zbornici s 44 proti 84 glasovom. . Državna jutnlšnies v Indlsnl so notoričns redi snojnih delavnic, ki Jih operirajo. Uprave jet-nlšnic imajo pogodbe z nekaterimi trgovskimi firmsml, katerim dobavljajo Mfcgn, kl ga Izdeluje Jo Jetniki. j« bfl tu otvorjan šsstl vsaunlj-skl sovjetski kongres s U7t legati In Vjahaslav Molotov, predsednik sovjeUke vlada, ja v svojem otvoritvenem govoru o-stro napadel vlado Združenih držav radi prottsovjetsklh aktivnosti (Fishsv odsek in embargo na les In koše). Molotov je rekel, da mora Amsrlka vedeti, da uvoz ameriškega blaga v Unijo sovjetskih republik zavisi od sovjetskega Izvoza. Molotov ja o-značil sedanjo splošno ekonomsko krizo v Ameriki in Bvropl kot razpadanja kapitalizma. Rekel Je med drugim, da v Ameriki umrje dnevno tisoč ljudi za lakoto. Nasvet d sls roki federaciji Denver, Golo. — Ben Goggin, bivši organizator Union of Mine, Mili and Bmelter Workera, kl je pridružena Ameriški delavski federeciji, sugsstirs predsedniku Greeau, nsj vstopi v stike s sovjetska vlsdo, da oe pošlje nekaj od aedmih milijonov l»re/j»o-selnlh ameriških delsvrev v sovjetsko Rusijo, kjer je brezposelnost nepoznana, i-l Parne piščall la zveuevl N naval proklMčelkev! I^banon, Pa. — Zadnjo nedeljo so tulile parne ptščaJi v tovarnah ia zvonovi so zvoaiil v cerkvah v j namen je. da so — federalni prohiblčnlki vpadii v Mount Cermel. Razume se, da je M Is jeza prohlbičnlkov vetiksn sks. Francija prsšteU peeblvslee Psr i«, 9. marca. — Včeraj jo Francija štela svoje prebivslce. Ljudsko šlet Je je bilo končano v ••nem dnevu, toda rieultst bo znan šele enkrat po petih dh. Pri zadnjem štetju leta Je imela foacija nekaj čez 41 milijonov preMveleev, * Jurij Ksradterdievtf mM Iz nn rišulee? hunsj, V- msrrs — Tukajšnji hrvaški emlgrattl ao rsanesll v. M. da ja iurij Karadžordževlč, starejši brat kralja Aleksandra, ušel iz norišniso v Srbiji. Wood« js zadevalj«a s situacijo Boston, Masa. — Arthur Woods, načelnik Hoovarjavsga komiteja za pobijanja hrozposst-nostl, Je govoril prad članicami republikanskega kluba In Jih gotovil, da kriza ponehava ln da nI pomanjkanja msd industrijskimi dele vel. Vsi so Imali dobro zabavo, kajti msd njimi al bilo nobenega brezpoeelnaga In la&iega delavca. Tako načelnik komiteja, kl ga ja Imenoval predsednik Hoover, rešuje važne ekonomske probleme. Ha momorl Berlin. V Lodzu ei Je v a-nem dnevu končalo življenje ftl brezposelnih delaveev, naznanja Mednarodna rdeča odpomoč, kl svoje naznanilo bazira na poročilu židovskega dnevnika 'Volks-zeltung'. — l/odze ja poljsko mesto, ki Ima velike tekstilne tovarn« In. so radi ekonomske depresije omejile obrat ter odpustile veliko števila delavcev. Padec imigrselje v ■ Ottawa, Kanada. — Radi a-msjitve imigrselje Je (»rošlo lato dospelo v Kanado 10,UM manj oeeb kot I. 1929. Tako poroča ka-aadski deiiartmeat sa imigraslja Dalje pravi, da ee j? v prošlem, letu vrnilo Is Združenih drŽav 91,60* Kanadčanov, M se bodo sedsj za stalno naaeltli v Kanadi. Vlada je pred kratkim naznanila, da lf ša belj poostrila na-selnskki zakon ia tako ustavila U migracijo v Kanado skoro popot- Glasovi iz ntlo oa kako iK,tr«.lmeh listrov brez portfelja Frange-m Shvegla nista bila imefio-a nova ministra, linistri, ki so demisijonirali bili odlikovani, kakor so bili kovani vsi ministri, ki so bi-idnje mesece premenjani. ako strogo samo uradno polt aj je sklepati iz tega? Po-mo, kakšne so izpremembe. •daj je predstavljal viadc predanik general 2ivk£vičr e vojaška oseba. On je imel pravic« predsednika vlade iz-lino sam. Vodil je predsednici« ves čas novega režima, j je poleg njega stopil v pred-Mitvo vlade dr. Srskič, civH* *eba, dosedanji minister pra-. Dali iio mu del pravic vlad-i predsednika. Zdaj predata-ta vlado oz. njeno predsedni->oba: vojaška oseba genera1 tovtf in civilna oseba minl-|dr. Srskič. naj torej jx>meni ta iz-iemba? To je delna demilita-cija vlade! Vlada ne stoji pod »tvom le vojaške osebe, mar-Predstavlja vodstvo tudi ci-1 ^»a- Ta korak ao atorili »to, Vfr ae bo s tem ugkd lv<; v inozemstvu dvignil. * hpnememba se je priprav- * k del j V Beogrsdu so **ili mnogi razgovori, govo- * K da je prišel v Beograd Posvetovanje tudi berllnrid planik, ugledni politik Ba kar 80 i)otem dementi-- cionaliatov. Ta narodno-strokov-na zveza je pristopila k zvezi nacionalnih strokovnih organizacij, katere cilj je, ukiniti vse ostale strokovne orgahizaoije ter ustva*/ riti samo eno nacionalistično (fašistično) strokovno organizacijo za vse delavstvo v državi. To je organizacija, ki prireja shode, kjer poudarja, da morajo rudarji skrbeti za močno načo Jugoslavijo in po&iljajo udanost-ne brzojavke na razne strani Da taka zveza, taka enotna lista ne rn^re obstati, je jasno. Za.-to so se tri dni pred volitvami socialisti ločili od te enotne zveze ter so postavili svojo samostojno listo. To je bilo edino pravilno in zameriti bi bilo Zvezi rudarjev, če tega ne bi bila storila. Zakaj enotne fronte ne gre sklepati s fašisti in z očitnimi pristaši borbe proti delavstvu. E-notne fronte ne gre sklepati s plačanci. Enotna fronta a delavci —to je prava parola. Pri volitvah sta si torej stali nasproti dve listi: prva, v kateri so bHi Ibratsko združeni kleri kalci in fašisti, druga, ki jo je postavila Zveza rudarjev, Strokovna organizacija socialistično usmerjenih delavcev. In v nedeljo so bile volitve. Po dolgem Času spet enkrat so lahko ljudje volili, spet enkrat je prišlo do oži vetja občutkov demokracije. Rudarji so z glasovnicami v rokah sami odlločall. kdo jim bo obratni zaupnik, kdo jih bo zastopal pred podjetnikom. . Rudarsko delavstvo je tudi iz pregovorilo tako jasno in glasno, da bo slišal to tudi Beograd! Izreklo se je zs socialistično listo in za socialistične zastopnike! V vseh revirjih * Trboveljske pre-mogokopne druibe je zmegsls a sKoro 100% večin9 lista Zveze rudarjev. Rudarji so zaklicali spet vnovič glasno, da so revirji rdeči in de oetanejo kljub vsemu pritisku z vseh strani. In kljub početju nacionalistov, ki bi rsdi vpregi i rudarje v svoj voz. V Zsgorjtt, Trbovljah In Hrs->a bi vplivala aspirinova raztopina zabranjujoče na gnitje stebla niso mogli dognati. Klorov nsitrij, ki ga tudi pogostoms priporočajo, je povzročil prav tako kakor aspirin večinoma pomembno zmanjšanje trpeŽnostl cvetja. Dvoje ugodnih opazovanj je vsskskor pripisovati golemu naključju. Razne rastline ae obnašajo v i-sti raztopini prav različno. Glukoza deluje n. pr. na daHje neugodno, na pettrnije in zajčke pa prav izvrstno. Klerkije in poletne astre ao se pokarale proti glukozi popolnoma indiferentno Petunije ao bile prav hvaležne zs pridodatek magnezijevega sulfata, na astrah* klerkijah in aajč-kih pa niso opazili nikakega ličinka. Aspirin je učinkoval pri veČini vrst Škodljivo, tako pri pe-tunjah in zejčkih v večini primerov in tudi pri klerkijah, astrah lrf krizamtemah. Le pri dalljah se niso pokazali nlkaki škodljiv vphvi. .j —mmmmmmmf . ..... ZADNJI POSKUS ZA OPRA-VlCBO NOBILA Znsni ne ki letalec Willy Meyer je Izdal v Berlinu knjigo "Boj za Nobila", v kateri je sbral obsežni materijal nesreč- nege zračnega potovanja Italijanov na severni tečaj. V knjigi so zbrane tudi izjave odličnih letalcev in vae listine, ki se tičejo ponesrečenega poleta. Uvod knji-gi eo podpisali dr. Behounek, Bereon in Breitfuss, ki odločno protestirajo proti krivici in ne« hvaležnosti, ki jih Je deležen No-bile po nesreči. Meyer počiva vse letalce sveta, naj se zavzamejo za pravico in naj se pridružijo akciji za rehabilitacijo generala NoUla. Vsa akcija pa js došive-la^Tud udarec a smrtno nesrečo Švedskega letalca Lundborgs, ki je bil edina priča, ki bi lahko Izpovedal, pod kakimi okoliščinami se js dal rešiti Nobile pred svojimi ponesrečenimi tovori*!. Pri-zadevanje Nobllovlh prijateljev je brez dvoms dobro mišljeno, pomagalo pa najbrž ne bo nič, prej zns Nobilu še škoditi in mu v Italiji poslabšati položaj. Pri tej akciji b| šlo namrsč predvsem zoper postopanje današnjega vladnega režima v ItOMjl, ki bo gotovo skušal rešiti svoj prestiž c vsemi silami. Kakor pravijo poznavalci razmer, potlv, ki naj • larmlra letake vsega sveta proti Nobllovim sodnikom, ni ravno srečna misel. Oni, ki se zavzema jo za Nobila, so mu s tem zsdeli hud udsm, ki gs bo mož po vseh dosedenjtti krivicah in ponižsnjlh še nsjbridkejte občutil. FANTASTIČEN ABSTINENT Apostolov*t vo abstinence Je v današnjih razmerah težsvns stvsr. Kdor hoče ostati dosleden pri načelu vzdržnosti, #i često na-koplje zamere t leve In desne. Vss našs elavnostl od zibelke do groba, od krsta do sedmine In kar jih je vmes, se vrte več ali manj v znamenju alkohola. Take težave je občutil pri vsakem ko-raku tudi bolgarski učitelj HU»j-kov iz Oustendils Junak Je ostal bruhnil po eesrsči, se as vs. Zelo verjetno je, da je bil podtaknjen od istegs poflgsics. — Posestniku Grsdu je pogorelo zadnjič go-spodsrsko poslopje s vsem. ker je bilo v njem In je bilo škode krog 400,000 Din. A laže Jih be utrpel Grad. kakor pa bo pokril vso škodo te tobačni delavec, ki je pogorelo vse In mu je e-le ptfls plača fsbrišksgs Nikoli vsč si ne bo mogel opoaoči. mu zvest svoji obljubi, kljub temu, da raste ravno v okolici Custen-dila Izvrstna kapljica. Prišel pe je Čas šenltve in pravoslavni o-bred zahteva pri tem tudi obhajilo pod obema podobama. Sovražnik alkohola ae je branil obhajila s veedH štirimi, toda bres tega ni sv. zakone, zato se je moral konično le vdati ter vsoti v usta par kapljic poavečenega vina. Ko je to storil, je bil zakon pravnoveijavno sklenjen. Ali Ur čltelju ae je toliko sagabil alkohol, da niti obhajtlnegfc vina ni maral tapeti v ustih, ssto ga je takoj ispljuniL S tam pa je nesrečnik zagrešil zločin, ki ga as-sleduje cerkvena in prosvetna o-blaat. Nakopal si je jeso obeh. Prvs sicer ni mogla rsaveljevitl zakona, pač pa je javila prosvetni Oblasti grozoviti postopek fanatičnega abstinenta. Prosvetna oblast pa je učitelju naprtila pretaka vo, ga obeodik in pognala k službe. Tako je zdaj mo« oŠenjen, ali oropan je mošnoetl skrbeti za svojo Ženo in kar *e pride. Značajno zadržanje je zveatega abstinenta dovelo v navzkrižje s cerkvenimi in državnimi zakoni. Zdi se, da bi bil pameten kompromis boljši, saj: enkrat nI nobenkrat. KAKO ŽIVI STALIN V Rlgl izhaja Ust "LatvlsM. V tem listu pripoveduje neki Nemec, ki živi že nad 20 let v Rusiji kot oglaševalec klavirjev, nekaj zanimivih podrobnoetl i« Stalinovega zasebnega življenja. Med drugim pravi, da ljubi Hta lin zelo godbo ln da si je naročil pri njem že 2 klavirja, enega aa stanovanje v Moskvi t drugiopa pa za atanovanje ns deželi. Ra-zun klavirja pa nima Stalin v svojem stanovanju nobenega lu-ksusnegs predmeta. Za svoje življenje pa se Stalin salo boji in je samo to, kar mu skuha njegove sedej 36-letna gospodinja Tudi nobene cigarete ne veame od nikogar, ampak kadi le svoje cigarete. Govori silno malo, v6e« slh po osle dheve molči. Posebno ps ljubi godbo diplomat Karohaw. Ta ima v avojem stanovanju 26 gramofonov in Bed 2000 plošč ... TUDI RIBICI SE LAŽEJO "Železni kancler" Blsmarck Je rekel, da se ljudje nikdar tako ne laAejo kakor v vojaki, drugi so pa lovci. Lovska "latinščina" je znana po vsem svetu, tfa tudi ribiči ne zaostajajo dosti se lovci, kar priča sledeča dogodblca, ki jo objavljajo angleški liatl. Brata Janez in Jože eta bila straAna ribiča. Zgodilo se je ps, da Je Janec imel vedno velikan ako srOČo, Jože pa nI ujel nikdar nič. Zato je nekega dne vprešal neki prijatelj Janeze, kako to, da ima on tako srečo v ribolovu, njstfov brat pe nič. Pa je povedel Jenez: "Vidiš, včeraj sva zopet lovila. Jas sem zasedel prav ugodno mesto ln u* jel sem ribo za ribo, moj bral pa nič. Potem sva pe proetore za-menjala in glej — moj brat ni prav nI* ujeli Revež Je čakal in čakal, dokler ni pomolila velika ščuka svojo glave iz vede in rekla: "Zakaj pa tvoj brat več ne lovi tukaj?" ■ i ...... CIGARE IN ZENSlLK V !x>ndonu ee vedno bolj *iri moda, da kadijo ženske dgar« in ne več cigaret. Za kajenje cigar ee najbolj sevzeme neka ir>*im Sibila Hambro, ki kadi že več let samo cigare. Pravi namreč, da kajenje cigar pomirja šive* in da se ji zdi cel svet mnogo lepši, de kadi cigaro. Zato nosi e setioj vedno najmanj po * cigar. Ns ci-gara se je navadila, ko Je s svojim možem lovila ribe ne ftkot-skem. Ob vodi so jo komarji tako pikali, da je kadila cigaret" za cigareto; ko pa to ei' nič pomagalo, j* zaprostk moža zs rigam ,,. ko je to kadila, je dim clgsre komarje le hrsecljs pre-gnal. Od tedaj naprej pokadi vsak dan pe 8 clgsre. Ns otoku Msnik kadijo šenske is od nekdaj samo cigar* Dajejo pe v usta debeleJ*i konec cigar. Ne drugih fillplaekih otokih pa kadijo žensk* cigarete, Id so dolg* po pol metra l^rsems-Tskšns cigarete ke-3 dal. Ko gredo ko- ■La sit aH večerjat, cigareto ugaanc-jo, po obedu ali večerji Jo pe zopet kad«. Filiptake pa ao znane tudi zaradi tega. ker znajo spuščati v zrak prav lepe kolobarč-ke dima. NADOMESTEK ZA OCl Dunajski arhitekt Jos. Gartl-huber je v tamošnjem zavetišču za slepce napravil več izredno zanimivih poskusov, da bi od rojstva elepim ali kaaneje oekpo-Hm povrnil dar vida. Mož pravi, da Je človeško oko nekakšen fo-tografičnl aparat in ae da zato nadomestiti s slično pripravo, vprašanje je le, na kak način bi se dalo zvezzti a možgani, kar zaznamuje priprava. Gartlhuber si* prizzdeva, ds reAl to vprašanj* pri nszrsčniklh, ki imajo pokvarjen ftteoe. Sestavil je nekakšno masko, skozi katero je na-peljans električna atruja. 8 to maako je Gartlhuber že po nekaj poskusih dosegel zelo lepe uspehe In alepel ao začeli razločevati obriee in barve posameznih predmetov. TY> *e mu Je oeoblto dobro posrečilo pri neki popolnoma slepi ženski, pri ostalih nesrečne*^ pa poskusi tudi niso bih brea uspeha. Razločevali so na-tančno, na kateri atrznl je ave-tloba ječ je ln kje Je manj Jaka. Vae to prida, da Je Gartlhuber v nsčelu na pravem potu, tn ba bo samo še Izpopolniti njegov izum nakar bo velikega pomena za ljudi, ki jim je ugaanlk luč oči. Tovarnarji ekušajo znltotk mesde Chicago. — Oblačilni tovarnarji, ki izdelujejo delzvzke hlače, apelirajo na United Garment VVorkers unijo, naj pristane ns redukcijo mezde za pet odstotkov. Pravijo, dz jim neunfjske delavnice odjemljejo kupce, ker prodajajo svoje iidelks po nižjih cenah rzdi manjllh produkcijskih stroškov. Dekvcl sami se pa ne zavedajo razlike ln jim je vseeno, če kupujejo unljske ali neunljzke Izdelke. ■ js..... Khlpstead zahte\s Isredno dan Je koegreea Washington, D. C. — Senator Shipstead, u farmar - taborit iz Minoeeot* je le dni izjavil, da Je absolutno potrebno, da se snU de novi kongres to spomlad ln sprejme naredbe, ki olajšajo de-prosijo ln brezposelnost, Rekel J«, da bo Hoover prisiljen sklicati kongres prihodnje poletje, kajti krize ne bo konec do tega čaaa. ln Hoover vetlral Wsgnerjev aakoe VVashlngton, D. C,—Predsednik Hoover Je zadnjo soboto Informiral Jzvnozt, da Je pustil propasti WagnerJev zakon ia u-stanovltev federalnih poarzde* valnlc za delo v sveži i državnimi posredovslnlcsmi, katerih namen Je bil okjšanje brezpoeel-nostl med dekvei. Hoover Je rekel, da bi te poeredovalnice bolj Akodil* ko| koristil« dslsvcem*! js regislracijs volllcev Chiragu Chicago. — Val volile! v Chi-cM0U* ki so sf od zednje registre^ cije prseeHll in pa oni, ki so med tem dobili državljanake pravice, se morajo danes registrirati avojem novem pr*cinktu, še hočejo voliti župena v prihodnjem prilu. Regislracijs je tam, kjer ss voli, Voliščs so odprta od o-smlh zjutraj do devetih zvečer. opazovanja (NsdslJsvan> s t. itranl.) intrigah, iabegavanjlh m brez amiala za dosego namena. Radi tega jo Js ruska dslegaclja tudi aapuetila. Dvomljivo je, ako bo prihodnja redukcijska konferenca leta 1092 kaj drugega kot ka-moflaša. * iKJJub temu, da se je po vojni vržllo že nešteto raznih konferenc, bilo zk len jenih že več "pa-clfiatlčnlh" pogodb, rastejo armade veeh držav. Danes Imajo Francija, Italija. Belgija. Ceho-slovakija ln Jugoalavija skoraj dva milijona mož v aktivni aluž-bi ln 17 milijonov močno vo, ali preo j več kot je Žtek armada ln rezerva vseh evropskih držav tik pred svetovno vojno. Nič ni torej čudnega, ako je cela Evrope nervozna, ker vaak Človek instinktivno Čuti nevarnost, ako se giblje med gorami orožja, bojnih srskoplovov in strupenih plinov. In taka atmosfera ne more ničesar drugega prinesti kot še več orožja in končno — vojno. Armade niso za parado ali luksus, ki si ga lahko privošči katerekoli dršava. 'Tudi stanejo oKTomnvga dvnarja, kar je delno odgovorno za sedanjo krizo, gotovo pa vlečejo v sleherni delell življenjski standard ljudetva k tlom. * ... Upoštevajoč vss to, Je Arthur Hendersonova brllljantne dJplo-metična poteza komaj ksplje v morju. Sama na sebi pa Je gotovo velikega pomena. In dokler ne bodo šil diplomat je s slično de-' termlnadjo v pogajanje Ha splo šno redukcijo armad in mornaric, toliko čaaa bodo vsi lokarnakl pakti in londonske pogodbe k vrače, v kateri ss gojijo novs pošasti in zločini. OBOLENJI IN UMRIJ1VOST , V BODOČNOSTI (Nadeljsvanjs s i. ^traai.) Ta majhsn In kratek pogled v prihodnjost naa ne ame zapeljati v brezbrižnost, da hi pozabili na ssdaj pri nas Jako alabe razmere glede obolenj In emrtl. — Mnogo trudz ln napora na najrazličnejših poljih bo še treba, da bomo v nekaj d*s*tktjlh prMUl do on« višine, na kat*rl so nekatera države le eedaj. Tega pa sigurno ne bomo dosegli nikdar, sko bomo čakali, da bo prišlo ssmo od ssbe, ("Zdravje".) (Ksaes.1 NAZNANILO Iz sprzvmtMvz Mete ProsvsU IIO isdujo cene ogle-za srsdiao Izdaje zvišeea. V dnevniku, drug* daevs kVOB dlne Izdaje jz kakor preje. Te velja zz ileac, draživa la i palet prostora v dnevnik« kven zredlee k-deje js Kk| v zredlnl Izdaji $1.00 zz enkratne prlobčltev, store. Kzdnr pošliet lite vsekj, kateri d se^zš oglas priobči la kolike aa-irzvzte potrošiti Vzekj pišite letne In ob prt« času, sko želite Imeti dobre pozlugo. PrzzfaMV«zvdnletipe- ■K Philip Godlna, upravitelj. f ■ m* U e ogkfli znpc-dan želite, da !r% - . ^ t mi Ali zle le aai-ašIH Prosvete sil list i« ve km e sli eorsdnifcn v V I« evoje*m v nI dur trtijnr vr«dno«»li, msl deaer khke podile* ZNATNO ZNIŽANJE VOZNIN ZA TJA IN NAZAJ V STARI KRAJ Da m IJsZets *m*r«ib »rUmU* ms*z«M prt »vati v 4utM od t. **sw *• M. april* is t«4i » md I. i*|m(* 4m II. •š(#Sr*, |s CUNŠBU IAHH a*sšls NiltM tmSm upeijila **s*| v U*(|*ai rssrsše. Ts ssiles« s*as vsl)s|e tsSI s* aals *r|sHs Sr»«-s*ndk« ^^^JC^JTANIA BtRENOAJlA MAURETANIA Cm* e» 4r««U. kra|»* * Jmgmk^M s* s*M*m Nruami l«k«rtai|. I* |* tare*«* priZlM Is r«Mfi4rs|t* si l*M »**ls rnI«, Obrnlu ae k s«*«is v iv*)t* m—trn sli pa n* CUNARD UNE S4S H. MK NKiAN AVK. ■ i— r ■ rNK AUO, IH- J .. 4 TISI PSOl torek. 10 ■m I Pravljica o idealistu I gg 1 (Za Protvtto apissl Zvonimir K o tem.) 3 izdaja svoje publikacijo la fts krj posebno list Prosvets ss korigU, £,lno v«u|U S^TSLJ^t K ^i-KS a fsndo svojih idej. Nlksksr »s » vsskegt diovdii so ss propagando drugih pod- »*kah Jih iatamo le p« sla g parnih organizacij, Vaška ar- Jih hitro, ker boli J! gaaizacija ima običajno svoje MH. Bapai koledar etaas3 glasilo. Tsrsj agitatoričnl dopisi Me. Psiljite nam nar^ ln naznanila dragih podpornik prilollte 2Sc v pismo. nJJJ organizacij in ajih drultev aaj piano na Proaveto, hmI as as pstiljsjo listu Prosvsta. Lavadal* Ave., Chicst«, n, NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA Cenjeni brni (nemiru) 8. N. P. J.I Pa iklepa 9. redne ko*mei)c m sedaj lahka narodi m Um Pr*.* prišteje eden. dva aH tri člnae la ene dmMne la ia enega aaala,, naročnini. List Proaveta etaae aa vaa enako, aa liane ali netbnc hm aaa lalaa naročnine. Kar pa flaal la plačajo pri aseamentu $1.* u ,J m Jim to prikeje k naročnini. Ml prtttejeme enega, dva ali tri U aaa druiine k eai naročnini. Torej sedaj ai taroka, rali. da Je i* . drag m ilaaf g. N. P. J. Uat Propveta Ja taia lastnina ia ntj akoro o vsaki drulini nekdo, Id U rad Čital Hat raak dan. Tora) adail priliko, da ac tadi Vi naročite aa dnevnik Proaveto. Cena liat« proiV(^ Za ZdnriL drlsve ia Kaaade UM Za Ciearo la Chieaco Je.....a (Za Proovsto zplzsl Zvonimir Ko»em.) NEVARNOST! v UfUvksbsIez L gifa kkra lapalatto spodnji kupon, prifcftlte potrebno vsoto denarja tU *J Order v pi*mn la si naselite Presvete, Bet, ki Je vala lastnisa. J Ppjaaaflo:—Vsslsj kakor hitro kateri teh članov preneha biti flaa m aH Če se prešel! pro! od druiine In bo sahtoval sam svoj Hat tednik, U moral tisti član iz dottČne druiine, Id ja tako »kupno naročena na tel Proaveto, to takoj nasnanitl upravniltvu Hata, tn obenem doplatsti 44 vsoto listu Prosvsta. Ako toga ne ators, tedaj mora uprsmiMto al dgtum za to vaoto naročniku. PROSVET A, SNPJ, ISI7 Se. Uwndale Av»„ Chieaco, IH. Prfleieao poliljam naročsino sa Ust PreaveU vsoto 9---------------J Ima ......••••••••••••••••••••.............................................................................>CI> druStra a, i V^ 1 N SBIOV ..................................................................................MM^ Mesto ..................................im.mhmjm DrlavS...........»••»••»•»•••••••....•••••.••».•.■•■J j Nov naročnik ....»•..»<•.<.••...<.«.•>••••••••.••••••»•.Ster nsrečnik......................................^ Ustavite tednik In ga priplilte k moji nsročnisi od sladttHi člasav* druiine: f>........... ...... - - - - t* - , - -„v.........._____________1 Ime ti'uiti a it......waj J Ime ...........—..... Ime m»...m.«.i....ii"i»..m»».....'m.m».m.«">m."' .......».».»»..»".Cl. draitrs it..........J Sloan's liniment v Jugoslavijo, tedaj ne pozabite, da JB^M^MBMII vaa ml lahko odpravimo z najvsčjimi ^ in naJhlirsJAlml parniki po original- J nih cenah. Kar mi zaatopamo vae psrobrodne druibe. zato vam laH uredimo potovsnje kjsr Js nsjboljis. sli pa kakor oaml želU^IJ zaatopnlki vaa bodo povsod pričakovali, in Imeli boste bm*H potovanje. Nsšim odjemalcem pomagamo pri nabavi potnih Hatov. vixua»wrj vratnih dovoljenj Is Wsshingtons, In sploh pri vseh dragih sl^a ki so v zvezi s potovanjem. j DENAR, KI JE POSLAN Z NAftIM POSREDOVANJEM, bo naW po nsjugodnejftlh pogojih. 1900 BLUEISLAND AVB. CHICAGM VARNA BANKA ZA VLAGANJE VAŠEGA DENARJ SPREJEMA ySA Tiska vabila za veselice In shode, vizitnice, časnika, knjige, koledarje, letake itd. y slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in drugih vodstvo tiskarne apelira na članstvo s.n.pj da tiskovine naroča v svoji tiskarni i .Vsa pojasnila dajs vodstvo tfckana. Ceno zmerne, unijsko delo prvo m TAM 8B DOBE NA 2BUO TUDI VSA USTMBNA POJASN^A